PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Urednliki In upravnlikl prostori: 1057 South Lawndale Av«. Offlee of Publicationi 1007 South Lawndale Ava. Telephooe, Rockw«U 004 Ameriška armada v Italiji I se bliža pristanišču Gaeti Ruske oklopne kolone prebile nemško bojno črto na južnozapadni strani Kijeva in potisnile v past nacijske legije. Sovjetske čete prodirajo naprej proti Latviji in Poljski.— Nemci zagnali nove čete v boj proti ameriški in britski armadi na italijanski fronti. Zavezniki zanikali nemško poročilo o bombnem I napadu na Vatikan.—Avstralski letalci na-' padli japonsko bazo pri Rabaulu Zavezniški atan v Alširu. 8.|Bagnoli. Operacije zavezniške nov—Ameriška peta armada se e pomaknila do točke, oddal j e-ie devet milj od pristanišča Jaete, katerega so Nemci začeli zpranjevati oziroma razdevati. jaeta je največje italijansko ristanišče severno od Neapla. hi nemški protinapadi so bili odbiti. Medtem je angleška osma armada prodrla nadaljnjih pet milj ob Jadranskem morju. Nemke postojanke na vsej črti so zelo omajane in pričakovati je večjega umika Nemcev vsak čas. London. 8. nov.—Ruske oklopne kolone so prebile nemško »jno črto na južnozapadni strani Kijeva, glavnega mesta Ukra-ine, in potisilile v past nemške egije na fronti pri Krivoj rogu, 200 milj južnovzhodno od Kijeva, pravi poročilo iz Moskve, v Druge čete rdeče armade prodirajo naprej ob železnici Kijev-lorosten-Varšava v smeri Ne-mesajevke, 19 milj severozapad-m. Poveljnik te armade je ge-iiral Nikolaj P. Vatutin. Zrna-prite sovjetske čete, ki pode fcnce proti zapadu. so okupira-Včez 70 naselbin, vasi inleTez-liikih postaj. Glavna izmed teh Fastov, železniški center, 35 nilj južnozapadno od Kijeva. Drugo poročilo pravi, da so od-elki armade, kateri poveljuje eneral Ivan Petrov, konsolidi-nli zasedena mostišča na severni in južni strsni polotoka Ker-« na vzhodnem koncu Krima. Nemški protinapadi na ruske Pozicije so bili odbiti in sovražnik vržen nazaj z velikimi izgubami. Radio Berlin je priznal umik nemških čet pod pritiskom ruske na fronti pri Kijevu. Berlin da se tam nahaja ruska armada čez 250,000 vojakov. Druge enote ruske armade podirajo proti Latviji in Polj-Moskva trdi, da so dospele «t0<*<\ ki je oddaljena samo J Milj od Latvije in Poljske. J"«' so razbili 219 nemških tan-"v v bitki v severnem sektorju bralne fronte, dočim so letal-C1 sestrelili 74 sovrsžnih letal v »popadih v zrsku. Uradna nemška časnišks sgen-wra DNB prsvi, ds je pozorišče najljutcjših bitk ns južni strani Nemci se morsjo boriti ™ trem ruskim oklopnim r)rorT1 in petnajstim pehotnim aivizijam. Agentura je priznaU nemških čet na nove pozi- tije. " -tllllMByy' "TI z«*«niškl stan v Alširu. 8. ms ko poveljstvo je za-*41" nov« čete v boj proti peti •J*r»*ki in rmmi briuki srmadi, « u«Javi prodiranje zaveznikov Hirr.u. Nemška sila uklju-^ v, t divizij, okrog 135.000 H«*'-v sest nemških divizij je vsnih v bitkah z ameriško •nnad'). 4 Arr^rukj- čete so okuplrsle vi-tik ol*h strsneh Mignsna. -'. lenega mesta, po zdrobf-1» Ritega odpora. Po okupa-'ačele prodirati proti kjer se odpira pot proti sile na kopnem podpirajo bojna letala. Ameriške leteče trdnjave in bombniki so bombardirali železniške mostove pri Orbetellu, 75 milj severozapadno od Riraa, Barugiji, Tarquiniji in Viterbi. Drugi roji zavezniških letal so metali bombe na nemške motorne kolone pri Gioji in Sulmoni. Zavezniški glavni stan je zanikal nemško poročilo o bombnem napadu na Vatikaasko mesto. To je trdilo, da so bombe padale na trg pred katedralo sv. Petra in povzročile precejšnjo škodo. Pozneje je Berlin naznanil, da je bil poljski kardinal Avgust Hlond ranjen v bombnem napadu na Vatikansko mesto. London. 8. nov.—Berlin je naznanil, da so nemški letalci napadli zavezniške transporte na Sredozemskem morju in jih trinajst potopili in poškodovali. Skupna tonaža potopljenih in poškodovanih transportov je znašala 140,000 ton. Zavezniški krogi niso potrdili nemškega poročila. C* fc.n . ki '*me britske srmade, l M J pljuje general Bernard IjpmetT »o okupirsli ftti- f,» fronti ob reki Trigni. 'H»o, Furti, Pslmoll in Nrr* t h v 8. nov.—Avstralski letalci so bombardirali Rabaul, japonsko mornarično in letalsko bazo na otoku New Britain, in bojne ladje v vodah v bližini otoka New Ireland. Dve japonski križarki sta bili poškodovani v napadu. General MacArthur je naznanil, da so ameriške čete konso-lidirale svoje pozicije na Bou-gainvillu in Choiselu, otokoma, katera so zasedle zadnji teden. Zdaj čistijo zasedeno ozemlje in drobe japonske vojaške enote. Čungklnp, Kitajska. 8. nov.— Ameriški bombniki tipa Mitchell šo bombardirali japonske pozicije na severni strsni Jezera Tungtinga, se glasi poročilo iz glavnega stana ameriškega letalskega zbora na Kitsjskem. Bombe so razbile več vojaških naprav in zanetile požare. Mann napovedal revolto v Nemčiji Chlcago, 8. nov.—Dr. Thomas Mann, svetovno znani pisatelj ln prejemnik Noblove nagrade, je napovedal, da bo v Nemčiji kmalu izbruhnila revolta ln strmoglavila Hitlerjev režim. On je govoril na konferneci splošnega sveta židovske ženske organizacije v hotelu Drake. Mann je dejal, da so Nemci skušsli ustvariti razkol med zavezniki, kar pa se jim ni posrečilo, kar je demonstrirala moskovska konferenca. Zdaj se tresejo pred maščevanjem Rusov. Ruski polkovnik napovedal utrditev zveze z Ameriko Chlcago, 8. nov—Polkovnik Fedor L Belov, član ruske nsku-povalne komisije v Washingtonu, je napovedal utrditev prijateljske zveze med sovjetsko unijo in Ameriko. On je govoril na shodu v Orcbestrs Hslli ob desetletnici vzpostavitve diploma tičnih odnošajev med državama. Na shodu je govoril tudi demo-kratski kongresnik Adolph Se-bath ln hvalil Rusijo, ker se je trudils v naporih za kolektivno varnost, ko eo se naciji ln fašisti pripravljali za vojno. Rudarji se vračajo na delo Vladna kontrola premogovnikov zagotovljena ♦ Waahlngton. D. C.. 8. nov.— Vladna kontrola premogovnikov, dokler bo trajala vojna, je na vidiku na podlagi pogodbe, kf sta jo sklenila John L. Lewis, predsednik UMVVA, in notranji tajnik Harold L. Ickes, ki je tudi administrator za kurivo. Pričakuje se, da se bodo vsi rudarji vrniU na delo, ker je vojno-de-lavskl odbor potrdil pogodbo. Motnost je, da bodo druge delavske unije, ksterih člsnl so uposlenl v vojnih lndustrijsh, zahtevale zvišanje mezde. Besedniki industrij, zlasti jeklarske, govore o neizbežnosti preureditve cen v okviru stabilizacijskega programa. Sklenjena pogodba je raztegnila elAstičnost mezdne formule "mslega jekla". Rudarji bodo prejemali $11.50 več na teden za šest dni dela. Pričakuje se, da bo Philip Murray, predsednik Kongresa Industrijskih* organizacij, pod pritiskom unij začel kampanjo za revizijo ali odpravo mezdne formule, da se uravnovesijo mezde z naraščanjem cen. Tornado divjal v jitinih državah Nevv Orleans, La., 8. nov.— Najmanj devet ljudi je izgubilo življenje in več sto je bilo ranjenih v tornadu, ki je zajel obrežja Louislane, Texasa ln Misslssippijs. Tornsdo je porušil več hiš ln povzročil ogromno škodo. Avtna unija odredila konec stavke Detroit, Mich., 8. nov.—Avtna unija je odredila konec stavke 3750 delavcev v livarni Ford Motor Co. V River Rougu, ki je zavrla produkcijo letalskih motorjev. Okrog 3000 drugih delavcev je moralo počivati zaradi stavke. sabot pirani v ah s Navali (ramiptkih gerilcev na maetne fiiie ODPOR PROTI NEM. CER^ NARAŠČA *t* V »Jr "S| London. 8. n^v.—Poročila o širjenju aabotaše, nemirih, umorih in drznih geplskih operacijah proti nemškim okupacijskim silam prihajajo v London iz Francije, Holandije, Danske in Norveške. Pololij na Norveškem dozoreva sa revolto in Nemci grade barikade na cestah norveških mest. Francoaki gerilci so izvršili navale na mestne hiše v sedmih mestih. V teh aojsasegli živilske nakaznice in policijske rekorde s seznamom imen osumljenih delavcev. Poročilo iz Madrida trdi, da sta bils dva orožnika ranjena v bitki a gerilci, ko so slednji nsvalill na mestno hišo pri Valencienneeu Tovsrna papirja je bila požga-na v Rouenu in več policajev u-bitih ter ranjenih v bitki z gerilci. V Limousinu je gcrllsks enots razpršila Oddelke višiške policije in rezervne čete v bitki. Iz Limogess poročajo, da so gerilci ubili 35 vojakov mobilnega regimenta, ko se je vračal v svoje taborišče. Gerilci v severni Franciji raz* pečavsjo letake z deklaracijo, da bodo ubili vse ujete nemške vojake ln franeoske policaje, ki sodelujejo z okupatorji. To je odgovor as neenako grožnjo, tU bodo vsi gerilci, ki jih Nemci primejo, ustreljeni. Vest iz Osla pravi, da Nemci utrjujejo mesto in grade barikade. Pred glavno policijako postajo so n#ciji /gradili obrambno steno. Stockholes. ividshi, 8. nov.— Val sebottfe je zajel Dsnsko, kjer so rodoljubi tako dobro or-ganUirani, da so Nemci lz bojazni prenehali z masnimi ekae-kucljaml talcev. Danci upajo, da jih bo poraz Nemčije ali zavezniška Invazija rešila pred reprisalljsmi. Danske podtalne organizacija so se razvile, ker Nemcfniao tako brezobslmo nastopali proti upornikom kot v drugih zasede- Domače vesti Oblaki ia poadravi Chicago.—Katherine Krainz is Detrolta, Mich., znana dopisovalka Prosveta, je 8. t. m. obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Is Clevelanda Cleveland.—Dne 3. t. m. je po dolgi bolezni umrla Rose Suha-dolc, roj. Šetina, stara 59 let in doma iz Straže pri Novem mastu. V Ameriki je bils 40 let in zapušča moža, sina, dve hčeri, brata ln sestro.—Dne 5. nov. je umrl Frank Stopar, stsr 62 let ln dome lz Repnja pri Vodicah na Gorenjskem. V Ameriki je bil 37 let in zapušča ženo, Štiri sinove (dva pri vojskih), Štiri hčere in več vnukov. Zmaga levičarskih grup v Švici Socialisti dobili nadaljnja sedeže v zbornici Bern. ftvtoa. 8. nov.—dvice je šla skosi preizkušnjo zsdnji teden, ko so se vršile parlamentarne volitve, in pokazala je, de je ostsla demokracija, četprav je obkrožena po v vojni zsvojeva-nlh državah. Volitev se je udeležilo okrog 74% volilcev, manj nego 1. 1935. Pri teh so nepredovsle levičarske demokrstične strsnke, med temi socialistične, kl je dobila enajst novih sedežev v drševnl zbornici. Vprašanje zdaj je, ali doba socialisti represantscljo v Opozicija proti vodstvu velesil Konferenca reprezentantov. Združenih narodov Waafelngton. D. C« 8. nov.— Načelo svetovnega vodstva štirih velesil — Amerike, Velike Britanije, Rusije in Kitajske — je iszvalo opozicijo pri bloku malih narodov. To načelo Je bilo osvojeno na konferenci velesil v Moskvi ln naglašeno v posebni deklaraciji. Prva preizkušnja tega načela pride na konferenci Administracije za pomoč in obnovo, ki se prične prihodnji torek v Wash-ingtonu. Na to bodo prišli reprezentantje Združenih narodov. Pričakuje se, da bo predlog glede ustanovitve centralnega odbora, ki naj bl ga tvorili izključno predstavniki velesil, iz-sval odpor ■ strsni reprezen-tsntov malih držav. Ti so že večkrat izrazili bojazen, da si tak odbor lahko prisvoji oblast ne samo v zadevah pomoči, temveč tudi v političnih in ekonomskih. Vprsšanje dominsclje mslih držsv po velesilah Je potisnils ns površje zadnje poletje ho« landska ubežna vladu. Na njeno stran so se postavili reprezentantje Belgije, Poljske ln Norveške. Isjavili so, da bodo vztrajali pri zahtevi večjega predstavništva v centralnem odboru. Bela hiša je naznanila, da bo predsednik Roosevelt govoril na konferenci, ko oe prične v Wa-»h Ingtonu Edvvard R. Stetti-nius, pomolni dršsvni tejnik, Je hodnji mesec; svet Je bil doslej « Aehoaon. pod kontrolo rsdikalne strsnke. Glavn* , politične stranke so radikalna, socialistična ln kon servativna. Socialisti bodo ime li v zbornici 58 poslancev, radi kalci 47, katoliški konservetivci 43, liberalci osem, noodvlsneži šest, ostsle politične frupe ps 22, Komunistična stranka, ki je bila razpuščena, je postavila kandidate v Ženevi in Valaiau, tods avtoritete so jih zbrisale z glasovnice. Komunisti so potem spelirsli ns volilce, nsj,bojkotirajo volitve. nih državah. Člani teh so aktivni v vseh krajih in delajo velike preglavice nacijem. feronce. Ti so Desn Acheson, Frsncis B. 8ayre, Roy Hendl ick-son, Murray Latimer, Max O Oardner in Harold Glasaer. Nemška proti-ofenziva v Bosni Partizani napredujejo v Srbiji London. 8. nov.—Tri nemške divizije so začele protiofenxivo v Bosni, da zmanjšajo pritisk partizanov na nacijska mostišče na polotoku Peljcsacu ob dalmatinskem obrežju. 80 milj južnozapadno od Sarajeva, se glasi poročilo. To dostsvljs, ds par-tizani polagoma potiskajo Nemce nazaj k obrežnim točkam polotoka, kjer so se izkrcali 23. oktobra. Radio Svobodna Jugoslavije je naznanil, da so partizani v ofenzivi proti nemški sili v Srbiji. Partizanske enote prodirajo proti Užicam, važnemu mestu na progi železnice Sarajevo-Ho-flja, in na ozemlju ob reki Mo-ravi. Partizani so zasedli več vasi v zapadni Bosni in odbili nemške napade v drugih sektorjih. Zavezniška letala podpirajo o|*racije partizanov proti nem-iki okupacijski sili. Dva toja zavezniških bombnikov sta metala bombe na nemške motorne transporte pri Peljaaaeu ln Met-koviču, ki ao razbile 40 trans-pazno aledil politiki zunanjih držav in čutil, da je Rusija obkrožena od sovražnih dežel. Zato je posvečal največ pažnje mladini kot pionirjem bodoče proletarske komunistične države. Glaviti namen Stalina je bil mir, piše Davies, da bi v miru zgradili veliko in močno državo. Ali oblaki so se zbirali nad Evropo in grozili, in to posebno še tej mladi, državi. Zato je bil še bolj cuječ in nezaupljiv proti vsem tujcem, piše Davies, le Amerika je bila izjema. Do predsednika Roosevelta je Stalin gojil posebno spoštovanje, ker od Amerike ni pričakoval nobenih sovražno»ti. Jaz mislim, da je razpust komlnterne dokaz, da ruska vlada želi kooperacije z drugimi deželami in poseben kompliment Ameriki in njenemu predsedniku Roosev.eltu. Kako vlogo bo Stalin igral, ko bodo ruske čete korakale v Nemčijo, ne ve nihče nič gotovega. Sicer smo slišali, da hoče "močno vlado", pa naj bo na Finskem ali Poljskem. Najbrže bo isto zahteval od Nemčije. Kaj pomeni "močna vlada", lahko le ugibamo. Gotovo je, da hoče Stalin v prvi vrsti—mir. Mir pa ne more biti trajen, dokler je vzrok za prevrate, bodisi od znotraj ali od zunaj. "Močna vlada" lahko pomeni delavsko državo, ki bi kooperirala z drugimi državami na podlagi sistema: manj prof ita in več za porabo—to je na socialističnem programu ali kaj podobnega. To bi torej bila močna država. In mislim, da se ne motim, da gre prav zato. V okrožju velikih kooperativ bi avtomatično odpadle tiste meje, ki sploh niso meje, ampak politično-gospodarski zidovi na škodo naroidom. Meja je le radi prof ita onih, kk posedujejo kapital, to je, da se obdrži cena blagu. Zrfto so meje. Amerika je v tem ožiru lep primer. Tukaj ni nobenih carinskih niti političnih >mej vseh 48 državah. Tukaj prestopiš mejo, ne da bi vedel kdaj; nihče te ne ustavlja na meji in nihče ne zahteva potnega lista. Tudi vse blago lahko pošlješ brez vsake carine iz enega do drugega konca Združenih držav. Mednarodne .pogodbe in kupčije sklepajo le v Washingtonu za vso Kako velikega pomena je skupnost, brez carinskih mej, vidimo, ako se ozremo na državljansko vojno leta 1661-65, ko je Ameriki grozila razcepitev. Prav tako bi bili boljši pogoji za Evropo, če bi bili tamkajšnji na rodi združeni, brez tistih nesrečnih mej. Torej ruska vlada—če hočete, Stalin—je poklicana, da posnema Abrahama Llncolna, in sicer če že v drugem ne, pa vsaj glede odprave mej v Evropi. Razlika Je v tem, da Abraham Lincoln ni zgradil Združenih držav, marveč jih je le obvaroval pred razcepom ln jih obdržal skupaj za vsako ceno. Naloga evropskih in drugih narodov pa je, da se združijo, in sicer tako trdno in močno, da ostanejo združeni. To bi res bila "močna vlada", o kateri govori Stalin—delavska kooperacija! George Gornik. Rusko čelo v akciji M fronti ob roki Do lopar. Srečanje s znanko C anion. O.—Oni dan srečam na ulici Primorko, katere nisem videl že več let. "Halo, Miha Kako ti?"—"Vrtim se še zmira, po s ta «em. Kako pa ti, ali s sama?"—"O saj veš kako so ba be, ki ostanejo same na tem svetu. Gonim hudiča pred sabo že več let, samo da se obdržim na nogah. Zadnja depresija me j spravila skoraj ob pamet. Hva la Rooseveltu, da nas je spravil vsaj malo nazaj na tir. "Veš, Miha, mislila sem že dolgo, da bi te rada srečala in ti rekla, da kaj napiši o naši za spani naselbini in o posamezni kih."—"O naselbini že, o posa meznikih pa ne, kajti verjamem naj vsakdo sam svoje kosti gloda. Pahnil bom pa tebe nekoli ko v javnost zato, ker si tako iskrena in dobra članica jednote." "Ne, ne, tega pa ne; ljudje bi mislili, da sem tvoja tajnica "Dragi Miha, nekaj ti pa moram povedati prav po kranjsko Nekateri fantje—ne me babe— mislijo, da imaš svojega "šlibar-ja", ki zate piše dopise, ti pa jih samo podpišeš." — "No, Ančka ni treba, da se razburjaš radi moje "šlibarije". V resnici imam tri tajnike, ki pa ne pišejo mojih dopisov—te pišem sam; tajniki pazijo, da so mesečni ra čuni v moji hiši poravnani točno. Eden teh je pri Ohio Gas Co., drugi je pri Bell Telephone Co., tretji pa pri Ohio Povver Co. V moji hiši pa ni nikogar ki bi bil zmožen slovenščine, torej lahko verjameš, da pišem sam." "Veš, Miha, za depresijo sem se rodila prezgodaj, za prospe-riteto pa prepozno. Zvijam se na vse načine, da se rinem skozi to politiko. Pri vsem tem me pa zanima vprašanje Primorske. Ker vem, da si prebrodil že polovico sveta in vse, kar znaš, a pobral po trnjevih jx>tih, pove, mi, ali se bo Primorje rešilo po-lentarja?" "Sestra, na to vprašanje ti ne morem odgovoriti ne jaz, ne kdo drugi. Počakati moramo, da se Evropa skadi, in kadar se vse skadi, šele takrat bomo videli, kaj bo ostalo. Vem pa, da na delu ao bile in so še danes sile, ki delajo proti združenju Slova nov. To edinstvo hočejo preprečiti za vsako ceno zato, ker vedo, da bi taka alovanska sila mlela koruzo brez kamna." "Kaj pa misliš o tem prokle-tem pritlikavcu—Japoncu, o ka terem smo mislili, da se bo zrušil kot papirnata stavba; pa se vrag drži kot smola na otokih Tihega oceana?"—"Dolžnost vsakega državljana Je, da pozna zgodovino ovoje države ali domovine. Amerika je bila od vsega začetka do danes miroljubna dežela. Bila pa je primorana že večkrat, da brani tvojo integriteto z orožjem zato, ker ao J6 druge tile Izzvale. Vsakikrat je prišla li vojne zmagovita in bo prišla zmagovita tudi tz te vojne, v katero j« bila pahnjena. O tem nl nobenega dvoma, niti ga ni bilo pred tremi leti" Tako nekako sva sc pogovorila ■ Sto znanko. Ona je pono«* aa svojega sina, ki se bor, dXč n ven meja svoje domovine vl nju, da pride Uk mir. da n< ^ več krvavela naša in'£* * neracije. < b V pojasnilo onim, ki 'io me vprašali, ako je lVan Cok Z znam primorski Slovenec ki je začasno do nedavna nahaja/! Ameriki, moj bratranec. Ne vem čo£ fc T' *Ak° je Sm Coka iz Trate, sva si v sorodu kajti Martin je bil brat S ooeta, doma iz Lokve, nedal" od TrsU ali Divač. ^ Michael Chok. Barbičeva kolona 8te vi zunanji Citatelji Prosvete danes v Cle- velandu, dan po volitvah To bi videli, kako se nas narod divi ker je bil "naš človek" ponovn izvoljen na velikansko pozicijo mesta Clevelanda. Da, res je a voljen. In zakaj bi ne bil sd so ga priporočali vsi trije velik dnevniki, naša trgovska zborni. ca in tudi drugih velikih mož manjkalo. Vemo pa, da naši rojaki in ro-jakinje se niso tako odzvali z de-narnimi prispevki v kampanj* sklad kot prvič. Kaj je vzro mi ne vemo. Tudi sluga ponižni ni pošiljal pisma na društva kot pred par leti. Menda se mu se-| daj ni zdelo vredno ali potre no, ker so bili veliki možje zadaj. m Naš "delavski list", ki je I Rusijo z dušo in telesom zato ker je oddaljena tisoče milj o< Clevelanda, doma v Clevelandi pa rad podpira po ameriško ustrojene kapitalistične strank Tako pač mora biti, če se hoče pomagati par rojakom, da pride-jo do nekaj boljšega pod kapitalističnim sistemom. In cek naš izborni dopisnik našega de lavskega dnevnika v metropo Frank Kerže odobrava tak s stem! Zato je dal priznanje tudi našemu poznanemu rojaki Lokarju in še par drugim. Izpu stil pa je našega boritelja za po litično demokracijo Wm. Ken nicka, ki v 23. wardi "rona" kontilmana prav tako kot Jennings Bryan vedno "ronal za predsednika demokratsk stranke, dokler ni zaronal v ne beško kraljestvo. Da, Kerže bi se moral spon nitftudi Wm. Kennitka. Saj* tudi on "naš" in izšolan za od vetnika kot Frank Lausche. Zadnje poletje sem prejel do pisnico iz Rentona, Wash„ ni kateri je neki anonimni prija telj sovjetske Rusije pisal, da bil jaz rad izvoljen za župana Clevelandu. Kolikor je men znano, se mi kaj takega ni nikoli sanjalo, pa tudi nisem zra koplov, da bi skušal leteti tak< visoko. Če bi visoko letal, bi ne držal socialističnih naukov, ampak bi korakal v dolgih vt» Uh za onimi, ki mislijo samo-"jaz". Ko sem prišel v Ameriko, ozi roma še prej, sem si želel biti prerijski lovec, ki lovi divjad no i puško, ne pa da bi v Cleve landu ali kje drugje lovil politične službe in streljal kozle-te lahko streljam brez republikanske ali demokratske politike Sicer so pa topot v naii metropoli volile večinoma žensk«, kajti skoro polovico volilcev * ni udeležilo volilcev In tako je Frank Lausche prejel 71'i j* sov, ali Lausche 112.864. Stanton, njegov nasprotnik, p« 955. Torej nl čudno, da se nas narod divi nad Lauschetovim uspehom. Kampanjo zanj j« v0* dil v 32. wardi slovenski demo-kratski klub, glavni vodja p« K bil Joško Penko, ki je "benem glavni blagajnik naše domsce podporne zveze. Par tednov F bilo vsak dan ponavljano v naših obeh dnevnikih, ds nsprfJ za našega preljubljene«a roja** ki bo pozneje poslan za mizo, kjer bodo reševali svetovna vprašanja, kakor tudi narod, primorske Slovence Korošce. . 3 Omenil sem že. da w pn ^ občinskih volitvah e ženske—pri volilnih kočah* bile skoraj same ^.tstonr^-torej ni čudno, da je nal rn» JLaueche s Uko UhkotoPJ^ Veste fantje in možje naš/^- Veste fantje in — je precej čeden dočk«. * mlad, ima lepe kodraste ** prijazen naamehljaJ »n r ^ poaUven. Torej Ttsko naj" Ua z njim kosat m< JJ P*^ buča, kakor je omeml n* podpisan, rojak iz Rentona-(Delj** na 1 Rusiji je potreben r dolgotrajni mir Napisal Donald Bell I Moskvi propadla. Rusija nima unskovska konferenci je bila ™mena razvijati se na impena-^ z zaveso neprodirne To je najbrže " manJ radl tega, ker je komuni- Lnosti, toda na podlagt dose- Injih informacij je možno tr-r da so Rusi Z največjim pou Krkom stavili zahteve glede bo-Le organizacije varnosti in da Ls temi zahtevami tudi prodrli. Obenem pa so tudi izjavili, da (pripravljeni garantirati meje ojih sosedov, kot na primer Ce-jdovaške, ne de bi se vmešavali , notranje zadeve teh držav. V 3 je z veliko jasnostjo orisana ejitev ruskega vpliva v Evro-Ta vpliv bo diplomatične te in določen po mednarod-pogodbah. Moskva torej ne ,imela v povojnem svetu revo-aonarne politike, ki bi mogla emeniti vso Evropo v dome-Sovjetske unije. Kaj je bilo sjdenjeno glede ucije, se bo pokazalo v so-aerno kratki dobi. To se bo ililo že v tem, kakšno stališče zavzele Zedinjene države pram različnim nemškim ko-litejem v najbližji bodočnosti fjekakor pa je jasno, da je pro-la ideja, da velja Nemčijo rgati na male kosce. Tudi ie prišlo do kompromisne e z Rusi in to bo najbrže šilo razpadanje nemške le. Mnogi tukajšnji krogi o, da je polom Nemčije še božičem ne le mogoč, tem-celo precej verjeten. Rezultati moskovske konferen-so tem bolj značilni, ker je mnogo takih pesimistov, ki br niso mogli najti izgle-pride do takega anglo-riško-i uskega sporazuma. V Dtku, ko sta prispela Cordell in Anthonjr Eden v Mos , so te pesimistične sodbe še uo naraščale. Ravno v ti-času so se začele kazati v *j svoji slavi nove velike ru-! zmage, ki so bile za vse vo-i strokovnjake največje pre-enje. Tem strokovnjakom jih velesil je preboj ruskih m Dnjepru pokazal, da je 'iarmada popolnoma kos in nadkriljuje nemško Wehr-Ako bi bilo prišlo letos do ustanovitve druge v Franciji, ni nobenega na, da bi vsi pripisovali se-e ruske zmage podpori za-niške fronte v zahodni Ev- Zivlačevanje te druge fronte je imelo to nepričakovano in " Ijeno posledico, da je po-vsemu svetu z nepobitno tjo. da je Rusija na ev-em kontinentu odločujoča te sila. Nezaupni opazoval-*> radi tega začeli dvomiti o »Mali bosta smatrala Stalin _ Molotov p0 takih zmagah še potrebno, da se spora-^ z Anglijo in Ameriko. "J*" neverjetno je bilo vide-bo šla Ruaija preko one-Jter je potrebno za njeno in da bo prevzela hege-^jjo na evropskem kontinentu Sovjetski uniji bi bilo ako bi hotela, da Nemima premaga in potem Ev-WVbili svojo voljo. T* Pesimistični sodba je v stična kot radi njenih posebnih nalog in razvojnih ciljev, katere si je sovjetska država stavila sama sebi. Vladarji v Kremlu so blagoslovljeni, kajti nahajajo se v takem položaju, da jim izkoriščanje domačih ruskih naravnih zakladov nudi večje možnosti nego plenitev tujih ozemelj. Tako je za Ruse problem zunanje politike preprosto vprašanje, kako zavarovati proti grožnjam od zunaj notranji razvoj Rusije. Ta program notranjega razvoja in napredka Rusije je že zdaj precej jasen. Med vojno samo so napravili iz Sibirije največji industrijski kompleks vse Azije. Sibirska industrija je zdaj tako obsežna kot kitajska in japon ska skupaj, in popolnoma upra vičeno je danes trditi, da bo imela Sibirija v Aziji nekoč isto vlogo, katero imajo zdaj v indu slrijskem pogledu Zedinjene dr žave v zahodni hemisferi. , Naravne razvojne možnosti za Sibirijo so danes ravno take kot so bile za Ameriko pred sto leti. Največji problem za oba kontinenta—kajti Sibirija je po svojem obsegu in svojih naravnih zakladih ogromen kontinent —je bil isti, namreč pomanjkanje delovnih sil. Od začekta vojne sem je Sovjetska unija naselila v Sibiriji 15 do 20 milijonov ljudi, in večina teh beguncev iz Evrope se ne bo nI kdar več vrnilo nazaj v evropsko RusijoT Ostali bodo, kamor jih je zaneslo in bodo tako postali ključ, ki bo odprl ogromna bogastva te dežele. Sibirska industrija se seveda prva tri ali štiri leta po vojni ne bo pojavila na inozemskih tržiščih. To dobo bo posvečala rekonstrukciji evropske Rusije, tako da bo šlo vse, kar bo produci rala, nazaj v evropsko Rusijo. Zdaj že splošno prevladuje mnenje, da bo dirigirana ruska in dustrija zmožna popraviti opu stošeno gospodarstvo zohodno-ruskih pokrajin, v katerih je razsajala vojna, v teku tega izredno kratkega roka. Ko bo ta prehodna doba končana, ne bo Rusija le dobila nazaj zopet svo-e prejšnje sile, temveč bo za prirastek sibirske industrije še celo močnejša kot pred vojno. Svoje izgube ljudi bo nadomestila s tem, da bo anektirala ona ozem-ja v vzhodni Evropi, katera bodo tvorila za sovjetska ozemlja nekakšen pas obrambe in sigurnosti. Po tej periodi rekonstrukcije, bodisi od 3 do 5 let, bo seveda vse odvisno od vprašanja, ali se bo morala Sovjetska unija pri-Dravljati na nove vojne ali pa se X) mogla z vsemi svojimi silumi posvetiti še za dobo ene dodatne generacije izkoriščanju svojih bogastev. V prvem slučaju se bodo ponovile one krize, katere smo poznali okoli leta 1930. V drugem slučaju pa bi napočila za sovjetska prebivalstva v najkrajšem času dolga doba, v kateri bi se njihove življenjske razmere ne- Ski ^Sfc ^ bi » U « jc postreljala sovjetski vladi odprl cas nara- vet- sto nacijev in dobrta šaVžo ščajoctgl vpliva in velike obla na sti. Razvoj v nemotenem miru je tako neizmerno ugoden, toli ko bolj primeren cilj za njihovo politiko, da so možje v Kremlu radi pripravljeni odreči se marsikaterim takim interesom, katere bi si mogli vzeti s silo svojega orožja. Vodilna misel Molotova moskovski konferenci je bila to rej ta, da doseže za Sovjetsko unijo čim več mogoče in čim trdnejše garancije za dobrobit svoje dežele, ne da bi pri tem pognal britansko in ameriško velesilo v novo skupno defenziv no fronto, ki bi brezpogojno na stala, ako bi bile ruske zahteve neznosne—a to bi onemogočilo ureditev trajnega miru in s tem tudi omejitev mednarodnega oboroževanja. To pa je eden od ciljev sovjetske politike, in vi deti je, da je konferenca izdatno približala uresničenje tozadev nega sporazuma z anglosaškimi velesilami.—ONA. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« s 2. atranL) rad zavzel Lauschetovo bi jaz mesto. Nak, rojak, tega mi ni treba. V 26 letih in pol sem toliko za služil, da sem svoje tri sinove z ženo vred tako vzgojil, da bodo lahko pošteno živeli, če bodo tako vztrajni kot so bili do zdaj. Jaz bom pa šel v večna lovišča. Torej zakaj naj bi sanjal o nečem, za kar nisem bil vzgojen, kajti živim lahko s tem, za kar sem izučen. Kar se meni ne dopade od našega naroda, je'to, če vidi kje takšnega gospoda, ki je splezal kviško, pa ti ta moj narod takoj pokaže, da je bil rojen in vzgo-en za—hlapca! Torej vedite, da ne občudujem onega, ki je na visokem drevesu, marveč se čudim onim, ki stoje pod drevesom in gledajo gori, kako bi mu poljubili roko. Torej naš Frank je bil zopet zvoljen. Živijo! Naš novi koncilman Princ je tudi "naš človek", ki je porazil "našega človeka" Antona Ve-lovca. In tako je bil Princ izvo-jen po zaslugi demokratskega kluba v naši wardi. Kovačič pa e bil izvoljen v 23. wardi in oba >osta zastopala naš preljubi na* rod v mestni zbornici. Vatro Grill bo gotovo Še naprej poli« cijski prosekutor. Lokar, zvesti sluga Lausehetov, bo gotovo še naprej županov tajnik. Smili se mi le ta naš ubogi Kennick, ker se ga nočejo usmiliti naši rojaki in bo moral še naprej "ronat". Kar se mene tiče, me moje "štritkare" še vedno čakajo, čeprav je oni rojak zapisal, da je to žensko delo. Naj povem temu rusofilu, da so ženske v stari domovini stregle zidarjem in tudi zidale so. V Osjeku v Slavoniji so jim rekli "malta teschen". J posle ne so bile tudi v steklarni, cjer sem juz delal., V Rusiji so celo vlakovodje ln strojevodje, car sem videl v filmih. Vozijo tudi poulične, kar sem tudi videl v filmu iz Leningrada. In še druga naporna dela opravljajo ženske v Rusiji. Saj je bjla zadnje poletje v Ameriki neka Ru- nacijev ln dobila šaržo poročnika. V Rusiji so Rusinje prejšnja leta nakladale rudo ali premog v rovih, pri jtas v Zagorju, Terbovljah in Hrastniku pa so preobračale vozičke premoga na pralnici, h katere se je sipal v železniške vozove ali "lo-re", kot so tam rekli In kako je v Ameriki danes? Ali ne delajo žfnske skoro v vsaki industriji in zavzemajo moška mesta? Cleveland ni pr-bo mesto, kjer ženske vozijo po ulične. Saj mi je povedal sprevodnik na progi Nevv York Cen-tral-St. Louis, da je v Indiana-poljsu zavozila Itnska "trollev bus" v prodajalnico. Vidim jih tudi tukaj, ko vozijo ekspresne troke, kakor tudi pri raznih drugih delih, ki niso prav zdrava Mojemu anonimnemu prijatelju priporočam, naj si prihran cente in jih porabi za izobrazbo svojih možganov, da bodo delovali tako, da ae bo zavedal, da živi na zemlji, ki se suče. Le njegovi možgkni stoje nepremično na mestu. Frank BarbUL * m 1 m % j Br tlaki protiletalakl top na strehi palet* v CeeeriL Italija. Lauache prodrl s veliko večino Cleveland.—Te vrstice pišem po naših občinskih volitvah, pr katerih je bil Frank J. Lausche ponovno izvoljen za župana z veliko večino. Pred volitvami sem dopisnico poročal uredništvu Prosvete, da izgleda, da bo Lausche zopet zmagal, toda si nisem niti malo mislil ln tudi nihče drugi, da bo prodrl s tuko ogromno večino. On je prejel 112,864 glasov, njegov republikanski protikandidat Edward C. Stanton pa 45, 955 glasov. Torej je Lauscheto-va večina 66,909 glasov, pred dvema letoma pa je bil izvoljen z veČino 51,800 glasov. Kaj pravite k temu vi, čitate-ji Prosvete in člani SNPJ? Ali ni to res sijsjna večina, ki jo je prejel naš rojak, sin slovenskih staršev ln obenem član naše jednote? Upam, da Ste vsi veseli te novice. Se vedno poudarjam, čim več ima naš narod tako od-ičnih mož kot je Lausche, Adamič in Kristan, več bo ta narod upoštevan. Z večino ao bili izvoljeni tudi vsi trije slovenski koncilmanl. V 32. wardi (Co!linwood), kjer e oaem let koncilmanoval Anton Vehovec, je bil izvoljen Princ, ki je prejel 4279 glasov, njegov republikanski nasprotnik Lati pa 1659 glasov. V 23. war-di je Edvvard Kovacich prejel 3343, Novsk (oba demokrata) pa 1307 glasov. V 10. vvardi je Ed-ward Pucel (on ni imel protikandidata) prejel 24B6 glasov. Vaeh koncilmanov je v našem mestu 33. Osem je bilo ns novo zvoljenih. Kot izgleds, bodo de-mokrstl kontrolirali mestno zbornico. Zs nss na splošno to nima dosti pomena, katera stran-ca jo kontrolira, kajti pri volitvah strsnke toliko ne vleče kot ps slmpatidnost, poštenost in uljudnost kandidata. Ce bi na primer kandidirsl še tsko visok funkcionar demokrutake stranke, recimo njen okiajni načelnik Miller, sem prepričan, da ne bl dobil niti četrtino toliko glaaov kot jih je prejel Lauache. In biti župan v milijonskem mestu kot je Cleveland, in to še v vojnem času, tudi niso mački-ne solze, kajti ima veliko skrbi na vseh koncih in krajih. In Frank Lauache je zelo marljiv in skrben župan; rad bi bil vsepovsod in pomagal in svetoval. Verjetno je, da ni"ž marsikatero noč ne spi, kajti on je načelnik velikega mesta in nanj vse gleda ln pričakuje 'd nJega. Ruski vojaki v akciji proti sovražniku v vaal na lušni fronti. Postanek in razvoj sveta P. Volkač (Se nadaljuje.) Teološko nazlranje je z naraščanjem naravoznanstvu vedno bolj propadalo. Namesto bogov nastopijo alle, kl jim človek pri piauje čudovito, nadnaravno moč. Njih aedež je izven našega svetu. Nat|nuravn4 namišljene bitnostl nimajo več elove ških lastnosti. Tudi njih teles nosti se razblinijo v nepojmljive, našemu snovnemu svetu tuje, namišljene oblike. (Metufizika.) V metafizičnih sistemih se pojavijo zopet prastari duhovi, ki pa nimajo s človekom ničesui skupnega (n. pr.: ideja, bog, pramoč, pravzrok, Itd.). Razumljivo je, da tudi taku naziranja nisu mogla prodreti v bistvo naravnih zakonov. Pripomogla pa su k velikemu razmahu naravoslovnih ved. Kupitalistlčni proizvajalni način je zelo pospešil razvoj znanja o naravi. Z ttovoodkrltiml deli sveta, s spoznavanjem okolice, zemeljskih plasti, živali, rastja in fizikalnih pojavdv, se je pojem sveta zelo razširil. Astronomija, fizika, kemija in biologijs so postopomu pripravljale tla visoki moderni tehniki. Največjo zsslombo ps Je dobilo naravoslovje v atomski teoriji Ta trdi, du svet ni velika nelz premenljiva celota, temveč je sc stavljen iz neskončno malih deli cev—atomov, ki se vedno spreminjajo ln gibljejo. Atomi, povezani v celoto, tvorijo materijo ali snov, katero gibljejo posebne sile. Najbolj učinkujejo nu razvoj materije energije, ki i/, hajajo iz najmunjših delcev snovi (n. pr. clcktriciteta, radiouk tivnost itd ). Praktično vsakdunje življenje Je tesno vezano na vsesplošni naravni proces presnavljanja, to jt ustvarjanja in razdiranjs. Velika odkritja v naravoznanstvu •>•> rdprla človeku oči. Ustvaril si je nove nazore o svetu, Pri tu co obsežnem poznanju naruvt n njenih zakonov ni ostal več njen suženj, postal jo njen g« spodar. Teorija naravnega mu terializma, podprta z najnovejšimi načeli energije je osnova za spoznavanje, posebno pa za tol-mučenje svetovnih pojavov. Pozitivni pogled v svet (p«iziti vnu filozofija) zavrača vjut nad naravna in teološka, za nuš< možgane nedosegljivo pojmovanja narave, Ilitja, kl jih obliku jejo človeški, možgani s pomoč jo fantazije, »o vedno le namiš jena. brez resničnih snovnih po tez. Človek mora nehati verova v Ui svoje stvarstvo, niti n<- ti sme ' Frank! V predrm^gi^f Icvelenda Eu-cJidti je bU ponovno izvoljen za Naravo Je treba spoznavati iz narave seme, stvar Js stvari. Možgani ne morejo zagrabiti zadnje popolne reanice, ker mt župana Kennedp S ms tudi de- »eml razvijajo z oatalim mmt« se pravi, odvisna od našega stališča in telesa, kjer se vrši gibunje. Zemlja ln planeti niso nepre mični v prostoru, ker menjava Jo vedno svojo lego,—Osnovne zakone o gibanju planetov okoli sobica je podal nu podlagi Ko pemikovlh naukov Kepler (1571 1630). Namesto starega enotnega negibljivega sveta je prodrlo spoznanje, da pravega mirovanja v prir odl nI. Pogoj vaškega stvarnegu stanja materije Je gibanje. Fizik CJulilel (1564-1041) je dokazal, da telo miruje le tedaj, kadar je šilu enaku protisill, (Na čelo vztrajnosti materije.) Po dolgotrajnih opazovanjih neba je to z dokazi potrdil K<»j>emlkov nauk. Spoznanje, da je solnce sredi šče gibanja našega svetovja, pomeni veliko revolucijo na polju prirodozrianslva. Srednjeveška cerkev Je hotela z vsemi svojimi močmi zatreti nove nazore, ker se niso v ničemer skladal! s svetopisemsko pripovedko 0 poatan-ku sveta. Celo genialni (lalilel ae je moral uklonil! cerkveni mogočnost! in preklicati svoje nauke. , (iiordano liruno (1548 1600kl je prvi trdil, da je zvezdno sve-tovje neakončno, je moral radi svoje krive vere na grmado. Toda vsi nazori nazadnjakov ao bili zamen Razvoj nat a valovnega znanstva )c potrdil aolnčnl ai-atem. Epoha cvetečega kapitalizma Je utrdila Šst poglobila nara voalo vno znaustvo. Le tako je bilo mogoče poapeftlti svetovno kapitalistično produkcijo. Zemeljska obla je del solnčne-j/a svetovja. To dejstvo je prepričalo filo/ofa Kanta, da imajo vsi del! solnčnega slaterna lato zibelko—skupni nastanek I-»tega prepričanja Je bil tudi znamenit! astronom f.aplaee, k! je temeljito razčlenil vse zvezdne pojave (Jba moža ata podala v soglasju z važnimi naravoslovnimi izsledki nov nauk u poatanku Kitajec o jugoslovanskih gerilcih New York, 29. okt. (ONA).— Jugoslovanski gerilcl, ki se nahajajo v bližini Jadranskega morja, si preskrbe mnogo potrebnega strelivs iz min, katere so Nemci zasejali v njihovih vodah. To novico je prinesel Nor-mun Soon g, kitajski vojni poročevalec, ki Je pravkar priapel v New York po svojem obisku sredozemskega bojišča, kjer Je potoval po naročilu Centralne časniške agenture v Cungkingu. Soong je dopisnik Overseas Nevvs Agency v Cungkingu in sc nahaja zdaj na okrožnem potovanju po vseh bojnih frontah —v Italiji Je govoril s skupino jugoslovanskih partizanov, ki so bili pobegnili is bolnišnice. Soong pripoveduje, ds je bil med njimi precejšen odstotek žena ln med temi so bile neks-tere resno ranjene. Tl partizani so Soongu pripovedovali,-da so posebni oddelki prostovoljcev med njimi redno odplavali ven v polja min ob obali ter tam posamezne mine odrezali od njihovih sider, V to svrho potrebno orodje so prinesli s seboj v ustih. Naslednjs naloga je bila potem, ds so s rokami potiskali mino pred seboj . do obale. Mnogo teh prostovoljcev je postalo Žrtev tegs nevsr-nega poala. Ko so mine ns suhem, ostranljo Izurjeni in izveš-bsnl specialisti vse detonstorje, nakar vzamejo ven razstrelivo ter ga uporabijo za izdelavo ročnih granat. Soong je veteran med vojnimi poročevalci, akoravno Ima komaj 32 let. Postal je slaven še leta 1937, ko ie poročal o potopitvi ameriške ladje Panay, katero so |xi*lali Japonci na dno. Posebno zanimive so bile zanj metode, katere u|mu ubijajo jugoslovanski gerilci, ker Jih je želel primerjati s onimi, katerih se poalušujejo kitajski gerilcl, katere seveda pozna posebno dobro, ker jih je opazoval iz neposredne bližine. Jugoslovansko prod• stavniitvo v odboru za italijansko zado vo VVashington, 1. nov. (ONA).— (ilede članatva Jugoslavije in Grčije v odboru za italijanske zadeve, kjer jim priznava moskovska konferenca "posebne interes«' zarudi agresije fašistične Italije rta njihova ozemlja v teku sedanje vojne," smatrajo waahingtoriskl krogi, da Je izredno značilno, da je ddločena udeležbu "Jugoslavije ln Clrčl-je", namesto "predstavnikov Jugoslovanske in grške vlade." Tukajšnji krogi smatrajo,* 4a sovjetsku vlada ne bl hotela pristati na to, da bl 1! dve deželi predstavljala edino le priznana vlada, 1/ kater! ni nobenega predstavnika različnih elementov odpora v obeh deželah. Firms ob t o is ns krisnja Skarmanovsga zakona Waahington, I). C, 8 nov — Kederslui Justičnl department je neznani!, da so bile štiri kemične kompanije obtoiene kršenje Kitermariovega protltr ustnega zakona |»ileg sedmih uradnikov, Te ao Oerteral Chemical Co., New Votk; Metek it Co., Rah- s way, N J ; liacker Chemical Co., Phillisburg, N J , in Ms-liru krodt Chemical Co, St Louis, Mo sveta Karti I«apleceovo razvojno teorijo solnčnega sistema. (Dalje prihodnjič.) / '••*•**------------------------------------------*-T*iTfffffriff«wijiiiijiMjj GUSARJI (Les Fllbuoiiero des Mw) CLAUDE FARRERE Poslovenil F. J-o 1 ""......*.............*................r.....*'***ffff( cerrrrrrrssssjijjjjj H (Se nadaljuje.) Ona se zaničljlvo zasmeje: "Prismoda! Ce bi moj oče bil prisoten, bi bil sedaj ti ujet in tudi že zdavnaj visel na naj-višjem jamboru! Dvajset takšnih postopače v kakor ti še vedno ne spravijo mojega očeta v strah, pa tudi mojega brata ne, niti onega junaka, ki bo moj mož!" Tomaž je že spoznal špansko bahavost, ki Jo je srečaval povsodi in ki je je bil vajen. Zato je zbral sedaj svoj ponos in ravnodušno odgovoril: "Noben moški tvojegs rodu me še ni gledal drugače ko s strahom in trepetom!" In ko se ona glasno zasmeje, da prikrije svoj bes ln svoje zaničevanjq, Ji Tomaž celo pogleda v oči in nadaljuje: ( "Če so tvoji ljudje takšni junaki, zakaj si pa tu? V borbi sem imel jedva stotino svojih dečkov, Špancev Je bilo pa znatno več ko tisoč, in vendar sem vse premagal in pobil in ujel , . ." Ona odpre usta, da mu odgovori, toda on ji preseka besede: "Molči! Ne pozabljaj, da si moja jetnica!" Ona požre svojo jezo. Tako si stojita sedaj oba nasproti, mrko in sovražno. Nekoliko pozneje prične ona iznova: "Moj oče ti plača zame veliko odkupnino, da zadovolji tvoje umazano roparsko skopuštvo . . On jo ps pogleda od nog do glave s posebnim pogledom svojih ko morje modrih oči in ji odgovori: "Kdo ti ps prsvl, da sploh hočem odkupnino?" Prvikrat sedaj dekle vztrepeta, sklone hrbet, se odpre z rokama na rob postelje in vpraša: "Kaj pa potem storiš z menoj? ..." On se zadržuje kakšnih deset sekund in lica mu temno rude. Ons se jrt>lna zaničevanja ziblje sem in tja, oprta na roke. Oi pa skoči ta hip nanjo kakor upijanjen ter jo stisne s »vo* jimi nssilnimi mornsrskimi rokami kakor s kleščami, jo vrže na posteljo in reče: "To-le storim s teboj .. Mislil je, da bo v tem hipu njegova. Toda kakor prej, se mu je tudi sedsj ustsvljsls, stiskala kolena in se umikala z obrazom, da se umakne poljubu in objemu. Nekaj Časa se tako borita, potem pa spusti on z eno roko, da zagrabi za njeno telo ali za stegno, in skoraj zmečka njeno nežno meso z jeklom svojih prstov. Toda dekle se brani tako gibčno in neupogljivo, da Tomaž ne doseže svojega namena niti z največjo sirovostjo. Končno se posluži ona s prosto roko tako učinkovitega sredstvs, ds TomaŽ nsenkrst zsrjuje bolečine in odskoči, ker gs je sunils, opraskala ali všipnila na najobčutljivejše mesto.* "Mačka!" rjuje on, od bolečine in srda ves iz sebe. "Mačka! Psica! Ne boš dolgo zmagovita! Pripogncm te, pa če naj crknem, to ti prisegam pri sveti devici z Velikih vrat! In če bi te poprej moral privezati zu vsak ud z vrvjo na posteljo, da te še poprej rszčcsnem na četvero!" "Poskusi!" odvrne ona ln oči se jI blišče. "Tvoja devica od ne vem kod, ta prokleta ajdovska bsbnica ne premore ničesar proti moji Orni gospe iz Macarone. Njej sem posvetila svoje devištvo ln ona me bo branila proti vsem tatovom in roparjem tvoje vrste!" Sedaj lovi sapo. Borba Jo je upehala, grudi se ji napenjajo v hitrem dihanju pod veliko črno ruto, ogrnjeno po navadi sevillskih žens. Sedaj nadaljuje z mirnejšim pa nič manj odločnim glasom: "Devica sem in ostanem, to si zapomni! MoJe plemenito telo ni namenjeno hlapcu! Ti me že ne dobiš, niti z naailjem, niti z zvijačo. Vrni mi svobodo in dobiš mastno odkupnino. Ce pa nočeš, ne dobiš ničesar, ne mene, ne novca. - To ti povem!" On stoji sedaj visoko vzravnan v ozadju kabine in z naporom kroti prekrižanih rok svoj bes ln svojo bolečino. Izziv svoje ujetnice je poslušal ravnodušno. Sedaj ji prav mrzlo odvrne: "Ti si pa zapomni to-le: Tu zapovedujem edino jaz, jaz edini razven boga. Jaz storim vse, kakor hočem, in ukrenem, kakor je mene volja. Ti si pa moja jetnica in moja sužnja. To tudi ostaneš, če ostaneš devica ali ne. Svojcem te več ne izročim, da veš, nikdar!" Ona poskoči, stopi tri korake naprej tik pred nJega, da se ga skoraj dotakne z grudmi, in ko stojita tako oči v oči in čutita drug drugega dih, zavpije ona: Tem slabejše za te!" % "Tem slabejše za te!" odvrne on mrzlo. Potem se obrne in zapusti kabino, njo pa pusti samo. Vrata od zunaj zopet trdno zapahne ter odide v posteljo, kjer je do nocoj prenočeval Ludvik Guenole. 20 Tri dni pozneje je ob sločnem vzhodu fregata spustila svoje sidro v pristanu Tortuge in ga-lijona tik za njo, ob pozdravnem grmenju topov z zapadne trdnjave in iztočnega stolpa. Na obali pa so se zgrinjale množice, ki so prišle občudovat dragoceni plen in ki se niso mogle dovolj načudlti, kako je korzar le z dvajsetimi topovi ln maloštevilno posadko le mogel napasti in potem celo zavzeti tako velikansko vojno ladjo prvega reda. Se posebno so se čudili, da se po tako hudi in ostri bitki na "Lepi podlasici" ni videla nobena strgana vrv in da njene stene ne kažejo sledov topovskega ognja. Vsi prisotni FUbustejci in korzsrji in vsi drugi bitk in ognja vajeni mornarji in pustolovci začutijo, kako še raste njihovo že itak visoko spoštovsnje pred Tomažem in njegovo ladjo. Gospod de Cljeron, kraljevi namestnik je celo naglasil svoje spoštovanje, da to pot ni počakal, da ga zmagovalec prvi poseti, in da mu pride polagat račune. Prehitel ga je in se v lastnem čolnu pripeljal k "Lepi podlasici", kjer se je ljudomllo ln veselo objel s Tomažem ter mu zatrdil, da velja ta objem i njemu samemu i v imenu kralja, ker se tudi on veseli, da ima takšnega podanika in še celo iz Saint-Maloa, zvestega in ponosnega primorskega mesta, ki se sme ponašati s svojim sinom. Po tem slovesnem sprejemu se odpravijo vsi trije, namestnik, Tomaž in Ludvik Guenole, v svečani procesiji v kapelico, ki je Tortugi služila za katedralo, da se tam zahvalijo bogu za veliki uspeh, kakor se spodobi dobrim katoličanom. Nn to so prišle na vrsto druge in nič manj važne zadeve. Zaenkrat so odložili vprašanje, kaj naj se zgodi z ujetniki. Najprej so jih spravili na kopno in Jih izročili gospodu de Ogero-nu v varstvo. Ta jih je večino vtaknil v ječe, najkrepkejše je pa izbral in jih poslal na delo na svoje plantaže. To vse je bilo le začasno, dokler se ne določi višina odkupnine. Le pre-vzvišeni nadškof lz Santa Fe je imel boljšo in svojemu visokemu stanu primerno usodo. Vrnili so mu svobodo in ga celo odpravili v bližnjo špansko luko Santiago na otoku Kubi. (Dalje prihodnjič.) 1 FRANCIJA in francosko ljudstvo C PETELIN (Se nadaljuje.) V naslednjih letih Je ta "kulturni" boj nekoliko potihnil, dokler ni še bolj razvnela Drevfusova afera Vsa Francija m- je razdelila na dva tabo-i a. k i ju je delilo geslo: pravica, piavičnost! Nujodličnejši republikanci in socialist! so trdili, da je bi) častnik Dreyfus po krivici obsojen, in zahtevali revizijo procesa tn ogromna ve-fina I j ut lat v a se jp pridruiiln tej zahtevi, dot im so se pontavili na drugo stran cerkev, monar-h lst i in nacionalisti. Tedaj je nastala reakcionarna nacionalna organizacija "Aktion ftancaiae". Velika naprtit je zavladala v vsem političnem življenju ' Drevfujiard" je pomenilo »%tn kak«.t protikler ikalen, "antidrrv-fusaid" pa klerikalen Katoliri zern in laiciZem sta si znova merila moči. Ustanavljale n. bojne rvere. na eni strani med klerusom, armado in konserva- tivno buržuazijo, na drugI strani med republikanci in socialisti, med intelektualci ln delavci. Zmagali so prepričevalno zadnji. 1889. leta je postal ministrski predsednik Waldeck-Rous-seau, pristaš Idej Gambette in Ferryja. Njegova politika se Je obrnila predvsem proti redo-vom Lalcistično idejo je razširila vJjudskc kroge propaganda potom novo ustanovljenih ljudskih visokih Šol (Unlversites populaires, U. P.) In mladinskih zvez (Jeunesses laiqnca). Vodilni politiki (Clemenceau), pisatelji (Anatole France) in učenjaki (Krnest Lavisse) so ognjevito delali za to idejo. Drugi kongres mladinskih zvez (1903. leta) je sprejel socialistična načela, antimilitari-sttČno resolucijo in sklepe o laični vzgoji: laična morala je Stanley Ceiiyk (levo), član uniie atrolntkov ADF ▼ Burbsnku Cal- ln Joaeph Smith. člsn avtne unlte CIO v Detroit«. Mlch. ki boaiatodpotovala v Anglijo ln obiskala volne tovarno. UNLOADING SUPPLIES AT U* S. BASE IN SOLOMONS MIUTAST KNNSMINT Is unloaded from th« wid« mouth of an LST boat to a jungl« beach on VeHa Lavella ta tha Solomona U. 8. Armj guard* lounge about ln the forsground. Their indoienca would be quickly dia-pellsd tha moment there wsrs indications ol a Jap plane attask upon tha eraft Latest reports from this battle arsa dsscrlbs ths landing of Yank parachutists on Choiseul island. znanstvena, socialna in člove-čanska. Naslanja se na razum in izkušnje in hoče zagotoviti in braniti svobodo poedinca, socialno pravičnost, narodno in mednarodno solidarnost posameznikov in ljudstev. Svobo-domisleci so z 1901. letom začeli izdajati svoj časopis "La raison" (Razum), ki je med drugim prinašal poglavja iz cerkvene zgodovine, zasledoval državne uradnike, ki so bili klerikalci, in objavljal imena radikalnih politikov, ki so pokazali kako nedoslednost v odnosu do klerika-lizma. Ferdinand Buisson je formuliral osnovna načela svo-bodomislecev, ki so ustanovili svojo "Association nationale des libres penseurs de France". Anatole France je s svojimi spisi podžigal protiklerikalno razpoloženje. Vsa ta propaganda laicizma je pripravila ločitev cerkve od W n ene letno naročnina Ker pa člani fte plačajo pri asosmantu IliO J tednik, oe Jim to prišteje k nerošninL Torej soda) nl vsroka. nd - U mmlm laltniM ■ da Jo llat predrag aa člane SNPJ. Lfet Prosveta Jo vols Ustaisa gotovo Jo v vsaki družini nekdo, ki M rad čital list vask das. Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti čl* SNPJ, ali če ae preseli proč od družina in bo sahtevsl sam svoj l* tednik, bode moral tisti član ls dotične družin«, ki je uko ikupoo naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniitvu l»u. in obenem doplačati dotično vsoto listu Proovota. Ako tog* stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku Cono listu Prosveta Za Zdruš. dršaee In 1 tednik ln ... 2 tednika In 3 tsdnike ln 4 tednika in „ ' 3 tednikov ln lei Kanado $3-00 Za Chicago 4 tO IJS nii In okolico js ln--------- In........- In------- ln-------- in------ rjo Mt s.ll 3.H in m Za Evropo Je Izpolnite spodnji kupon. Mooer Order v pismu In si PROSVETA. SNPJ. 2S37 So. Lawnd*le Avo. Chicago 23. I1L Priloženo poštlfsm priložite potrebno vsoto Prosvete. list. kl Jo *sia aa Hat Prosveto vsoto 3 __CL Sroštva št- Naslov . Ustavite članov mojo L __ 3.__ C _ 3.__ ooefi naročnini od