GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV » LJUBLJANA, 18. NOVEMBRA 1959 *■ LETO X. » ŠTEVILKA 18 IV. OBČNI ZBOR REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE ZA SLOVENIJO Oprema delavnic za praktični pouk - največji problem reforme na strokovnih šolah Beseda o univerzi 4. in 5. novembra je bil v Ljubljani IV. redni občni zbor Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo. Razen 275 delegatov sp se ga udeležili še sekretar CK ZKS Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, podpredsednik IS LRS Viktor Avbelj, sekretar Centralnega sveta ZSJ Dušan Sekič in drugi. Obširno poročilo o bodočih nalogah sindikatov je prebral predsednik republiškega sveta Stane Kavčič. Med diskutanti pa se je oglasil k besedi tov. Danilo Sbrizaj, predsednik Gostinskega centra v Ljubljani. Načel je nekatera vprašanja našega strokovnega šolstva. »Vsa zadnja leta smo priča oddelke bi uvedli — kot so se »Osvobajanje študijskih programov balasta historicizmov in enciklopedijske univerzalnosti se morgle prav tako skupaj s pro- je začelo izvajati v večji ali manj-svetnimi organi reševati to vpra- Si meri po vseh fakultetah. Na-šanje, če hočemo, da bo ta prak- predele je dosežen tudi glede hu-sa prispevala k usposabljanju manizacije in uvajanja sodobnej-strokovnega kadra.« ših metod pouka. Še vedno pa Pomanjkanje strokovnih moči, zaostajamo iz raznih objektivnih je rekel tov. Sbrizaj, je star pro- in subjektivnih razlogov pri blem, ki ga ne bomo rešili, do- vključevanju najnovejših dosež-kler nam tega kadra na splošno kov znanosti v naš konkretni manjka. Tu je boleče vprašanje pouk. honorarjev. Novi sistem, ki ga oblikujemo Se nekaj besed o vprašanju zamišljen tako, da bi dajal in »vsa zaunja iew siuu pn«.* ouoeLKe oi uvean - ^ w »c skladov ra kadre Letos ie bil vzgajal kadre različnih strokov- večji družbeni skrbi za razvoj zedinili na posvetovanju v Ljub- skladov za kadre. Letos je dh » ' . . fi; ( . - strokovnih šol V Sloveniji se je Ijani - način samoprispevka £^n na tem ^dročju važ«i praEa^ši socStS Ustanovila vrsta novih šol - in- vsakega udeleženca, pri čemer bi premik, saj je 40 /o ostalo poa , naiholi vntrehuie dustrijskih, srednjih in višjih. V določen delež prispevala podjet- "Somno imamo popoje; da Vseh teh šolah, razen v višjih, še ja. Po njegovem mnenju bi bil rnaienKostne zmeae v tem sim ™ ni izvedena reforma v organiza- tak ukrep pozitiven tudi z vzgoj- slu ker so bili letos vsi predra- se unwe^au^sti po- čilskem smislu in se šele nri- nega stališča čmh materialnih potreb z mve- slopoma mea najmodernejše m pravljajo zakonski osnufef v v^- gKot tretje je navedel vpra- sticijskimi potrebami napravijo- Z^ Tz^nTZvode binskem smislu je pa reforma Sanje učencev strokovnih šol ki ni teko, ^ je oshdo v repubhM v°v]ezanost naš'e univerze na poti, v vsebmskem smislu bodo po končam šoh pesteh 30 , °™ ^ 2a z najnaprednejšimi tokovi in ^ »a Sut»imr,tokaZmig-“'>°d“ldml S”detavST Sv^in J?bil ta, b» ««1- Tovariš SbrizaT'je nato med konkretno uvajajo v mehanizem nešen na podjetje, že obstoječi ZZsZrL™°M^ŽZ^Zi perečimi problemi strokovnih šol družbenega upravljanja. Korak programi pa so prstem zash v zwr^venega nivoja, ampak tvM omenil najprej opremo delavnic je storjen tudi v tej smeri, da zasuto. Slišali smo ze o zdruze- ® ^ Za praktični pouk. -V glavnem smo v zadnjem letu začeli na vanju sredstev, tu pa ne gre za e0 P a-* je to ključni problem reforme strokovnih šolah ustanavljati administrativni pritisk, ampak (Iz govora tov. Vlada Kri-Pouka na vseh naših strokovnih samostojne organizacije Zveze za neko določeno razumevanje ™:a’ J^ana .. k°mitfJa šolah, ker je pri sedanji opremi komunistov, v katere se vklju- podjetij in posameznih gospodar- CK ZKS, o pnhki velikega zbo-naših delavnic oziroma pouka - čujejo najboljši mladinci, ki po- skih panog za širše potrebe N. kovanja ob 40-letnici KP in ko imamo dostikrat samo učilni- tem že kot člani ZK prihajajo v Pr- za vajeniško šolo raznih strok SKOJ pred ljubljansko univerzo ce za teoretični pouk - praktič- podjetje. Smatram pa, da pri v Ljubljani, katere poslopje se 9. novembra 1959, ko so odkrili hi pouk skoraj nemogoč. Prav bi vseh teh akcijah sindikati pre- gradi, je zmanjkalo zaradi reba- tudi doprsna kipa tovarišev Šobilo, da bi tudi podjetja v tem malo sodelujejo. To je bilo orga- lansa 35 milijonov dinarjev, ki nsa Kidriča in Toneta Tomšiča smislu priskočila na pomoč. Ima- nizirano na pobudo Ljudske bi jib z združevanjem sredstev ter spominsko ploščo.) mo vrsto primerov, kjer smo na- mladine in posameznih občinskih lahko dosegli. Tu ne gre za ad-leteli glede tega na polno razu- komitejev; nimamo pa dosti pri- ministrativni pritisk, ampak za hievanje, pri nekaterih podjetjih merov, da bi se občinski sindi- t°, kako bi s skupno akcijo do-Pa tega ne najdemo.« kalni sveti angažirali v tej smeri, segli, da bi se dal del sredstev Ko je govoril o oddelkih za Mogoče bi bilo potrebno, da bi od teh 40 /o, ki ostajajo podjetju, Izobraževanje odraslih pri stro- tudi sindikalne organizacije, zla- za skupne nujno potrebne mve- kovnih šolah, je navedel vpra- sti v zadnjih letnikih strokovne sticije. Šanje financiranja le-teh. Za te šole, posredovale učencem nekaj Dotaknil bi se še vprašanja smernic o sindikatu, njegovih glede usmerjanja mladine v po-nalogah in delu. klice. Posamezni okrajni in ob- Zelo boleče vprašanje stro- činski biroji za posredovanje de-počitniška praksa. Okrog 700 risb z najrazličnejšimi motivi varčevanja so poslali šolarji ljubljanskega okraja za razstavo; izbranih je bilo 165 risb, ki jih lahko vidite v dvoranici Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Od teh je\ bilo 81 risb nagrajenih z denarnimi nagradami. Mestna hranilnica, ki je pripravila razstavo in nagradila najboljše risarje, je zabeležila v zadnjih letih velik porast šolskih hranilnih vlog: od 3885 vlog v letu 1952, na 30.821 vlog v 1959 l. ali od 6,320.000 naloženih dinarjev (1952) na 221,747.000 (1959). S seje Sveta za šolstvo LRS Industrijski center Slovenije Maribor si v zadnjem času močno pn-zadeva, da bi si po možnosti kolikor mogoče potrebnega strokovnega kadra vzgojil sam. Tako je pred kratkup dobil Višjo komercialno šolo; Svet za šol-stvo LRS pa je na seji 5. novembra sprejel še osnutek zakona o ustano-vitvi Višje tehnične šole v Mariboru. Zanimivo je, da je pobuda za ustanovitev te šole pnšla od strani >odjetij, ki vedno bolj čutijo potre->o po' strokovnjakih .višje stopnje. Združenje inženirjev in tehnikov v Mariboru je prvotno razpravljalo o možnosti izpopolnjevanja tistih mojstrov in kvalinciranih delavcev, ki so končali le industrijsko šolo, a so v podjetjih na vodilnih mestih pogonov, v okviru Šolanja odraslih: premajhna teoretična razgledanost ima namreč za posledico konservativno vztrajanje pn starem načinu proizvodnje. y zadnjem času pa je vedno bolj živa zahteva po ustanovitvi Višje tehnične šole od strani proizvodnje same kakor tudi mojstrov in kvalificiranih delavcev, ki čutijo potrebo po temeljiti višji tehnični izobrazbi. Proti nekaterim tendencam, ki so se tu in tam pojavile, češ da je treba dati možnost neoviranega vpisa na to šolo tudi vsem absolventom gimnazij, je Svet zavzel pravilno stališče, da se d& prednost vpisa v prvi vrsti ljudem iz proizvodnje. Tako je bilo tudi mnenje Sindikata. Svet je predložil osnutek zakona o Tehniški visoki šoli s spremembami v tem smislu potrdil. Priporočil ie šolskemu odboru, naj v predmetniku in učnem načrtu zagotovi organizirano prakso za tiste slušatelje, ki bodo prišli iz raznih srednjih šol. Ljudska skupščina LRS bo osnu-tek zakona o ustanovitvi Višje tehmč-ne šole v Mariboru obravnavala še v mesecu novembru, tako da bo soja začela delati v letnem semestru 195y/ou. Izboljšati stanje v dijaških domovih Vzporedno z akcijo v zveznem merilu za materialno pomoč šolam se pripravlja tudi podobna akcija za izboljšanje stanja v naših dijaških domovih. Znano Je, da standard življenja v teh domovih stalno pada; vzrok temu je uvajanje ekonomskih cen, ki pa ne bi smelo veljati za te ustanove! Domovi si pač pomagajo s poviševanjem oskrbnine. To pa ima spet za Posledico neprijetno dejstvo, da se iz-kri vl j a vloga domov, saj se v njih lahko zbirajo le otroci tistih staršev, ki visoko oskrbnino zmorejo, otroci revnejših se pa potikajo kjer-vedo m 2naj°- , . i Tudi prehrana v domovih ne ustreza; previsok odstotek gre za režijske stroške. Marsikaj bi si uprave domov lahko izboljšale s pomočjo delovne vzgoje vajencev. Sekretariat Sveta za šolstvo bo Poslal okrajem in občinam priporočilo, naj se pristojni organi resneje ukvarjajo s problematiko dijaških domov. V teku pa je — kot že omenjeno — zvezna akcija; posebna komisija zbira gradivo o stanju v domovih, da bo potem možno ukrepati dalje. Vzgoji mladine v domovih več posluha »NAŠA ZADRUGA« kovnih šol je počitniška praksa, la zadnja leta uspešno izvajajo Za učence je predpisana obvezna to akcijo, sindikati pa pri tem V zadnjem času precej govo- v Internatih ni takšno, kot bi ki sem jih le površno nanizal v počitniška praksa v podjetjih. Na bolj ali manj sodelujejo. Tu je rimo o tem, naj bi dijaški domo- moralo biti. grobih potezah, so pereče že vsa žalost pa v podjetjih za to ne premalo političnega poudarka na vi bili zares domovi, kjer bi se Poglavitna činitelja, ki vpli- leta od osvoboditve. Skrajni čas najdemo pravega razumevanja, pravilno usmerjanje mladine v gojenci počutili kot doma. Dija- vata na domsko delo, ste vzgoj- je, da (a dejstva ne samo ugo-V kolikor so pripravljena sprejeti poklice. Letos smo bili priča, da ški dom naj bi postal za njih no in upravno osebje ter prosto- tavljamo in obžalujemo, zakaj učenca na počitniško prakso, ga se je mladina odzvala vpisu v drugi družinski dom. ri. Najprej se ustavimo pri prvem niso drugačna, temveč, da začne- dajo. na konkretno delovno me- strokovne šole, predvsem v sred- Te *eije jn zahteve na nicn ~ Pri delu z gojenci v domu. mo enkrat stvari reševati tako, sto ali pa učenec nadomesti stel- nje strokovne šole, medtem ko te*® F“ Danes lahko ugotovimo, da kot jih je treba: 1. Delo vzgoji- no zaposlene ljudi, ki odhajajo so industrijske - zlasti vajeni- , znane šivan, in jin so domovl _ pa naj bodo tega telja v domu ^ treba bolje pia- na dopust. Ta praksa pa ni naj- ške ostale brez določenega pla- 00 fasa 1ao casa zfova »budimo ali onega tipa _ slabo zasedeni čati; vsaka nadura naj bo ena-boljša in bi morali učence vklju- niranega števila učencev. V Ljub- na al1 oni konferenci poklic- z vzgojnim kadrom. Ponekod so kovredna naduri, ki jo ima uči-čiti kot praktikante, ne pa kot Ijani imamo vrsto primerov, da mh ali nepoklicnih ljudi. Stvari domovi brez vzgojitelja in mora telj v šoli. 2. Začeti je treba zi-delovno silo. Podjetja bi morala ni bil dosežen plan vpisa. Tu bi se kljub temu niso dosti spreme- upravnik opravljati obojno delo. daii dijaške domove; družba mo-pomagati tudi v gmotnem pogle- bila potrebna širša akcija in pre- nile. Upravičeno se sprašujemo, Kjer pa imajo vzgojitelje, so le- ra pokazati za ta vprašanja vzgo-du. Sindikalne organizacije bi pričevanje.« kje so vzroki, da vzgojno delo ti preobremenjeni, saj pride na je mladine več posluha. 3. Na enega 40 in več gojencev. In spet VPS naj se ustanovi oddelek za se vprašamo: zakaj ni vzgojite- vzgojitelje in upravnike domov. Ijev in zakaj je med prosvetni- Ko bi se vsaj eden od ome-mi delavci za to vrsto dejavnosti njenih predlogov začel reševatij teko malo zanimanja? Odgovor bi postalo delo v domovih bolj-je jasen in nič kaj nov: slaba še, vprašanje kadra pa ne tako „ovrgaBnsgtnUNiIa^adaruTa«aŠLiS1^ Zeva^LnoZ ZžnZTie^Vi TlSm^kti * ^ SSIlužl^a^v^nitlfur bitfda^e Tate d^^df v namenjen mladim zadružnikom v šo- J . - * ogo važnejše je, da si s svojimi aktivnostmi m organi- tedensko, torej sedem ur na dan. tem pogledu že precej storila; lah, da jim bo v pomoč pn njihovem z delom v zadrugi, na zemlji, v zacijo uspešno pomaga oblikovati Tn ie obvezno delo Kai na osta- bili «in zeraieni tudi novi domovi fesi'* & zA?” - '*s z' sveta Jugoslavije Rodoljub Colakovič. , ,d? °bstoW° ? vseh osnov- gojenci, zvečer zopet lahko odi- kor so uspešno rešili vprašanje Med drugim pravi: _ delovne navade in sposobnosti, ki mh šolah šolske zadruge.« ^eš, ko oni že počivajo. In ne- enorazrednic, ki so bile slabo za- »Dnsedania praksa šolskih za- . rf - vsakemu Nadaljnji uspešen razvoj šolski deljska celodnevna dežurstva? sedene, teko je potrebno tudi dna je vTvseh krajih naše dr- zadru° in ^ihovo del° *a Za vse ure- ki iih nanese (ne vzgojiteljem določiti primerne žave nakazala da učitelji in j, odvisi samo od šole in družbenih upoštevaje nedeljskih celodnev- dohodke oziroma jih izenačiti z učenci to obliko svobodnih ak- ° l organizacij, katere se ukvarjajo nih dežurstev!) najmanj 18 ur osteUmi prosvetnimi delavci. tivnosti boli kot kdajkoli prej f 2 ^ino; za razvoj in napredek tedensko, plus 42 obveznih, prej- Se vedno najdemo zmotno uresničujejo3 cilj vzgoje in iz- šolske0a zadružništva se mora po- me vzgojitelj poseben dodatek mišljenje, da je vzgojiteljsko de- obralbe noseb o va še tiste težje kolclctiuno obueznost, human od- brigati tudi Hrla skuvnost> po_ v razponu od 1000 do 3000 din. lo pač lahko. Toda: koliko tihe- naloge ki m zastarelo učenje n0S d° tovanSel itd-« sebej pa še zadružne in druge Ponekod plačajo nedeljsko de- ga, zagrizenega dela vloži vzgoji- posameznih predmetov ni moglo »Prav zaradi tega, ker ima šol- kmetijske organizacije, njihova žurstvo posebej, po navadi pa je telj za tega ali onega dijaka, ko-izpolniti. Obstoj zadrug in delo ska zadruga tak večstranski po- Rokovna združenja in razni za- ze v tem vračunano nedeljsko liko mladih ljudi je rešil popol- dijakov v njih nujno zahteva men tako pri reformi šole kot v vodi, centri m instituti za kmetij- dežurstvo kakor tudi vzgojiteljev nega telesnega in psihičnega spremembo načina proučevanja, vplivu na svojo okolico, ker s s^a }n znanstvena raziska- cas za jutranje bujenje gojen- propada. Statistični podatki nam zlasti še na tistih področjih, ki svojimi raznovrstnimi dejavnost- vaniu.« _ cev in večerno delo. Če k temu dokazujejo, da je šolski uspeh pomenijo osnovo za ustvarjalno mi oblikuje od mladih nog nove- -List -Nasa zadruga« je tiskan v dodamo se vzgojiteljevo delo z dijakov, ki žive v domovih, še delo mladine. Otroci se bodo vse aa državljana, proizvajalca, ker v g°l^cl v raznih krožkih in če vedno boljši od ostalih. bolj zanimali za življenje v ko- Zvarja nove odnose v šoli in SS^o^aj« ^ kaŽe’ da ^ mirni in širši družbeni skupnosti med šolo ter njeno okolico, ker nejsm področij svobodnih aktivnosti rnanJ.^’ a,4n ce^° 30 bo naša industrija še bolj raž- nje skupnosti ter se bodo navadili stalno iskati poti in sredstva za boljše življenje vseh.« * Obisk v »Litostroju« nošolskim učiteljem je vzgojitelj ljudi, ki bodo delali z jutrišnjimi v domu dosti na slabšem, čeprav upravljale!. Če bomo ,skeptični in ima hrano po režijski ceni. ozki v pogledu dela naših vzgo- Drugi činitelj pa so prostori, jiteljev, če bomo njihovo delo Večina dijaških domov je v ste- podcenjevali, bomo imeli vsako »Navdušenje, kljanašl pionir- Ravnateljstvo osemletke »Zvo- v razgovoru z ravnateljem rih stavbah, v gradovih In sa- leto manj vzgojiteljev in domovi ms «4$ 2S2SL ....... -...- v..sPa,ni“h -.v eni ml.dlno, M «s« Predvsem so prosvetni delavci sobi spi tudi po 20 gojencev, učitelj, ki se usidra v nekem tem, ko dela v zadrugi, si pmobt Dne 6 novembra je bila v Li. v glavnem spozna h problematiko Enako ali še slabše je z učilni- kraju za vrsto let. učenec hitreje neke dotočenespo t t . pomembna seja delav- ^°var.ne m b°^° tako z novim spo- cami, ki so prenatrpane in za Sindikat prosvetnih delavcev sobnosti. Ni namreč najvažnejše . J °e“L znanjem o delu organov družbe- Intenzivni študij in delo nepri- bi se zaradi tega moral boriti to, da se dijak nauči določeno de- ^kega sveta, ki pomeni v zgodo nega samoupravljanja aktivno merne. Takšni domovi so prej tudi za enakopravnost vzeoiite- WMwM WBM flllSf IpSs lUP z raznim orodjem in stroji, ie* polnem številu. P1 Kot ^ omenjeno - te stvari; Vladislav Rozman Deško vzgajališče v Gornjem Logatcu Premagovanje vseh teh ovir pa povzroči pri posameznikih različne reakcije. Večina varovancev je prinesla že s seboj razne razvade in anarhične težnje, s katerimi skušajo vse organizirano delo omalovaževati. Praksa pa je pokazala, da v procesu prevzgoje izstopajo razne kategorije gojencev glede na njihovo prilagajanje normalnim zahtevam. NAMESTO KAZNI -PREPRIČEVANJE Disciplinski ukrepi, ki so ve- je več dinamike, zanimivosti in (Nadaljevanje in konec) ________________________________ več možnosti priti bolj v stik ' ' ~ - svetom. t .. , . , . Letošnja razstava vajenskih s tem tudi .vzbuja zanimanje do izdelkov je pokazala lep napre-predmetov in sole kot celote, dek vseh delavnic, posebno po- SKOZI METOHIJO Črno goro in Dalmacijo Učila in razna sodobna sredstva omogočajo maksimalno izkoriščanje učne ure. Vendar tudi teh zaenkrat nimajo dovolj za vse predmete. Sola sicer poseduje določeno število ponazoril, nekatera so pripravili tudi doma, vendar je z ozirom za široko dejavnost šole še velika potreba in Ijavni v današnjem šolstvu v va- tudi ena izmed nalog šole, da si jenski šoli VzgajaUšča nimajo čimprej nabavi ustrezna in so- posebnega efekta. Izključitev gojenca iz šole, kot najstrožji disciplinski ukrep, bi v njihovih razmerah pomenila samo zadovoljitev učenčevim težnjam in ugoditev lagodnejšemu bivanju v zavodu. Namesto raznih stopenj kaznovanja je praksa pokazala boljšo metodo, Id sloni predvsem na znanem principu prepričevanja in preprečevanja. Vendar tudi ta metoda ne bi bila dovolj uspešna, če ne bi že ob prvih pojavih odstopanja od dobna učila. Pomanjkanje dobrih strokovnih učbenikov hromi kvaliteto in ažurnost pouka. Soli je uspelo nabaviti vrsto aparatov, ki v znatni meri nadomeščajo omenjene vrzeli (ozkotračni filmski projektor, diaprojektor, episkop, magnetofon, radio, mikroskop itd.). V šoli poučujejo učitelji, uči- delavnice, zornost pa so vzbudili razstavljeni predmeti mizarske in kovaške delavnice. Vajenci so izdelali rezkalni stroj v vrednosti 900.000 din. Uprava zavoda, učni in vzgojni kader si prizadeva na vse načine kako bi uredili nujne zahteve, katere so nakazali mojstri in učitelji praktičnega pouka vseh delavnic. To so: 1. zmanjšati razliko predizo-brazbe vajencev, 2. odpravita pomanjkanje juro-vin in materiala za delavnice, 3. uvedbo nedeljenega učnega časa, 4. boljše nagrajevanje vajencev po njih storilnosti, 5. opremiti z boljšimi oblekami vajence in z inventarjem učne Ob koncu preteklega šolskega ci, ki so nas spremljali pri vseh leta je strokovni aktiv učiteljev naših ogledih pečkih znamenito-in profesorjev srbohrvatskega je' zika priredil 12-dnevno ekskurzijo v Metohijo, Črno goro in Dalmacijo z namenom, da si njegovi člani seznanijo z njihovo kulturno-zgodovinsko preteklostjo, kot tudi z današnjo, stvarnostjo. sko panoramo ter Njegoševa rojstna hiša v Njeguših. sti. Se isti dan smo si ogledali 29. VI. zjutraj smo se pošlo starodavno Pečko patriarhijo vili od zgodovinskega Cetinja in središče srbskih arhiepiskopov njegovih prosvetnih delavcev ter in patriarhov ter žarišče kulturnega in duhovnega življenja srednjeveške Srbije. Drugi dan novo zjutraj smo ob navzočnosti predstavnikov ljudske oblasti ter 13 članov aktiva z vodjem to množičnih organizacij Peči polo varišem Danilom Lekičem je dne žili venec pred spomenikom na- 6. raširitev vseh delavnic, razen mizarske, 7. ključavničarsko delavnico razširiti po oddelkih: strojno delavnico, kovačijo in varilnico, 8. nabaviti nekatere nujne mo 9. omogočiti čimveč ekskurzij in ogledov drugih delavnic, 10. nujno dobiti več vzgojiteljev in učiteljev praktičnega pouka. Kljub vsem težavam, katere so naštete, šola vseeno ugotavlja od leta do leta bolj zadovoljive uspehe. Vsako leto imajo lepo število absolventov, ki so po znanju in strokovni sposobnosti popolnoma enakovredni absol Strojni ključavničar — gojenec ijajo pred izpitno komisijo okrajne obrtne zbornice. Uspešno opravljeni pomočniški izpiti potrjujejo, da morajo ves čas šolanja dosledno izvajati program vzgojnega in izobraževalnega smotra in vztrajno zahtevati od učencev, da svoje sile usmerjajo zahtevam šole in socialistične Drago Vončina telji praktičnega pouka in honorarni predavatelji. Sistematizacija mest za vzgojno in učno osebje splošnih predmetov predvideva specializirane ortopeda- goge. Zaradi vsesplošnega po- u ____^ > prevod je oskrbel Milivoje Mezzora-na. Med številnimi tovrstnimi literarnozgodovinskimi deli s področja tujih književnosti pa je prevod tega dela še posebej privlačen, preprosto zato. ker evropsko književnost vsaj v grobih obrisih pozna vsak Izobraženec. medtem ko je zgodovina književnosti ZDA domala nepoznana. Pri tem pridemo do paradoksa, da naša javnost gotovo pozna bolje vrhove ameriške književnosti sedanjega časa kot na primer francoske književnike. Cunllffe Je podal pregledno In zgoščeno delo o razvoju in smereh severnoameriške literature. Knjiga šteje okoli 300 strani; že obseg govori. da se je lahko avtor držal le osrednje poti v podajanju literarnih tokov in da je tudi osrednjim osebnostim odmeril skopo število strani. Zato lahko pričakujemo, da se večkrat srečuje literarnozgodovinski izsledek z esejistično obarvanim besedilom, kar pa ne zmanjšuje vrednosti dela. Edino kar utegne motiti kritično nastrojenega poznavalca, je to, da je Cunllffe mestoma subjektivno vrednotil oziroma Interpretiral posamezna mesta, na priliko o Edgarju Allanu Poeju. Zaradi preglednosti In enotnosti pisanja je avtor oddvojil življenjepise pomembnejših osebnosti od estetske in stilne analize. Cunllffe Je upošteval vpliv Starega sveta prt nastajanju ameriške književnosti; našel razlike, pa tudi opozoril na specifične poteze n. pr. ob nastajanju drame v ZDA. Evropejcu, vajenemu ustaljene periodlza-cije literarnih obdobij - n. pr. prosvetli enstvo, naturalizem itd. — bo takšna označitev nekega obdobja, kot ga je podal Cunllffe, spočetka nenavadna. Družbeno politični razvoj Je bil v ZDA drugačen kot v evropskih državah, zato so bili tudi pogoji za nastajanje literature drugačne narave. Pri preglednem obravnavanju snovi je avtor skorajda opustil družbenopolitična dogajanja, zato pa Je ob koncu nanizal pregled najpoglavitnejših datumov Iz zgodovine ZDA, Knjiga bo dobrodošla študentom pa tudi ostalim, ki jih zanima ta književnost. Tisti pa, ki se bodo hoteli podrobneje seznaniti s severoamerisko književnostjo, bodo dobili navedeno ustrezajočo literaturo v bibliografiji, ki je na koncu dodana. I. G, v VABILO Društvo za moderne tuje jezike LRS v Ljubljani vabi na občni zbor, ki bo v nedeljo 6. decembra 1959 ob 9. uri dopoldne v fizikalnim II. gimnazije v Ljubljani, Šubičeva 1. Dnevni red: 1. poročilo podpredsednika in tajnika 2. poročilo blagajnika 3. poročilo podružnic 4. diskusija 5. volitve novega odbora. Puškinove pesnitve in pravljice Po daljšem premoru je zopet prišel med nas nov zvezek Puškinovih del. Državna založba Slovenije je letos izdala peti zvezek Puškina. Urednik Mile Klopčič, ki je že pred vojno prevajal Puškina, je v peti zvezek uvrstil pesnitve in pravljice. Pesnitev »Bahčisarajska fontana- je prevedel Tit Vidmar, »Cigane- in »Poltavo- Jože Udovič, »Grofa Nulina« Mile Klopčič, »Bronastega jezdeca- pa še Oton Zupančič. »Pravljico o carju Saltanu- je v času med obema vojnama prevedel O. Zupančič, po vojni pa jo je pregledal in zaznamoval manjše popravke, Ostale štiri Puškinove pravljice — vse so napisane v verzih — pa je prevedel Mile Klopčič. Puškina so pri nas prevajali že zelo zgodaj. »Prvaku« slovenskega pesništva, Koseskemu, gre zasluga, da je v svojih »Raznih delih...- doprinesel nekaj prevodov Puškina, med drugimi tudi pesnitev »Bahčisarajska fontana«. Tudi pozneje in med obema vojnama so nastajali prevodi Puškina Državna založba Slovenije pa je z izborom del ruskega romantika prispevala, da smo dobili bogato bero del enega največjih pesnikov. Prevodi različnih prevajalcev bi zaslužili posebno analizo. Kot v prejšnjih zvezkih, je tudi to pot napisal uvodne besede Mile Klopčič ter ob koncu dodal opombe. Slikovno gradivo je odbrano iz ruskih izdaj, Puškinov portret pa je izdelal V. A. Serov. Slovenska izdaja Sado-ulove zgodovine filma Bilo bi odveč, če bi kdo obsežno utemeljeval potrebo domače literature o filmu: tudi pri nas je postal film tako pomemben kulturni faktor, da kar kliče po teoretičnem razglabljanju, po tehnični in zgodovinski obdelavi, saj je to najbolj množična in zato tudi najbolj vplivna umetnost. Filmski klubi so se udomačili tudi pri nas, prav tako imamo poseben filmski časopis, da ne poudarjamo pozornosti, ki jo posveča filmu dnevni tisk. V filmski produkciji začenjajo jugoslovanski narodi dohitevati druge manjše narode in popravljati malone polstoletno zamudo. Tudi Slovenci imamo že nekaj izvirne literature in svoje prizadevne specialiste v filmski teoriji in praksi. Medtem se je v vseh deželah začela razvijati filmska znanost in njeni izsledki, Id obogatevajo estetsko kulturo sodobnega človeka, začenjajo tudi pri nas prodirati v pedagoško prakso. Mogočni razvoj filmske umetnosti že nekaj časa mika zgodovinarje: tako razširjen in vpliven pojav, kakor je film, v katerem najbolj odsvita sodobno življenje. Ima že svojo pisano zgodovino, in kdorkoli se zanima zanj, bi moral poznati tudi začetke in razvoj te nove. zares sodobne umetnosti. Prav zaradi tega ima velik pomen slovenski prevod najboljše, mednarodno priznane zgodovine filma, Georgesa Sadoula knjige: »Histoire de l’Art du Cinčma«, ki ga bo z naslovom »Zgodovina filma- izdala v bližnjem času Cankarjeva založba. Obsežno delo je prevedel naš znani filmski teoretik prof. France Brenk in mu dostavil še posebno poglavje »Zgodovina filma v Jugoslaviji-, kar bo dalo Sadoulovemu spisu še večjo vrednost. Knjiga, ki bo štela več kot 600 strani, bo obilno ilustrirana in ne bo tudi v tem pogledu v ničemer zaostajala za francoskim izvirnikom. Smrt naprednega španskega pesnika Španski pesnik Manuel Altolaguirre je po nastopu Frankove diktature emigriral in živel zadnja leta v Havani. Pred letom 1933 ie sodeloval pri avantgardističnih revijah, med revolucijo se Je boril proti Franku, v emigraciji pa je deloval kot pesnik in borec proti fašizmu. Altola-guierre je letos dobil izjemoma dovoljenje, da je za kratek čas obiskal domovino, da j« lahko prisostvoval filmskemu festivalu v San Sebastianu, kjer so predvajali mehiški filmi po njegovem scenariju. S svojo ženo, pesnico Concho Men-dez, je doživel avtomobilsko nesrečo, ki je nista preživela. Altolaguirre je izdal več pesniških zbirk, poznana pa je tudi njegova antologija španske poezije. Izdaja Sadoulove zgodovine filma pomeni velik dogodek v slovenski filmski literaturi, saj je z njo dan trden temelj vsemu nadaljnjemu delu na tem področju. Brez filmske zgodovine danes ni več mogoče smotrno filmsko-kul-turno delo (teorija, kritika, vzgoja za film). Na tem področju pač ni bilo mogoče izbrati nič boljšega kot je Sadoulov opis, ki je preveden že v vse svetovne jezike in tudi v jezike nekaterih manjših narodov. Tehtna je tudi piščeva metoda, ki osvetljuje razvoj filma z družboslovnega stališča in kritično vrednoti tekmovanje narodov na tem obsežnem področju. Sadoul interpretira v tej svoji knjigi dva tisoč pet sto filmov in približno tisoč sedem sto filmskih avtorjev. Že to pričuje, da ima Sadoulovo dela monumentalen značaj in da se bo knjiga uvrstila med tista standardna dela, ki jih ne more pogrešati nobena knjižnica in posebej še noben ljubitelj filma; po nji bodo segali tudi pedagogi, njena zgledno napisana in mikavna poglavja bo s pridom brala mladina starejših letnikov. Skratka: knjižna novost, ki jo lahko pričakujemo s posebnim zanimanjem! Novi učbeniki Krečič Ivan: Fiziologija rastlin m domačih živali. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1959. Knjiga Je namenjena vsem, tel se zanimajo za rasitline in živali, zlasti pa kmetom In živinorejcem. Koristila bo lahko tudi učiteljem In predavateljem kmetijskih in nadailjevallh tečajev. Pacheiner Vlasta: Francoska literarna čitanka. I. del. (Od začetka do francoske revolucije). Ljubljana, Državna založba Slovenije 1959. Knjiga je namenjena 3 .in 4. razredu gimnazije. Voj Norbert: Tehnologija materiala. Učbenik za Industrijske In vajenske šole kovinarske stroke. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1959. Kvaternik Franc: Fizika za srednje šole. I. dol. Mehanika. Ljubljana. Državna založba Slovenije 1959. Namenjena je višjim razredom gimnazij. Vsebuje veliko praktičnih vaj, ki naj usmerjajo ditjake k samostojnemu raziskovanju, Goričar Jože: Sociologija. Oris marksistične splošne teorije o družbi. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1959. Namenjena Je študentom tistih fakultet, na katerih je Uvod v sociologijo obvezen študijski predmet. Pionirsko branje. 1. in 2. zv. Maribor. Obzorja 1959. Zvezki so namenjeni petemu razredu osnovnih šol In prinašajo sestavke različnih pisateljev na Isto temo, tako 1. zvezek na naslov: Na domači zemlji, 2 zvezek pa: Na našem lepem Jadranu, OGLAS PRODAM prav dobro ohranjen harmonij znamke Lenarčič, Vrhnika, s premakljivim manualom. Metod Požar, šolski upr. v pokoju. Šempeter v Savinjski dolini. KULTURNI GLOBUS Okoli Nobelove nagrade za književnost. Nobelovo nagrado za književna dela je letos prejel italijanski pesnik Salvato-re Ouasimodo. Oseminpetdesetletni pesnik je doma s Sicilije in je svoje pesniške zbirke izdal v letih pred vojno in po vojni. Med vojno pa tudi zadnja leta je precej prevajal, zlasti blizu so mu klasiki. Duh antične jasnosti v izrazu se pozna tudi njegovi poeziji, ki jo preveva mediteranska širina in stvaren odnos do življenja. Ena izmed pesniških zbirk ima značilen naslov »Življenje ni sen«. • Preden pa so podelili Nobelovo na-gardo, je bilo povsod po svetu precej ugibanja okoli kandidatov. Francoski tedenski časopis »Les nouvelles litteraires« je povsem zavrgel možnost, da bi letos lahko dobil Nobelovo nagrado kateri francoski književnik. Med ameriškimi književniki je navedel list Dos Passosa in Johna Steinbecka. List je opozoril na možnost, da bi letošnjo nagrado prisodili Ivu Andriču, ki je prav zadnja leta doživel v tujini lepa priznanja in številne prevode. Tembolj, ser so tudi švedski časopisi obširno analizirali Andričeve romane in jim dali polno priznanje. Odločitev je izpadla drugače. Zanimivo ie tudi, da je med italijanskimi književniki veljal za kandidata Alberto Moravia. V Bruslju razstavljata Hegedušlč In Generalič. v okviru kulturnih zamenjav med našo državo in Belgijo razstavljata v Bruslju slikarja Hegedušlč in Generalič. Uba slikarja hlebmske šole sta zaslovela že pred vojno, v tujini pa sta pridobila sloves, kot ga uživajo redki umetniki malih narodov. Ob tej razstavi je dal Hegedušlč nekaj zanimivih izjav v zvezi z abstraktno umetnostjo. Dejal je, da ne zavrača tehničnih novosti in dosežkov. ki jih uporablja abstraktna umetnost, da pa je to dosti premalo. Brez figura tivnosti, brez prisotnosti človeka postane umetnost dekorativna, koristna v uporabne namene. Neopazna obletnica sarajevskega gledališča. Sarajevsko »Malo pozorište« proslavlja letos peto obletnico svojega delovanja. To ie verjetno prvo profesionalno gledališče komornega tipa pri nas. izven Sarajeva je »Malo pozorište« malo poznano, med domačini pa uživa prav takšen ugled kot- ostala gledališča. Prostora ima le za 162 gledalcev. Za letošnjo sezono jo »Malo pozorište« najavilo sedem premier, med drugimi Obrenovičeve »Variacije«, Mičanovičevo »Sokratovo smrt«, Brechtovo »Beraško opero«. Zaradi premajhnega prostora želijo razširiti gledališke prostore. Berenson je umrl. Eden najuglednejših umetnostnih zgodovinarjev in kritikov sedanjega časa Bernard Berenson je v starosti 94 let umrl v Firencah. Berenson ie objavil vrsto študij in knjig; zlasti na področju italijanske renesanse je prispeval dosti novega. Za Berensona je značilno, da ni presojal modernega slikarstva. trdeč, da lahko umetnostni zgodovinar dodobra pozna le eno obdobje v umetnosti. V srbohrvaškem prevodu imamo njegovo delo »Talijanski slikar! renesanse«. Uspehi zagrebške filharmonije v tujini. Ta mesec se je vrnila iz Zahodne Nemčije zagrebška filharmonija,, ki je dalj časa koncertirala po raznih mestih. To je bilo najdaljše gostovanje tega orkestra v tujini. Po sijajnem uspehu v Salzburgu je orkester dobil več ponudb za gostovanje. Taktirko je' vodil dirigent Milan Horvat. Kritika je dajala izvajalcem in dirigentu vrhunska priznanja in naglašala kvaliteto orkestra. Novitete v numizmatiki. Med numizmatiki je vzbudila novica, da so v Estonski SZ v bližini Talina našli nov, doslej nepoznan denar, izredno zanimanje. Zahodnoevropski tolar, ki so ga našli, je iz 17. stoletja in je napotil znanstvenike, da so se lotili proučevanja stikov te dežele z zahodno Evropo. Pri delu sodem-jejo poleg ruskih znanstvenikov tudi švedski, ker domnevajo, da je bila povezava tudi s skandinavskimi državami. Anketa o najbolj čltanih knjigah. Ob priliki knjižnega sejma v Beogradu so izvedli anketo o knjigah, ki so najbolj iskane v knjigarnah in knjižnicah. Med domačimi književniki je najbolj iskan pisatelj Branko Radičevič in njegov roman »Beli čovjek«. Za Radičeviča je značilna erotična motivika, kot jo je podal v »Belih ženah«, poprej pa tudi v pesmih. Kritika ni bila posebno naklonjena zadnjemu delu Radičeviča. Anketa je pokazala, da sta si okus publike in kritike v opreki. Na drugem mestu pa je Ivo Andrič z »Mostom na Drini«. Izgleda, da je Andrič tisti pisatelj, ki lahko ostane vrsto let na vrhu lestvice najbolj priljubljenih pisateljev. Med tujimi književnimi deli se je publika opredelila za vojni roman. Na prvem mestu stoji Irwin Shaw z »Mladimi levi«, nato pa pride Norman Mailer z »Golimi in mrtvimi«. Zanimivo je, da letos ni več zanimanja za Fran-pois Sagan, ki je bila prejšnja leta v središču zanimanja. Občutno je porastlo zanimanje za zabavno literaturo, kjer dominira Agata Christie. Nov roman Chevalliera. Avtorja knjige »Chlochenjerle« poznamo tudi pri nas v srbohrvaškem prevodu. Njegov novi roman »Olimp« pa je resne vsebine. Pisatelj opisuje povojno odraščajočo mladino v Franciji in govori proti mnenju, da bi bila ta mladina pokvarjena, brez vseh ozirov in zainteresirana le za denar. Nekatere epizode pa razodevajo pisateljevo avtobiografsko opisovanje. NAROČILNICA CANKARJEVA ZALOŽBA UBUANA Poštni predal 163 k Direktorji in upravitelji šol! »NAUCNA KNJIGA« v Beograda razpolaga z zidnimi zgodovinskimi zem Ijevidi razmerje 1:750.000 — v latinici Avtorji so: M. Rajičič, A. Lazič, S. Vujadinovič JUGOSLOVANSKO OZEMLJE V DOBI RIMLJANOV JUGOSLOVANSKO OZEMLJE OD XII.—XIV. STOL. JUGOSLOVANSKO OZEMLJE XIV. STOLETJA V DRUGI POLOVICI JUGOSLOVANSKO OZEMLJE V XIV. STOLETJU JUGOSLOVANSKO OZEMLJE V XV. STOLETJU JUGOSLOVANSKO OZEMLJE V XIX. IN V ZAČETKU XX. STOLETJA Cena vsakega zemljevida je 2100 din. O potrebi takšnega učila za uspešno poučevanje predmeta nacionalne zgodovine vas gotovo lahko prepriča predavatelj zgodovine na vaši šoli. Zemljevide naročite na naslov: »NAUČNA KNJIGA«, BEOGRAD Gračanička 14 — Pošt. f. 690 Občni zbor v Radljah ob Dravi Učitelji tn predmetni učitelji raci el j.‘ik e občine so se zbrali zadnje dni oktobra na svojem rednem letnem občnem zboru. Razen predstavnikov občinskega ljudskega odbora se je zbora udeležil še član OSS Maribor tov. AUonz Fekonja. Poročilo predsednika, ki ga je prebrala tajnica tovarišica Jelka Kus iz Radelj, je navajalo, da delo društva v preteklem letu ni bilo preveč plodno. Vzroke Je pripisati raztresenosti terena, pasivnosti članov in morda še čemu, kot je n. pr. prezaposlenost kadra; večina nas poučuje celodnevno in večji del članstva živi v nepovoljnih stanovanjskih razmerah. Tudi povezanost z ostalimi sindikalnimi organizacijami je bila slaba, medtem ko smo z občinskim ljudskim odborom imeli lepe odnose in so bile vse naše prošnje — po možnosti — ugodno rešene. Društvo šteje 84 članov (19 moških in 65 žensk). V občini primanjkuje ena tretjina učnega kadra. Ce ne bo stanovanjski problem kmalu rešen, bo nevarnost za beg v druge poklice še večja. Nekateri naši prosvetni delavci stanujejo pri privatnikih in morajo stanodajalcu delati usluge. Obravnavali smo teme za študij, gmotno vprašanje članstva in preimenovanje društva. Društvo bi naj še nadalje obstajalo v dosedanjem obsegu in imelo sedež v Radljah, le za študij bi naj bili na terenu trije centri, upoštevajoč težavne krajevne pogoje, sicer pa bo strokovni študij urejen tako, da se bodo večkrat sestajali razredniki istih razredov, posebno še četrtih in petih ter izmenjavali svoje izkušnje. Na občnem zboru smo sprejeli sklepe: 1. vztrajamo, da ostanejo razpisi službenih mest v dosedanji obliki: 2. razlika v honorarju za nadure za enako opravljeno delo se naj odpravi, težja mesta naj bodo bolje nagrajena, naturalne dajatve naj ostanejo: 3. z novim proeentuabum načinom ocenjevanja prosvetnih delavcev se ne moremo strinjati, ker se nam zde vmesne ocene, kot je to bilo nekoč, nujne; 4. v Portorožu bi opremili dom prosvetnih delavcev ter prispevali v ta namen 10 V« od odvedene članarine in najmanj 5 "/o od sredstev, s katerimi razpolaga Občinski sindikalni svet; 5. ohraniti tradicijo skupnih izletov: 6. naloga novega odbora Je, pridobivati nove člane za ZKJ. Vilma Kogeinlk PRAVNI NASVETI TEMELJIT OBRAČUN DOBRO OPRAVLJENEGA DELA OBČNI ZBOR V LJUTOMERU Na letošnjem občnem zboru y Ljutomeru so se združili člani DUP s člani ostalih sindikatov prosvetnih delavcev v novi sindikat -Prosvetnih in znanstvenih ■delavcev občine Ljutomer«. Poročilo predsednika tov. Belca Janka je zajelo delo bivšega DUP; bilo je kritično, objektiv-no ter podčrtano z mnogimi po- idejni temelji datki, ki govore o konkretnem vzgojnega dela delu našega članstva. Sklepe lanskega občnega zbora je društvo v celoti izvedlo pa zaslugi upravnega odbora in posebej še po zaslugi predsednika tov. Belca. Govor Mijalka Todoroviča in Marjana Breclja v Zvezni ljudski skupščini ob sprejetju družbenega plana. Govor tovariša Tita ob otvoritvi ceste Ljubljana — Zagreb. Zakon o šolstvu. Osnutek zakona o osnovni šoli. Članek Bogdana Oslomika: ''Idejni lavcev itd. Skupine po šolah so preštudirale še nekatere teme, ki so bile specifične ročje. Poleg šolskega dela se je to-rej naše članstvo skozi vse šol-™le sk0 leto redno izobraževalo v skupnem ali individualnem študiju, čeprav je zaradi pomanjkanja učnih moči na mnogih šolah zaposleno celodnevno. skupno z organizacijami ZKS šest tem, ki jih je predvidel občinski komite ZK. Članstvo se je udeležilo še sledečih predavanj v okviru DUP: Bogo Verdev: zunanjepolitični pregled. Gustav Šilih: učiteljeva vloga v naši reformirani šoli. Sadi: šolski vrtovi in šolske zadruge. Mavricdj Zgonik: podajanje zgodovine v reformirani šoli. Pirher Aleksander in Truden Tone: kmetijstvo v FLRJ in socialistična preobrazba vasi s posebnim poudarkom na kooperaciji. Rogorška Bogomira sprejeli sklep, da predlaga občni zbor tov. Belca Janka, dolgoletnega predsednika našega društva, za odlikovanje ob priliki podelitve nagrad 29. novembra. Po izčrpnem poročilu in plodni razpravi je bilo sprejeto mno- __________go sklepov, ki nalagajo novemu ZK kot 'Izhodišče odboru načrtno in odgovorno de-prosvetnih de- lo- Komisija za izobraževanje članstva bo zbrala teme za predavanja in študij. Komisija za prireditve In ekskurzije bo ureja niihovo* ood- dila vse potrebno za ekskurzijo v Novo Velenje in na Zagrebški velesejem. Organizirala bo družabni večer in poskrbela za čim boljšo udeležbo na koncertu učiteljskega pevskega zbora -Slavko Osterc« iz Maribora, ki bo v Ljutomeru. Veliko dela ji bo dalo organiziranje -Dneva prosvet- B. E.: Vprašanje: Dovršili ste 8 semestrov fitozofsike fahultete — germanistike In ste opravili B diplomski Izpit iz nemškega jezika ter izpit Iz obče pedagogike in metodike pouka tujih jezikov. Ze drugo leto poučujete angleščino v višjih razredih popolne osnovne šole kot honorarna moč. Želite vedeti, če je mogoče, da se Vam prizna B diploma ali pa vsaj Izpit Iz pedagogike In metodike In končno, če ste lahko redno nastavljeni v nazivu predmetnega učiteljica s priznano izobrazbo VPS. Odgovor: Vprašanje, ki ste nam ga postavili, ni pravno vprašanje. Po informacijah, ki smo Jih dobili na merodajnem mestu, pa Vam lahko sporočimo, da izpiti, ki ste jih doslej položili na filozofski fakulteti, ne zadoščajo, da bi Vam bila priznana višja strokovna izobrazba, kakor diplomiranim absolventom VPS. Kolikor nam je znano, je res nekaterim Vam enakim absolventom filozofske fakultete menda ob prevedbah v letu 1953 bila taka izobrazba priznana kot absolventom VPS, torej višja strokovna izobrazba, kasneje pa ne več. To iz razloga, ker so nam potrebni visokokvalificirani kadri, Vi pa ste na najboljši poti do diplome na fakulteti. Svetujemo Vam, da se potrudite in diplomirate na fakulteti, medtem pa se lahko redno zaposlite na šoli kot učiteljica s srednjo strokovno izobrazbo. To bi Vam moglo biti samo v korist, ker se Vam čas honorarne zaposlitve ne bo všteval v čas za napredovanje. M. -R.: Vprašanje: Profesorica in učiteljica sta nameščeni v kraju, kjer imata pravico do brezplačnega stanovanja. Za opremljeno sobo z lastno posteljnino plačujeta ena 1000 din, druga pa 700 din, kljub temu jima občina plačuje za stanovanje mesečno le po 250 din, češ da ni dolžna plačevati opremljene sobe. Ali je to prav? Odgovor; Zakon o javnih uslužbencih določa, da ima učno in vzgojno osebje, ki dela na šolah oziroma vzgojnih zavodih v vaseh, pravico do brezplačnega stanovanja in kuriva. Natančnejše določbe o pravici do brezplačnega stanovanja in kuriva bi moral izdati Republiški izvršni svet, ki pa teh določb do danes še ni izdal. Kljub temu smo mnenja da je občina dolžna plačevati Vama polno najemnino za opremljeno sobo, ne pa samo delno najemnino za neopremljeno sobo, saj tudi uredba o pravici učiteljev, vzgojiteljev in profesorjev do brezplačnega stanovanja in kuriva določa, da mora občinski ljudski odbor tem osebam preskrbeti brezplačno stanovanje in da najemnina za tako stanovanje gre v breme krajevnega ljudskega odbora. Nikjer pa ni rečeno, da bi učitelji imeli pravico do brezplačnega stanovanja ali sobe samo v primeru, če je to neopremljeno. P. I.i Vprašujete, če ima tovarišica pravico do VII. plačilnega razreda in s katerim period, poviškom, če ne, koliko časa mora še službovati, da ima pravico napredovati v višji plač. razred in če se pri tem upošteva čas njene honorarne zaposlitve. Odgovor: V odgovoru vas moramo najprej opozoriti na čl. 201 Zakona o javnih uslužbencih. Ta določa, da uslužbenec, ki mu je prenehala služba, pa se spet vrne v službo, ne more dobiti ob vrnitvi višjega naziva In tudi ne višjega plačilnega razreda, kot bi ga dobil, če bi bil ta čas v službi pri državnem organu. Tak uslužbenec lahko dobi višji plačilni razred samo izjemoma, če se s tem strinja komisija za uslužbensbe zadeve. Ce pa je trajal presledek v službi več kot tri leta, kakor Je to primer pri vaši tovarišici, je uporabiti določbe 198. čl. Zakona o jav. uslužbencih, to se pravi, da tovarišica na vaši šoli, ki je bila s 1. nov. 1958 re-aktivirana v tistem plačilnem razredu, kolt bi ga dobila z rednim napredovanjem po službenih letih, ki so ji priznana v napredovanju, upoštevajoč seveda njeno strokovno izobrazbo. Koliko službenih let je vaši tovarišici za napredovanje bilo priznanih v odločbi, s katero Je bila ponovno aktivno nameščena na vaši šoli, nam niste sporočili in zato vam seveda tudi ne moremo odgovoriti, do katerega plač. razreda ima pravico. To lahko sami ugotovite in nato izračunate, do katerega plačilnega razreda ima pravico, upoštevajoč, da bi lahko redno napredovala vsaka tri leta. Ce je odločba pravilna, bo lahko napredovala v naslednji višji plačilni razred 1. nov. 1961. Cas njene honorarne zaposlitve pa se ne upošteva, ker to ni bilo redno uslužbensko razmerje. POJASNILO V vašem časopisu štev. 14 z dne 22. septembra 1959 je bil pod rubriko »pravni nasveti« na vprašanje: »Ali imate tudi čez počitnice pravico na stalni mesečni dodatek za razredni-štvo« objavljen odgovor, s katerim se ne strinjamo, ker zaradi svoje dvoumnosti povzroča zmedenost tako v vrstah učnega in vzgojnega osebja, kakor pri ljudskih odborih, ki imajo šole in druge vzgojne zavode na svojih proračunih. Pravilen odgovor na navedeno vprašanje bi bil: Med šolskimi počitnicami nimate pravice ha staini mesečni dodatek za razredništvo. Po 20. točki odloka o honorarni slnžbi, o delovni obveznosti in o nagrajevanju za nadurno delo v prosvetno znanstveni službi v • šolah in drugih vzgojnih zavodih (Uradni Ust LRS, štev. 6-15/56), se razredništvo na vseh šolah in posebnih vzgojnih zavodih šteje za eno učno uro. Razrednik ima znižano delovno obveznost za eno učno uro. V kolikor poučuje več ur, kakor mu določa znižana učna delovna obveznost, ima te ure plačane kot nadure. Ne-more biti torej govora o nekem stalnem dodatku oziroma plačilu nadur za razredništvo v času šolskega leta. ko ni pouka. Načelnik od.delka za šolsko-upravne zrdeve pri Svetu za šolstvo LRS VLADO RAPE J Društvo je izvedlo priprave ?ih delavcev Pomurja«. Komisi- za koncert učiteljiščnikov iz Maribora, pripravilo družabni večer in ekskurzijo v Kumrovec in Zagreb (v Zavod opremu in tovarno ja za materialna vprašanja tudi ne bo ostala brez dela, saj bo morala sproti obveščati občinski za školsku ljudski odbor in sindikalne fo- ... Rade Kon- rume o materialnem stanju član- čar). Vsak naš član je prispeval s^a.?n ^ bl si tak? zagoto-za spomenik padlim prosvetnim ^U eimve« prosvetnega kadra na delavcem Pomurja 500 dinarjev. na „ “el3*1-Tudi »Dan prosvetnih delavcev , Novoizvoljeni_ upravni odbor Pomurja« ni šel mimo nas. Ude- j® takoj začel izvajati sprejete leževall smo se prav tako vseh skiepe, kar daje zagotovilo da 40 letnice ZKJ. bo tudi letošnje sindikalno delo proslav v okviru Naše članstvo dela aktivno v plodno in bogato. dr. J. Potrč: družbeno-eko- vseh množičnih organizacijah; v Janko Koren nomski in politični odnosi v socialističnem svetu. Lah Avguštin: tehnična vzgoja v obvezni šoli. Članstvo je bilo s predavanji izredno zadovoljno in je izrazilo SZDL; prosvetnih, telesno vzgojnih, športnih; tehničnih in drugih društvih ter vodi različne krožke po šolah, tako da pridejo na vsakega člana povprečno po štiri funkcije, kar nam je pokazala željo, da organizira sindikat še Izvedena anketa. Ze to zgovorno več takšnih kvalitetnih preda- kaže, kako vsestransko dela na-vanj. 1 Se članstvo. Razen teh predavanj je naše Tako obsežno delo je zmoglo članstvo predelalo na štirinajst- opraviti naše društvo le, ker je dnevnih sestankih tekoče aktu- upravni odbor preko svojih ko-alne teme, ki jih je sproti naka- misij načrtno in dosledno izva-zoval upravni odbor društva: jal vse zadane naloge. Zato so Vladko Majhen: učiteljeva tudi vsi navzoči na predlog pred- Vloga v reformirani šoli. sednika nadzornega odbora tov. Prosvetni delavec Izdajatelj: Republiški odboi Sindikata prosvetnih tn znanstvenih delavcev LRS — List Izhaja štirinajstdnevno — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 39-181 do 185, Int. 366 — Naslov uprave: Ljublja- na, Nazorjeva 1 — Telefon uprave: 22-284 — Letna naročnina 300 din — Štev. ček. rač.: 600-70/3-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica« — Poštnina plačana v gotovini Obvezno naročam knjigo GEORGESA' SADOULA Zgodovina filmske umetnosti po subskripcijski ceni 900 din za izvod Knjiga bo vezana v polplatno. Naročam izvodov. Lastnoročni podpis naročnika? Osnovna šola. Vprašanje: Poučujete predmetno v 6. in 7. razredu osnovne šole, ki ima 7 odelkov. in ste obenem upravitelj. Koliko učnih ur znaša Vaša učna obveznost po uredbi? Odgovor: Po izvedeni reformi šolstva je odlok o delovni obveznosti v prosvetno-znanstveni službi v šolah in drugih vzgojnih zavodih (Uradni Ust RS št. 6/1356) zastarel, vendar do danes pristojni Svet za šolstvo LRS navedenega odloka še ni nadomestil z novim, zato je po našem mnenju treba ta odlok smiselno uporabljati v novo nastaU situaciji In to tako dolgo, dokler ne bo novega odloka ali nove odločbe. Pa našem mnenju gre pri Vas za višje razrede osnovnih šol, za katere velja učna obveznost 5 učnih ur na teden. Ker Pa ima Vaša šola 7 oddelkov in ste na šoli upravitelj, se Vaša učna obveznost zniža za 6 ur na teden. Vprašanje: Poučevati sta začeU v letu 1935, med vojno ste bili v zaporu in NOV. v oktobru 1945 sta bili nameščeni kot učitelj na osnovni šoli v P., tri dni kasneje pa Je bila tozadevna odločba razveljavljena in ste bili dodeljeni v službo -gospodarstvu ter ste se v prosvetno službo vrnili šele 1. 1952. Zanima Vas, če se Vam lahko šteje za napredovanje čas, ki ste ga prebili v gospodarskih organizacijah. Odgovor: Po vsebini Vašega dopisa smo mnenja, da pride pri Vas v poštev čl. 263 Zakona o javnih uslužbencih, ki pravi, da se uslužbencem, 1 ki opravljajo v prosvetnih zavodih prosvetno delo, priznajo službena leta za napredovanje tudi čas, ki so ga po službeni potrebi prebili na drugem delu. Mislimo, da ni nikake ovire, da bi se Vam ta leta ne štela v službena ieta za napredovanje. F. A.: Vprašanje: Službujete kot učiteljica v vasi, kjer imate pravico do brezplačne kurjave. Zanima Vas, če imate pravico do 5 pr. m drv in 500 kg premoga, ker imate eno leto starega otroka in pripominjate, da Vam učiteljski zakonski pari to pravico kratijo, ker tudi oni dobivajo le 5 pr. m drv. Odgovor; O pravici do brezplačnega kuriva smo že mnogokrat govorili in pisali in imamo zato vtis, da naši bralci čitajo pravne nasvete v našem listu in želijo pravne nasvete samo takrat, ko jih začne žuliti čevelj. Odgovor na Vaše vprašanje najdete pod šifro S. N. št. 17 našega lista z dne 4. novembra 1959. OSNOVNA SOLA, Mengeš: Vprašanje: Ali ima učitelj oz. profesor, ki sicer poučuje nadure, pravico do plačila, če pade na tisti dan n. pr. obvezna ekskurzija ali športni dan? . . . Odgovor: Po odloku o delovni obveznosti v prosvetno-znanstveni službi Je določena učna obveznost vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev. Kolikor le-tl opravijo več učnih ur, kakor znaša učna obveznost, so te več opravljene ure plačane kot nadure. Profesorjeva ali učiteljeva udeležba na obveznih akskurzijah ali ob športnih dnevih je njegova službena dolžnost in je ni mogoče Istovetiti z učno obveznostjo, ki Je mišljena v odloku o delovni obveznosti. Ce torej profesor ali učitelj mora na obvezno akskurzijo ali se udeležiti športnega dneva in na tak dan ne poučuje (nadur), ne more za te neopravljene (nadure) zahtevati plačila. Mnenja pa smo, da ob dnevih obveznih ekskurzij ali športnih dni, pripada profesorju ali učitelju povračilo potnih stroškov in ustreznega dela dnevnice, kolikor so seveda za to izpolnjeni pogoji. OSNOVNA SOLA T.: Na vaši šoli Je bila s 1. novembrom 1958 reaktivirajia tovarišica, ki je bila s 1. I. 1953 upokojena. Ves čas po upokojitvi do dineva, ko Je bila reaktivirana, Je poučevala honorarno s polnim delovnim časom in stalnim mesečnim honorarjem Din 6.000, ko je bila reaktivirana pa ji Je bil priznan VZH. plačilni razred. Na podlagi uredbe potrjevanj‘u šolskih 'učbenikov in priročnikov (Uradni list št 18-85/58) in na predlog komisije za učbenike in priročnike pri Svetu za šolstvo LRS sekretariat Sveta za šolstvo LRS razpisuje tele učbenike: 1. Epidemiologija za šole sanitarnih tehnikov, medicinskih sester i, dr., obseg okoli 200 str. 2. Higiena za srednje in višje medicinske šole; obseg okoli 400 str. 3. Kirurške bolezni z nego kirurškega bolnika za šole za medicinske sestre; obseg okoli 250 str. 4. Angleška vadnica za 6. razred osnovnih šol. Razpisani učbeniki morajo ustrezati glede snovi same, njene razporeditve in obsega predpisanim učnim načrtom. Pisci, ki se bodo udeležili natečaja, morajo najkasneje do 1. decembra t. 1. sporočiti komisiji za učbenike in priročnike pri Svetu za šolstvu LRS svojo udeležbo. Rokopise razpisanih učbenikov pod št. X., 2. in 3. je treba predložiti v treh tipkanih izvodih do konca marca 1960; rokopis pod št. 4. pa do konca aprila 1960. Za vsak razpisani učbenik pod št. 1.—3. razpisuje sekretariat Sveta za šolstvo po 3 nagrade v zneskih 100.000, 75.000 in 50.000 din; za učbenik pod št. 4. pa tri nagrade v zneskih 150.000, 75.000 in 50.000 din. Poleg nagrade prejme pisec tistega učbenika, ki bo potrjen za natis, tudi avtorski honorar. Sekretariat Sveta za šolstvo LRS bo na predlog komisije za učbenike in priročnike določil, kateri rokopisi se nagrade in s katero izmed razpisanih nagrad. Nagrado za razpisani učbenik lahko podeli sekretariat Sveta za šolstvo LRS tudi za rokopis učbenika, ki ga sicer ne bo odobril za natis. Sekretariat Sveta za šolstvo LRS DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Vsem osnovnim šolam priporočamo, da kupijo barvne risbe za flanelografe, in to: Volk in sedem kozic — 3 listi........... 330 din Mesto in življenje v njem — 4 listi .... 440 din Kmetsko-zadružno gospodarstvo — 5 listov . 550 din Življenje v prazgodovini — 4 listi .... 440 din Tlačanstvo In kmečki upori — 5 listov . . . 550 din Turški vpadi — 7 listov................. 770 din Gozd (vrste, plodovi, živali, korist) — 8 listov 880 din Pomlad — 5 listov....................... 550 din Na razpolago so tudi prvi diafilmi s slovenskim tekstom: Peter Klepce ■— 82 posnetkov, barvni . « s 4350 din Povest o trmasti in pametni muli — 48 posnetkov, barvni.................... . « 1550 din Red na delovnem mestu — 30 posnet. . . . 750 din Povodni mož — 35 posnet., barvni .... 1500 din Partizanske tehnike in tiskarne — 30 posnet. 500 din Sovražnik je vdrl v našo deželo — 38 posnet., barvni........................... 1200 din Žalostna ppvest o muli — 44 posnet., barvni. 1500 din Sprehod po zoološkem vrtu r— 32 posnetkov, barvni......................... « • » 1500 din Hinko Smrekar — 29 posnet............... 1000 din Tri kokoške — 22 posnet., barvni........ 1000 din S čim opazujemo vreme — 31 posnet. . . 500 din Spoznavaj prometne znake — 34 posnetkov, barvni................................ 1250 din Gospod in hruška — 34 posnet., barvni . . 1500 din Delo — 38 posnet., barvni............... 1200 din Slovenske partizanske bolnice — 32 posnet. 500 din Vedenje na cesti — 28 posnetkov.......... 950 din Deklica z junaškim srcem — 51 posnetkov, barvni............................... 2000 din Reševanje utopljenca — 40 posnet. .... 700 din Medvedje — 40 posnet.................... 700 din Naročila sprejema? DRŽAVNI ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA — Mestni trg 26