Edizione per Testeroi Inozemska Izdaja Leto LXXI ^ > ' Štev. 118 a \\wv\v Naročnina mesečno 18 Lir, ta Inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja c«« loletno 34 Lir, zt Inozemstvo 65 Lir. ček. raA. Ljubljana 10.650 za naročnina In 10.349 za Inserat«, Podružnica) Novo mesto« 9 Urednittvo In oprittl Kopitarjeva 6, Ljubljana. Izključna pooblaSfenfci za OglaSevanTe Italijanskega !n tujega | Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva fc, Lnbiana. Izvorai Unione Pubblicita Italiana S. A^ Milano. g Telefon 4001—4005, Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po prazniku« Abbonamenti-. Me«« 18 Lire. Estero, me-se 31 50 Lire Edizione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. C P.l Lubiana 10650 per gli ahhonamentl, 10 349 per le in-serzionL Filial«! Novo mesto, B | Coneesslonarla eselnslva per la pnhbTlelia dl provenirnza italiana g ed estera; Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano, Vojno poročilo št. 1094 Bombe na Bizerto in Djidjelli 9 sovražnih letal sestreljenih Glavni Slan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: • Osno letalstvo je z dobrimi uspehi bombardiralo pristanišči v Bizerti in Djidjelli ju. Sovražne skupine sn ponovno bombardirale otoka Pantelirijo in Lam podu so ter mesto Messina. kjer je v mestnem središču nastala znatna škoda; v teku je ugotavljanje izgub med prebivalstvom. Protiletalsko topništvo obeh otokov je sestrelilo (i letal: nemški lovci so poleg tega zbili 2 letali vrste »Spitfirc« mul Malto in en dvomotor-uik južno od Sardinije. Zadnje dni so 4 naša letala niso vrnila iz nastopov v svoja oporišča. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1091. Pri nastopih miših torpednih letal, omenjenih v včerajšnjem vojnem poročilu, so so odlikovali naslednji piloti: kapitan Spezzaferri Mario iz Tor-re Aiinunziala, kapitan Punnoncini Bruno iz Mu-riano Tosrana ((irosseto), poročnik liortuzzi Fran-co iz Itiminija, poročnik Sacilotti Antonio iz Šarila (Udine), poročnik Merani Adrlano iz La Spczie. višji narednik Daniele Antonio iz Norera Inleriore (Salcrno), narednik Coppola Uiovanni iz Trcntolc (Napoli). Popolno zaupanje w zmago osi Izmenjava brzojavnih čestitk med voditelji Italije in Nemčije ob četrti obletnici podpisa jeklenega pakta Vladar na ogledu novih letal Rim, 24. maja. AS. Nj. Veličanstvo Kralj in Cesar si je v spremstvu glavnega načelnika letalstva na nekem letališču na operativnem odseku ogledal nova letala, ki jih ima letalska armada, in prisostvoval praktičnemu nastopu teh letal. Vladar je izrazil svoje zadovoljstvo, ko je zapustil letališča. Rim. 22. maja. AS. Oh četrti obletnici podpisa italijansko-neinške pogodbe so voditelji obeh sil izmenjali naslednje brzojavke: »Nj. Vel. Kralju in Cesarju! Ob današnji obletnici v spomin četrte obletnice dneva, ko je bila slovesno podpisana pogodba prijateljstva in orožja med našima dvema narodoma, prosim Vaše Veličanstvo, da sprejme moje naj-prrsrčnejše pozdrave ter najiskrenejše čestilke moje in nemškega naroda za srečo in bodočnost Italije in za borbo njenega orožja. — Adoll Hitler.« • »FUhrerju! Ob Četrti oblelnici zavezniške pogodbo, ki druži najina naroda, Vam, FUhrer, želim poslati naj-prisrčnejše želje za veličino ;n uspehe nemškega naroda v zavesti, da bo vrednost našega orožja morala zmagati! — Viklor Einauuel.t • »Ekscelenci predsedniku italijanske vlade Be-nitu Mussolinijui Dure, ob priliki obletnice dneva, ko sta se naši dve zemlji — sedaj je tega štiri leta — združili v nerazrušljivo skupnost v borbi in usodi s sklenitvijo prijateljske in zavezniške pogodbe. Vam pošiljam pozdrave v imenu vsega nemškega naroda in moje pozdrave ter najbolj iskrene in tople želje. Spominjam se tudi s čustvi prisrčne vzajemnosti junaških bojev italijanskih oboroženih sil v skupni veliki borbi za svobodo in bodočnost našiti narodov in izražam svoje nezlomljivo prepričanje, da 6e bodo na koncu teh zgodovinskih dogodkov z ogromnim obsegom prispevkov in žrtev, ki jih je bilo treba dati, zaključili z najvišjim plačilom, in sicer s slavno zmago naše pravične stvari. — Vaš Adolf Hitler.« »FUhrerju' Danes ob četrti obletnici podpisa zgodovinske pogodbe in v času, ko naše vojske in naši narodi vzdržujejo junaško borbo proti skupnim sovražni- I zdrave in najbolj iskrene in prisrčne čestitke. Vem, kom, Vam želim, Ftlhrer, ponovno potrdili nerazrušljivo vzajemnost v orožju in čustvih fašistične Italije za tiarodnosocialistično Nemčijo, kakor tudi naše popolno zaupanje v zmago sil osi m trojnega pakta. — Mussoliui.c * »Ekscelenci predsedniku italijanske vlade t!e-nitu Mussolinijul Za današnjo obletnico skl-mitve pogodbe, s katero sta se Nemčija in Italija povezali v jekleno enoto, da bi jamčili in zagotovili svoje življenjsko pravice, Vas prosim, Duce, da sprejmete moje po- du sem združen z Vami v gotovosti, da se bo ta trda borba končala s porazom naših nasprotnikov in prinesla srečno bodočnost nemškemu in italijanskemu narodu ter,njihovim zaveznikom. — Joachiui v. Kibbcutrop.< * »V. Ribbentropu! Ko Italija slavi četrto obletnico podpisa one pogodbe, ki je Nemčijo in llaliio danes združila v pobratimstvu orožja in ju skupil" borbe vedno bolj vežejo. Vam pošiljam moj pozdrav skupno z željo za končno zmago naših vojsk.i. — Mussolini.t Princ Piemontski pešcem Italije Rim. 24. maja. AS. Za praznik pehote j* Kr. Visokost Princ 1'ieniontski naslovil pešcem naslednjo poslanico; Rim, 21. maja 1913-XXI. Italijanski pešcit Na sveti dan spomina na več.sloletne junaške } čine naše pehote smo v tem tretjem letu vojne sredi boja. Menjajoči se pripetljaji v borbi, ki po velikosti in trdoti prekašajo vse meje, ki si jih je mogoče predstavljati, se je na vsAeni bojišču še bolj zablestela vaša žilavost, vaš pogum. Iznajdena so bila nova orožja, nova sredstva in uporabljena za boj proti sovražniku: med vsem pa se je vedno najbolj izkazalo odločilno delo pešca. Lahko ste ponosni na to, morate pa biti istočasno prepričani, da morate iz te časti še bolj kakor v preteklosti črpati vso 6vojo duhovno, telesno in razumsko moč za boljše izpolnjevanje vaših nalog, neulrudoma, brez negotovosti. To boste storili v imenu vaših tovarišev, padlih za domovino. Maršal Italije, vrhovni poveljnik pehote Umbcrto Savojski. Seja medministrskega odbora za preskrbo Stanje prehrane je zadovoljivo • Buce dal navodila za dosledno izvajanje ukrepov proti črni borzi Krajevno delovanje na vzhodu Nemške podmornice so potopile v Atlantiku (0 ladij s 55.000 tonami 33 angleških bombnikov sestreljenih nad Dortmuntiom Hitlerjev glavni stan. 24. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču jc bilo samo bojno delovanje krajevnega pomena. V Sredozemlju so nemška bojna letala preteklo noč napadla ladijske cilje in vojaške naprave v pristanišču D j i d j c 11 i j u. Podmornice so v budili borbah iz močno zavarovanih spremljav potopile v severnem Atlantiku in pri posameznih lovih 10 ladij s skupno 55.000 tonami. Nadaljnje štiri ladje so bile tor-pedirane. Njihove potopitve zaradi močne obrambe ni bilo več mogoče opazovati. Neko bojno letalo je i bombnim zadetkom liudo poškodovalo sovražno trgovsko ladjo na Atlantiku. Neka podmornica jc nad Biskajskim zalivom sestrelila sovražni bombnik. Oddelki sovražnih bombnikov so preteklo noč zmetali številne razdiralne in zažigalne bombe na Dortmund. Prebivalstvo je imelo izgube in nastala jc znatna stvarna škoda. Po do sedaj razpoložljivih vesteh jc bilo sestreljenih 33 napada- Barbarstvo nad dojenčki Reggio Calabria, 24. maja. AS. Najstrahoinejše barbarstvo je zagrešit sovražnik v pokrajinski naj-denišnici, ki jo je navzlic vidnim znakom, zaščitenih po mednarodnih pogodbah, napadel ter ubil 33 dojenčkov, 14 dojilj in eno sestro. Dojilje niso jočih letal, med njimi v glavnem štirimotorni bombniki. Hitra nemška bojna letala so izvedla včeraj nepričakovan dnevni napad iz nizke višine na jtminangleški pristaniški mesti Bournemouth in (lasti n g s. V noči na 24. maja je letalstvo z močnimi silami ponovno napadlo ladjedelnico v S u n d e r 1 a n d u. Na mestnem in pristaniškem področju so nastali zaradi bombnih zadeikov veliki požari. Rim, 23. maja. AS 22. maja se je pod Duce-jevim predsedstvom sestal inedminislrski odbor za v/.poreditev preskrbe in cen. Navzoči so bili vsi člani odbora. Stanje preskrbe. Minister za kmetijstvo je poročal o izgledih stanja prehrane in je natančno razložil uspehe, dosežene pri gojenju žit. Ti uspehi jamčijo za prehrambeno stabilnost, glede bližajoče se žetve pa tudi izvedbo načrta, ki je bil svoj Čas sestavljen. Načrtno nadzorstvo nad porabo, omejitvene uredbe za mlinarstvo, za rezerve in za slaščičarne, vrh tega pa vestno delo, ki ga je med kmetovalci opravljala stranka, posebno pa zvezni tajniki in tajniki fašijev, da bi obdržali na potrebni višini donašanjt žita na zbirališča, in sicer s prostovoljnim in odgovornosti polnim razumevanjem za potrebe države, so dejstva, ki so omogočila izvedbo načrtov za preskrbo na tem življenjsko pomembnem področju. Odbor je poudaril, da je prehrambeno stanje treba smatrati za popolnoma zadovoljivo, upoštevajoč pri tem trenutno dobo neizogibne konjunkture v času med zimsko in spomladansko proizvodnjo in letno proizvodnjo sadja in povrtnine. Ureditev zbiranja žita. Nato je minister za kmetijstvo razložil ukrepe, kt urejajo na Izorstvo nad mlačvo, ugotavljanje višine pridelka in donašanie žita na zbirališča za bližajočo ee žetev Ti ukrepi potrjujejo zasego vsega pridelka pšenice in drugih žilnih vrst, točno določajo odgovornost voditeljev kmetijskih družb tudi glede prijavljanja pri- delkov kolonistov, najemnikov in drugih soudeležencev, uveljavljajo pa popolno prepoved trgovanja s kakršno koli količino žila. Dalje določajo obseg delovanja občinskih uradov za ocenjevanje pridelkov ter stalno i ti nepretrgano nadzorstvo nad mlačvo in za to delo liodo v sleherni pokrajini postavljene vojaške in civilne osebe. Strogo nadzorstveno delo, ki ga bodo vodili prefekti, mora opravljali policija, ki bo zatrla vsako možnost zlorab od strani tistih. ki bi se radi izognili tem obveznostim, katere pa ogromna večina pridelovalcev vestno izpolnjuje in ima zalo pravico videli, da jih spoštujejo tudi drugi. Duce je povzel besedo, da bi podčrtal pomen navodil, ki jih je minister za kmetijsto napovedal za ureditev žetve in zbiranja in katere je odbor odobril. Dure je omenil, da bodo vestno izpolnjevanje te uredbe ter načrtno m neumorno delovanje policijskih ustanov in posebno karabinjerskih oddelkov proti črni borzi ustvarili možnost, da »e liodo povečali obroki najvažnejših živil. Po poročilu ministra za kmetijstvo je odbor končno določil sled"če količine pšenice, katere bodo pridelovalci smeti obdržati za svoje družinske potrebe; pridelovalci, ročni delavci (upoštevani so kolonisti, najemniki in podobno): 200kg. Pridelovalci. ki niso ročni delavci, pa neposredno vodijo podjetje, dal.ie pa tudi sorodne vrsle pridelovalcev po 110 kg Za'oge za setev pa ostanejo iotot kakor jih je dovolila uredba iz lanskega lela. Odbor se bo vnovič sestal dne 31. maja. Razpust kominterne - spretna igra Storkholm, 24. m. AS. V moskovski Pravd'« je bil 15. maja objavljen sklep predsednika Ko-niinterne, s katerm se razpušča mednarodna komunistična zveza, ker da nasprotuje komun: ničnim gibanjem v posameznih držav::h Po razpusta tretje internacionale je prišlo po urno v sredo, 26. t. 111. sv. maša zadušnica ob 7 v stolnici. Vabimo vse, da so te sv. maše udeležijo v čim večjem številu. Zgodovinski paberki . 21. velikega travna 1. 1513 je umrl Nikolaj Kopernik (Copper-nirus), rojen februarja 1473. lela v Tornunju na Poljskem, šolo je obiskoval v rojstnem kraju, nato v Krakovu; v lotili 1496—1500 je študiral v Bologni pravo. Po kratkem obisku domovini se je posvetil v Padovi medicini in si pridobil leta 1503. v Ferrari naslov Doclor decretorum. Po letu 1500. je živel na gradu lleilsbergu kot svetovalec škofa iz Ermlanda, tam se zdi so dozorele njegove misli o redu v svetovju. Ko je umrl škof \Vatzelrode, je odšel Kopernik v Frauenburg, kjer je nato preživel večji del svojega življenja in se bavll z astronomskimi študijami. Deloval je tudi kot zdravnik. Pokopan jo v stolni cerkvi v Fraucnburgu. Svoje slavno delo tDe revolulionibus orbium roelestium«, v katerem je zavrnil in zadal smrtni udarec Pto-lomejevim nazorom o kozmičnem redu in postavil temelj današnjemu naziranju, je v bistvu dovršil že okoli 1530. lela. vendar ga je sklenil objaviti šele tik pred smrtjo. Doslej je izšlo že v nešteto izdajah. Kopernik je pokazal z matematično natančnostjo položaj zemlje v vsemirju in dokazal, da je sonce središče našega ozvezdja in da se zemlja podobno ostalim premičnicam vrti okoli njega. 25. velikega travna 1. 1085. je umrl v Salermu eden največjih papežev (iregor VIL, ki je v smislu klinijevcev začel borbo za neodvisnost cerkve od države, pa moral bežati pred oboroženo silo iz Rima, nakar je v izgnanstvu tudi umrl. Njegove zadnje besede so bile: »Dilexi iustitiam et odi iniquitatem, prop-terea morior in exilio.« (Ljubil sem resnico in sovražil krivico, zato umiram v pregnanstvu.!) Po njegovi smrti so papeži nadaljevali borbo z imperijem in končno ludi zmagali — 1. 1859. se je rodil pesnik Josip Pagliaruzzi-Krilan. Po kratkem lirskem pesniškem zaletu, v katerem je spoznal, da se ne bo mogel uveljavili kot lirik poleg Gregorčiča, posebno ker je bilo njegovo miselno in čustveno življenje liolj revno, se je izročil epiki, skoraj sočasno z Aškercem. Kakor njemu, tako je bila tudi Krilanu vodnica narodna pesem: slovenska, srbska in hrvaška v obliki, v vsebini pa ljudsko zgodovinsko izročilo. Njegove izbrane poezije in novelistične slike pričajo, da je s Krilanom izgubilo naše slovstvo bogato nadarjenost, ki bi nam dala zaradi globokega pojmovanja resnosti pesniškeca dela, o čemer priča tudi njegova velika pesniška ostalina, še mnogo lepih balad in romanc, ki bi morda ustvarile prepotrobno ravnovesje Aškerčevi epiki. Umrl je leta 1885. Osebne novice Ravi»č!sij dr« Adolf Pečovnik —■ 60 letnik Danes obhaja dr. Adolf Pečovnik. ravnatelj III. moške realne gimnazije za Bežigradom, svojo šest-desetletnico. — šolska mladina se ga je včeraj spomnila s skromno gimnazijsko prireditvijo, kateri so se ji pridružili tudi njegovi sodelavci — člani njegovega profesorskega zbora. Zares, skromna, preskromna je bila ta prireditev za moža, ki je nad polovico svojega plodovitega življenja posvetil vprav izobrazbi in vzgoji naše gimnazijske mladine. Saj je ime dr. Pečovnika na zelo vidnem mestu slovenskih vzgojiteljev in odličnih metodikov, med tovariši in med mladino pa uživa sloves kar najobjektivnej-šega in izhornega profesorja, zadnia štiri lela pa dobrega in kar očetovskega ravnatelja in voditelja še" pred kratkim največjega ljubljanskega srednješolskega zavoda. V resnici, ugled in spoštovanje, ki si ga je v svojem življenju pridobil ravnatelj dr. Pečovnik, je prekrasen dar. ki mu ga poklanjajo za šestdesetlelnico življenja njeno-vi tovariši in mladina. Mislim, da je to pač največji dar, ki ga človeška družba more dati svojemu delovnemu članu. G. ravnatelju, našemu zvestemu naročniku tudi mi čestitamo ob visokem jubileju in 11111 kličemo: še na mnoga leta tor mu želimo še mnogo uspehov pri njegovi odlični vzgoji naše slovenske mladine. Ravnatelj dr. Pečovnik se je rodil 25. maja 1883 pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. S svojimi enajstimi loti je vstopil v gimnazijo v Marilioru in jo 1902 končal. Tedaj je odšel na Dunaj študirat filozofijo, in sicer matematiko in fiziko, deloma pa se je posvetil tudi čisti filozofiji. Ze lela 1E07 je napravil doktorsko skušnjo in profesorski izpit iz svoje stroke. V septembru 1907 jo nastopil svojo službeno pot na mariborski Gimnaziji. kjer je prav za prav služboval vse do leta 1939., ko je bil imenovan za ravnatelja bežigrajske gimnazije. Od 1925 do 1929 je bil oblastni inšpektor za srednje in meščanske šole pri prosvetnem oddelku mariborske oblasti, nato pa eno lelo šef odseka za srednje šole pri prosvetnem oddelku v Ljubljani, Leta 1930 se jo vrnil na svoje službeno mesto v Maribor .dokler ni tiil imenovan za ravnatelja. Kot ravnatelj uspešno vodi gimnazijo že nad štiri leta. rr Poroka. 23. t. m. sla se poročila v cerkvi Marijinega Oznanjenja gdč. Karmen Sever, hčerka trgovca, in alvs. med. Zlatan Siare. Mlademu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova! — Diplomirana sta bila na pravni fakulteti v Ljubljani eg. Hebar Jože, Mozirje, in Malovrh Mihael, Brdo. — Čestitamo! — Za trenotek stopi s ceste! Nobena pobož-nost ni za spokorni teden bolj primerna, kot je pobožnost križevega pota. V frančiškanski cerkvi se ta tetlen opravlja vsak dan po zadnji sv. maši. Sv. maša je ob 10, ob pol 11 pa se začne sv. križev |>ot. Že včeraj je bila v cerkvi velika množica vernikov. Tudi mož je bilo leno število. Opazili smo predvsem mnogo duhovnikov. Pri pobožnosti vse sodeluje: moli in poje. Želeti je, da bi množica vsak dan naraščala. Odtrgaj se tudi sredi dneva od svojih opravkov ali s onste in stopi za trenutek v cerkev, poglobi se v trpljenje svojega Odrešenika, načrial v svojo dušo krvavi pot, ki ga jc prehodil božji Sin, ko je nosil ležki križ za tebe. — Ponekod dež. drugod suho. Od pretekle sobote, 22. t. m., so se pojavljale vremenske spremembe. ki so dale pričakovati, da dobimo v kratkem dei V mestu ni bilo v soboto zjutraj slane. Huda slana pa je padla na Barju, posebno okoli Koslerjeve pristave in v bližini. Nedelja jc bila sončna in srednje topla. Kakor v soboto, so se tudi v nedeljo zbirali črni oblaki, toda kmalu so se razgnali. V ponedeljek okoli 3 zjutraj so nekateri predeli mesta in okolice dobili nekaj dežja, driigod pa niti kapljice. Ozek pas od Viča proti Rudniku je dobil nekaj več dežja. Ponekod je njive in črede dobro žalil, drugod pa je le poškropil. V središču mesla, tako okoli univerze je bilo le nekaj kapljic, tako malo, da dežomer meteorološkega zavoda, ki zaznamuje tudi dese-tinke milimetra padavin, ni v ponedeljek zjutraj zaznamoval prav nič padavin. V soboto je bila najvišja dnevna temperatura +25 stopinj Celzija, v nedeljo pa +21 stopinj Celzija. Jutranji minimum v nedeljo +9.4 stopinje Celzija, v ponedeljek celo +11.1 stopinje Celzija. Barometer v ponedeljek 762 mm. — »Quo vadiš« je najlepša povest iz Časov prvih kristjanov. Pisatelj Sienkievvicz si je z njo pridobil svetovni sloves. Mohorjeva družba jo bo v svoji redni knjigi razširila tudi po vseh slovenskih družinah. Zato pohitite ter se priglasite za uda Družbe sv. Mohorja. Za 20 lir boste dobili štiri lepe knjige, med katerimi je samo »Quo vadiš« vredna tega denarja. Ude sprejemajo vsi župni uradi, v Liubljani pa tudi Mohorjeva knjigarna na Miklošičevi cesti 19. — Coklice iz Dolirepolia. Ljubljanski prodajalci čevljev so se prav izdalno založ.ilis coklji-cami, oziroma s sandali z lesenimi podplati. So to prav lična obuvala, podplati so iz trdeja bukovega lesa, čez katera so pripeti jermenčki. — Cokle se dobe pri prodajalcih v vseh velikostih, od najmanjših otroških, do velikih moških in tudi cena jim je kar zmerna. Najrajši segajo po teli coklicah ženske in pa otroci, tako, da se neka-feri trgovci prav pohvalijo s kupčijo. Velika prednost teh ličnih obuval je, da so na razpolago brez točk oblačilne nakaznice. S temi coklami si more čez poletje vsakdo prihranili en par čevljev ali vsaj ene usniene templance, ki bodo na zimo še prav prišli. Vse te coklice. ki prihajajo v ljubljanske trgovine, dobavlja dobrepoljska tvornica lesenih izdelkov. Prej je ta tvornica, ki predstavlja nekakšno produktivno zadrugo dobrepoljskih prebivalcev, izdelovala razne lesene igračke in slično drobnarijo, sedaj so pa iznajdljivi Dobre-poljci pričeli 7, izdelovanjem tako koristnega blaga, kakor so leseni sandali. V Dobrepoljah je pač premalo zemlje, da bi mogla rediti vse prebival- stvo in zato si ljudje pomagajo na vse načine, kakor pač vedo in znajo zaslužit. — Vinska trta kaie lepo. Sedaj je že povsod vidno, kako jo nastavila cvetje vinska trta in lastniki vinogradov ter raznih brajd so kar zadovoljni ter pravijo, da že dolgo niso imeli tnko obilnega pridelka, kakor ga ImkIo imeli letos, seveda če no bo raznih ujm. Lani je bil, v nasprotju s sadjem, vinski pridelek pri nas bolj pičel, vsaj po količini, izvrsten pa |>o kakovosti, medtem ko je 1 >i 1 predlanskim pridelek prav obilen. Tudi v Ljubljani raste precej vinske trte, toda po večini jo to izahela, portugalka ali kake driure vrste necepljena trla, ki pač uspeva tudi v ljubljanskem podnebju. Zadnja lela pa vrtnarji uvajajo tudi v Ljubljano bolj plemenite vrste, ki dozoro pri nas. Seveda gre skoraj vse ljubljansko grozdje na mizo. za mošt ga sprešajo le malo. — Knjižica »Kantom« (spisal dr. Knifir.) se dobi tudi v Mladinski založbi (Stari tre 8"). — Izšla je v drugi izdaji knjižica »Sveti rožni venec« (št. 117). Dobi se prav tam. Cena ena lira. Iz Novega mesta Od meni Sprememba službe božje v kapiteljski cerkvi. 23. maja dalje se na kapitliu nekoliko s >re- red božje službe. Namesto ob pol 10 bo Slovesna drama MARIJINO OZNANJENJE znamenitega francoskega pesnika in pisatelja P a u 1 a C 1 a u d e 1 a bo danes na odru Frančiškanskega gledališča. Začetek predstave ob 'Ii na 7 zvečer. Prva predstava, ki je bila v nedeljo, je dosegla nad vse velik in lep uspeli. Pojdimo k tem lepim predstavam! Na sporedu so samo Ja teden 111 sicer še v četrtek, 27. maja, v petek, 28. innja in v nedeljo, 30. maja — vselej ob '/i na 7 zv. Pridite k predstavam pravočasno! Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfiligoj ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Frančiškanskega gledališča. vnaprej šolska sv. maša točno ob 8, glavno dopoldansko opravilo se pa prične ob 10. Upamo, da bo la potrebna sprememba vsestransko zadovoljila vernike. Ves drugi red hogoslužnih opravil v župnijski cerkvi oslane nespremenjen. lz JeicB ini življenja - ©d tu in tam Z Gorenjskega Gauleiter dr. Ruiner je govoril v Celovcu vsem voditeljem strankinih uradov 1111 Koroškem »\ blkischer Beobachter« poroča te dni, dn je nu celovškem zborovanju gauleiter orisal naloge in dolžnosti članov narodnosocialistične stranke ter poudaril njihovo borbenost in pripravljenost za žrtve. V nadaljnjem govoru je podčrtal gauleiter da je prav obmejna pokrajina Koroška dorasla vsaki krizi. Zato bo glede na junaško tradicijo koroških obrambnih bojev dokazala, da je vredna tedanjih časov in bo premagala tudi sedanje težave. Poudaril je, da je zadržanje stranke in vsakega posameznega člana stranke soodločilno zn zmago ali poraz. Posebej je treba ostro nastopiti proti ustvarjalcem čenč in proti teorijam gotovih filistrskih strategov in naloga vsakega Nemca naj bo, da naj take tu in tam nastopajoče elemente jasno in odločno zavrne, saj imajo prav člani stranke dolžnost paziti, da se takim čenčam zavežejo usta. Za tem je govoril gauleiter n nalogi, ki jo ima Koroška na Goretij-skom. Končno pa je poročal o obisku pri Adolfu Hitlerju, ki je ob priliki pogreba Viktorja Lutze-ja sprejel najožje sodelavce in z njimi govoril. Gauleiter je povedal, da je izrazil Fiihrcr brezpogojno in neoma jno zaupanje v zmago in da je /e samo to jamstvo zu zmagovit konec te velikanske borbe. Risarska rmstana n Domžalah. V Domžalah jc bila preti nedavnim prirejena risarska razstava na glavni šoli. Razstavljene so bile risbe in dela, izdelana po geslu »za svobodo Nemčije«. Razstava je pokazala, da je pouk risanja v teh dneh ves pod vtisom velikih doeodkov, ki jih učenci s prav posrečenimi znmisleki prenašajo na papir. Na razstavi je več sto šolarskih risb, ki so izdelane v različnih tehnikah, tako v akvarelu, papirnem tisku, linotisku, brizgotisku. senčnih in krednih črtežih. Razstava ic bilu lično urejena v telovadnici. S Spodnjega Štajerskega Na štajerskem se je začela kopalna sezona. Mariborski dnevnik je prinesel zadnjo nedeljo kar dva daljša članka, ki živahno popisujeta, kako je na Spodil jem Štajerskem že oživela kopalna sezona. Prvi članek ve povedati, kako se sončijo Celjani ob bregovih -Savinje, kjer jc živo zlasti med opoldanskim odmorom. Seveda hodijo v vodo le bolj posumni. Kopališče na mariborskem otoku je podrobno opisano v drugem članku, ki poroča tudi, kako velik naval Mariborčanov se je začel na kopališče, ki sprejme lahko 2000 ljudi. Ob nedeljah in sobotah je nn kopališče že tak naval, da čuvaj kar zapre prehod in zamudnikom ne pusti več na otok. Seveda se tudi v Mariboru v glavnem kopalci le sončijo, z vodo pa so seznanjajo rajši pod prhami kakor pa v bazenu. Zborovanje krajevnih vodij ptujskega okrožja je bilo te dni v Ptuju. Na zborovanju jc govoril vodja plemensko-političnega urada pri zveznem vodstvu štajerske domovinske zveze dr. AValluscheg o pomenu plemenskega čiščenja med prebivalstvom. Poverjenik za protiletalsko zaščito dr. Schreiber pa je predaval o podrobni ureditvi letalskih zaklonišč. Okrožni vodja je posebej j>oudarjal delo na polju socialnega skrbstva in z zadovoljstvom ugotovil, da je v otroških vrtcih letos še enkrat več otrok kakor lani, kar pomeni, da je precej mater razbremenjenih. Z železnim križcem TI. sfopnie je bil odlikovan desetnik Maks Kovač iz Vojnika. Vpisovanje nn deško gimnazijo Anastazija Griina v Brežicah. Vodja gimnazije dr. Sernec objavlja, da bo vpisovanje v prvi razred brežiške gimnazije za leto 1934-44 od 1. do 15. junija. Vpis mariborske ženske mlndeži v državno delovno službo. Nedeljski mariborski dnevnik prinaša razpored, po katerem bo ves ia teden vpisovanje deklic, rojenih v letih 1926 v državno delovno službo. Vpisane bodo deklice iz območja velikega Maribora. Lepo slovo od mladinskega vodje. V Veliki Nedelji je umrl mladinski vodja Fritz Glavnik. Na pogrebu 11111 je govoril ob grobu ptujski okrožni vodja Kerš in ga postavil za zgled vsem drugim mladeničem. Podčrtal je zlasti njegovo pridnost in vestnost, saj je vztrajal pri svojem delil cclo tedaj, ko ga je že napadla bolezen. Smrtna kosa. V Mariboru jc umrl trgovec Jožef Urban, v Radvunju trufikant Peter Trin-ko, na Janževski cori pri Selnici ob Dravi 58-ietni Jožef Lep. Nn vzhodnem bojišču je umrl greuadir Albin Kodrič iz Slovenske Bistrice. Iz Hrvaške Poslovilna nvdienen dr. Altgayerja nri Po-glavniku. V sredo je sprejel Poglavnik NDI1 v poslovilni avdienci voditelja nemške narodnostne skupine v NDI1 dr. Brunimirju Altguverju, ki odhaja nn novo službeno mesto v SS oddelkih nu bojišču. Poglavnik je pridržul dr. Alt-gayerja pri sebi tudi na kosilu, kakor tudi zastopnika voditelja nemške narodnostne skupine na Hrvaškem, velikega župana dr. Elli-kerja poslevodečega šefa te skupine Krotza. Na kosilo pri Poglavnika sta bila ob tej priliki povabljena tudi nemški poslanik v Zagrebu von Kasche in državni tajnik v predsedništvu vlude dr. Vrunčič. Vojni muzej v Zagrebu. V Zagrebu z veliko vnemo in skrbjo urejujejo vojni muzej ter ga bodo v kratkem tudi že luliko odprli. V muzeju, ki ga vodi polkovnik Praunsperger. bo zbrano vse važnejše orožje od osmega stoletja dalje ter razne važne vojaške listine. Iz Srbije Razmestitev obveznikov srbske delovne službe. Obvezniki srbske delovne službe, ki so nastopili svoj štirimesečni rok nekako pred mesecem dni, so večinoma zaposleni pri površinskih delih v okolici Bora. Urad za skrbstvo obveznikov delovne službe v Beogradu je sedaj izdal točen seznam krajev in mest, v katerih delajo ti obvezniki. Prva skupina dela v okolici Bora v taboru »Berlin«, ki šteje 169 članov. Ostali člani so zaposleni v sledečih taborih: V »Bajerju« jih je 352, v »Vor-arlbergu« 250, v »Bregenzu« 450. Ostali tabori so v bližini mesteca Zagubice ter je sprejel tabor »Leskovac« 158 obveznikov, »Pomer« 20i, »Kran-ken« 200, »Loznica« 237, »Tiiringen« 332, »West-falen« 270, »Rheinland« 79, »Kostolac« na Donavi pa 203. Gotovo število obveznikov — to so predvsem poročeni — je razvrščenih v delovna taborišča v beograjski okolici. Tako so med drugim razporejeni v okolici Rakovice, Ralje in Belega Potoka. V vseh teh taboriščih jih je skupno 800. Skupno število vseh obveznikov srbske delovne službe, ki so po zadnjem naboru odšli na odslu-ženje predpisanega roka in ki sedaj delajo na področju Bor-Petrovac-Kostolac in beograjski okolici, je približno 4000. Vsi so iz Beograda. Omenjeni odbor za skrbstvo v Beogradu zelo skrbi, da imajo svojci z obvezniki delovne službe slike ter jim v primeru potrebe lahko pošiljajo tudi pakete. Srbsko uradništvo pridno kmetujo. Srbski okrajni glavar v Požarevcu je dal vsemu svojemu uradništvu na razpolago vsakemu po dva ara zemlje, da jo lahko ob prostem času obdeluje. S tem bo marsikomu precej poniagano, ker ie ta-mošnje uradništvo pokazalo veliko smisla za poljedelstvo in je odslopljeno zemljišče prvovrstno obdelalo. Razstava peči. V Beogradu so na tamošnji tehnični fakulteti pred kratkim odprli razstavo modelov novih peči, ki porabijo zelo malo kuriva ter v njih dobro gori tudi lignit. Razstavo je dosedaj obiskalo že več deset tisoč ljudi, ki ludi pridno segajo po novih pečeh. Drobna ljubljanska kronika Ob obletnici smrti Jožefe Breznlkar bo sv. maša v torek, 20. maja, ob 7.30 pri Sv. Petru. Akademija Srednjih Bol v čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu bo v nedeljo, 30. maja, ob 11.15 v unionski dvorani z izbranim snoredom. Opozarjamo, da bo nastopilo (•07, 3."jO pevcev vseli ljubljanskih srednjih »ol. Vstopnico v predprodaji pri Sfiligoju. Za otroke Iz Šiške ln DravelJ bo obvezno cepljenje zoper davico v sredo, 26. t. m. Starši iz ftiške naj svojo otroke pripeljejo k cepljenju v sredo ob 16 v ljudsko Solo v Spodnji Šiški, starši iz Draveij in tamoš-niega okoliša pa v sredo ob 17 v salon Mihci. V četrtek bo cepljenje zoper davico za Bežigradom in v Mostah. K cepljenju morajo starši pripeljati vse nad IS mesecev stare šo ne cepljene otroke, ki bodo letos v presledku 11 dni dobili dve injekciji. Polne teh otrok bodo pa cepljeni ludi vsi oni, ki so bili lani že dvakrat cepljeni, letos šc s tretjo injekcijo. Starši otrok, ki bodo letos dobili tretjo injekcijo, naj s seboj prinesejo potrdilo o dvakratnem lanskem cepljon.iu, da bo na tem potrdilu zabeležena že letošnja tretja injekcija. V ljubljanski stolnici bo Izvajala Glasbena Malica vdrugič veličastno Tomčevo kantnto »Križov pot'. Tokrat bo spremljal celotno delo na orglah priznani naš orgelski virtuoz g msgr. Stanko Premrl. \ se ostalo kakor pri prvi izvedbi tega dela. -Predprodaja jo že v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v sredo, 2. junija, ob 7 zvečer. Paul Ctandclnva slovesna Igra »Oznanjenje Marl.llno« je pri premieri v nedeljo navdušila i n osvojila vse, ki so .10 gledali, ronovjji jo bodo nocoj ob tričetrt na 7 zvečer v frančiškanskem gledališču. Prosimo vas, da si oskrbite vstopnice v predprodaji pri Sfiligoju ali eno uro pred začetkom pri dnevni blagajni. liazstava v Jakopičevem paviljonu je bila deležna v nedeljo Številnega obiska. Največ jih jo seveda prišlo dopoldne k vodstvu po razstavi, ki ga .ie imel g. akad. slikar Stane Kregar namesto prof. S. šan-tla, ki io bil to nedeljo zadržan, pa bo imel zalo vodstvo prihodnjo nedeljo. Ljudje z živim zanimanjem opazujejo dela naših slikarjev in kiparjev. Opozarjamo, da je razstava odprta dnevno od 11.30—19. Predstave Claudelovega »Oznanjenja Marijinega« bodo od danes naprej ob tri četrt na sedem zvečer in ne kakor v nedeljo ob sedmih Opozarjamo na spremembo vse obiskovalce. Začetek točno ob napovedani uri. Dekliška zborska Igra »Sveta Cecilija«, ki jo je napisal znameniti flamski pisatelj in režiser veličastnih množičnih Iger Jo-seph Beon C. SS. K., bo uprizorjena spet v sredo, 26. maja. ob 7 zvečer v frančiškanskem gledališču. Predstava, ki ,1e v pone-delick zvečer dosegla lolik uspeh, bo gotovo tudi to pot privabila mnogo obiskovalcev zaradi prelepih misli in svojo katoliške osnove. — Vstopnice so v predprodaji pri Sriligoju, Frančiškanska ulica 1. Vstopnico za marijansko predstave v frančiškanskem gledališču kupujte v predprodaji pri Sfiligoju ali od deklet, ki jih raznašajo po domovih. Nedelj«, ugodna za kopanje. Tudi na raznih prostih kopališčih je žo kopalna sezona v razmahu. Mnoga prosta kopališča so dobro zasedena. Nedelja je bila prav ugodna za kopanje, ko j« bilo popoldne posebno toplo. Oficielno so je kopalna sozona začela tudi v mestnem kopališču ob Ljubljanici. Tja so žo prej prihajali trenirani kopalci, ki jih je oiI dne do dne več in postaja na kopališču že prnv živahno vrvenje. Pražakova ulica zaprta. Mestni tehnični oddelek je začel popravljati betonski tlak v Pražakovi ulici med Miklošičevo cesto in Cigaletovo ulico. Zaradi napredovanja dela bo Pražakova ulica v navedenem odseku zaprla zn ves vozni promet od srede, 26. t. m., dalje do preklica. Ponesrečenci v Ljubljani. Upokojena delavka tobačne tovarne GO letna Leopoldina Pestotnik .ie dobila hude poškodbe po hrbtu ko je padla. — Padla jo in si zlomila desno roko 34 letna krojačova žena Josipina Mež-naričeva. — Padel je na obraz in se poškodoval 4 letni posestnikov sinček Janko l'o-žek iz Ljubljano. Gledališče O p e r a i Torek, 25. maja: Zaprto. Sreda, !6. maja: ob 18. »rrodana nevesta«. Red Sreda. ,, Četrtek, 27. mala, ob 18.: »Madamc Butter-fly«. Ued Četrtek. ,, _ _ Petek, 28. maja, oh 18: »Vnebovzetje B. I). M.« Oratorij. Ited B. D r a m a i Torek, 23. maja. oh 18: »Vivere Insl"me« — »Skupno življenje«. Gostovanje italijanske gledališče družino Kenzo Ricci. Cene od 20 lir navzdol. Sreda. 2«. majn, ob 18: »II piccolo santo« — »Mali svetnik«. Gostovanje italijanske gledališke družine licnzo Ricci. Cene od 20 lir navzdol. Četrtek. 27. maja, ob 18: »Jortjeva hči«. ItoU A. Nocoj bo Igrala skupina Itenza Rlcclja trldejanko Olulla Viole »Vivere Inseme«, delo. ki ga študira tudi naša Drama in katerega premiera bo prihodnji mesec. Opozarjamo na to predstavo Riccijeve skupino, ki jo bodo znali ceniti vsi ljubitelji gledališke umetnosti, ker bodo imeli priložnost spoznati originalno interpretacijo dela in razliko med njihovo in kasnejšo llašo uprizoritvijo Taka primerjava je za občinstvo kakor za igralco važnega pomena, ker je velike vzgojne vrednosti. Dejanje igre se dogaja v današnjih dneh. Osebe: Lorenzo — iicnzo Ricci, Magda, njegova žena — Eva Magni, Guido Fiore — Tino Bianchi, Fer-rnntejeva — Lola Brnccini, Anloiiio — Man-freilo Bianchi, advokat Glurini — Gastona Ciapinl. lležisor Renzo Ricei, scenograf E. Kaiioelin. Tretje In zadnje gostovanje Renzo Rlccl-Jo skupine bo v sredo, ko bodo igrali dramo znanega italijanskega dramatika Roberta Bracca »II piccolo santo« (Mali svetnik). V tej petde.innski drami nastopajo sledeče osebe: Don Fiorenzo — Renzo Ricci, Giulio — Giulio Oppi, Annita — Eva Magni, Barhn-rello — Tino Bianchi, Sebastlano — Arnol-do Mortelli, dr. Finzio — Gastone Ciapini, Reginella — Franca Viglione. Hosaria — A. Maria Bottinl. Lisella — Tina Borrlono, Mariuecia — Elda Do Cesari. Rimigio — Manfredo Bianchi. slepce — Fdoardo Gras-fo. Režiser It, Ricci. scenograf E. Kancclin. Dejanje se gnili v Montani de tro 1'izzi v okolici Neapta. Naznanila FRANČIŠKANSKO GLEDALIŠČE: Torek, 25. maja. oh 18.45: Paul Claudel — »Oznanjenje Marlilno«. Sreda. 2«. maja. ob 10: ,T. Boon C. SS. R. »Sveta Cecilija«, dekliška zborska igra. Predstavo ee začenjajo točno ob napovedani uril RADIO. Torek, 25. maja: 7.30 Pesmi in mnnce — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12..'10 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa. poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. šijanec, pisana glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Operna glasba na ploščah — 14.25 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Koncert Sramla »Ljubljana« — 17.35 Pesmi in, napevi — 10.30 Politični komentar v slovenščini — 2(1 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Pripombe k dogodkom — 20.111 DrugI Monteverdljev koncert — 21.40 Operna glasba — 22.10 Orkesler »Arinonia« vodi dirigent Segurini — 22.15 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Bleivvoisova cesta 43; mr. Trn-koczy ded., Meslnl trg 4, in inr. Ustar, So-lenburgova ulica 7. Poizvedovanja Izgubila je v srodo zvečer' revna po spravi,ialka denarnico s ključi in nad 200 lir denarja ter prosi najditelja, naj bi oddal v upravi »Slovenca«. Lepo prosim dnllčno osebo, ki jc v soboto zvečer našla na pokopališču pozabljeno črno torbico spomin pokojno mame, da jo odda z vso. deioma nenadomestljivo vsebino, na nnslnv legitimacije ali v pisarni pokopališke uprave. Denar si lahko obdrži kot na Brado. 23. maja se Je nalila pri prelazu« v Tivoliju srebrna verižica z obeskom. Dobi se Drl hišniku v. Gledališki ulici 13. Resolucija med rastlinami - Spremembe v azijskem poljedelstvu v v vzhodni Birmi prebirajo birmanski pir, ga devajo v vreče po 50 kg in ga pri- Kakor so Evropejci trudijo, da bi čim več spravili iz svoje zemlje, tako se je tudi v Aziji spremenilo tozadevno gospodarstvo. Irak ima velike zaloge gonilnih snovi, vendar je šele nedavno začel uporabljati vodne sesulke, ki omogočajo napajanje zemljo kraj Bagdada. Črpalko spravljajo vodo po pokrajinah severno od mesta, kjer so se začeli razprostirati ogromni nasadi melon in vinogradi. Južno od Kut-el-Amare jc cel gozd evkuliptu-sovih dreves, ki je tudi sad modernega sistema za namakanje. Iračani so se morali oprijeti tudi travnlštva, kar jim bo dajalo vendarle več ko po tri litre mleka nu dan od ene krave. Doslej so poznali samo »naravno« seno, to je pustlnjsko travo, ki so jo puščali kar po pustinjah, kjer se je sušila, a jo hkrati tudi mnogokrat zgorela. V Iraku so prej sejali večidel le proso in so bili Iračani sploh znani, da se preživljajo samo s kašo. Zdaj se Iračanom zameriš, če jih vprašaš po kaši, naj so začeli pridno sejuti pšenico in vse vrste naših žitaric. Razdelitev človeštva na kruhove in riževe jedce je le deloma upravičena. Skoraj povsod, kjer sadijo rlž, pridelujejo dandanašnji tudi pšenico, ki jo slično ko riž tudi z roko pro.se-jajo. V Indiji imajo le trikrat manj pleničnega kot riževega polja. Ječmen in koruza pa rasteta na površini, ki je enaka polovici površine riževih njiv. Majhna vrsta graha, ki mu rekajo »dal«, pa tvori poglavitno hrano prebivalstva v severni in srednji Indiji. Človek je zelo presenečen, ko opazi v Birmi, na višavju več tisoč metrov veliko krompirjevih njiv najnovejšega datuma. Tajska že izvaža nn leto po 30.000 stotov lepega krompirja. V velikih mestih ga brž-pokupi jo in je tako izpodrinjen ameriški krompir. Prebivalci pra- Tudi termiti so koristni V Nemčiji se na nekem tozadevnem zavodu bavijo s tem, da raziskujejo škodljivi mrčes. Posebno področje tvori tu preskušanje sredstev zoper termite, Medlem ko je treba v naravi prištevati te Izredne mravlje h koristnim žuželkam, ker v tropskih gozdovih odstranjujejo odmrlo drevje in v barjanskih pokrajinah s svojimi zgradbami skrbijo za osuševanje močvirja, pa iih moramo spričo človeka prištevati k hudim škodljivcem in uničevalcem. Predvsem napadejo in žro obdelan les. a ludi oblačila. Čevlje, perilo in papir. Neka vrsta termitov se loteva sadovnjakov, nasadov kavčuka, čajevra in tudi žitnih njih. Doslej nimamo nobenih zanesljivih pripomočkov za njihovo pobijanje. Znanstvo mora prestajati vse drugačne težave, če se je treba bavltl s termiti tako daleč od njihove domovine. Zato so sprnviii termite v ta zavod in so jih morali ondl šele »privzgojiti« za novo bivališče. Termiti so preživljajo z lesom, ki ni skoraj nič redilen, zato se izredno jiočasi razvijajo. Vendar so se termiti v novem bivališču dobro obnesli, tako da je moči delali poskuse z njimi kakšno sredstvo hI jih lahko uničilo. Kasneje bodo lislo sredstvo prilagodili razmeram v tropskih pokrajinah. gozdov krompir, previjajo za izvoz. — Na istem viša°vju j^e uvede na moderna živinoreja. V dolinah Birme, Siaina in ludokine dobiš skoraj vso evropsko zelenjavo, ki raste poleg sladkornega trsja, kave, čaja, banan, marelic in riža. 1 Na Tajskem pravijo krompirju »frang«, to je tujec. Orehe so dobili iz južnozuhodne Kitaj- ske, papriko iz južnovzliodne Evrope, paradižnike iz l eruja preko Evrope, ki so tu seveda le toliko debeli kot češnje. V Siamu poznajo tudi naše jagode in japonska jagodova mezga je v birmi cenejša ko pri nus. Na Kitajskem uporabljajo že umetna gnojila, iu okusne marelice že več let izvažajo iz Koreje In Kvuntunga, a tudi iz Kašmirja in Afganistana. Tako so si naše rastline osvojile skoraj ves svet, ne glede nn to, odkod so doma, in preživljajo ves človeški rod. Kdai so slavni liudie zasloveli Skoraj nemogoče je odgovoriti na vprašanje, kdaj jc človek nu višku svojega ustvarjanja. Če zasledujemo življenjepise raznih velikih osebnosti, tedaj spoznamo, da je skoraj nemogoče določiti kako letno dobo za najplodnejše udejstvo-vanje. Svetovna slava in genialno ustvarjanje nistn zmeraj v zvezi. Marsikdaj so bila delu mladostne moči pripoznana šele v kasnejših letih. Večkrat pa do zunanjega uspeha sploh ni prišlo. Po temeljitem tozadevnem študiju prideš do spoznanja, de je največ veleumov pretekle dobe ustvarilo med svojih 30. In 40 letom tisto delo, ki so po njem nesmrtno zasloveli. A tudi tu je toliko izjem, ki ne soglašajo s pravilom. Če listamo po zgodovinskih zapiskih pn tudi spoznamo, da povsod odloča tudi neprernčunljivn usoda. Friderik Schlller spada k tistim izvoljencem, kl so bili že v mladih letih poklicani k velikim dejanjem. Komaj 22 let mu je bilo, ko jo spisal svoje »Razbojnike«. Ko jc bilo Paganintju 23 let, je bil že nn višku svoje slave, a l.liulberffli je bil star 24 let, ko je s svojim poletom čez Ocean zaslovel po vsem svetu. Dasi moremo višek večine ust varjajočih osebnosti postaviti v razdobje med 30. in 40. letom, pn je tudi precej veleumov, ki so Šele mnogo pozneje dosegli višek svoju zmožnosti in genialne sile. Ko jc bil 54 let sta, je Beethoven začel komponlruti svojo slavno Deveto simfonijo. In Eleunora l)u»e ju imela ž* več ko 60 let, ko ie še zmeraj na višku svoje umetniške slave obvladovala svet* s svojo prekrasno igro. Desetletje med 30. in 40. rojstnim dnevom je bilo tudi merodajno zn Selmn l.aflerlofnoo. Ko ji je bilo 31 let, jc napisala ta, doslej izven švedske povsem nepoznana kujiževnicn svoj roman »Glista Berling«, ki je po njeni čez noč zaslovela po vsem svetu. V naslednjih letih so druga zn drugo nustule njene najbolj znane in najboljše knjige. Napoleon je dosegel med svojim 30. iu 40. letom višek svoje oblasti in udejstvovanja. Ko jo imel 35 let, jc sam sebe oklical za cesarja Francozov in jc v naslednjih letih povsod zmagoval. Tudi ilr/ni pomorski velikan I aseo da Guma je imel 3> let. ko je odkril pomorsko pot v Indijo in tudi Amundscn ni še izpolnil 40 let, ko je prvikrat dospel na severni tečaj. Kakor pišejo zgodovinarji, je imel Kriilof Kolumb približno 3H let, ko je odkril Ameriko, n lliamarrLii je bilo 33 let, ko so je prvikrat povzpel na višek svoje politične moči in jc v naslednjih letih odločal o politiki Evrope. Zaloge kovin v človeškem telesu Zlato v ovsenih kosmičih — Ali radi jeste živo srebro? Baker in kri I potem dodobra udestvovatl, če je v krvi hkrati Čenm potrebuje srce baker? To se da po- ;e za spoznanje bakrij. Seveda le »za spoz.na-vedali z nekaj besedami. Ker je kemična nrvi- " " -1-'-' nn baker neobhodno potrebna zu tvorbo krvi, oziroma za tvorbo rdečega krvnega barvila ill sploh za prcsnavljanje telesa, lako vsebuje kri in seveda tudi srce organsko vezan buker, največ pn ga potrebujejo vranica in jetra, v katerih «e med neprestanim delom vso kri filtrira in čisti in pri čemer jo treba od 30 bilijonov rdečih krvnih telesc izločiti tiste, ki so že izrabljena. Zanimivo je, dn so v jetrih novoro. jenčkov v prvih treh dneh življenja našli enajstkrat več bakra kot v jetrih odraslih ljudi, Iz. česar utegnemo presoditi, dn je človek pred rojstvom in takoj zatem najbolj potreben bnkrn. Mimo tegn pa pridobi baker v krvi še posebno lastnost. Moč za tvorbo krvi železa, ki 1 jo v barvilu rdečih krvnih telesc, so more šele Maršal Italije Giovanni Messc, junaški poveljnik I. Armade. nje«, le majceni" delci milijotinke grama... Ali radi jeste živo srebro? Kar 'XI odstotkov vseh ljudi, začenši z dojenčki, vsebuje tudi živo srebrn, kar ni prav nič čudno, snj sleherni človek vsak dan zaužije s svojo lirnno tudi živo srebro. V funtu zelenjave ga je do 35 in v jabolku do 10 milijon-tink grama. A to »živilsko živo srebro« izloča zdravo telo, ker odklanja strup tudi v najmanjši množini. Zlato v ovsenih kosmičih in v jelenjem rogovju Človek pa vsebuje tudi nekaj zlata, ki gn dobiva vase z različnimi živili, ki vsebujejo zlato, in to so predvsem volovska jetra, lešniki in ovseni kosmiči. Pred nekaj leti so nn Slovaškem našli celo v rogovju Jelena, v pnrkljih in dlaki srne majcene količine zlntn, ki so ga bile živali s hrano sprejele vase, in ki se ga je hotelo telo na ta način i/nebitl. Tudi človeško telo izloča zlato, vendar se dozdeva, du nekaj zlata tudi krvi koristi. Tudi aluminij in nikelj sta užitna Vsebina kovine v telesu zavisi zmeraj od tega, kar pojemo. Aluminij, ki ga potrebujejo človek, žival in rastlina za zdravo in nemoteno rast v svojih organih, si pridobivamo iz. hrane. Kadar si na kruh namažemo margurino ali presno maslo .pojemo zmeraj tudi za spoznanje niklja, ki ga telo potrebuje zn zgrajo, in ki ie shranjeno nato v jetrih in trebušni slinavski žlezi. Moenata jedila, zelenjava — tudi posušena —, krompir, leča, gobe, goveja in konjska jetra pa vsebujejo cink, ki si ga največji dej prisvojijo jetra, ostanek l>a poroma v mišice iu možgane. »Železno zdravje« zaradi železa Zdaj bi človek dejal, da se mora telo vendarle zadovoljiti z vsemi temi nnštetimi kovinami in dn jih je že zadosti. Pa jih le še nima dovolj, ampak jemlje vase še svinec in železo, .šele pred nekaj leti je dognal nek znanstvenik, da vsebujejo človeški zobje svinec in dn je v zobovju teni več svinen, čim bolj jc človek v letih. »Železno« zdravje pa zavisi tudi še od železa, ker so rdeča krvna telesca in krvni serum odvisni od železa in so gn potrebni, a sicer je železo shranjeno v vranici, A tudi količine železa so neskončno majhne le milijotinke grama. Vendar so te majcene količine, ki jih O T K O S K I K O T I C B K Lea Falur Roža in Kopriva (Pripovedka) Drugi dan Jima Je prinesel stražnik kos črnega kruha in kislega niloka. >C'o jo bilo dobro za gospodično Rožo, bo tudi za vas,c je rekel stražnik hudobno. Povedal jima je, da so bili Kata ujeli in prodali v su/.nost. Golovo no po goleni naključju je prišel ravno v tisto mesto, kjer jo bil njegov očem. S časom se jo dogovorilo več kristjanov, da so skupno ušli in prišli po velikih preslatiili nevarnostih srečno domov. Vitezu Tiliomilu se je čudno zdelo, da ni iskala žena njegovo sledi, zato je poslal svojega pastorka na poizvedovanje, Kuto si jo počrnjl obraz in roko, da jo mogel neovirano poizvedovati. Po teb vesteh sta izgubili mali in hči vse upanje. Vila Bela jo prišla in je pozdrAvila Ro-žlno izranjeno telo. Roža je cvetela v milini in lepoti in je zaslovela daleč na okrog. Od vseh krajev širno zemljo so hodili možje visokega rodu občudovat dekle, ki je jokalo bisere in govorilo cvetje. Prosri in snubci so kar naprej jezdili na Strmigrad, Roža so ni marala odločiti za nobenega, saj se ni žrtvoval nobeden tako za njenega očela kakor Ka-to. Kopriva in njena mati sla se ji smilili. Prosila je očeta in Kata, naj ju vendar izpustijo iz strašne ječe. Graščakinja je tudi pošiljala po stražnikih prošnjo, da bi prišel vitoz k njej. Pn mož, ki je bil več let v turški sužnosti, je odgovarjal, da ga bo videla samo na dnn sodbe, ki bo dan svatbe njegove Rože. Rekel je vitez, da ni noben zmaj v Jutrovi deželi lako zvit in krvoločen kakor njegova druga žena in, če bi jo pustil na svobodo, bi bila končana Rož.ina sreča. Vitez Tihomil nI sprejel rad za zeta sina take matere, uvaževal pa je dobre lastnosti in poštenje rajnega Hrabra. (Dalje.) vsebuje moška kri več kot ženska, tako važno za življenje, da človek zboli, če mu primanjkuje železo in če ga manjka krvi le dvajsetina normalne zaloge. To sc pa skoraj ne pripeti, saj je železo v vseh živilih, zlasii še v zelenjavi, in znto sprejema sleherni človek zadostno množino železa, da more oslati zdrav. Koncert — 260 m pod zem!ju V španskem rudniku Mosqultera so nedavno uprizorili koncert simfoničnega orkestra, in sicer v globini 260 m pod zemljo. Ta koncert so rudarji slišali po raznih rovih in glasbeniki sami so ga šli poslušat v oddaljene odseke rudnika in so ga povsod dobro slišali, vendar povsem drugače ko nad zemljo. Glasovi so skrivnostno odmevali pod zemljo in so vse drugače vplivali na poslušalce. %L 7--- ^^^Cuden je ta žabji s\?et * -m ................ r ■■■^■■■■^^■■i Pomilujem otroke, ki niso okusili sladkosti vaških luž, ki so zanje pravcati rajski svet. Kako jionosno so plulo naše ladjice po »širnem morju«; 'koliko tovorov jo potonilo z njimi vred na njegovem dnul Kako krvave so bile često bitke za osvajanje »oceana« in koliko grl je okusilo njegovo »slano vodo»? Na tej strani smo bili »Indijanci«, a na drugi strani »Črnci« in stali smo si nasproti v jiopolni »bojni opremi«. Semkaj smo gonili napajat živino, a notri smo se hladili tudi mi, kadar nas je mučila vročina. Pijavke so se nam hitro približale in nas izbrale za svoje »gostitelje«. Tu so pa kraljevali tudi pupki, ki smo jih ime-li za velike »some« in vodni hrošči, ki so se šopirili v »črnili frakih«. Največje ljubljenke pa so nam bile mlade žabice, ki 6ino jih lahko strahovali in na mniso precej [Kisknkale čez plot. Zvečer pa, ko so nas utuazančke na-j>odile matere spat, se je pričel oglašati žabji zbor in mi smo kovali v postelji nove načrte z.a naslednji dan. Če bi imeli zbrane v lužah vse tele pevske noči.., škoda, da ne živi v naših mlakuž.ah več vrst žab, ker bi bila potem godba mnogo prijetnejša. Večerno regljnnjc naših zelenili žab je sicer prikupno, a preveč uspavalno in enolično. Vseknkor bi bila godba dosti lepša, če bi ge tem pridružile še z e 1 e n c reje ali božje žabice. Te so sicer tuajhne, komaj štiri ccntiinetre dolge in žive na drevju. Proli večeru in v soparnih dneh se oglašajo: krek, krek krekl Itega velja za dobrega vremenskega preroka; ljudje pravijo, da z regljanjem naznanja dež. Zaradi tega jo nekateri drže v stekleni kndci z vodo, kjer žre mokarje, muhe in pajke. Tako preživi v sužnosti lahko leta, a svojega rednika pozna. Hrvatje jo imenujejo »zeleni proročič«, ker cenijo njeno vremensko napovedovanje, U r h i ne bi posebno poživili glasbe, ker je njihov glas preveč otožen. Ob grlu imajo dva nepopolna zvočna mehurja in njihovi žalostni klici: u, u, ul so precej tihi in ne bi bili kos kričavim zelenim žabam. To so plahe živalice, ki pohajajo pomni s trebuhom za kruhom. Plavajo sicer izborno in v vodi se hitro zalijejo v blato, če jim preti opasnost. Na kopnem so manj spretne in če ne morejo ubežati sovražnikom, se čudno i/vine-Jo, da so vse drugačne videti. Pri tem upognejo glavo nazaj, ukrivo hrbet, prekrižajo leliti čezenj in pokažejo pisani trebuh, lako čakajo, da nune nevarnost. Okate žvižgav-k e iz vroče Amerike se podnevi skrivajo po stoječih mlakah, v večernem hladu pa skakljajo po travi in sc glasijo žvižgajo. Te-le bi pa že malce zboljšale godbo naših zelenili žab. Ako bi jim pa priskočili na pomoč kovači i/. Brazilije, ki žive visoko v drevju kraj rek in močvar, bi bil zlinr že dosti popolnejši, .V, pomladanskih nočeh se v skupinah oglašajo In njihov glas zveni, ko da bi kovači s kladivi nabijali po kovinski plošči. K najglasnejšim godcem vsega žabjega pokolenja pa spada ameriški m u -k a v e c, ki jo dva decimetra dolg. Kadar se jih po več slo zbore na svetovanje, tedaj bi njihove glasove lahko zamenjali z mukanjem govede. Zelena krastača, ki živi v zu-padnoafriških stepali, se oglaša ko tujerodna ptica in zateglo regija. Sred-njeafriška bob n urica pa vzpodbuja s klicanjem, ki spominja na bob-nanie. Spet druga afriška žaba zamolklo škripa ko basova struna, a tretjn se dere kakor liripnv pes. Nekatere se oglašajo slično ko da bi svi-lnle na dude. S r p a š, ki živi v južnoafriških močvirjih se glasi kakor muren, a vekavka joka otožno, ko zapuščeno dete v z.ibeli. Po grlčevitih krajih zapadne Evrope živi v senčnatih duplinah, navadno blizu bistrili po-poločkov, zvona r, ki se zvonko oglaša. Ameriška pipa prebiva v temačnih gozdnih močvarali in siccr pretežno v vodi. Glas ji zveni kakor kovlnnsto tiktakanje in odtod tudi ime Satovnica. Ako bi bivale po naših stoječih vodah vse omenjene vrste, bi imeli tnko imenitno godbo, dn bi se lahko naslajali ob nji. Med žabami se oglašajo samo samci, ki kratkočasijo in zvubljajo s klicanjem ženičke. V bližini ust imajo dva zvočna mehurja, s katerima krepijo glus, ki jc včasih kar premočan. Nekateri »paglavci« delajo res preglavice žabjemu rodu... Večinoma zlezejo samice jajca v vodo, a iz jajc so razvijejo ličinke, ki jim pravimo paglavci. Ti se razlikujejo od starili živali in pravimo, du. se mladiči preobražajo. Za ženitev so godni šele po nekaj letih, pretežno po Četrtem, a takrat sc prav vroče zaljubijo. Najbolj brezbrizni so sturši naših krastač, katere odlagajo mrest, ki predstavlja jajčeca s sluzastim ovojem, v poljubno lužo, ki se lahko Kmalu izsuši, a paglavci poginejo. Samec t r i p o r o g o krošll Jarke, ki domiiie v Ameriki, prenaša na hrbtu svoje mladiče iz presihajočilt v vod-nate mlake, pri čemer se paglavci čvrsto prisesajo na očetov hrbet. Samica afriškega u s t o n o s a prenaša svoja velika jajca v gobcu, a neka r a p i j a si navije mrestilo vrvico okoli sprednjih nog. Samica japonske leteče žabe si izgrclie tik vode krožno luknjo v tla, kamor odloži mrest, ki sliči penasti kepi. Po izhodnem rovu, ki stu ga naredila |h> svetovanju roditelja, spolz.e kasneje v vodo ludi mladi paglavci kakor po gladki drsi- Samica innjhtiega jnjcenosa s Ceylonn nosi na trebuhu dvajset jajc, velikih kot konopljino zrnje. Ču-dovito sc razmnožuje čilska kiju n n- j ta žaba. Sumeč ima pod vratom goltno. vrečico, ki se pozneje močno razširi. Srečni oče si skozi usta potisne oplojena jajca, ki se v vreči izgo- ' de. Ko se razvijejo žabice, mu zlezejo skozi usta nn svet, kar pa lahko traja nekaj dni. Oče odda precej hrane zn li j i I io v razvoj in znto močno shujša. Odrasla žaba je velika dobre tri centimetre in živi v gorskih potokih sredi čilskih gozdov. Samica brnziljske hrbtonoske nosi jajčne kepe na hrbtu med dvema kožnima gubama, ki «e skleneta nad precej velikimi oblastimi jajci. Ko se iz teli razvijejo živahne žabice, starki poskačejo s hrbta iu sc ruzlezejo po drevju, ker za vodo ne marajo. Samica ameriške rege vrečarke nosi na hrbtu veliko vrečo, v kateri se razvijajo jaca, ki jih jc do dve sto. l\o se iz njih izmotajo paglavci, jih skrbna mati zanese v vodo in prepusti svoji sreči. Pri jnjecnosu, ki čuva na hrbtu do trideset belih iajc, se mladiči do kraja izgodo v veliki vreči in jo za-pusto kot že gotove žabice. Pritlikava rega je komaj tri centimetre dolgu žabica, pn vendar nosi oprtoma pet do sedem jajčnih kroglic. Parček prsto-žub se sčakuje v mrestitvi kruj vode po drevju, poprime kak drevesni list /. zadnjimi nogami in tišči njegovo robove skupaj. V nastalo listno prgišče spusti samica jajca, ki jih samec nuto oplodi. V tej vrečici sc razvijejo paglavci, ki počepajo v vodo. Pri ži-vorodni krastači so našli v jajcevodu razvite zametke in potem takem skoti že žive mladiče, Samec zvonarja, ki mu pravijo tudi porodničar, si navije oplojeni mrest okoli krukov. Enajstega dne gre v vodo ter otrese ruz sebe paglavce, ki se lahko tu nudalju ru/.vijajo. Čudno varnostno napravo imata mravljurica in oklopna žaba. Po tenki hrbtni koži sc jima razpreda polno žlez, ki izločajo mlečen sok. 1 a se nu zraku slrdi in tvori čvrst oklep, ki jima dobro služi v boju s srditimi belimi mravljami, s katerimi so preživljata. Scdlaž pa nosi pod hrbtno kožo koščeno ploščo. | Turkom je žaba sveta žival, ker poje slavo Alahu., Po nekaterih krajih Češke so imeli do nedavna običaj, da so jo med svečanimi obredi ohglavili kot največjo zločinko. Krnke zelenih žab nekateri zelo cenijo, n nam otrokom so bile žubicc najljubše »igrače«, ZnSFl EBIPIl3U5KEBfl Pl3DKRfl[}3fi U. Mi o ni • 38. »Kam?« »Magari pohajkovat po mestu. Jutri se pa vrneš v puščavo iu zadihaš prosti zrak za kak teden, tla se bo vso pozabilo.« »Nocoj so vrata zaprta, pa trudni smo; za Šjabakovo zvestobo sem jaz porok,« reče Baket in da krožiti vrč z vinom. Vsak je pil v velikih požirkih. Vedno je bilo v Egiptu vino zelo drago, ker ni rastla trta; posebno v času pomanjkanja; toda roparji so imeli še denarja, ki so ga veselo tratili. Vino je pregnalo Amonijevo zaskrbljenost. Pozneje pride Miebi. »Slišal sem ga kričuti. Gotovo so ga dali pod palice,« reče. Ameni prebledi. »Izdal nas bol< jeclja. »Ramuzenti bo raje umrl kot bi nas izdal,« ga miri Baket. »Vrata so se odprla, nekdo je bil prišel ven, preiskal cesto iu sc vrnil,« nadaljuje Miebi. »Ali so te videli?« »Ne. Sem bil skrit v sonci.« »Zakaj so prišli ven?« vpraša Meni zaskrbljeno. »Ne vem,« odgovori Miebi. Ameni pa pravi; »Nas so šli iskat. Ramuzenti je gotovo povedal.« »Ne verjamem,« pripomni Baket. »Zelo previdni moramo biti,« svetuje tudi Miebi. še dolgo so roparji razpravljali in sklenili nuto še to jutro oditi v puščavo. Izpraznili so vrč in se vlegli k počitku, pričakujoč vsuj v spanju nekoliko tolažbe. 12. POGLAVJE. Preizkušnjo se posreči. Jožef je bil to jutro zelo vznemirjen. To je bil odločilen dan. Ali bodo prestuli brutje preizkušnjo? Ali bo našel lo jutro svojo družino, ali pa no bodo prestali in se bo morul za vedno odreči tolažbi, da vidi svojih enajst bratov in ljubljenega očetu? Ako ne bodo pie-slali preizkušnje, jih mora kaznovali s smrtjo, edino primerno kaznijo zu veliki zločin, s katerim so se bili omadeževali; ali pa mora zu vedno zatajiti sebe in sc odreči snidenja z očetom in prisrčnosti z dragim brutom Benjaminom- Ko je čakal na povratek vojakov, vstopi dnevni vratar, ki je liil prevzel vratarstvo žc ponoči, takoj ko so odstranili pijanega nočnega vratarja. Jožef mu je zaupal in mu je bil ukazal, da ne sme dovoliti vstopa v hišo nikomur razen velikemu dvorjnniku, ker je sumil, du ima Ramuzenti v hiši kakega zaupnika. Vratar poklekne pred podkraljem. »Nek Eiiopec želi nujno govoriti s teboj.« »Nuj pove tajniku, kuj hoče,« odgovori Jožef, ki ni sprejemal redno v svoji hiši nikogar in tudi v svojem uradu je dovoljeval zelo redke nvdijence- Ali ni mar on podkralj Egipta? Zdaj se pa še posebno ni čutil zmožnega, du l>i koga sprejel, ker jc bil tako zelo rzaubrjen. »Povedal sem mu to večkrat. Že od zore nadleguje, da hoče govoriti s teboj in ravno tako noče zaupati svojih stvari tajniku, kakor ne oditi.« »Odstrani ga!« »Na cesti je, pa vedno trka s kladivcem. Pravi, da zudeva njegova vest tvoje koristi, ker je v zvezi z nočnimi dogodki.« Te besede so osupnile Jožefa. »Ali ni nihče odšel iz hiše?« vpraša. »Nihče, kakor si mi ukazal; razen velikega dvorjanika, katerega si sam izvzel,« se glasi odgovor. Veliki dvorjanik ni govoril. Kako je torej Etiopec mogel vedeti o dogodkih pretekle noči? Jožef trenutek omahuje. Radovednost je bila zelo velika, zato reče vratarju: »Naj vstopi, toda odvedi ga v sobico. Dva sužn ja naj čakata v veži z vrvmi.« Tako je odredil zato, ako bi Etiopec poskušal s kakim napadom, morda je sokrivec zločincev in je potrebna previdnost. Vrufar odide in Jožef čaka trenutek, nato gre v sobico, kjer ga čaka Etiopec, že prileten, divjega obraza in slabo oblečen. »Nekaj ti imam povedati...« začne Etiopcc, ko vstopi podkralj. »Z obrazom nu tla!« ukaže ta. Etiopec pobesni, vendar uboga. »Povedali ti moram...« ponovi, Jožcl mu pa ukaže: »Molči!« Ta utihne. »Ne pozabi, da se pred podkraljem!« nadaljuje Jožef z drzno odločnostjo, ki je bila lastna podkralju Egipta. Osebno je bil ljubezniv, todu drugače se je uiorul vesti, ako je hotel vzbujuli spoštovanje. »Kako ti je ime?« » I voj služabnik se imenujem Šjabako.« »Si Etiopec?« »Prišel sem...« »Si ali nisi?« »Sem « »Zakaj si prišel?« »Ali mi zugotoviš, da ne bom kaznovan, ako govorim?« vpraša Etiopec. Jožef ga prezirljivo pogleda. Razumel je. »Ali si eden njihove roparske tolpe?« vpraša. »Ne.« »Kdo si?« »Gostilničar.« »Njihov zvodnik,« pripomni Jožef, ki je vedel, da je uganiI. »Sem pošten krčmar.« »lako pošten, da zahtevaš plačilo za izdajo.« »Nikoli še nisem nikogar izdal.« »Zakaj pa zahtevaš nekaznivost?« »Mi jo obljubiš? Zelo važna odkritja ti bom povedal ..« »Najprej povej svoja odkritja. Hočem vedeti, ako so vredna take nagrade.« »Moja odkritja so brez vrednosti, ako jih enkrat veš, pa tudi če jih ne veš, mi boš odrekel, kar prosim, ako jih boš slišal.« Jožefu so se žile napele na čelu. »Predrzneš! Se tako govori s podkraljem? Jaz držim kolikor obljubim, in še nikoli ni bil nihče prevarjen. Kaj mi imaš povedali?« Tretja zmaga enajstorbe »Ljubljane« Tretja zmaga enajstorice Ljubljane ni nikogar presenetila. Včeraj popoldne je igrala na lastnem igrišču proti Tobačni tovarni in jo odpravila s G: 1 (1:0). še vedno se pozna Ljubljani stara šola, ki jo je dobila na težkih liginih in drugih tekmah. Čeprav bi bila lahko razlika v golih višja, vendar še ne moremo reči, da igra Ljubljana povsem zadovoljiv nogomet. Nekatera mesta so še vedno slabo zasedena. Doslej je igrala trikrat in je tudi trikrat zmagala. Hudo narobe bi bilo, če bi samo enkrat podlegla, zakaj moštva, s katerimi tekmuje v domačem prvenstvu, so razmeroma šibka. Zdaj, ko so odigrala vsa štiri moštva 1. razreda po tri tekme, nudi razpredelnica naslednjo sliko: Ljubljana 3 3 0 0 15:5 0 Ilermes 3 2 0 1 6:5 4 Mars 3 1 0 2 7:!) 2 Tob. lov. 3 0 0 3 3:12 0 Ljubljana : Tob. tov. 6:1 (1:0) Točno ob 17 sla se predstavili moštvi sodniku g. Mehletu v naslednjih postavali: Tobačna tovarna: Oblak Kisel, Nagode-Milano-vič, .lanuš, škrjanc-Bezlaj, Marn, Nagode, Dr. Ko-stajnšek, Lovšin; Ljubljana: Rožič-Lah, Hassl-Porharič, Vari, Sercor Kroupa. Lah, llacler, Bertonrelj, Pelicon. Po začetnem tipanju se je Ljubljana kaj kmalu znašla llacler je postavil začetni rezultat že v 5. min., ko je poslal lepo in neubranljivo žogo v mrežo. Napadalna vrsta Ljubljane je bila zelo razigrana in je ugajala zlasti v točnem podajanju od moža do moža in v iznajdljivosti glede prodorov. Ljubljana je tako pridno tkala napad za napadom, da ni kazalo Tob. tovarni drugega, kot da se je morala umakniti v defenzivo. V presledkih po Iri ali štiri minute so se vrstile zrele situacije. Oblak v vratih je bil prav priseben, v ostalem pa je šla večina žog nad prečko ali mimo. Vse do zaključka IEL 22*21 KINO UMOV Odličen češki film po znamenitem Iv. Capkovem romanu ^ »Turbina« V glavnih vlogah: Llda Eaarova ln Frantlšek Smollk Predstavo: delavnik ob 15 30, 17 30 In 19 30 ; ob nedeljah ob 10 30, 16.30, 17.30 tn 19.301 IEL 27 50 KINO SLOGA FIlm Iz cirkuškega življenja poln pustolovščin in napetih prizorov »Samo eno noč« V glavni vlogt: Ingrid Bergmann, Edvvln Adalphson, Aino Taube. Predstave ob 14., 15.50, 17.40 ln 19.30; v nedeljo še ob 10.30 dopoldne. IEL KINO MATICA "" Sijajna burka o treh lepih ln prebrisanih dekletih ... Dovtipna vsebina, komični prizori, lepa glasba ln spretni Igralci »Tli dunajska dekleta« V glavnih vlogah: Carola Hohn, Lucle Engllsch. Grete Welser, Heinz RUhmann. PREDSTAVE ob 15, 17 in 19.15. prvega polčasa jo ostal izid 1:0, čeprav bi lahko znašal, sodeč po igl i, precej višjo razliko v korist Ljubljane. Tobakarji so izvedli le nekaj redkih na-padov, toda brez uspeha. Zaigrali so ludi enajstmetrovko, ki pa je bila po naši sodbi prestrogo prisojena. Drugi dol igre je bil podoben prvemu, samo z razliko, da je imel napad Ljubljane več sreče pri streljanju med podboje. V 7. min. je povišala Lj. razliko na 2:0 Kmalu polom je uspel lep prodor Tob. tovarne, Nagode se je odlr<>al in poslal mojstrski strel v mrežo. Zdaj je bilo stanje 2:1. Ze med odmorom se je občinstvo, ki ga je bilo približno 700, preselilo na stran tobakarjev, kjer je začelo padati. V 15. min. je Berlonce'j povišal razliko na 3:1, v 25. min. je uspel sporazum med Peliconom in Lahom — 4:1, v 38. min. je povišal Pelicon na 5:1, v 40. min. pa ja izvedel Lah lepo solistično potezo ter postavil končni rezultat na 0:1. V vrstah Ljubljane je ugajala zlasti napadalna vrsta, ki se jc znašla kakor v podajanju, tako tudi v gneči pred vratmi. Posebno agilen in uspešen je bil notranji trio. Pomočniška linija bi naj točneje držala potrebno zvezo med napadom in obrambo. Enajstorica Tob. tovarne je bda proti koncu hudo izčrpana in je igrala podrejeno vlogo. Tudi Oblak je popustil, prizadevno do konca pn sla igrala brata Nagodeta. Oni v napadu se bo razvil v izvrstnega nogometaša, potrebno pa bo, da bo spravil svojo borbenost še bolj v 6kiad z zahtevami pravil. Po daljšem času je sodil g Mehle, ki je po našem mnenju prezrl nekaj prekrškov na zelenem polju. V bodoče lii želeli 6lrožje presoje, kar bi vsekakor vzgojno vplivalo na športno dozorevanje moštev. Gole so zabili: Lah 2, Pelicon, Kroupa, Bcr-toncclj, llacler in Nagode pa jio enega. žabjak : Vič 7:0 (3:0) Tudi dva drugorazredna kluba sta nastopila včeraj popoldne na igrišču Ljubljane, in sicer Žabjak in Vič. Oba sla še brez točke in oba sta sc vneto pripravljala na včerajšnje srečanje. Sreča pa je obrnila Vičanom hrbet in enajstorica Žabjaka jih je preplavila z obilico golov. Žabjak sicer ni pokazal posebne tehnične zrelosti, pač pa je pridno napadal in pošiljal žogo v mrežo, ko jc srečno privoz.il do vičanskili vrat, med katerimi je stal premalo izurjen vratar. Tudi Vičani bi lahko dosegli kaj vidnega, so pa v lb m prostoru preveč podajali od moža do moža, dokler ni prešla žoga spet v oblast nasprotnika, ki jo je vrnil v polje. Sodil je g. Kos. Vičani so ostali brez točke, v razpredelnico golov pa so morali zapisali kar sedem zadetkov v svojo škodo. Po včerajšnji tekmi jc dobila razpredelnica 11. razreda naslednjo sliko: Mladika 3 5 0 0 11:3 6 Korotan 3 2 0 1 12:7 4 Žabjak 3 t 0 2 8:8 2 Vič 3 0 0 3 3:16 0 • Otvoritev prvenstva rezervnih in juniorskih moštev. Nogometni spored včerajšnje nedelje jo bil zelo obilen, zakaj začeli so tudi s prvenstvenim tekmovanjem nižjih moštev. O uspehih podajamo v naslednjem kratek jircglcd: Tobačna tovarna : Žabjak (juniorji) 10:0. Mladika : Ljubljana (juniorji) 1:0. Vič : Mars (juniorji) 4:0. Mars : Hernies (rezerve) 2:1. Ljubljana : Korotan (rezerve) 2:1. Športni drobiž Venezia in Torino sla prišla v finale za italijanski pokal. Včeraj sla bili na sporedu dve tekmi za italijanski pokal: Torino je na lastnih tleh odpravil lanskoletnega prvaka Romo s 3:1, Venezia pa je tudi na lastnem igrišču premagala Genovo s 3:0. Končna tekma med Toiinom in Venezio bo pokazala, komu bo za letošnje leto pripadla dragocena nagrada. Gradjanski: Concordia 2:1. V Zagrebu so gledali včeraj nogometno tekmo med najmočnejšima hrvatskima euajstoricama. V teku zadnjega lela se je jiovzpela Concordia na tako višino, da je že začela prevladovati nad Gradjanskim Tudi včeraj je igra Concordije zelo ugajala, čeprav je podlegla. Izid je bil odločen že v prvem polčasu, ko sta Lešnik in \Volfel dosegla odločilna zadetka za Gra-djanskega. Na podlagi znanja, ki so ga pokazali na tej tekmi, bodo izbrali državno predstavništvo, ki bo nastopilo G. junija v Bratislavi. Ostali nogometni izidi v skupini Zvonimir so bili: Ličanin : Ferraria 2:1, Hašk : Železničar 3:1, Zel : Redarstveni 3:1. Zagrebški lalikoatlelski novinci so imeli včeraj dvoboj s starimi atleti, ki 60 6e po daljšem presledku spet vrnili na igrišča. V naslednjem nekaj izidov, ki so vredni, da jih zabeležimo: tek na 400m Despot 52.1 sek., met kopja Marčelja 54.25 m, skok i v daljavo Javor 6.42 m, tek na 100 m Medved 11.5 sekund, skok s palico Dolenc. 3.20 m, tek na 1500 m Srakar 4:10 min., skok v višino Kralj 1.60 m, tek na 800 m Jungfleisch 2:07 min. Letonska je dobila sijajnega metalca kopja. Iz Rige poročajo, da se je pojavil na lahkoatletski prireditvi atlet manjše rasli, ki je nenavadno nadarjen za metanje kopja Čeprav še nima izdelane tehnike, je pognal Stenzenieks kopje 70.80 nedaleč in se s tem postavil na čelo svetovnih atletov letošnje sezone. O mladem nadarjencu pričakujejo, da jih bo razveselit še z lepšimi rezultati. Tanberg : Sys. Zadnjo nedeljo v maju bodo imeli v Rasunda stadionu v Stockholmu znamenito tekmovanje za evropsko boksarsko prvenstvo med Švedom Tandbergom in Belgijcem Sysom. Izkupiček bo najbrž tokrat zelo velik, saj se že zdaj za- nimajo za vstopnice, katerim so nastavili visoko ceno od 5 do 50 švedskih kron. i ii Vsakoletni zlet turških telovadcev In športnikov so priredili nedavno v ankarskein stadionu. Ob tej priložnosti so položila telesnovzgojna odposlanstva vence na grob AtatUrka, ki je bil zelo zaslužen za napredek športa in telovadbe v Turčiji. Telovadnih prireditev se je udeležila tudi vlada, potek pa je bil moten zaradi dežja. Hossi je zmagal pa dirki Pariz-Reims. V Parizu so priredili ttadicionalno dirko na 204 km od Pariza do Reimsa Emile Idee, ki je veljal za favorita. si je med vožnjo pokvaril vozilo, v oslalcm pa je bila borba vse do konca hudo napeta. 23 tekmovalcev je privozilo skoraj hkrati na cilj. Prvo mesto je dosegel v Parizu živeči Italijan .lules Rossi s časom 6 ur 0:11 min , za njim pa stn se razvrstila Guillaumc (Francija) in Bouduell (Belgija) kot tretji. Drobno Angleški minister Morrison je dal zagotovilo, da bodo odslej poljski tisk in Poljake v Angliji nadzorovali, ker so uvideli, da poljska delavnost lahko samo škoduje Angliji in njenim odhošajem s Sovjetsko Rusijo. Nemška letala so včeraj napadla cilje na severni strani Lisičinska, kakor tudi zbirališča čet ter povzročila velike izgube. Pri [Milotoku Pecatori pa so potopili eno sovjetsko 4000 tonsko tovorno lad jo. V včerajšnjih letalskih bojih so Nemci sestrelili 23 sovjetskih letal, sumi pa so izgubili tri letala. Poročila iz Kaira pravijo, da so oblasti ponovno znižale obrok riža in žita. Poročajo pa tudi o vedno strožjem nadzorstvu v Palestini in Si r i ji, kjer so preiskave in aretacije na dnevnem redu. V Sofijo se je povrnil po štiridnevnem obisku iz Budimpešte vrhovni poveljnik bolgarske vojske general Lukas. ste ie naročeni na Slovenca i Vsak naročnik zavarovan V vsako hišo »SLOVENCA« Zalivala Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene soproge iu matere, gospe EMILIJE ter naše ljubljene hčerke in sestre POLOMtE jima pomagali v težki bolezni, ju obsuli s cvetjem ter počastili na kateri koli način njun spomin, in vsem, ki ste ju v tako velikem številu spremili k večnemu počitku — naša prisrčna zahvala. Sv. maša zadušnica bo v sredo, 2b. maja 1043, ob pol 8 zjutraj v župnijski ccrkvi Sv. Cirila in Metoda (Bežigrad). V Ljubljani, dne 23. maja 1943. Rodbina dr. Tebrova Sclma Lagerliif: Sedem smrtnih grehov Nekoč se jc hudiču zahotelo, da bi se ponoiče-val iz nekega modrega meniha. Zato se je ogrnil s širokim plaščem, si poveznil na glavo velik klobuk s širokimi krajci, da bi ga nihče ne spoznal, pa je odšel k staremu menihu, ki je sedel v spoved-nici stolne cerkve, čakajoč na vernike, ki bi prišli k spovedi. »Častiti oče,« je rekel izkušnjavec, »jaz sem poljedelec in poljedelčev 6in. Vstajam z zoro in nikoli ne pozabim zmoliti jutranje molitve, potem pa delam ves dan na polju Kruh in mleko sta moja hrana in če se hočem poveseliti s prijatelji, jih pogostim z medom in mlekom. Svojim staršem sem edina podpora. Oženjen nisem in po ženskah ne hrepenim. Redno hodim v cerkev in dajem desetino od vsega, kar imam Častiti oče, slišal si mojo izpoved. Ali mi boš dal sedaj odvezo?« __ »Sin moj,« je rekel menih, »ti si najpobožnejši človek, kar sem jih kdaj videl. Prav rad ti bom dal odvezo. Dovoli mi samo, da ti še prej povem zgodbo, ki 6e je dogodila v našem mestu. To bo razveselilo tvoje srce, kajti mnogo slavnih del boš slišal, pa si boš vendar mogel reči, da so le-ti, ki so jib izvršili, v primeri s teboj le ubogi grešniki.« »Oče, ti me zavajaš v domišljavost,« jc rekel naš možak. »Bog me obvaruj tako velikega trrolin!« odvrne menih. »Ko boš slišal mojo povesi, 1>»š mislil drugače.« Iu menih je začel; »Ponosen vitez, ki je lastnik tistega velikega gradu nn oni strani reke, sc je nekega dne odločil, da da svojo hčer v zakon nekemu bogatemu in mogočnemu možu, ki jo je ljubil iz vsega srca. Toda dekle, ki je obljubilo zvestobo že nekomu drugemu, se je temu na vso moč upiralo. Tedaj je deklica napisala svojemu preljubemu pismo, v katerem se mu je izpovedala, da jo hoče oče prisiliti, da stopi v zakon z drugim. »Zalo ti kličem tisočkrat zbogom,« mu je pisala, »in prosim te, da se ne žalostiš zaradi mene', saj sem ti z vsem srcem vdana.« Toda vitez, njen oče, je poslancu pismo vzel in ga na skrivnem sežgal. Tako je končno prišel dan njene poroke, katerega je pozdravila z velikim jokom. Toda v cerkvi ni jokala: bolečina se ji je zajedla v lica in jih okamenela. In vsi ljudje v cerkvi so jokali zaradi nje. Tudi njen oče, vitez, je opazil, kako ji je od bolečine okamenelo lice. Tedaj se je prestrašil svojega dejanja, lil ko so se vrnili iz cerkve domov, je poklical svojo hčerko v svojo 6obo v stolpu in ji rekel: »Ljuba moja, krivično sem ravnal s teboj!« In čeprav je bil ponosen človek, je padci prod njo na kolena in ji priznal, da je storil s tem, da je prestregel njeno pismo, sramotno dejanje. Bal se je namreč, da bi njen ljubi ne prijezdil s svojimi hlapci in jo s silo ugrabil, če bi zvedel za njeno poroko. Odgovorila je očetu: »To te opravičuje, da ne veš, kakšno nesrečo si s tem povzročil.« in stopila je ven na pridvižni most. Tedaj je prišel k njej ženin. »Preljuba, zakaj je na tvojem obrazu tolika bolečina?« je vprašal. Nevesta je odgovorila: »Zato, ker imam dragega, kateremu sem prisegla, da ga ne bom nikoli zapustila« Toda ženin je rekel: »Ne žalosti se zaradi tega. Moja ljubezen do tebe je tako velika, da mislim, da te nihče na svetu ne more napraviti srečnejše kot te bom jaz.« »Tako mislijo vsi, ki ljubijo!« je samo rekla »Povej mi, kaj naj storim, da preženem bolečino s tvojega lica?« spregovori ženin, »in pokazal ti bom, da govorim resnico.« Pri tem se je nevesta ojunačila in pomislila: »Povedala bom, morda bi Bog ganil njegovo srce.« ln povedala mu je, da sla se z njenim ljubim zaprisegla, da se bo oni, ki se mu bo drugi izneveril, na poročni dan sam ubil. »Torej se bo danes moj dragi ubil,« je rekla nevesta. In padla je na zemljo in se v svoji bolesti valjala ob ženinovih nogah ter ga prosila: »Pusti me, da odidem k njemu preden to stori.« V boli njegove žene je bila tolika moč, da se jo soprog, čeprav je mislil: »Če jo pustim k tistemu, ki jo ljubi, je ne bom nikoli več videl,« vendar obvladal in rekel: »Stori, kakor misliš, da je prav.« Tedaj je vstala in se solznih oči zahvalila. Nato je odšla v dvorano k svalom, ki so sedeli za pogrnjenimi mizami pred svojimi krožniki in nestrpno čakali na gostijo, kajti bili so že zelo lačni od dolgega jahanja in dolge službe bežje. »Preljubi gospodje in gospe,« jim je rekla nevesta, »moram vam povedati, da odhajam noroj z dovoljenjem svojega soproga k svojemu ljubemu. Ta se namreč boče še danes ubiti, ker sem 6e mu izneverila Zdaj pa odhajam k njemu, da mu povem, da sem bila v ženilev prisiljena Ne čudite se, da odhajam sama ker za tako sporočilo ne morem najti ne pisma, ne glasnika, ki bi bil dovolj zanesljiv. Prosim pa vas: jejte, pijte in veselite se med mojo odsotnostjo. Ko bom svojega dragega rešila smrti, se bom spet vrnila.« Ko jim je izpovedala svojo bo', so vsi 6vatje zajokali, pa eo rekli: »Nikakor! Ne bomo nc jedli, ne pili, dokler tebe tare taka žalost. Pojdi, in ko se boš vrnila, bomo začeli s pirom.t ln vstali so od miz. Ko je nevesta šla čez grajsko dvorišče, je za-donel iz kuhinje velik hrup, Neki fantič je namreč sporočil kuharju, da se mora eostija za nekoliko ur odložiti. In kuhar se je razžalostil, ko je pomislil na svojo pečenko in na druga jedila, ki jih je pripravil in ki se morajo zdaj pokvariti. Vrgel je v ogenj ogromno košaro masla, košaro jajc je vrgel čez prag in zdaj je stal nad fantom z veliko metlo v roki. da bi ga premlatil. No, ko je prišla nevesta na dvorišče, je zaprosila kuharja, naj fanta izpusti in ta ni mogel odreči njeni prošnji pa ga je takoj prenehal pretepati. Potem je rekel: »llvaljer bodi Bog, ki te je ustvaril tako dobrosrčno. Ne bom te več žalostil zaradi tega.« In hranil je jedila več ur, ne da bi komu rekel žal besedo. Nevesta je šla zdaj sama skozi velik gozd, ker je hotela priti k svojemu ljubemu peš in brez spremstva, prav tako kot gremo v veliki stiski do kapelice Matere božje. (Konec prihodnjič.) Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič izdajaieij: inž. Jože S o u i a Urednik: Viktor CenfciS