Št. 59.
V Gorici, v soboto dne 23. julija 1904.
JahajH dvakrat na teden, in sicer v sredo in coboto ob 11. uri predpoldne ter stana z izrednim prilogami ter 8 .Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti   prejomana   ali t  Gorioi   na dom poSiljana:
-e leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60
¦1 •*:¦% ........   6 ,  60 ,   ,     ,    3-30
<j<Kr. <et».......3,  40,,     ,    170
PoaamiCne Številke stanejo !0 vin.
Naročnino sprejema npravniStvo v.Gosposki aliej 5tv. 7. v Gorici vcGoriSki Tiskarni* X.*GabrS5ek'vsak * Jan od 8. are zjntraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa o<} 3. do IS. ure. N* aaroiila brea doposlaae narognlt>e ie ae oziramo.
Ogla« I In B*al*mi«« se ra&uiijo po petit-vrstab 5e tiskano 1-fcrat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 far. vsaka vrsta. VeSkrat po pogodbi. •— Večje črke po proslefa- -— Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Tečaj XXXIV.
Vse za omiko, svobodo in napredek!«    Dr K. L ,
Uredništvo
se nahaj« v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 11 dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7. v I. nadstr. na ievo v tiskarni.
SaroCnino In oglase Je plafetl loco Gorlea.
»opisi n^; ee po511jc|o le ureduiStvu.
SaroSnina, reklamacije in drnge re5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pogiljajo le upravnUUu.
..PRIMOREC"
K'1 °HSTm^% mk •rt*h«"» ™
StiifSi.™. **T ***** L"""*" -
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
T.l.fon ftt. 83,
»Gor, Tiskarna« A. GabrSček (odgov, Iv. Meljavec) tiska in zal.
Ricmanjsko vprašanje.
(Dalje.)
Kakor smo povedali, je hotel nemški Ikof dr. Nagi kar na nagloma odpraviti sta* roslovensko malo iz ricmtnjske cerkve, in Je ukazal dr. Požarju, di se ima brez odloga pokoriti njegovemu ukazu. Ali dr. Požar jo istotako odločno odgovori!, da se ne pokori temu ukazu, ker je kaplanija Ricmanje v pravnem oziru pod Jurisdikcijo škofa v Kri-ževcilt, katera je pripoznana tudi od strani namestnistva, in v Rimu se niio nič defmt-tivnega odloČili v tej reči.
Dr. Nagi se je gotovo čudil .neposlušnosti' dr. Požarja, ali ni ga suspendiral, marveč prestavil ga je čez 20 dni j v Vatovlje, na eno najslablih kaplanij v tržaški škofiji, za Ricmanje pa je imenoval Jos. Krančiča, ki je bil dotle na Vatovljah. Nagi je to storil vse kar na veter, ne da bi vedel, kje so Vatovlje, kak je Krančič, sploh mu je bilo ie za to, da se zgodi nekaj proti Ricmanjcem. Če ne pojde vse gladko, so pa bajoneti tu.
Zbog tega je vladalo veliko veselje v farovžu v Dolini. Župnik Zupan je le težko pričakoval dan 29. decembra, da pojde v Ricmanje po denar! Odredil je bil, da ttati dan ima izročiti dr. Požar cerkveno opravo in premoženje, kar pa mu ni bilo nikdar iz-ro«<*sio, ker je upravljal premoženje župnik tam, čeprav mu ni bilo le do sedaj ne izročeno po cerkvenih predpisih.
Četrto nedeljo v adventu 1902. je prišel v Rieamnje nenadoma okr. glavar iz Kopra. Prišel je na rekognosciranje, hotel je izvedeti, ali pojde dr. Požar na ukaz iz Trsta v Vatovlje aii ne, in kakega mnenja so Ricmanjci vsled tega premeščenja, Pn tej priliki je hotel vrniti srenjskemu županu rekurz proti razglasu okr« glavarstva, v katerem je bilo rečeno, dt so tupljani Rtcmanj in Loga dolžni dajati župniku v Dolini hi kaplanu do končne morebitne izločitve teh vasij iz župnije vse redne prispevke; v nasprotnem slučaju se nastopi proti njim pot eksekucije. Glavar je menil, da je vloženi rekurz brez potrebe, da c.   kr. vlada   ni   ukazala   izdati
županstvu oneg.** razglasa, marveč da ga je izdalo županstvo na ukaz in pritisk dolinskega župnika Zupana. Župan mu je odvrnil, da bi morala pač vladi pozvati župnika na odgovor, ako se umelava v kompetenco vlade. Okr. glavar ni vede! na to drugega odgovora nego da je zmigni! z ramami. Župan je rekel, nai gre rekurz svojo pot. Tržaška vlada ga ie dosedaj ni rešila. Glavar je omenil županu, da je dr. Požar premeščen, in da ga je premestil tržalki Ikof. Župan je odgovoril, da Ricmanjci nimajo nič opraviti s tržaškim škofom, ali glavar je rekel, da če so tudi Ricmanjci pod križevskim škofom, je pa vendar dr. Požar le duhovnik tržaške škofije, in Škof Nagi ga sme premestiti, kamor hoče, Zupan je na to rekel, da ftkofa Nagla ne pnpoznavajo, da nočejo od njega ničesar, da pa naj se končno že resi zadeva Ricmanjcev, da se ustanovi v Riemaujih griko-katoliika župnija ter nastavi župnik tega obreda. Iz Rictnanj je le! okr. glavar nevo-Ijen v Dolino k župniku povedat, da jo v Riemanjih ie vedno ~ slabo vreme S
Župnik v Dolini ni storil tekom Ilirih tet niti enega koraka, da bi pripomogel k odpravi neznosnih razmer ter da bi se komčno uredili odnosaji dolinske župnije do kaplanij ter bi nastale nove župnije. Pokojni škof Šterk je sicer zatrdil neki depu;aciji z Hrega, da pride v Dolino župnik, ki reši vso zadevo v zadovoljstvo trcbivalstva. Župnik je res priSol, aH ni > »sila mar taka rešitev, marveč ie povdarjat vedno le svojo .pravice* da celokupne nekdanje župnije. Ali tržaški ordinarijat je bil vendarle sam priznal, da so se godile prebivalcem v Riemanjih krivice ter da so nosili neznosna bremena, hi vlada si tudi ni upala izterjati ek-sekucijskim potom koleture.
Zanimivo je, kako je priSel Zupan v Dolino za župnika. Prošnjo za to župnijo je vloži! nekoliko tednov potem, ko je bil kon-kurz ie zaključen. ProSnjo je datiral nazaj. Za kulisami se je barantalo, padale so svetle kronice, ,Biser» duhovščine tržaške škofije je prilel župnikovat v Dolino.
Župnik Josip Zupan se je vedno pritoževal pri tržaškem rdinarijalu, da se mu ne   pride    poklonit   riemanjski   kaplan   dr.
Požar. Na ordinarijatu so tudi res silili dr. Požarja do tega koraka, Končno jim je povedal, da ne pojde, in če ne bo miru, sporoči vso škandalozno ;.fero o imenovanju in instalaciji dolinskega župnika naravnost v Rim. To je izdalo sicer, ali vedno bolj so začeli zvračati vso krivdo glede riemanjskih zadav na dr. Požarja — dolinski župnik, ki ni storil niti koraka za ublaženjo razmer, pa je bil imenovan pred kratkim častnim kanonikom. Znamenje časa. Če bi imel ta katoliški župnik kaj srca, bi se bil odpovedal dohodkom iz Ricinani, vsled česar bi bilo lahko prišlo brez posebnih ovir do samostojno župnije, ali on se je sklicavul vedno le na svoje »pravice«, lakomnost, ga je prevladala, hlepenje po denarju, za odpravo kričečih krivic ubogih Ricmanjcev je mož gluh in slep. No, za svoje »delovanje* je dobil rdeči kolar l
(Pride se.)
Slovanski priimki plemenitaiev grofije Corioko-GradMansIie.
(Dalje.)
Gorica: (Dalje.)
Josipina pl. AnžiC (Ansizio.) Leta 1780.
Prokop grof V r a t i s I a v iz Prage. !-*ta 1798.
Lidija Josipina J a b o r n o g g von Altenfels. (Jabornpgg-Javornik!) Leta  1880.
Vitjem vitez Trfjjan pl. By!anfeld. Leta 1896.
Jernej p!. Vukclič (Vuchelich.) L-ita 1896.
Josipina pl. K os t o l e t z k y, L.   1902.
Josip Ivan pl. J a n k o v i č. L. 1823.
Edvard Lučič de Koche. L. 1865.
Žiga G e r k i č de Ivajnska. L. 1869.
Vinko grof V i s k o v i č (Viscovich.) Leta 1894.                 :
Olga pl. Tonkli. Leta 1894,
Gregor M a r i c k i pl. Sremoslav. Leta 1899.
Ž'ga vitez G r z y m a I a pl. Bosniacki. Leta 1900.
Ivan Gr. pl. Petrovič (Petrovich.) Leta 1828.
Magdalena pl. G r a j a r (Grajer.) Leta 1803.                                                   '
Jos. Adelaide pl. BileCič (Bilechlch.) Leta 1872.                                                  '
Alfred Jos. Pav. Ud. FrankoviiSpl. Bersea (Francovich de Bersez.) Leta 1898.
Ivan Lovrenc pl. Sinete (Smcieh.) Leta 18*5.
Ivan Ludovik pl. Bačič (Baehich.) Leta 1874.
Rich. K. Jul. pl, Sinek«I. L. 1901.
Ločnik:
Roža Jos. Bandev pl, Frcvenhaus, Leta 1745.
Tržič:
Štefan grof Bečid (Bedeli.)  L, 1841,
Si. Peter:
Anta Kat. grofica Trilok (Trilegg.) Leta 1701
R o n e e:
fieninja pl. Čer no ca (Girnozza.) (Černe-Černic. Koron: črn, končnica nekako laška.)
R ihcmberg:
Pavel pl. MiovfcU (Miofcich) iz Sinja v Dalmaciji.
Solkan:
Josip pl. Ravnikar (Raunikar.) Leta 1736.
Josip pl, Z i g o n (Sigonio.) L. 1750.
S t. Ferjan:
Iv. M. pl. Bandic (Bandich.) L-jta 1898. (Poročil Iv. bar. Tacco.)
Šempas:
Marija Ant. pl. Kavčič (Gaucig.) Leta 1852.
Škodovaka:
Andrej grof Cossio. (Kos-Kc3ič.) Leta 1660.
Slrassoido:
Josip grof R a d e t z k y. Leta 1798.
Topoljan:
Viktorija pl. B e r t o š (Berthos.)? Leta 1742.
Tolmin:
Ivan grof G r i m S i e (Griraschitz) iz Štajerske. Lsta 1732.
Islandski ribič.
Pierre Loti.
Roman. Iz francoščine prevei Fran Št ur m.
(Dalje.)
Slednjič sta bili prodani še obe vreči, in novi lastnik je takoj izbrisal Silvestrovo ime ter zapisal na njegovo mesto svoje.
Ko je bilo vse končano, so bila tla skrbno potne-lena, da bi ne ostal na njih kak prašek ali kaka nitka, ki je padla mod prodajanjem iz rok.
In mornarji so se vrnili veselo k svojim papigam in opicam.
Ko se je nekega dne v prvi polovici junija vrnito stara Ivona domov, so jej povedale sosede, da jo je iskal nekdo od mornaričnega komisarijata.
Gotovo zaradi vnuka; toda to je ni prav nič »plašilo. V družinah pomorščakov imajo mnogokrat opraviti pri »inskripciji.c Ona, ki je bila hči, žena, mati in babica pomorščakov, je poznala ta urad že skoro Šestdeset lat
Brezdvomno so jo klicali zaradi njegovega pre-meščeirja na =>Kirko*, morda tudi kaj zaradi plače; vedela je, kaj se spodobi za gospoda komisarja ter se primerno oblekla. Vzela je boljšo obleko in ruto ter odšla okrog dveh popoldne na pot.
Stopaia je z drobnimi koraki dokaj hitro po oz-j ki h obrežnih stezah proti Paimpolu. Bilo jej je vendar
nekoliko tesno pri srcu, kajti že dva meseca ni dobila pisma od Silvestra.
Šla je tudi mimo svojega starega kavalirja, kije sedel na vratih *. zadnja zima ga je bila zelo pobrala.
— No, lepa soseda!... Kadar vam drago, saj ve-sto; se ni treba nič ženirati... (Intel je Še vedno v mislih mrtvaško krsto.)
Veselo junijsko življenje se je smehljalo krog nje. Po skalnatih višinah ni bilo nikjer drugega nego golo bodičje z zlatorumenimi cvetovi; toda v nižavah, zavarovanih proti ostrim morskim vetrovom, je bilo vse polno lepega mladega zelenja, po mejah je cvetela trnjolica, visoka trava je Širila prijeten vonj. Toda starka ni videla ničesar od vsega tega; hitela je dalje, upognjena pod težo toliko dolgih let, ki so šla mimo nje in ki so se jej zdela sedaj kratka kakor dnevi...
Krog temnih, pol razpalih koč so rastle rože, nageljni in levkoje, in vse tja po slamnatih, z mahom porastlih strehah je bilo polno malih cvetk, po katarih so se podili prvi beli metuljčki.
Pomlad v tej domovini Islandcev je bila skoro brez ljubezni, in lepa, ponosna dekleta, ki so stala tupatam sanjavo na vratih, so obračala svoje rjave in modre oči tja v daljavo, v nedogledno daljavo. Tam so bili mladi fantje, ki so vzbujali v njihovih srcih otožnost in hrepenenje, tam so ribarili na daljnem severnem morju...
Ali bila je vendar pomlad, topla, mehka, sanjava pomlad z lahnim brenčanjem mušic in vonjem mladega rastlinja.
In vse to brezčutno življenje se je smehljalo krog stare babice, ki je hitela, kolikor so jej dopuščale noge, da izve smrt svojega zadnjega vnuka. Že se je bližal oni strašni trenutek, ko izve, kaj se je pripetilo tam daleč na kitajskem morju; šla je tisto žalostno pot, ki jo je zaslutil Silvester v trenutku svoje smrti in ki mu je iztisnila njegove zadnje grenke solze: videl je svojo dobro babico, ki je stopala proti Paimpolu, da izve njegovo smrt! — čisto razločno jo je videl na tej poti. Stopala je hitro, pokoneu, s svojim majhnim rjavini Šalom, z dežnikom in svojo veliko avbo. In ta prikazen ga je dvignila na postelji, da se je zvijal silne bolesti; rdeče tropično solnce pa, ki se je veličastno potapljalo v morje, ga je gledalo skozi odprta vratica, kako umira.
Samo to je bilo drugače, da si je on predstavljal takrat v svoji zadnji viziji to' starkino pot v dežju, dočim se je dane3 • smejala vesela pomlad, kakor v ironiji.
Ko se je približala Paimpolu, se je čutila bolj vznemirjeno ter pospešila še bolj korake.
In tu je sedaj v sivem mestu, hiteč po ozkih granitnih ulicah, razsvetljenih od bleščečega solnca, pozdravljajo druge starke, svoje vrstnice, sedeče pri oknih. Začudeno se povprašujejo:
— Kam gre neki tako hitro, v pražnji obleki, ko je vendar delavnik?
Gospoda komisarja ni bilo v pisarni. Njegov po-magač, majho, grdo človeče, staro kakih petdeset let, je sedel za mizo. Za ribiča je bil preslaboten, zato je
Versa:
Jos. Iv. Pelka,  »Ritter von B o risi a wi t z«. Leta 1903.
V knjigi umrlih:
Kanal:
Marija Ana  pl. K o b a I-Kcbalič. (Go-bavio.) Leta 1703.
Bo ve c:
Anton pJ. Jug. Leta 1788.
Gorica:
Ana  Julija   grofica   S i n o v C i C  (Si-novcicb.) Leta 1675.
Doroteja   pl.   Si m oni č (Simonich) Leta 1732.
Ana pl. P e r n o t. Leta 1748.
Franc pl. M i h e H C. Leta; J1879.
Natalija   grofica   Bukuwsky.   Leta 1879. —
Zofija grofica Z o 11 o w s k a. L. 1882.
Edvard   pl.   Drašnik    (Drasehnig.) Leta 1826.
Alojzij baron L j u b i b r a t i C (Ljubi-bratich.) Leta 1879.
Teodor    pl.   Kod ali e   (Kodolitsch.) L°ta 1899.
Ernest vit. Mahe k (MacheUL. 1898.
Frančiška   pl.   Oskierka   (Rusinja.) Leta 1900.
(Konec pride.)
Poziv
našemu narodnemu ženstvu na Goriškem.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Mttoda.
Težka je naša naloga ob jezikovnih mejah, težja od one v sredini naroda, kjer je sovražnik manje številen. Primorski jezikovni mejaši imajo dva ljuta sovraga: Nemca in Laha, dočim se borijo drugi obmejni bratje le proti enemu, dasi je tudi ta edini silen velikan, s kojim tudi ni boj igrača. Nas je res malo krdelo in smo vezani edino na samopomoč, toda stati moramo krepko ter ne smemo dati prodirati dalje v osrčje naše svete zemlje sovragu Schulvereina in Sud-marke, ki vstrično prodira proti nam z Lego nazionale in Dante AHighieri-jem. Ta dva zakleta sovražnika združeno sekata globoke, smrtne rane v naše narodno telo. Zato naj nas narodna dolžnost združi vse — vse v skupno falango, da pod enim praporom »ljubezni do domovine« z vsemi silami branimo in ohranimo svoj mladi rod — svojo deco —, da tako rešimo vsaj, kar se še rešiti da,
»saj pač dovolj ognjena, ljubav do doma ni nobena.«
Od glavnega vodstva iz Ljubljane zvene nam tužni glasovi na uho: Potrebe vedno veče, žrtve vedno suše! — Naše narodno ženstvo se je od početka podružničnega delovanja z vso požrtvovalnostjo trudilo, priskočiti gmotno in dejansko družbi na pomoč za drobno deco, da reši nedolžno kri iz žrela široko zevajočemu vampirju.
Mile rodoljubke, postojanko — žensko podružnico — kojo smo pred 15 leti zavzele ter jo vedno uspešno branile, ne smemo z mečem ob boku prepustiti sovražniku; me moramo na braniku vstrajati, in sovražne napade krepko odbijati. Nadaljevati moramo započeto delo z odločno voljo. Ne strašimo se žrtev, saj ž njimi rešujemo svojo last — mladino — ter si ž njo utrjujemo bodočnost.
Dajte, pristopimo k družbi sv. Cirila in Metoda vse narodne žene, matere in hčere, ki čutimo v sebi le iskrico ljubezni do milega nam naroda. Vabimo k družbi, in brez počitka dramimo naše prijateljice in znanke, ki še spe trdo spanje; tudi mlačne bodrimo, da jih ne zgubimo. Če že težko pristopamo k tfriižbi kot a/ pokroviteljice, ki plačajo enkrat
za vselej najmanj   ... K 200'   , pa vsaj tista, ki premore, naj plača kot
b)  ustanovnica enkrat za vselej K   20—, druge pa ptistopajmo kot
c)  letnice z letnim prispevkom »     2 ~, revnejše pa vsaj kot
d) podpornice z letnim plačilom vin. - *20. Vse znašajmo — kakor pridne čebelice
— vsaka po svojej moči, veče in manjše zneske na oltar domovine.
Spomnimo se tudi o vsaki priliki, o veselih in žalostnih dogodkih, družbe sv. Cirila in Metoda, bodi tudi z najmanjšim darom, tudi ta bo nosil pečat prepričevanja, da ljubimo svoj mladi rod, iz kojega nam sije bodoči zlati up, zrno k zrnu da tudi pogačo.
Naša podružnica obrača se s toplo prošnjo tudi na slavna županstva in denarne zavode, naj s kakoršnimkoli darom prihite družbi na pomoč, da bo mogla še dalje vstrajati in uspešno vršiti svoj plemeniti namen, ter varno ščititi v obmejnih šolskih zavodih armado 2491 slovenskih otrok, da ne padejo v žrelo italijanski in germanski iredenti.
Narodna društva iskreno prosimo, naj prirejajo veselice in druge zabave družbi v prid; taki dohodki bili so vedno mej naj-izdatnejšimi.
Delajmo vsi  in  vsepovsodi, ki  smo krepki, da rešimo šibke. Imejmo pred očmi zlato geslo dičnega nam pesnika: - -Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,
kar more, to mož je storiti dolžan!
ODBOR.
D op i s 1.
Ib kojščanske županlje, (Dalje.) — Pridruživži se dol. briški dop. našemu predobro znanemu »Kozancu* v štev. 41. .Gorice" opisujeta solidarno slavospev o žup. vrlinah za Časa njegovega enajstletnega žu-panovanja. Dičita ga po svoji prirojeni melodiji s pavjim perjem. Nasprotnikom pred-bacivata in spodtikata različne hibe m nezmožnosti — vso lastno rjevino iz kritične zaloge hočeta  zavaliti na ramena  »napred-
njakov". Pod zaščito verskega terorizma pa za gojilo politiko delata reklamo, apelujoča na voliice za prihodnje volitve. Pa ne bos ga, Jaka (tudi, če potrosita ponovno 20.000 kron, kakor se govori, da pride .Goriški fond" v prihodnje na pomoč)! Skala je skala, mi pa smo Se trdnejši od te!
Kar se tiče javnih plesov, smo že dovolj jasno in glasno povedali, pod katerim pepelom imajo ti svoj tleči izvpr; dostavimo na ta stran le Se to, da ona dva plesa, ki sta se baje brez javnega dovoljenja zvršila v okolišu obč. Kojsko, povod katerima bi dati po zviti dol. briškega dopisnika inicijalivi ,na-prednjaki", sta bila, kakor seje iz verodostojnega vira izvedelo, podpirana od najožjega županovega pristaša, M je ob-jednem tudi po njegovem gorostasnem zakletvenem zatrdilu klerikalni krčmar. In ta »goreči" krščanski vojSčak je celo odgovornost enega plesa nase prevzel. In ti sleparčki javnosti in eastikrajci svojega bližnjega hočejo svojo gnjilobo na spoštovane može naše stranke zavaliti 1 Nesramneži! Kakor smo poučeni z verojetne strani, vršil se je v minulem v neki občini v gor. Brdih enako javni ples brez javnega uradnega dovoljenja pod odgovornostjo tudi nekega zagrizenega žup. pristaša, katerega sinovi so bili voditelji tistega plesa ,* in čujte, kaj se je od strani županstva proti tem ukrenilo: n i č! Akc pa zasačijo kje katerega naših, ga vložijo ti naši pravicoljubi kar na teden dnij v luknjo l Sami pa smejo plesati in rajati noč in dan, ne da bi se jim nUi las na glavi skrivil — nazadnje pa bi radi vse na rovaš naše stranke staknili! Jeli tako dele pošteno, vi brumna dopisnika?
Prav brezpotrebno se spodtikata na do-tično notico v »Soči-, v kateri je izrečena le zaslužna lekcija na to stran g. Reji. Ne-spodbito je torej dejstvo, da v naših Brdih je nezadostno preskrbljeno z narodnimi društvi, katerih namen bi bit moratično in narodno spodbujati našo mladež, in le Um potom bi se dalo priti v okom omejitvi javnih plesov. Ako vama je, gg. dop., kaj na srcu moralni in materijalni dobrobit one mladine, ki zdihuje po javnih veselicah, gotovo se brez obotovljanja poprimete ideje za vstavitev prekoristnih narodnih in zabavnih društev brez ozira, je*li bi bilo lepo v teh gledati vašega nasprotnika.
Naprednjaki hočete g. R. pahniti ne samo iz županskega stola, ampak tudi iz sta-rašinstva »izbaeniti". Na to in vaše vprašanje »zakaj pa*, bodi Vam sledeče:
Gosp. Reja si je sam na kratkoviden način izdelal pot, ki ga lira iz obč. zastopa. Izvoljeni udje naše stranke se na to stran popolnoma nedolžni, in le sitno težavno jim je bilo, ker smilil se jim je Zupan v dno srca, izpolniti željo ljudstva. G. dopisniku bi pač moralo znano biti, da ljudski glas je Božji glas, in ta je tirjal, naj' gre Reja v zasluženi pokoj, ne pa .naprednjaki". Dotična inicijativa, stavljena dan volitve županstva v Sniartnem po g. Andr.  Kocijančiču   do  žu-
pana, ni bila velekoristna samo za županijo v občnem interesu, marveč imela bi na sebi obilo dobrote tudi za samega župana, kajti z njegovim odstopom v smislu istega predloga bi bil pokazal čfcatno, da zna in ve cenit: občino blaginjo, ki bi se ne raztezala san¦¦¦• na materijelnost marveč tudi na mir in red v občini. Posledice, katere so po njegovi krivdi zadele občino in njega, bi z njegovim odstopom izostale — ne bilo bi treba novih volitev, ki so združene z ogromnimi sroški, vse drugo bi lahko ostalo v Kozani po starem, razun da bi se moralo vpostaviti pa-metneje gospodarstvo. Toda prevkoreninjena ljubezen do časti in absolutizma — nič plemenitosti na znolrej — ni imela obzira do tega, kar je konečno moralo priti — poraz župana — vladni komisar!
Sli smo bili vse skozi na strani pravice, katera je zastopala v vsakem pogledu interes, in pod to bi moral ne le župan ampak tudi vsakdo, ki hoče veljati za zagovornika pravice in resnice, ako bi imel le trohico plemenitega čuta v svojem srcu, vkloniti če tako trdovratni in trmasti tilnik, posebno, če pomislimo dejstvo, da zastopniki nate stranke m bili voljni nezikonito izvoljene nasprotne zastopnike razun Rejo, ki je bil dvakratno nepostavno voljen, priznati za svoje tovariše ne le v zasebnem ampak tudi v javnem delovanju za dobrobit in pro-speh občini.
Le prenizkotno in fantastično je mnenje vaše, g. dop., da bi se mi bali Vaše tolimanj Rejeve brce po zobeh! Kdor pozna okolnostt in pobližnje podrobnosti naših obč. razmer, vstvariti si mora res misel in priti do sklep*, da kaj podobnega seje le Reja bil o .i strani naših zastopnikov: naši možaki niuujo povoda ne-le enega Reje „ marveč vs<? njegove bancle se zbati radi žugajočih brc. Ako nimate kaj pametnejšega (rabiti v svet, storite stokrat bolje, da si zamašite svoja lažnjiva usta.
(Konec pride.)
Ii Mirna. (Veselica društva ,lp a v a"). — Dne 3. t. in. jo priredilo naše pevsko in bralno društvo ,lpava" prav lepo veselico. (Poročamo o njej sic^r malo kasno, ali bolje enkrat neko nigdar!) Prostorno dvorišče g. Mihi Faganelija je bilo polno občinstva ir. vseh našib sosednih vasi. Gostov iz Gorico je bilo prav malo, ker je bila ravno isti dan tudi Sokolska veselica v Solkanu.
V dovršenem kratkem pozdravnem govoru nas je naš g. nadučitelj navduševal, da bi v bratskem objemu vsi složno delovati za povzdigo narodne samozavesti, za napredek in izobrazbo naših sovaščanov. Govoril nam je iz srca, ko je povdarjai, da naj bode narodna trobojnica — oljkina vejica miru, pod katero se moramo združiti vsi Mirenci, da visoko dvignemo omiko in napredek naša obrtne vasi. Upajmo, da so njegove tepe besede padle na dno vnetih rodoljubnih src, kjer naj obrodo plemenit sa«*< iskrenega ro-(Dalje f priiogl.)
Šel v šole ter presedel sedaj vse svoje dni na istem | stolu, oblečen v pisarniški jopič, ter čečkal po papirju. |
Ko mu je povedala svoje ime, se je dvignil počasi, važno, ter izvlekel iz predala nekaj zapečatenih stvarij.
Bilo jih je precej... Kaj naj to pomeni? Izpričevala, zapečateni papirji, mornarska knjižica, vsa po-rumenela od morja, in vse to je dišalo kakor po smrti...
Razprostrl je bil vse to pred ubogo starko, kise je začela tresti, vsa zmedena. Spoznala je dve pismi, ki jih je pisala namesto nje Marjetica njenemu vnuku in ki sta prišli nazaj neodprti... Isto se je zgodilo tudi dvajset let poprej, takrat ko je umrl njen sin Peter: pisma so bila takrat prišla iz Kine na gospoda komisarja, kateri jih je potem vrnil njej...
Cital je sedaj z učenim glasom: »Ivan-Marij a-Silvester Noan, vpisan v Paimpolu, folio 213, številka matice 2091, preminil na krovu »Bien-Hoa« 14....«
—  Kaj ?... Kaj se mu je pripetilo, dobri gospod?...
—  Preminil!... Preminil je, je ponovil še enkrat. Moj Bog, saj tako zloben gotovo ni bil, ta pisar;
če je povedal to na tak surov način, je bilo temu krivo pomanjkanje bistroumnosti; kar ni bilo nič Čudnega pri tem nerazvitem človečku. In ko je videl, da starica ne razume te lepe besede, jej je rekel po bretonsko ;
—  »Marw 6o !...<
—  »Marw eo!...« (Umrl je!...)
Ponovila je te dve besedi za njim s svojim tihim, od starosti oslabelim glasom, kakor bi ponovil slaboten odmev brezpomembno frazo.
Pač je že takoj v začetku na pol razumela, in takrat je samo vstrepetala; sedaj pa, ko je bilo gotovo, je biio videti, kakor da je to nič ne razburja. Njena občutljivost je bila v resnici vsled starosti že
nekoliko oslabela, zlasti zadnjo zimo. Bolest se jej ni več pojavljala v prvem trenutku. Poleg tega se je v tem hipu tudi nekaj zmedlo v njenih možganih, zamenjala je Silvestrovo smrt z drugimi: saj je bila izgubila že toliko sinov!... Treba jej je bilo nekaj trenutkov, predno se je dobro zavedla, da je bil to njen zadnji, njen ljubljenček, oni, kateremu so bile posvečene vse njene molitve, vse njeno življenje, vse njeno pričakovanje vse njene misli, že nekoliko otemnele od bližajoče se »otročje starosti«...
Tu jo je bilo sram, pokazati temu majhnemu go-spodku, katorega se je bala, svoj obup: ali se na takšen način naznani babici smrt njenega vnuka!... Ostala je pokoncu pred mizo, kakor otrpla, ter mečkala franže svoje rute z ubogimi, starimi rokami, raz-pokanimi od pranja.
In kako daleč od doma se je čutila!... Moj Bog, vsa ta pot, ki jo bo morala prehoditi, gotovo prehoditi, predno pride do svoje koče, kamor bi se že tako rada zaprla — kakor ranjene živali, ki so skrijejo v svoje luknje, da poginejo. In zato se je tudi trudila, da ni preveč mislila, da ni še dobro razuroela, ker se je zlasti bala tako dolge poti.
Izročili so jej nakaznico za trideset frankov, katere je prinesla prodaja Siivestrovega premoženja; potern pisma, izpričevala in škatljo z vojno medaljo. Pobrala je nerodno vse te stvari s svojimi prsti, ki so ostali stegnjeni, ter jih prekladala iz jedne roke v drugo, ker ni mogla najti žepa.
V Paimpolu se ni nikamor ozrla, nikogar pogledala; hitela je dalje, sklonjena naprej kakor bi hotela pasti; Čutila je, kako jej vre kri po ušesih. — Podvizala se je, kolikor je le mogla, kakor star stroj, ki ga spuste Še zadnjikrat z vso hitrostjo, ne mene se za to, če se peresa polomijo.
Pri tretjem kilometru je bila vsa upognjena, upehana; od Časa do časa, kadar je zadela s čevljem ob kamen, je začutila v glavi silen, bolesten sunek. In hitela je dalje, da bi se čim preje skrila v svojo kočo, ker se je bala, da bi padla, da bi jo morali pobr«<i in nesti domov...
VI.
— Stara Ivona se je opila!
Padla je bila, in pob je so tekli za njo. To se jej je zgodilo, ko je stopila v Ploubazlanec, kjer stoji takoj na koncu vasi vse polno hiš ob cesti. Imela je vendar Še toliko moči, da se je dvignila ter drsala dalje g svoje palico.
-~  Stara Ivona se je opila!
In }> Tadi nesramneži so jo zijali ter se jej smejali v obraz. Njena ruta je stala Čisto po strani.
Bilo jrh je nekaj med temi fantiči, ki niso bili v srcu bogve kako zlobni, — in ko so ugledali od blizu ta obupam, postarani obraz, so se vrnili žalostni iti ginjeni, in ničesar več se niso upali reči.
Ko je zaprla za seboj vrata svoje ko&ice, se jej je izvil iz prsi obupni krik, ki jo je hotel zadušiti, zgrudila se je v kotu na tla ter naslonila glavo na zid. Avba jej je bila zlezla na oči; vrgla jo je po tleh, — svojo ubogo lepo avbo, katero je včasih tako čuvala. Njena poslednja nedeljska obleka je bila vsa blatna, in izpod rute jej je gledal Šopek rumenkasto belih las, da sta bila videti nered in beda še večja,.. VIL
Tako jo je našla zvečer Marjetica, ki je prišla pogledat, vso razmršeno, s pobešenima rokama, glavo naslonjeno na steno. Njen obraz je bil izptemenjen, in ihtela je tiho, tožeče, kakor majhni otroci; jokati skoro ni mogla več: prestare babice nimajo več solz v svojih izsušenih c5eh.                       (Dalje pride.
Priloga „8ite" it. 59 i dne 23. julija 1904.
doljubja   in   neprestanega   hrepenenja   po j omiki in narodni saraoizobrazbi. Koj  na ta I pozdravni govor je izborna vojaška godba na J lok kar elektrizovala vse občinstvo z  vedno I lepo koračnico »Mladi vojaki*. Naš vrli možki I zbor je zapel Ciril - Metodovo himno, Moj I dom in Frankopanko. Pelo se je dobro, ker J treba povdarjati, da so bili  vsi pevci  naši 1 mladi rokodelci, katere je v: kratkem ;času I pripravil za nastop neumorni fn požrtvovalni j pevovodja — učitelj gosp. Anton Ferlat. Le J vstrajajte, vrli pevci, in žrtvujte se  društvu, I ker  z  lepo narodno  pesnijo   si   navdušite I svoja srca za vse, kar je lepo in blago.        j Ženski dvospev .Cvetlice' ste na§F*go- | spici učneljict zapeli z  vso  dovršenostjo, le j žal pretiho. Sicer pa je zelo nehvaležno nastopati z  dvospevi na prostem, ker se še celo močni glasovi zgubljajo, predno dospe do posluševalčevega ušesa,   Vojaški  orkester ju je izborno   spremljal, za  kar moramo  biti vrlemu g.  kapelniku  zelo  hvaležni, se posebno, ker je kar sam vglasbil  partiluro za spremstvo.
Dolga veseloigra »Telegram* pa je pro- \ uročila obilo najprisrčnejlega smeha in ! igralci so teli od vseh strani mnogo zaslu- i žene pohvale. Igrali so vsi prav dobro in govorili zelo glasno, kir se navadno ne godi na naših odrih na prostem. Posebno ljubka mlada ženica je bila Kma, a tudi emancipi-rana Ljudmila je dobra dovršila stojo vlogo. Faliran« grajlcik Podgorski je konečno ven-dar-1« pregovoril, ali baje s svojim zvijačnim nastopom prevaral bogatega očeta KorenaK da mu je dal roko tvoje hčere Ljudmile in ga g tam rešil neltcvilnih upnikov. Podgor-iki je s pravim arnerikanskim rafiniranim nastopotn ukroti! domišljavo Ljudmilo. Hribar je krasno igral mladega zakonskega moto v* medenih tednih in Narobe je bi! pristen tip brzojavnega uradnika. Žalosti in joku očeta Korena so vsi poslušalci sledili z z največim zanimanjem, Kondukter in natakar sta tudi bila na svojem mestu.
Prav hvaležni srno vrlim igralcem za njih trud in prosimo jih, da naj se se večkrat pokažejo na našem odru.
Po dovršeni veselici pa smo so vrteli ob zvokih trle vojaške godbe skoraj do petelinovega klica. Razšli smo so vsi z zadovoljnim srcem in z zeljo, da bi drultvo i pava prirejalo vaaj dvakrat na leto tako lepe veselice. V ta namen kličem; »Ipava 5 Rs sli, cveti in množi se i"
NedruStvenik.
Domače k mm novice.
Promocija. Gospod Anton Majžer, c. kr. profesor na gimnazij« v Pazinu, je bil dne 18. t nn na vseučilišču v Gradcu pro-raoviran doktorjem fllozcfije.
Na koperskam adlteljliitt so napravili učiteljski izpit:Bala Svobodin, Benko Vekoafar, Brati na Bogomil, Ivanovi č Zvonimir, Juh Bogomil, K a t a n Emil, P e-ček Milogaj, Poberaj Josip in Taul Josip: vsi z dobrim vspehoro.
Javen shod ntmerava prirediti akad, fer. drultvo »A dr i j a" dne 31. L m. popoldne »p r i R e b k u* na Vipavskem, *ko ne bode morda kakih nepričakovanih zaprek. Obravnavate se bodo na tem fhodu približno iste točke, kakor lam na shodih v Gorici in na Dobrovem.
Akad. fer. drultvo .Adrija« t €fo-riei naznanja, da bode imelo svoj H. redni občni zbor dne SO t. m. ob 9. uri pred-poldne v dvorani .Slovenske Čitalnice". Dnevni red je sledeč!: 1. Citanje zapisnika III, izrednega občnega zbora. 2. Letno poročilo a) tajnikovo, b) blagajnikovo, c) preglednikov. 3. Volitev a) predsednika, b) 4 odbornikov in 2 namestnikov, c) 2 preglednikov. 4, Poročilo odseka za narodni  kolek*
5.  Kje in kedaj naj bi prirejali rcit ahode?
6.  Poročilo odseka za ljudske knjižnice. 7. Z občnega zbora ft?rasvete". 8. Slučajnosti. Zvečer pa bo v »Hotelu Sulbahn* sestanek, katerega oficijelni del bo na vseobčo željo posvečen spominu profesorja Andreja Kra-gelj-a. Društveni odbor vabi vse člane, starešine, ustanovnike in podpornike, da se v čim večjem številu udeležb tega občnega zbora. Poleg tega pa vabi tudi vse one akademike, ki niso Se pristopili društvu, da to ta dan store. Posebno pa se obrača do vseh gg. abiturijenlov, da pribito na ta občni zbor ter vstopijo v krog akademično mladine. Ako pristopijo društvu vsi akademiki z Goriškega ter vsaj večina abiturijentov, Štelo bode isto
do 50 članov. Konečno vabi društveni odbor tudi vse one, ki se zanimajo za slovensko akademično mladež in v prvi vrsti nase narodno učiteljstvo, da se udeleže občnega zbora, ker se bo na istem določilo delovanje za te počitnice.                                                J
Kmetijski shod t  Gorici bode pri- j hodnji čelrtek dne 28.  t. m. ob 11. predp. vjprostorih gostilne »pri Zvezdi*' (poleg Sta-regt'fr^!fT?Ia^jeir3Tlrode pTSAffiftlo o sedanjih razmerah v c. kr. kmetijskem društvu goriškem ter sklepalo o nadaljnih korakih, ki jih imamo storiti v obrambo kmetijskih interesov  slovenskega dela dežele.  Vsa go3po-ttarska društva in vsa županstva na Goriškem j se vabijo, da pošljejo k sh odu svoje zastop- * I nike. Tudi drugi kmetovalci dobro došli!       j
Odbor  za povspeševanje  kmetijstva v
slovenskem delu goriškega.                              !
Prvi  obenl  zbor goriškega vlnar-
| skega društva se bo vršil prih. četrtek po
I kmetijskem  shodu v prostorih gostilne ,pri
Zvezdi«. j           Mestna nižja realk« v Idriji je letos
i zavrslla svoje tretje šolsko leto. Imela je tri razrede in pripravljalni tečaj, ki je štel 41 učencev, 1, razred 45, 11.44, III. razred 18 učencev, torej vseh skupaj 158 učencev, samo realčnih učencev pi j<*biIo 117. Po rojstnem kraju jih je bilo iz Idrijo 68, iz idrijskega j okraja 8» iz Kranjske sploh 21, iz Primorske 17, iz Koroške 2, iz Štajerskega 1. Po j materinščini je bilo 116 Slovencev in 1 Ne-J mec. Izpričevalo 1. reda z odliko so dobili 4 I učenci, I. red sploh 81, II. red 17 učencev, J 111. red pa I učenec. Ponavljatni izpit se je j dovolil 12 učencem. Učenci ne plačujejo ni-I kakih pristojbin in tudi šolnino ne. Ustanovo I je imel 1 učenec v znesku 79 K. Izmed 41 J učencev pripravljalnega tečaja jih je bilo 31 I iz Idrije, 1 iz idrijskega okraja, 3 iz Kranj-J ske sploh, 5 & Primorskega in 1 z Nižjeav-j atrijskega. Po materinščini so bili vsi SIo-I venci. Izpričevalo 1. reda z odliko so dobili j 2 učenci, I. reda sploh 30 učencev, U, reda j 8 učencev. Na realk! so delovali razun rav-J natelja g. K. Pirca, ki ga je smrt vzela prav I ob koncu šol. leta, še trije pravi in 4 po-I možni učitelji. Izvestje prinaša spis .Začetni | pouk v prostem risanju ni realkah," ki ga J je zelo strokovno sestavil in s slikami obraz-j ložil g. V. Lcvtčnik, nadalje nekrolog o pok. j Ivanu Rodetu, ki ga je sestavil prof M. Pir-I nat. Prihodnje šolsko leto, v katerem se t otvori IV. razred, začne 16. septembra. Za I sprejem se je zglasiti za I. razred 13., za j pripravljalni tečaj pa 15. septembra. j           Kakor smo  že  omenili, je s  Primor-
I ikega na idrijski realki 17 učencev, kar pač i kate, da služi dobro ta zavod tudi n«»ši de-J želi, zlusti ker je v Gorici nemška realka ter I s te realke takorekoč kar podijo zlasli slo-| venske učence, kar se je pokazalo bal le dni J pri vsprejeranem izpitu. I           Koncerti v hotelu Sttdbaku. — Ze
j nekaj tednov so bili ob tobotah svečer kon-J cerli vojaške godbe v parku hotela Sd Ibahn. | Parkrat je bila udeležba zadostna, zvečine pa J ne. Najslabše so se izkazali —> Slovenci. — I Žalostno je, ako naši rojaki nočejo razumeti, I kako važna postojanka je to za ugled in moč j slovenskega življa v Gorici. J            Poskusen  umor  v   Ajdovščini.
J Pišejo nam: V tukajšnji predilnici je posku-I sil v sredo zavr*tno umoriti neki delavec I Cvek ravnatelja Karla Schmucki-ja, nor ga I ta ni hotel napraviti za predilnega mojstra, I dast je Cvek to mesto preje enkrat že J opravljal. Ker je pa bil ta človek pri zad-I njem strajku duša vsemu gibanju, je bil iz J tega vzroka kakor tudi radi neubogljivosti J odpuščen iz sluibe. Po dolgih prošnjah se j ga je zopet vsprejelo v službo, a le kot n&-! vadnega delavca. Nekaj časa je bil miren, a j kmalu je začel nadlegovati ravnatelja Sch., J naj ga zopet napravi za predilnega mojstra. j Ravnatelj mu je prigovarjal, da se to zgodi, I ko bode pač kako mesto prosto. Ker je pa I Cvek izgubil potrpljenje čakati na zaželjeno I mesto, je sklenil se maščevati, oziroma umo-I riti ravnatelja Schmuckija. j           V sredo  pošlje slednjemu  Cvek ulti-
J matum v pismu, naj mu v 24 urah da točen j odgovor, se li ugodi njegovi želji ali ne. V J četrtek zjutraj pride Cvek ob !/,8, v ravna-j teljevo pisarno po odgovor na zadnje pismo. J Ko se je ravnatelj obrnil treno-] tek v stran, ga je Cvek zabodel z J nožem pod levo uho, in ga slučajno le j nevarno ranil; prst nižje in prerezal bi mu bil glavno žilo. Nato je Cvek zbežal ter se sam javil orožnistvu; sedaj sedi ta nevarni ! tiček že pod ključem. Cvek je bil strasten
agitator    s o c i j a 1 n o - d e m o k r a- i
tičnestranke, av življenje ta stranka I
ni prišla v Ajdovščini.                                    I
Obžalovanja vredna je ravnateljeva so- I
proga, ker sta le par mesecev poročena, a v I
tem malem času že obilo britkih izkušenj IJ
Ravnatelj je pri  ljudstvu in   vseh znancih I
priljubljen, in je delavstvo skrajno ogorčeno I
j na tem  zločinu, zato  mu pa tudi-vsi.žehž,1
da bi skoro kmalu okreval.                             I
Ta poskuseni umor naj bo torej plod I
soc. demokratičnega gibanja na Vipavskem,
0  katerem se je čitalo toliko slavospevov po »Rdečem Praporju*?!?
CboJ Ivana LWmi v Rihembergu na dan Sv. ReSnjega telesa, kojega je Izvršil L?h Chiaravaili, je našel  v četrtek odmev pri tukajšnji kazenski sodniji. Obtoženi so bili Chiaravaili ter domačini  Anton Ličen, Ger-vazij Ličen, Fr. Ličen, Alojzij Ličen in Anton Fabjan. Chiaravaili je bil obtožen po § 335 k. z., da bi bil s tem, da je zabodel  Ivana Lična, prekoračil meje silobrana.   Ostali pa so bili obtoženi po § 157 k, z., čeS, da so, j dasi se za prave krivce ne ve, oni prizadeli i Lahoma    Chiaravalliju oziroma   Angarelliju težke telesne poškodbe, ker so v kritičnem času udarili enega ali drugega teh dveh Lahov.   Sodnemu  dvoru  je predsedoval sod. svet. Schraarda, prisedniki so bili sod. svetniki Rutar, dr. Gristofoletti in Ciani. Obtožbo je  zastopal   državnega pravdnika namestnik Jeglič. Zagovorniki so bili dr. Pavletlč, Lev-pušček in dr. Vinci. Rezultat razprave je bil j ta, da je bil Chiaravaili obsojen na 4 mesece težke ječe, Alojzij Ličen in Gervazij Ličen na | 3 mesece, BVanec Ličen na  5  mesecev in Anton B^abjan na 4 mesece ječe z enim po-! stom vsaki mesec. Oproščen pa je bil Anton j Ličen.  Dogodek \ Riherabergu, pri katerem je bil ubit Ivan Ličen, in Čigar posledica so ! gorenje obsodbe, je bil vzbudil mnogo hrupa, opravičenega  od  strani   domačinov,   manj opravičenega pa  od strani  Lahov. Ker pa i imajo L hi navado, da svoje ljudi povzdigu-| jejo  v   nebesa, in da  na   njih proslavljajo svojo kulturo, četudi  so slučajno isti So pol j divji Abrucozi, druge pa zmerjajo z barbari, in se je to tudi v tem slučaju dogodilo, po-l bavili se bodemo s tem slučajem malo ob-J širheje v prihodnji številki. Je marsikaj za-| nimivega na njem. Ker se je po laskih listih t in tudi v sodni dvorani toliko govorilo o gostoljubnosti, bodemo   vsaj   videli, kako prijetne goste imajo Rihemberžani v teh ljubih i kulturnih Abrucezih. Dr. Pavletič jih je pač j opravičeno primerjal s Sciti v starem veku.^
1            .Keprljateljont   glagolice*. — Pod
¦  takim zaglavjem prinaša zadnja »Naša Sloga" ! lep članek, v katerem čitamo tudi nekaj za-I nimivega. Ko omenja razno gonjo, doma in , v Rimu, pravi končno: .Strast naših nepri-| j atelje v proti naši glagolici je šla celo tako ' daleč, da so potegnili v svoj bojni načrt tudi
vladarjevo krono; obvestivši seveda vladarja ' krivo, da gre za novotarije tam, kjer je šlo v
istini za to, da se čuvajo naše stare pravice. 1 Preminuli list ,L' Isria" 1.1901. je pisal med
drugim   tako-le:....   »In v  omejitev li-
¦  turgičnega vprašanja nismo po-| zabili toplega priporočila, storje-
•  nega v nekem sestanku od strani »Njeg. Vel. cesarja našemu Škofu, l mons. Fiappu, da naj se drži trdno t latinske liturgije ter naj ne trpi, j na nikak način, novotarij, ki se »v tem   pogledu   hočejo   uvesti   v
•  cerkve od ničvrednih tujih duhovnikov brez vere in brez vesti."
!           »Naša Sloga"   pravi  na to: »Te be-
, sede so  nespodbiten dokaz za naše trditve,
•  da v borbi proti glagolici niso merodajni verski oziri,   merveč p o 1 i t i č n i, ter  da v
•  tej borbi neki cerkveni dostojanstveniki igrajo { igro nedostojno njihovega  stališča, da se izrazimo nejblažje... Kruto pa obžaljujemo, da
( radi teh vzrokov propada naš hrvatski narod
J v mnogih krajih v verskem in narodnem po-
' gledu. Custos quid de noete!"
Žendarjl   pred   cerkvijo   »a   časa službe bolje. — Kaj se godi v Kaštelirju v
j IMri, odkar je tam, med samimi Hrvati, laški župnik Degrassi, smo že opisali nedavno temu, zlasti dogodke na Telovo, radi katerih
i je bila tudi deputacija pri škofu. — Od takrat dalje so v KaStelirju žandarji vsakdanji gostje. Ob nedeljah stojita po dva pred cerkvijo za časa službe božje, seveda da bi ne prišlo v tem času do pretepal v rernici pa čuvajo one, koji odjemljejo narodu najsvetejšo pravico, ki ga   žalijo v  najnežniših
' čutstvih, ki mu uničujejo narodnost in vero.
Ni prvikrat v Istri, da c. kr. avstr. oblasti , Ščitijo z orožjem v roki tlačitelje najplemeni-tejih običajev, verskih in jezikovnih. Ni prvi pot, da se rabi oborožena sila za iztiranje slovenskega jezika iz cerkve in za uvedenje latinščine.
.Naša Sloga" o znani brzojavki .mladenlčev« na BreBjah tržaškemu Škofu. — „NaSa Sloga« navaja znano brzojavko »mladeničev« na Brezjah do tržaškega Škofa, potem pa pravi: »Ob tej značilni j brzojavki, ki nam kaže "dosti jasno, kako sledijo v Kranjski slabo ali nič borbi našega i naroda v tržaško-koperski škofiji, bi se dalo napisati vrsto člankov, ali nimamo za to ne-—— volje ne prostora, rečemo pa gospodi prvakom narodne katoliške stranke v Kranjski samo to-le: Najdite nam jednega odličnega in neodvisnega svečenika ali posvetnjaka, Slovenca ali Hrvata, ki podpise ono brzojavko v imenu HrvatovinSlovencev one škofije, pa hočemo mi za vedno vreči pero v koS".
Povora Gorlasla! — Tisto babišče, ki v potu svojega židovskega obraza krpuca »Corriere", je stalo v ponedeljek na oknu in videlo — o groza I •— v omnibusu hotela »pri zlatem jelenu" (.con tanto di ser it t a slava.,.*) naše Sokole; ki so bili tako ne-I sramni, da niso skrili svoje rdeče srajce. In uboga laska Gorica je morala požreti »questa sfida al sentimento italiano", kajti nobena oblast noče zabraniti takih slovenskih I izzivanj itd,
J          Nas odgovori Tisto babiSčeje zrelo za
norišnico, kjer dobi streho in »košto" brez* I platno, da ji ne bo treba iskati na stara leta I kruha od — podlih udriharij proti Slovencem, ki redijo celo Gorico I
Slavospev tržaSkomu Škofa Nagluiz
peresa istrskega svečenika smo čitali v »Edi-
I nosti"  tisti dan, ko smo ga opisali mi po
I vrednosti ter ob jednem tudi povedali, kako
I neopravičeno mu pojejo hvalo nekateri slo-
vinski duhovniki. S tem slavospevotn kujeta
I tržaški klerikalni list in  »Slovenec" političen
I kapital. Izpustila sta modro vse, kar se na-
I naša na     -ppi, le slavospev Naglu priob-
čujeta. opustila  sta vse glede Flappa radi
tega, kar se strinjata z njegovim nekrSčan-
skim delovanjem v poreSki Škofiji 1 Škof je,
zato na kolena pred njega !
Končno se čudita, da je pisano o Naglu kaj takega v »Edin.*... N6, mi se pa nič ne čudimo! 1
Sokoli v Postojlnl. — V ponedeljek je posetilo Postojino premnogo Sokolov in drugih slovanskih gostov z vsesjkolakega zleta v Ljubljani. Bili so tam presrčno sprejeti. Med izletniki v Postojino se je nahajal tudi naš .Goriški Sokol" z zastavo. Čehov je bilo nad 1000. Občinski zastop in mno-gobrojna množica so sp.ejeli vse z velikim navdušenjem. Jamo je posetilo tudi kakih 50 ruskih dijakov s profesorji, ki so prišli prejšnji večer v Postojino. Jamo si je ogledalo kakih 1500 gostov. V navzočnosti Rusov so peli odkritih glav veličastno rusko himno. Zahvalil se je do solz ginjen neki ruski profesor.
RomanJe v Lnrd — odpovedano. — Romanje v Lurd so .preložili8. Premalo se jih je oglasilo. Da bi se tako vedno godilo, kadar vabijo na romanja 1 — »Slovenec" je bil napovedal pobožnim romarjem tudi čudeže v Lurdu, ki se godijo bas takrat, ko so imeli dospeti v Lurd slovenski romarji. Ali to ni nič ganilo src ljudij, kakor da bi ne bili željni videti čudeže. Ali pa morda sploh . ne verujejo v lurdske čudeže V l
»Slovenec* je naznanit preložitev romanja, pričakujemo, da naznani Se preložitev čudežev! Konsekventnost je lepa čednost!
Vročina. Po vsej Evropi je strašna vročina. Od vseh stranij se čuje le o neznanski vročini in suši. Na Ogrskem so nastali že veliki požari vsled suše. Na Dunaju je !8totako neznosna vročina. Pomanjkanje vode je občutno. V Berolinu kaže toplomer v senci 38 stopinj Celzija. Konji cepajo na cesti mrtvi na tla, tlak iz asfalta se je omehčal po ulicah. V Parizu kaže toplomer v senci 40 stopinj Celzija. Umrlo je 10 ljudij za solnčarico, nad 70 obolelo. V Londonu in sploh na Angle-žkem je neznosna vročina. Z Dunaja in Budimpešte prihajajo z nova poročila o strašni vročini. Po vsej južni Češki je velika suša. Vode manjka povsodi. V Strassburgu je zadela tenorista Kellerja kap med predstavo. V Moravski pa je slana na nekaterih krajih uničila krompir, fižol, grah in rasno sočivje. Iz
vinorodnih krajev se čujejo pritožbe, da vročina preti uničiti vse grozdje.
V Gorici imamo do 37 stopinj v senci. Ker je drngodi tako neznosna vročina, potem Se nismo tako na slabem v Gorici, kjer smo že tako navajeni na veliko vročino poleti! V četrtek se je bilo! napravilo za dež. Zvečer je tudi res padalo na lahko nekaj časa, ali bilo je jako malo. Potreba dežja je velika.
Sedanja vročina nam potrjuje, da kadar so zime zelo deževne, sledijo izredno vroča poletja.
Za tedenski počitek se borijo tukajšnji pekovski pomočniki, in sicer stremijo za tem, da bi imel vsak pomočnik en dan v tednu prost, to pa radi tega, ker uvidevajo, daivOpekarski obrti ned^Ijskrpočitek nima-goC. Za tisti dan, ko bi bil prost, bi ga nameščal drug v pekarni, v kateri je uposlen, seveda za isti zaslužek, kakor ga ima oni. Vse te zamene bi preskrbevalo društvo pomočnikov. Vršijo se sedaj pogajanja med pomočniki in gospodarji. — Vsekakor so seveda tudi pekovski pomočniki potrebni primernega počitka I
Dr. Lmiatto se »odpovedal* mandata ia deželni abor? — V tržaškem listu »Trieste" smo čitali, da je poslal bivSi odvetnik dr, Graziadio Luzzatto pismo deželnemu glavarju, v katerem se odpoveduje mandatu, češ, da- se podaljša njegova odsotnost do nedoločenega časa i!
Kako so ujeli Sltlanlja. — Ko so naSli v tržaški »Ginastiki* bombo, je vplivalo to na nekega J03. Sillanija tako, da jo je hotel popihati v Italijo, in sicer takoj. Srečno je priSel do meje, in že je bil skoro na tem, da uide preko Gervinjana v Italijo. V noči 16. do 17. t. m. pa je imel službo na čolni meji Tropenti pri Červinjanu finančni nad-stražnik g. Josip Strosar. Ob 11 V« je zapazil nekega gosposko oblečenega človeka, ki je hotel proti meji v Italijo. Nadstražuik ga je vprašal po imenu, domovini, po namenu potovanja ter zahteval legitimacijo. Oni človek se je lovil v besedah, presenečen je nerodno odgovarjal, na kar ga je nadstražnik v imenu postave aretiral. Dne 18. so ga peljali redarji iz Cervinjana v Trst. Kakih 15 korakov je imel Se do meje, pa bi bil ušel. Torej prav zadnji hip mu je ponesrečil namtii-
Padel y Todo ter znorel. — V tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov so pripeljali nekega Ant. Furioso, 32 let starega, iz Turjaka, ker je znorel. Padel je v kanal pri „Agro monfalconese*, voda ga je potegnila s seboj 'ali se je vendar rešil. Ta padec pa je vplival nanj tako, da se je začel takoj mešati, in slednjič so ga morali zvezanega pripeljati v Gorico.
Is Čedada v Italiji nam poročajo o veliki suši v Slovenski Benečiji, če ne pride dež v majhnem času, ne poberejo nič s polja. Sedaj pa kaže vse dobro leto.
Radi dveh bron ga je hotel ubiti. — Pred kakimi tremi meseci je bil dal preslikati kočijaž Fr. Devetak, takrat v službi pri gospej Pavletičevi v ulici Bertolini, nek voz pri Ant. Sokova, slikarju vozov. Včeraj pa je prišej nenadoma Devetak k Sokovu ter zahteval od njega dve kroni. Ko je rekel S., da mu ni dolžan dati jih, ker mu je dal slikati voz in da mu ne da nič, ker nastopa surovo, je pograbil Devetak kladivo ter se obrnil proti S. Ta se je branil ter pri tem padel. Devetak ga je na to udaril s skladi-vom na čelo ob levi strani Delavci so ga šele odvrnili od tega počenjanja. S. je šel v bolnišnico po zdravniško pomoč, potem pa na policijo. D. so aretirali.
Na steklo Je stopila 21-letna služkinja Marija Grošelj (?) iz Jamelj na vrtu pri Nanutu v St. Andrežu, kjer služi. Steklo jej je Slo v nogo ter prerezalo žilo. Odteklo jej je veliko krvi, predno so jo prenesli v Gorico v bolnišnico. Stanje opasno.
S klobuki so bili po mizah v kavarni »Teatro« danes teden, ko je vstopil neki Goričan, ki je med potjo pozdravil starosto ,Gor. Sokola* v uniformi. Lahi v omenjeni kavarni so to videli pa so se začeli srditi v sveti jezi na ubogega moža, ki pač ni nič zagrešil nego je le pozdravil dr. Tr. in je dobil tudi odzdrav. — Kaj da ima pozdravljati Sokole — so kričali nad njim, t da je to Škandal itd. Oni mož pa se ni dosti zmenil za to. — Kako so malenkostni t Ghe piccini! I
Zopet delavec utonil t So81. — V četrtek popoludne kmalu po kosilu se je Sel kopat v Sočo 18-letni delavec Fr. Juretič iz Grgarja, ki dela pri železnici  v  DoJginjivi.
Najbrže ga je prijel krč in morda tudi ne 2na plavati, ker ga je kar nakrat voda odnesla. Drugi delavci so skočili hitro v čoln ter so vesljali za njim, ali potegnili so na suho mrtvega.
Omulbus na kolodvor. — Izpred hotela „pri zlatem jelenu* vozi k vsakemu vlaku omnibus. — Ker mu lahonskt ,Cor-riere* napoveduje boj vsled slovenskega napisa, moramo pa mi priporočiti ga rojakom, ki prihajajo v Gorico ali odhajajo po železnici.
Sobo za prenočišča. — V hotelu .pri zlatem jelenu* so vse sobe za prenočišča prenovljene ali docela nove, a na čistoto se pazi z največjo skrbnostjo. Gotovo je, da bo zadovoljen s prenočiščem vsakdo, ki pride v ta domači hotel. Gene so prav nizke, od 60 kr. do 1 gld.
Tečaj za čevljarje imajo sedaj v Tržiču, in sicer na posredovanje zavoda za pospeševanje male obrti.
Pevsko društvo .Kolo* v Trsta vabi na vrtno veselico s plesom, katero priredi jutri dne 24. julija v prostorih .Narodnega doma* pri Sv. Ivanu v proslavo obletnice razvitja društvene razstave. Začetek veselice ob 67» uri popoludne. Petje vodi društveni pevovodja gosp. A. Grbec.
Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni CristofoleUi-Karner.
Javni ples priredijo fantje v nedeljo in v ponedeljek dne 24. in 25. t. m. v Rentah na občinskem trgu. Svira oddelek goriške godbe.
Listnica npravništva. — Gosp. Fr. D., Dunaj. Prejeli smo 20 K ter izročili na pristojno mesto.
Zpp, napenjanje, *epo navf znamonie:
KOlCanje,   ylaV0u0l,   pokvarjeni, kar ni anieti
mOlinO   SrčnO       zanemariti. V odatranf-
..»-•-.-!.    _.«...:.   tov   tega, priporoča  se
utripanje, nespanje, kot p|1(;progpa§ka voda
VČaSHO bmbanje, »Tempelvrelca*, katero tudi zdravniki v jednake svrho predpisujejo. Rogaški *Styria-vrele>.<e jo močneji in so to vodo le perijodiuno pije.
Razgled po svetu.
Istrski deželni zbor bo sklican baje dne 15. avgusta ter bo trajalo zasedanje do 15. septembra. Baje bo sklican v Koper,
Baron Callce. — Avstro - ogrski poslanik v Carigradu, baron Calice, je baje vložil prošnjo za vpokojitev. To bi bil dokaz, de ne veruje Turčiji in njenim obljubam glede reform v Macedoniji.
Trgovinska popodba z Italijo. — »Matino* zatrjuje, da so se avstro-ogrski in italijanski komisarji končno zedinili glede vinske klavzule. »Iz višjih političnih ozirov* se je baje zagotovila 100.000 hektolitrom belega italijanskega vina za mešanje zelo znižana uvozna carina. Verjetna pa ta vest ni, ker bi se bila trgovinska pogodba sploh že podpisala, ako bi se bilo rešilo vprašanje glede vinske klavzule, ki je takorekoč edina ovira 1
Prostore tržaško „GInastlke" so preiskali sedaj že štirikrat, ali brez vspeha.
Zopet demonstracije. — Sinoči so bile zopet demonstracije v Trstu. Policija je aretirala okoli 00 oseb.
Tladika Strosmaver je v Slatini nevarno obolel. Današnje brzojavke pa poročajo, da je izven nevarnosti.
ftoadni poiarl t Istri. — Iz Bal blizo Rovinja poročajo, da je bilo v zadnjih dneh več gozdnih požarov ter da je zgorelo v raznih ondotnih krajih nad 240 oralov gozda. Škode je nad 150.000 kron. Ogenj se je razširil radi močnega vetra in se ga je zamoglo le po velikem naporu omejiti. Gozd se je vžgal vsled solnčne vročine.
Tudi milijonarji niso zadovoljni. —- Dunajski milijonar Vinko pt. Moravitz se je streljal v svojem stanovanju iz revolverja. Ranil se je težko v prsih, ali bržčas okreva. Star je 50 let, samec. Vzroka poskušenerau samomoru se ne ve. Vidi se, da tudi bogat-stvo ne prinaša vedno pravega zadovoljstva.
Koliko je slepcev v Avstriji. — Iz-vestje Klarovega zavoda za slepce v Pragi podaje statistiko vseh slepcev v posameznih deželah naše države. Po tem izvestju je v Avstriji slepcev 14.875, od teh je preskrbljenih v zavodih samo 1688.
Pobegla poštarlea. — Iz Mogilnice v Galiciji je pobegla poStariea s svojim možem rn detelom, s.saboj pa je vzela 10.000 K postnega denarja.
Nesreča pri voJaSkem vežbanju. — Vojna mornarica se je vsidraia pred kratkim v kanalu od KoloCepa do Gruža v Dalmaciji ter pričela tam svoje vežbanje. Pretekli četrtek sta padla pri obračanju glavnega topa dva mornarja v morje ter izginila. Iskali so jih nemudoma, ali zaman. Eden je iz ?adra, drugi iz Pulja.
Velika tatvina t Trata P — Poročalo se je, da so udrli neznani tatovi v zalogo vina Ivana Lunjeviča v ulici della Saoita. Blagajnica je bila prevrtana na vrhu in iz iste je zmanjkalo 336 59 K. Drug* dragocenosti so ostale nedotaknjene. Sedaj pa je dat preiskovalni sodnik aretirat: brata Lunjeviča in Antona Stanko, češ, da so nalašč prevrtali blagajno ter simulirali tatvino.
Pri občinskih volitvah v Kovoretu so zmagali radikalci in socialni demokralje. Malfiitti je s svojo stranko propadel.
Član Japonskegamlnlsterstva r Ki-ropl. — član japonskega naučnega mint-sterstva dr. iur. Tadokoru potuje po Evropi ter proučuje šolstvo. Te dni je prišel tudi v Prago ter se je pri namestniku informoval o češkem šolstvu.
Pretakava zoper bivšo upravne svetnike in uradnike sv. vaelavske posojilnice je zaključena. Obtoženih je 22 oseb, dočim se je preiskava zoper nekatere funkcionarje ustavila, tako zoper sedanjega olo-muškega škofa dr. Baura,
Spoved in avtomobil. — Neki belgijski duhovnik se je obrnil, kakor javljajo bruseljski listi, do papeža s prošnjo, da mu odgovori, če more z mirno vestjo dati odvezo nekemu chauffeuru, ki je vsled prehitre vožnje povozil nekega človeka ter se abso-I lutno noče zavezati, da se bo držal v prihodnje redarstvenih predpisov glede vožnje z avtomobilom. Papež je odgovoril, da se ima naravno odreči odveza vsakemu avto-, mobilislu, ki nima trdnega namena, da prepreči vsako nesrečo. Z drugo slrani pa, se veli v odgovoru, ne more spovednik zahtevati, da se chauffeur ravna toCno po redarstvenih predpisih vseh dežel. Predpisi so pre-menljivi. Ne more se Irditi, a!i isti človek smrtno greši, ako leti z avtomobilom po belgijski zemlji, ali ne greši smrtno, ako z isto brzino vozi po nizozemski zemlji.
Iz Ravene poročajo, da je v eni tamkajšnjih cerkva neki doslej neznani človek težko ranil duhovnika, ko je molil. Ko so hoteli prijeti napadalca, je streljal iz revolverja ter tako ušel.
Proti smrtni kazni. — Iz Bru-selja v Belgiji se poroča, da name vavajo tamošnji odvetniki predložiti zbornici predlog, da naj se smrtna kazen odpravi.
Zanimiva poroka. — V soboto se je vršila v cerkvi sv. Ljudmile v Pragi zanimiva poroka. Ženin je bil profesor na realki dr. modroslovja Bogomil Bydžovsky, nevesta dr. modroslovja Marija Kotninkova. V Pragi Se ni bilo take poroke.
Smrt novoporoeencer v valovih. — Mladi par Marija in Karol Duny3kt h Krekova se je peljal na jug, vživat medene tedne. Prišla sta na Reko, in v petek pop, sta se vozila po čolni .Budapest* v reški luki. V čolni je bil ra?.un njih ladjar in njegov sin. Začel je pihati močan veter, ki se je zagnal v barko in jo prevrnil, Vsi štirje so padli v morje. Mlada poroeenca sta se oprijola ladjarja ter ga držala tako trdno, da se jih ni moget oprostiti, marveč so vsi trije skupno utonili. Sin se je bil prijel za det ladje ter so ga mogli rešiti.
Vojna med Rusi in Japonci
Poraz Japonear pred Port Arturjem.
Iz zanesljivih ruskih poročil je vedno bolj razvidno, da so doživeli Japonci v noči 11. t. m. strašansk pore?.. Morda niso izgubili baš 30.000 mož, morda jih je bilo 25.000, ali pa celo več nego 30.000, tega se ne ve na tanko, toda dejstvo ostane, da je zadel 11. t. m. Japonce pred Port Acturjera veli-kansk udarec, ki je naravnost odločilen v rojevanju proti Port Arturju. Po nekaterih poročilih so izgubili Japonci celo divizijo.
Japonci seveda so hiteli demontirati vesti o porazu, ali to so delali le za to, da ne ogorčijo javnosti doma, da bi se ljudstvo na Japonskem ne začelo vpirati proti vojni (saj je pretila kar cela revolucija že proti Kamirauri, ko se mu Rusi pokončali nekaj transportnih ladij!) in pa da bi ne škodovalo Japonski, ki baš išče nova posojila JDe-menti je bil dobro preračunjen, ali iz sveta se ne da spraviti dejstva z nikakim deraen-tijem, tudi ne, če je še tako uradno sestavljen 1
Boj na Mottenllngu
je trajal 15 ur. Poročali smo že, da so Rusi 16. t. m. bili naskočili prelaz Motien, ali so se umaknili, ko so se prepričali, da se nahaja zadej velika japonska armada. Rusi so izgubili okoli 1000 mož, Japonci 3000. Razno.
Te dni so krožile po listih vesti, d a je umrl admiral Togo na koleri. Potrjena vest seveda ni 1 Baje pa res razsaja kolera na japonskih ladjah. — V armadi generala Nodzu vlada baje kolera in glad, kar so povedali japonski begunci, ki ao prišli v ruski tabor. — Baje pijejo Japonci pred vsakim bojem mnogo alkohola. — Zopet se govori o tem, da je odplul del baltiškega bro-dovja na bojišče lepo na tihem že pred t mesecema, drugi del pa odpluje začetkom avgusta.
Rusija in Angleška.
Ruska križarka .Smolensk* je vstavila v Rdečem morju angleški parnik .Malacca* in ga zaplenila, ker je imel na krovu dina-mit, določen v Jokshamo, torej vojno kon-trebando. Rusi so bili opravičeni stori ti to, ali navzlic temu so zagnali Angleži krik in vik, da so kršili Rusi mednarodno pravo; zahtevajo izročitev parnika in primernega zadoščenja. Angleški listi zabavljajo Rusom, zmerjajo jih s pirati — Japoncev pa niso hoteli oštevati s pirati, ko so zaplenili ruske trgovake ladje v japonskih pristaniščih tri dni pred napovedjo vojne ter so takrat piskali na vse določbe mednarodnega prava. Razni listi pišejo, da utegne priti radi te reči do hudega konflikta med Rusijo in Anglijo ter namignavajo že na vojno. Angleška vlada je sklenila z vsemi sredstvi preprečiti, da bi bila ladja .Malacca* privedena v kak ruski pristan, Angliji pa tudi ni všeč, da gredo ladje ruskega dobrovoljnega brodovja skozi Dar-danele ter je angleški poslanik v Carigradu radi tega že protestira! pri turški vladi. — Po drugi slrani pa se čuje, da se poravna vsa zadeva mirnim potom.
Nemiri v Tokia.
Namesto slavi ia nad padcem Port Ar* turja so nastali v Tokiu veliki nemiri. Ljudstvo je nevedno, d* Port Artur Se vedno ni vzet. Delali so velikanske priprave za veliko narodno slav!je, aH namesto tega so prišli porazi pred Port Arlurjem. Ljudstvo ie apre-videlo, kako so ga firbali glede Port Arturja, pa je postalo ne voljno tor so bukmli nemiri. Tudi v drugih krajih so se pojavili nemiri, v Kobo pa so užgalt francoski konzulat. Kdaj pade Port Artur t
Že zdavnaj so sanjali Japonci in njihovi prijatelji v Evropi, d« zdajpazdaj pade Port Artur; padec Port Arturja je le še vprašanje nekaterih dnij, pred kratkim le so bili Japonci zavzetje trdnjave milostno podaljšali do konc« julija, ali sedaj, sedaj pa prihajajo glasovi od strani Japoncev, da trdnjave z naskokom sploh ne bo mogoče vzeti. Oblegati jo hočejo in izstradati, če bo mogoče!
Kov poraz Japoncev. Kakor se čuje, je zadel Japonce pred Port Arturjem nov poraz. Poročajo namreč, da so naskočili s 14000 možmi jeden vzhodnih forov. Rusi so jim zastopili pot, podžgali mine, in niti eden Japonec ni ostal živ. Prišlo sj nove čete, katere pa so pognali Rusi v beg. Japonci so imeli velikanske izgube.
Ibprod DaČtčava so se umaknili Japonci na celi črti. Tako poročajo, od drugod pa čujemo, da je položaj nespremenjen, da je pa bilo več manjših in večjih boje? blizu Dačičava.
VUdlmt&lko brodovje se zopet giblje. Poročajo, d* so 3 ruske kri-žarke plule skozi  morsko  ožino Tsungaru v Tiho   morje   ter da so zajele neki japonski parnik.
Na Fenšotllaskettt prelain so naskočili Rusi japonske pozicije ter pregnali Japonce v beg z bajoneti. R—V- voji no se potem na teh točkah utrdili in ojačili. Zadnje vesti.
Spor radi ladje »Malacca* je poravnan. Rusija je odgovorila, da ne spravi zadeve radi »Malacce" v sodno postopanje ter zagotavlja, da se ne bode več zgodilo kaj takega, .Malacca* je odpotovala 21, v Afgir. — Japonci marširajo proti Mukdenu. Pri Ehantanu so jih Rusi odbili ter zasedli nove točke. Odlikovala se je artilerija. — General Keller je šel čez reko Lanko ter porar.il Japonce, ki so imeli velike izgube. General Heršelmsn je tudi odbil Japonce. Koiler je vzel Japoncem 10 kanonov. Izgube Japoncev so jako velike. Kuroki je baje bolan na malariji ter ga nosijo za vojsko.
Narodno gospodarstvo.
Posvetovanje % pospeševanju Čevljarske obrti
v Mirnu.
Društvo za pospeševanje male obrti na Goriškem je pričelo s svojim plodonosnim delovanjem. Tudi za naš obrtni Miren so se pričeli zanimati v tem društvu, katero lahko donese naši deželi obilnih koristi, ker je to društvo zelo podpirano od trgovskega minister stva.
Dne 26. maja 1.1. so prišli k nam dejavni gospod predsednik tega društva, deželni poslanec g. Holzer, društveni tajnik g. Bizjak, ki je istočasno tudi tajnik kupcijske in obrt-nijske zbornice in društva, in odbornik g. deželni poslanec Berbuč. Na povabilo našega nadufiitelja se je zbralo nekoliko obrtnikov posebno samostojnih Čevljarskih mojstrov v ljudski Seli, kjer so se gospodje voditelji društva za pospe&evanje male obrti informirali o stanju naše Čevljarske oortT iti "na licu mesta poizvedel!, kaj bi bilo napraviti za pDvzdigo iste. Ogledali so si mnoge večje Čevljarske delavnice in stojarsko tovarno Andreja JaMla v Rupi, koder jih je vodil nas naducitelj. Gospode je zelo veselilo, kerse-je med našimi mojstri porodila misel o zadružni čevljarski orgauizaciji. Ta misel bi morala presinjati slehernega naSega čevljarja in le z ustanovitvijo čevljarske zadruge v Mirnu bi a vnieila ona nespametni konkurenca med domačini na korist ptujih odjemnikov. Kolikega pomena bi bila čevljarska zadruga le pri skupnem naročevanju usnja, podplatov, platna, žeblje? t. j. sploh takega blaga, ki ga rabi čevljar za izvršitev raznovrstnih čevljev. Nakupovale bi se večje množine tega blaga iz najboljših prizanaša tvorni c po naj-n*?,jih cenah proti takojšnemu plačilu, a doma bi se to razdelilo med pojedine zadružnike, ki bi na ta način gotovo dobili to ' blago po lOf ceneje, Kaj pa s skupno pro- ! dajo brez domače konkurence? Taka za- j druga bi se potem tudi lahko drznila v konkurenčni boj s ptujimi izdelki, razširila bi si • i/,voj v Afriko in Orijent ter počasi dovedla na5o malo čevljarsko obrt do tovarnilke obrti s svetovno trgovino, ki bi dajala našemu mirenskenm ljudstvu mnogo boljši kos tečnega kruha nego danes. Umljivo, da bi smeli zahtevati tudi vladnih podpor za nakup raz- j ni h modernih čevljarskih strojev in priporo- ! cil za razširjanje izvoza na*ih izdelkov. Za- J pomniti m pa moramo, da vlada padpira vedno Se zadružne obrti, ki so v srečo in blagor celsh obrtnih krajev ali okrožij ne pa posameznih rokodelcev.
Priznati pa   mi  mora vsakdo, da je za I razvoj  sleherne   obrti   velevažen   in   jedirii j faktor — spreten, p o S t e ti   in i n t e 1 i- J genten obrtnik. Znanje je moč. Znanje { redi   podjetnost   in   le  znanje   združeno  z t agiino podjetnostjo dvigne našo obrt do one i v»»it»p,  katero sem  že  prej omenil. Z zna- j njem pa nas vspesobijo tri reci: 1. Šole, 2. • svet in 3. delo, V tem oziru iyra ravno stro- j kovno   nadaljevalni!   chrin.ska   šoia   veliko ' vlogo in jasno je vsakemu, da bi se z ;iala-novitvijo lake Šole  v   Mirna .sezidal temeljni ksmou za procvit naSega čc\ljar.«tva posebej in nas h domačih obrti v obče. Tega mnenja • je bilo tudi naSe zavedno občinsko starešin- • stvo, ki je že pred dvema letoma prosilo za j ustanovitev take  Šole.  ProSnja teži baje de- t (orna že ugodno rešena pri c. fcr.   okrajnem j glavarstvu, kjer čaka — zasedanja deželnega zfcora,   ki bode vsekako  moral priskočiti na j pomoč z denarnim prispevkom. Visoka vlada, dc-Mni zbor, trgovska in obrtnijska zbornica, t dru.&tvo za pospeševanje  male obrti in naSe občinsko starešinstvo naj tekmujejo med se- < boj v delovanju in priiadevanju, da  se čim J prej tem bolje ustanovi ta prepotrebnt obrtnijska nadaljevalna Šola v Mirnu.
Gospodje voditelji društva za pospeševanje male obrti so nas že z gotovili svoje pomoči v tem vprašanju; zalo je opravičeno, da gojimo upanje, da dosežemo obrtno nadaljevalno So!o v najkrajšem času in to tembolj, ker sta med njimi dva gospoda de-?.e!na poslanca, ki s svojim vplivom lahko l ridobita deželni zber za »resnlčenje iia§ih Jelj. Tudi pri kupčijski m obrtnijski zbornici bodo uvaževali njih zahteve, da bi ista sodelovala pri ustanovitvi naSe obrtne Šole.
Pri posvetovanju so nam bi. gg. Holzer, Berbuč in Bizjak obljubili v največe veselje naSih po napredku hrepenečih čevljarjev, da poskrbi društvo za pospeševanje male obrti tudi za ustanovitev strokovnega čevljarskega tečaja v Mirnu s praktičnim čevljarskim učiteljem iz tehnološkega muzeja na Dunaju.
Dne 11. t, m. pa so že ravno isti gospodi pripeljali takega strokovnega čevljarskega g. učitelja Hulka v Miren, da si ogleda izdelke naSih čevljarjev in da bode znal vse potrebno pripraviti za pouk v strokovnem tečaju, ki se otvori že prihodnje leto, Naducitelj Urbančič je vodil vse gospode iz čevljarske delavnice v delavnico, kjer se je g. strokovni učitelj poučil  o nnSem čev-
ljarskem položaju, o vrednosti naših izdelkov in o kupčijskih razmerah z naSim blagom. Vsled. naklonjenosti društva za pospeševanje male obrti dobimo torej v kratkem času strokovnega učitelja-veščaka, da naše čevljarske mojstre oboroži s popolnim strokovnim znanjem, da se dvigne naša obrt, da se vstvari v naših mojstrih podjetnost in zadružna organizacija, ki donese sreCo in blagostanje v naS slovenski Modling.
Hval^flHrKrtlemo-iiftefiOvanHH^i^ospo-dom za njih trud. Naši čevljarji pa se* bodo prizadevali, da izpolnijo najsrčnejše želje požrtvovalnih gg. voditeljev društva za pospeševanje male obrti in se povspno do boljše strokovne izobrazbe, ki bode prvi pogoj zboljšanju čevljarske obrti v Mirnu. S čev- I Ijarstvom se samo po sebi dvigne tudi « stroj arstvo.                                                               \
-S prej imenovano obrtno nadaljevalno I šolo se pomnoži izobrazba   naših čevljarjev, strojarjev in kamnarjev, s strokovnim tečajem si pridobe naši čevljarski mojstri popolno strokovno  znanje, polasti  se hrepenenje po veči omiki vseh s* s naših čevljarskih pomoč- ' nikov in vseh mladih rokodelcev in naš Mi- » ren bode mirno jadral po poti napredka in ' poštenega dela k boljšemu blagostanju. V de- j šego teh lepih načrtov pa zastavite vsi čev- j Ijarski   mojstri  in delavci, vsi  naši obrtniLi ' čevljarji, strojarji,  kamnarji, posestniki, uči- J telji in duhovniki, z jedno  besedo vsi rodoljubi vse svoje  moči, pa pustite  smeSne in j nesmiselne lokalne  domače  intrige z nepo- J membnimi malenkostnimi raznim slovenskim \ naprednim težnjam nasprotujočimi nesmiselnimi  nenarodnirni  društvi,  ki  samo   netijo prepire med nami in  razdružtijejo naše čile moči   v  smešnih   medsebojnih  bojih. Torej složno v boj  za boljši košček vsakdanjega kruha, da naše  vzajemno delo obrodi mnogoter sad v povzdigo gmotnega boljšega stanja naših obrtnikov in delavcev v ponos našemu  obrtnemu  Mirnu.  Na delo torej v tu začrtanem  programu  in bodite uverjeni, da se povspnemo  do lepših in srečnejših dnij, ki zasijejo našemu dobremu delavnemu ljudstvu. Ponovno  poživljam  k  sklepu svojega dopisa:  ,Na   delo, ker le v  takem treznem delu najdemo rešitev naših žalostnih razmer, le  s  taksnim   treznim  delom   pripravimo v našo občino  oni  lepi mir, po katerem hrepeni   sleherno   za   blagor   našega   ljudstva ' vneto srce I*
Karol Prašču\,
pekovski mojster in  sladčičar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i, t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Krušič
trgovec in krojaški mojster Corso Giuseppe Vardi št. 33
===== priporoča ==    —
ravnokar dospelo sveže
blago za poletno dobo.
Ima zalogo gotovih
oblek
za vsak stan.
lš$e se
stanovanje.
(4 soba 1 kuhinja.) Ponudbo na naše upravniitvo.
Ponudba.
V slovenskem trgu, ob železnici, kjer je mnogo uradov in ptiijeev, s« odda $ i)ajcn> e\fenhie!no tudi proda pro= storža bisa s l<a^ai»i)0 ii) pensijonoti). Kje, pove upravništvo.
Naznanilo.
TJsojam si naznanjati slavn. občinstvu, da sem
preselil svojo delavnico
iz ulice Vetturini štev. 3.
v ulico
=  pod Kapelo št. 10. =
Tim potom se priporočam cenj. občinstvu v nadaljno blagohotno naklonjenost.
Andr. Rojie,
krojaški mojster.
Sladočarica (sirup)
Tamarindo
pripravljen v kemičnem laboratoriju
LEKARNE ORISTOFOLETTl.
najboljša higijeni&ia in —' okrepčeualna pijača
Mirodilnica
Karol Volpis
Gorica, Gosposka ulica št. 15. (v lastni hiši)
nasproti „Trem kronam."
Velika zaloga
barv, nitrodil, komičnih iV.jlkov, port-
landskoga in roman cementu iz tovarno
Egger & Lttthi Kusstein, Tirolsko.
Vse po najnižjih cenah.
4        1'rvu koiircsljonlrunii delavnim z mo- L
31 ornim obratom za lino mehaniko, fiziko, mn- fc tematiko, optiko, lino limSenjc in poliianje itd, J 4  Vpeljava h1i«'1ovoiIov,   bizojavov,   hiSnili   telo- j ^ Ionov, plina in votle.
J      Poprave ho l/.vifiiijojo hitro In po ceni.
jMiPotoM&iHiell
<                  Gorica, za vojaSnico.
3 Precizijslta delavnica predmetov za merjenje,
*                         Bogata zaloga
^ raznih predmetov za razsvetljavo za pllnovo
t) poletnem času.
Cena steklenici 80 vin.
Edina slovenska kleparska delavnica
-              v Gorici ......
Karol Čufer
ulica Sv. Antona št. 1.
Se toplo priporoča slav. | občinstvu v mestu in na deželi za ijsdelovanjo vseh kleparskih Izdelkov, kakor oevij za vodo, žlebe za poslopja, kuhinjske I priprave   Itd.    Prevzame   tudi j vsako   popravo   po  zmernih I cenah.  Zagotavlja točno postrežbo in pošteno delo. Izdeluj« tudi zlate napise za trgovino.
Anton Potatzky v Corici.
Na Hivdl UaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
in električno lu<
samezni »leli za eleklrirno, »linovo vodim
l
J       Posamezni deli za eleklrirno, »linovo vodim  j*
2  in parno vpeljavo. Putnpe, železne in kovinske  ^
4   cevi.   '/alopa   mesarskega   o odja,   kuhinjskih   +¦
^   nož<jv. hriv.skih britev, Jkarij itd.                                >
<   Kazp Šiljatev na deželo  so   izvrSi hitro In  •»
^                          — po «¦«!. —                          ^
Naj"->ne<e kupovslSoo nlrnberškogn In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce In popotnike.
Najboljšo Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Srtttliijice. — Rožni Teiiel. —• MaSiie knjižico.
f išna obuvala m vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgili
ter na deželi.    2    35-8
)\nton Uvanov pečenko - Gorica
Velika zaloga
pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstr^-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na z hlcvo poSilja tudi uzoice.
Zaloga piva
„ Delniške družbe združenih pivo-varen Zalee-Zaški Trg in plzenjskega piva »prazdroj* »z sloveče Češke »meščanske pivovarne".
Zalog:« leda,  karerega se oddaja I - na debele od 100 kg naprej.
Gane zmerne. Postrežba poštena In točna.
ms
b»« Mizarska zadruga *¦*••<
v Gorici — Solkanu
...In1;:            vpisana zadruga z omejenim jamstvom                       —......—
tovarna s strojeviilm obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
neg različne jša pohištva
vseh slogov
~-—               ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. rr~:rr-—.-.-----
Podružnica v Trstu Via di Piazza vecriila 1. Zastopstvo v Spljetu tar Orljentu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Gorica, Gosposka ulica št. 7. II. nadstropje
-----je največji in najmodernejše urejen atelje1 na Primorskem-------
Izvršitev fotografij vseh vrst je neprekosljiva.
Ha razpolago je neštevilno pohvalnih pisem.
Cene nižje kakor pri konkurentih.
Agenturo Zwilchenbart
v  Buchsu  ali  Baslu (Švica)
Vožnja čez morje samo 6 dni.
>       Na vsako vprašanje daje se kretom pošte in brezplačno odgovor in pojasnila.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Mačelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilno vlogo se obrestujejo po 4 7, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama.
Posojila: na vknjižbe po 5*/»%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 57,%,
»tanje 31. dec. 1903. (v kronah): Članov 1777 z deleži K = 123.644. — Hranilne vloge 1,4I6.573'66. —Posojila 1,471.650*42 — Vrednost hiš 162.162-93 (v resnici so vredne veS). — Reservni zalog 70.12585.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79.
Gorica  -s**s-   Gorica
Klimatidno zdravišfia.
Hotel Sudhahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu ro dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. ¦- V hotelu je obsežna knjižnica.
Božj asi*
Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o leh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v prir. 8chwflnnen-Apotehe, Prftnkfnrt n. M.
Andrej Fajt  ,
pekovski mojster §
v Carici Corsi Franc. Gius. «, 2.       | filijalka v  isti  ulici št. 20.   {
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za blr-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.                                     ,
Ima tudi na prodaj različne moke, j fino  pecivo,  fina   vina in   likerje ' po zmernih cenah. /i» Tellko   uo«   »r! poroti   goriško j pliice, potice Itd.
Profesor Anion de Easagrande
»¦|.i» nif.jctii-hn- :ik;i.!-»;t..- v \\\r r. i < AUW..i» r. [..:»¦../.i . -/.litimi kiilajnitiii,, v ¦¦'.mIu.i' •<•¦ zli'«' i.<i!.:;iui m r.i/.-'u; . liinm. f)r.li;iiL-.liH|. b,„..-ij.il.H' /.» L i *-**- \>.,\,-.:iu d<-.\- i :¦ l';u-ix:i m- us».'ui v Vidmu (Udine) od H. do 25. julija 1904. N.i/[i>i!..;,i c-niviifin s .ih.-in-M). J.i odpre svoj atelje v ulici Cortazis št. 1. kjer bo ordir.iral od 9 ure prodp do * 5. ur« pop. ob delavnikih in od 9. do 12. ure predp. oh nedeljah.
'    V Ben^kah, campo Sellofe 1164. od 26. jd do 9. avg. !904.
n 1 kat.-p-i.i m- je ;:ahv.ti:ii |..<.:V-otjii .le CvMi-Taiili-   ,<• i,:-!.,.i .>
tr»jveeji kako se ima zdraviti kila
Vsak dan se množi število nesroriiih. ki Ir, ijo n.i tej nti uSni holeni,
Zaslugi gre torej prof. OaMa^randi. ki je izumil  sredstvo,  ;* katerim je molite«  ntiiti-iui   me,««. min. darovati zopet zdravlje.
Dve eleklrieni  ploei se postaviti na prostor,   kjer ne je poj a ila   kila  ter -<• i-l»«   zve.Vju - potno.'-,., elastičnega traka, tako. da bolnik ne obMi nikake oviro.
V kratkem rasti se mora kila popolnoma odpraviti.
S pripomočkom prof. Ca^rande se odstrarpjo vsa   dnt^a   zdravljenja,  ki so vt'.'1'.i' itel,. uev.inii
!'rof. Casagrande sprejme bon tur le t'daj. ko je bolnika popolnima ozdravil
Soproga prof. Casainande sta.i tro*pein in o'rokotn r.di.-.viine pasove.
Prof, CasaKiande ima veliko zalogo >deklri.'mh aparatov za bolne na živcih itd. Vodik izbor elefcrirniij priprav za vm> norvoziio bolezni. Zdravniška preiskovanju broplaeiut. V Sacile, videmska provinrija, v lastni palači  od 10. avgusta do '20. septembra 1001
SeiajgM
zelo znižane vozne cene v
Ameriko
Prej ff Id. 105
Ravno ista vožnja in postrežba kakor  prej
Iz Ljubljane v Novi-York samo gld. 60
s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsvlvanja, Oh>o, Illinois,   Minnesota, Montana,  Cil farntja itd. toliko višje kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg - Amerika Linie
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj polije 20 kron are na moj naslov :
Fr. Seunig  — Ljubljana, Dunajska cesta 31.
Zahtevajte pri nakupu
Kchicht-ovo štedilno milo
z znamko „JELEN".  -*^
Varstvona znamka.
Ono je BW   zajamčeno čisto   WfM ,n brez vsake škodljive primesi. Pere Izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neikodljivo milo naj dobro pazi da bo Imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN . Georg Schlcht Aussig a. E. —  Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju 1
— Zastopnik: Umberto Bozzioi - Gorica, Stolna ulica št 9. =
Dobiua se pousodi
Christofle & CJs
c. in kr. dvorni založniki
Heimlehhof DuntU I. Opern lling 5.
Težko posrebrnjeno namizno orodje In posodje vseh vnt
(žlice, vilice, noži itd.)              '\
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Največja izbira najlepših modelov.
pp» nustrovan cenik na zahtevanje. ¦*•([ Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno  znamko  in ime Christofle.
~p* Odlikovan fotografski atelje  •*
V Ameriko potujoči
naj se blagovolijo obrniti na
Zdravljenje kile brez operacije.