INTERVJU
■i/o ■o
-r<">
im
■in
;©
■r-
Zgodovinska nedelja: zmaga po 15 letih str. 20
Zdravilišče obrača v drugo smer
str. 34
Novi predsednik uprave Therma-ne Laško Andrej Bošnjak
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
wVrTEDNm
VSAK ČETRTEK
Zaupate nam že 68 let
eaftfe' fj UŽITEK V DOBRI KAVI I
PRAŽARNA: 03/713-2666 S
JELOVICA
HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA
wm Mto
Št. 44 / Leto 68 / Celje, 3. oktober 2013 / Cena 2,50 EUR
Po proračunih še
rebalansi. Zakaj? zakaj je morala
Očitno so proračuni - tako na državni kot na občinskih ravneh - vse bolj nabor oditi direk potreb in želja. Se nam zato dogajajo rebalansi? Vse več jih imamo tudi v obči- ZD Laško?
JELOVICA PSC CELJE
Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si
aktivna starost
PRILOGA SLOVENSKIH POKRAJINSKIH ČASOPISOV
nah na Celjskem. str. 2-3, 16
str. 5
ROGAŠKA SLATINA
Kmalu modra cona
str. 7
Ko Frankolovčani zavihajo rokave str. 8-11
CELJE
Pri obnovi 400 tisočakov prihranka str. 6
Začetek tudi za
študente str. 17
Zagrizli so v kranjsko
klobaso str. 15
KOZJE -
Župan odprl zapor str. 12 Doktorica matematike
peče potice str. 33
PREBOLD -
Oprema za pogumne in srčne str. 18
2
NAŠA TEMA
UVODNIK
Dlakav mamut
Nekoč se je spremenilo okolje, mamuti pa ne. Zato jih danes ne bomo našli v nobenem živalskem vrtu, le kot materialni vir v obliki okostja ali kot umetniško stvaritev na kakšnem prostoru, na primer ob Velenjskem jezeru. Med pisnimi viri naše preteklosti pa bodo zagotovo proračunski dokumenti, skrbno hranjeni tudi v vladnih arhivih. In morda se bo kakšen nadebuden absolvent lotil BISERKA POVŠE diplomske naloge z naslovom Vsi	TAŠIČ
slovenski rebalansi in ugotavljal, da so nas morda pokopali tudi »mamutski« proračuni, neprilagojeni spremembam v okolju.
V	Novem tedniku se kot osrednji regionalni časopis na Celjskem lotevamo pometanja pred lastnim pragom. Sprašujemo se namreč, zakaj imamo toliko rebalansov občinskih proračunov. Če je rebalans proces ponovne uskladitve prihodkov in odhodkov v podjetju, državi, občini, se kot prvo zdravo-razumsko vprašanje zastavlja naslednje: »Ali na lokalnih ravneh ne znamo izračunati, kako dolga naj bo odeja, da bi že ob načrtovanju proračuna lahko uskladili načrtovane prihodke in odhodke tako, da med letom ne bomo prerazpore-jali postavk in popravljali finančnega načrta?!« Seveda se ob tem zastavlja vsaj še eno vprašanje, in sicer ali so proračuni občin sploh še pomemben finančni načrt?! Morda so, kot menijo nekateri, predvsem nabor različnih želja, ki je odvisen od številnih spremenljivk. Med njimi so del naše stvarnosti propadi podjetij, ki morajo izpeljati posamezne občinske naložbe, in nenazadnje nedorečeni in spreminjajoči se predpisi ter negotovi okviri državnega proračuna. Tako je na primer vladni predlog o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 močno razburil predstavnike občin, ker namenja precej manj denarja pri državnem sofinanciranju občinskih naložb, za leto 2015 pa jih menda celo ukinja.
Enega od možnih razmislekov o smiselnosti rebalansov ponuja kar finančni minister Uroš Čufer s hvalo, da nov rebalans državnega proračuna, torej najpomembnejšega dokumenta v državi po besedah premierke, ne bo potreben. S tem naj bi, tako predvidevam, želel prvi finančnik signalizirati slovenski javnosti, da je vladna koalicija domislila proračun tako dobro, da bo zdržal morebitne izpade prihodkov oziroma želenih prilivov davkov na eni strani ter morebitnih nepredvidljivih dogodkov na drugi strani. Komu in čemu so torej potrebna tovrstna zatrjevanja, da nov rebalans v državi ne bo potreben? Brez gospodarske rasti in vseh predvidenih pobranih davkov se zdi poprečnemu smrtniku že zdaj težko izvedljiv. Toda upanje, da nam bo uspelo in da kot država ne bomo postali dlakav mamut, seveda ni greh.
Pa se vrnimo na celjski teren rebalansov, ki jim tudi ni videti kraja. Večina županov očitno ne misli, da so kaj slabega. In kaj pravijo naključni anketiranci, na kaj pomislijo ob besedni zvezi rebalans občinskega proračuna? Dokument občine, kar rebalans proračuna je, ponavadi zahteva spremembe tako na strani prejemkov kot izdatkov v zneskih, ki presegajo delež prerazporejanja sredstev, ki so še v pristojnosti županov. Zato je rebalans lahko tudi politično kupčkanje, predmet izsiljevanja, sposobnost skrivanja lastnih napak za pleča države, ki naj ne bi zagotavljala potrebnih vhodnih podatkov za načrtovanje. In verjetno še marsikaj drugega. Povečani stroški zimskih služb in zakasnitev objav javnih razpisov države ter čakanje na izid evropskih razpisov - so le nekateri »povzročitelji« rebalansov.
Če kakšno zaušnico, potem lahko občinskim načrtovalcem od treh obstoječih virov občinskih proračunov priso-limo vsaj pri dveh. Občine se namreč financirajo, kot je znano, iz lastnih virov, s sredstvi države ter z zadolževanjem. In vsaj pri prvem in tretjem viru bi pred sprejetjem proračuna res morali znati izračunati, kaj bodo morali komu plačati in kaj bo moral kdo plačati občinski blagajni. Je torej problematičen predvsem tisti del občinskih proračunov, ki je odvisen od sredstev države? Tudi to se sprašujemo v tokratni temi Novega tednika.
V	posebni prilogi osrednjih regionalnih časopisov pa govorimo o povsem drugačnem rebalansu. Starostniki, ki morajo poskrbeti za aktivno preživljanje svojega časa, vključno s čim bolj kakovostnim življenjem, morajo s plusi in z minusi še kako znati, saj večina med njimi lahko vse manj računa na državo. Za zadolževanje so praviloma tudi prestari in pri bankah ne najbolj zaželeni komitenti. Ostanejo jim torej le še lastni viri. In v teh časih, ko bi cesar, ki je vse bolj nag, rad potegnil iz naših žepov čim več, morajo starostniki še kako dobro krmariti s svojimi »proračuni«, o rebalansih pa lahko bolj sanjajo. Njim je zgodba o dlakavem mamutu, ki se ni spremenil in prilagodil novim razmeram v okolju ter je zato izumrl, še kako znana. Samo njim?
Proračunom pravi sledijo rebalansi.
Očitno so proračuni vse bolj nabor potreb in želja, manj pa finančni načrt - Rebalansov čunov- Neznanje, negotovost ali nespretno ravnanje države?
Vlada je v ponedeljek sprejela predlog proračuna za prihodnji dve leti. Z njim obljublja stabilnost in v javnosti že žanje zelo različne odmeve. Ključne poudarke proračuna države povzemamo na straneh gospodarstva, v tokratni Naši temi pa nas je k razmisleku spodbudila izjava finančnega ministra Uroša Čuferja, češ da nov rebalans prihodkov in odhodkov države verjetno ne bo potreben. Rebalansi so namreč vse bolj stalnica načrtovanja financ tudi v občinah na Celjskem. Ali to pomeni, da občinski finančniki ne znajo načrtovati?
Občina Šmarje pri Jelšah je letošnji proračun sprejela konec januarja, konec maja je sledil prvi rebalans, do konca leta bo potreben še eden. Na občini razlagajo, da rebalans sprejemajo le, ko je to nujno potrebno, pri čemer poudarjajo, da bi lahko bila proračunska zakonodaja precej manj zahtevna, kot je.
V občini rebalans po besedah vodje oddelka za družbene dejavnosti in finance Zlatke Pilko praviloma sprejemajo le ob koncu leta, da uravnotežijo proračun. Letos je bil popravek potreben že
v prvi polovici leta, saj je občina od ministrstva za kmetijstvo in okolje prejela 217 tisoč evrov za sanacijo dveh plazov, ki so ju sprožile poplave v letih 2010 in 2012. Če postavke ne bi uvrstila v proračun, denarja ne bi mogla uporabiti. Podobna bo zgodba pri naslednjem rebalansu. Pilkova sicer poudarja, da je pri pripravi proračuna in sprejemanju rebalansov slovenska zakonodaja ne le zelo obsežna, ampak tudi izredno toga in zahtevna, bistveno preveč je administracije.
Predlog za poenostavitev
»Na prihodkovni strani načeloma ni težav, drugače je pri odhodkih. Veliko lažje bi bilo, če bi bilo dovoljeno vsaj za nekaj odstotkov preseči določen odhodek, a po veljavni zakonodaji za določen projekt ne smemo dati niti evra več, kot določa proračun,« razlaga Zlatka Pilko. Če je v proračunu tako na primer za gradnjo parkirišča rezerviranih sto tisoč evrov, jih občina ne sme porabiti 110 tisoč. Postopke bi se dalo po mnenju naše sogovornice poenostaviti tudi tako, da občini ne bi bilo treba sprejemati rebalansa zaradi pro-
jektov, za katere prejme sredi leta denar na razpisih in ga porabi za točno določen projekt. Tako bi privarčevali predvsem pri času.
Preveč
projektnega in ...
Občino Vransko že vse od ustanovitve pred petnajstimi leti vodi župan Franc Sušnik, ki ima tako s pripravljanji proračunov in z njihovimi rebalansi dolgoletne izkušnje. Do zdaj so na Vranskem ob vsakem koncu leta še vedno morali izvesti uskladitev proračuna z dejanskim stanjem, v posameznih letih celo dvakrat, kar po besedah Sušnika ni nič nenavadnega, saj gre pri proračunih zgolj za niz pričakovanj. Tudi konec letošnjega leta se tako obeta rebalans.
... premalo programskega financiranja
Pri oblikovanju proračunov se občina lahko opre zgolj na eno oziroma dve fiksni postavki. Povsem natančno lahko določi primerno porabo, dohodek, ki ga prejme na podlagi davčnih virov, in v zadnjih letih še sredstva za odpravo razvojnih razlik. Vse ostale postavke so bolj
ali manj spremenljive, kar pomeni, da pri načrtovanju proračuna obstaja ogromno neznank, povezanih s prejemki in z odhodki. Proračun je po mnenju Sušnika nemogoče realno pripraviti, saj je v Sloveniji veliko več projektnega financiranja kot programskega. Občina tako ne ve, kako uspešna bo na javnih razpisih in posledično koliko sredstev bo pridobila. Kljub vsemu se Sušniku zdi smiselno, da občine pripravljajo tako podrobne proračune. Preveč samostojnosti pri oblikovanju in izvrševanju bi namreč pomenilo tudi več možnosti za kakršne koli samostojne interpretacije županov in s tem zlorabe občinskega denarja. Neizogibno je, da vse projekte potrdi občinski svet. In prav tovrstne odločitve je nato treba tudi vključiti v rebalans. Prihodki so odvisni tudi od plačila komunalnega prispevka, ki je odvisen od bodočih investitorjev v občini in gospodarskega stanja v državi.
Ponekod morajo postavke znižati
V Kozjem, ki je gospodarsko najšibkejša občina na Kozjanskem, so obravnavali proračun pred nekaj dnevi,
Rebalans proračuna svetniki sprejemajo na enak način kot prvotno besedilo odloka o občinskem proračunu. Celjski mestni svetniki so letos potrdili že dva rebalansa - med obravnavo prvega so spomladi na mize kot amandma dobili še predlog za financiranje zabavno-glasbene prireditve Štimung fest, prejšnji teden pa so z amandmajem dopolnjevali letni načrt prodaje oziroma nakupa zemljišč v lasti mestne občine.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
NAŠA TEMA
3
loma Zakaj?
ANKETA
Rebalans občinskega proračuna. Uskladitev, prerazporejanje, prikrivanje ...
Na kaj pomislite ob besedni zvezi rebalans občinskega proračuna? Kot smo spoznali med mimoidočimi na celjskih ulicah, ta zanje ne pomeni zgolj ponovne uskladitve predvidenih odhodkov in prihodkov, ampak nosi s sabo številne druge pomene.
vse več tudi pri načrtovanju občinskih prora-
ko so sprejeli njegov rebalans. Bistvenih sprememb ni bilo, čeprav je letos nekaj posebnosti. »Predvsem gre za spremembe v povezavi z razpisanimi projekti, saj so se med projektantskimi ocenami in ponudbami pojavile razlike. Zato smo nekatere postavke morali znižati,« pravi o rebalansu župan Kozjega Andrej Kocman. Teh ni malo, saj je letos veliko naložb. Prihodki proračuna občine s 3.200 prebivalci znašajo letos kar 6,1 milijona evrov, odhodki milijon več, razliko predstavlja najeti kredit. Proračun je rekorden, najvišji od ustanovitve občine, v njem je za različne naložbe namenjenega kar 61 odstotkov vsega denarja. Največja je gradnja večnamenske dvorane v Kozjem.
Za nekatere naložbe več denarja
Za energetsko obnovo osnovne šole v Lesičnem so med drugim ugotovili, da so dotrajani žlebovi in strelovod, česar v upravičeni strošek projekta ni mogoče vključiti. Dodatna sredstva so nato pred nekaj dnevi zagotovili z rebalansom. V Kozjem so prav tako znižali proračunsko postavko za kohezijski projekt, ki ga zaradi zapletov letos ne bo mogoče izvesti. Gre za projekt oskrbe petih obsoteljskih občin s pitno vodo, z njim želijo v občini Kozje poskrbeti za vodovod Zagorje-Lesično-Pilštanj, kjer bi zamenjali azbestne cevi in vodovod posodobili.
Zadnjo sejo občinskega sveta v Kozjem so sklicali
predvsem zaradi poročila o izvrševanju proračuna v prvem polletju in sprejetja rebalansa.
Za eno ali dve leti?
V zadnjih letih občine načrtujejo rebalans za dve leti. Župan Vranskega Sušnik je prepričan, da je tovrstna priprava proračuna smiselna, saj je zahtevnejše investicije po njegovem mnenju nemogoče dokončati v enem letu. Ključno pri tem je sprejemanje večletnih načrtov razvojnih programov, ki so obvezna priloga proračunov. Vranšani že čakajo na sprejem državnega proračuna za leto 2014, na podlagi katerega bodo spremembe in novosti vključili z rebalansom tudi v občinski proračun.
Občina Šentjur prav tako sprejema proračun za obdobje dveh let, aktualni proračun je torej za leti 2013 in 2014. Rebalans proračuna Občine Šentjur za leto 2013 še ni bil predlagan niti sprejet, a je v pripravi. Kot so sporočili iz občine, je treba v primeru rebalansa proračuna, torej proračuna za leto 2014, upoštevati spremembe dinamike izvajanja in financiranja projektov, vključitve novih projektov v proračun, ki ob uspešnem kandidiranju na razpise predvidevajo sofinanciranje izvedbe iz občinskega proračuna, in povečati sredstva za zimsko službo, ki je v sezoni 2012/13 predstavljala velike stroške.
ANJA DEUČMAN ŠPELA OŽIR BRANKO JERANKO TINA VENGUST
Nina Vodopivec, Celje:
»Ob tej besedni zvezi pomislim na nekaj, kar bi moralo >štimati<, da bi se lahko reševalo stanje v naši državi, a je verjetno bolj način, kako se lahko stvari pretakajo v neke neznane vire. Ti bi morali biti bolj jasni in odkriti in čeprav so rebalansi zapisani črno na belem, nam še vedno ne koristijo, saj nimamo sistema oziroma vizije, kako bi lahko iskali rešitve. Dokler ne vemo, v katero smer želimo iti kot družba, nam informacije, ki jih v sebi nosijo ti izračuni, ne bodo pomagale. Šele takrat, ko bomo vedeli, kaj je naš cilj, nam bodo, če so podatki odkriti in jasni, prišli prav. Zakaj so rebalansi tako pogosti, ne bi znala odgovoriti. Politiko namreč spremljam bežno, sem namreč pripadnica generacije, ki bi se morala bolj udej-stvovati, a se ne, tudi zaradi osebne zamere, da majhen človek marsičesa ne more spremeniti.«
NE PREZRITE
Vodja oddelka za finance in gospodarstvo v MOC Sandi Sendelbah:
»Prav je, da imaš za čim več projektov pripravljeno projektno dokumentacijo, da se lahko potem prijaviš na razpis. Če šele ob objavi razpisa začneš razmišljati o tem, da bi bila prijava dobra, a projektne dokumentacije še nimaš, je nemogoče, da bi se sploh prijavil. V Celju imamo zato v proračunu posebno postavko priprave projektne dokumentacije ... Kako dobro se je obnesla, kaže primer protipoplavnih ukrepov. Če takrat ne bi imeli pripravljene dokumentacije, je ob razpisu ne bi mogli predati državi. Če v Celju ne bi vložili približno pol milijona evrov v pripravo te dokumentacije, zdaj na območju mesta in Savinje ne bi bilo del, ki so vredna skoraj 50 milijonov evrov.«
stran 16
Marta Ferlinc, Šmarje pri
Jelšah: »To pomeni, da občine spet potrebujejo dodatna sredstva. To, da so rebalansi neizbežni vsako leto, lahko najbrž pripišemo nesposobnosti tistih, ki pripravljajo občinske proračune, nekaj pa je odvisno od neizpolnjenih prihodkov. Občinam vse bolj zmanjkuje denarja, podobno kot ga zadnje čase zmanjka tudi nam v gospodinjstvih. Krivda je tako na strani pripravljavcev kot na strani virov financiranja. Zagotovo pa je z rebalansi veliko dela, zato imajo občine za področje financ najbrž zaposlenih veliko ljudi. Če bi ti, ko pripravljajo proračun, znali bolje načrtovati, rebalansi ne bi bili potrebni. Tudi sama se sprašujem, zakaj je rebalans v Sloveniji nekaj, kar se ponavlja.«
Milica Kandolf, Celje:
»Ob tem pomislim na goljufijo, res imam slabo mnenje. Rebalansi so po mojem mnenju namenjeni prikrivanju in preusmerjanju pozornosti, potrebni pa so predvsem zaradi nepoštenosti in pomanjkanja vrednot. Ker nihče več ne spoštuje delavcev in ker so vsa podjetja šla k vragu, imamo slabo stanje v gospodarstvu, zaradi tega pa zmanjka tudi denarja za projekte na občinski ravni. Iz česa naj bi se financirali? Občine bi po mojem mnenju morale bolje vedeti, na kakšen košček pogače lahko računajo, saj vendar imajo svoje bilance. Bolj bi morale paziti na porabo, predvsem pa na to, da denar, ki pripada vsem, ne bi šel v žepe posameznikov.«
Tomaž Vodenik, Celje:
»Rebalans zame pomeni razporejanje denarja, prihodkov in odhodkov zaradi usklajevanja z raznimi društvi, krajevnimi skupnostmi in drugimi porabniki občinskega denarja. Potreben je zaradi sprotnega usklajevanja. Da so rebalansi stalen spremljevalec naših občin, so najbrž krive notranje službe občinske uprave, torej pripravljavci občinskih proračunov.«
TINA VENGUST Foto: GrupA
Zaupate nam že
68 let
[ffvffffmTfl
novice iz 33 občin
Teodor Gozdnikar, Celje:
»Če sem čisto odkrit, ob tej besedni zvezi ne pomislim na nič posebnega. Gre za to, da sredstva občine prestavljajo iz ene postavke v drugo, do česar pride, ker država nameni premalo sredstev za lokalno samoupravo in ker nastajajo nenačrtovani stroški. Zato je treba obstoječe prihodke premeščati tja, kjer nastanejo potrebe. Menim, da bi morala biti zakonodaja na tem področju bolj poenostavljena, da bi lahko občine svoje odločitve sprejemale, ne da bi morale za vsako spremembo sprejemati rebalans. Ta je po mojem mnenju le še dodatna birokaracija, ki služi namenom statistike, najbrž pa se morata v vsaki občini s tem ukvarjati vsaj dva človeka in tako je v javni upravi še več zaposlenih.«
4
GOSPODARSTVO
novi tednik
Št. 44, 3. oktober 2013
Vlada obljublja stabilnost
Prihodnje leto več denarja za železnice, manj za ceste - Od davka na nepremičnine dobrih 200 milijonov v državni proračun
Vlada je v začetku tedna sprejela predlog državnega proračuna za leti 2014 in 2015. Kot trdi finančni minister Uroš Čufer, je proračun narejen tako, da zasleduje zastavljene cilje, ki jih država mora doseči. To je, da bo javnofinančni primanjkljaj prihodnje leto znašal manj kot tri odstotke BDP, leta 2015 pa približno 2,5 odstotka. Do proračunskih dokumentov, ki jih je vlada posredovala Bruslju, se bodo opredelili tudi v Evropski komisiji.
Proračun za leto 2014 predvideva za 8,6 milijarde prihodkov, kar je dobre pol milijarde več kot letos, in 9,6 milijarde evrov odhodkov, to je nekoliko več kot letos. Primanjkljaj naj bi tako prihodnje leto dosegel dobro milijardo evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. V letu 2015 naj bi bili prihodki približno takšni kot v letu 2014, odhodkov naj bi bilo za približno 100 milijonov manj.
Čeprav vlada s takšnim proračunom obljublja stabilnost, je nejasnosti in predvsem negotovosti kar nekaj. Prva in največja je, kaj bo
o proračunu rekel Bruselj. Druga je, kje bo vlada našla približno 170 milijonov evrov proračunske obveznosti za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij v javnem sektorju.
Za dobre pol milijarde več davkov
Glavni polnilec proračuna za leto 2014 bodo predstavljali seveda davki. Država naj bi jih pobrala za 6,87 milijarde evrov, kar je 560 milijonov več kot letos. V to številko so vključeni davki, ki so že bili sprejeti, in tudi tisti, ki jih namerava vlada sprejeti do konca leta. Z davkom na nepremičnine, glede katerega je še vedno veliko nejasnosti, vendar naj bi bile podrobnosti znane že v nekaj dneh, bo država zbrala 205 milijonov evrov. Enak znesek naj bi dobile tudi občine. Tudi na račun letošnjega zvišanja davka na dodano vrednost (za eno oziroma dve odstotni točki) se bo v državni proračun prihodnje leto nateklo več denarja, skupaj pa naj bi DDV predstavljal dobre 3 milijarde evrov prihodkov proračuna. Večje iztržke si vlada obeta
tudi od večine drugih davkov, na primer dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb, trošarin. Ob sprejemanju proračuna je bilo mogoče slišati, da vlada razmišlja o ponovnem zvišanju stopenj davka na dodano vrednost, kar je minister za finance tudi priznal, vendar je vlada to misel opustila.
Varčevanje pri stroških vlade
Vlada v proračunu za leto 2014 načrtuje 9,6 milijarde evrov odhodkov. Ob tem se domača sredstva znižujejo, za skoraj 270 milijonov evrov pa se povečujejo odhodki na račun evropskega denarja. Vlada namerava najbolj varčevati pri izdatkih za blago
in storitve, ki naj bi jih okle-stila za dobrih 100 milijonov evrov, zmanjšale se bodo tudi subvencije podjetjem, transferji posameznikom in gospodinjstvom pa bodo ostali na približno enaki ravni kot letos.
Pregled po proračunskih uporabnikih kaže, da je za plače in druge izdatke za-
poslenih v javnem sektorju predvidenih 900 milijonov evrov, kar je manj kot v veljavnem proračunu, vendar se znotraj tega povečujejo sredstva za delovno uspešnost. Sicer naj bi vladni porabniki dobili za približno 340 milijonov evrov več kot letos, pri čemer naj bi bilo na posameznih ministrstvih in
v vladnih službah kar nekaj sprememb navzgor ali navzdol.
Več za
zaposlovanje
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo imelo na primer prihodnje leto na voljo 22 milijonov evrov več kot letos, torej 433 milijonov evrov. Več denarja bo za podporo turizmu, spodbude za rast in razvoj podjetij se povečujejo na dobrih 37 milijonov evrov, za regionalni razvoj bo namenjenih dobrih 63 milijonov evrov oziroma 35 milijonov več kot letos. Višje bodo tudi spodbude za zaposlovanje. Po drugi strani se bodo krepko zmanjšala sredstva za gospodarsko infrastrukturo in razvojne centre, manj denarja kot letos bo tudi za spodbujanje tujih naložb.
Sredstva ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bodo višja za 83 milijonov evrov in bodo znašala 1,56 milijarde evrov, kar je nekoliko več kot letos. Največ denarja, skoraj tretjino, naj bi namenili za trg dela in delovne pogoje, za
kar 17 milijonov evrov manj denarja pa naj bi šlo za nadomestila za brezposelne. Milijon evrov manj naj bi bilo tudi za ustvarjanje delovnih mest, več kot letos, in sicer pet milijonov evrov, pa naj bi bilo za spodbude za zaposlovanje.
Manj za okolje
Poglejmo še, kaj se obeta ministrstvoma za kmetijstvo in okolje ter za infrastrukturo in prostor? Prvo naj bi prejelo za dobrih 28 milijonov evrov manj denarja, največ pa naj bi izgubilo pri postavki varovanja okolja in okolj-ske infrastrukture. Za kar 45 milijonov evrov naj bi se znižala sredstva za ravnanje z odpadki. Ministrstvo za infrastrukturo naj bi prihodnje leto izgubilo dobrih 68 milijonov evrov, vendar bo z 818 milijoni evrov krepko nad vsoto, ki jo ima na voljo letos. Znotraj tega naj bi za naložbe v železniško infrastrukturo šlo skoraj 390 milijonov evrov. Krepko manj naj bi bilo denarja za upravljanje in sprotno vzdrževanje državnih cest.
JANJA INTIHAR
Ministrstvo za finance bo za odplačilo glavnic vrednostnih papirjev, izdanih na domačem trgu, prihodnje leto namenilo skoraj 3,2 milijarde evrov. Stroški obresti za najeta posojila pri domačih in tujih bankah bodo znašali kar 944 milijonov evrov.
ZADNJA NOVICA
Po korakih do novih lastnikov
Včeraj naj bi bilo storjenih nekaj nadaljnjih potez pri prodaji družbe Radeče papir v stečaju. Kupec naj bi bila arabska družba Emkaan, ki menda kupuje tudi hčerinsko družbo Muflon.
O podrobnostih v stečajni pisarni upravitelja Boruta Sokliča niso želeli govoriti, češ da so podatki zaupne narave in zato sedaj, dokler so pogajanja še v teku, ne morejo posredovati informacij. Kot se je neuradno razvedelo, so potencialni kupci, ki so že opravili skrbni pregled, čakali še na zagotovilo države, da bo pomagala pri zagonu proizvodnje. Gre za denar iz dodatne razvojne podpore občinam, med njimi tudi občini Radeče, govori pa se o 2 milijonih evrov nepovratnih državnih spodbud. Zadnja izklicna cena je papirnico je znašala 2,5 milijona evrov, za Muflon 100 tisoč evrov, dubajska družba pa naj bi, kot se govori, za papirnico odštela 5 milijonov evrov.
Arabska družba naj bi v radeško papirnico vložila 15 milijonov evrov, zaposlila pa naj bi 150 ljudi.
US
Proračun pod lupo
Popraviti razbito j? zavarovano steklo v vašem domu je lahko zelo enostavno.
Pokličite brezplačno številko, takoj prijavite škodo in Zavarovalnici Triglav prepustite vse skrbi v zvezi s popravilom, vključno z izbiro pogodbenega steklarja.
Če koalicijske stranke menijo, da je proračun države za dve leti dobra osnova za izhod iz krize, opozicijske temu ostro nasprotujejo. Župani mestnih občin se razburjajo zaradi nepremičninskega davka.
Davkov naj bi se prihodnje leto v proračunu nabralo za 6,8 milijarde evrov, v kar je že vštetih 205 milijonov evrov davka na nepremičnine, čeprav vlada zakona o uvedbi tega davka še ni poslala v obravnavo v državni zbor. Podrobnosti in zlasti višine davčnih stopenj še niso določene. Kar po vrsti mu nasprotujejo vse interesne skupine, ki jih bo prizadel; zelo ostro tudi župani vseh 11 mestnih občin.
Brez socialnih partnerjev
S predlogom proračuna naj bi se prvi seznanili socialni partnerji, a so sindikati zaradi nezadovoljstva, ker so imeli za preučitev obsežnega gradiva na voljo manj kot 24 ur, srečanje protestno zapustili. Najbolj ostri so bili v svobodnih sindikatih, ki so potezo vlade, da socialni partnerji dobijo proračunsko gradivo
na vpogled kasneje kot novinarji, označili kot dokaz, da je zanjo »socialni dialog nujno zlo, ki se mu je treba posvetiti pet pred dvanajsto«. S predlogom in časom, ki so ga imeli na voljo za seznanitev s številkami in z ukrepi, so bili nezadovoljni tudi delodajalci.
Težka usklajevanja
Če so bila že koalicijska usklajevanja težka - z odhodom iz vlade je zaradi razmišljanj o posegih v pokojnine grozil DeSUS - so ta očitno še težja s socialnimi partnerji in z opozicijo. Vlada je tokrat prvič pred obravnavo proračunskega predloga v državnem zboru z njim želela seznaniti opozicijske stranke. Petkovega srečanja sta se udeležili le SLS in NSi, medtem ko se poslancem SDS ta predstavitev ni zdela smiselna. Predsednik SLS Franc Bogo-vič je ocenil, da se je vlada s pripravljenim proračunskim predlogom zavestno odločila, da krize ne bo reševala v skladu s svojimi zavezami in priporočili. Proračuna namreč ne vsebujeta nobenih reformnih ukrepov, finančne posledice pri odhodkih pa so
večinoma zgolj zaradi že v prejšnjih mandatih spremenjene socialne zakonodaje in Zakona o uravnoteženju javnih financ.
V Slovenijo naj pride trojka
Opozicija sicer ocenjuje, da je predlog nerealen in utegne državni proračun že kmalu potrebovati nov rebalans, saj naj bi ta predlog temeljil na preveč optimističnih napovedih prihodkov. Podobno menijo tudi številni ekonomisti. Še ostrejši do proračunskega predloga je bil prvak opozicijske stranke SDS Janez Janša, ki je vlado pozval, naj čim prej zaprosi za tujo pomoč. »S proračunom, ki ga sprejema slovenska vlada, se je država dokončno poslovila od ambicije, da se sama izkoplje iz krize,« je dejal. Ocenil je, da je za državo najbolje, če vlada prizna, v kakšnem stanju je Slovenija, in se, ker tega stanja ni sposobna sama razrešiti, sooči s tem tako, da čim prej zaprosi za pomoč mednarodne ustanove. Naj torej ne odlaša s »tistim, kar je neizogibno, ker bo cena vsak dan višja«.
IVANA STAMEJČIČ
Predsednik državnega zbora Janko Veber je v sredo sklical sejo kolegija, na kateri so določili časovni potek torkove izredne seje, na kateri bodo poslanci glasovali o proračunih za leti 2014 in 2015, ki ju je vlada sprejela minuli ponedeljek.
Zakaj je morala oditi direktorica Zdravstvenega doma Laško?
Po svetu zavoda je za Novi tednik svojo plat zgodbe predstavila še razrešena direktorica
Na navedbe Branke Bugarin je odgovoril tudi nekdanji direktor ZD Laško Marko Ratej, dr. med.. Dejal je, da je v času, ko ni bil več direktor, izdal le en interni dokument - izplačilo honorarja za prisotnost zdravnika in zdravstvenega tehnika na eni od prireditev. »Ker nova direktorica in strokovna vodja nista vedeli, kako to izpeljati, sta dejali, naj nalog za obračun pripravim sam. Na podlagi pooblastila strokovne vodje sem to uredil, pri tem pa sem uporabil star obrazec in spregledal, da na njem poleg mojega imena piše še naziv direktor.« Kot je dejal, je šlo za nenamerno napako, za katero se je direktorici večkrat opravičil, po njegovih zagotovilih pa ni šlo za namen spodkopavanja avtoritete direktorici.
Potrdil je, da so zunanji zdravniki svoje delo res opravljali po starih pogodbah, ki niso bile usklajene z novo zakonodajo. »ZUJF, ki je začel veljati julija 2012, je prinesel cel
kup sprememb. Nekatere stvari sem začel urejati, do dne, ko sem z mesta direktorja odstopil, pa nisem imel časa in priložnosti urediti pogodb. So pa slednje neurejene še po odhodu zadnje direktorice, saj se z zunanjimi sodelavci ni pogovorila, ampak jim je pogodbe s spremenjenimi pogoji poslala kar po pošti, zato nekateri nanje niso pristali. Ker pogodb z nekaterimi pogodbenimi delavci ni podpisala, pa smo izgubili tudi dve samoplačniški ambulanti, ki sta prej v ZD prinašali denar,« je dejal.
Zatrdil je, da se je v času svojega mandata z ukrepi kot so zmanjševanje stroškov in odpuščanje zaposlenih trudil za boljše finančno poslovanje ZD, a to po njegovih besedah ni bilo dovolj, da bi lahko sledil zmanjševanju sredstev s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Pomoči strokovnjaka pa ni poiskal, ker bi tudi to pomenilo dodatno finančno obremenitev za ZD.
Od leta 2008 je Zdravstveni dom Laško vsako leto posloval z izgubo. Po besedah Branke Bugarin je ta 31. decembra 2012 znašala več kot 123 tisoč evrov. V prvih treh mesecih letošnjega leta pa še dodatnih 31 tisoč evrov. Kot je še dejala Bugarinova, je poslovanje ZD Laško za poslovno leto 2012 pod drobnogledom računskega sodišča, v tem trenutku pa v tej zdravstveni ustanovi potekajo še notranja revizija evidence odsotnosti zaposlenih in njenega obračunavanja in trije inšpekcijski pregledi. Poleg rednega zdravstvenega inšpekcijskega pregleda še pregled inšpektorata za varstvo pri delu in požarno varnost ter pregled inšpektorata za delo na podlagi prijave, ki jo je odstopila Komisija za preprečevanje korupcije. V teku pa je tudi sodni postopek, ki se nanaša na postopek zaposlitve Bugarinove v začetku letošnjega leta.
LAŠKO - Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki dali soglasje k razrešitvi direktorice tamkajšnjega zdravstvenega doma mag. Branke Bugarin. Ta je v pogovoru za naš časopis poudarila, da je v svojem kratkem mandatu izboljšala finančno poslovanje zavoda, ki se sooča z rdečimi številkami, medtem ko je slabe odnose z zaposlenimi in ogrožanje varovanja zdravja bolnikov, ki so glavni razlogi za njeno razrešitev, zavrnila kot konstrukt.
Spomnimo, da je občinski svet soglasje za njeno imenovanje na mesto direktorice ZD Laško podal na februarski dopisni seji, Bugarinova pa je mandat nastopila aprila. Pri izbiri novega direktorja je bila v ospredju želja ustanovitelja, da bi izkušnje izbranega kandidata s področja ekonomije pomagale prebroditi situacijo v tej zdravstveni ustanovi, ki zadnjih šest let posluje v rdečih številkah. Po besedah župana Franca Zdolška je izguba vsako leto znašala med 5 tisoč in 15 tisoč evri, pri čemer takratno vodstvo ni poskrbelo za ukrepe, kljub temu, da je občinski svet večkrat opozarjal, naj poišče strokovnjaka, ki bi poslovanje izboljšal.
O poslovanju
Kot je zatrdila Bugarinova, je ZD Laško od aprila, ko je nastopila mandat, do julija, za katerega obstaja zadnji uradni podatek, posloval pozitivno. »Sicer nismo uspeli pokriti vsega primanjkljaja iz preteklih let, nastala je namreč likvidnostna vrzel, zato je bilo treba za plače zaposlenih najemati kredite. V tem kratkem času, ko sem bila direktorica, sem pridobila nepovratna sredstva na dveh razpisih in sklenila pogodbo, ki preko zavoda za zaposlovanje zdravstvenemu domu nudi dodatna sredstva iz naslova evropskega socialnega sklada.«
O zaostrenih odnosih
Na seji občinskega sveta je predsednik komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja Janko Cesar pojasnil, da so se za nezaupnico odločili predvsem zato, da bi varovali interese zdravja bolnikov in pretrgali nevzdržne odnose med direktorico na eni in zaposlenimi na drugi strani. Po Cesarjevih besedah so namreč zaposleni občutili, da se jim dogajajo določene kršitve. Na to so odgovorili s sklicem zbora delavcev in svetu zavoda predlagali, naj direktorico razreši. Bugari-
nova odnosov z zaposlenimi ni dojemala kot slabih. Ker je bila zaposlena za polovičen delovni čas, je že prvi teden na novem delovnem
mestu objavila podatke, kdaj bo na voljo v pisarni, sicer pa je bila sodelavcem dosegljiva tako po zasebnem telefonu kot elektronski po-
šti. Povedala je, da naj bi se komunikacija med njimi zaostrila, ko je ugotovila, da naj bi nekdanji direktor Marko Ratej, dr. med, še vedno
izdajal uradne dokumente in se nanje podpisoval kot direktor. Kot je dejala, mu je zato izdala pisni opomin pred redno odpovedjo de-
Da je bil postopek v sporu med poslovodnim organom in svetom zavoda zdravstvenega doma zastavljen zelo široko, pobudo za razrešitev je namreč podal zbor delavcev, je v imenu Skupnosti zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije na zadnji seji občinskega sveta poudaril odvetnik Ivan Marovt. Poudaril je, da je bil svet zavoda kot organ, v katerem so zastopani ustanovitelji, zaposleni in drugi, na pobudo zbora delavcev dolžan ukrepati, prav zaradi širine pa je izključil individualizacijo oziroma osebne zamere. Svet zavoda ZD bo na mesto direktorja moral imenovati vršilca dolžnosti, nato pa pripraviti razpis za izbiro novega direktorja. Dodal je, da Bugarinovi ob nestrinjanju z razrešitvijo pripada sodno varstvo. Pravilnost postopka razrešitve in utemeljenost očitanih kršitev bo v tem primeru presojalo delovno sodišče.
lovnega razmerja. »V tistem trenutku, ko je zaposleni dobil opomin, sem začela od ostalih zaposlenih dobivati grožnje, da bom izgubo morala pokriti iz lastnih sredstev, najemati kredit za ZD in da nadaljnje sodelovanje z mano, če ne umaknem vseh pisnih opominov in dokazov o tem podpisovanju, z mano ni več mogoče,« je pojasnila. Pri tem je dodala, da so zaposleni zatem sestavili konstrukt, ki je privedel do njene razrešitve.
Zavrača očitke o dežurstvih
Zavrnila je tudi očitke, da naj bi bila odgovorna za neorganizirano dežurstvo konec julija in s tem za ogroženo zdravje bolnikov, do česar naj bi prišlo zaradi zapleta z zdravnikom, ki je dežurstvo opravljal po pogodbi. Povedala je, da naj bi zunanji pogodbeni zdravniki, ki so v ZD Laško opravljali dežurstva, delali brez soglasij in po pogodbah, ki so po določilih Zakona o uravnoteženju javnih financ neveljavne. Zato jih je želela urediti tako, da bi postale zakonite. »Pred tem sem strokovno vodjo opozorila, da utegne priti do težav, a je ta moja vnaprejšnja pisna opozorila vzela premalo resno. Kdo pa bo z veseljem pristal na delo po pogodbi, če je prej pospravljal denar v lasten žep mimo vseh pravil?« je dejala in zatrdila, da v organizacijo dela ni posegala.
TINA VENGUST Foto: SHERPA
Interventni zakon v zdravstvu bo
LJULJANA - Vlada naj bi na današnji seji obravnavala tudi usklajen interventni zakon o zdravstvu. Rezultat koalicijskega dogovora pa je, da bodo samostojni podjetniki odslej plačevali za zdravstvo najmanj 125 evrov mesečno, kar je 20 evrov več od dosedanje prispevne stopnje.
Koalicijski partnerji so namreč pri pogovoru v kabinetu premierke Alenke Bratušek našli kompromis za interventni zakon v zdravstvu, ki mu je doslej najbolj nasprotovala Državljanska lista. Uskladili so se o zvišanju najnižje prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje za samostojne podjetnike za polovico zneska, ki ga je pred-
videval prvotni predlog v višini 133 evrov. Skrajna meja za plačilo najnižje prispevke stopnje tistih, ki si kruh služijo kot samostojni podjetniki, je tako 125 evrov na mesec. Minister za zdravje Tomaž Gantar je po sestanku dejal, da ta zakon ne rešuje težav financiranja v zdravstvu, je le prvi korak pred sprejetjem sistemskega zakona. Vodja poslancev Državljanske liste Rihard Braniselj je dejal, da razlogov za zadovoljstvo »ne more biti«, vendar dogovor omogoča, da samostojni podjetniki, ki upravičeno plačujejo najnižji prispevek, ostanejo v »razumnih« mejah.
BPT
Pri obnovi 400 tisočakov prihranka
Glavni trg razkopan, v Stanetovi ulici zaenkrat še mirno
Prehod po Glavnem trgu je mogoč le še ob pročeljih stavb, saj je trg zdaj razkopan po vsej dolžini.
CELJE - Vrednost avgusta končanega prvega dela obnove starega mestnega jedra je znašala malo manj kot 4,7 milijona evrov, več kot polovični delež pa je k obnovi prispevala Evropa. Podobno velja tudi za nadaljevanje obnove, ko sta v drugem delu prišla na vrsto Glavni trg in preostali del Stanetove ulice s trgom pred Mestnim kinom Metropol. Ta naložba je ocenjena na 3,4 milijona evrov, od tega bo poldrugi milijon znova prispevala Evropa.
Glede na zaplete z menjavo izvajalca del je bilo mogoče pričakovati, da se bodo dela na Krekovem trgu, v delu Prešernove in Stanetove ulice ter še nekaterih drugih ulic v ožjem središču mesta podražila, a ko so v Celju sešteli številke pod črto, so te pokazale prihranek. Tako župan Bojan Šrot poudarja, da so privarčevali malo več kot 400 tisoč evrov, vendar prihranek nikakor ni šel na račun slabše kakovosti opravljenih del.
Zdaj glavnina na Glavnem trgu
Pred tedni se je v Celju začel drugi del obnove starega mestnega jedra. Delati so začeli na Glavnem trgu,
ki je zdaj razkopan po vsej dolžini. V mestni občini še vedno upajo, da bo trg obnovljen do decembra, ko naj bi novo urejeno in polepšano prizorišče znova gostilo Pravljično deželo. S projektantom se še dogovarjajo, ali bi bilo na Glavnem trgu mogoče dodatno umestiti kakšen vodni element. Tega si v Celju želijo zaradi izjemno dobrega odziva meščanov na fontano na Krekovem trgu.
Pomemben del drugega dela obnove starega mestnega jedra je še nadaljevanje obnove Stanetove ulice s trgom pred Mestnim kinom Metropol. Tam se dela sicer še niso začela, a kot pravi župan Šrot, bodo na tem območju najverjetneje morali odstraniti obstoječe platane. Razlog za podiranje dreves, ki dajejo poleti prijetno gosto senco, je tudi v tem, da imajo močan koreninski sistem, razraščen med komunalne
vode. Ob zamenjavi teh cevi bi korenine zelo poškodovali. »Če bo platane res treba podreti, bi radi to storili še letos, saj je jesenski čas veliko bolj primeren za saditev novih dreves,« pravi župan Šrot in dodaja, da bodo ta - kljub temu, da so občutno dražja kot sadike manjših dreves - dovolj razvita in velika, da bodo že takoj imela vlogo mestnih pljuč.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Od medu do praženega krompirja
ŠOŠTANJ - Niti deževno jutro niti kislo vreme v sobotnem dopoldnevu nista pokvarila razpoloženja razstavljavcev in obiskovalcev na Šmihelovem sejmu.
Na sejmu je svojo dejavnost predstavilo največ razstavljavcev doslej. Na voljo so bili izdelki domače obrti, veliko ročno izdelanega nakita in okraskov, slike, igrače, med in medeni izdelki, mlečni izdelki, domači suhomesnati izdelki, izdelki iz lesa ... Največ obiskovalcev so tudi tokrat imele stojnice različnih društev, saj so na primer člani turistično-olepševalnega društva navdušili s praženim krompirjem, predsednik TD Lajše Ivan Kavnik je v kotlu skuhal izvrstno zelje, na stojnici Športno-kulturnega društva Mačji kamen je bilo veliko slaščic, TD Skorno je predvsem otroke razveselilo s palačinkami, za pravo zabavo pa so tudi letos poskrbeli člani TD Pristava, ki vedno veliko pozornosti namenijo okrasitvi svoje stojnice.
US
Več kot sedemsto olimpijcev
REČICA OB SAVINJI - Osnovna šola in velenjska regijska pisarna Olimpijskega komiteja Slovenije sta pripravili mini olimpijado.
Na nogometnem igrišču ob rečiški šoli so se v različnih igrah pomerili učenci prvega triletja osnovnih šol Livada, Šoštanj, Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji. Vse dogajanje je sledilo sloganu Pomembno je sodelovati in ne vedno zmagati. Namen prireditve sta bili predvsem športna aktivnost najmlajših otrok in vzgoja v smeri športa in olimpizma. Pozdravne besede sta več kot sedemsto tekmovalcem in njihovim spremljevalcem namenila nekdanja slovenska profesionalna atletinja in udeleženka olimpijskih iger Brigita Langerholc Žager in nekdanji olimpijski in svetovni prvak v metanju kladiva Primož Koz-mus. Oba sta poudarila, da sta pomembna druženje in gibanje, igre, ki so jih pripravili na Rečici, pa naj pripomorejo h krepitvi prijateljstva med otroki.
US
Zahteva za
zdravstvena pojasnila
ŠMARTNO OB PAKI - Svetniki, ki so na eni od preteklih sej zaradi težav v zdravstveni oskrbi že gostili direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje Jožeta Zupančiča, so znova opozorili na nezadovoljstvo občanov zaradi ne dovolj kakovostnega zdravstvenega varstva.
V	velenjskem zdravstvenem domu primanjkuje kadrov, kar se odraža tudi v zdravstveni postaji v Šmartnem. Zgodilo naj bi se že, da kdaj v tednu naj ne bi delala nobena od splošnih zdravnic. Še več slabe volje povzroča spremenjen delovni čas oziroma delovanje laboratorija, ki krči obseg storitev, posledično pa se zmanjšuje kakovost, so prepričani občani. Zato svetniki zahtevajo pisno pojasnilo vodstva velenjskega zdravstvenega doma, kako namerava poskrbeti za večje zadovoljstvo občanov, predvsem uporabnikov laboratorijskih storitev.
US
Uspešni tudi projekti s Celjskega
GORNJI GRAD - Vlada bo na eni prihodnjih sej širila načrt razvojnih programov. Na podlagi zakona in povabila k oddaji načrtov porabe za sofinanciranje investicij je izbrala 17 investicijskih projektov, med njimi tudi pet s Celjskega.
V	občini Gornji Grad nameravajo prenoviti enega od cestnih odsekov na Črnivcu. Projekt ocenjujejo na 200 tisoč evrov, država pa bo prispevala tri četrtine potrebnega denarja. V občini Štore gre za projekt gradnje odvoda odpadnih fekalnih voda Kompole. Naložbo ocenjujejo na več kot 81 tisoč evrov, pri čemer bi država poplačala 76 tisoč evrov. V občini Prebold so prijavili projekt celostne prenove in ureditve vasi Matke. V občini Laško bo država za 274 tisoč evrov vredno obnovo ceste na Svetino sodelovala s 143 tisoč evri, v občini Mozirje pa bo za obnovo javnih poti v vrednosti 492 tisoč evrov prispevala kar 324 tisoč evrov.
US
NA KRATKO
Pomoč za študij
CELJE - Mestna občina letos namenja za pomoč višjemu in visokemu šolstvu dobrih 85 tisoč evrov. Pretežen delež je namenjen 40-odstotnemu sofinanciranju delovanja regijskega študijskega središča, od lani pa v Celju subvencionirajo tudi kadrovske štipendije regijske štipendijske sheme.
Občina sofinancira četrtinski delež štipendije in čeprav so lani v Celju ponudili možnost sofinanciranja za kar sto dijaških in študentskih štipendij, imajo zaenkrat le 14 štipendistov. Kot ugotavljajo v Razvojni agenciji Savinjske regije, ki je nosilec regijske štipendijske sheme, so tovrstne kadrovske štipendije, ki jih polovično sofinancira Evropski socialni sklad in četrtinsko vsako leto več občin z območja, sicer privlačne za delodajalce. Vse več pa se jih ustraši, saj podpis štipendijske pogodbe hkrati prinaša tudi obvezo, da za enak čas, kot dijaka ali študenta štipendirajo, mladega človeka po šolanju tudi zaposlijo. Na območju regije je tako za letošnje šolsko oziroma študijsko leto razpisanih l20 štipendij, mladi pa zanje lahko kandidirajo še do 10. oktobra.
IS
Obudili sodelovanje
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina je bila, ko je obsegala še območje celotne upravne enote, pobratena s srbsko Občino Arilje. Vezi so se pretrgale po razpadu nekdanje države, zdaj pa bosta občini prijateljstvo ponovno obudili.
Prijateljske vezi so se začele spletati med drugo svetovno vojno, ko je bilo v občino Arilje in druge kraje Srbije izgnanih veliko družin iz Šmarja pri Jelšah in okolice. V 70. letih prejšnjega stoletja sta občini prijateljevanje še uradno zapečatili s podpisom listine o pobratenju, po letu 1990 pa se njune poti niso več križale. Predstavniki Občine Arilje so po dolgih letih dali pobudo za ponovno sodelovanje, tudi v luči pristopanja Srbije v Evropsko unijo, in tako so pretekli konec tedna obiskali Obsotelje in Kozjansko ter se srečali s funkcionarji takratne skupne občine in z vodstvi sedanjih občin. Sodelovanje je po besedah šmarskega župana Jožeta Čakša priložnost za obe strani. Med drugim izpostavlja kmetijsko področje, ki bi lahko bilo vzor tudi Sloveniji. Na območju občine Arilje namreč pridelujejo maline in so vzorčen primer, kako s sadjem uspešno prodreti na tuje trge. Tako naj bi se na obisk v Srbijo kmalu odpravili tudi predstavniki šmarske kmetijske zadruge.
AD
(\ ENERGETIKA k" CELJE
Pri načrtovanju vsi
DOBRNA - Mojca in Gorazd Furman Oman iz celjskega biroja Urbanisti sta prejela priznanje konference Pametni urbanizem 2013, kjer je bila osrednja tema Graditi demokracijo - lokalni urbanizem.
Med konferenco, ki je bila na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, so bili predstavljeni številni primeri dobre prakse v Sloveniji. Prejemnika priznanja sta strokovnjakom pripravila predstavitev desetletja demokratičnega prostorskega načrtovanja na Dobrni, kjer so bili občani na pobudo občine vključeni v sodelovanje v anketah, delavnicah, predavanjih in javnih predstavitvah. To je namreč v Sloveniji redkost. Konferenca je bila junija, po njej so udeleženci v naslednjih mesecih glasovali o najboljšem predstavljenem projektu, zdaj je znan rezultat glasovanja. Pri vsem tem je občina tesno sodelovala s celjskim birojem Urbanisti.
BJ
Med najcenejšimi vrtci
VRANSKO - Svetniki so na zadnji seji potrdili znižanje cene vrtca za 1,5 odstotka. Znižanje cen temelji na znižanju stroškov dela zaposlenih v vrtcu.
Starši, ki imajo otroke v vrtcu v prvem in drugem starostnem obdobju, bodo na mesec po novem privarčevali 6 evrov, cene poldnevnega varstva v drugem starostnem obdobju pa so se znižale za 4 evre. Stroški vrtčevskega varstva na Vranskem so v primerjavi z ostalimi mestnimi vrtci izrazito nižji, kar je tudi posledica podeželskega okolja in zaposlitvenih možnosti v občini.	ŠO
Kmalu parkirišča z modro cono
Parkiranje kljub temu še vedno brezplačno
M
VODOVOD - KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE, d.0.0.
Lava 2a, 3000 CEUE * Tal.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si vwvw.vo-ka-celje.si
Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
ROGAŠKA SLATINA - Čeprav je v mestu skoraj 2.500 parkirnih mest, je težav s parkiranjem veliko. Predvsem v dopoldanskih urah je v bližini pomembnejših ustanov skoraj nemogoče najti prosto parkirno mesto. Občina bo tako s prvim novembrom na določenih parkiriščih uvedla novost, časovno omejitev parkiranja.
Sedem parkirišč bo po novem označenih kot modra cona tako s talno označbo kot z znakom ob vstopu na parkirišče. A to ne pomeni, da bo parkiranje treba plačati, bo pa časovno omejeno. V modri coni bo tako avto mogoče brezplačno pustiti za največ dve uri. Ob časovni prekoračitvi bo sledila kazen 40 evrov. Režim brezplačnega kratkotrajnega parkiranja bo veljal ob delavnikih med 7. in 15. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih omejitve parkiranja ne bo.
V avtomobilih odslej parkirne ure
Vsak voznik, ki bo parkiral na enem od 126 parkirnih prostorov, ki bodo zajeta v modro cono, bo moral uro svojega prihoda označiti s tako imenovano parkirno uro. Prve parkirne ure bo občina občanom podelila, predvidoma eno na gospodinjstvo, ostale bo mogoče kupiti na več mestih, med drugim v turistično informacijskem centru, na vložišču občine in najverjetneje tudi v
Marsikdo, ki želi skočiti le na banko, v njeni neposredni bližini ne najde prostega parkirnega mesta. Tudi ob našem obisku so vozniki zaman iskali srečo. To parkirišče je eno od sedmih, kjer bo po novem dovoljeno parkirati za največ dve uri.
javni blagajni na sedežu podjetja OKP. Parkirna ura, na kateri bo voznik izbral številko, ki označuje njegovo uro prihoda na parkirišče, naj bi stala približno en evro.
Občina je v modre cone zajela parkirišča pred bolj obiskanimi ustanovami v mestu, kot so zdravstvena postaja, občina, banka in
pošta. Ta parkirišča namreč sedaj zasedajo avtomobili, ki so tam parkirani po ves dan, za občane, ki pridejo v mesto le na kratek opravek, pa prostega parkirnega mesta ni. Na nekaterih parkiriščih je tako po besedah tajnika občine Marjana Ču-ješa pravi kaos, ljudje avtomobile puščajo na pločnikih
V modro cono bo zajetih sedem parkirišč oz. delov parkirišč, in sicer dve parkirišči na Kidričevi ulici, pred bankama in restavracijo Bohor, parkirišče pri Pegazovi ploščadi, parkirišče pri zdravstveni postaji in lekarni, parkirišče pri stavbi javnega komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina, del parkirišča pred občino ter del parkirišča pri II. OŠ.
in zelenicah. Po izračunih občine bo lahko na najbolj frekvenčnih točkah v mestu po novem dnevno parkiralo tudi do štirikrat več avtomobilov kot sedaj. Čuješ ob tem poudarja, da bodo za celodnevno parkiranje še naprej na voljo ostala brezplačna parkirišča, ki so od samega mestnega središča oddaljena do največ pet minut hoje. Sicer pa občina med drugim že gradi tudi novo garažno hišo Center pri avtobusni postaji, ki bo prinesla 78 dodatnih parkirnih mest, tudi ta bodo brezplačna.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
NA KRATKO
Nič več koncesije
KOZJE - V občini, kjer so pred približno petimi leti podelili koncesijo za opravljanje pogrebne dejavnosti, so si premislili. V prihodnje koncesije ne bodo več podelili, svojci pokojnikov si bodo lahko pogrebno službo izbrali sami. Takšno odločitev so sprejeli na zadnji seji občinskega sveta.
Sedanji koncesionar, pogrebna služba Guzej, izvaja dejavnost od decembra 2008, vendar občina z njo ni najbolj zadovoljna. Občina med drugim ni prejela pravočasno koncesijske dajatve, ki je v dosedanjih štirih letih znašala približno osem tisoč evrov. V povezavi s podelitvijo koncesije za opravljanje pogrebne dejavnosti je že na začetku prišlo do postopka na sodišču, ki ga je zahteval neizbran izvajalec, pozneje je prišlo do še enega postopka. Takrat je Občina Kozje tožila sedanjega koncesionarja za plačilo najemnine za lokal, kjer je bil takrat najemnik cvetličarne.
BJ
Bolnikom z redko boleznijo
PODČETRTEK - Na igrišču za golf v Olimju so pripravili dobrodelni turnir Društva Debra Slovenija, ki pomaga bolnikom z bulozno epidermolizo. Prireditev je prav tako namenjena osveščanju javnosti o tej zelo redki bolezni. V Sloveniji je vsega skupaj 42 bolnikov, od tega šest z najtežjo obliko te bolezni.
Na turnirju je sodelovalo 22 golfistov iz različnih krajev Slovenije. Pomerila sta se tudi najboljša golfista, Mira Do-bravc in Jožef Jakopina. Prireditev je tudi letos podprlo pet kozjanskih osnovnih šol z izdelki, ki so jih prodali. med drugim z izdelki, ki so jih prodali. Med turnirjem golfa so zbrali vsega skupaj 2460 evrov, ki jih bodo namenili za nakup posebnih oblog za nego ran bolnikov in za nujne prehranske dodatke zanje.
BJ
V vasi bodo gradili
ŠTORE - V Prožinski vasi se pripravljajo na gradnjo večnamenskega objekta, ki ga bodo uporabljali gasilci in člani drugih društev. Gradbeno dovoljenje so že pridobili, pred dnevi so opravili zakoličenje novega objekta.
Nov objekt bodo gradili, ker je v obstoječi gasilski stavbi prostorska stiska. Letos ga želijo spraviti pod streho, pomagali si bodo z denarjem iz občinskega proračuna in s prostovoljnim delom. V večnamenskem objektu bodo garaže za gasilska vozila, ki so zaenkrat v utesnjenem prostoru, v mansardnem delu bo večnamenski prostor za različna društva, tudi gasilsko. V kletnem delu bodo prostori, kjer bodo shranjene stvari različnih društev. V Prožinski vasi imajo dolgo gasilsko zgodovino, saj je bilo gasilsko društvo ustanovljeno leta 1938, leto zatem ko so vaščani nemočno opazovali, kako je povsem zgorelo gospodarsko poslopje. Med 140 člani društva je več kot štirideset mladih.
BJ
Zapleti pri obnovi
ŽALEC - Občina je letos poleti začela prenavljati mestno središče. Do zdaj je morala kot odgovorna investitorka nekajkrat »pritisniti« na izvajalca, gradbeno podjetje AGM Nemec, oziroma njegove podizvajalce, ki se niso povsem držali časovnega načrta gradnje. So se pa pri izvajanju gradbenih del v prejšnjem tednu pojavile nove nevšečnosti.
Zapletlo se je pri navoženem gramozu in videzu dveh betonskih plošč. Kot pravi vodja oddelka za urejanje prostora v žalski občini Aleksander Žolnir, je to za tako velik projekt, pri katerem se morajo ves čas usklajevati tako občina, izvajalec, projektanti in nadzorniki, povsem sprejemljivo. Zapleta, ki sta nastala zaradi neustreznega gramoza in napačnega videza dveh betonskih plošč, ne bosta vplivala na predviden konec del. Rok za dokončanje obnove še vedno ostaja junij prihodnje leto. Prav tako ne bosta podražila projekta. Nastale stroške bo namreč moral kriti izvajalec in ne investitorka Občina Žalec.
ŠO
Brez bankomata
TABOR - Kljub vsem naporom občine in župana Vilka Jazbinška je Banka Celje septembra iz občinske stavbe odstranila bankomat. Ta je prenehal delovati že v prvi polovici letošnjega leta, ko je banka presodila, da je premalo izkoriščen.
Razlog, da je nedelujoči bankomat tako dolgo stal v občinski stavbi, je v tem, da občina ni dopustila odstranitve, vse dokler Banka Celje ni zagotovila obnove posledic vgradnje. Kot pravijo na občini, so v zgodbi z bankomatom le imeli nekaj sreče v nesreči. Z njegovo odstranitvijo je namreč občinska stavba dobila novo preobleko na sprednji strani. Podjetje Santosa pa, kot še dodajajo, Tabora ni zapustilo z napol dokončanimi deli in je na svoje stroške prepleskalo tudi severno, južno in zahodno fasado.
ŠO
Nova avtobusna postajališča
BRASLOVČE - Podjetje VNG Krajnc iz Žalca je končalo dela v sklopu gradnje pločnika v Letušu pri Hrašanu.
Na novo je ob regionalni cesti zgradilo 250 metrov pločnika, javno razsvetljavo, uredilo odvodnjavanje in ob tem tudi preuredilo avtobusni postajališči. Občina Braslovče sistematično obnavlja dotrajana avtobusna postajališča z enotnimi nadstrešnicami že drugo leto zapored. Lani je obnovila dve postajališči v Šentrupertu, letos pa še dve v sklopu obnove in semaforiziranja križišča na Gomilskem. S tovrstnimi aktivnostmi želi z modernimi in enotnimi postajališči prispevati k celoviti urejenosti okolice.
ŠO
Dnevi zaščite in reševanja
VELENJE - 5. dnevi zaščite in reševanja, ki jih organizira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, bodo letos konec tedna v Velenju.
Dnevi zaščite in reševanja so predstavitev sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zato se predstavljajo tudi policija in Slovenska vojska z enotami, ki sodelujejo pri zaščiti in reševanju, ter reševalci iz sosednjih držav, ki v duhu dobrososedskih odnosov ob nesrečah vedno pomagajo. Tridnevna prireditev se bo začela danes in končala v soboto, vmes pa bo veliko dogajanja, od različnih posvetov, predstavitev, tekmovanja v usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa do državne vaje Velenje 2013.	US
Pesmi ambasadorke
ZREČE - V Skomarski hiši je bila v soboto predstavitev pesniške zbirke Opus pomladi, ki je delo Brede Marije Ko-vše iz bližnjih Slovenskih Konjic. »V njej so moje slutnje, misli, občutja in zadrege, ki sem jih prelila v pesmi,« pravi avtorica pesniške zbirke.
Pred petimi leti je preživela prometno nesrečo, po njej je želela svoje življenje še bolj osmisliti, zato se je povezala z zavodom Varna pot in postala njegova ambasadorka. »V svojih pesmih sporočam, naj ljudje življenje spoštujejo in nanj pazijo,« pravi avtorica zbirke 27 pesmi, ki je izšla ob zadnjem svetovnem dnevu žrtev prometnih nesreč. Na dobro obiskanem literarnem večeru sta kot glasbena gosta nastopila Vita in Alen Kovše, ki sta pesničina vnuka. Predstavitev pesniške zbirke Kovšetove so pripravili v sklopu literarnih večerov Jaz mam en stari znucan koš.	BJ
PRILOGA
V dobri kondiciji
Kako lovijo ravnotežje med Vojnikom, Novo Cerkvijo in Frankolovim
Beno Podergajs, župan Občine Vojnik
V	občini Vojnik so od lanskega občinskega praznika veliko postorili, vendar podobno kot v vseh drugih občinah izzivov ne manjka. Vsi občani možnosti priključitve na javni vodovod še nimajo, ponekod je zima ceste še bolj poškodovala, občani se bojijo za pošto ... Kako se bodo lotili reševanja teh nalog v vojniški občini, je pojasnil župan Beno Podergajs.
Ob občinskem prazniku so občutki še vedno dobri, saj je Vojnik po naložbah, za katere namenimo še vedno 56 odstotkov proračuna, med slovenskimi občinami med najuspešnejšimi. Nov vrtec je v savinjski regiji med največjimi, imamo veliko novo športno dvorano, kanalizacija v Arclinu je vredna več kot milijon evrov, pozabiti ne smemo na vodovode ... Mislim, da je občina v izjemno dobri kondiciji.
V	vaši občini je več večjih centrov, poleg Vojnika še Nova Cerkev in Frankolovo, zato je treba ustreči vsem. Kako uspete loviti ravnotežje, da se v kakšnem drugem kraju ne čutijo posebej prikrajšani?
Že ko sestavljamo proračun, ga pripravljamo po krajevnih skupnostih, po posameznih odborih. Na primer: v odboru za prostor in komunalo so obvezno člani predsedniki svetov krajevnih skupnosti iz teh krajev, tako da so sredstva dokaj dobro razdeljena. Vseeno ni vedno mogoče ustreči vsakemu kraju. Ni logično, da bi naročili projekt, ki bi ga morali financirati kar sami, če smo za drugega pridobili dodatna sredstva. Če smo na primer pridobili sredstva za sofinanciranje za naložbo na Frankolovem, bi bilo neumno, da bi gradili drugje nekaj, za kar sredstev nismo dobili. Svetnikom, ki se borijo za svoje območje, to povemo in doslej zapletov ni bilo.
Na območju vaše občine je še kar nekaj gospodinjstev, ki se ne morejo priključiti na javni vodovod. Koliko si v občinski upravi in občinskem svetu prizadevate, da bi bilo drugače?
Moram reči, da je takšnih gospodinjstev zelo malo in če ne javnega, imajo vsaj lasten vodovod. Predvsem v krajevni skupnosti Nova Cerkev imamo več manjših vodoo-skrbnih sistemov, ki jih urejajo sami občani. Drugod so težave večinoma rešene, zadnji vodovod začenjamo graditi še za Tomaž, kjer so brez možnosti lastnega vodovoda.
Ljudje tu in tam izgubijo potrpljenje in tudi v vaši občini so se letos lotili podpisovanja peticije za ureditev ceste Prista-va-Bovše. Ta cesta je bila res v zelo slabem stanju.
Moram reči, da se je po cesti dalo normalno peljati, vendar s kakšno luknjo, ki je nastala zaradi hude zime. Tudi na drugih cestah se je to zgodilo. Cesta je zdaj obnovljena v največji možni meri, saj smo v
ta namen v proračunu zagotovili dodatna sredstva ne le zanjo, temveč tudi za druge povezovalne ceste. Ta peticija zagotovo ni bila upravičena, saj so iz tistega dela občine predstavniki v občinskem svetu, odborih in krajevni skupnosti. Ti so nas na stanje ceste opozorili. Moram poudariti, da s sodelavci občino obvladamo toliko, da težave na tej cesti poznamo. Na enem delu je bila cesta pred leti že obnovljena, vendar sta težave povzročala tako dotrajan asfalt kot veliko plazenje tal. Pred leti smo v to cesto vložili že veliko denarja, vendar je zdaj na krajšem odseku skoraj takšna, kot je bila pred obnovo. Ne vemo še, kako bomo to uredili, vendar je za zdaj cesta normalno prevozna.
V občinskem svetu trenutno niso najbolj naklonjeni uvedbi javne blagajne, kjer bi občani lahko plačevali položnice z veliko nižjo provizijo. Prav tako med svetniki ni
Osrednja prireditev občinskega praznika Vojnika bo jutri, 4. oktobra, na Frankolovem. Tam bo po slavnostni seji občinskega sveta v dvorani osnovne šole osrednja prireditev, ki bo ob 19. uri. Na njej bodo podelili letošnja občinska priznanja. Najvišje, zlati vojniški grb, bo prejela dolgoletna prostovoljka Milena Jurgec, ki je aktivna v kulturi, gasilstvu, šolstvu, župniji in na karitativnem področju. Srebrna vojniška grba so letos na-
»Črpališče za prečrpavanje fekalnih odpadkov v Vojniku, za katero je občina od države potrebovala služnosti, bi lahko bilo zgrajeno vsaj eno leto ali leto in pol prej. Naša država je pač takšna kot je, s svojo noro administracijo, z neurejenostjo lastnih arhivov, nepoznavanjem svoje lastnine. In potem pride do norih problemov. To ni edini primer, v Občini Vojnik pa je številka ena.«
bilo soglasja za vzpostavitev brezplačne pravne pomoči občanom, da bi ti privarčevali pri odvetnikih. Si občina teh novih proračunskih postavk ne more privoščiti?
Lahko si jih privošči, saj posebnih finančnih težav nimamo. Za brezplačno pravno pomoč smo pridobili pisarno, ki se je v omejenem obsegu ponudila sama. Tudi na občini dajemo pravne nasvete, tako naša pravnica in vsi drugi, ki nekaj vemo, ljudem po možnosti pomagamo. Problem javne blagajne je bolj celovit, saj se pojavljajo razmišljanja o ukinitvi nekaterih enot pošt. Na Frankolovem in v Novi Cerkvi plačujejo občani določeno število položnic na pošti, zato so se svetniki zbali, da bi z uvedbo javne blagajne še bolj znižali obseg prometa teh poštnih enot.
Občina je za novo telovadnico v Vojniku najela posojilo. Koliko nasploh znašajo dolgovi vaše občine in kako so obvladljivi?
Za vsak večji projekt svetnikom natančno predstavimo finančno konstrukcijo najetih kreditov in amortizacijski načrt njihovega odplačevanja. Lahko rečem, da smo še vedno znotraj dovoljenega obsega, ki ga je država predpisala za zadolžitev občin. Zaenkrat imamo malo več kot dva milijona evrov posojil. Ko jih bomo odplačali, bomo razmišljali o najemu novih ali o drugačnih oblikah finančnega poslovanja.
Ostaniva pri financah in premoženjskih zadevah, čeprav drugačnih. Znani ste po svoji neposrednosti, vendar je občane vseeno presenetilo, ko ste se letos odločili v občinskem glasilu objaviti podatke o svojem premoženjskem stanju. To ni ravno običajno.
Človeku je pač dovolj natolcevanj in slovenske nevoščljivosti. Za popravila naše hiše so posojila najeli otroci in zato sem v premoženjskem stanju zapisal tisto, kar je res. Nekatere ljudi je moja poteza presenetila, druge pa očitno pomirila, kajti na to temo ni več nobenega vprašanja in tudi ne natolcevanja.
BRANE JERANKO Foto: BJ
menili prav tako vsestranskima Viktorju Božniku in Karlu Blazinšku, ki je med drugim ustanovitelj društva jadralnih padalcev. Med prejemniki letošnjih bronastih grbov so Jožef Kocman, Milan Dobovišek in etno glasbena skupina Vrajeva peč. Prav tako bodo podelili osem županovih priznanj, ki jih potrjuje občinski svet, in posebno častno priznanje, ki ga bo prejel celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.
_|n Pot v Lešje 1 DELOVNI ČAS
pin 3212 Vojnik PON - PET: 08.00 -17.00 SOB: 08.00 -12.00
■ avtohiša	J
Kontakt: (03)828 01 53 www.cepin.si
Pri nas vedno najdete avto ali storitev po vaših željah.
Skoda
Mercedes-Benz
HONDA
# SUZUKI
VOJNIK PRAZNUJE
9
Atlas Trading najboljši v prodaji toplotnih črpalk Thermia
Družinsko podjetje iz Vojnika
Podjetje Atlas Trading iz Vojnika je eno vodilnih slovenskih podjetij na področju distribucije in vgradnje energijsko učinkovitih ogrevalnih in hladilnih sistemov. Je v prihodnost zazrto družinsko podjetje, ki vidi svoj kapital v inovativnosti, prilagodljivosti, hitrem in učinkovitem pridobivanju novih znanj in osvajanju inovativnih tehnologij. Od ustanovitve ob koncu 80. let prejšnjega stoletja so vedno znova ponujali inovativne, kakovostne in učinkovite izdelke, zaradi tega so vselej nastopali kot pionir v panogi ogrevanja in ohlajanja.
V zadnjem desetletju so osredotočeni v razvoj programa učinkovite rabe energije. Njihov cilj ni več zgolj nuditi dober izdelek, temveč celovito rešitev na visoki kakovostni ravni. Zastopajo nekatere izmed najpomembnejših globalnih proizvajalcev strojne opreme za energijsko učinkovito ogrevanje in ohlajanje.
Toplotne črpalke zaznamovale razvoj podjetja
Med primarne dejavnosti podjetja spada prodaja in montaža toplotnih črpalk, ki je zaradi energijske učinkovitosti, velikih prihrankov in okolju prijazne tehnologije vse bolj priljubljena rešitev ogrevanja v slovenskih domovih. Atlas je slovenski zastopnik in distributer toplotnih črpalk Ther-mia, ki je kot pionir v panogi že pred 40 leti proizvedel prvo toplotno črpalko za ogrevanje v Evropi. Thermia pri izbiri poslovnih partnerjev zahteva vrhunsko pred- in poprodajno storitev. To Atlas z gotovostjo uvršča med visoko usposobljeno podjetje z močno notranjo kontrolo kakovosti. Atlas nudi kupcu podporo skozi celoten investicijski cikel - od načrtovanja in dimenzioniranja sistema, strokovne vgradnje in zagona, do zagotavljanja strokovnega servisa z lastno, pri proizvajalcu usposobljeno servisno službo, kupcu pa nudi 5-letno garancijo na celoten sistem.
Da je Thermia v Sloveniji izjemno dobro sprejeta, dokazuje tudi dejstvo, da je med vsemi distributerji v Evropi Atlas dosegel najboljši prodajni rezultat toplotne črpalke Thermia Atec (zrak/voda) v letu 2012, za kar so prejeli priznanje na nedavni konferenci pri proizvajalcu.
Atlas Trading iz Vojnika je eden najuspešnejših evropskih distributerjev toplotnih črpalk Thermia.
Direktor podjetja Yasin Jodeh ob prejemu priznanja za najboljše rezultate pri prodaji toplotne črpalke zrak/voda Thermia Atec v celi Evropi.
Toplotne črpalke Thermia v Sloveniji
Kljub temu, da je Slovenija majhna, je trg toplotnih črpalk zelo razgiban. Na eni strani je na trgu prisotnih veliko ponudnikov toplotnih črpalk nižjega cenovnega razreda, ki praviloma prihajajo z Daljnega vzhoda, na drugi strani pa je močna konkurenca med Evropskimi in domačimi proizvajalci. »Thermia, ki spada v višji kakovostni razred, je takoj po vstopu na slovenski trg našla svoje mesto. Vsakodnevno smo v stiku z novimi in obstoječimi kupci, monterji, projektanti in dobivamo v veliki meri pozitivne povratne informacije. Slovenski kupci so hitro spoznali kakovost, ki jo Thermia nudi, in nas dobro sprejeli. Prodajni uspeh je izjemen, vsako leto prodamo dva- do trikrat več kot leto prej - s produkti drugih proizvajalcev tako hitre rasti prodaje nismo vajeni. Že sedaj, po dobrih treh letih prisotnosti znamke Thermia, o lahko trdimo, da je med tremi najbolje poznanimi toplotni-o mi črpalkami v Sloveniji,« poudarja Yasin Jodeh, direktor £ podjetja Atlas Trading, d. o. o.
POCENI
OGREVANJE
s toplotno črpalko
PRIDOBITE 1.000 EUR
finančne spodbude
Thermia
TOPLOTNE ČRPALKE od 1973
Zakaj je Thermia Atec najboljša rešitev ogrevanja za vaš dom?
Kakovostna in učinkovita toplotna črpalka
Zanesljiva za starejše, radiatorsko ogrevane hiše
Preizkušena v zahtevnih pogojih Skandinavije, kot tudi na številnih objektih v Sloveniji
Razvita in proizvedena na Švedskem
Proizvajalec z 90-letnimi izkušnjami
Strokovna vgradnja, izvedba na ključ 5-letna garancija in odziven servis Finančna spodbuda do 31.12.2013
Pokličite za brezplačni ogled strokovnjaka!
•fSKfSW^j^k I info@thermia.si V	| www.thermia.si
10
VOJNIK PRAZNUJE
Ko Frankolovčani zavihajo rokave
Največji prireditvi na Frankolovem sta Rock žur in dolgoletno srečanje narodnozabavnih ansamblov z naslovom Ostanimo prijatelji. Rock žura se je letos udeležilo približno dva tisoč glasbenih navdušencev.
Gor in dol po Frankolovem in Črešnjicah
Kraj uživa prednosti podeželskega okolja, obenem je razmeroma blizu avtoceste in Celja, kjer je večina »frankolovskih« delovnih mest. »Poleg tega smo veliko vlagali v infrastrukturo, v skladu z možnostmi seveda. To je zagotovo naša prednost,« pravi predsednik KS Frankolovo Dušan Horvat, ki je prav tako predsednik kulturnega društva in občinski svetnik.
»Kljub številnim prednostim, med drugim bogatim zalogam vode, tudi za potrebe Celja, vsa gospodinjstva še vedno nimajo možnosti priključitve na javni vodovod,« dodaja predsednik. Frankolovska krajevna skupnost je precej hribovita, domačije pa razpršene. To
predstavlja težavo tudi za čiščenje odpadnih voda, saj se bo lahko na čistilno napravo priključil le osrednji del krajevne skupnosti. Prav tako je še vedno precej makadamskih cest, kar se pozna v občinskem proračunu pri znesku za njihovo vzdrževanje.
V vsakem kraju obstajajo tako prednosti kot težave in povsod je pomembno, kako jih rešujejo. Vse ceste v krajevni skupnosti, ki so jih uredili s pomočjo režijskih odborov, so krajani za preplastitev pripravili kar sami. Tudi nekoliko bolj odmaknjena vas na hribu, Črešnjice, ni pozabljena. Tam so v zadnjih letih med drugim razširili pokopališče in uredili športno igrišče. Za prihodnja leta načrtujejo na Frankolovem gradnjo šolskega igrišča in novega vrtca.
Povišan zvonik
Frankolovčani so prav tako prizadevni kot župljani. V manj kot desetletju so celovito obnovili kar dva kulturna spomenika, cerkvi na Frankolovem in v Črešnjicah, obe župnišči ter uredili njuno zunanjo okolico. Na Frankolovem so z dovoljenjem zavoda za varstvo kulturne dediščine celo podrli zvonik župnijske cerkve, ki po velikosti s cerkveno ladjo ni bil sorazmeren. Nov zvonik je tako od starega za šest metrov in pol višji. Nekdanji župnik, pater Branko Cestnik, je Frankolov-čane tako uspešno vodil, da so ob župnijski cerkvi zgradili še Aletin dom, kjer so uredili prostore za verouk in druženje.
Podobno je bilo v Črešnji-cah, kjer so zaradi verouka obnovili Marijin župnijski dom, v spodnjih prostorih je občina letos uredila vaško
mrliško vežico. V Črešnjicah je doslej niso imeli, saj so bili pokojniki do pogreba na svojih domovih, nove stavbe pa se zaradi majhnega števila pogrebov ni izplačalo graditi. Podobno kot na cestah so krajani pri obnovi sakralnih objektov vrsto let pomagali tako s prostovoljnimi prispevki kot z delom mizarjev, pleskarjev, električarjev, zidarjev ... Na cerkvi v Črešnjicah prav v teh dneh vstavljajo nova cerkvena okna. In še zanimivost: od lani ima Frankolovo novega župnika Andreja Kocha, redovnika klaretinca, ki je Poljak in je bil dolgo župnik v Pragi.
Številne prireditve
Rokave pogosto zavihajo tudi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Frankolo-vo, najštevilčnejšega od društev, ki jih na Frankolovem ni malo. Gasilci so lani začeli graditi še velik prizidek gasilskega doma, kjer načrtujejo,
da bodo na velikem podstrešju uredili dvorano. Na Fran-kolovem namreč v zimskem času pogrešajo dvorano, saj imajo na voljo le šolsko telovadnico.
V toplejšem delu leta imajo v kraju številne prireditve v parku graščine Frankolovo. Tam se vrstijo prireditve od cvetličnega in kramarskega sejma do blagoslova konj in golažijade ter še marsičesa, zato so zgradili prireditveni paviljon. Uporabljajo ga od letošnje pomladi. Za prireditve se med drugim potrudijo v Društvu Talon in turističnem društvu, nosilec krajevnega kulturnega dogajanja je Prosvetno društvo Antona Bezenška, ki povezuje moški pevski zbor in vokalni skupini - družino Gregorc in sekstet Lindek. Pevski zbor, ki se letos spominja 40-letni-ce ustanovitve, je nastopal tudi v ZDA in Kanadi. Dobro obiskan Rock žur pripravlja
Mladinsko društvo Frankolovo, ki je v kraju vsaj začasno rešilo velik krajevni in občinski problem. Pred dvema letoma so postali namreč najemniki letnega kopališča, ki je bil pred tem »jama brez dna« za občinsko blagajno, danes pa je pod okriljem mladih središče poletnega druženja.
Društev v tej krajevni skupnosti sploh ne manjka. V vasi Črešnjice skrbi za prireditve društvo Kušt, Društvo jadralnih padalcev Kajuh pa je postavilo celo svojo brunarico. Okoli desetletje staro društvo povezuje tudi padalce iz Socke, Zreč in Slovenskih Konjic. Veliko pa dela z mladino Športno društvo Frankolovo, ki skrbi tudi za igrišče, poleti se največ posveča nogometu, pozimi pa v šolski telovadnici organizira košarko, odbojko in namizni tenis.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Med najlepšimi vasmi v KS so Črešnjice, ki so med vinogradi. Pogled na župnišče, cerkev, Marijin dom in propadajočo nekdanjo podružnično šolo, ki je zasebni lastnik še ni obnovil.
Dušan Horvat, predsednik KS in Prosvetnega društva Antona Bezenška
Župnijska cerkev na Frankolovem in Aletin dom. Zvonik cerkve so podrli in zgradili novega, višjega za dobrih šest metrov.
m
m - J

VOJNIK PRAZNUJE
11
SPODBUDNA ZGODBA
»Nekaterim ljudem je pot na delo mukotrpna, vendar jaz odhajam z veseljem, saj komaj čakam, da pridem v atelje,« pravi Nataša Kveder, ki prisega na svobodo in ustvarjalnost.
Za male in velike dame
Ustvarjalka iz ateljeja edinstvenih tekstilnih izdelkov v Vojniku
»Ponavadi prejmem z občine položnico za najemnino za atelje. Tokrat sem po pošti prejela obvestilo o priznanju,« je bila vesela sporočila o enem od letošnjih občinskih priznanj mlada Nataša Kveder. V enem od lokalov na glavnem trgu v Vojniku ima nevsakdanji atelje.
V ateljeju Taja Design se ukvarja s prodajo edinstvenih tekstilnih izdelkov. »Za male in velike dame,« jim pravi oblikovalka iz Malih Dol, ki ji zanimivih zamisli ne manjka. Pravi, da nudi v ateljeju edinstvena razvaja-nja, saj mlade mame hitijo z enega konca na drugega in se rade »pocrtljajo«. »Včasih se razveselimo že male broške ali nove toaletne torbice,« ugotavlja vedno znova. Svoje edinstvene izdelke rada poimenuje, zato je njena večnamenska torbica za deklice mošnjiček želja, velike praktične torbice so potepinke. Poleg brošk in toaletnih torbic oblikuje še vrečke za otroške copate, predpasnike, edinstvena krila za odrasle, oblekice za otroke, okrasne blazine, dro-bižnice, peresnice ... Na vsaki strani velikih in praktičnih torbic potepink - za katere je nek moški pripomnil, da so ženski enoprostorec - so drugačne barvne kombinacije, zato da se dame torbice ne naveličajo.
Prvi so bili šali
Najprej je delala kot konfekcijska modelarka, vpisana je že bila na tekstilno fakulteto, vendar se je zaradi po-
Med torbicami potepinkami, mošnjički želja in podobnimi edinstvenimi izdelki. Nataša Kveder iz ateljeja edinstvenih izdelkov v Vojniku.
rajajoče se krize v tekstilni industriji odločila za študij organizacije dela v Kranju. Tam je nato diplomirala. Med iskanjem službe je naprej za darilo izdelala edinstvene šale iz termoflisa, ki so služili kot darilo za Miklavža. »Ne maram plastičnih nakupovalnih vrečk, zato sem začela oblikovati še prve tekstilne zložljive nakupovalne vrečke,« se spominja začetkov. »To sem nato nadgradila s torbicami potepinkami,« dodaja.
S stojnice v atelje
S prodajo edinstvenih izdelkov je začela na stojnici pred veliko trgovino v Vojniku, kjer je bila ob sobotah več kot leto. Nato je začela prodajati na stojnicah v Ljubljani, Mariboru, Kranjski Gori in nakupovalnih središčih v Velenju in Celju. Več kot leto prodaja tudi na stojnici sejma edinstvenih izdelkov, ki je vsako tretjo soboto v mesecu pred celjsko knjižnico. Tam je zbranih deset ustvarjalk iz podobnih malih »kamric«, kjer se dogaja marsikaj ustvarjalno zanimivega.
In kako je prišlo do ateljeja Taja Design, imenovanega po imenu, kot Natašo Kveder kličejo od nekdaj? Ob stojnicah na primer edinstvenega krila ni mogoče pomeriti, zato je začela razmišljati o svojem ateljeju. Piko na i je pomenil razpis za najem majhnega lokala na starem trgu v Vojniku, kjer je bila nekoč prodajalna kruha. Letos januarja je nato odprla atelje Taja Design, kjer
se porajajo številne ustvarjalne zamisli in so razstavljeni njeni edinstveni izdelki. V zelo majhnem ateljeju z veliko osebno noto je mogoče celo posedeti. Prav tako je zelo lepo urejena zunanjost lokala.
Iskanje navdiha
Veliko ustvarjalnega navdiha dobi tudi ob svojih osnovnošolkah, ki sta na primer včasih razmetavali lasne sponke. Tako je nastal že omenjen večnamenski mošnjiček želja, kamor je mogoče spraviti marsikaj. Ob drugih priložnostih so se porodile še druge zanimive zamisli in z njimi lepo oblikovani izdelki. Za svoji dekleti, ki se učita igranja ci-ter, je tako zaradi pretežkega kovčka naredila praktično veliko torbo iz blaga, ki ima dodan velik žep, kamor je mogoče spraviti tudi note.
Nataša Kveder hudomušno pripomni: »Srce te vleče k delu, vendar ne zaigra, ko odpreš denarnico.« Zato si še vedno pomaga s prodajo na stojnicah, kjer je po tržni plati najbolj zanimiv veseli december s kar tremi dobrimi možmi. »Od tega bi rada živela,« razmišlja ustvarjalna mlada ženska. Čeprav ni v takšni službi, ki traja od sedmih do petnajstih, ko lahko ljudje pozneje misli zamenjajo. Nataša Kveder ves čas misli na to, da se ji bo porodila še kakšna nova ustvarjalna ideja. Za zdaj ima največ strank med vzgojiteljicami in učiteljicami.
BRANE JERANKO Foto: BJ
V hiše se bodo lahko vselili
Dočakali črpališče za fekalije
Pet novih hiš na Konjskem, ki jih lastniki ne morejo uporabljati, naj bi priključili na javno kanalizacijo čez približno en mesec. Težko pričakovano črpališče za pre-črpavanje fekalnih odpadkov, ki bo omogočilo priključitev tega obrobja občinskega središča na javno kanalizacijo, je zgrajeno.
Za vse skupaj, za objekt in enoto za tehnični pregled, uporabno dovoljenje pričakujejo predvidoma v enem mesecu.
naprave, je občina poskrbela pred enim mesecem. Nato so odpravljali posamezne težave, v začetku prihodnjega tedna pričakujejo strokovni pregled, ko bo ponovni pregled vgrajenih naprav. Temu bo sledila vloga na upravno
Rešili zaplete z državo
Za gradnjo črpališča je občina od države potrebovala služnosti na nekoč občinskih
zemljiščih. Pred časom je morala namreč ta zemljišča zaradi urejanja protipoplav-nih ukrepov prodati državi. S sedeža republiške agencije za okolje so konec leta 2010 občini odgovorili, da niso pristojni, iz občinske uprave so nato za vsak primer naslo-
vili vlogo še prometnemu in kmetijskemu ministrstvu ter skladu kmetijskih zemljišč. Z agencijo za okolje, ki je - kot se je izkazalo na koncu - vendar le bila pristojna, so lahko končno sklenili sporazum glede služnosti konec lanskega leta. To je bilo seveda pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za črpališče, ki so ga nato pridobili v začetku tega leta.
Črpališče tudi za prihodnje gradnje
Kanalizacijo v centru Voj-nika, na Cesti ob Hudinji so zgradili že leta 2006, istočasno s protipoplavnimi ukrepi. Za nujno povezavo s kanalizacijo na Konjskem, ki je prav tako zgrajena so potrebovali črpališče, brez njega priklapljanje objektov ni mogoče. Med lastniki novih hiš na Konjskem je bilo upravičeno precej slabe volje, saj se na javno kanali-
zacijo zaenkrat niso mogli priključiti. Druga možnost, to je postavitev samostojne čistilne naprave predstavlja velik strošek, ki se jim seveda ni izplačal. Staroselci so bili manj prizadeti, saj imajo greznice. Na Konjskem je predvidena gradnja vsega skupaj sedemdesetih hiš, novo prečrpavališče je nujno tudi zanje.
BRANE JERANKO
Župan odprl zapor
Toda celice bodo polnili le obiskovalci
KOZJE - V soboto so na robu glavnega trga slovesno odprli obnovljen zapor, ki opozarja na bogato zgodovino sodnega okraja v Kozjem. Pet celic, kjer so do druge svetovne vojne zapirali predvsem kurje tatove, so temeljito obnovili. Vanje so postavili razstavo o sodstvu v Kozjem.
Začetki sodstva v Kozjem segajo v leto 1849, Kozje je nato postalo sodni okraj z območjem, ki je zajemalo širše območje Kozjanskega. V zaporu hujših prestopnikov ni bilo, po drugi svetovni vojni ga niso več uporabljali. Pet celic je nato služilo za kleti bližnjih stanovalcev, ki niso v njih nič spreminjali, zato se je podoba nekdanjega zapora ohranila vse do danes.
V občini so dolgo razmišljali, kaj bi s to nevsakdanjo zanimivostjo storili, na koncu je prevladala odločitev, da bo v obnovljenem zaporu razstava o bogati sodni preteklosti Kozjega. Razstavo je uredil kozjanski rojak dr. Slavko Kremenšek, nekdanji profesor etnologije na ljubljanski filozofski fakulteti, pomagala mu je Metka Bukovšek iz celjskega zgodovinskega arhiva. V celicah je prikazano delovanje kozjanskega sodišča v starih časih, predstavljena so prav tako prizadevanja za
Spomin na stare čase velikega sodnega okraja. Odprtje obnovljenega starinskega zapora v Kozjem je privabilo številne obiskovalce.
obnovitev sodnega okraja po drugi svetovni vojni, v eni od celic je postavljena starinska zaporniška oprema.
Projekt je bil pod vodstvom invalidskega podjetja KIP Vizija, glavni del obnove je imela na skrbi občina, ki je bila partnerica z muzejskim
društvom. Za obnovo starinskega zapora, ki naj bi v Kozje privabil turiste, so pridobili evropska sredstva. Odprl ga je župan Andrej Kocman, med odprtjem so se med drugim spomnili na pokojno mag. Jasno Sok, dejavno članico Muzejskega društva Kozje, ki
je umrla med izvajanjem projekta. Druženje so nadaljevali ob zaporniškem meniju, prav tako je bilo mogoče kupiti ročno izdelano razglednico z žigom Okrajnega sodišča Kozje.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Nadomestna gradnja mostu
POLZELA - Na državni cesti med Polzelo in Velenjem je most čez Hotunjščico. Ker je tako močno poškodovan, da obnova ni smiselna, je direkcija za ceste konec avgusta začela graditi novega.
Gradnja novega mostu bo po podatkih direkcije za ceste stala malo več kot 284 tisoč evrov, izvajalec del, Voc Celje, pa naj bi ga zgradil do konca junija 2014. Zaradi slabega stanja je stari most za promet zaprt že več let, obvoz pa je urejen čez jeklen montažni most. Z novozgrajeno infrastrukturo bo cesta spet normalno prevozna, udeleženci v prometu pa bodo tudi varnejši.
ŠO
Še bogatejša ponudba?
ROGAŠKA SLATINA - Občinski svet je v načrt razvojnih programov vnesel projekt obnove dela kulturnega centra in kulturni center v celoti razglasil za javno infrastrukturo na področju kulture. To sta osnovi za kandidaturo na razpisu za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo, ki ga je objavilo kulturno ministrstvo.
Občina je za obnovo prostorov nekdanje knjižnice v kulturnem centru pred časom že kandidirala, a neuspešno. Projekt, ki ga je poimenovala Mladinski kulturni center Rogaška Slatina, je zdaj nekoliko razširila. V nekdanji knjižnici bi uredila Mestno galerijo in vanjo preselila Anino galerijo, obnovila bi tudi obstoječo sejno sobo, v kletnih prostorih kulturnega centra pa bi prenovila in opremila mladinski center. Poskrbela bi še za nekaj izboljšav skupnih prostorov, kot so sanitarije in stopnišča. Upravljanje centra bi po novem prevzel mladinski svet občine, naložba pa naj bi prinesla tudi novo delovno mesto. Uspeha na razpisu, ki bi lahko prinesel dobrih 600 tisoč evrov pomoči Evropske unije, župan mag. Branko Kidrič še ne upa napovedati, v primeru prejema sofinanciranja pa bo občina naložbo izvedla prihodnje leto.
AD
Svež veter na čelu Stika
LAŠKO - Vodenje Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo (Stik Laško) bo prevzela Janja Urankar Berčon. Nazadnje je bila zaposlena kot vodja programa wellness v Wellness parku Laško.
Čeprav se želi Laško razvijati predvsem kot turistična občina, je, kot so na zadnji seji občinskega sveta poudarjali svetniki, razen hotelov turistična ponudba zelo skromna. Njena razširitev in promocija naj bi bili temeljni nalogi Stika Laško. Kot je dejal župan Franc Zdolšek, občina od nove direktorice pričakuje še več povezovanja turističnih subjektov in povišanje deleža lastnega financiranja tega zavoda.
TV
Jubilej knjižnice
MOZIRJE - Letos minevajo štiri desetletja od začetka strokovno organiziranega knjižničarstva v Mozirju.
Jubilej Splošne knjižnice Mozirje slavijo z različnimi prireditvami, ki so namenjene vsem ljubiteljem knjig in kulture. V minulem tednu so tako pripravili predstavitev knjige Gori, doli, sem in tja, v torek so odprli vrata dveh muzejskih zbirk, s katerima upravlja knjižnica, danes predstavljajo galerijsko dejavnost. Osrednja prireditev bo jutri ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Mozirje, kjer bodo pripravili pesniško-glasbeni dogodek Ne bodi kot drugi.
US
Priznanja zadružnikom
LUČE - Zadružna zveza Slovenije je podelila priznanja za prispevek k razvoju zadružništva, med prejemniki pa je tudi Ivan Kumer iz Krnice.
Kumer je priznanje prejel na predlog zgornjesavinjske kmetijske zadruge, saj je zaposlen kot poslovodja trgovine v Lučah. V njej je zaposlen 35 let, prehodil pa je pot od vajenca do poslovodje. Z našega območja je podobno priznanje prejel še Franc Delakorda na predlog Hmezada Kmetijske zadruge Petrovče, medtem ko so v Kmetijski zadrugi Laško prejeli priznanje ob 60-letnici delovanja.
US
NA KRATKO
Avstrijske izkušnje za Solčavsko
SOLČAVA - Solčavsko je pred štirimi leti prejelo naziv evropske destinacije odličnosti Eden. V teh letih so v občini poglobili sodelovanje z drugimi prejemniki tega prestižnega naslova.
Nazadnje so izkušnje na področju turizma spoznavali v avstrijski regiji, imenovani Vulkanland, ki je vzorčni primer trženja v lokalni turistični ponudbi. Strokovna ekskurzija je bila odlična izkušnja, ob kateri se je porodilo kar nekaj idej, uporabnih tudi za Solčavsko.
US
Kombi za praznik
NAZARJE - Občinski praznik so obeležili tudi člani PGD Gorica ob Dreti, ki so ob tej priložnosti prevzeli težko pričakovan nov gasilski avtomobil.
Nov kombi so gasilci želeli več let, saj je bil prejšnji že zastarel in ni ustrezal predpisom. Novo vozilo bodo uporabljali za prevoz moštva in mladine za tekmovanja, izlete in strokovna srečanja, Poleg občine so denar za nakup vozila, vrednega več kot 38 tisoč evrov, prispevali številni donatorji.
US
Dražje, vendar ne veliko
LJUBNO - Svetniki so potrdili elaborat o oblikovanju cene izvajanja javne službe preskrbe z vodo, ki ga je pripravilo Javno podjetje Komunala Mozirje.
Položnice bodo dražje predvsem na račun omrežnine, ki jo bo občina sofinancirala v višini 75 odstotkov. Tako bodo zneski na položnicah za plačilo vode za posamezna gospodinjstva le za nekaj evrov višji kot doslej.
US
Odkrivali skrivnosti Rifnika
ŠENTJUR - Zavod Etno-Eko nadaljuje brezplačne delavnice z naslovom Skrivnosti rifniške zvezde, v sklopu katerih javnosti predstavlja arheološko najdišče Rifnik.
Minulo soboto je skupina etnologinj in kulturnih antropologinj po Rifniku popeljala otroke in jim predstavila tamkajšnje najdbe ter zgodovino od prvih dokazov življenja v prazgodovini do antike. Spoznavanje načina življenja kultur so gostiteljice prilagodile starosti udeležencev. Mlajšim so zanimivosti o tem, kako so ljudje včasih kuhali, lovili, pisali, izdelovali oblačila in nakit, predstavile skozi igro, starejšim pa s pripovedovanjem zgodovinskih dejstev.
TV
Obeležili svetovni dan turizma
RADEČE - Ob svetovnem dnevu turizma je Kulturno-tu-ristični rekreacijski center Radeče minulo soboto namenu predal dve informacijski tabli.
Tabli, ki opozarjata na kulturno in naravno dediščino, je KTRC Radeče namestil v kraju Svibno in ob izviru pitne vode Jatna Biser. Obiskovalci pa so se lahko brezplačno peljali s splavom ali si ogledali etnološko zbirko Ključevšek.
TV
V Jerneju imajo dom
SLOVENSKE KONJICE - V krajevni skupnosti Jernej, ki je v okolici Loč, so odprli nov dom krajanov.
V stavbi je dvorana za devetdeset ljudi, soba za rekreacijo, svoje prostore imajo tudi krajevna skupnost in društva. Načrtujejo tudi muzejsko sobo, ki bo spominjala na nekdanje smolarjenje v teh krajih. Dom so postavili s pomočjo evropskega in občinskega denarja, izkazali so se tudi sponzorji.
BJ
Fotografirali so gozdove
BISTRICA OB SOTLI - V galeriji kulturnega doma so v petek odprli razstavo Gozd v štirih letnih časih, kjer je razstavljenih trideset fotografij mednarodnega natečaja.
Za natečaj, ki ga pripravilo domače mladinsko društvo z mladinci iz Zaboka na Hrvaškem, so prejeli okoli sto fotografij. V galeriji kulturnega doma bodo na ogled en mesec, izbrane bodo objavili v koledarju za prihodnje leto. Gre za projekt Mladi v akciji, ki ga sofinancirata Evropska komisija in čezmejna mladinska pobuda.
BJ
KULTURA
13
Shakespeare nekoliko drugače
SLG Celje s tretjo letošnjo premiero
Celjski gledališčniki bodo jutri (v petek) ob 19.30 uprizorili letošnjo tretjo premiero - komedijo Zbrana dela Williama Shakespearja (okrajšano) avtorjev Adama Longa, Daniela Singerja in Jessa Winfielda ter v režiji Nikole Zavišica. Gre za predstavo, ki širši množici na zabaven in komičen način predstavlja delo Shakespearja in je zato še posebej primerna za srednješolsko občinstvo.
Zbrana dela Williama Shakespearja (okrajšano) so parodija treh igralcev na delo enega največjih dramatikov vseh časov. Ameriška potujoča igralska skupina Mala Shakespearjeva družina namreč uprizarja kratke, navidezno improvizirane zelo zgoščene verzije Shakespearovih iger. V komediji člani družine uporabljajo svoja lastna imena in namesto, da
bi igrali like iz Shakespearovih dram, uprizarjajo kar sami sebe. Skupina igralcev se odloči, da bo v enem večeru odigrala niz odlomkov iz Romea in Julije, Tita An-dronika, Othella, Julija Cezarja, Antonija in Kleopatre, Macbetha in Hamleta. Shakespearovo bogato in raznoliko delo spremlja obsežen teoretičen opus, tudi igralci se ne morejo izogniti komentarjem njegovega dela, zato v dogajanje vključujejo tudi občinstvo.
Tit Andronik kot kuharski šov
Na začetku predstave se igralci - Vojko Belšak v vlogi Daniela, Andrej Murenc v vlogi Jessa in Aljoša Koltak v vlogi Adama - gledalcem najprej predstavijo, potem pa začnejo na duhovit način predstavljati glavne osebe v Romeu in Juliji, temu
Predstavo so ustvarili prevajalec Milan Jesih, režiser in scenograf Nikola Zavišic, dramaturginja Tina Kosi, ko-stumografinja Mateja Benedetti, avtor in izvajalec glasbe Anže Čater, prevajalca besedila za rap in avtorja priredbe rapa Murat, Aljoša Koltak, avtor ilustracij Luka Uršič, oblikovalec luči Nikola Zavišic, lektor Jože Volk in asistentka režiserja Eva Kokalj.
Z leve Andrej Murenc, Aljoša Koltak in Vojko Belšak
sledi tragedija Tit Andronik ä la kuharski nasveti, nakar ugotovijo, da Othella ne morejo uprizoriti, ker je glavna vloga napisana za te-
mnopoltega igralca, končno pa se odločijo, da ga bodo izvedli v rap verziji. Za piko na i vseh šestnajst Shakespearovih komedij strnejo
v eno samo. V drugem dejanju s pomočjo občinstva odigrajo Hamleta, na koncu pa ga še nekajkrat odigrajo vsakič hitreje in zaključijo
svoj nastop tako, da Hamleta odigrajo od konca proti začetku.
ŠO
Foto: Jaka Babnik
V Postojni se je v soboto končalo 52. Linhartovo srečanje - tridnevno tekmovanje gledaliških skupin Slovenije in zamejstva. Med sedmimi najboljšimi ljubiteljskimi gledališkimi društvi v državi se je s predstavo Nora Nora v režiji Tomaža Krajnca predstavil tudi celjski gledališki ansambel KUD Zarja Trnovlje in dosegel odličen uspeh.
Igralka Neža Strenčan je namreč za vlogo Nore 1 prejela matička za najboljšo žensko
vlogo. Nagrado si je mlada celjska ljubiteljska igralka po besedah žirije zaslužila, ker v predstavi suvereno vodi dramski lik iz zdolgočasene, brezdelne gospodične, preko nepotešene žene do ženske, ki se sooči z realnostjo in se z njo sprijazni. Njena igra je značajsko trdna, kar vlogi daje poseben žar. Žirija je še poudarila, da Nežo odlikujejo jasna dikcija, sproščeno odrsko gibanje in sposobnost, da odrskim partnerjem omogoča živahno soigro. Vlogo gradi natančno, zrelo
in disciplinirano ter s tem ustvari polnokr-ven odrski lik. Za študentko prvega letnika pedagoške fakultete je nagrada prva potrditev njenega dosedanjega dela na področju gledališkega ustvarjanja. »Matička nisem pričakovala, saj predstavo Nora Nora sestavljajo štirje enakovredni liki, ki v predstavi popolnoma enako izstopajo. Na nagrado sem tako še toliko bolj ponosna,« pravi.
Uspeh že uvrstitev na Linhartovo srečanje
Linhartovo srečanje je osrednja in najpomembnejše gledališka prireditev, ki jo
pripravlja javni sklad za kulturne dejavnosti. Srečanje predstavlja izbor najkakovostnejših predstav slovenskega ljubiteljskega gledališča in je hkrati pregled ljubiteljske gledališke dejavnosti v Sloveniji. V sezoni 2012/13 se je za nastop na festivalu na lokalnih ravneh potegovalo kar 125 predstav, kar priča o izjemni vitalnosti ljubiteljskega gledališča pri nas in da je že sama uvrstitev na srečanje za mlade celjske ljubiteljske gle-dališčnike z režiserjem Tomažem Krajncem na čelu velik uspeh.
ŠO
Foto: Arhiv KUD Zarja Trnovlje
Matička za najboljšo predstavo v celoti je prejela predstava Umor v vili Roung Dramske družine F. B. Sedej iz italijanskega Števerjana, režiser predstave Franko Žerjal pa je domov odnesel še matička za režijo. Matička za najboljšo žensko vlogo je prejela Celjanka Neža Strenčan za vlogo Nore, matička za najboljšo moško vlogo pa Niko Turk za vlogo jezičnega dohtarja v predstavi Burka o jezičnem dohtarju v izvedbi Gledališke skupine KD Slomšek iz Slovenske Bistrice.
Neža Strenčan v gledališkem ansamblu KUD Zarja Trnovlje sodeluje eno leto. Kot dijakinja I. gimnazije v Celju je igrala v Fedrinem gledališču.
Matiček v rokah Celjanke
Neža Strenčan postala najboljša slovenska ljubiteljska gledališka igralka

OJ	PODOŽIVITE NEKDANJO ^ SLAVO CEUA IN SE DRUŽITEV
U	DVORANI BARBARE CEUSKE. •JT» NAVDUŠITE POSLOVNE
n	PARTNERJE IN LETO
3	ZAKLJUČITE Z GROFOVSKIM
E	SPREHODOM SKOZI CAS.
NOVA PONUDBA V MUZEJSKI TRGOVINI!

14
KULTURA
Brskanje po arhivih črne kronike
Mag. Metka Bukošek iz Zgodovinskega arhiva Celje avtorica razstave Črna kronika - O kaznivih dejanjih nekoč tudi v podlistku Novega tednika
Pravila in norme obnašanja so stare toliko kot pojav človeka. Prav tako stare so tudi njihove kršitve. Z oblikovanjem in s spreminjanjem zakonodaje so se spreminjali tudi takšni in drugačni prekrški ter družbeni očitki do njih. Kako se je vse to spreminjalo in kakšne vrednote so veljale na področju kazenske zakonodaje v preteklosti, pričajo najrazličnejši dokumenti, shranjeni v Zgodovinskem arhivu Celje.
Po zbirkah kazenskih odločb, sodnih spisov in ostalem dokaznem gradivu je pobrskala mag. Metka Bukošek in ugotovila, da se za njimi skrivajo zanimive zgodbe. Po dolgotrajnem prečesavanju na tisoče kazenskih spisov iz druge polovice 20. stoletja in prve polovice 21. stoletja je izbrala več najzanimivejših in najbolj reprezentativnih primerov, ki odsevajo kazniva dejanja, njihovo sodniško obravnavanje in odzive družbe nekoč, ter jih z vsem dokaznim gradivom, predvsem slikovnim, postavila na razstavo. Nanjo
je uvrstila kazniva dejanja z vseh področij življenja - od umorov, kurjih tatvin, poneverb, pedofilije, zoofilije, homoseksualnosti ... - in jih podkrepila z zgodbami.
O dirkaču in tudi o morilcu
Še posebej zanimiv spis je našla pri trboveljskem okrajnem sodišču. Priča namreč o prometni nesreči znanega jugoslovanskega avtomobilskega dirkača, ki se je z avtomobilom zaletel v avtobus. Gradivo je še posebej dobro ohranjeno, saj vsebuje fotografijo in ročno narisane skice poti njegovega avtomobila in avtobusa, česar po besedah Bukoškove dandanes v spisih ne najdemo več.
Za primer umora je izbrala enega najbolj razvpitih tovrstnih kaznivih dejanj na Celjskem. Konec 30. let prejšnjega stoletja je eden od Celjanov preko ženitvenih oglasov iskal družico oziroma žrtev, ki jo je nato na sotočju Hudinje in Voglajne zadavil. Organi pregona so možakarja
hitro našli in ga obsodili na smrt z obešanjem. To je tudi eden redkih spisov, v katerem je ohranjena praktično vsa dokumentacija.
Z razstavo Bukoškova želi pokazati, da so se že nekoč dogajala podobna kazniva dejanja kot danes, le družba jih je drugače obravnavala, kar nakazuje na drugačne norme in prepričanja ljudi. Tako so v primerjavi z današnjim časom kurji tatovi dobili veliko strožje kazni, medtem ko so bila posilstva kaznovana blažje.
ŠO
Foto: SHERPA
Podrobnosti o zgodovinskih dogodkih iz črne kronike, ki jih je Metka Bukošek izbrskala v arhivskih depojih, boste lahko prebirali v novem podlistku Novega tednika. V prihodnjih številkah boste lahko spoznali vsebino in postopke kaznivih dejan nekoč ter jih primerjali z današnjimi obravnavami in normami družbe.
Odprtje razstave Črna kronika, na kateri bodo predstavljeni primeri kaznivih dejanj iz zgodovinskih sodnih fondov, bo v torek, 8. oktobra, v Zgodovinskem arhivu Celje. Avtorica razstave mag. Metka Bukošek je nanjo uvrstila zanimive zgodbe od kaznivih dejanj, do pedofilije in umorov. Na ta način je prikazala njihovo širino, obravnavanje in obsojanje nekoč.
Ciganska kri na slovenski način
Pisatelj in glasbenik Matej Krajnc predstavil monografijo o Otu Pestnerju
Oto Pestner in avtor monografije Matej Krajnc
V Muzeju novejše zgodovine Celje so prejšnji četrtek premi-erno predstavili še povsem svežo monografijo Ciganska kri. Avtor Matej Krajnc je v njej na celovit način predstavil glasbeno pot Ota Pestnerja. Na 240 straneh, razdeljenih na tri večja vsebinska poglavja, je opisal začetke njegove glasbene kariere, razvoj, usmeritve, sodelovanje v različnih glasbenih zasedbah in nenazadnje nakazal njegove aktualne glasbene projekte.
Publicist in pisatelj Matej Krajnc je gradivo o Pestnerju začel zbirati leta 1990, prve ideje za knjigo, ki jo je še posebej intenzivno pisal zadnje leto, pa so se porodile pred desetimi leti. Knjiga v prvi vrsti govori o Pestnerjevi glasbi in ne o njegovem zasebnem
življenju. V njej so tako kronološko prikazane najpomembnejše točke njegove kariere. Celjski glasbenik, rojen leta 1956, je prve posnetke naredil že pri dvanajstih letih v studiu Radia Celje, leta 1971 pa je pri petnajstih letih že zmagal na Slovenski popevki s pesmijo Trideset let. Do konca sedemdesetih je redno sodeloval in osvajal nagrade na Slovenski popevki (Mati, Bodiva prijatelja, Tvoje solze, Vrača se pomlad), na festivalu Opatija (Šepet poletnih trav) in tudi na Veseli jeseni kot član New Swing Quarteta in Melodijah morja in sonca (Melodije sonca in morja).
V 80. letih se je lotil izzivov, povezanih z odkrivanjem novih glasbenih obzorij, kot sta zvrsti blues in soul, in tako pomembno
zaznamoval razvoj gospel glasbe v Sloveniji. Krajnc se v knjigi, ki je naslov dobila po Pestnerjevi plošči Ciganska kri, ki je izšla v začetku 90. let, dotakne tudi njegovega sodelovanja v različnih glasbenih zasedbah - Alpskem kvintetu, New Swing Quartetom in njegovi zadnji družinsko obarvani zasedbi Pro Anima Singers.
Ker je Oto Pestner celjskega pisatelja pri nastajanju knjige zgolj usmerjal, je njen izid pričakoval še s toliko večjim zanimanjem in z navdušenostjo. Knjigi, ki obenem prinaša vpogled v zgodovino slovenske zabavne glasbe v zadnjih petdesetih letih, je priložena tudi zgoščenka z nekaterimi zanimivejšimi posnetki Pestnerjeve glasbe.
ŠO
Foto: GrupA
Za konec Performativna telesa in okolja
Galerija sodobne umetnosti Celje z razstavo Performativna telesa in okolja, ki jo je odprla prejšnji četrtek v Likovnem salonu v Celju, in s spremljajočo publikacijo končuje večletni projekt Kiparstvo danes, študijo kiparske dejavnosti v prostoru Slovenije, s katero želi izpostaviti nekatere vidike in premike na področju kiparstva v sodobnosti in poudariti njegovo kompleksnost.
Štiriletni projekt Kiparstvo danes se je začel leta 2010, ko so sodelujoči predstavili sodobno kiparstvo kot razširjeno polje, ki presega medijsko določenost in stopa na področje družbenega, znanstvenega, tehnološkega in interdisciplinarnega. Nadaljevali so ga v letu 2011, ko so se osredotočali na vprašanja figu-
ralike in razmerja med kiparskim telesom in telesom gledalca, lani pa so v okviru projekta izpostavili prepletanje umetnosti in znanosti. Četrta, letošnja izdaja Kiparstva danes, ki nosi naslov Performativna telesa in okolja in bo v celjskem likovnem salonu na ogled do 24. novembra, združuje dela, ki vsebujejo gibanje, živost, spremenljivost. Z elementi dinamičnega, nepričakovanega, interaktivnega in performativnega želijo obiskovalcu ponuditi izkušnjo kiparskih postavitev kot prostorov uprizarjanja. Na razstavi, ki so jo pripravili štirje kustosi - Tomaž Brejc, Irena Čerčnik, Jiri Kočica in Polona Tratnik - sodeluje 14 umetnikov iz vse Slovenije.
ŠO
Foto: GrupA
Na razstavi sodeluje 14 umetnikov - Martin Bricelj Baraga, Vadim Fiškin, Tomaž Furlan, Maša Jazbec, Andrej Kamnik in Marko Pihlar, Theremidi Orchestra (Simon Bergoč, Tina Dolinšek, Luka Frelih, Ida Hiršenfelder, Dare Pejic, Tilen Sepič, Saša Spačal, Robertina Šebjanič, Dušan Zidar), Luiza Margan in Miha Presker, Primož Pugelj, Tobias Putrih, Tao G. Vrhovec Sambolec, Borut Savski, Saša Spačal in Tanja Vujinovic.
Od leve Alenka Domjan, Polona Tratnik, Tomaž Brejc in Irena Čerčnik
KULTURA
15
Zagrizli v kranjsko klobaso
Revija Zgodovina za vse tokrat v znamenju kranjske klobase in Novačanove celjske bitke
Člani Zgodovinskega društva Celje so prejšnjo sredo v zgodovinskem arhivu predstavili prvo številko jubilejnega 20. letnika revije Zgodovina za vse. Znanstvena revija, ki je že dve desetletji v slovenskem zgodovinopisju prava poživitev tako po izbiri tem kot po obravnavi tematik, v novi številki prinaša šest razprav, osem knjižnih ocen in spominski članek, posvečen dolgoletnemu uredniku revije prof. dr. Janezu Cvirnu.
Revija Zgodovina za vse, katere urednik je Borut Bata-gelj, direktor celjskega arhiva, je znana po tem, da so v njej objavljeni prispevki s področja zgodovinopisja, ki so napisani na poljuden in sproščen način, zato je tako zanimiva tudi za bralce, ki se sicer s tovrstno literaturo ne srečujejo.
Literat nemirne narave
Osrednja pozornost tokratne številke je namenjena članku z naslovom Ostru-
pljanje s klobaso avtorja dr. Jerneja Mlekuža. Predavanje sloni na tezi, da je imela kranjska klobasa pomembno mesto v oblikovanju in razvoju slovenske narodne zavesti v obdobju od pomladi narodov do konca prve svetovne vojne. Pri tem se je avtor omejil predvsem na vlogo kranjske klobase v krepitvi narodnega ponosa oziroma - na vprašanji, kako in na kakšne načine je slovensko časopisjekrepčalo narodni ponos s pisanjem o kranjski klobasi.
Za Celjane še posebej zanimiv prispevek v tokratni številki je članek Toneta Kregarja, predsednika
Zgodovinskega društva Celje, o znanem celjskem literatu Antonu Novačanu. Širša javnost ga je namreč do zdaj poznala zgolj v vlogi dramatika in diplomata, o njegovi zasebni plati življenja pa ni vedela dosti. Kre-gar v prispevku Novačanova celjska bitka opisuje škandalozen pretep konec 30. let 20. stoletja v celjski kavarni Evropa, v katerega je bil vpleten Novačan, ker je prekršil nenapisano pravilo, da slovenskih nepremičnin ne prodajajo Nemcem in na ta način ne krepijo nemške gospodarske moči v mestu.
ŠO
Foto: SHERPA
Razprave v aktualni številki Zgodovine so še Magistrat je osel - K zgodovini prepirov med ljubljansko mestno in njej nadrejeno oblastjo avtorja Stanislava Južniča; Trije Slovenci, pa smo zbor - Vloga petja in ljubiteljske pevske dejavnosti v procesih narodnega prebujanja pri Slovencih v 19. stoletju avtorja Ambrož Kvartiča; Grob v mongolski stepi - Kaj vemo o usodi nadporočnika Zagoričnika avtorja Zmaga Šmitka; Sa-vinova opera Poslednja straža: med Zagrebom in Ljubljano (1904-1907) avtorja Franca Križnarja.
Urednik revije Zgodovina za vse je direktor Zgodovinskega arhiva Celje Borut Batagelj.
BUKVARNA
Nihče ni nihče
V razmislek
Kako lahko nekdo, ki so mu bila vzeta ali - še bolje - ukradena najprej otroštvo, v odraslih letih pa državljanstvo nove domovine in s tem posledično za nekaj časa zaposlitev, stanovanje in družina, še vedno tako trdno verjame v človeštvo? Kako v razmišljanju in kleni besedi rudarja - ob opisih rodnih zelenih gričev nad Drino v Bosni zazveni tako lirično - ni niti sledu maščevalnosti?
Če kdo, potem bi prav Mehmedalija Alic z vso upravičenostjo namesto silne vere v človeka in človeštvo ob pisanju svoje življenjske zgodbe na papir lahko prelil grenkobo, ki se je z leti - bi pomislil slehernik - razraščala v zagrenjenost. A ne, njega drži pokonci neskončna moč! Od kod jo jemlje? V globoki in iskreni veri v človeka. »Jaz pa vam vse oproščam, le recite mi, da je nekje upanje, da mi nikoli ne bo treba živeti v strahu za svojega sina,« je Alicev odgovor na vsa grozodejstva, ki so ga spremljala v življenju. In je v opomin in napotek vsem nam, ki smo se ob pogledu na odkrita grobišča povojnih pomorov po Sloveniji in ob spremljanju balkanske morije sredi devetdesetih in zadnja leta ob preštevanju nagrobnikov
žrtvam genocida v Srebrenici, ki še zdaleč niso vse dobile svojega prgišča zemlje, zaklinjali: nikoli več! Za vse nas gre, za prihodnost. In za to, da se iz zgodovine vendarle vsaj nekaj naučimo za prihodnost - če naj nam bo ta sploh dana.
Rojstna vas
Mehmedalija Alic začenja svojo pripoved s slikovitimi orisi rodne vasice in življenja v njej, zeleni gaji in travniki nad Drino so pred očmi tako živi, da bi se jih človek lahko dotaknil. Kako silen ponos in navdušenje sta prevevala šestletnika, ko ga je ravnatelj kot edinega iz vasi sprejel v šolo ... Življenje v družini z delavnima materjo in očetom, dvema bratoma in dvema sestrama, od katerih sta bila Mehmedalijeva starejša sestra in mlajši brat gluhonema, zagotovo ni bilo lahko, a prežeto z veliko mero ljubezni je fantiču dajalo občutek, da je lahek kot metulj. Vse dotlej, ko se je kot 14-letnik na dolgi poti iskanja boljšega življenja znašel v Sloveniji.
Pričakovanja
Z dobrim spričevalom v žepu in prepričan, da ga čaka šolanje za rudarskega tehnika, je pristal v podzemnih rovih zagorskega rudnika. Še huje kot pod zemljo mu je bilo v internatu, kjer so ga starejši in močnejši fantje maltretirali, a najbolj boleče so bile počitnice v domačem kraju, kjer se je pred svojimi delal močnega in jim razlagal, kako dobro napreduje v Sloveniji. Iz tega obdobja je bil pravzaprav edini svetal in lep čas le nadaljevanje šolanja za rudarskega tehnika v Velenju, kjer se je končno počutil sprejetega. Sledila je služba v rudniku, v Zagorju si je ustvaril družino. Navezan na Bosno je seveda verjel, da se bo kmalu vrnil v domače kraje, zato sta s soprogo ob bratovi pomoči tam gradila hišo. Oba sta na osamosvojitvenem referendumu obkrožila »da« za samostojno Slovenijo in ko je ta postala država, se je Mehmedalija oglasil v občinski upravi, da bi si uredil državljanstvo. Da ne potrebuje nobenih novih dokumentov, saj je zaposlen za nedoločen čas in ima v Sloveniji urejeno bivališče, so mu dejali ... V službi je napredoval in namesto tesnega stanovanja so mladi družini ponudili večje kadrovsko, za nakup pohištva je porabil vse prihranke. A ko bi moral podpisati najemno pogodbo, je sledil udarec po glavi .
Pozabljen
Neizprosno uradniško kolesje se je zavrtelo, ostal je brez obljubljenega stanovanja, v zagorskem rudniku brez službe, enako se je godilo njegovi soprogi. Postal je nihče, bil je izbrisan, z bosanskim potnim listom, v katerem je bilo kot njegovo stalno bivališče zapisan naslov: Polje 3, Zagorje ob Savi! V tem času je v vojni moriji po Bosni izgubil praktično vse moške sorodnike, sam pa se je s trebuhom za kruhom ob »pomoči« novodobnih posrednikov pehal v Nemčiji in za svoje delo kar nekajkrat ostal brez plačila. Kljub neštetim klicem in vprašanjem je »izbrisanost« trajala kar pet let, potem pa je zazvonil telefon. Skoraj ni mogel verjeti ušesom, ko mu je uradnik rekel, naj se vendarle oglasi po potrdilo o državljanstvu, saj z njegovo prošnjo ni nič narobe in ne more verjeti, da je bila toliko časa pozabljena v predalu.
Življenje se je zanj spet začelo svetliti, nazaj je dobil službo v rudniku - a človeku, ki je v Srebrenici izgubil oba brata, so ponudili delo vodje izkopavanj po drugi svetovni vojni pobitih in zasutih v Hudi Jami ... Kako boleča je morala biti zanj vsakodnevna pot v Barbarin rov in kako šele občutek, da gre tudi tokrat bolj za nabiranje političnih točk kot za iskreno željo, da pomorjenim zagotovimo dostojanstven pokop in spokoj. A vse to je Mehmedalija Alic zmogel . in namesto da bi klonil, je zbral moč, da o vsem spregovori.
Od poletja je njegova življenjska zgodba, ki ni zgolj intimna pripoved Človeka in njegove rodbine, temveč na nek način zgodovinski oris dogajanja v preteklem stoletju na vedno vročem Balkanu, na voljo vsem. Da jo preberemo in se zamislimo. Kajti - nihče ni nihče - če naj nas vse skupaj nikoli ne bo strah za svoje sinove in hčere!
IVANA STAMEJČIČ
O AVTORJU
Mehmedalija Alic, letnik 1962, iz Potočarov pri Srebrenici je prišel v Slovenijo, da bi se izšolal za rudarja. Danes je rudarski inženir in od poletja tudi avtor pretresljive pripovedi Nihče, poročen in oče dveh odraslih hčera ter 11-letnega sina Dina.
16
INTERVJU
»Popravki občinskih proračunov niso nič hudega, če so posledica nepredvidljivih sprememb,« pravi vodja oddelka za finance in gospodarstvo v MOC Sandi Sendelbah, ki se zavzema za čim bolj realno občinsko načrtovanje.
Finančni načrt ali nabor potreb in želja?
Vprašanje se ob zadnja leta vse pogostejših rebalansih oziroma medletnih popravkih občinskih proračunov postavlja kar samo po sebi.
Je občinski proračun finančni načrt za poslovanje občine ali nabor potreb in želja lokalne skupnosti? Vodja oddelka za finance in gospodarstvo Mestne občine Celje Sandi Sendelbah pravi, da odgovor nanj še zdaleč ni enoumen. Prav tako so tudi razlogi za medletne popravke proračunov zelo različni, a če gre pri rebalansih za popravljanje proračunov zaradi nepredvidljivih sprememb, ki jih v občini ob načrtovanju in sprejemanju proračuna niso mogli pričakovati, tudi z rebalansi ni nič narobe.
Kot pojasnjuje Sendelbah, je župan vsake občine odgovoren za poslovanje lokalne skupnosti tudi s finančnega vidika. Proračun občine je tako dokument, s katerim župan seznani mestni oziroma občinski svet kot najvišji organ lokalne skupnosti, ta pa potem potrdi prihodke in odhodke občine v prihodnjem ali tekočem proračunskem letu. »Vsekakor so na eni strani zakonske zahteve tiste, ki postavljajo poračun. Denar za njihovo izvajanje je določen s posebnimi formulami, ki določajo primarno porabo občine, na drugi strani pa je investicijski del proračuna, za katerega lahko rečemo, da je nabor želja in potreb krajevnih skupnosti in mestnih četrti ter nenazadnje politike, ki določi, kaj je za občino v danem trenutku najbolj pomembno in potrebno,« pravi Sendelbah in dodaja, da so na tretji strani še investicije, ki se sofinancirajo iz državnih in evropskih virov in za katere mora občina imeti pripravljeno projektno dokumentacijo. A za sofinanciranje teh naložb oziroma projektov, ki jih občina mora vključiti v proračun, se šele kasneje poteguje na razpisih. Lahko se zgodi, da na razpisu ni uspešna, pogosto pa tudi, da razpis za posamezno področje v proračunskem letu sploh ni objavljen.
Če gledava skozi občinska očala, so prav ti projekti finančno najbolj zanimivi, kajne?
Res je, saj so ponavadi več kot polovično sofinancirani. Za Celje naj omenim samo gradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki Rcero in kasneje Toplarne Celje, ki je bila celo 100-odstotno plačana z evropskim denarjem, brez soudeležbe občine.
Kako v občini sploh pripravljate proračun? Kdaj je najprimernejši čas?
Idealno bi bilo, da bi bil proračun za prihodnje leto sestavljen novembra, najkasneje decembra. A večinoma niso izpolnjeni vsi pogoji, da bi bilo to mogoče. Glede na to, da so lokalne volitve jeseni vsake štiri leta, tako četrtina let že odpade, saj proračune sprejema nov sestav mestnega sveta. Težave imamo tudi z vsemi izhodiščnimi zakoni, ki jih pripravlja vlada. Državni proračun in zakon o izvrševanju le-tega poslanci v zadnjih letih sprejemajo v roku, toliko huje pa je z drugo zakonodajo. Letos nam recimo največ sivih las povzroča napovedani Zakon o davku na nepremičnine. Ob tem je odprto še vprašanje uresničevanja zlatega bilančnega pravila. Do konca leta naj bi bil sprejet zakon o tem in bi pomenil, da se ne občine ne država ne bi smele več zadolževati, saj to pravilo določa, da morajo biti prihodki višji od odhodkov. Mi sicer lahko proračun pripravljamo prej, a dokler vse to ne bo znano, bi bilo to nesmiselno, bolj delo v prazno ...
Povedali ste, kateri vhodni podatki so nujni in kdaj so sploh znani, a kako se za leto 2014 spreminjajo, vendarle še ostaja neznanka ...
Državni proračun je v obdobju sprejemanja, pričakujemo lahko, da bo tudi zakon o izvrševanju proračuna sprejet nekaj dni kasneje. Odprte pa ostajajo druge neznanke. Novela zakona o financiranju občin prinaša večje pritiske za manjše občine, nas se ne dotika. A predvideni Zakon o davku na nepremičnine nam ukinja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki je povsod po Evropi prihodek lokalnih skupnosti. Država bo v svoj proračun z njim dobila dodatnih 200 milijonov evrov. Doslej smo v vsej državi zbrali malo manj kot 200 milijonov, zdaj naj bi jih 400 milijonov in polovico si bo vzela država. V praksi to pomeni, da bo vsakdo v povprečju plačal dvakrat toliko kot doslej. Občinam je tu odvzeta še pravica do prostorske politike, v Celju bodo na primer izenačeni veliki nakupovalni centri in mali trgovci v mestnem središču - tu gre po mojem za nesprejemljivo uravnilovko. To je interventni zakon, a tako, kot je predlagan, bo sprejet trajno. Občine bi državi odstopile največ desetino, ne pa polovice denarja, zdaj si skušamo izboriti vsaj triletno prehodno obdobje . A res je tudi, da v nekaterih občinah tega davka doslej sploh niso pobirali. Bojim se, da ne zaradi tega, ker bi bili tako prijazni do občanov, ampak zato, ker tega kadrovsko niso bili sposobni izpeljati, saj je obračun dokaj zahteven.
Nerodno je, ker se pogovarjava v času, ko je toliko neznank ... Kakšni so sploh deleži proračunskih prihodkov za Celje: koliko je izvirnih, koliko jih dobite od države?
Če pogledava letošnji proračun, je od malo več kot 55 milijonov evrov dobra polovica izvirnih, slabo polovico denarja pa dobimo. Glavnina izvirnih prihodkov so davčni oziroma delež dohodnine, ki znaša okrog 23 milijonov evrov, z okrog 8 milijonov evrov sledi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Tu je še prihodek iz najemnin, ki jih za uporabo infrastrukture v občinski lasti plačujejo javna podjetja ...
Ampak pri slednjih gre bolj za računovodski obračun kot za dejanski prihodek. Na nek način se tu umetno ustvarjajo višje številke .
Se strinjam, ampak gre za vprašanja bruto-neto bilance. Dejansko je te prihodke in odhodke treba prikazati. V Celju smo se odločili, da ves denar javnim podjetjem vračamo, saj se tako nameni za vzdrževanje omrežij in preostale infrastrukture. Država delno sofinancira še transferje, ki jih občine nakazujemo naprej. Kapitalski prihodki pa so na sejah mestnega sveta večna tema. Gre za načrt prodaje in nakupa zemljišč ter poslovnih prostorov, ki pa mora biti dovolj širok, čeprav je zadnja leta prodaja zelo majhna.
A če nepremičnine ni v proračunu, tudi prodaja ni mogoča .
Drži, pa tudi pod ceno, ki jo za posamezno nepremičnino določi sodni cenilec, ne smemo prodajati. Tako tudi zemljišč v industrijskih ali obrtnih conah ne smemo ugodneje prodajati, le dvakratno znižanje za 15 odstotkov dopušča zakonodaja. V Celju kljub temu, da zadnja leta nismo izpeljali
»Pri pripravi projektne dokumentacije je treba biti malo vizionar in določiti, kateri so tisti projekti, ki se jih splača pripraviti na zalogo.«
načrtovane prodaje, leta zaključujemo s konsolidiranim proračunom, kar pomeni, da smo likvidnostno izpeljali poslovno leto, premoženje pa je občini vseeno ostalo.
V	Celju za razliko od majhnih občin proračun pripravlja ekipa sodelavcev. Verjetno imate zato manj težav, a vseeno: so navodila, ki jih dobite iz finančnega ministrstva, dovolj jasna?
Vsekakor bi bila lahko bolj enostavna. Treba se je držati zakonskih predpisov in omejitev, lani smo imeli računsko sodišče in nekaj pripomb, ne sicer vsebinskih, je bilo tudi na proračun. Čeprav se ljudem zdi, da smo birokratski in ne upoštevamo stvarnosti, ni tako. Včasih so namreč prepisi takšni, da kar sami kličejo po tem, da jih zaobideš. Bistvo pa je to, da so prihodki in odhodki natančno določeni in teh ne smeš prekoračevati.
Zakaj so potrebni rebalansi občinskih proračunov?
V	Celju so rebalansi posledica nepredvidljivih dogodkov in po mojem kakšen na leto tudi ni nič slabega.
Je torej rebalans proračuna zdaj stalnica? Od kdaj je tako?
V zadnjih letih so bolj pogosti, to drži. V rebalanse nas silijo prijave na razpise, ko se pojavi priložnost, ki je nismo pričakovali. Glede na obseg proračuna imamo cel kup »majhnih« projektov za 50 ali 100 tisoč evrov, ko enostavno čakamo, da bodo razpisi zanje objavljeni in jih v proračunu »vlečemo« že nekaj let. Zadnja tri leta smo imeli po dva rebalansa, vselej je bil razlog nov projekt. Seveda potem rebalans v oddelkih izkoristijo, da glede na dano situacijo uredijo vse številke. Proračun namreč pripravimo tako, da v občinskih oddelkih referenti, ki so odgovorni za posamezna področja, pripravijo izhodišča, tu je še 19 krajevnih skupnosti in mestnih četrti, pa javna podjetja, ki imajo v najemu občinsko infrastrukturo . Veliko je vpletenih.
Če torej rebalansi niso posledica slabega načrtovanja v občini, me zanima, ali so vstopni podatki posameznih uporabnikov realni. Ali morda še vedno velja praksa, da je dobro izhodišča nekoliko prenapeti, da potem posamezna področja dobijo toliko denarja, kot ga dejansko potrebujejo?
Z občinskimi financami se ukvarjamo sedmo oziroma osmo leto in včasih je res bilo tako, da je denar na koncu leta ponekod ostal neporabljen ali pa se ga je panično trošilo. Zdaj se kak tak primer najde le še izjemoma, kar kaže tudi naša likvidnostna situacija. Razkorak med načrtovanim in dejansko porabo je zdaj posledica tega, da je pri načrtovani naložbi sledil izbor izvajalca z vsemi možnimi zapleti in se je zato začetek del s spomladi premaknil na jesen, na koncu leta pa tako ostane tudi 80 odstotkov denarja, ki se prenese v naslednje leto. Sam pravim, da je bilo slabo načrtovanje le tam, kjer so odhodki močno preseženi.
Kako je z načrtom razvojnih programov, ki jih mora vsebovati proračun - naj bo ta čim bolj širok ali naj zajema zgolj tiste naložbe, ki jih bo občina sposobna izpeljati?
Sam se zavzemam za to, da naj bo čim bolj realen ... Čisto po nepotrebnem vendarle ni treba napihovati proračuna. Vsepovsod se to ne da, a v Celju se trudimo. Načrti razvojnih programov morajo biti čimbolj realni - a če se pojavi priložnost, je škoda, da je ne bi izkoristili ... In takrat naj sledi rebalans. Za obnovo kulturne infrastrukture SLG Celje bi denar za letos lahko zagotovili z županovim notranjim prerazporejanjem do petine vrednosti proračunskih postavk istega področja, a za prijavo na razpis je bilo treba priložiti točno razporejena sredstva tudi za leti 2014 in 2015. Zato smo šli v rebalans ....
Je rebalans morda tudi priložnost, da se skozi stranska vrata pripeljejo v proračun projekti, ki sicer ne bi »šli skozi«?
Ne, rebalans je v bistvu le popravek proračuna in sprejema se ga tako kot proračun. Sprejemajo ga isti ljudje kot so sprejeli proračun, zato se s tem ne morem strinjati.
Pa vendarle, 30 tisočakov za izvedbo letošnjega Štimung festa je v Celju spomladi padlo na mizo kot amandma ob prvem rebalansu proračuna .
Amandma je lahko politično dejanje, a konec koncev je ves mestni svet političen organ. Je pa amandma v bistvu inštrument, do katerega pride zaradi novih podatkov ali razprave na odborih mestnega sveta ob obravnavi že pripravljenega gradiva za rebalans. A tudi amandma potrdi mestni svet, v grobem je le nekoliko krajša procedura kot velja sicer.
Je z vidika načrtovanja življenja v lokalni skupnosti primernejši eno- ali dveletni proračun?
Zakonodaja dopušča dvoletne proračune in v preteklosti smo jih pripravljali tudi v Celju, a smo to opustili. Mislim, da je primernejši proračun za eno leto, pa še tega je treba ves čas skrbno spremljati. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo je toliko sprememb zakonodaje, da se dvoletno načrtovanje ne obnese.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
NE PREZRITE
Kaj o rebalansu pravijo v nekaterih drugih občinah na Celjskem?
strani 2-3
AKTUALNO
17
V primerjavi s prejšnjimi leti je bil v Savinjski regiji nekoliko manjši vpis v prvem vpisnem roku, zato pa boljši v drugem. Upad se pozna zlasti pri študijskih programih, kjer študentje plačujejo šolnino.
Tik pred začetkom študijskega leta sta ob slavnostni podelitvi diplom prvim 24 diplomantom visoke zdravstvene šole čestitala tudi dekan šole izredni prof. dr. Gorazd Voga in celjski župan Bojan Šrot. Visoka zdravstvena šola izvaja 3-letni visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje zdravstvena nega, prva generacija izrednih študentov pa se je vpisala v študijskem letu 2009/10. V letošnjem študijskem letu je doslej vpisnih 39 novih študentov, v preteklem letu so imeli v treh letnikih 140 študentov, ob tem pa še 50 absolventov. Šola si že vse od ustanovitve prizadeva, da bi dobila tudi koncesijo za izvajanje rednega študija, vendar novih koncesij država po letu 2009 ni podeljevala. (Foto: ROK TRŽAN)
Začetek tudi za študente
Mesec po začetku šolskega leta se je ta teden začelo tudi novo študijsko leto. Približno 20 tisoč brucev se je s študijskimi obveznostmi srečalo prvič, skupaj pa je v Sloveniji malo manj kot sto tisoč študentov. Glede na demografske podatke to pomeni, da v Sloveniji študira vsak drugi mladostnik med 19. in 24. letom.
Natančne številke za letošnje ja tretji vpisni rok na fakultete študij sko leto sicer še niso zna- in visoke šole, vendar statistika ne, saj v začetku oktobra še tra- kaže, da se število študentov
v državi zadnja leta zmanjšuje zlasti na račun številčno šibkejših generacij, ki končujejo srednješolsko izobraževanje. V minulem študijskem letu je tako v Sloveniji študiralo 97.706 študentov, kar je več kot 18 tisoč manj kot v letu 2006/07, ko je bilo vpisanih največ štu-
dentov. Tudi to, koliko študentov bo v tem študijskem letu v Savinjski regiji, še ni znano. Lani jih je bilo v višješolski študij vpisanih malo manj kot 2 tisoč, v visokih šolah in na fakultetah 3.642, študij pa je končalo 650 diplomantov. Po besedah direktorice Regijskega študijskega središča Celje Katje Esih bo številka letos verjetno nekoliko nižja kot lani, a ne bistveno. Za to študijsko leto sicer v visokem šolstvu ni razpisanih novih programov, sta pa v Celju dva nova višješolska študijska programa, in sicer avtoservisni management v Višji strokovni šoli Šolskega centra Celje in varovanje v Abituri.
Možnost izbire
V Savinjski regiji sicer deluje 5 javnih višjih strokovnih šol in dve zasebni izobraževalni ustanovi, ki izvajajo 14 različnih višješolskih študijskih programov. Delež med rednimi in izrednimi študenti se s 65 odstotki nagiba v prid rednega študija. V Celju in Velenju ima sedež tudi 6 visokošolskih zavodov, ob tem pa imajo štiri fakultete, sicer umeščene tako v ljubljansko in mariborsko kot tudi primorsko univerzo, na območju regije še 5 dislociranih enot. Skupaj razpisujejo 41 visokošolskih programov na vseh treh stopnjah študija, razmerje med rednimi in izrednimi študenti pa je v pri-
merjavi z višješolskim študijem še za 5 odstotkov bolj v prid rednega študija.
Ponovne akreditacije
V preteklem študijskem letu so po sedmih letih delovanja za ponovno akreditacijo študijskih programov zaprosile Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije ter Visoka šola za varovanje okolja in Visoka gospodarska šola. Vse tri so dobile akreditacijo za naslednjih 7 let, kar je najdaljše mogoče obdobje. Kot pravijo v visokošolskih zavodih, je to tudi potrditev njihovega dobrega dela v preteklih letih.
IVANA STAMEJCIC
Recepti za preboldski dom
Odprtih vprašanj je vsak dan več
Odgovorov na vprašanja, kaj bo s preboldskim domom starejših, stanovalci in z zaposlenimi, še ni. Kot zadnji so se oglasili še direktorji ostalih domov v regiji, ki odločno nasprotujejo načrtovani pripojitvi preboldskega doma k trboveljskemu.
Večmesečni sagi reševanja preboldskega doma starejših še ni videti konca. Po številnih sestankih, usklajevanjih in skorajšnjih dogovorih se v domu tudi po treh mesecih ni kaj veliko spremenilo. Je pa od začetka stavke konec junija do danes iz doma odšlo 20 starostnikov in 16 zaposlenih. V preboldskem domu se s težavami sicer spopadajo že leta, saj že od začetka poslujejo brez koncesije. To jih na trgu, kjer je ponudba nastanitev večja kot povpra-
ševanje, postavlja v neenakovreden položaj. Vprašanj je veliko, odgovorov pa za zdaj bolj malo. Že vse od avgusta jih iščejo predstavniki sindikata, lastnikov in ministrstva. Še najbliže rešitvi so prišli z dogovorom, da bi upravljanje doma prevzeli v Trbovljah.
Ugovor na predlog stečaja
Reiffeisen Leasing je kot največji upnik in lastnik objekta doma sredi septem-
bra na sodišče že vložil predlog za stečaj družbe KDU, ki upravlja z domom. V primeru stečaja bi lahko bila usoda 69 stanovalcev in 31 zaposlenih odločena v tednu dni. Direktor Reiffeisen Leasinga Žiga Silič je namreč dejal, da dom ima prihodnost in da se bo stečajni upravitelj zagotovo odločil za nadaljevanje dejavnosti. Danica Hren, direktorica Doma upokojencev Franca Salomona Trbovlje, ki je pod določenimi pogoji še vedno pripravljena prevzeti upravljanje preboldska doma, je v primeru stečaja zaposlenim obljubila nove pogodbe o zaposlitvi, ne pa tudi, da bo sreča mila
vsem. Predstavnica delavcev Saša Hamer je povedala: »Zaposleni smo razdvojeni. Nekateri stečaj podpirajo, ker bi s tem lahko obdržali delovna mesta, spet drugi mu nasprotujejo, ker bi se s tem odpovedali sredstvom, ki nam jih družba dolguje.« Ivan Kovač, direktor doma in lastnik družbe KDU, je že potrdil, da bo predlogu za stečaj ugovarjal, saj KDU ni prejel pisnega zagotovila, da bo za stanovalce v domu poskrbljeno in da bi lahko tudi v primeru stečaja še naprej bivali v njem. Še več, po mnenju Kovača bi bil stečaj lahko škodljiv tako za stanovalce kot zaposlene v domu,
Raiffeisen Leasing pa naj bi s stečajem zaščitil le svoj kapital in lastne interese.
Kdo misli na starostnike?
Priključevanje Prebolda k Trbovljam je pred meseci že prepričalo pristojne na ministrstvu, ki v tem vidijo možnost ohranitve doma. Povezovanju so ves čas naklonjeni tudi v Trbovljah, a le pod pogojem, da v preboldskem domu predhodno poravnajo nastale dolgove. Kot edino rešitev zase in za starostnike vidijo pripojitev tudi zaposleni. Drugače menijo v ostalih domovih v regiji, kjer menijo, da bi lahko bila načr-
tovana pripojitev preboldskega doma le obvod, ki omogoča spreminjanje zmogljivosti v javnih domovih brez razpisa koncesije. Nestrinjanje s takšno rešitvijo so izrazili tudi v protestnem pismu, ki so ga naslovili na pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sredi te zmešnjave se vsak dan znajdejo starostniki, ki se morajo na jesen življenja spopadati z negotovostjo bivanja v domu, čeprav ves čas poudarjajo, da stavko zaposlenih podpirajo.
LEA KOMERICKI, TINA VENGUST, ŠPELA OŽIR, BRANKO JERANKO
Konkurenca za drugačne rešitve
Direktorji ostalih domov za starejše v regiji ugotavljajo, da je v domovih na celjskem območju vse več prostih mest, in opozarjajo, da je treba na vse slabšo zasedenost domov gledati dolgoročno.
Po besedah Janje Podkoritnik Kamen-šek, direktorice Doma starejših Laško - ta je trenutno polno zaseden - bi bilo treba rešitev v primeru doma v Preboldu iskati v specializaciji. »Zagotovo se da tako lep in nov dom, ki je namensko zgrajen v Preboldu, uporabiti drugače in ohraniti delovna mesta,« je dejala. Ker domovi za starejše lahko
sprejemajo le osebe po 65. letu, v Sloveniji pa primanjkuje mest za mlajše stanovalce, ki jih prizadenejo različne bolezni ali doživijo poškodbo glave, je prav to področje, za katero bi se po njenem prepričanju lahko specializirali v Preboldu.
Direktorica Zavoda sv. Rafaela Vransko mag. Mojca Hrastnik pravi, da je dolgotrajno reševanje težav v preboldskem domu nesprejemljivo, ker so v agonijo vpleteni tudi nič krivi stanovalci in delavci. Edina rešitev, ki jo kot kaže ima ministrstvo, je priključitev preboldskega doma trbovelj-
skemu, kar po mnenju Hrastnikove pomeni prehajanje zasebnih interesov na področje javne sfere. Podjetje, ki upravlja s preboldskim domom, je za koncesijo kandidiralo v enakem obdobju kot Vranšani. »Ministrstvo je njihovo prošnjo zavrnilo, kar pomeni, da preboldski dom ni izpolnjeval vseh zahtev. Sprašujem se, ali jih izpolnjuje danes, da bi lahko preprosto prešel pod okrilje javnega zavoda,« so pomisleki Hrastnikove. Ker na Celjskem že nekaj časa ponudba postelj, za katere zavod za zdravstveno zavarovanje zagotavlja koncesijo, presega povpraševa-
je, si ne more kaj, da ne bi pomislila, da gre v preboldskem primeru za reševanje zasebnega kapitala.
»V protestnem pismu je naše skupno stališče, ki smo ga oblikovali na sestanku. V celjski regiji je prostih mest v domovih res dovolj. Ce bi tistim, ki želijo vselitev v dom, poiskali prosto mesto v enem od domov na Celjskem, je to mogoče zagotoviti takoj. O tem priča tudi to, da je v našem domu nekaj stanovalcev iz Ljubljane, kjer gre za pomanjkanje mest,« je poudarila Marinka Hrnčič, direktorica Doma Lipa v Štorah.
Oprema za pogumne in srčne
Gasilska zveza Prebold je s slavnostno akademijo in podelitvijo priznanj počastila častitljivih 140 let organiziranega gasilstva v občini.
PREBOLD - V občini danes deluje osem prostovoljnih gasilskih društev, v katere je vključenih več kot 1.500 občank in občanov, kar predstavlja skoraj 30 odstotkov vseh prebivalcev občine.
Kot je povedal dolgoletni prostovoljni gasilec in podpredsednik preboldske gasilske zveze Jože Veber, so na svojo dejavnost in zgodovino izjemno ponosni. »Korenine preboldskega gasilstva segajo v leto 1873, ko so takratni
predstavniki služb, ki delujejo na področju zaščite in reševanja,« je udeležbo na prireditvi komentiral Veber, ki je bil tudi glavni pobudnik za nastanek zbornika, v katerem so povezali delovanje vseh osmih prostovoljnih gasilskih društev v občini in predstavili zgodovino njihovega nastajanja.
Gasilci vse bolj cenjeni
Danes so gasilci med ljudmi vse bolj cenjeni, saj si
Kot poudarja Jože Veber, ne delujejo zgolj operativno, temveč tudi preventivno: »Naša osnovna naloga je mlade pritegniti v svoje vrste, s čimer jih iztrgamo iz nevarnega objema ulice.«
lastniki in vodstvo tekstilne tovarne, ki so se zavedali nevarnosti požara, ustanovili tovarniško gasilsko društvo, imenovano Prostovoljna požarna bramba Predilnice Prebold,« s ponosom pripoveduje Veber. Enako ponosni, kot so preboldski gasilci na ustanovitelje, so tudi na vse naslednje generacije, ki so gojile in ohranile dejavnost in društvo vse do današnjih dni. »Leta 2005, po stečaju tekstilne tovarne, je občni zbor odločil, da se operativni del društva ukine, medtem ko administrativni z namenom ohranjanja dolgoletne tradicije obstane in deluje pod okriljem Gasilske zveze Prebold,« pojasnjuje Veber.
Izdali zbornik
V počastitev visokega jubileja so minuli petek pripravili slavnostno akademijo, na kateri so zaslužnim za razvoj in ohranitev gasilske dejavnosti podelili tudi priznanja. »Veseli nas, da so veličino dogodka prepoznali tudi v Ljubljani, saj so se slavnostnega druženja udeležili skoraj vsi vodilni
reševalne akcije, ne glede na to, ali gre za požar, poplave ali prometne nesreče, brez njihove pomoči ne znamo več predstavljati. Delujejo pa tudi preventivno. Prav zaradi tega se z veseljem udeležijo povabil v vrtce in šole, kjer lahko mladim pokažejo svoje veščine. Kot poudarjajo gasilci, sta pri njihovem delu in usposabljanju izjemno pomembna tudi druženje in gradnja pozitivne kolektivne zavesti. Slednjo gradijo s pomočjo številnih tekmovanj doma in na tujem. Za opravljanje operativnega dela morajo biti pripadniki gasilskih društev v odlični fizični kondiciji. A kot opozarja dolgoletni prostovoljni gasilec, mora biti tudi srce na pravem mestu. »Ko se gasilec odpravi na intervencijo, nikoli ne razmišlja o sebi, temveč le o tem, kako lahko pomaga.« Zato, kot pravi naš sogovornik, tudi najsodobnejša oprema ne zadostuje, če z njo ne upravljajo pogumni in srčni ljudje.
LK
Foto: GrupA
Jožetu Vebru je bila ljubezen do gasilstva in pomoči sočloveku položena v zibelko. Že njegov ded in oče sta se zapisala gasilstvu. Sam pa je tradicijo prav tako uspešno prenesel na sina in vnuke.
NE PREZRITE
Na slavnostni akademiji je priznanje prejel tudi župan Prebolda Vinko Debelak, ki se zaveda pomena dobre požarne varnosti. Tako je že pred časom napovedal, da bodo preboldski gasilci v prihodnjem letu dobili novo in sodobno opremljeno kombinirano vozilo. (Foto: GZP)
Zdravilišče obrača v drugo smer
Novi predsednik uprave Thermane Laško Andrej Bošnjak v intervjuju z novinarko Janjo Intihar:
»Da bo nekdanji direktor Roman Matek odšel iz zdravilišča, je bilo jasno že pred mojim prihodom. Kolikor vem, z nadzornim svetom nikakor ni mogel najti skupnega jezika, med njimi ni bilo nobene komunikacije.« In koliko časa bo potrebovala Thermana, da se spet postavi na noge?
»Po mojih ocenah bo potrebnih štiri do pet let, da bo poslovanje stabilno in varno in bodo vsi vedeli, kam gre ta ladja.«
strani 34
NA KRATKO
Nagrada za igriva drevesa
DOBJE - Slikarka Branka Dragosavac iz Lažiš je že drugič prepričala organizatorje poletnega ex-tempora v sosednji občini Šentjur in prejela odkupno nagrado Šentjurskega poletja.
Ex-tempora Dolga Gora, za organizacijo katerega sta poskrbeli šentjurska občina in tamkajšnja izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti, se je letos udeležilo 16 avtorjev. Ti so na slikarska platna ujeli podobe tamkajšnje krajine, očarala pa jih je tudi stara kmečka arhitektura. Branka Dragosavac, ki se z ljubiteljskim slikarstvom ukvarja že 16. leto, je navdih poiskala v gozdu. Sliko v akrilni tehniki je ustvarila na podlagi iz mivke in lepila, s čimer je ustvarila pridih igrivosti med drevesi. Odkupno nagrado Šentjurskega poletja je prejela že na ex-temporu, ki je bil pred leti na Planini pri Sevnici.
TV
Pletejo pri svetnikih
VITANJE - V ponedeljek se je začel vsakoletni tečaj ročnih del za občanke, ki ga pripravlja domače turistično društvo.
Udeleženke bodo čez zimo vsak ponedeljek zvečer skupaj kvačkale, pletle, vezle, klekljale. Tečaj vodi domačinka Angela Lušenc. Zbralo se je okoli dvajset domačink, med njimi sta udeleženki iz Nove Cerkve in s Stranic. Pred božičem in novim letom nameravajo med drugim izdelovati še voščilnice in okraske. Tečaj bo že tretjo zimo, trajal bo do začetka zunanjih spomladanskih del. Namenjen je prav tako druženju občank, ki se med tečajem posebej spomnijo rojstnih dni udeleženk. Njihova ročna dela so nato razstavljena na največji turistični prireditvi Vitanja, na Holceriji, ki jo prav tako pripravlja turistično društvo. Tečaj je v sejni sobi občine, ki je zaradi ustrezne svetlobe najprimernejša.
BJ
Trgali so in pekli
VOJNIK - V občinskem središču je bila v soboto prireditev Vinska trgatev, ki jo pripravlja domače vinogradniško društvo že sedem let.
Najprej so opravili trgatev trte, ki raste pred občinsko stavbo in je potomka stare trte z mariborskega Lenta. Z nje so utrgali 32 grozdov, ki so bili letos zelo sladki. Na čelu trgačev so bili slovenska vinska kraljica Neža Pavlič, župan Beno Podergajs in predsednik vojniških vinogradnikov Mirko Krašovec. Prireditev so nadaljevali pod šotorom. Člani društva so že zjutraj prinesli grozdje za društveno vino Vojničan, zbrali so ga vsega skupaj 480 kilogramov. Grozdje so nato stisnili v mošt, ki bo zorel v društveni kleti.
BJ
Kanalizacija kmalu končana
PREBOLD - Občina je pred dvema mesecema začela graditi kanalizacijo na območju Šešč in Matk. Do zdaj ji je uspelo zgraditi osnovni kanalizacijski kanal in končati kanalizacijo vse do sredine vasi Matk, zato naj bi ravno v teh dneh izvajalec že asfaltiral cesto med naseljema.
Občina vzporedno z gradnjo kanalizacije obnavlja tudi ostalo infrastrukturo - vodovod, pločnike in javno razsvetljavo. Kanalizacijo naj bi v celoti zgradila do konca oktobra, vsa ostala spremljajoča dela pa naj bi po besedah podžupana Franca Škrabeta končala naslednje leto. Cesta bo prevozna takoj pa gradnji kanalizacije, to je v mesecu dni.
ŠO
Prostorski načrt (OPN) vendarle pred svetniki?
ROGATEC - Na občini upajo, da bodo še to jesen sprejeli občinski prostorski načrt, temeljni dokument rabe in urejanja prostora. Občinska uprava ga je sicer začela pripravljati že pred več kot petimi leti.
Postopki so zelo zapleteni in dolgotrajni, Občina Rogatec pa je morala poleg standardnih zahtev med drugim naročiti in financirati še dodatne študije poplavne varnosti zaradi reke Sotle, kjer je obrtno-industrijska cona, kar je postopke še zavleklo. Zdaj se po besedah župana Martina Mikoliča z ministrstvom za kmetijstvo in okolje le še usklajuje glede možnosti gradnje apartmajev v delu Rogatca, zatem bo piko na i dal občinski svet s sprejetjem tega pomembnega prostorskega akta.
AD
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje i «ami
D
IB v.
Stanje na računu dne 2. 10. 2013
Za manj bolečin
n	n	o		A	n	n	n
U	U	o	u	V	u	U	U
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami - Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata
za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
ŠPORT
19
Krivice, porazi in kazni
V Velenju prekipelo trenerju Milošu Rusu
Celje (4-4-2): Kotnik - Gobec, Krajcer, Centrih, Korošec - Verbič, Jugovic, Vrhovec, Vicente - Čadiko-vski, Zajc. Igrali so še Žitko, Žurej, Bajde.
Kaj si bodo sodniki v Areni Petrol izmislili v soboto, se sprašujejo nogometni »kibici«. Ali bo končno konec krivic, ki jih doživlja celjsko moštvo? Porazi in kazni se vrstijo, čeprav sploh ne igra slabo. Nasprotno. Na trenutke celo navdušuje, obdobja, ko je bilo nadigrano, pa lahko prešteje na prste ene roke. Dvakrat zapored je zmlelo Zavrč (ta si deli prvo mesto z Mariborom), v pokalu kar s 4:0, v prvenstvu pa z 2:1.
Obračun je bil v sredo, začel se je z izrednima priložnostma Verbiča in Čadiko-vskega ter - enajstmetrovko za goste.
Spet Žurej
Branilec Krajcer je storil drugo napako zapored. V Domžalah je zamudil Vuka, nato pa v kazenskem prostoru igral z roko: žoga je letela v loku, nekdo ga je odrinil in zgornjega uda ni pravočasno umaknil. Odlični vratar Matic Kotnik, ki je pogodbo podaljšal do leta 2016, je skoraj zaustavil strel z bele točke Nikole Šafarica. Zavrč je bil na vrhu lestvice! 18 minut. Izenačenje je sledilo po Verbičevem protinapadu, ki ga je z izvrstnim strelom z dobrih 20 metrov zaključil Igor Jugovic. Vse tri točke, tako kot proti Triglavu, je zagotovil Andraž Žurej. To bi lahko prej storil Vicente,
Miha Korošec leži s poškodovanim gležnjem in je izključen, sodnik Glažar pa zahteva, da Miloš Rus zapusti mesto ob igrišču in da odide na tribuno.
toda tudi iz najugodnejših položajev ni bil natančen.
Zbirka rdečih kartonov
Tri dni kasneje ni bilo razloga, da bi Rus spreminjal postavo. V Velenju pa je spremenil postavitev in s sistemom 4-42 vzpostavil prevlado. Zajc, Čadikovski, Gobec (prečka) in Verbič niso bili dovolj spretni, ali pa se je izkazal vratar Rozman. Že po dveh minutah pa je Sebastjan Gobec prejel rumeni karton, v 52. minuti pa Miha Korošec drugega in s
tem rdečega. Kapetan je dejal: »Želel sem izbiti žogo, tekmec, ki je prodiral, se je zapletel ob mojo nogo. Brez predhodnega opozorila mi je sodnik pokazal rumeni karton. Rekel je, da je šlo za obetavno akcijo, s čimer se težko strinjam. To me je presenetilo. V drugem polčasu je Miha storil prekršek, ko ni šlo za nevarno igro.« Sodnik Roman Glažar iz Haj-dine je ob ležečem Korošcu izvlekel rumeni karton in očitno doumel, da omenjeni igralec že ima enega, saj je nato želel karton skriti. Toda zavedal
se je, da tega ne sme storiti in je Korošca, ki so ga s poškodovanim gležnjem odnesli z igrišča, izključil. Pobesnel je trener Rus, plastenko z vodo je brcnil proti ograji pred tribuno. Četrti sodnik je to videl, sledila je izključitev. Pri 0:0 z igralcem manj je prva priložnost pripadla Celju! Rozman
je komaj odbil Jugovicev prosti strel. Po zadetku Ivana Firerja je Centrih zatresel prečko ... Zdaj Celje v lokalnih derbijih vodi le še z 21:20.
Vaditi z desetimi
Namestnik disciplinskega sodnika NZS Roman Rogelj je kaznoval Celje s 300 evri zavoljo rdečega kartona, treh rumenih in nešportnega vedenja uradne osebe. »Tretjo gostujočo tekmo smo zaključili z igralcem manj. Očitno se bomo morali odslej pripravljati na igro z desetimi nogometaši proti enajstim. Drugega načina ne vidim. Ja, brcnil sem plastenko. Ne vem, če po vseh tekmah, ki jih doživljamo v jesenskem delu, človek, ki je s srcem pri stvari, lahko ostane miren ...« je dejal Miloš Rus, ki pojutrišnjem ne bo sedel na klopi. V tej sezoni je bil že ničkolikokrat razburjen, spomnil se je na enajstmetrovki za Rudar in Olimpijo v Areni Petrol, na nedosojene enajstmetrovke nad Zajcem, rdeči karton za Vidmajerja, ki je za nameček prejel tri tekme prepovedi igranja ... Koga moti celjski nogomet? Najbrž nikogar, sodniki se pač z očitno lahkotnostjo odločajo v škodo
Rudar (4-4-2): Rozman -Jeseničnik, Kašnik, Knezo-vič, Klinar - Firer, Črnčič, Radujko, Rotman - Etero-vic, Bratanovič. Igrali so še Krefl, Rošer, Podlogar.
LESTVICA 1.SNL
MARIBOR	11	7	2 2	24 : 8 23
ZAVRČ	12	7	2 3	19:16 23
LUKA KOPER 12		6	3 3	15:14 21
RUDAR	11	6	2 3	15:11 20
GORICA	12	5	4 3	19:12 19
DOMŽALE	12	4	4 4	17:13 16
OUMPUA	11	5	1 5	18:17 16
CELJE	12	3	2 7	10:20 11
KRKA	11	3	1 7	11:20 10
TRIGLAV	12	1	110	7:24 4
Pred kvalifikacijskima tekmama za nastop na EP je selektor slovenske mlade reprezentance Tomaž Kavčič objavil seznam, na katerega je znova uvrstil vezista Celja Blaža Vrhovca in Miho Zajca ter napadalca Rudarja Elvisa Bratanoviča.
Celja, kajti nihče se nato ne oglasi. Nihče ne povzdigne glasu. Velenjčani in Celjani se bodo v tej sezoni pomerili še štirikrat, po dvakrat v DP in pokalu. Rudar je včeraj igral s Krko. Če je zmagal, se je na lestvici izenačil z vodilnima Mariborom in Zavrčem. Če ni zmagal, je Celje padlo na predzadnje mesto. V soboto bo gost Arene Petrol Koper, ki je z zmago proti Mariboru vplival na zamenjavo trenerja v Ljudskem vrtu.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Katastrofalen začetek podprvakov
V Sevnici brez doseženega gola
Dobovec je v novo sezono v 1. slovenski futsal ligi zakorakal z dvema porazoma. Sprva so v Rogatcu s 6:2 slavili Litijani, kar ni bilo presenečenje, saj so aktualni državni prvaki. Bolj presenetljivo je bilo v 2. krogu. Zasedba Dobovca je na gostovanju pri povratnici v prvo ligo Sevnici klonila z veliko razliko 7:0.
Takšnega scenarija poznavalci futsala zagotovo niso pričakovali, ali pač. Sevnica ima po povratku v prvoligaško druščino visoke cilje, pri Dobovcu pa so težave vse večje in večje. Finančne seveda ...
Štejejo goli
V Sevnici smo pospremili zanimivo dogajanje, ne le na parketu. Bučno je bilo na tribuni, kjer so bili tudi vročekrvni navijači, ki so domačemu trenerju Mitji Jontezu po tekmi vzklikali »Jose Mourinho«. Jontez je po tekmi navdušeno dejal: »Neizmerno sem ponosen na igralce, na klub in na vse, ki pomagajo. To je bila prva domača zmaga pred gledalci, ki so bili izvrstni. Še tisto, kar
nam morda ni steklo najbolje, je ubranil naš vratar. Tekma je bila za nas zelo dobra. Ne morem izpostaviti posameznikov, vsi so bili odlični. Cilji? Ciljamo na končnico, tam pa je vse mogoče. Gremo korak za korakom. Imamo najmlajšo ekipo v ligi, z Mehicem in Kurticem smo dodali izkušnje. Upam, da bomo v dveh ali treh letih krojili vrh slovenskega futsala.« Klavrno je bilo v taboru Dobovca. Povsem razumljivo, kajti takšnega poloma nismo pričakovali. Resda so imeli gostje več žogo v posesti, vendarle pa štejejo goli. In domači gol je bil dobesedno zaklenjen.
Žalost in nemoč
Po tekmi smo izjave domačega moštva lahko hitro dobili, ko je zmagoslavje odmevalo še dolgo časa. Težko pa smo prišli vsaj do nekaterih odmevov iz tabora Dobovca, kjer fantje niso bili pripravljeni za pogovor. Bili so šokirani ... Po 45 minutah čakanja na parkirišču je vendarle pred nas stopil trener Aleš Po-redski, ki mu v tem trenutku razumljivo ni lahko. Z žalostnimi
besedami je začel: »Resnično je težko kaj dejati. Nikakor nismo pričakovali tega. Začeli smo dobro, ko smo napadali, imeli premoč v igri. Presekal nas je gol iz mrtvega kota in domačini so dobili krila. V drugi polčas smo šli s presingom, a po individualni napaki dobili nov gol. Ni bilo več izbire in napadali smo z vsemi močmi, tudi z vratarjem, a se ni izšlo. Zdaj moramo v naslednjih dveh tekmah dobiti vseh šest točk, ker če jih ne bomo, potem res ne vem, kje jih bomo. Nujno se je treba dvigniti.« Manjkal je Aleš Marot, ki je bil v pretekli sezoni eden izmed ključnih igralcev. »Aleš se vrača. Ima še terapije. Pogovoril se bom z njim in potem vam bom lahko kaj več povedal,« je pristavil Poredski in na kratko spregovoril še o ciljih v letošnji sezoni. »Uprava je dejala, da je cilj glede na stanje obstanek v ligi. To vam vse pove.« Dobo-vec, ki je po dveh tekmah z gol razliko minus 11 prikovan na zadnje mesto, bo jutri pričakal Maribor, prihodnji teden pa bo gostoval pri Velikih Laščah.
MITJA KNEZ
Zadnji test v srbski prestolnici
Na tekmi evropskega pokala v Beogradu so judoisti celjskega Sankakuja pod vodstvom Marjana Fabjana in Urške Žolnir osvojili pet medalj.
Trije so bili prvi, Gašper Jerman (v kategoriji do 81 kilogramov), Mihael Žgank (-90 kg) in Urška Gračner (-78 kg), tretji sta bili Klara Apotekar in Tjaša Šalamun. Na četrtem mestu je pristala Aja Gačnik Zupanc, na sedmih Adrian Gomboc in Andraž Špiler. Rok Plesnik je dobil eno borbo, neuspešen je bil David Štarkl. Vse skupaj je zelo dober obet pred nastopom na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo v drugi polovici tega meseca v Ljubljani.
DŠ, foto: arhiv kluba
Mlada odprava Sankakuja je v Beogradu osvojila pet odličij.
20
ŠPORT
Zgodovinska nedelja: zmaga po 15 letih
Hokejisti Celja ugnali Blejce
Mladi celjski hokejisti so imeli konec prejšnjega tedna dvojni program. V soboto so se v 2. krogu mednarodne lige INL dobro upirali Slaviji (1:3, strelec Andrej Kolar), v nedeljo pa so v 3. krogu ugnali Bled s 7:3.
Celjsko člansko hokejsko moštvo je po 15 letih zabeležilo zmago.
Odličen finiš
Celjani so na svojem ledu povedli s 3:1, Gorenjci se niso predali in so izenačili na 3:3, nato pa je sledila imenitna zadnja tretjina varovancev trenerja Roka Rojška. Dobili so jo s 4:0. Po en gol so dali Jakob Nadvežnik, Bine Pez-devšek, Nejc Kastelic, David Planko in Žan Jezovšek, dva pa Tim Ograj enšek: »Po vodstvu smo popustili, nato pa nam je uspel preobrat in zato je zmaga še slajša. Pred zadnjo tretjino nam je trener zabičal, naj se zberemo in odigramo na vso moč, brez popuščanja. Dan prej nam je zmanjkalo malce sreče s Slavijo. Po tihem upamo, da se bomo uvrstili v končnico.« Tim redno spremlja tekme Olimpije (v ligi Ebel), za ka-
tero igra njegov starejši brat Kevin.
Podvigov ne bo mrgolelo
V	nedeljskem večeru je bil navdušen tudi predsednik celjskega kluba Sandi Sen-delbah: »Morda je današnji dan resnično zgodovinski. Zadnji tekmi sta pokazali, da so fantje konkurenčni, čeprav so zelo mladi. Bili so enakovredni Slaviji, ko je bil rezultat pred zadnjo tretjino neodločen. Glede obiska naših tekem moramo upoštevati dejstvo, da je Celje športno mesto in da je dogodkov ogromno. Naših odmevnih zmag ne bo veliko, toda ko bodo gledalci prepoznali srčnost naših fantov, bodo še v večjem številu prihajali na naše tekme.«
V	pričakovanju Jesenic
Po treh krogih lige INL so Celjani na desetem mestu med 15 ekipami. V nedeljo so navdušili občinstvo s hitro in borbeno igro. Za napredek je najbolj zaslužen trener Rok Rojšek: »Pričakoval sem prvo zmago, toda bilo je zelo naporno
Mlade celjske hokejiste (na fotografiji v modrih dresih) si je vredno ogledati.
po sobotnem boju s Slavijo. Proti Bledu smo dosegli dva gola brez večjega naprezanja, kar je fante uspavalo. Po prekrških smo imeli igralca manj in sledilo je izenačenje. Odločilen pa je bil dogovor pred zadnjo tretjino. Upam, da bomo tako nadaljevali, čeprav je
jasno, da je pred nami sezona učenja. V ligi INL se igra z eno ali dvema prestavama višje kot v slovenski ligi do 20 let, v kateri je v prejšnji sezoni nastopala naša ekipa.« Prvih pet klubov se bo po rednem delu (vsak z vsakim doma in v gosteh) uvrstilo v četrtfinale, dese-
terica pa se bo potegovala za preostala tri mesta. »Če odštejemo tri, štiri igralce, je povprečna starost našega moštva manj kot 19 let. Vesel sem, da so fantje ambiciozni. Konec tedna bomo v Avstriji, v soboto pri Bre-genzerwaldu, lanskem finalistu, v nedeljo pa pri Feld-
kirchu, bivšem evropskem prvaku, ki se je okrepil po neuspešni minuli sezoni. V soboto, 12. oktobra, pa se bomo skušali vrniti v stare, dobre čase.« Tedaj bodo v celjskem Mestnem parku gostovale Jesenice.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Cilj je uvrstitev med štiri
Lokalni derbi bo zagotovo najbolje obiskano srečanje v slovenski odbojkarski ligi«
»
Jeseni se tradicionalno začnejo domača klubska prvenstva. Za odbojkarice v 1. slovenski ligi se nova sezona začne 12. oktobra. Zadnja leta so v vrhu tudi odbojkari-ce šempetrske Alianse. Tudi letos ciljajo visoko. O spremembah v moštvu, željah in ciljih v prihajajoči sezoni ter o pripravljalnem obdobju smo se pogovarjali s predsednikom šempetrskega kluba Simonom Božičem.
Spomnil se je tudi nedavnega velikega uspeha reprezen-tantk v sedeči odbojki, ki jih je kot trener popeljal do brona na evropskem prvenstvu.
V klubu je po sezoni, ko ste v domačem prvenstvu osvojili četrto mesto, prišlo do nekaj kadrovskih menjav. Kako ste zakrpali luknje na izpraznjenih mestih?
Klub sta zapustili dve igralki na mestu libera, odšla je tudi kapetanka Mojca Božič, ki bo kariero nadaljevala v Kamniku. Te odhode bo precej težko nadomestiti. Zaradi zelo omejenih finančnih sredstev okrepitev nismo iskali, a smo k članski ekipi priključili tri mlade igralke. Pridružila se
nam je tudi srbska reprezen-tantka Ivana Tanaskovic, ki bo skušala nadomestiti Boži-čevo.
S kakšnimi cilji vstopate v sezono 2013/14?
Kljub pomlajeni ekipi cilji ostajajo visoki. V prvenstvu se želimo prebiti vsaj do polfina-la, v pokalnem tekmovanju pa je cilj nastop na zaključnem turnirju najboljših. Za zdaj smo na dobri poti, saj dekleta zelo zavzeto trenirajo. Ali bo to dovolj, bosta pokazala čas in konkurenca.
Že nekaj let poletne priprave opravite pretežno doma. Kako je bilo letos?
Zaradi že omenjenih omejenih finančnih sredstev smo tudi letos v pripravljalnem obdobju trenirali v domači dvorani, kjer imamo na razpolago odlične pogoje za delo. Poleg tega so lahko dekleta več doma, kar je nenazadnje prednost, saj so med sezono zaradi tempa tekmovanja precej odsotna. Odigrali smo kar nekaj prijateljskih tekem s slovenskimi klubi, na povabila klubov iz Bosne in Hercegovine in Srbije pa smo odpotovali tudi na krajši
gostovanji. Pripravljenost je za zdaj dobra in verjamem, da bo ekipa sestavljena in uigrana do prve tekme, 12. oktobra, ko bomo gostovali na Jesenicah.
Letošnja sezona bo za savinjsko odbojko prav posebna. Med najboljše so se po uspehu v lanski sezoni, ko so slavile v drugi ligi, prebile tudi odbojkarice Braslovč. Je med sosednjima kluboma kaj rivalstva?
Med kluboma, razen na igrišču, ni velike konkurence. Vesel sem, da sta jim uspela veliki met in uvrstitev v prvo ligo. Imajo namreč izjemno
generacijo. Seveda si želim, da bi jih v medsebojnih tekmah premagali, a sem prepričan, da bodo ta srečanja najbolje obiskana, v prvi slovenski ligi, česar se v klubu že zelo veselimo.
Ozriva se na kratko še na nedavno končano evropsko prvenstvo v sedeči odbojki. Na prvenstvu, kamor ste kot trener popeljali 12 odbojka-ric, ste proti pričakovanjem nastopili odlično in osvojili tretje mesto. Kako gledate na uspeh?
Šele po vrnitvi v domovino in nekaj prespanih nočeh sem dojel, kaj smo dosegli.
Pred prvenstvom nas ni nihče uvrščal niti v širši krog kandidatov za odličja. Resnično sem ponosen na doseženo in vesel za dekleta, saj se je vse vloženo obrestovalo. Trdo smo trenirali zadnjih šest mesecev, dekleta pa so najboljšo pripravljenost pokazala prav na prvenstvu.
Zlato so si v finalu priigrale Rusinje, ki so bile boljše od Ukrajink. Vi pa ste v tekmi za tretje mesto ugnali Nizozemke, večkratne evropske prvakinje in nosilke kolajn s svetovnih prvenstev in pa-raolimpijskih iger. Ste pričakovali tak razplet?
Prvi lokalni odbojkarski prvoligaški derbi bomo lahko spremljali 23. novembra, ko se bodo v sedmem krogu odbojkarice Šempetra in Braslovč pomerile v športni dvorani šempetrske osnovne šole.
V bronasti odpravi sta sodelovali tudi dve celjski odbojkarici - Lena Gabršček (pri mreži prva z leve) in Regina Terbuc Roudi (pri mreži druga z leve).
Simon Božič
Končni vrstni red je bil tak, kot bi si ga želeli pred prvenstvom. Ukrajinke so veljale za velike favoritinje in vesel sem, da se je znova pokazalo, da favoriti ne zmagujejo vedno. Tudi Nizozemke so pred tekmo za tretje mesto veljale za velike favoritinje in le malokdo je upal napovedati našo zmago. Zato je še toliko več vredna.
Na Poljsko se boste znova vrnili junija prihodnje leto, ko bo tam svetovno prvenstvo. So želje po zadnjem uspehu narasle?
Na prvenstvo se bomo začeli pripravljati čez mesec dni in verjamem, da bomo z dobrim in načrtnim delom junija v najboljši formi. Vsakršne napovedi so nepredvidljive, a si želimo, da bi morda takrat presenetili aktualne evropske prvakinje in se jim tako maščevali za letošnji poraz v polfinalu.
LEA KOMERIČKI Foto: LK, osebni arhiv
ŠPORT
21
Athlete ostal brez Žive Macure
Teden dni pred začetkom nove sezone s trenerjem celjskih košarkaric
Trener Damir Grgič med zadnjo finalno tekmo slovenskega pokala. Živa Macura stoji druga z desne.
Čez natanko teden dni bodo novo sezono začele košarkarice celjskega Athle-tea, s 1. krogom v Jadranski ligi, ko bo v Celju gostoval Čelik iz Zenice. Celjski strokovni štab pa po »šokantni« novici ne more več računati na Živo Macuro, ki je predčasno zaključila igralsko kariero.
O tem in tudi o preostali problematiki smo se pogovarjali s trenerjem Damirjem Grgičem.
Odločitev Žive Macure vas je zagotovo sila presenetila, mar ne?
Res je. Živina odločitev nas je presenetila in tudi šokirala, a jo spoštujemo in ji pri njenem študiju ter na njeni poklicni in življenjski poti želimo veliko uspeha. Po težavah s poškodbo v lanski sezoni je letos brez težav zdržala vse napore v pripravljalnem obdobju in bila ena naših ključnih igralk na pripravljalnih tekmah. Vsekakor je njen odhod manj kot deset dni pred začetkom nove sezone za našo ekipo velika izguba.
Pretekli teden ste se s ko-šarkaricami mudili na pripravljalnem turnirju v Budimpešti, kjer ste premagali Budučnost, Vasas, Petržalko in Probuild Lions iz Amsterdama. Zelo vzpodbudno
pred začetkom sezone!
S samim nastopom na turnirju sem lahko zadovoljen. Igrali smo štiri tekme, vse zmagali, vendar pa to ni najpomembnejše. Najpomembnejše je, da počasi iščemo pravo formo, ki nam zagotavljala miren začetek sezone Jadranske lige, ki bo letos zelo močna.
Kako zdaj po glavnini priprav ocenjujete sestavo
ekipe?
Moram reči, da smo v zaostanku štirinajstih dni zahtevnega treninga v primerjavi z ostalimi ekipami, saj smo se dosti kasneje sestavili, bodisi zaradi reprezentančnih obveznosti tujk bodisi zaradi nastopov slovenskih igralk v mlajših selekcijah. Sedaj ocenjujem, da je ekipa dokaj solidno sestavljena. Ponovno imamo mlade in kvalitetne
»Po tehtnem premisleku sem se odločila za prenehanje igranja košarke. V dveh letih sem v Celju doživela veliko lepega, za kar bom celjskemu klubu vedno hvaležna. Zdaj sem bila sprejeta na medicinsko fakulteto in stvari so se spremenile. Medicina me je zelo pritegnila in odločila sem se za slednjo. Košarko bom še vedno spremljala, vendar se v njej na nekem resnem nivoju ne vidim več,« je dejala Živa Macura.
igralke, s katerimi je treba zdaj trdo delati in jih iz dneva v dan brusiti. Prepričan sem, da bo to za njih že po novi sezoni lepa odskočna deska, druge pa bodo ostale v tem programu.
Kakšna je pripravljenost?
Mislim, da je v tem trenutku dobra. Vendar pa najboljše igre lahko pričakujemo po novem letu, ko bo ekipa dokončno uigrana. Trenutno gre vse po načrtu.
Kakšen bo načrt treningov do prve tekme, ki bo na sporedu že čez teden dni?
V	tem tednu bomo imeli močne treninge, na katerih se bodo pilile še zadnje stvari. V napadu in v obrambi. V pomoč nam bo tudi sobotna prijateljska tekma z ekipo iz Trsta. To bo generalka pred novo sezono.
V	Budimpešti ste premagali Budučnost, ki bo nasprotnica tudi v Jadranski ligi.
Tudi Budučnost stremi k takšnem programu, kot ga imamo mi. Sestavljena je iz mladih in perspektivnih igralk z mešanico nekaterih izkušenih. Tekma je bila koristna. Ne le zaradi zmage, temveč tudi zaradi tega, da vidimo, kje smo v tem trenutku v primerjavi z njimi. Bo pa dvoboj v ligi zagotovo nekoliko drugačen. Zmaga je bila na vsak način dobrodošla.
Kaj pa novinki Tevelyn James in Houda Hamruni. Slednja je bila na turnirju najboljša igralka vaše ekipe. Kako sta se tujki ujeli s preostalimi igralkami?
Gre za dve različni poziciji. Jamesova je organizatorka igre, je odlična igralka. V prihodnosti bomo zagotovo še mnogo slišali o njej. Pri krilni igralki Hamrunijevi pa gre zagotovo za izjemno mlado in perspektivno igralko iz Tunizije. Zagotovo potrebuje še čas, vsaj leto kakovostnega treninga.
MITJA KNEZ Foto: arhiv NT
Panorama
MALI NOGOMET
1.	SL, 2. krog: Sevnica - Do-bovec 7:0 (2:0). Vrstni red: Litija 6, Sevnica 4, Puntar, Bronx, Oplast 3, Velike Lašče 2, Maribor 1, Dobovec 0.
2.	SL, 1. krog: Radeče - Do-brepolje 2:5 (0:1); Brodar (23), Cigljar (28).
NOGOMET
1.	SL, 10. krog: Rudar
-	Celje 1:0 (0:0); Firer (78), Koper - Maribor 2:1 (2:0), Krka - Olimpija 1:0 (1:0), Domžale - Gorica 1:1 (0:1), Zavrč - Triglav 2:1 (1:0).
2.	SL, 8. krog: Veržej - Šam-pion 3:2 (2:2); Škoflek (10, 35), Šmartno - Aluminij 0:0. Vrstni red: Radomlje, Dob 19, Šmartno 16, Veržej 15, Aluminij 13, Krško 11, Šenčur 8, Ankaran 7, Šampion 4, Bela krajina 1.
3.	SL - vzhod, 6. krog: Šmarje - Rakičan 1:2 (0:0); Čuček (84-11 m), Dravinja
-	Grad 5:0 (1:0); Borenovič (20), Alenc (52, 66, 68), Če-renak (54), Bistrica - Šentjur 0:1 (0:1); Belak (85). Vrstni red: Drava, Dravinja 13, Beltinci 12, Rakičan 11, Nafta 10, Malečnik 9, Grad 8, Od-ranci, Ljutomer 7, Tromejnik 6, Šmarje 5, Šentjur 4, Bistrica 3, Čarda 2.
Štajerska liga, 6. krog: Radlje - Zreče 5:0 (2:0), Dravograd - Žalec 1:1 (0:0); Gajič (80), Šoštanj - Slovenj Gradec 3:0 (1:0); Rednak (14), Ver-hovnik (68), Spasojevič (82), Fužinar - Mons Claudius 4:1 (3:1); Čapelnik (1-ag), Marles hiše - Kovinar Štore 1:1 (1:0); Rožman (78.-11 m). Vrstni red: Fužinar 16, Dravograd 14, Radlje 13, Šoštanj, Lenart 10, Peca, Zreče 9, Kovinar 8, Žalec 7, Pohorje 6, Pesnica, Mons Claudius, Marles hiše, Slovenj Gradec 4.
MNZ, MČL Celje, 6. krog: Radeče - Rogaška 2:2 (0:1); Ribič (67-11 m), Pukl (87); But (8), Tadina (88), Mozirje - Kozje 4:0 (3:0); Fale (18, 44), Danijel (32), Breznik (62), Vojnik - Krško B 2:0 (0:0); Memaj (78), Kotnik (87). Vrstni red: Rogaška 13, Mozirje 12, Krško B, Vojnik 10, Radeče 5, Kozje 0.
ROKOMET
Liga prvakov, skupina A, 2. krog: Celje Pivovarna Laško - St. Petersburg 29:22 (15:10); Zelenovič 7, Lekai 6, Sliškovič 5, Marguč 4, Raz-gor, Poteko, Žvižej 2, Mlakar 1; Poljakov 5, Novoselov 4. Vrstni red: Veszprem 4, Motor 3, Zagreb, Celje 2, Rhein Neckar 1, St. Peterburg 0, skupina D: Hamburg - Gore-
nje 41:32 (21:13); Markovič
7,	Duvnjak 5; Medved 6, K. Cehte 5, Skube 4, S. Burič, Šoštarič, Gams 3, Papež, Oštir 2, N. Cehte, Cingesar, Nosan, Dujmovič 1. Vrstni red: Hamburg, Flensburg 4, Gorenje, Aalborg 2, Halm-stad, La Rioja 0.
1. SL, 4. krog: Trimo - Gorenje 25:30 (14:13); Ratajec
8,	Ferkulj 5; Skube, Golčar 5, Medved 4, Šoštarič 3, K. Cehte, Dujmovič 2, Cingesar, Dobelšek 1.
1. SL (ž), 2. krog: Žalec - Velenje 19:32 (10:13), Celje Celjske mesnine - Krka 27:27 (13:15). Vrstni red: Zagorje, Velenje 4, Celje 3, Piran, Ajdovščina, Žalec 2, Krka 1, Krim Mercator, Koper, Naklo Tržič, Ptuj 0. (MiK)
Športni koledar
Petek, 4. 10.
MALI NOGOMET
1. SL, 3. krog, Rogatec: Dobovec - Maribor (20).
Sobota, 5. 10.
NOGOMET
1.	SL, 13. krog: Celje - Luka Koper (17.30).
3. SL - vzhod, 7. krog, Ptuj: Drava - Dravinja, Malečnik
-	Šmarje, Šentjur - Tromejnik (16).
Štajerska liga, 7. krog, Štore: Kovinar - Lenart, Zreče
-	Dravograd, Mons Claudius
-	Marles hiše, Žalec - Šoštanj (16).
MNZ, MČL Celje, 7. krog: Krško B - Radeče, Vojnik
-	Mozirje, Kozje - Rogaška (16).
2.	SL, 9. krog: Dob - Šmartno 1928 (15.30).
ROKOMET
1. SL, 5. krog: Celje Pivovarna Laško - Trimo (18), Velenje: Gorenje - Ormož (19).
1. SL (ž), 3. krog: Velenje
-	Ptuj (15), Krka - Žalec, Naklo Tržič - Celje Celjske mesnine (18).
Nedelja, 6. 10.
NOGOMET
1.	SL, 13. krog, Kranj: Triglav - Rudar (15).
Torek, 8. 10.
NOGOMET
2.	SL, 9. krog, Celje: Šampion - Bela krajina (17.30).
Sreda, 9. 10.
ROKOMET
1. SL, 6. krog: Ormož -Celje Pivovarna Laško (19), Sevnica - Gorenje (19.30).
Proti Rusom odločil Skok
Velenjski rokometaši so doživeli prvi poraz v tej sezoni, Celjani pa so prvič zmagali v ligi prvakov.
Gorenje je v 2. krogu skupine D lige prvakov gostovalo v Hamburgu in izgubilo z 41:32. Štiri minute pred koncem se je približalo na 35:31, nato pa znova popustilo proti aktualnemu evropskemu prvaku. Najbolj učinkovita sta bila Niko Medved in Klemen Cehte s po šestimi zadetki.
Celje Pivovarna Laško je v skupini A pričakalo ruski Sankt Petersburg (29:22). Ob odmoru je razlika znašala pet golov, potem pa se je pred več kot tisoč gledalci malce zapletlo. V 35. minuti so se namreč Rusi približali na 16:14 in celjskega stratega Matiča primorali, da je zahteval minuto odmora. Njegovi napotki so zalegli, čeprav ne moremo mimo dejstva, da je zmagovalca odločil razpoloženi celjski vratar Matevž Skok, ki je ubranil 15 strelov, štiri več od nasprotnika na drugi strani.
DŠ, foto: SHERPA
Ob povsem izgubljenem Sebastianu Skubetu se je na srečo razigral preostali organizator igre Mate Lekai.
All-inu derbi in občutno vodstvo
V zaostali tekmi 1. celjske lige malega nogometa je All-in v derbiju s 4:3 premagal ekipo Intercoma (z istim izidom kot v prvem delu lige) in storil odločilen korak proti naslovu prvaka, saj so do konca preostali le še trije krogi.
Bilo je zelo razburljivo. Vodilno moštvo je reševal vratar Bojan Čonkaš, pri tekmecih je bil najbolj razpoložen drugi strelec lige Aleš Marot. Izidi 15. kroga: Engrotuš - Amaterji Občina 6:2, Šargi&Kralj - Hudinja Champion pub 7:5, All-in - Bolnica Celje 5:0, Maček tisk - Novem 6:4, prost Intercom. Vrstni red: All-in 37 točk, Intercom, Šargi 31, Engrotuš 16, Maček tisk 16 ... Razpored 16. kroga (v ponedeljek, 7. oktobra): Amaterji - Šargi (18), Intercom - Engrotuš (18.50), Hudinja - Maček tisk (19.40), Novem - All-in (20.30).
DŠ
22
KRONIKA
Tiralica - vip vstopnica za zapahe
Iz ulice ali postelje naravnost v zapor
Pretekli teden so sredi Celja zabodli policista, zatem ko je opazil moškega, za katerim naj bi bil razpisan evropski priporni nalog. Ko je poskušal pri njem in njegovi prijateljici preveriti osebne dokumente, ga je eden od njiju zabodel. Napadalca sta pobegnila, a so ju kasneje prijeli. Človek, za katerim je bila razpisana tako imenovana tiralica, se je sredi dneva mirno sprehajal po Celju.
Med zadnjimi je bila na seznam iskanih oseb dodana Hilda Tovšak. A so jo kmalu izbrisali. Iskali so jo le nekaj dni po zapletu zaradi pripora zaradi kaznivih dejanj z »barantanjem« delavcev na gradbišču Teša 6, nato se je predala sama. Resda ni bila na tem seznamu edina ženska, a je bila zagotovo ena najstarejših žensk.
Seznam policija sproti dopolnjuje, saj prihajajo nova imena tistih, ki so obtoženi ali obsojeni za hujša kazniva dejanja, a jih ne morejo izslediti oziroma se ne oglasijo sami. Težko je opredeliti, kdo s seznama iskanih, za katerimi je razpisana tiralica, je s Celjskega, razen če jih na tem območju poimensko poznamo oziroma so znani iz odmevnih primerov kaznivih dejanj ali s sojenj. V iskanje teh oseb so vključeni policisti iz vse Slovenije.
Kaj sploh je tiralica?
Glede na Zakon o kazenskem postopku lahko tiralica doleti vsakega, ki je v postopku zaradi kaznivega dejanja, ki ga preganjajo po uradni dolžnosti in je na begu ali je sodišče zanj izdalo odredbo, da ga morajo policisti privesti ali pripreti. Pregon po uradni dolžnosti pomeni, da je nekdo storil kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora
Pero Previšic. Bodo sodni postopki zoper njega kdaj končani?
dveh ali več let. Dokument, kot je tiralica, lahko razpiše samo sodišče, ki tudi drugače vodi postopek, v katerem se znajde obtoženec. Tiralico lahko izdajo tudi za tiste, ki pobegnejo iz zapora, ne glede na vrsto kaznivega dejanja, zaradi katerega prestajajo kazen. Podatkov zato o tem, za katere vrste kaznivih dejanj sodišča tiralice največkrat izdajo, ni, saj k odločitvi za takšen ukrep pripomore tudi ravnanje osebe, ki se tako ali drugače izmika postopku. Če se ubežnik po nekaj urah vrne ali sam preda, tiralice ne izdajo.
Tudi v tujini
Tiralica je lahko mednarodna. Takrat se slovenska
Načini preverjanja so različni, vendar bi lahko bilo javno razkritje metod dela pri iskanju nevarno ali bi jih nekateri spretno izkoristili. Ko ubežnikom odvzamejo prostost, jih takoj izročijo pravosodnim organom, saj morajo v pripor oziroma takoj za zapahe. In takrat se lahko sodni postopki zoper njih začnejo ali nadaljujejo.
Na spletni strani policije je objavljen seznam s fotografijami oseb, ki jih iščejo v Sloveniji. Ob tem lahko ljudje anonimno prijavijo, če so te osebe kje opazili. Ves čas policisti poostreno nadzorujejo tudi meje, še posebej če dobijo opozorilo, da obstaja možnost, da je nek ubežnik na poti v tujino.
policija poveže z državami Evropske unije. Uradno se takrat govori o evropskem nalogu za prijetje in predajo. To je uradno ozadje razpisa tiralice. O konkretnih načinih dela, s katerimi policisti iščejo tiste, za katerimi so tiralice razpisane, na policiji ne govorijo. Policisti so sicer vsakodnevno, preden začnejo delati na terenu, seznanjeni z vsakim novim imenom, ki se znajde na seznamu. Nekatere obraze poznajo že od prej, saj so z večino (če so z našega območja) že imeli opravke. Toda pri tem si je nemogoče zapomniti vse. Zato morajo pri svojem delu predvsem opazovati, saj sumljivo vedenje osebe, ki jo opazijo na terenu, lah-
ko kaže na to, da pred nečim beži. Takrat sledi preverjanje identitete (kot se je zgodilo v Celju), seveda če ne pride do bega oziroma poskusa bega. Zato ni skrivnost, da so policisti pri tem izpostavljeni, saj gre pri ubežnikih tudi za nevarne ljudi, za katere vodstvo enot svoje policiste svari, da bi lahko bili oboroženi. In četudi niso oboroženi z orožjem, so lahko nevarni.
Po podatkih policije na leto iščejo od 400 do 500 oseb, za katere torej ni nujno, da imajo oziroma so imele na našem območju stalno prebivališče. Večino najdejo hitro, ostali ostanejo ubežniki kar nekaj let.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Pobegnil zaradi številnih goljufij in šikaniranj?
Na seznam iskanih oseb v Sloveniji in tudi v tujini - saj gre za mednarodno tiralico - se je uvrstil tudi Pero Previšic iz Velenja. Pred letom smo poročali s sojenja, kjer so mu očitali odgovornost za smrt delavca, ki je življenje izgubil na gradbišču na Hrvaškem, delal pa je za Previšice-vo podjetje. Vendar to ni bil njegov edini sodni postopek.
Previšiča naj bi večkrat ovadili zaradi poslovnih goljufij, pred časom je bil obsojen tudi na leto in šest mesecev zapora. Lani aprila so mu policisti očitali kršenje delovnih pravic in organiziranje nezakonitega prehajanja meje. Med letoma 2006 in 2011 naj bi kot direktor gradbenih podjetij dejansko in navidezno zaposloval državljane z območja bivše Jugoslavije. Ti naj bi delali v Sloveniji ali
naj bi z lažnimi listinami delali na črno drugje na območju Evropske unije.
Delavcem, ki so delali v Sloveniji, naj ne bi plačeval prispevkov in plač. Poleg tega naj bi s petimi delavci ravnal ponižujoče in neenakopravno. Puščal naj bi jih brez osnovnih sredstev za preživljanje, jim onemogočal dostop do osnovnih življenjskih dobrin in jim celo grozil oziroma jih izsiljeval.
INFO 113
Bo krivdo priznal tudi Vladimir Vodušek?
Domnevno izsiljevanje dobiva epilog
Na celjskem okrožnem sodišču so v torek na pogojno kazen leta in dveh mesecev zapora s preizkusno dobo treh let obsodili Stanislava Gaberca iz Velenja. Obtoženi je priznal krivdo - da je novinarju Vladimirju Vodušku pomagal pri poskusu izsiljevanja nekdanjega vodilnega v Uniorju Gorazda Korošca in šmarskega podjetnika Vinka Stiplovška.
Vodušek naj bi Korošcu in Stiplovšku grozil z objavo dokumentov o domnevnem spornem poslovanju Uniorja s Stiplovškovim podjetjem Rhydcon. V zameno za medijski molk o tem naj bi poskušal Korošca prisiliti k poslovnemu sodelovanju, vrednemu 360 tisoč evrov. Za toliko naj bi Unior oglaševal v Voduškovem mediju. Korošec se je vmes celo obrnil na odvetnike, nakar naj bi se Vodušek in Gaberc oglasila pri Stiplovšku v Šmarju pri Jelšah, dejala, da odvetniki delajo počasi in da želita del denarja čim prej, pri tem naj bi grozila še z dodatnimi obremenilnimi dokumenti. Takrat naj bi Stiplovšek in Korošec vse prijavila celjskim tožilcem. Gaberc naj bi v vsej zadevi imel sicer obrobno vlogo. Od »posla«, vrednega 360 tisoč evrov, naj bi dobil dva tisočaka. Krivdo je priznal na podlagi pogajanj s tožilci. V torek bi moral biti narok tudi za Vladimirja Voduška, vendar so ga preklicali, saj naj bi se tudi Vodušek začel pogajati o priznanju krivde.
SŠol, foto: SHERPA
Stanislav Gaberc v sodni dvorani ni bil gostobeseden.
Prednost pešcem
Po vsej Sloveniji ta teden poteka akcija Dajmo pešcem prednost. Policisti tako tudi na Celjskem poostreno nadzorujejo promet in primere izsiljevanj prednosti pešcem na označenih prehodu.
Bolj pod drobnogledom so tudi pešci. Policisti preverjajo predvsem to, ali pri slabši vidljivosti uporabljajo odsevna telesa. Po končani akciji bodo celjski policisti takšen poostren nadzor nadaljevali do aprila prihodnje leto.
Vanj sta trčili dve voznici
Druga mu je zapeljala čez nogi
V ponedeljek okoli 21.30 se je v Šentjurju zgodila huda prometna nesreča. 55-letni pešec je prečkal cesto v Ulici Miloša Zidanška v trenutku, ko je iz središča mesta z avtomobilom pripeljala 40-letna voznica.
Zaradi prehitre vožnje in slabih voznih razmer je trčila vanj, da je obležal sredi vozišča. Medtem je prav tako iz središča mesta pripeljala še 19-letna voznica, ki ni uspela pravočasno zaustaviti avtomobila, čeprav naj bi ji 40-letnica, ki je bila ob pešcu, z rokami kazala, naj ustavi. 19-letnica je 55-letniku zapeljala čez noge. Hudo poškodovani pešec se zdravi v celjski bolnišnici.
Pešci so med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu. Letos so na območju celjske policijske uprave umrli že trije. Dva na prehodu za pešce, eden na avtocesti. Kot so pokazale analize nesreč s pešci na Celjskem, je do nesreč prišlo najpogosteje zaradi neupoštevanja pravil o prednosti. Večina teh nezgod se je zgodila v naseljih, največ na območju mesta Celje.
SŠol
INFORMACIJE
23
Nazaj v šolske klopi
Napovedi Evropske komisije kažejo, da se bo delež ljudi, starih 65 let ali več, v primerjavi s populacijo, staro od 15 do 64 let, s 25 odstotkov (podatki iz leta 2007) povečal na 54 odstotkov (leta 2060). Ta sprememba v demografiji bo vplivala na izobraževanje in usposabljanje odraslih, saj bosta morali v prihodnosti vključevati vse več starejših. Na Ljudski univerzi Šentjur se tega zavedajo, zato že danes poskušajo iskati rešitve za učenje v vseh starostnih obdobjih. Pri tem je potrebno upoštevati medgenera-cijsko razliko, ki se pojavlja med starejšimi udeleženci in mlajšimi strokovnjaki, ki pa jo je mogoče premostiti.
Ljudska univerza Šentjur ostaja vseskozi zvesta svo-
jemu osnovnemu namenu, ki bi mu naj sledili vsi javni zavodi - biti v službi ljudi. Na prvem mestu je dobrobit ljudi, njihov razvoj in zadovoljstvo.
V	Sloveniji smo sprejeli Strategijo vseživljenjskosti učenja, ki v svojem prvem cilju določa, da je potrebno vsem ljudem omogočiti učenje in izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih, na vseh področjih življenja in v vseh okoljih.
O pomembnosti izobraževanja za zaposlene in iskalce zaposlitve
V	službi ali pri iskanju službe je izobraževanje ključnega pomena, saj so ljudje z znanjem dodana vrednost vsakega kolektiva, skupno-
sti, družbe. Znanje, ki smo ga osvojili pred dvema letoma ali še prej, postaja zastarelo. Iskalci zaposlitve se z dodatnim izobraževanjem usposobijo za nov poklic, izboljšajo reference in razširijo zaposlitvene možnosti. Zaposleni lahko napredujejo na delovnem mestu ali ga ohranijo v primeru, ko kljub znanju in sposobnostim nimajo prave izobrazbe. Pomena izobraževanja se v današnjem času zavedajo tudi vsa uspešna podjetja, saj znanje predstavlja najpomembnejši dejavnik sodobne družbe in njene prihodnosti.
Zaposleni so največji kapital podjetij. Torej je smiselno načrtno vlagati v razvoj človeških virov in v najbolj uspešnih podjetjih so to že spoznali - največji vložek je
v razvoj, šele nato v opremo in tehnologijo. Uspešnost in konkurenčnost na trgu sta danes tesno povezani z usposobljenostjo zaposlenih v podjetju.
Na Ljudski univerzi Šentjur organizirajo različne oblike izobraževanj za podjetja: dokvalifikacija, prekvalifikacija, seminarji, delavnice, tečaji ... V današnjem času je potrebno, da ima vsak človek željo in potrebo po napredovanju ter osebnem razvoju, kar pomeni napredek v karieri in tako tudi napredek podjetja.
Delodajalci morajo omogočiti razvoj kariere posamezni-
kom, ki se želijo razvijati. Dolgoročno gledano je to koristna naložba. Zaposlenemu, ki se ima možnost razvijati znotraj podjetja, sta omogočena napredovanje in rast.
Univerza za tretje življenjsko obdobje
Tudi v tretjem življenjskem obdobju je izobraževanje nujen del vsakdanjika. Svet se vrti naprej, napreduje in izboljšuje se tehnologija, zato se starejši odrasli vključujejo v različne oblike izobraževanj, ki jih ponuja Univerza za tretje življenjsko obdobje. V tem življenjskem obdobju so ljudje razbremenjeni večine spon in obveznosti, poklicnih zahtev,
zato se lahko posvetijo novim dejavnostim. Uživajo v aktivnostih, ki si jih izberejo sami in jih veselijo - ob četrtkih so pripravljena različna predavanja, delavnice ali vadbe, ob tem pa se lahko vključijo v različne jezikovne tečaje, računalniške krožke, folkloro, zeliščarski krožek, kvačkanje, ustvarjalni krožek ... Člani Univerze za tretje življenjsko obdobje se vključujejo iz različnih razlogov. Nekateri se zavedajo, da je še veliko tistega, o čemer se lahko naučijo, drugi se osredotočajo na razvoj svojih spretnosti, tretji iščejo harmonijo s svetom, v katerem živijo.
Za vsakogar nekaj
In kam vse se lahko vključite? Ponudba izobraževanj je zelo obširna, med drugim ponujajo poleg jezikovnih in računalniških izobraževanj tudi programe Nacionalne poklicne kvalifikacije, usposabljanja za življenjsko uspešnost, izobraževanja za potrebe dela in izobraževanja za podjetja, ki jih pripravijo po meri naročnika. Letošnja novost so torkovi potopisni večeri, svet glasbe za odrasle in uporaba filozofije v vsakdanjem življenju, osnovna šola za odrasle ... Nekateri programi so za udeležence brezplačni, tako se lahko prijavite v študijske krožke in raznolika splošna neformalna izobraževanja za odrasle. Več informacij dobite na telefonski številki 03 747 1 6 7 0 ali 031 718 261 in preko spletne strani www. lusentjur.si.
Promocijsko besedilo
ČETRTEK, 3. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PETEK, 4. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kroni-
ka RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SOBOTA, 5. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novi-
ce, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
NEDELJA, 6. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Neža Strenčan, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PONEDELJEK, 7. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Neža Strenčan, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
TOREK, 8. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport
danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 9. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	ANS. POLJANŠEK: Tvoja trma
2.	ANS. BRATOV AVBREHT: Čez Graško goro
3.	NEMIR: Da bi nekdo
4.	ANS. BRATOV ŽERJAV: Na sončni strani
5.	IGOR IN ZLATI ZVOKI: Zakaj mi ne odpiraš
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA	
1. BURN - ELLIE GOULDING	(4)
2. AFTER ALL - MICHAEL	
BUBLE FEAT. BRYAN ADAMS	(4)
3. WRECKING BALL - MILEY	
CYRUS	(1)
4. WAIT FOR ME - KINGS OF LEON(5)	
5. THINGS WE LOST IN THE	
FIRE - BASTILLE	(2)
6. APPLAUSE - LADY GAGA	(6)
7. LOVED ME BACK TO LIFE -	
CeLINE DION	(2)
8. LET THERE BE LOVE -	
CHRISTINA AGUILERA	(3)
9. FROM HERE ON OUT - THE	
KILLERS	(3)
10. ROAR - KATY PERRY	(1)
DOMAČA LESTVICA	
1. MUZA TVOJ'GA BLUZA -	
NEISHA	(2)
2. POJDI V STILU - I.C.E.	(5)
3. GREM - FLIRRT	(4)
4. NOVI SVET - SIDDHARTA &	
SIMFONIČNI ORKESTER	
RTV SLO	(1)
5. BOJNA ČRTA - DRUŠTVO	
MRTVIH PESNIKOV	(3)
6. NOVA DVAJSETA - GUŠTI	(3)
7. KO VIDŠ SVOJ OBRAZ -	
FLAMIE	(4)
8. ISKRE - BIG FOOT MAMA	(1)
9. ČAO LEPA - JAN PLESTENJAK (2)	
10. PAŠE MI - APRIL	(6)
PREDLOGA ZA TUJO	
LESTVICO:	
IT'S MY PARTY - JESSIE J	
ATLAS - COLDPLAY	
PREDLOGA ZA DOMAČO	
LESTVICO:	
CEL SVET JE TAK - SOPRANOS	
69 - KATARINA MALA	
Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
najljubše skladbe lahko glasujete na	
spletni strani www.radiocelje.com.	
24
ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE
Odhod v zgodnjih jutranjih urah je bil zmes zaspanega ogledovanja sopotnikov in veselega pričakovanja skupnega dopusta. Bo res tako dobro, kot pravijo, so se najbrž spraševali »ta novi«, tisti, ki so že bili kje v organizaciji TA Relax, Novega tednika in Radia Celje, pa so se le nasmihali. Po tednu dni so bila vsa pričakovanja izpolnjena.
V hotelu Zagreb v Karlobagu so z »all inclusive« ponudbo skrbeli, da ni bilo ne žeje, kaj šele lakote, saj je
njihova kuhinja izvrstna. Odvečne kalorije smo pokurili z izletom na Plitvička jezera in se pošteno nahodili, a tudi nagledali lepot parka, ki spada pod Unescovo zaščito. Čas smo si še odmerili za izlet z ladjico na Pag in spoznavanje vinogradniškega bogastva kleti Lagradi. V 24 ur, kolikor jih šteje dan, smo spravili še zabavne nagradne igre, petje, šale in smeh. Skupina se je odlično ujela, zato smo iz pogovorov marsikaj izvedeli. Čestitali smo Tatjani in Darku
Završanu za 40 let zakona, Mariji in Marjanu Tržanu, ker sta bila največkrat skupaj z nami na dopustu, imeli smo celo svojega »dohtarja«, ki je z bogato potovalno lekarno našel rešitev za vsako zdravstveno težavo. Z gotovostjo lahko trdimo, da je to dopust, ki ostane v spominu. Bodite naslednjič z nami tudi vi!
NENA LUŽAR Foto: SIMONA BRGLEZ
Kegljanje, ki postavi na glavo vse znanje tistih, ki so pravi mojstri v tem športu. Tehnika včasih ni vse.
Marija in Marjan Tržan sta z nami največ- Občudovali smo lepote Plitvičkih jezer. krat potovala in pravita, da bosta še.
k* +
Ni tako enostavno, kot se zdi. A vsak zadet količek prinaša ne le nagrado, ampak veliko veselje celotne skupine. Skupinska slika za obujanje spominov.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7. -19. ure
sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 ^ gsm 041-618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
MALO rabljeno trajno žarečo peč kuppers-busch in termo akumulacijsko peč prodam za simbolično ceno. Telefon 031 754-024.	3287
AKUSTIKA
RENAULT kangoo 1,6 16 V 4 - 4, letnik 2006, prodam. Telefon 041 836-995.
3244
PROTON 413 z elektro opremo, letnik 1998, zelo ohranjen, ugodno prodam. Telefon 031 649-203. 3278 RENAULT laguna 1,8 karavan, letnik 1998, z vso elektro opremo in klimo, lepo ohranjen, ugodno prodam. Telefon 031 649-203.	3278
NOVO snežno frezo, 70 cm, 11 KS, garancija dve leti, zelo ugodno prodam. Telefon 041 901-118.
3265
POSEST
PRODAM
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
KUPIM
OSEBNO vozilo od letnika 2000 kupim. Telefon 041 708-497. 2834
STROJI
PRODAM
CEPILEC, 21 t, hidravlični, dvohitrostni, z vitlom in kleščami, prodam za 2.100 EUR. Telefon 041 739-853. p PAŠNI krmilnik za bale, okrogli pašnik, prodam za 300 EUR: Telefon 041 739853.	p TRAKTOR Lindner, 22 KM; letnik 1966, s kabino in papirji, v tehnično brezhibnem stanju, prodam, možna menjava za Tomo Vinkovič. Telefon 031 649203. 3278 MLIN za sadje, nov, prodam z motorjem ali brez. Telefon 041 818-899, popoldan.
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVOI UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
3284
/^UGODNO \
/JEKLENA STREŠNA KRITIN Al I OD 6,60 EUR z ddv } GSM: 040 349 992 J www.lindap.si ^s
5. 6. - 31. 12. 2013
Osrednja razstava ob petdesetletnici MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE
PUŠKE & Pisma
oÖ
«O

VSTOP
Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si
PROSTOR, primeren za skladišče ali obrt, v velikosti približno 100 m2, v Laški vasi pri Štorah, oddam. Mesečna najemnina znaša 220 EUR. Informacije po telefonu 040 290-670. 3242
PRODAM
GUBNO pri Lesičnem prodamo kmetijo s hišo, hlevom, kozolcem in 8 ha zemlje. Kmetija leži na sončni legi in obdelava je možna strojno. Telefon 041 966251.	3256 NA lepi lokaciji prodam kmetijo, 3 ha zemlje, možnost prodaje brez zemlje. Telefon 051 257-130. 3281 LOKAL v velikosti 40,5 m2 (možno tudi koriščenje mansarde), v Šentjurju, Drofenikova 16 (tržnica), primeren za prodajalno ali poslovni prostor, prodamo ali oddamo v najem. Cena po dogovoru. Telefon 041 630-390.
3279
Do 36 mesecev na osnovi 00, pokojnine i
PE CELJE, Ul. XIV. dhriaja 14, 03/4257000
02/2341000	S
PE MURSKA SOBOTA, o Staneta Bornim» 16.02/521-3000 |
BONAFIN PLUS d.o.o. s
MENJAM
STAREJŠO hišo in novejšo hišo na parceli 830 m2, z vsemi priključki, menjam za dvoinpolsobno lastniško stanovanje v Celju. Pogoj: pritličje ali 1. nadstropje v stavbi z manj stanovanji. Ostalo po dogovoru. Telefon (03 ) 5774-169.
3261
STANOVANJE
PRODAM

ODDAM
SKLADIŠČE, 1.400 m2, zgrajeno 2006, v industrijski coni, Podlog pri Žalcu (bližina AC priključka), asfaltirano dvorišče 2.000 m2 oddamo dolgoročno v najem. Vsa ustrezna dovoljenja. Telefon 041 639-889, 031 610-551.
3285
NOVI garsonjeri v Štorah ali Šentjurju prodam. Telefon 041 368-625. 3053 STANOVANJE v Celju, Miklošičeva 7, ogrevanje na plin, 40 m2, ugodno prodam. Telefon 070 361-220. 3230
ODDAM
DVOSOBNO stanovanje, opremljeno, na Ljubljanski cesti 27, oddam v najem. Cena po dogovoru. Vse ostale informacije po telefonu 031 350-875. 3258 OPREMLJENO garsonjero v Šmarju pri Jelšah zelo ugodno oddam za daljše obdobje. Telefon 051 813-731. 3281 V LAŠKEM oddam v najem stanovanje, 56 m2. Telefon 031 868-201. 3291
NAJAMEM
SOBO ali garsonjero vzamem v najem. Telefon 031 650-481.
3225
MENJAM
GARSONJERO, 31 m2, v Celju, menjamo za večje stanovanje, 60 do 80 m2. Telefon 051 648-478, Urška. 2742 STANOVANJE, veliko 71 m2, zamenjam za enosobno na Milčinskega 13 v Celju ali prodam. Doplačilo po dogovoru. Telefon 040 592-630. 3229
GARAŽA
PRODAM
GARAŽO v Vojkovi ulici prodam. Telefon 031 326-253.	3275
PRODAM
REGAL in klubsko mizo za dnevno sobo Meblo ugodno prodam. Telefon 031 621-281 ali (03) 828-0099. 3280
mm m
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE
KUPIM
PRODAM
WIQMBüDfMifßSW®
Gffisffll® WGM
v	d.o.<
lEHTIURcicon. Dobratin/ka 17 smniuc Roga/ka cv/to 16
(9več kotSOletz vami
60-basno klavirsko harmoniko Melodija, primerno za začetnike, prodam za 400 EUR. Telefon 041 987-864. 3122
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 30 do 90 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147.
3290
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, (03 ) 5471-244, 041 763800, (03) 5472-070.	p PRAŠIČE, mesne pasme, težke od 40 do 80 kg, prodam. Telefon 031 544-653.
Š 240
PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje, domača hrana in dostava, prodamo. Prodamo tudi bikce simentalce in sivce. Telefon 031 311-476.	p
BIKCA, težkega 220 kg, prodam. Telefon 041 783-116.	3238
BIKA, starega pol leta, prodam. Telefon 5739-076.	3240
BIKCE, čb in simentalce, stare od 14 dni do 3 mesecev, prodam. Možna dostava. Telefon 031 506-383. š 243 BIKCA simentalca, težka približno 100 kg, prodam. Telefon 031 839-116. 3251 TELIČKO simentalko, staro 5 tednov, prodam. Telefon (03) 5736-685, 031 762-044.	3250
PRAŠIČE, težke od 40 do 50 kg ter od 200 do 270 kg, prodam. Telefon 041 805110.	3249 BIKCA simentalca, sta zelo lepa, težka približno 300 kg, prodam. Telefon 031 705-771. 3252 TELICO simentalko, težko 30 kg, staro eno leto, prodam. Telefon (03) 5763-258.
3253
BIKCA, 160 kg, brez številke in dve mladi burski kozi prodam. Telefon 041 248889.	3260 BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 447-195. Š 248 BIKCA simentalca, težkega 120 kg, prodam. Telefon 031 837-492. 3271 KOKOŠI nesnice - jarkice, v 20. tednu, tik pred nesnostjo, rjave, črne, grahaste, prodam. Telefon 070 545-481. p
CIPRESE, navadne in smaragd, ter kmečki pušpan ugodno prodam. Telefon 041 573-863.	2982
NA Tinskem prodamo mešano in sortno belo grozdje. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 5795-535 ali 070 897-014.	3016
GROZDJE jurka, bio, na brajdi, prodam. Telefon 051 621-738. 3159
VZGOJA IN PRODAJA CIPRES SMARAGD
-	zelo ugodne cene cipres Smaragd _različnih velikosti
-	letna vzgoja jireko 200D0 cipres _za zlve meje
- vzgoja ostalih rastlin za žive meje -. smreke omorike, tise, iovorikovec, češmin, pušpan, Liguster...
Drevesnica Zlatko Novak
Serrtrupert35,3303 Gomllsko Tel.: 03 5720113,083 835 534,031585 848
KUPIM
HUJŠA NJE
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 35 54
www.pimat.si
Dr. Pimat d.0.0., Razlagava 29, Maribor

DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 TELICE in krave za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 031 832-520. 3283 VSE vrste krav in telic za zakol in teleta za nadaljnjo rejo ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 031 743-351. 3266
OSTALO
PRODAM
6SH041404935
ia pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiege operaterja
GROZDJE, mlado vino, mošt, belo in rdeče vino, žlahtnih kakovostnih sort, virštanjski okoliš, prodam. Možna dostava. Telefon 041 407-130. 2978
BELO grozdje, laški rizling, renski rizling, sauvignon, možna dostava, prodam. Telefon 041 836-745. Š 238 GROZDJE, belo in rdeče, v šmarsko-vir-štanjskem okolišu, prodam. Telefon 031 575-777.	p
BELO mešano grozdje, v Cmereški Gorci, ugodno prodam. Telefon 040 238-844.
3213
DOMAČE neškropljeno grozdje, sorte jurka in primorska črnina, prodam. Telefon 041 980-634.	3224
VEČ vrst grozdja, tudi črnino, po 0,20 EUR/kg, na brajdi, prodam. Telefon (03) 5707-366.	3234
SUHO koruzo in ječmen v vrečah prodam.
Telefon (03) 5461-764. 3257 CIPRESE, velike 30 do 40 cm, prodam.
Telefon (03 ) 5763-258 . 3 2 6 9 JABOLKA, bio, stare sorte: carjevič, krivo-pecelj, kanade, elstar, drobne za sok in lepe, obrane za ozimnico, ugodno prodam. Telefon 031 415-810. 3286 KRMNI krompir v vrečah po 30 kg prodam. Telefon 041 663-137. 591 GROZDJE izabela prodam. Telefon (03) 5421-150 ali 031 693-437. 3289
SUROVE bučke, sama očistim, kupim. Telefon 041 574-577. 3277
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
JARKICE, rjave, črne, sive, grahaste, jere-bičaste, beli susex, leghorn, črne, težje nesne pasme, mlade peteline ter bele in rjave kokoši, enoletne (po naročilu tudi očiščene) prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Večje količine tudi dostavimo. Sprejemamo naročila za enodnevne in 6-tedenske bele piščance. Nudimo vse vrste visoko kakovostne perutninske krme. Telefon (03) 700-1446.	2999
SMREKOVE deske, 20 mm, prodam. Telefon 031 511-188.
fKMHH
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
2.000 l cisterno za kurilno olje, afriške lilije in okrasne trave prodam. Telefon 031 287-258.	3180
HIDRAVLIČNO stiskalnico, mlin za grozdje in plastični škaf, 300 l, prodam. Telefon 5442-443.	3223 EKOLOŠKA jabolka priznanih starih sort, tudi belo grozdje ali mošt izpod preše, možna dostava ter dva bikca, črno beli križanec, stara 10 dni, prodam. Telefon 031 744-163. 3226 NEŠKROPLJENE hruške in tri race, ljubiteljice rdečih polžev, prodam. Telefon 041 500-394. 3232 VISEČO zidno centralno peč na olje in 1.500 l cisterno, oboje staro 16 let, ugodno prodam. Telefon (03) 5716470. 3233
Iščete izvajalca gradbenih del, zunanje ureditve ali izvedbe fasade?
Pokličite nas!
GSM: 041 653 646
MD GRADIENT, d. o. o., PE Šlandrov trg 23, 3310 Žalec
SUHA bukova drva prodam. Telefon 031 399-763.	L 144
DRVA, bukova ali mešana, možna dostava in razrez, prodam. Telefon 031 506383.	Š 243 TELIČKO simentalko, ls, staro 5 mesecev, suhe deske, debelina 8 cm, macesen in smreka, vse 2 m3, prodam. Telefon 070 744-487. p SUHA bukova drva prodam. Telefon 051 666-908. Š 247 SUHA bukova drva prodam. Telefon 031 851-448. 3272 LESENE zabojčke za jabolka in pekač za pečenje kostanja prodam. Telefon 031 611-745. 3276 TELIČKI simentalki, stari 10 dni in 3 tedne in 300 l jurke (mošt) prodam. Telefon 070 250-441. 3267 BREZOVA drva (suha) prodam. Telefon 031 871-568. 8288 DRVA, suha, bukova, Šentjur-okolica, prodam. Telefon 041 581-677. 3262
SI želiš nov začetek? Moški, vegetarijanec iz Ljubljane, urejen, podjetnik, 47 let, 174, te vabi na neobvezno sadno kupo. Bodi brez obveznosti, prijetnega videza. Telefon 041 843-364. p
3187
AGM NEMEC, d. o. o.
Sedraž 3, 3270 Laško
Zaposli:- voznika kamiona
-	strojnika gradbene mehanizacije
-	zidarja, tesarja, pomožnega delavca
Za informacije pokličite:
03 56 48 841*041 322 889
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ZAHVALA
Ob odhodu naše drage mame
LENKE GAJŠEK
iz Nove vasi pri Šentjurju (2. 7. 1931 - 23. 9. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakor koli nesebično pomagali, nam stali ob strani in nam izrazili besede sožalja. Hvala g. župniku za lepo opravljeno sv. mašo s pogrebnim obredom, pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba, pevcem za odpete žalostinke in trobentaču. Iskrena zahvala g. Mirku Čandru za poslovilne besede, sodelavcem kolektiva Banke Celje, d. d. in Telekom Slovenija, d. d., PE Celje. Posebej hvala Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu za pomoč in oskrbo v času, ko je to najbolj potrebovala.
Hvala vsem, ki ste se poslovili od naše mame in jo pospremili na zadnji poti.
Hči Majda in sin Andrej z družinama
Je čas, ki da... je čas, ki vzame ... Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine ...
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi oče, ded in praded
VINKO ZLENDER
iz Loke pri Žusmu (26. 7. 1928 - 14. 9. 2013)
Zahvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter vsem društvom, KS Loka in Zvezi borcev Šentjur za sveče, cvetje in izrečeno sožalje. Hvala družinama Potočnik in Košak za nesebično pomoč ter Martinu Motohu za lepe poslovilne besede.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Tiho nas je zapustil dragi oče, stari ata in dedi
ANTON SENIČAR
iz Šentjurja, Cesta Kozjanskega odreda 31 (28. 5. 1931 - 10. 9. 2013)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče in svete maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gasilcem za častno stražo, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku, pevcem in pogrebni službi Zagajšek.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
(SI ž) It U V^J
** t.
r=i i-;

vedeževanje in astrologija
pogovor 090 77 77 zakup minut 080 35 97 www.astrocente
Tvoje delovne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in drag spomin nate.
V SPOMIN
Mineva 20 let, kar nas je zapustil naš dragi
JAKOB REZEC
iz Reke 5 a pri Laškem
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
ZAPOSLITEV
ŠUMER, d. o. o., Cesta v Celje 2, zaradi širitve proizvodnje išče nove sodelavce: v računovodstvu, prodaji, nabavi, vodje oddelkov v razvoju, tehnologiji, kontroli, planerje v orodjarni, strugarje, nastavljavce orodij, elektro in strojne vzdrževalce, mehatronike in skladiščnike. Prijave pošljite na: klara.stakne@ sumer.si ali po pošti. 3247
IŠČEM delo: varstvo otrok na mojem domu, starost ni pomembna. Po izo-
brazbi sem pomočnica vzgojitelja, sem iz okolice Celja. Telefon 041 546-936.
3183
PRIJAZNO in komunikativno dekle z izkušnjami v gostinstvu bi želelo delati v strežbi v Celju in okolici. Telefon 031 559-328.	3243
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice, prababice, sestrične in botre
JOŽEFE ROMIH
s Svetine
nazadnje je bivala v Špesovem domu v Vojniku (6. 2. 1930 - 18. 9. 2013)
se zahvaljujem sorodnikom, sosedom in znancem s Svetine in okolice, njenim sodelavkam z gineka, društvu Zvezdice, še posebej ge. Miji in ge. Ivici, se-strični Mariji in vnukom, ki so jo obiskovali tudi v času njene bolezni. Zahvala kardiološkemu oddelku Celje, bolnišnici Topolšica, dr. Pečnik, dr. Kočar, intenzivi z osebjem, ki so skrbeli zanjo in ji lajšali bolečine, meni pa dajali upanje. Zahvala sem zaposlenim Špesovega doma Vojnik, ki so lepo skrbeli za njo v njenem zadnjem domu, gospodu župniku za opravljen cerkveni pogreb in besede slovesa ob odprtem grobu, darovane
svete maše in pogrebni službi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku.
Žalujoča hčerka Jožica
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE
mVAŠEGAKRAJA
ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA
INAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
1V1
PODPIS:	~
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 68 let-
novi tednik
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n UREJANJE in zasaditev grobov, košnja zelenic, hišniške storitve, čistilni servis. Apretura, Kvedrova 39, Šentjur, telefon 031 633-966.	3175
INŠTRUKCIJE za matematiko, angleščino (srednja šola) iščem. Telefon 031 648605.	Š 244
Poroke
Celje
Poročila sta se: Erika BRE-CELJ in Silvester FLIS, oba iz Žalca.
Laško
Poročila sta se: Tina OJ-STERŠEK iz Velenja in Boštjan VERDEL iz Laškega.
Žalec
Poročila sta se: Tanja RO-VŠNIK iz Rakovelj in Mitja VOGA iz Žalca.
radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n PREMOG lignit in visoko kalorični premog zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold
Šentjur
Poročila sta se: Suzana ŽI-BRET in Simon SENICA, oba iz Podpeči pri Šentvidu.
Mozirje
Poročili so se: Viktorija ROŠER in Dalibor MARTI-NOVIČ, oba iz Lavrice.
Velenje
Poročila sta se: Danica DRAŽNIK iz Velenja in Andrej VETERNIK iz Šoštanja.
3 274
INFORMACIJE
27
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega upanja, bolezen bila je močnejša od volje tvojega življenja. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, ome in sestre
VIKTORIJE GAŠPERČIČ
iz Šmihela 5 pri Laškem (6. 12. 1933 - 23. 9. 2013)
Težko je verjeti, še težje sprejeti, da te je kruta bolezen vzela iz naše sredine. Vsepovsod so sledi tvojih pridnih rok, za tabo pa je ostala velika praznina in globoka bolečina. Iskreno bi se radi zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče, gospodu župniku Roku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem in
Zdravku za odigrano poslovilno pesem. Hvala še vsem neimenovanim, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami. Neizmerno te bomo pogrešali vsi tvoji otroci, vnuki, pravnuki, sestri, brat in ostalo sorodstvo.
L 148
ZAHVALA
V torek, 10. septembra 2013, smo se na šentjurskem pokopališču za vedno poslovili od moža, ata in starega ata
FRANCA LJUBEJA
iz Goričice (21. 4. 1938 - 5. 9. 2013)
Zahvaljujemo se vsem, ki so bili z nami v težkih dnevih poslavljanja, še posebej pa osebju EIT iz bolnišnice Celje, ki se ga je trudilo ohraniti pri življenju. Hvaležni smo vsem, ki so se udeležili pogreba ali na
kakšen drugačen način sočustvovali z nami. Najlepša hvala gospe Jožici Zapušek, sodelavcem iz podjetja Štore Steel in očesnega oddelka bolnišnice Celje. Pogrešamo ga.
Žena Jožefa, hči Dragica z Janijem, hči Andreja z
Leonom ter vnuki Sašo, Luka, Mirjam in Maruša
p
Smrti
LINOVSKY iz Celja, 89 let, Franc BLAŽIČ iz Dobrne, 50 let, Marija GOLEZ iz Celja, 84 let, Frančiška GOBEC iz Šentjurja, 77 let, Frančišek STRNAD iz Štor, 83 let.
Laško:
Umrl je: Viki MAROT iz Olešč, 43 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Stanislav MECI-LOVŠEK iz Zgornjega Tin-skega, 64 let, Ana MECILO-VŠEK iz Zgornjega Tinskega, 63 let, Veronika SEVER iz Kr-tinc, 92 let, Janez CERJAK iz Gorjan, 90 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Marija GREJAN iz Grobelnega, 60 let, Ana POVALEJ iz Primoža pri Šentjurju, 92 let, Neža UDUČ iz Planine pri Sevnici, 81 let.
Žalec
Umrla sta: Marija STU-DEN iz Ljubljane, 77 let, Silva GLUŠIČ iz Celja, 75 let.
Mozirje
Umrli so: Leopold KREFELJ iz Bočne, 66 let, Izidor URH iz Luč, 76 let, Verona MOLIČNIK iz Raduhe, 62 let.
Celje
Umrli so: Marija POLAK iz Celja, 84 let, Vekoslava SED-MINEK iz Žalca, 88 let, Ivan KOPITAR iz Laškega, 80 let, Ivan PIRNAT iz Laškega, 69 let, Janez JELEN iz Celja, 76 let, Ivan POTOČNIK iz Dobrne, 57 let, Stanko PLEVNIK iz Dobrne, 65 let, Rozalija RIBIČ iz Divače, 86 let, Fani NAHTIGAL iz Šoštanja, 65 let, Jožefa PODPEČAN iz Velenja, 70 let, Jože SABO iz Rimskih Toplic, 81 let, Ivan IVANUŠA iz Velenja, 70 let, Janez ZDEŠAR iz Celja, 87 let, Kristina HERMAN iz Žalca, 85 let, Dragica MA-
V TRENUTKIH ŽALOSTI
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
VOJNIK in CELJE
I 24 UR OBISK IMA DOMu|
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustila draga mama
TILIKA HROVATIČ
iz Luterja pri Ponikvi (17. 2. 1933 - 23. 9. 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, pomoč, cvetje, sveče in sv. maše. Hvala Anici Pod-krajšek s Ponikve za vse minute in pomoč, ki jih je posvetila, hvala Danici Podčedenšek in Bredi Sitar ter Hrovatičevim. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Šentjur, ORL oddelku bolnišnice Celje, PGD Ponikva, pevcem Idila, govornici Silvi Brodnjak, g. župniku za opravljen obred, trobentaču za Tišino in pogrebni službi Gekott.
Žalujoči: hčerka Mirica z Milanom ter vnukinji Mihaela in Patricija
ZAHVALA
Ob izgubi drage tete in sestre
MARIJE MAČKOVŠEK
iz Pristave 8, Laško (19. 7. 1923 - 25. 9. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala župnikoma za lepo opravljen obred, govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino ter Komunali Laško
za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: nečakinja Silva z družino ter ostalo sorodstvo
L 147
Tiho odšel si brez slovesa, ostal spomin je tvojih pridnih rok, le naša srca vedo, kako boli, ko tebe, dragi mož in ati, več med nami ni.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani, boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, atija, brata, svaka in strica
IVANA POTOČNIKA
iz Lokovine, Dobrna
naj naša iskrena zahvala seže do src vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Komunalnega podjetja Velenje, gasilcem Dobrna in znancem, ki ste se s tolikšnim spoštovanjem, sočutjem in v tako velikem številu poslovili od njega, ga pospremili k večnemu počitku ter darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala za vsak stisk roke, za vse tople, sočutne besede tolažbe ter izrečena pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala sosedi Jani in vsem njenim za vsestransko požrtvovalno pomoč in izkazano podporo v najtežjih trenutkih našega življenja. Zahvala tudi osebju bolnišnice Celje, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, govornikom za izrečene ganljive in nepozabne besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godcu za odigrano Tišino,
pogrebni službi Usar in gostišču Koren. Tolaži nas misel, da v žalostnih dneh nismo ostali sami, zato še enkrat iskrena hvala za vse vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Marjana, sinova Matjaž in Aleš, sestri Irena in Olga z družinama ter ostalo ožje sorodstvo
p
Velenje
Umrli so: Ana DOLINŠEK iz Preddvora, 85 let, Ivanka AN-ŽLOVAR iz Litije, 86 let, Marija VRHOVNIK iz Škofje Loke, 86 let, Ivan PUNGERŠEK iz
Mozirja, 77 let, Ljudevit TOT iz Šoštanja, 78 let, Edeltraud FORSTNER iz Šoštanja, 71 let, Marjan LAHOVNIK iz Velenja, 83 let, Ivan FURJAN iz Rogaške Slatine, 70 let.
V SPOMIN
mož
FRANC PINTAR
(30. 7. 1960 - 17. 9. 2003)
ata
MIHA HROVATIČ
(10. 8. 1937 - 11. 8. 2004)
Minilo je 10 in 9 let, kar ju ni več med nami. Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob grobu.
Njuni žalujoči
3282
Ko ponoči v nebo gledaš,
je tako, kot da vse zvezde žarijo, ker na eni od njih živim, ker se z ene od njih smejim in sem tako vedno pri tebi.
V SPOMIN
Minilo je 10 let, kar Te ni med nami, ljuba mama, gospa
ANA LAVRINC
rojena Grum (1915 - 2003)
Tvoji ljubljeni
3241
Ni te več na pragu ni te več v hiši, tvoj glas in tvoja pesem nikjer se več ne sliši. Saj vemo, da mora vsak oditi,
a zate zdaj še ni bil čas, premalo sreče dano je bilo užiti ti z vsemi, ki si ljubil nas. Življenje kratko nam le malo daje, a jemlje vedno, kar imamo mi najraje.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedija in pradedija
STANKA PLEVNIKA
s Klanca nad Dobrno (12. 2. 1948 - 13. 9. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in sv. maše ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Zahvaljujemo se za mnoga ustno in pisno izražena sožalja, celotnemu zdravstvenemu osebju, kolektivu Premogovnika Velenje, praporščakom, govornikoma g. Dragu Kolarju in ge. Herti Rošer za spoštljive in sočutne besede slovesa, moškemu pevskemu zboru Dobrna in pogrebni službi Usar. Iskrena hvala g. župniku Milanu Strmšku za lepo opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala bratu Ivanu Krivcu z družino ter nečakoma Suzani in Bogdanu Plevniku za vsestransko pomoč. Še enkrat hvala tudi vsem tistim, ki ste nam kakor koli pomagali in stali ob
strani, pa vas nismo posebej imenovali. Vsem in vsakemu posebej še enkrat ISKRENA HVALA.
Žalujoči vsi njegovi
3 248
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ZIDAR, FASADER, ŽELEZOKRIVEC, TESAR - M/Ž; ZIDANJE, TESARJENJE, FASADIRA-NJE, ŽELEZOKRIVLJENJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.10.2013; ENGIRIA, PODJETJE ZA ENERGETSKE IN GRADBENE REŠITVE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 24 B, 3000 CELJE
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM TRANSPORTU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.10.2013; TOVORNI PROMET IN TRGOVINA GRETA PUŠNIK S.P., IVENCA 30, 3212 VOJNIK TESAR
KV TESAR - M/Ž; VSA TESARSKA DELA V GRADBENI OPERATIVI, TER DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA., TESAR, RESTAVRATORSKI SODELAVEC/TESARKA, RESTAVRATORSKA SODELAVKA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.10.2013; E6, DRUŽBA ZA GRADNJO IN INŽENIRING, D.O.O., SLOMŠKOV TRG 7, 3000 CELJE
TESAR - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI -M/Ž; VSA TESARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 9.10.2013; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETO-VA ULICA 18, 3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI -M/Ž; VSA DELA ZIDARJA, NEDOLOČEN ČAS, 9.10.2013; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETO-VA ULICA 18, 3000 CELJE
KV ZIDAR. - M/Ž; VSA ZIDARSKA DELA V GRADBENI OPERATIVI, TER DELA PO NALOGU NADREREJENEGA., ZIDAR, RESTAVRATORSKI SODELAVEC/ZIDARKA, RESTAVRATORSKA SODELAVKA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.10.2013; E6, DRUŽBA ZA GRADNJO IN INŽENIRING, D.O.O., SLOMŠKOV TRG 7, 3000 CELJE
ZIDAR/ZIDARKA (M/Ž) - M/Ž; ZIDARSKA DELA PO NAVODILIH DELODAJLAC V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 16.10.2013; KOV GRADNJE, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., STARA CESTA 2, 3000 CELJE
FASADER - M/Ž; IZDELOVANJE FASAD, DOLOČEN ČAS 12, 3.10.2013; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE IZDELOVANJE FASAD - M/Ž; IZDELOVANJE FASAD V AVSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.10.2013; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE NIZKE GRADNJE V SLOVENIJI IN AVSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.10.2013; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; DELO ŽELEZOKRIVCA
V	NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 30.10.2013; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 18, 3000 CELJE
ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; DELO V AVSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.10.2013; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE ŽERJAVAR
ŽERJAVAR - M/Ž; UPRAVLJAVCI/UPRAVLJAVKE ŽERJAVOV, DVIGAL IPD. VODIJO IN KONTROLIRAJO NEPREMIČNE IN PREMIČNE ŽERJAVE IN DRUGE NAPRAVE ZA DVIGOVANJE PO NAVODILIH DELODAJALCA ZA DELO
V	NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 16.10.2013; KOV GRADNJE, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., STARA CESTA 2, 3000 CELJE
ŽERJAVIST - M/Ž; DELO NA VELIKEM ŽERJAVU V NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 24.10.2013; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 18, 3000 CELJE
VOZNIK
VOZNIK-STROJNIK - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA IN TGM-UPRAVLJALENJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO TER POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU. VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.10.2013; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PROGRAMER - M/Ž; PROGRAMIRANJE KUKA ROBOTOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.10.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
VOZNIK INŠTRUKTOR - M/Ž; UČITELJ VOŽNJE "B", "C", "D" IN "E"KATEGORIJE MOTORNIH VOZIL, DOLOČEN ČAS 30.6.2014, 11.10.2013; IZLETNIK CELJE D.D. PROMETNO IN TURISTIČNO PODJETJE, AŠKERČEVA ULICA 20, 3000 CELJE
"VNAŠALEC PODATKOV - M/Ž; - VNAŠANJE PODATKOV, UREJANJE PODATKOV V SPLETNI APLIKACIJI, KONTAKTIRANJE S STRANKAMI, PRODAJNE AKTIVNOSTI", DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.10.2013; CT SVETOVANJE IN TRGOVINA D.O.O., LEVEC 38 A, 3301 PETROVČE ELEKTRIKAR ENERGETIK
"ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (NEMČIJA) - M/Ž; SKRB ZA NEMOTENO DELOVANJE VSEH ELEKTRIČNIH NAPRAV IN INŠTALACIJ. SKRB ZA IZVAJANJE REDNIH VZDRŽEVALNIH DEL." DOLOČEN ČAS DOKONČANJA PROJEKTOV, 4.10.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE
ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (ŠVEDSKA, NEMČIJA, AMERIKA) - M/Ž; VEZAVA PROI-ZVODNJIH LINIJ, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV OZ. DOKONČANJE PROJEKTA, 19.10.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE ELEKTRIKAR
ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI - M/Ž; VEZAVA PROIZVODNJIH LINIJ - DELO V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.10.2013; PRO MON-TING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE KUHARSKI POMOČNIK
POMOČNIK - DELO V CELJU - M/Ž; POMOČ PRI PRIPRAVI TOPLIH IN HLADNIH OBROKOV, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 3.10.2013; SODEXO PREHRANA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZNA CESTA 16, 1000 LJUBLJANA KUHAR
INOVATIVNI KUHAR ZA PRIPRAVO MALIC IN ALACARD OBROKOV - M/Ž; IŠČEMO INOVA-TIVNEGA KUHARJA ZA PRIPRAVO MALIC IN ALACARD OBROKOV S SLEDEČIMI NALOGAMI: ORGANIZACIJA DELOVNEGA PROCESA V KUHINJI, NADZOR IN PRIPRAVA HRANE, PRAVILNO SHRANJEVANJE IN NAROČANJE KUHINJSKEGA MATERIALA, SKRB ZA KUHARSKO IN HIGIENSKO ETIKO. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.10.2013; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., SAVINOVA ULICA 9, 3000 CELJE PEK
PEK - M/Ž; DELO V PEKARNI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.10.2013; VALIPEK D.O.O., PODJETJE ZA TRGOVINO IN PROIZVODNJO, ULICA BRATOV VOŠNJAKOV 1, 3000 CELJE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; TOČENJE IN STREŽBA PIJAČ, STREŽBA HRANE, NEDOLOČEN ČAS, 16.10.2013; RESTAVRACIJA IN GOSTILNA OKSANA KOVAČIČ S.P., GOSPOSKA ULICA 25, 3000 CELJE
GRADBENI TEHNIK
GRADBENI DELOVODJA- M/Ž;VODENJE TER NADZOR GRABIŠČA V NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 9.10.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE
UNIVERZITETNA IZOBRAZBA
FINANČNI SVETOVALEC KAPITALSKIH NALOŽB NA TERENU OBMOČJE CELJA - M/Ž; SVETOVANJE PRI ZNANIH STRANKAH, NA TERENU CELJSKEGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.10.2013; FINANČNA HIŠA, ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O., ULICA TALCEV 15, 2000 MARIBOR
UE LAŠKO
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVRNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 3.10.2013; MEDNARODNI PREVOZI IN POSREDOVANJE ANTON GRM S.P., POLAJNA 4, 3206 STRANICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
ZIDAR
POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI HIDROGRADNJAH, ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV, VRTANJU IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH POMOŽNA ZIDARSKA IN DRUGA GRADBENA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKO-GRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR VOZNIK
VOZNIK IN UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH VOZIL IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, PREVZEM IN PREDAJA PREVOZNIH LISTIN V SKLADU S PREDPISI, DELO NA GRADBIŠČU, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ITD.), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, DELO NA GRADBIŠČU, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAV-CEVM, DRUGE NALOGE PO ODREDBI VODJE DEL IN DIREKTORJA., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
KUHAR
PICOPEK - KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA TER PEKA PIC, MALIC TER OSTALIH JEDI PO NAROČILU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.10.2013; ŽNIDAR ISTOK S.P.; PE PIZZERIJA BAR OSMI-CA, ŽNIDAR ISTOK S.P., ULICA DUŠANA KVE-DRA 12, 3230 ŠENTJUR GRADBENI TEHNIK
DELOVODJA - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE SKUPINE DELAVCEV SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE NALOG STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE ALI KATERIH DRUGIH NALOGSKRB ZA IZVAJANJE VARNOSTNIH UKREPOV IN NADZIRANJE UPORABE ZAŠČITNIH SREDSTEV VODENJE PREDPISANIH EVIDENC NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV-DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK - M/Ž; MEDNARODNI PREVOZI V NEMČIJO, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 4.10.2013; AVTOPREVOZNIŠTVO VLADIMIR MUŽERLIN S.P., GORNJA VAS 14, 3231 GROBELNO KLJUČAVNIČAR
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, VARILEC - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, VARILSKA DELA,TRANSPORT, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.10.2013; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA
ZIDAR
ZIDARJI - DELO SE OPRAVLJA V TUJINI - M/ Ž; VSA ZIDARSKA DELA(ZIDANJE,VGRADNJA, TESARSKA DELA, ITD .., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.10.2013; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA NEZNAN NAZIV
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNI ŠPEDICIJI - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNI ŠPEDICIJI NA RELACIJI SLO-HU-UA-BY-RUS-KZ+EU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.10.2013; DESTRA D.O.O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, ZGORNJE NEGONJE 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; DOMAČI IN MEDNARODNI CESTNI TOVORNI PREVOZI, NEDOLOČEN ČAS, 4.10.2013; TRANS DE-JUS, PREVOZNIŠTVO, DENIS JUS S.P., KVEDROVA ULICA 6, 3250 ROGAŠKA SLATINA PEK
PEK - M/Ž; PRIPRAVA IN MEŠANJE MASE PRI MEŠALCU, OBLIKOVANJE, PEKA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.10.2013; DPR PEKARNA RESNIK, PROIZVODNJA KRUHA IN SLAŠČIC, D.O.O., KOZJE 85, 3260 KOZJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 24.10.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLEPARSKA DELA - M/Ž; POMOČ PRI OPRAVLJANJU KROVSKO-KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDRO-IZOLACIJSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 7.10.2013; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE KLEPAR-KROVEC
KROVEC - KLEPAR, HIDROIZOLATER - M/Ž; OPRAVLJANJE KROVSKO-KLEPARSKIH,TESAR-SKIH IN HIDROIZOLACIJSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 7.10.2013; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE ELEKTROTEHNIK ENERGETIK
ELEKTROMONTER - M/Ž; DEMONTAŽA IN MONTAŽA MERILNO REGULACIJSKE OPREME, ELEKTROINSTALACIJSKA DELA, VZDRŽEVALNA DELA, DELO NA VIŠINI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.10.2013; MAT.SL, MONTAŽA AVTOMATIKE IN TEHNIKE D.O.O., CESTA BORISA KRAIGHERJA 1, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.10.2013; LM PROJEKTI, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., GOTOVLJE 72 B, 3310 ŽALEC
DELAVEC BREZ POKLICA
KUHAR - PIZZOPEK - M/Ž; PRIPRAVA JEDI, SLADIC, SOLAT, PEKA PIZZ, NEDOLOČEN ČAS, 25.10.2013; PIZZERIJA VERDI-VERDI, TOMAŽ JANKOVIČ, S.P., GRIŽE 125, 3302 GRIŽE TESAR
TESAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.10.2013; UNIBAU, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., SAVINJSKA CESTA 6, 3310 ŽALEC ZIDAR
ZIDAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.10.2013; UNIBAU, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., SAVINJSKA CESTA 6, 3310 ŽALEC KUHAR
VODJA KUHINJE - M/Ž; VODENJE KUHINJE, NEDOLOČEN ČAS, 19.10.2013; GOSTINSTVO DAVID VRŠNIK S.P., STUDENCE 46, 3310 ŽALEC
KUHAR - M/Ž; DELO V KUHINJI, NEDOLOČEN ČAS, 19.10.2013; GOSTINSTVO DAVID VRŠNIK S.P., STUDENCE 46, 3310 ŽALEC PROFESOR SPECIALNE IN REHABILITACIJSKE PEDAGOGIKE
LOGOPED III PRIPRAVNIK - M/Ž; USPOSABLJANJE ZA POKLIC LOGOPED, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.10.2013; ZDRAVSTVENI DOM DR. JOŽETA POTRATE ŽALEC, PREŠERNOVA ULICA 6, 3310 ŽALEC
LOGOPED III. - M/Ž; OBRAVNAVA OTROK Z MOTNJO GOVORA, NEDOLOČEN ČAS, 4.10.2013; ZDRAVSTVENI DOM DR. JOŽETA POTRATE ŽALEC, PREŠERNOVA ULICA 6, 3310 ŽALEC
Spored od 3. 10. do 9. 10.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
2 na muhi - akcijski, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.20 petek: 20.20, 22.40 sobota: 22.40
Abeceda seksa - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00 petek: 18.00, 22.35 sobota: 22.35 Avioni - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 17.55 sobota, nedelja: 13.30, 14.00, 15.45, 17.55 Avioni -animirani, 3D od četrtka do srede: 16.10 Čefurji raus - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 20.35 petek, sobota: 18.10, 20.35, 22.45
Diana - drama
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 20.00 sobota, nedelja: 13.10, 15.30, 20.00
Drzna igra - triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 20.10 petek, sobota: 17.50, 20.10, 22.15 Elizij - akcijski triler, znanstvena fantastika petek, sobota: 22.20 Jaz, baraba 2 - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 17.45, 18.20 sobota, nedelja: 14.10, 16.15, 17.45, 18.20
Jaz, baraba 2 - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.35, 18.05 sobota, nedelja: 13.25, 15.35, 18.05
Jaz, baraba 2 - animirani četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.30 petek, sobota: 20.30, 22.40 Jevgenij Onjegin v živo - opera sobota: 19.00 Jobs - dokumentacija od četrtka do srede: 20.15 Kronike podzemlja: Mesto kosti - akcijski, fantazijski, avant. petek: 22.450
Mi smo Millerjevi - komedija od četrtka do srede: 20.40 One Direction: To smo mi 3D
- dokumentarni, glasbeni film sobota, nedelja: 14.10 Razredni sovražnik - drama od četrtka do srede: 18.15 Skozi čas - drama, komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.05 petek, sobota: 20.05, 22.55 Smrkci 2 - animirana komedija, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45 sobota, nedelja: 13.30, 15.45 Turbo - animirana avantura od četrtka do srede: 16.00 Turbo - animirana avantura 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.40 sobota, nedelja: 13.45, 15.40
metropol
ČETRTEK
19.30 00:30 - Tajna operacija
-	drama
SOBOTA in NEDELJA
16.00 Mesečnik - animirani,
sinh
19.30 00:30 - Tajna operacija
-	drama SREDA
20.00 Hannah Arendt - biografska drama
PRIREDITVE
ČETRTEK, 3. 10.
9.00 do 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Naredi si svoj klobuk
brezplačna delavnica z Željkom Tomažinom
16.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Šuštarsko popoldne
predstavitev čevljarjev Antona Mužiča in Lucije Kolar
16.00 in 17.30 Mestna knjižnica Velenje
Abrakadabra
igralno jezikovna šola za otroke
16.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Beremo z Manco Košir
srečanje študijskega krožka
17.00 Krajevna knjižnica Ponikva
Pravljična ura s poustvarjanjem
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Štajerska v plamenih
predstavitev knjige Tomaža Teropšiča
18.00 Kulturni center Laško Slikarka Barbara Jurkovšek in kipar Anže Jurkovšek
odprtje razstave
18.00 Velenjski grad_
Na poti do zgodb: Vizualizacija čudežnega
odprtje razstave Sonje Jančič Hrastnik
19.00 Knjižnica Šentjur
Ana Wambrechtsamer: Guzej
gosta ob predstavitvi knjige bosta Katja Kladnik in Milenko Strašek; z njima se bo pogovarjala Tatjana Oset
19.00 Knjižnica Laško
Restavrator - pristopi k reševanju kulturne dediščine
predava Simona Škorja 19.00 Galerija Mozirje
Akademski slikar Vinko Železnikar
odprtje likovne razstave
19.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje
Uvodno predavanje v Študijsko skupino
predava Domen Kočevar
19.19 Knjižnica Velenje
Kako je EFT spremenil moje življenje in lahko tudi vaše
predstavitev knjige
PETEK, 4. 10.
9.00 do 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Naredi si svoj klobuk
brezplačna delavnica z Željkom Tomažinom
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Smrkci 2 - animirana pustolovščina, sinh. 20.00 Pr' konc sveta - ZF komedija SOBOTA
18.00 Smrkci 2 - animirana pustolovščina
18.30 Samo Bog odpušča - kon-troverzni triler
20.00 Pr' konc sveta - ZF komedija NEDELJA
16.00 in 18.30 Smrkci 2 - animirana pustolovščina, sinh. 18.00 Pr' konc sveta - ZF komedija
20.15 Samo Bog odpušča - kon-troverzni triler PONEDELJEK
20.00 Razredni sovražnik - drama
St. 44, 3. oktober 2013	VODNIK	29
Vabljeni k vpisu narodno-zabavnega abonmaja ZKŠT Žalec!
•	5 koncertov,
•	no vsakem dva priznano ansambla
in posebni gost večera,
•	po koncertu pogostitev in druženje, ®
•	cena 50 EUR,
(D
• obročno odplačilo, gotovinski popust, 'g
• popusti za upokojence in za mlaiäe od 30 let
Program na: www.zkst-zalec.si
9.00 do 18.00 Ekomuzej in Savinova hiša Ekofest
prost ogled Ekomuzeja in Savinove hiše
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje živeti v Celju
predstavitev obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča
10.00 do 18.00 Savinja Laško Razstava in prikaz izdelave papirnatega cvetja
18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje
Leteče kamere na nubskem nebu
predava Tomo Križnar
18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice
Kitajska - od Pekinga do Šanghaja
potopisno predavanje Katarine Čakš
19.00 Kulturni dom pri Termah
Zreče
Mestu za praznik
koncert zreških pevcev in ansamblov ob obletnici mesta Zreče
19.00 Dvorana Kulturnega doma Mozirje
Ne bodi kot drugi
pesniško-glasbeni dogodek slovenskega literata Ferija Lainščka
19.30 SLG Celje_
Zbrana dela Williama Shakespeara (okrajšano)
premiera
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Sredi zvezd
festival acappella skupin Slovenije
20.00 Plesni forum Celje_
Sedemletna pot
predstavitev potovanja in knjige Enosmerna vozovnica zakoncev Dominike in Igorja Osvalda
20.00 Narodni dom Celje_
O notranjem miru
video prireditev
20.00 Grajska Mega Novo Celje
Kavarniški večer
gostja Jedrt Maležič in tolkalni duet Ratatam
21.00 Mestni kino Metropol Damir Avdič
koncert
21.00 eMCe plac Velenje_
Klubski maraton
koncert
SOBOTA, 5. 10.
9.00 do 12.00 Savinova hiša Ekofest
prost ogled
9.00 do 12.00 Ekomuzej Žalec Ekofest
čebelarska razstava
9.00 do 13.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Portretiranje iz časa fotografskega mojstra Josipa Pelikana
9.00 do 15.00 Mestno središče Cunf
celjski festival oblikovalcev unikatov
9.30 do 11.00 Ekomuzej Žalec Ekofest: Smisel življenja
delavnica Maje Krajnc
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Glasbene sobotnice
velika glasba za male otroke s Trobilnim kvintetom Hiše kulture Celje in Hermanom Lisjakom
11.00 do 18.00 Bio park Nivo
Žalec
Ekofest
predavanja in delavnice
11.00 Čreta_
Tradicionalna proslava
v počastitev prve frontalne bitke partizanov s sovražno vojsko na Štajerskem
17.00 Dvorana ljubiteljske kulture Celje
O makaronih, ki so šli na sprehod
lutkovna predstava za otroke
18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje
Krišnov večer skupine Gaudimat s predavanjem gostov iz Indije
19.00 Večnamenski kulturni dom Dobrna
Tašča.com 1 - Ricinusovo olje
komedija v izvedbi KUD Veseli oder Ptuj
19.30 SLG Celje_
Zbrana dela Williama Shakespeara (okrajšano)
abonma Sobota večerni in izven
NEDELJA, 6. 10.
9.30 do 10.30 Ekomuzej Žalec
Ekofest: Skrivnost enega koraka
predava Ana Miletič 11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
11.00 do 18.00 Bio park Nivo
Žalec
Ekofest
predavanja in delavnice
20.00 Klub Metulj Bistrica ob
Sotli_
Nedeljski koncert
PONEDELJEK, 7. 10.
17.00 Špitalska kapela
Spominski večer: Ciril in Metod pri Slovencih
gostujejo: Božena Orožen in Člani ljubiteljskega gledališča Teharje
17.00 Osnovna šola Petrovče
Pravljične minute in ustvarjalnica
17.00 Pred Kulturnim domom Slovenske Konjice
Konjičkovo popoldne - pravljica pod drevesi
skupne pravljice
17.00 Knjižnica Velenje Nagajive živalice
otroška ustvarjalna delavnica
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Udar po moško 2
Vid Valič in Denis Avdič, komedija Špas teatra
TOREK, 8. 10.
16.00 Slovensko-bavarska hiša Podsreda
Z igro do dediščine - igrajmo se z glino
delavnico vodi Milojka Drobne
17.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti
javno vodstvo po razstavi
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v nemškem jeziku
namenjena otrokom od 5. leta starosti
18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Iniciacija
predava Luka Kovač 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Duhovni nagovor
predava Branko Cestnik
19.00 Dom krajanov Podsreda Aškerčev večer v Podsredi
recitacije in pevske izvedbe Aškerčevih pesmi, ogled kipa...
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki O Šmarčanih malo drugače
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Po poti mojega srca
predstavitev knjige Milene Matko
19.30 SLG Celje_
Zbrana dela Williama Shakespeara (okrajšano)
abonma Torek večerni in izven
20.00 Klub Metulj Bistrica ob
Sotli_
Večerni koncert
SREDA, 9. 10.
9.30 in 10.30 Medobčinska
splošna knjižnica Žalec Njam, njam, slastna knjiga
predstava za otroke starejše od 5 let
9.30 in 11.00 Plesni forum Celje Plesna sestavljenka
kolaž kratkih igrivih koreografij za otroke
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
živeti v Celju
predstavitev obrtnice modistinje Marte Žohar
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Portret moje družine (ob razstavi Moj rojstni dan)
prost vstop za družine
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Zmešnjava v deželi pravljic
gledališka predstava; gostujejo učenci OŠ Frana Roša Celje
17.00 Mestna knjižnica Velenje
Ura pravljic
pripoveduje Metka Pivk Srdič
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Stanko
predstavitev knjige Hermana Čatra
19.19 Knjižnica Velenje
Notranja moč v Matrici življenja
predava Anita Kejžar Škulj
Društva vabijo
ČETRTEK, 3. 10.
8.00 do 16.00 Podčetrtek Četrtkov sejem
PETEK, 4. 10.
8.00 Trubarjevo nabrežje Laško
Laški sejem
16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Ekofest
jezdenje ponijev
SOBOTA, 5. 10.
8.00 do 12.00 Gotovlje_
Kmečka tržnica pod 100-letnimi lipami
prikaz ribanja zelja
8.00 Ploščad centra Nova Velenje Kmečka tržnica
9.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
9.00 do 15.00 Mestno središče
Celja_
Podeželje v mestu in Bio dan
degustacija ekološko pridelanih dobrot
16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Ekofest
otroške delavnice Pisana ptičja strašila, opazovanje ptic, voden ogled Ekološke učne poti, jezdenje ponijev
21.00 eMCe plac Velenje_
Klubski večer -Industrial Soundscape
koncert
NEDELJA, 6. 10.
8.30 Ložnica pri Žalcu
Ekofest
sprehod po Ekološki učni poti, vodi Mitja Hrovat
9.00 do 13.00 Ekomuzej Žalec Ekofest
eko tržnica in sejem 16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Ekofest
otroške delavnice Pisana ptičja strašila, opazovanje ptic, voden ogled Ekološke učne poti, jezdenje ponijev
PONEDELJEK, 7. 10.
16.00 Mladinski center Velenje Inkubus
popoldanski mladinski center
TOREK, 8. 10.
17.00 Prostori Thetahealing centra Celje Vadba joge smeha
Dobrodelne prireditve
ČETRTEK, 3. 10
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Radio Gaga
komedija, dobrodelna predstava Fundacije Utrip humanosti
Razstave
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvor: Kelti na Celjskem, razstava Kozarci mesta Slovenske Konjice, avtorja Zlatka Mag-diča, do 17. 10.
Galerija sodobne umetnosti Celje, Studio galerije sodobne umetnosti Celje, Likovni salon Celje: Kiparstvo danes, četrti zadnji del serije razstav, do 24. 11.
Osrednja knjižnica Celje: razstava Vodnjaki na Slovenskem avtorja Francija Horvata, do 31. 10.
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Puške in pisma, do 31. 12.
Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava Pozdrav poletju, del. Braneta Mihajloviča - Koste, Danijela Bedrača in Jane Kvas, do 26. 10.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj portret za muzej, do 22. 10.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske
skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80
Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike
Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica.
Galerija Volk Celje: razstava likovnih del (slike v različnih tehnikah s celjskimi motivi), ustvarjenih na XIV poletnem slikarskem Ex-temporu: Celjske poletne vedute 2012, do 30. 10.
Kvartirna hiša Celje: kiparska razstava skulpture Ljubomir-ja Melanška, do 4. 10.
Galerija Mercator centra Celje: razstava Glavate vrbe, fotografije Zavoda za varstvo narave OE Celje, do 8. 10.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava Približna krajina avtorice Polonce Kitak, do 17. 10.
Galerija Zgornji trg Šentjur:
razstava likovnih del udeležencev poletnega ex tempora Dolga Gora 2013, do 10. 11.
Kulturni dom Dobrna: razstava slikarke Suzane Švent, do 15. 12.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Idrija - zibelka naravoslovja, do 4. 10.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejcic, Simona Solinic, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejic Mlakar,
Marjan Brečko
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
Če želite oglaševati v rubriki Vsi naši mojstri pokličite:
031692-860
Pad gozdom 4	. TOPLOTNE ČRPALKE - SOLARNI SISTEMI
3230 Šentjur	. pUNSKE INSTALACIJE - KOTLI HA LESKO BI0MAS0
fats 03/749 2237	"ADAPTACIJE KOPLANIC - VODOVODNE INSTALACIJE
mob: 041 587 407	• OGREVANJE (RADIATORSKO IN TALNO)
VSE NA ENEM MESTU
ZDRAVILIŠČU LAŠKO
M
THERMANA
litšktt
MANU ALNA TERAPIJA
Izvaja: Dk, A. VERfjlNIN ortoped revmatolog
F1TEX d.o.o.., Duna|5ka 120 a, 1000 L]ubl|ana tel: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.nTEX.si; e-poSta: FtTExeT-2.nei
HÜLBJ
^OPBAUN!»
HITRI SERVIS
OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL
03/749 1710
rtULEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Čečeve 17, 3230 ŠENTJUR
PLINSKE PECI
popravila
ugodne CENEHy
POGOJI
Q letni pregledi prodaja
Pooblaščeni so/visef za; JUNKERS #|MMEBM8 iVdludili
<Q ISTRABENZ PLINI
ISTRA8EN2 PLINI, d.o.o. P£ vjhodna Slovenija Plinarniika 1.3000 Celje

ki se nahaja v Planetu Tuš v Celju, vam ab nakupu korekcijskih očal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled od v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih.
Naročila na zdravniški pregled in za informacije na telefon:
03 620 97 60
smojBPinsiiKB
pRflSfjo mmA USEH URST KDVIN
Ob nakupu enih korekcijskih očal i/am dru^a z enako enožarišaio dioptrijo podarimo.
HITRO, KVALITETNO IN UGODNO! Mario Kukavic s.p.	, . . , , , , , .
[«tttoj^k^cdr^a, ,23oSfntJu(-protaonalnapredobdelava gfede navretu materiala
741094	"	PD	S^ ,
www.strojeplastika.si ^Sr^'^1
BREZPLAČNO SVETOVANJE
Lepotni center Barbarah« 041/675-55
Vstopite v enega najlepše opremljenih frizerskih salonov, kjer so vam na voljo številne kozmetične storitve in novosti po ugodni ceni.
mmamsmmmm fiwsrw» uimišMimimšM
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
Nataia Hribernik s.p.
Poslovne enote: Kal o bje-Šen tj ur-Cetje Kontakt: 031-363-506 in 031 -302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PRI UREDITI/I GROßOI/, DFLO BREZPUČfl/O!
I ^	KIA MOTORS avtd)hiša škorjanec fDc Pxiivtr ro SkNfV&t" Mariborska 115, Celje. 03/426 08 84,031 609416
p .z - ___	Posebna ponudba: Kontrolni pregled vašega ifiS"^ vozila pred dopustom: Xu€ . * Pregled zajema 12 kontrolnih točk. | -BREZPLAČNO- ■ Prevzem izrabljenih vozi! in izdaja ' potrdila o uničenju. Pokličite 051 G43 781
IgorGOMINSEKsP.
Ložnica pri Žalcu 118, 33tc Žalec gsm: 031 592 573; e-mail: igor.skg@gmail.com
AKCIJA! Do-35% popusta
na i/so kritino
VSI NAŠI MOJSTRI
31
i n a I
d o m o f
GSM: 041 756 668 -tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Veluxoken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK ^o
<Ptikn
MARJAN TERŽAN. ts
Mariborska 54
p.p. 1013, 3102 CELJE	. usten mrkirni prostor zt. stranke optike -
Tel.: 03/491 -38-00. Fax: 03*491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-16.00, sobota Od 8.00-12.00 >o
CENJENE STfUMKE v optiki ttnzam vam nudimo:
• STROKCVNI PflEGLEO VIDA ZA OČALA
■	kvalitetna stekla in okvirje za korekcijska očala
■	strokovni preoled za kontaktne leče
■	kvalitetne kontaktne leče . čistila za kontaktne leče
■	sončna očala priznanih proizvajalcev
2m strešnih cevi \IM P0D/IRI/I/I0 10% DOpUSt * ob nakupu
pri zamenjavi itreine kritine.	ijj^S:	* korekcijskih in sončnih očal
[instalacije verhovšek 1	
pSft tmiucut vami f» jm	Z vami že 20 LET.
	IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC iad.M. Prožinska nas 34/d, Štore, gsiri: 041 G8Z 9D7 1
Kupon za 25 EI/ROI/ Pri naroČilu storitev nad 500 evrov L. J	
Redna skrb za čistočo hladilnika in pečice
Redno preverjanje vsebine hladilnika je zelo pomembno. Vsakokrat preverite rok trajanja prehrambnih izdelkov in ali so Se uporabni. Živil, ki jim je potekel rok trajanja, ne shranjujte v hladilniku, saj lahko vsebujejo Številne mikroorganizme, ki vplivajo na kakovost ostalih prehrambnih izdelkov.
rasla. Za ponovno hlajenje bi potrebovali veliko električne energije, po stenah hladilnika pa bi začele polzeti vodne kaplje. Nekatere potem zamrznejo in hladilnik je treba zato prej odtaja-ti. To storite prej, preden se na hladilnem telesu hladilnika nabere 5 milimetrov debela plast ledu. Odtajati ga morate zato, da bolje hladi in s tem porabi manj električne energije.
Ko se odločite, da boste hladilnik odtajali in hkrati očistili, najprej izključite elektriko, počakajte, da se led odtaja, Nato stene in police hladilnega dela očistite s krpo, poleg krpe pa lahko za čiščenje uporabite tudi navadno vodo, vodo z dodatkom sode bikarbone, vodo s kisom ipd. Soda bikarbona in kis sta zdravju neškodljiva in učinkovito odstranjujeta neprijetne vonjave, ustavita razvoj baterij in uničita plesni. Po čiščenju hladilnik osušite. Hladilnik ponovno prižgi-te in pospravite vsa živila nazaj.


V hladilniku lahko slaba živila okužijo zdrava. Zato je pomembno, da se med sabo ne dotikajo. Hranite jih v zaprtih posodah, škatlah ali steklenicah. Vso hrano, ki jo nameravate dati v hladilnik, prej ohladite. Če bi vanj postavljali še vročo ali toplo, bi v trenutku temperatura na-
Čiščenje pečice
Za temeljito čiščenje vaše pečice boste potrebovali naslednje sestavine: soda bikarbona, navadna voda, naravno milo v tekoči obliki. Proti večeru pečico poškropite z vodo in po njeni
notranjosti nasujte sodo bikarbono. Potresite jo po celotni površini pečice in ne izpustite težko dostopnih kotov. Pečico zaprite in jo postite tako čez noč. Naslednji dan pečico temeljito pobrišite z bombažno krpo. Dela pa še ni popolnoma konec. Na stene pečice nanesite še tekoče naravno milo, ga s krpo dobro spenite in dobro zdrgnite notranjost. Na koncu jo še enkrat dobro obrišite in vaše delo je končano. Da boste lahko pečico pripravili na bodočo peko, jo zaščitite pred maščobnimi madeži. Krpo pomočite v bel kis in z njo dobro podrgnite po vseh stenah pečice. Če vas moti neprijeten vonj po peki, postavite še v vročo pečico polovico limone na primerno podlago. Če se vam je peka slučajno ponesrečila ali ste pekli nekaj izredno mastnega, je notranjost pečice lahko popolnoma prekrita z madeži. Da jih boste lahko uspešno odstranili, na madež nasujte pest navadne soli. Madež se bo tako dobro strdil v zapečeno skorjo, ki jo boste lahko kasneje enostavno zdrgnili, ko se bo pečica ohladila.
FASADE 040 42 73 11
I S LI KOP L
tel./fax:03 705 33 44 www.sllkopleskorstvo.i i nf o® s I i kp p I e s k □ rs t v o.«
ČMLjflct gjUM FLIkCA
Tel.: 011 m 021
>OLNl ^VKTBcrrlLN IN USNJENIH OgtAcfL
f<m.-jet.
.: od t d? V..UK in M . ure; sob:, odi. d
ure-

C 9
C
C
n 1
CA
c i
c|l
ŽLEBOVI GRIČ		PROIZVODNJA IN PRODAJA VSEH VRST 1 UNIKATNIH IN STANDARDNIH KROVSKO-KLEPARSKIH IZDELKOV
www.gric-2.corn ■■ ZLEBOVt GRIČ cl.o o . trgovina - proizvodnja IZititlaräOetfa uL Stmpeltr po 6wiii '.-o CS.' S311 ^CLt-Očl.-tct:		-1
ŽLEBOVI. OBROBE, CEVI. KOVINSKE STREHE, VIJAKI, KOVICE, SILIKONI, ORODJE...		
	1 izbirate lahko med itevtlnlmi materiali (aluminij, bafcer, dnkoUUnox, , j , pocinkana p4oievina, poslovalnica J barvana pločevina} ^Ci IC f tef različnimi LlLJl barvami in wo«i. i Gaji 42/b tel: 00/20 57 210 fax: OB/2057 211 e- ma i 1: zlebovi.gric.trgovi na<fflsiol. n et j	
«m,..
Okrasni strešni elementi
Proiinska vas 57 3220 Store
Internet: www.streha-metalko.si
GSM:+386 (0)41331613
Pri nakupu strehe /L/IHMK0 prejmete (epo darilo!

Iščete mojstra, pa ga še niste našli?
Dovolite, da ga namesto vas poiščemo mi!
Pokličite nas! 031 692-860
32
ZANIMIVOSTI
NAJINA POROKA
Zmagoslavje ljubezni
Nekateri pravijo, da ni naključij, ampak da je vse na ključ. Da se torej vse zgodi z namenom in točno tako, kot se mora. Ko sta se Ana Oset in Uroš Klincov spoznavala, je bilo veliko nepredvidenih srečanj in dogodkov, ki so se 24. avgusta letos združili v nepozabno poročno pravljico.
Menda po nevesto ne smeš predaleč. Kot tudi ne po ženina. In Ana je svojega princa dobila kar pred domačo hišo, ko se je pogovarjal s svakom. Iskrica je takoj preskočila in Uroš se ni preveč načakal do naslednjega srečanja. Ki je bilo spet bolj naključje. Srečala sta se namreč na veslanju po Šmartinskem jezeru in kaj kmalu sta skupaj vrtela vesla. Da sta veslala, bi bilo optimistično reči, saj se od brega nista preveč od-
daljila. Sta si imela preveč povedati. Kmalu po tem sta postala neločljiva. Zdaj tudi uradno.
Pred usodnim da sta doživela veliko. Od najbolj žalostnih trenutkov izgube bližnjega do veliko bolj radostnih, ko sta se spoznavala ne le v udobju doma, ampak tudi na krajih, kjer je treba za udobje še poskrbeti. V srce se jima je usedla Korzika, kamor sta se odpravila z avtomobilom, letos sta s kajaki iskala lepe lošinjske plaže. Nikoli jima ni bilo težko vzeti si čas drug za drugega. Samo da sta bila skupaj. In tako je še danes.
Ana in Uroš sta eden tistih parov, ki jima na obrazih piše, da drug brez drugega ne moreta. In tega se zavedajo vsi, ki ju (s)poznajo. Morda so tudi
zato pevci zbora Collegium vocale Celje, katerega članica je Ana, tako doživeto odpeli mašo pri cerkvenem obredu in jima kot darilo podarili Ani zelo ljubo pe-
sem Mlade oči. Prijateljice so jima pripravile čudovite aranžmaje, vsi skupaj pa so rajali do jutranjih ur. In pospremili zakonca Klincov v novo obdobje.
Ana in Uroš sta upoštevala nasvet in sta se poročila, ko sta še precej zaljubljena. Čeprav pri njiju to že traja nekaj let. In kot kaže, se še ne bo ohladilo. Očitno
je nekaterim, Ani in Urošu zagotovo, dano, da vedo, da so res vsak zase angel z enim krilom in lahko letijo le, če sta polovici objeti.
ŠK, foto: TOMAŽ SOKOL
Z zvokom in s sliko v davnino
stran 36
Zgodbe s Celjskega
-Št. 44 «f 3.10. 2013-
Brez pikanja na slepo
stran 53
-PORTRET-
»Zelo rada bi se vrnila v Slovenijo, a zdaj je pred menoj še nekaj let Amerike. 5-letni doktorski študij nameravam končati v štirih letih, kar pravila univerze dopuščajo, vsekakor pa bom potem vpisala še postdoktorat. Upam, da se bodo dotlej razmere doma izboljšale in se bo zame našla zaposlitev. Letos sta v Sloveniji doktorirali dve generaciji mladih raziskovalcev in med desetimi kolegi sta le dva uspela dobiti polovično zaposlitev na univerzi. Kako žalostno, da za nas ni dela doma, glede na to, da je država v naše šolanje vložila toliko denarja...«
Doktorica matematike peče potice
Med jeziki, filozofijo, sociologijo in matematiko je Sara Kališnik izbrala številke
»Študij v Ameriki je zelo drag, mene letnik >stane< 40 tisoč dolarjev. Magistrski študenti si morajo študij na Stanfordu plačati sami, pri čemer univerza upošteva gmotni položaj sprejetega posameznika. Pri doktorskih študentih pa je tako, da nam oddelek plačuje šolnino, daje štipendijo in plačuje zdravstveno zavarovanje, kar >od-služimo< z raziskavami, ki jih potem univerza uporabi po svoji presoji.«

Minuli teden je bil za Saro Kališnik iz Šempetra v Savinjski dolini zelo naporen. V torek je sprejemala čestitke za odličen zagovor doktorske disertacije na oddelku za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, v sredo se je srečala z nadarjenimi dijaki svoje nekdanje srednje šole, Gimnazije Lava, v četrtek je že sedla na letalo in poletela v San Francisco ...
Zlata maturantka z doseženimi 33 točkami na maturi v generaciji 2004/05 je v matematiki blestela vsa štiri leta srednje šole. Domov je prinašala diplome in pohvale z mednarodnih in s sredozemskih tekmovanj, kot maturantka se je udeležila tudi olimpijade v Mehiki. Mednarodne izkušnje (in seveda pohvale) je nabirala tudi kot študentka in dodiplomski študij končala v štirih letih s študentsko Prešernovo nagrado za diplomo leta 2009. Zadnji dve leti dodiplomske-ga študija je kot tutorka mlajšim študentom pomagala pri predmetu linearna algebra, po diplomi se je kot mlada raziskovalka zaposlila na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani in eno študijsko leto delala tudi na fakulteti kot asistentka pri predmetih analiza in linearna algebra. Od leta 2011 je študentka doktorskega študija na Univerzi Stanford v Ameriki, ki je trenutno po kakovosti na drugem mestu med vsemi univerzami na svetu. Svoje študijske izkušnje je minuli teden delila z nadarjenimi dijaki Gimnazije Lava in vabilu svoje nekdanje srednje šole se je z veseljem odzvala - a pod enim pogojem, da bo srečanje z gimnazijci pogovor in ne predavanje, ki vse prerado zvodeni v »pridiganje«.
Izbira ni bila lahka
Če je Sara srednjo šolo izbrala z lahkoto in pri tem sledila bratovim priporočilom, češ da je v tej gimnaziji dobro vzdušje, pa še odlična učiteljica matematike za nameček, je bila odločitev
za študij veliko težja. Na gimnazijska leta ima zelo lepe spomine; na obe učiteljici matematike, zlasti pa na mentorico pri krožku Dragico Pavšek Guzej, ki ji je v četrtem letniku, ko je še vedno kolebala glede študija, dejala, naj se posveti matematiki, pri čemer naj nikoli ne zanemari drugih stvari, ki jo tudi zanimajo. Sara je
temu ostala zvesta. Kot gimnazijska je sodelovala v angleškem muzikalu, različnih predstavah v angleščini, pripravila predavanje o ženskah umetnicah ...
Matematika v angleščini
Sara je živ dokaz, da ne drži stereotip, češ da je tisti, ki je dober v matematiki,
zato slabši v jezikih. Zlasti na akademski ravni je tudi v Ljubljani večina predstavitev v angleščini, izmenjave profesorjev so stalnica in tudi pri Sarinem zagovoru doktorata je bil član komisije Anglež. »Najbrž je razlika, s kom z ljubljanske univerze se pogovarjaš, a za študij na oddelku za matematiko lahko rečem, da je izredno dober in pov-
sem primerljiv z zdajšnjim v tujini,« pravi Sara in dodaja, da je med matematiki že tradicija, da je večina predavateljev doktorirala v tujini, in tako vedo, kako pristopiti k študentom. Na fakulteti so ji veliko pomagali tudi pri vpisu na Stanford in Sara ne skriva želje, da bi se nekoč kot predavateljica vrnila v to sredino.
O študiju čez lužo
Ko primerja študij v domovini in Ameriki, pravi, da je razlika le v - študentih. Na Univerzi Stanford je izredno velika selekcija pri sprejemu študentov, od vseh prošenj, ki jih dobijo, so lani sprejeli le 7 odstotkov prijavljenih. »Vsi so res zelo motivirani in lani smo pred izpiti skupaj študirali tudi do 3. ure zjutraj.« Čeprav se zdi, da je akademski svet zelo pretočen, je dejansko zelo zaprt. Obstaja nekaj univerz na svetu, ki si izmenjujejo doktorske in postdoktorske študente - vstop v svetovni akademski svet je namreč z doktoratom na Stanfordu veliko bolj odprt kot z ljubljanskim.
Vrnitev v Slovenijo?
Sara ne skriva želje, da bi se nekoč vrnila v domovino, čeprav razmere zaenkrat niso obetavne. O konkretnih načrtih zato ne razmišlja, so pa njene želje zelo odvisne tudi od njenega partnerja. Peter, s katerim sta se spoznala v Ljubljani, je namreč Američan in Slovenec, njegova starša sta Slovenca in sta se tudi že vrnila v domovino. Peter je končal bežigrajsko gimnazijo, dodiplomski in doktorski študij pa v Ameriki in glede na to, da je politolog, mu za zaposlitev v Sloveniji kljub temu, da zdaj predava na Univerzi Harvard, kaže še slabše kot Sari.
A Sara, ki izjemno rada bere - pri tem sega po različnih besedilih, vse od tistih o zgodovini hrane do mitologije - v prihodnost vseeno gleda z velikim optimizmom. Že kot srednješolka in študentka je vse prihranke vložila v potovanja, zdaj pa se bolj posveča kulinariki. Ker je v San Franciscu zelo močna slovenska skupnost, a skoraj nihče ne zna speči potice, ji naročil ne zmanjka. Za slovenski filmski večer na Stanfordu je tako nazadnje napekla kar štiri različne vrste - orehovo, pehtrano-vo, kokosovo in »potratno« potico. »Idealno bi bilo, če bi lahko delala na univerzi. A če mi v karieri ne bo šlo, bova s sostanovalko, ki je Grkinja, odprli restavracijo - kombinacija obeh kuhinj se sliši obetavno.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
34
INTERVJU
Zdravilišče obrača v drugo smer
Novi predsednik uprave Thermane Laško Andrej Bošnjak je pri napovedovanju sprememb še vedno zadržan - Prvi ukrep znižanje plač
Andrej Bošnjak je Mariborčan po rodu, v Celju, kamor je sledil soprogi Barbari, živi od leta 2000. Doslej je zamenjal kar nekaj služb, med drugim je delal v Skupini Tuš, bil je prokurist več družb iz skupine Sportina in tudi radeške papirnice, nekaj časa je vodil Casino Portorož. Pred odhodom v Laško je bil leto in pol direktor v celjskem podjetju Elektro Turnšek.
Pred dobrima dvema mesecema je vodenje laške Thermane prevzel 39-letni magister ekonomije Andrej Bošnjak. Na čelu zdravilišča je zamenjal dolgoletnega direktorja Romana Matka, ki je do 1. septembra, sicer bolj na papirju, opravljal funkcijo člana uprave, nato je podjetje zapustil. Zamenjava je bila nujna, so pojasnjevali lastniki zdravilišča. Zaskrbljeni so namreč zaradi hudih finančnih in likvidnostnih razmer, v katerih se je znašlo podjetje. Tudi zato so najbrž za predsednika uprave pripeljali človeka, ki je v preteklosti kot krizni menedžer delal v Sloveniji in tudi v tujini.
Ko nekdo zamenja človeka, ki je bil »na oblasti« toliko časa kot Matek in je tudi naredil toliko kot on, se ljudje običajno sprašujejo, ali ni morda stopil v prevelike čevlje. Andrej Bošnjak pa daje občutek, da so mu čevlji, v katere je stopil, hudo pretesni. Le za malo stvari, ki jih je podedoval, pravi, da so dobre. Tudi ime Thermana mu ni najbolj všeč. Raje namreč uporablja star naziv Zdravilišče Laško. Je pa res, da Bošnjaku volje in energije ne manjka. Pravi, da bo v zdravilišče treba vložiti veliko truda, vendar je prepričan, da bo z zaposlenimi našel najboljše rešitve za dolgoročno stabilnost podjetja.
V časopisu, ki ga izdaja zdravilišče, ste v svojem prvem uvodniku med drugim zapisali, da je »v vodstvu družbe prišlo do manjših sprememb«. Ali sebe res vidite le kot manjšo spremembo?
Podjetje niso posamezniki. Če bi bilo tako, bi bilo obsojeno na propad. Sem del zgodbe, ne zgodba sama.
Je zaposlitev v Thermani Laško prva služba, kjer vodite več kot petsto ljudi?
Nikakor ne. Bil sem direktor poslovne uprave v Skupini Tuš, ki zaposluje približno 4 tisoč ljudi, delal sem v Sportini, ki ima malo manj kot 3 tisoč zaposlenih. Vsako delo je odgovorno in ni odvisno od števila zaposlenih. Pri vodenju podjetja gre za to, kaj si pripravljen vložiti v svoje delo.
Na mesto predsednika uprave niste bili izbrani z razpisom, ampak vas je nadzorni svet v zdravilišče pripeljal na osebno povabilo. To daje občutek, da je bilo vse vnaprej dogovorjeno, da je bil razpis le farsa.
Ni res, da je šlo za osebno povabilo. Ko je bil objavljen razpis za novega direktorja, sem pripravil svoj pogled na reševanje težav in razvoj zdravilišča. Bil sem tudi pripravljen, da oddam svojo kandidaturo. Potem so se stvari obrnile nekoliko drugače in formalno res izgleda, da je šlo za osebno povabilo. Vendar so tako banke upnice kot lastniki ugotovili, da je v vrhu zdravilišča treba nekaj narediti. Ni torej šlo za nekega posameznika, ki naj bi me pripeljal v podjetje. Prav vsi v tej zgodbi so ugotovili, da so spremembe nujne. Vendar sem v dveh mesecih, odkar sem tukaj, ugotovil, da bo dela več, kot sem pričakoval. Odprlo se je namreč kar nekaj novih področij, ki se jim bo treba posvetiti.
Kako so vas sprejeli zaposleni?
Moram priznati, da sem bil in sem še vedno pozitivno presenečen nad ljudmi, med katerimi je veliko prvoborcev, takšnih, ki so tukaj že več desetletij. Vsi želijo podjetju le dobro, veliko je pozitivne energije. K reševanju podjetja
»Upam, da bodo lastniki kmalu imenovali drugega člana uprave. Nujno potrebujem protiutež, a tudi nekoga, da bo na sebe prevzel del obveznosti, ki jih prinaša težka pot do ozdravitve podjetja.«
pristopajo zelo odgovorno. Zelo sem vesel, da se razumemo tudi s svetom delavcev in sindikatom. Naš dialog je zelo konstruktiven.
Ste naredili že kakšne večje kadrovske spremembe?
Za takšne stvari je še prehitro, bilo bi neodgovorno, če bi se po samo dveh mesecih lotil kakšnih kadrovskih premikov. Čeprav je res, da se lahko za vsakogar najde primernejše mesto. Moram pa poudariti, da že od prihoda uvajam standarde korporativnega upravljanja. Podjetje ne more in tudi ne sme biti odvisno le od enega človeka.
Ali to pomeni, da bo uprava zdravilišča kmalu dobila še drugega člana?
Tako je. Drugega člana uprave smo že evidentirali, gre za nekoga znotraj hiše, in upam, da ga bo nadzorni svet kmalu imenoval. Razmišljam celo o tem, da bi na naslednji skupščini lastnikom predlagal, naj ponovno spremenijo statut in uvedejo še tretjega člana uprave.
Je torej Roman Matek imel preveč oblasti v svojih rokah?
Ni moj običaj, da bi sodil svoje predhodnike. Gospod Matek je ogromno dal podjetju in tudi lokalnemu okolju. Dejstvo pa je, da je dediščina, ki sem jo prevzel, vse prej kot enostavna.
Krčenje stroškov ste začeli z najmanj priljubljenim ukrepom - znižanjem plač.
Plače v zdravilišču so bile višje kot v panogi, a tudi višje, kot določa kolektivna pogodba. Vendar plač nismo znižali vsem enako. Tistim, ki so prej zaslužili največ, so se tudi plače najbolj znižale, in sicer za petino, tistim z najnižjimi dohodki pa se plače niso spremenile. Za vse ostale so bili odstotki znižanja različni, od 5 do 15 odstotkov, odvisno pač, kolikšno plačo so imeli. Takšen ukrep velja že od 1. avgusta in bo veljal še vse naslednje leto. Leto 2014 bo namreč namenjeno temu, da svoje poti zastavimo na novo.
Kaj to pomeni?
To pomeni, da je treba začrtati nov poslovni
»Spreminjanje poslov modela je kot obrniti v drugo smer.«
model in najti poti, ki bodo vodile do njega. Ta trenutek je težko odgovoriti na vsa vprašanja, dejstvo pa je, da podjetju od leta 2008, ko se je začela kriza, ni uspelo poiskati novega poslovnega modela. Skratka, treba je zastaviti generalni načrt, kako naprej. Samo en primer - v zdravilišču se je v preteklih letih veliko vlagalo v stavbe, v medicinsko opremo pa že deset let nič. Kar vprašajte fizioterapevte, s kakšno opremo delajo.
Plače ste že znižali, je zdaj na vrsti odpuščanje?
Število zaposlenih se bo zmanjšalo samo zaradi upokojitev, programi odpuščanja niso predvideni. Ohraniti želim vsako delovno mesto. Je pa res, da 500 zaposlenih ni optimalna številka. S takšnim prometom, kot ga ima zdaj zdravilišče, se ne bo dalo preživeti, če ne bomo poiskali novih načinov, kako zaslužiti več. Sicer pa bi bilo po samo dveh mesecih v podjetju neodgovorno soditi, kdo naj ostane in kdo ne. Prav tako je v tem trenutku tudi težko reči, kaj bo na tem področju prinesel čas.
Je kriza v zdravilišču večja, kot se je to skušalo prikazati v javnosti?
Stanje vsekakor ni enostavno, vendar je na krizo treba gledati tudi kot na priložnost. Moram poudariti, da nimam časa razglabljati in ugotavljati, kaj vse je bilo v preteklosti narobe. Kar je bilo, je bilo. Treba se je osredotočiti na prihodnost. Naprej in ne nazaj morajo gledati tudi zaposleni.
Ampak Thermana ne bo imela prihodnosti, če ne bo rešila vprašanja velike zadolženosti. Na začetku leta so dolgoročne in
»V Laško nisem prišel zato, da bi zdravilišče pripravil na stečaj ali poceni nakup. Tako lastniki kot banke ne bi šli v takšne spremembe, če ne bi imeli resnega namena rešiti podjetje.«
kratkoročne obveznosti znašale dobrih 38 milijonov evrov. Ste se z bankami že začeli dogovarjati o reprogramiranju dolgov?
Prva nam je prisluhnila Banka Celje in nas tudi podprla, zdaj nas čakajo pogovori še s Sid banko in z Abanko. Pripravljamo celovit poslovni načrt, iz katerega bo razvidno, koliko denarja bo lahko družba zagotovila. Letos bomo na primer lahko vrnili 2,5 milijona evrov dolga. Z bankami upnicami se bo treba dogovarjati iz leta v leto, vsak dan. Le tako si bomo ob vračanju dolgov lahko zagotavljali tudi vire financiranja.
Poleg dolgov pesti zdravilišče še izguba. Od leta 2008 je samo dve leti poslovalo pozitivno.
Velik problem podjetja je tudi to, da je v preteklih letih svoj poslovni izid izboljševalo z izrednimi prihodki. Prejšnje vodstvo je dobro znalo črpati denar za poplave, a tudi unovče-vati garancije in zavarovanja.
Kakšne številke pričakujete ob koncu leta?
Veliko bo odvisno od dogovora z bankami o reprogramiranju dolgov. Še vedno tudi nismo dobili državnega denarja za škodo ob lanski poplavi, vendar, žal, vsota ne bo tako velika, kot je napovedal moj predhodnik. Se pa že nekoliko pozna znižanje plač. Kaj nas torej čaka ob koncu leta, v tem trenutku težko napovem. Tudi tega še ne vem, ali bo poslovni izid blizu pozitivne ničle.
Stroške že znižujete, kako pa boste povečali prihodke?
Delamo analize donosnosti posameznih programov in cen, da bi ustrezno začrtali cenovno politiko za naprej. Iz programov, ki jih imamo, bi radi potegnili čim več, pri tem pa uvedli tudi kaj novosti. Vem, da se nič ne more zgoditi čez noč, a tudi sicer nisem pristaš hitrih in velikih sprememb.
Ste lahko bolj konkretni?
Dokumenti še niso pripravljeni, lahko pa povem, da nameravamo med drugim zdravilišče narediti bolj dostopno lokalnemu okolju. Tega v preteklosti ni bilo. Želimo najti programe, ki bodo zanimivi, predvsem pa ugodni tudi za lokalne prebivalce. Tu ne mislim samo na Laščane, ampak tudi na Celjane in ostale prebivalce regije. Poleg tega se želimo tudi sami bolj vključiti v življenje regije.
Ali to tudi pomeni, da se nameravate povezati z Rimskimi termami?
Zdravilišči doslej nista sodelovali, kar je slabo. Na Rimske terme ne gledam kot na konkurenco, ampak kot na partnerja. Zato sem že obiskal stečajnega upravitelja in upam, da bodo kmalu dobili tudi dobrega lastnika. Prepričan sem, da bosta zdravilišči vzpostavili bolj pristne odnose in se nehali promovirati ter živeti vsako zase.
Koliko časa bo potrebovala Thermana, da se spet postavi na noge?
Po mojih ocenah bo potrebnih štiri do pet let, da bo poslovanje stabilno in varno in bodo vsi vedeli, kam gre ta ladja.
Je zdravilišče v preteklih letih s prehitrimi koraki šlo naprej? Se je gradilo preveč?
Takšna je pač dediščina, z njo je treba živeti. Ključno vprašanje je, kaj zdaj z vsem tem narediti, kako iz vseh teh zgradb in programov potegniti največ.
Boste ves čas vztrajali v Laškem? V preteklosti ste kar pogosto menjavali službe.
Če bi menil, da je zdravilišče kratka zgodba, se v njem ne bi zaposlil, ampak bi kot krizni menedžer deloval iz svojega podjetja, kot zunanji sodelavec.
Kaj ste prinesli v podjetje?
Preglednost, iskrenost, poštenost, predvsem pa pripravljenost na dialog z vsemi zaposlenimi. Upam, da bomo čim prej določili skupne cilje in jih kmalu tudi dosegli.
JANJA INTIHAR Foto: GrupA
REPORTAŽA
35

Nada Šmid v zadnjem času obdeluje največ najdb iz Savinje. Med njimi gre v prvi vrsti za različne novce, ki pa so v primerjavi z današnjimi kovanci veliko bolj odporni.
Nadi Smid so arheologi v roke predali predmet, kot ga vidite na sliki ...
... šele po konservatorski obdelavi je ugotovila, da gre za rimski ključ.
Ko zgodovinski predmeti ponovno oživijo
Konservator^ pomemben člen pri ohranjanju kulturne dediščine
Dnevi evropske kulturne dediščine, ki jih obeležujemo vsako leto konec septembra in v začetku oktobra, so priložnost, da se ozremo okrog sebe in pomislimo, kako pomembna je kulturna dediščina za razumevanje naše preteklosti. Letošnji dnevi, ki so se začeli v soboto in se bodo končali ta konec tedna, so posvečeni stoletnici organiziranega varstva kulturne dediščine na Slovenskem pod imenom Sto let v dobro dediščine. Že France Stele, umetnostni zgodovinar in prvi slovenski konservator, je pred stotimi leti uveljavljal načelo ohranjanja, konservi-ranja in ne restavriranja ter rekonstruiranja.
Na Celjskem je eden večjih oddelkov za konserviranje in konservatorsko dokumentacijo v Pokrajinskem muzeju Celje, v katerem različni konservator-sko-restavratorski strokovnjaki
-	od metalurgov, keramikov do akademskih likovnikov
-	skrbijo za najrazličnejše predmete kulturne dediščine. Mednje štejemo predmete iz preteklosti, ki jim družba pripisuje določene umetniške, zgodovinske, dokumentarne, estetske, znanstvene, duhovne in verske vrednosti. Osnovna naloga konservatorsko-resta-vratorskih strokovnjakov je zaščita in varovanje kultur-
ne dediščine za prihodnje rodove. Pri prizadevanjih za dosego tega cilja imajo odgovornost ne le do predmetov, temveč tudi do njihovih lastnikov oziroma skrbnikov ter nenazadnje do javnosti in bodočih generacij.
Konservacija, restavratorstvo ali renoviranje?
V Pokrajinskem muzeju Celje imajo tako na oddelku za konservacijo strokovnjake za keramiko, slikarstvo in metalurgijo. Za najrazličnejše kovinske najdbe skrbi dolgoletna konservatorka in vodja oddelka Nada Šmid, ki jo arheološke najdbe spremljajo že od otroštva. Prihaja namreč iz neposredne bližine arheološkega najdišča Rifnik. Šmidova opozarja, da moramo ločiti delo restavratorjev in konservatorjev. Gre namreč za dva različna pojma, ki ju javnost pogosto zamenjuje. Re-stavriramo slike in pohištvo, konserviramo pa predmete, izkopane iz zemlje. Konservacija predstavlja postopek, s katerim strokovnjaki preprečijo nadaljnje propadanje predmeta, medtem ko gre pri restavratorstvu zgolj za njegovo obnovitev. Če vzamemo za primer stol iz 18. stoletja s polomljeno nogo: slednjo bo restavrator v celoti zamenjal,
konservator pa jo bo le zakrpal in utrdil. Pri renoviranju, ki je še ena stopnja dlje v »pretiravanju«, da se staremu predmetu povrne prvotni videz, bi nogo zamenjali tako, da ne bi več mogli prepoznati, katera je nova in katere tri so še stare.
Zdravljenje predmetov
Nada Šmid se v Pokrajinskem muzeju Celje, kjer je zaposlena že več kot dve desetletji, v prvi vrsti ukvarja s konservatorstvom arheoloških kovin od prazgodovine do danes. Prvi kovinski predmeti so bili izdelani iz bakra in njegovih zlitin, novodobni pa so večinoma sestavljeni iz različnih kovin. Konserviranje kovine pomeni njeno ohranitev in borbo proti nadaljevanju korozijskih procesov. Po tisočletjih nahajanja v zemlji se namreč predmeti nalezejo najrazličnejših snovi, ki se vlezejo v predmet, ki zaradi najrazličnejših procesov začne propadati. »Vsak predmet, ki pride v muzej, najprej očistimo, popišemo stanje, fotografiramo in na podlagi ugotovitev zdravimo z ustreznimi postopki, ki so odvisni od materiala. Vse aktivnosti zabeležimo v kartoteko,« pravi Šmidova in dodaja, da očistijo prav vse predmete, ki
jih arheologi najdejo na terenu, v nadaljnje postopke pa vzamejo le tiste, ki imajo določeno sporočilno vrednost. Po končanem postopku je predmet popolnoma zaščiten, kar pomeni, da ima neomejeno življenjsko dobo.
Od kovancev do nakita
Predmeti, ki jih Nada Šmid prejme v obdelavo, so popol-
noma različni tako po namenu kot po starosti. Pod njenimi spretnimi prsti se tako najpogosteje znajdejo nakit, orožje in kovanci. Najbolj se razveseli predmeta, za katerega arheologi ne vedo, kaj predstavlja. Zanjo je namreč največji izziv, da sama ugotovi, za kakšen predmet kulturne dediščine gre. V zadnjem času obdeluje največ predmetov, ki so jih arheologi našli na Mariborski
cesti v Celju in v Savinji. Gre za nakit in keltske ter rimske novce. Zanimivo je, da so med vsemi kovanci najslabše ohranjeni prav centi in tolarji. Glede na to, da je dandanes glavnina predmetov narejenih iz sintetičnih vlaken, Šmidove ne preseneča, da bo za našim življenjem čez več tisoč let ostalo bore malo, če sploh kaj.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Dogajanje na Celjskem
V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine se je do sedaj na Celjskem zvrstilo že kar nekaj prireditev, s katerimi želijo institucije opozoriti na pomen kulturne dediščine.
Celjska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je v torek v Galeriji Plevnik-Kronkowska odprla razstavo. Na štirinajstih razstavljenih plakatih so strnjeno prikazane osnovne informacije o spomeni-
škovarstveni dejavnosti in pristojnostih celjske območne enote. Tudi v Muzeju novejše zgodovine Celje so pripravili različne delavnice in predstavitve na temo klobučarstva in čevljarstva. V Osrednji knjižnici Celje je bilo predavanje in odprtje razstave o slovenskih vodnjakih. V zgodovinskem arhivu Celje so predstavili problem dolgoročne hrambe podatkov na sodobnih nosilcih informacij. Dnevov evropske kulturne dediščine so se spomnili tudi na Rifniku, kjer so obiskovalcem predstavili vsa pomembnejša obdobja, ki so pustila pečat na tem vozlišču kultur.
Za restavratorje-konservatorje v Pokrajinskem muzeju Celje so trenutno največji problem razdrobljeni prostori. Najbolj si želijo, da bi našli skupne prostore, ki jim bi pošteno olajšali delo.
Postopki pri čiščenju in zdravljenju predmetov so različni. Konservatorji imajo tako veliko opravka tudi z nevarnimi raztopinami in plini, s katerimi izdelek zavarujejo pred nadaljnjim propadanjem. Nada Šmid tako določene postopke opravlja v komori, iz katere ne uhajajo strupeni plini.
36
PORTRET
»Najbolje se počutim v gozdu, ta je glavni navdih za moje ustvarjanje. Pragozd dojemam kot prvotno krajino, še danes zelo podobno tisti pred začetkom človeškega poseganja. Njegova prisotnost mi pomaga pri vračanju v stare čase, kajti duhovnost vidim v otipljivem, v vsem torej, kar je v naravi, in tudi v tem, kar je človek napravil iz naravnih materialov,« pripoveduje Rok Vodeb.
Na nastopih najraje igra na didgeridoo iz smrekovega lesa, saj je razvejana podoba glasbila še posebej privlačna. Na zvok glasbila vplivajo volumen, dolžina in razširitev lesene cevi, ki jo lahko med izdelovanjem uglasi na različne tonalitete.
Z zvokom in s sliko v davnino
Ljubiteljski ustvarjalec, ki z glasbo in s slikanjem poustvarja melodije in podobe preteklosti
»Čutim, da je edino prav, da razvijam to, za kar sem poklican,« pravi Rok Vodeb iz Gorice pri Slivnici. Že njegov vzdevek Kelt pove, da sta mu blizu narava in zgodovina. Slednjo odkriva in poustvarja z igranjem na zanimiva in nekoliko nenavadna glasbila. Grbi rodbin, pravljični gradovi in bajeslovna bitja pa oživijo s pomočjo njegovih ilustracij, slik in stenskih poslikav.
Ko vstopimo v izbo sta- ga kovčka previdno vzame re kmečke hiše, iz lesene- oprekelj in v pozdrav zaigra
srednjeveško melodijo. Tako pokaže, da ni zgolj ljudska glasba tista, ki med udarjanjem s tolkalcema dobro zazveni iz strun, glasbilo se je namreč razvijalo postopoma in pozna več razvojnih obdobij. »Ta podolgovat model je rekonstrukcija slovenskega
gotskega modela opreklja iz 15. stoletja in je zaenkrat še zelo redek. Kasneje se je preobrazil v obliko trapeza in takšen je pri nas tudi bolj znan, saj nanj igrajo folklorne skupine, še posebej je razširjen v Prekmurju. Iz trapezastega opreklja so kasneje nastale
cimbale, ki so bolj zapleteno glasbilo, ki ga uporabljajo tudi orkestri, predvsem na Madžarskem, Češkem in v Romuniji,« pove Rok, ki se je za igranje na oprekelj navdušil med obiskom pri izdelovalcu glasbil Vladu Nunčiču.
Ko spregovori govoreča cev
V svoji zbirki glasbil ima tudi celo paleto didgeridoo-jev. Gre za eno najstarejših glasbil na svetu. Njegovo ime v prevodu pomeni govoreča cev. Kljub temu, da gre za preprosto glasbilo, izdolbeno vejo, se da iz njega izvabiti najrazličnejše zvoke. Po besedah Vodeba so Aboridžini s pomočjo tega trobila izražali dogajanje v svojem življenju, kot je na primer lov. Z didge-ridoojem so oponašali oglašanje ptic, kengurujev, psov in drugih živali ter ga vključevali v svoje obrede. Za igranje nanj je potrebno obvladanje krožnega dihanja, s pomočjo katerega lahko igraš ure in ure, ne da bi odstranil ustnik. Medtem ko so avstralski staroselci didgeridooje izdelovali iz evkaliptusa, Rok zanje uporablja les hrasta, bukve, breze, smreke in javorja. Po zaslugi teh materialov je njegov izdelek videti kot predhodnik švicarskega roga. Občut-
ke med večurnim žaganjem z lisičjim repom, dolbenjem cevi, s sestavljanjem v celoto ter krašenjem s kitami, ki jih splete sam, pa opiše kot svojevrstno meditacijo.
Junaki iz pripovedk dobijo svoj obraz
Ker je odraščal ob vonju terpentina in opazovanju potez, ki jih je njegov stari oče s čopičem nanašal na platno, ima v genih tudi likovno ustvarjanje. Poleg nadaljevanja dedove tradicije, slikanja z oljem na platno, se preizkuša v ilustriranju. S svojimi risbami je tako že opremil dve knjigi - pesnitev in zapise ljudskega pripovedništva Marije Plemenitaš iz Dobja. Pri tem je zvest tehniki risanja s črnim kemičnim svinčnikom, ko se z brezštevilnimi črtami in pikami posveti najmanjšim podrobnostim in senčenju. »Delo mi ne da miru, vse dokler ne vidim želenega rezultata. Šele ko sem z izdelkom zadovoljen, lahko grem stran in nadaljujem naslednji dan,« pravi. Z uporabo kemičnega svinčnika globino doda tudi oljnim slikam, domišljijo pa sprosti tudi pri ustvarjanju velikih stenskih poslikav.
TINA VENGUST Foto: SHERPA
»Zelo natančen sem, kar se ustvarjanja tiče, drugače pa poskušam živeti čim bolj preprosto in svobodno, sploh pa se želim oddaljiti od stvari, ki nam jih vsiljuje potrošniška družba. Kolikor se le da, se v svojem življenju vračam k preteklosti, zanimivo krmarjenje med sodobnostjo in preteklostjo pač...«
Da je zven opreklja prijeten za uho, je treba dobro obvladati udarjanje s tolkalcema, ki omogočata tako imenovano postrgavanje. Takšna zvočna kulisa pred oči poslušalca naslika pridih starih časov. Te Rok obuja tudi na Starem gradu kot član društva Beli volk, ki se ukvarja s proučevanjem življenja viteza in navadnega človeka v 14. in 15. stoletju.
Ilustriranje dveh knjig Marije Plemenitaš je bilo Roku Vodebu, ki se je izučil za črkoslikarja, pisano na kožo. »Kar požiral sem vsebino knjige, ki je polna mitov, legend od srednjega veka in vse do danes,« pravi. Zanimivi motivi, ki se ponavljajo na več ilustracijah, so žabe, netopirji in sove, ki slikam dodajo pridih mističnosti.
»Ne maram sodobne arhitekture, ta s svojimi materiali in proporci deluje sterilno, hladno, odtujeno in tudi izumetničeno. Čeprav nisem nasprotnik sodobnosti, po mojem mnenju pri nas izrazito premalo spoštujemo vso dediščino. Zanjo imajo v drugih bogatejših in tudi revnejših državah več posluha.«
DOLENJSKI LIST Gorenjski Glas novitednik primorske novice šmim&TEDNIK VESTNIK
FOTOGRAFIJA NATAŠA JUHNOV
Starost naj bo kot osnovnošolske počitnice
Tudi doma pa starejšim ni več treba samo sedeti in čakati na smrt. Različna
Da se prebivalstvo v sodobni družbi vse bolj stara, je pojav, ki ga ne zajemajo samo statistke, ampak o tem govorijo in to jemljejo kot dejstvo tudi tisti, ki se ukvarjajo z gerontološkim področjem. Pomembno pa je, da ta pojav ne gre razumeti kot težavo ali družbeno breme. To je posledica razvoja, nekateri bodo rekli predvsem zdravstvene stroke, drugi pa, da gre za kombinacijo vseh drugih področij in znanosti. In ker na razvoj večina gleda pozitivno, mora biti tudi vse daljše človeško življenje sprejeto kot nujna posledica tega. Zato je to in staranje družbe treba jemati kot priložnost za mlajše generacije, ki svoje poslanstvo lahko najdejo v ukvarjanju s starejšo populacijo.
Vse več se govori o medgeneracijskem sodelovanju in vse več je tudi oblik tega sodelovanja bodisi v okviru javnih
institucij in tudi nevladnega sektorja. Kot pravijo v nekaterih od teh, se vzgaja generacija, ki jo čut do starejših spremlja že od vrtca. Če se bo ta pri teh ohranil, potem omenjeni pojav starejše družbe ni težava, ampak izziv. Pomembno pa je, da to zaznajo tudi tisti, ki razpolagajo s sredstvi. Prostovoljstvo je namreč le podporni sistem v času tranzicije.
Večkrat je bilo že rečeno, da je skrb za starejše pri nas dobro urejena, to so predvsem domovi za starejše. Ker je v njih tudi veliko negibnih in bolnih ljudi, predvsem je v porastu demenca, se ti danes vse bolj prilagajajo različnim potrebam starostnikov in njihovim boleznim. Še posebej naj omenimo različne aktivnosti, ki niso le del delovne terapije, ampak ponudba za kratkočasenje, izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju ter izpolnjevanje različnih interesov in veščin.
upokojenska društva in druge nevladne organizacije pripravljajo aktivnosti, ki jih lahko izberejo. Le volja je potrebna.
Kot nam je povedal eden izmed sogovornikov, je s starostjo tako kot z osnovnošolskimi počitnicami: »Nekateri otroci mislijo, da so počitnice čas za počitek, in ne počnejo popolnoma nič. Drugi vedo, da je to priložnost za številne aktivnosti, dogodke in pustolovščine, za katere je bilo med šolskim letom premalo časa. Takrat je bilo treba misliti na domače naloge, teste, seminarje in predvsem ocene. Enako je s starostjo oz. časom upokojitve. Ko je bil človek zaposlen, je bilo treba misliti na delo in službo, skratka zaslužek. V starosti in pokoju pa je čas za tisto, za kar ga v 'prejšnjem življenju' skoraj nikoli ni bilo.«
Štiri desetletja prijaznih sledi
Za kakovostno življenje starejših v domu in izven njega
V Domu ob Savinji Celje se zavedajo, da je mesto bivanja starejših v urbanem okolju, kjer se čuti utrip zunanjega življenja, kar daje ljudem še posebno varnost. Prav tako je dom sredi mesta priložnost za medgeneracijsko sodelovanje. Bistvo dela v domovih za starejše je skrb za vse tisto, kar stanovalec potrebuje za kvalitetno preživetje časa v domu. V dom lahko sprejmejo 250 stanovalcev, in sicer v dve enoti, ki sta v dveh povezanih objektih. V bivalnem okolju pa občanom Celja, Vojnika, Štor in Dobrne omogočajo skupaj mesečno približno 365 uporabnikom storitve v domačem okolju in storitve v Dnevnem centru.
Da bodočega uporabnika spoznajo, ga povabijo na obisk v dom ter mu tako približajo okolje. Pogosto bodoče stanovalce obiščejo na njihovem domu in tako spoznajo njihovo domače okolje. Ker se prilagajajo potrebam zunanjega okolja, skušajo prosilcem omogočiti tudi začasno bivanje v domu. Na sestankih s svojci stanovalcev predstavijo dom in delovanje služb, se pogovorijo o morebitnih težavah, željah in predlogih ter vzpostavijo krog sodelovanja.
Družabno življenje
Ker želijo čim bolj kvalitetno zapolniti čas stanovalcem, ponujajo različne aktivnosti, ki jih pripravljajo v okviru delovne terapije, fi-zioterapije in socialne službe. S tistimi, ki jih
Bojana Mazil Šolinc
zanimajo dnevni dogodki, vsak dan skupaj preberejo dnevne časopise. Stanovalci imajo možnost izposoje knjig v domski knjižnici. V domu izhaja interni časopis Ob Savinji. Vključijo se lahko v medgeneracijske skupine starejših za samopomoč. Trenutno deluje v domu sedem skupin, in sicer: Šmarnice, Sončnice, Škrjančki, Planike, Rožmarinke,
Kakovost življenja starejših je povezana z njihovo socialno vključenostjo, zato želijo z dodatnimi dopolnilnimi programi medgeneracijskih in drugih skupin ter z izvajanjem različnih dejavnosti izboljšati socialne stike starejših. Hkrati pomagajo mladim iz Srednje zdravstvene šole Celje, ki dom obiskujejo kot učni zavod, v katerem izvajajo praktični del progama izobraževanja za bolničarja in z neposrednim stikom s starejšimi spoznavajo svoj poklic. Prav tako je dom odprt za izvajanje prostovoljnega dela mladih, ki prihajajo iz osnovnih in srednjih šol. V letu 2011 so imeli 79 prostovoljcev iz osnovnih in srednjih šol.
»Čim večja polnost življenja in vitalnost starejših je naše poslanstvo že 40 let,« pravi direktorica doma Bojana Mazil Šolinc, ki bo sodelovala v strokovnem delu programa letošnjega festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, in sicer na današnji okrogli mizi z naslovom Kakovostno življenje v starosti in opolnomočenje starejših.
Modrijanke in Besede, besede, besede, ter osem posebnih skupin: kulinarična, pevska, športna, skupina za branje Dobro jutro in štiri skupine za stanovalce z demenco. Skupno je v različne aktivnosti v domu vključenih 150 stanovalcev. Nekateri delujejo v dveh ali celo v treh skupinah. V manjših skupinah se ljudje zbližajo med seboj in iščejo življenjske stike v socialnem okolju. Stanovalcem nudijo skupen ogled filmov na velikem platnu.
Pomoč starejšim v njihovem
okolju
Center za pomoč na domu, ki deluje v okviru Doma ob Savinji Celje, zagotavlja storitve, namenjene izboljšanju kvalitete življenja starejših v njihovem bivalnem domačem okolju.
Pomoč družini na domu se je dokazala kot pomembna oblika pomoči, ki bistveno prispeva h kvaliteti življenja najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Uporabniki lahko z ustrezno organizirano podporo ostanejo v svojem domačem okolju v krogu ljudi, s katerimi so preživeli večji del življenja. Pomoč na domu zagotavljajo na območju Mestne občine Celje ter občin Dobrna, Štore in Vojnik.
Pomoč na daljavo je namenjena 24-urni podpori in varnemu življenju v domačem okolju preko posebnega telefona in organi-
Dom zagotavlja storitve inštitucionalnega varstva 250 stanovalcem. Leta 2004 so zgradili prizidek, s katerim so pridobili večji skupni prostor za stanovalce z upravno-po-slovnim poslopjem. V Domu ob Savinji Celje lahko izbirajo med različnimi oblikami bivanja, glede na stopnjo krepitve njihove samostojnosti, kot npr. gospodinjske skupine, način bivanja, kjer so stanovalci delno samostojni in se po lastni izbiri vključujejo v različne aktivnosti, do skupin, ki potrebujejo velik obseg pomoči za življenje. V domu je kar 134 enoposteljnih sob.
ziranju ustrezne pomoči ob vsakem sproženem klicu.
Dnevni center je sodobna oblika pomoči vsem starejšim, ki živijo doma in si želijo preživeti nekaj časa v družbi, potrebujejo občasno pomoč in pozornost ter podporo pri skrbi zase. Omogoča, da s pomočjo dnevnih aktivnosti v dnevnem centru čim dlje ostanejo v domačem okolju, vendar vpeti v druženje z drugimi ljudmi. Odprt je od ponedeljka do petka med 7. in 17. uro.
V 27 oskrbovanih stanovanjih v stavbi v Kajuhovi ulici 15 v Celju zagotavljajo storitev pomoč na daljavo in po dogovoru tudi storitev pomoč na domu.
Informacij sko-koordinacij ski center »Halo, pomoč!« je na voljo vse dni v letu med 7. in 17. uro na telefonski številki 03 427 95 26. Posreduje informacije o izvajanju storitev v bivalnem okolju. Uporabniki ali njihovi svojci pogosto prihajajo po nasvet ali informacijo tudi osebno v center za pomoč na domu, ki ima prostore v pritličju Doma ob Savinji Celje na Jurčičevi 6 in je odprt vse dni v letu med 7. in 17. uro.
Dom ob Savinji Celje Jurčičeva 6, 3000 Celje telefon: (03) 427 95 00 faks (03) 427 95 42 e-naslov: dom.celje@siol.net
o
hJ
n
se ^
w m
o «
=
u o S
o «
Družinsko življenje
Dom temelji na konceptu manjših stanovanjskih skupnosti
Pegazov dom je moderen dom starejših v Rogaški Slatini. Ima 129 postelj, trenutno je prostih le sedem. Za stanovalce skrbi 65 zaposlenih, še 4 delavke izvajajo program pomoči na domu.
Okoli 65 odstotkov varovancev prihaja iz občin šmarske upravne enote, ostali so iz bolj oddaljenih krajev. Kot razlaga direktorica Pegazovega doma Kristina Kampuš, so v dom prišli v tistih časih, ko je bilo na primer v ljubljanski regiji premalo domskih zmogljivosti. Ker se v Rogaški Slatini očitno odlično počutijo, so, četudi gneče v domovih ni več, ostali vse do danes.
Prehod iz domačega okolja v dom starejših je velika sprememba, za marsikoga tudi šok. Kako pri vas poskrbite, da je ta prehod čim manj stresen?
Pegazov dom temelji na konceptu bivanja v stanovanjskih skupnostih, v vsaki je do največ 15 oseb. To je zagotovo tisto, kar v največji meri vpliva na to, da je prehod manj stresen in da se stanovalci čim lažje privadijo na novo okolje, se čim lažje vključijo v svojo, lahko rečemo, novo družino. Tako namreč hitreje najdejo nove prijatelje, a tudi zaposleni poskrbimo za to, da smo ob prihodu novega stanovalca nanj še posebej osredotočeni. Pomembna posebnost našega doma je tudi to, da je v vsaki skupini prisotna tako imenovana gospodinja, ki je kot nekakšna mama družine. Posamezniku je na voljo v vsakem trenutku in pozna praktično vsako potrebo stanovalca, od tega, kakšen čaj pije, do tega, kakšno je njegovo zdravstveno stanje. Takšna obravnava je pri starostnikih še kako pomembna.
Seveda je zelo pomembno, da se v domu neprestano nekaj dogaja, da stanovalcem ni dolgčas. V čem najbolj uživajo?
Mi poskušamo v največji možni meri poskrbeti za to, da stanovalci, ko pridejo v dom, niso
Kristina Kampuš
prikrajšani za stvari, ki so jih počeli nekoč. Seveda najbolj uživajo v petju, glasbi, zato pripravljamo veliko takšnih dogodkov. In še marsikaj se dogaja. Pravkar je za nami na primer trgatev, pred nami so ličkanje, kostanjevi pikniki. V sodelovanju z lokalnimi društvi in s šolami pripravljamo tudi več aktivnosti v počastitev mednarodnega dneva starejših, s slatinsko knjižnico izvajamo projekt Simbioza, kjer se naši stanovalci učijo računalniških veščin. To so vsebine, ki naredijo življenje tudi v tem obdobju prijetno in lepo.
Izvajate tudi terapije s psom ...
Po eni strani je to zanimivost našega doma, po drugi pa izjemno dobra in koristna zadeva
s terapevtskega vidika. Enkrat tedensko prihaja k nam šolan terapevtski par, prostovoljka Lidija s svojim psom Zeusom, in te terapije so med stanovalci izjemno priljubljene. Dokler ne vidi na lastne oči, človek težko verjame, kako lahko neka oseba z demenco, priklenjena na voziček, vstane in s psom odkoraka na drugo stran sobe. Učinek tovrstne terapije je res izjemen.
Pegazov dom je mlad, odprt je bil leta 2006. Kako pomembno je, da je prostor našel v središču Rogaške Slatine?
Izjemno dobrodošlo je, da imamo številne ustanove in službe, od zdravstvene postaje in lekarne do trgovine, na dosegu nekaj deset metrov. Izjemno pomembno je tudi, da je blizu zdravilišče s številnimi specialističnimi ambulantami. Naši stanovalci potrebujejo precej tovrstnih storitev, pregledov in tja se lahko odpravijo kar peš. Tako so zagotovo zelo razbremenjeni svojci, ki bi sicer morali stanovalce voziti na tovrstne preglede, saj so domovi po zakonu spremstvo dolžni nuditi le nepokretnim stanovalcem.
Pegazov dom poleg domske oskrbe nudi tudi dnevno varstvo in začasne nastanitve. Kakšno je povpraševanje po teh storitvah?
Po začasnih nastanitvah je povpraševanja nekoliko več, po dnevnem varstvu pa nekoliko manj. Sploh v zadnjem času se je zanimanje bistveno zmanjšalo. Cena dnevnega varstva je po pravilniku 70 odstotkov cene inštitucionalnega varstva. To je, verjamem, za mnoge veliko, zato smo se odločili, da ceno približamo uporabnikom in smo jo znižali za več kot 30 odstotkov. Je pa tudi res, da smo v podeželskem okolju in da je skoraj povsod kdo doma, ki lahko skrbi za starostnika, zato so tudi potrebe po dnevnem varstvu nekoliko manjše.
V času vsesplošne krize se številni domovi starejših srečujejo z izseljevanjem varo-
vancev, svojci zanje skrbijo doma, ker ne zmorejo plačevati oskrbe v domu. Se tudi pri vas soočate z izpisi?
Imeli smo le dve premestitvi v cenejša javna zavoda. Sicer pa drži, da je ta trend močno prisoten. V mnogih primerih opažamo, da starostniki, ki bi potrebovali naše storitve, ostajajo doma, razlog pa je v prvi vrsti seveda finančna stiska.
Marsikdo se raje kot za dom odloči za storitev pomoči družini na domu. Tudi to je ena od storitev, ki jih izvaja Pegazov dom. Je prihodnost skrbi za starejše v Sloveniji prav pomoč na domu?
Zagotovo, to je oblika storitve, ki uporabniku nudi pomoč v njegovem domačem okolju. Temeljni interes vseh je, da človek ostane doma, kolikor dolgo se le da. Problem je, ker je tudi ta oblika pomoči, čeprav jo sofinancirajo občine, draga. Prav tako so storitve omejene le na socialno oskrbo. Novi zakon o dolgotrajni oskrbi sicer širi nabor storitev tudi na primer na zdravstveno oskrbo, a žal še ni sprejet in tudi ne vem, če v teh kriznih časih sploh bo.
t
PEGAZOV DOM
Comett domovi d.o.o.
Pegazov dom
Rogaška Slatina
►	domsko varstvo
►	dnevno varstvo
►	začasne nastanitve
►	apartma za zakonske pare
►	pomoč na domu
Pokličite na tel. 03/818 55 00, prijazno vam bomo svetovali in pomagali prt odločitvi.
o j
Q
K zn
w
m §
S
u o S o e?
Povezani s svojim okoljem
Polno življenje starostnikov v stanovanjskih skupinah
Umestitev doma v »živo« okolje, kjer so vse pomembne vitalne točke za življenje, je posebnega pomena za starejše, ki so v svojem gibanju že zaradi obolenj in starostne okorelosti dokaj omejeni. Posamezniki lahko določene zadeve urejajo sami, predvsem pa lahko poskrbijo za dodatne popestritve, kot so obisk trgovin, lekarne, cerkva. Starejšim je treba le omogočiti in pripraviti pogoje, da sami naredijo za svojo kvaliteto življenja čim več po lastni zamisli in izbiri, seveda tisti, ki to še zmorejo. Tako vidi mesto Doma upokojencev v Šmarju pri Jelšah njegova direktorica Majda Koren.
V domu so stanovalci različnih starostnih skupin, saj je razlika v letih tudi več kot 35 let. Povezuje jih tako fizična in telesna, kot tudi psihosocialna zmogljivost. Pobudniki različnih idej prispevajo k pestrosti dogodkov v zavodu. Ob podpori zaposlenih zamisel izpeljejo in ob uspešnem zaključku ideje lahko pričakujemo novo pobudo. Za razvoj teh idej pri stanovalcih pa so pomembni pogoji znotraj zavoda in tudi izven njega, pri čemer jih usmerjajo požrtvovalni delavci doma.
Poznavanje vsakega starostnika
»Mnogi v svojem domačem okolju kljub želji in volji niso mogli izvajati nekaterih opravil. Zato je pomembno poznati življenje posameznega starostnika, ki pride v dom,« pravi Korenova. Treba ga je namestiti v pravo okolje. Ekipa osebja zato starostnika predho-
Šmarski dom upokojencev so odprli decembra 1976. Že po nekaj letih so ga začeli posodabljati in to počnejo vsako leto vse do danes. V zavodu je 210 stanovalcev, zanje skrbi 96 zaposlenih.
Majda Koren
dno obišče na domu, da spozna, kje je živel, kaj je počel, kaj si je želel početi, pa za to ni bilo pogojev ... »Umestitev starostnika v njemu primerno okolje mu namreč omogoča hitro vključitev v novo okolje in s tem tudi lažji odhod od domačega ognjišča,« poudarja direktorica.
Aktivna starost
Neodvisnost slehernemu človeku veliko pomeni, naj si bo to pri osnovnih življenjskih opravilih, kot tudi na drugih področjih. Aktivnosti, kot so računalniško opismenjevanje ali obnavljanje znanja tujih jezikov, peka kruha in peciva, kuhanje z uporabo starih
Dom ponuja tudi dnevno varstvo, ki se ga uporabniki in svojci premalo poslužujejo.
receptov ter krojenje oblačil, likanje, urejanje lastnega okolja, starostnike povezujejo znotraj hiše kot z zunanjim okoljem. Vsi, ki so lahko vključeni v takšne vsebine, živijo polno življenje, tako, da jim primanjkuje časa. Žal dom že vrsto let sprejema tudi stanovalce v zelo težkem zdravstvenem stanju. »Ne vem, kako v tem primeru govoriti o polnosti življenja, čeprav se zaposleni zelo trudimo, da nepomičnim osmislimo življenje. Tako smo uvedli osebnega zaupnika stanovalcu iz vrst zaposlenih. Veča se tudi število prostovoljcev, ki so mnogim nepomičnim osebam edini svetel žarek,« poudarja Majda Koren.
Stanovanjske skupine
V šmarskem domu je življenje organizirano v desetih stanovanjskih skupinah, ki jih vodijo oskrbovalke - gospodinje v sodelovanju s stanovalci te skupine. Strokovni delavci in sodelavci vstopajo v te skupine posamično in na njeno željo ter glede na tematiko, ki jo izrazijo stanovalci. To so medicinske sestra, socialna delavka, delovni in fizioterapevt, vzdrževalec, delavci iz uprave itd. Pogosto se vključujejo tudi zunanji izvajalci, če se pokaže potreba oziroma tako želijo stanovalci.
Medgeneracijski center
Dom usmerja večji del svoje energije v posodobitev bivalnega standarda, v zmanjšanje večposteljnih sob in namestitev oseb v predvideno dislocirano enoto zavoda v Podčetrtku, kjer bo prostora za 13 oseb z nastanitvijo v eno- in dvoposteljnih sobah ter s prostorom za dnevno varstvo.
»V bodoče bodo v prednosti domovi pete generacije, ki so manjši in tudi z manjšimi gospodinjskimi skupinami. Umeščeni bodo v večja naselja, ki so blizu krajanom in tudi uporabniki pomoči bodo še vedno lahko ostajali v domačem kraju dalj časa. Ti manjši domovi bi prav tako izvajali pomoč na domu in razne druge servisne oblike pomoči, ki bi bile cenejše in dostopnejše.«
Sicer pa naj bi ostarelim pomagali tako, da ljudje čim dlje ostajali doma, v svojem okolju, ki so ga gradili v času aktivnega življenja. Tudi zato naj bi dom postal tako imenovani medgeneracijski center. Nudil naj bi izobraževanje za starejše, tudi za tiste, ki niso vezani na institucionalno varstvo. Pripravljali naj bi jih za razne oblike pomoči in na to, da bo prehod v ustanovo, ko bo do tega prišlo, lažji. »Če bodo potrebovali pomoč v obliki raznih servisov, pomoč na domu, dnevno varstvo ali pa vključitev v institucionalno varstvo, bodo te oblike pomoči sprejeli manj boleče,« meni Majda Koren.
Delavci čutijo veliko pripadnost zavodu, o čemer priča tudi prejeti certifikat standarda kakovosti, ki so ga pridobili leta 2012. Certifikat je poenotil zaposlene v skupnem delu. To je zaznalo tudi pristojno ministrstvo, ki je istega leta domu kot prvemu zavodu v Sloveniji podelilo nagrado za uspešno delo na področju socialnega varstva.
Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah Rakeževa 8
3240 Šmarje pri Jelšah telefon: 03 817 1453 e-mail: tajnistvo@dusmarje.si
o j n
se ^
w m
o «
=
U
o S
o «
Cim bliže življenju zunaj ustanove
Dom pred kratkim prejel certifikat kakovosti
Dom Nine Pokorn Grmovje je poseben socialno-varstveni zavod, ki nudi oskrbo, varstvo in strokovno obravnavo oseb, ki zaradi slabših psihofizičnih sposobnosti niso zmožne vključitve v samostojno življenje izven ustanove. V treh stavbah na Grmovju bivajo 204 stanovalci, pri čemer imajo še štiri bivalne enote, v katerih jih je 35. Zanje skrbi 130 zaposlenih.
»V zadnjih letih aktivneje vključujemo stanovalce v širše družbeno okolje, zato odpiramo bivalne enote, ki pomenijo alternativno obliko bivanja in življenja v lokalni skupnosti ob strokovni pomoči zaposlenih. Stanovalcem skušamo približati takšen način življenja, kot bi ga imeli zunaj zidov ustanove,« pravi direktor doma Tomaž Lenart.
Dom je nekoliko oddaljen od središč, vendar je v idiličnem okolju. Kako pomembna je lokacija za nastanitev oskrbovancev?
Takšna nastanitev ima prednosti in slabosti. Zagotovo je slabost z vidika prevozov naših stanovalcev po raznih opravkih, a tudi tega, da so odmaknjeni od dogajanja, da nimajo toliko socialnih stikov. V preteklosti so starejše ljudi s posebnimi potrebami naseljevali v zapuščenih graščinah in takih domov je še kar nekaj. Način dela in miselnost pa sta se zelo spremenila, tudi socialna zakonodaja podpira odpiranje manjših bivalnih enot v lokalni skupnosti, kar pomeni način življenja, ki bi naj bil čim bolj podoben življenju doma. Drugače pa je naš dom res na lepi lokaciji in se tukaj vsi dobro počutimo.
V zadnjih letih ste dom obnovili, čeprav ste z denarjem vedno na tesnem.
Denarja seveda ni nikoli dovolj, da bi lahko postorili vse tisto, kar je potrebno. Sploh ker večinoma obnavljamo s privarčevanimi sredstvi. Lani nam je uspelo pridobiti sredstva iz kohezijskih skladov EU, ki smo jih porabili za temeljito energetsko obnovo. V zadnjih petih
Tomaž Lenart
letih nam je uspelo obnoviti celoten dom, približali smo se predpisanim bivanjskim standardom, izboljšali delovne pogoje. Vse to nam ne bi uspelo, če ne bi racionalizirali poslovanja, obvladovali stroškov, hkrati pa ostajali na visoki kakovostni ravni storitev. Nenazadnje smo pred kratkim prejeli certifikat kakovosti in smo trenutno eden redkih domov v Sloveniji, ki ga imamo.
Kako varovanci preživijo dan in kaj vse jim je na voljo?
Pri nas se dogaja ogromno. Poleg osnovne nege in oskrbe imajo naši stanovalci na razpolago ogromno aktivnosti, tako športnih kot kulturnih. Radi obiskujejo razne abonmaje, letujejo na morju, so na smučanju, veliko je izletov. Delajo lahko v industrijskih delavnicah. To je posebnost našega doma. Za razna podjetja izvajamo manjša lažja dela. Naši stanovalci zelo radi delajo, saj jim delo daje osebno vrednost in bolj šo samopodobo, imajo pa tudi
možnost, da si nekaj prislužijo, saj vse, kar dobimo od opravljenega dela, razdelimo med stanovalce, zavod nič ne zadrži.
Naš zavod je zelo odprt, odlično sodelujemo krajevno skupnostjo Galicija, Občino Žalec, s šolami in z vrtci, domačim gasilskim društvom. Organiziramo dneve odprtih vrat, na katerih se družimo z vsemi ljudmi, ki spremljajo našo delo. V našo hišo prihaja veliko prostovoljcev.
Uveljavljajo se tudi drugi načini oskrbe, recimo oskrba na domu, skupine oskrbovancev z gospodinjo, ki jim pomaga ... Kako se bodo vse te oblike uveljavljale v prihodnje?
Že kar nekaj let se veliko storitev opravlja na domu v obliki prinosa kosila, gospodinjske pomoči, pomoči pri osebni higieni in družab-ništva. Naš dom že več kot deset let opravlja pomoč na domu za štiri občine. Vsako leto opažamo, da se vse več krajanov odloča za tovrstno pomoč. Razlogov je več: takšna oskrba je cenejša od 24-urnega bivanja v domu, uro pomoči na domu sofinancira občina v višini 50 odstotkov ali več. Pomoč na domu je oblika, ki se bo v prihodnosti še krepila.
Kar nekaj domov v Sloveniji deluje po principu gospodinjskih skupin, to so t. i. domovi četrte generacije. Takšen način omogoča manj kadra, hkrati pa je za uporabnika prijaznejši. Tudi naš dom pri obnovi upošteva, da bomo nekoč delali na ta način.
Pravite, da ima Slovenija visoke standarde v tovrstnih domovih. Nam jih bo uspelo obdržati?
Če primerjam oskrbo v drugih državah, tisto, kar sem lahko videl, prav v ničemer ne zaostajamo, razlikujemo se morda v konceptih in pristopih obravnave starostnikov, tukaj se še lahko marsikaj naučimo. V domovih smo dosegli točko, ko se skoraj nič več ne da privarčevati, vsako leto se jemljejo sredstva predvsem iz zdravstvene blagajne, tako da nam ta ne za-
doščajo niti za pokritje stroškov dela. Raven oskrbe nam bo uspelo obdržati samo, če bo urejeno financiranje na način, ki bo omogočal brezskrbno poslovanje in s tem izvajanje dejavnosti, ki je zelo občutljiva.
Nekateri težko plačujejo za svojce v domovih, zato se jih je kar nekaj izselilo. Kako je pri vas s tem?
Pri nas se zaradi krize še ni nihče izselil. Zaenkrat smo se še vedno uspeli dogovoriti, znižali pa smo tudi ceno oskrbnega dne, a tudi uro pomoči na domu kljub naraščajočim stroškom poslovanja. Vendar menimo, da moramo težo krize nositi vsi.
Kar zadeva gradnjo domov, smo zadnja leta doživeli pravi bum. Vendar kot vse kaže, motiv dobička najbrž ne bo mogel biti ključni dejavnik?
Kot javnemu zavodu pri nas dobiček nikoli ni bil v ospredju. Viške smo vedno vračali v dejavnost. Na ta način smo obnovili celoten dom. Res je, da je veliko domov zraslo v zadnjih nekaj letih, saj so bile potrebe po novih zmogljivostih. Žal je prostih mest vse več, predvsem v celjski regiji in še kje. Zato je potreben skrben in strokoven premislek regulatorja mreže, kje in kakšne domove še potrebujemo. Varstvo starejših in drugih ranljivih skupin bi moralo prevladovati nad kakršnim koli drugim interesom. Naš dom zaenkrat še nima težav z zapolnjevanjem postelj in tudi s poslovanjem ne.
Dom Nine Pokorn Grmovje	S
posebni socialno-varstveni zavod	§
Pernovo 4a, 3310 Žalec	«
t: 03713 29 00	§
e: info@dnpg.si	8
www.dnpg.si	S
Z najdaljšo tradicijo na Slovenskem
Trudijo se, da bi bila starost njihovih varovancev lepa
Irena Vozlič v družbi varovank
Konjičani so lahko ponosni na svojega nekdanjega someščana Franza Lambrech-ta. Ravno on je namreč zaslužen za to, da imajo v Slovenskih Konjicah ustanovo, namenjeno starostnikom, ki ne zmorejo več živeti v domačem okolju. Idejo je omenjeni Konjičan dobil že leta 1863, uresničena je bila 1871. leta. Torej ima Lambrechtov dom najdaljšo tradicijo na Slovenskem.
Poslanstvo doma je nuditi optimalne bivalne pogoje stanovalcem. Dom so leta 2009 prenovili. Zgradba je umeščena na rob mesta, ob vznožje Konjiške gore. Zunanjost doma je pisana in mavričnih barv ter se prepleta z otroško živahnostjo, ki prihaja iz sosednje osnovne šole. Ravno tkanje vezi med radoživimi otroki in izkušenimi starejšimi v domu daje odličen rezultat medgeneracij-skemu povezovanju in druženju. V bližini so tudi cerkev, gimnazija in športna dvorana ter park, ob katerem se nahajata še dva konjiška vrtca ter varstveno delovni center. Severni del stavbe Lambrechtovega doma ponuja pogled na vinorodni okoliš Škalc, kjer se nahajajo vinogradi in najsodobnejša vinska klet v Evropi. Vse našteto daje našemu domu življenje z dodano vrednostjo.
Dom je v grobem razdeljen na stanovanjski in negovalni del. Sobe so standardne eno-in dvoposteljne ter nudijo udobno bivanje 160 stanovalcem. V domu je zdravnik, ki bdi nad zdravstvenim stanjem vseh stanovalcev. »Vsakemu posamezniku je na voljo strokovno izobražen kader, ki svoje delo opravlja
vestno, predvsem pa humano in etično ter individualno naravnano,« poudarja direktorica Lambrechtovega doma Irena Vozlič.
Prehrana tudi za zunanje obiskovalce
S pomočjo družini na domu nudijo socialno oskrbo občankam in občanom konjiške občine ter sosednjih občin Zreče in Vitanje. Gre za osebe, ki bivajo v domačem okolju, vendar zaradi starosti in bolezni niso zmožne same poskrbeti zase. Nudijo tudi razvoz kosil na dom.
Zaradi moderne zasnove doma imajo na razpolago tudi prostore za dnevno varstvo oseb. K njim prihajajo ljudje, ki si želijo preživeti dan v druženju z vrstniki, obenem pa želijo imeti na razpolago varstvo ter prehrano.
»Zelo pomemben del našega delovanja je enota prehrane. Dnevno se v naši kuhinji pripravljajo trije glavni obroki v skladu s smernicami zdrave prehrane, obenem se upoštevajo želje stanovalcev. V pripravo jedilnika redno vključujemo tudi zunanjo sodelavko, specialistko za pripravo zdravih obrokov. Ponosni smo, da so naši jedilniki pripravljeni tako, da privabljajo tudi zunanje obiskovalce, ki imajo na razpolago jedilnico ter ustrežljivo osebje,« pravi Vozličeva.
Starost je lahko lepa
Življenje in dogajanje v Lambrechtovem domu v veliki meri krojijo stanovalci, saj
Skupina Franca Lambrechta
Skupina je bila ustanovljena novembra 2000. V njej je od 8 do 10 članov. Videvajo se vsak teden, glavna dejavnost pa je pogovor, ki je zelo dragocen za vsakogar. Kot pravi Lidija Tabakovic, voditeljica skupine, jih družijo skupne teme, pripravljenost, da se poslušajo, prijaznost, možnost, da delijo svoje mišljenje in mnenje in tudi želja po druženju. Z izmenjavo življenjskih izkušenj in modrosti se vezi prijateljstva še bolj prepletajo.
Govorili so na primer že o zdravilnih rastlinah, rožah, delu na vrtu, praznikih, čebelarstvu, trgatvi, potovanju, počitnicah ...
Vsako leto se odpravijo tudi na izlet. Letos so obiskali vinsko klet Zlati grič v vinorodnem okolišu Škalce. Toplo so jih sprejeli in pokazali kompleks, ki zajema klet z vinsko posodo, proizvodni del s prostori za trženje. Na koncu seveda ni manjkala niti degustacija vin. Izlet se je končal v senci pod košato češnjo na letnem vrtu gostilne Grič, kjer so uživali v čudovitem razgledu na naravne lepote škalskih vinogradov in Konjiške gore.
Kužki na obisku
S prav posebnim pričakovanjem in otroškim leskom sreče v očeh so stanovalci Lambrechtovega doma pričakali obisk, ki je v dom prinesel obilico spominov in nežnih trenutkov. Na povabilo k sodelovanju so se prijazno odzvali člani Kinološkega društva Zreče, ki so s sabo pripeljali kužke različnih pasem, velikosti in barv. Najprej so prijazno pozdravili vse prisotne v parku doma, nato so razveselili tudi nepo-mične stanovalce v njihovih sobah. Ob božanju in nežnem stiskanju mehkega kožuščka so stanovalci pokazali veselje in si hkrati priklicali nepozabne spomine na njihove živalske prijatelje. V spomin na »pasje« srečanje smo stanovalcem v dar podarili fotografije, ki so nastale ob prijetnem srečanju.
skušajo njihov prosti čas zapolniti z njim ljubimi in primernimi dejavnostmi. Poleg že delujočih skupin za samopomoč vseskozi skrbij o za popestritev bivanja. Na razpolago imajo sodelovanje v pevskem zboru, bralni skupini, duhovni skupini, igranju tombole, ročne spretnosti izražajo v kreativnih delavnicah, uživajo lahko ob gledanju filmov, sive celice si urijo v skupini »brihtne glavce«, telovadijo v skupini za zdravje, s prostovoljkami se odpravijo na kavico ... Izleti in sprehodi po okoliških krajih ter obiskovanje znamenitosti pa je za stanovalce že ustaljena praksa. V vse naštete dejavnosti želijo vključevati tudi
tiste stanovalce, ki so gibalno ovirani.
»Želimo delati dobro in pošteno, stanovalcem pa nuditi optimalne pogoje za bivanje. Tudi starost je lahko zelo lepa,« zaključuje Irena Vozlič.
Lambrechtov dom Slovenske Konjice
Šolska ulica 4
3210 Slovenski Konjice
Telefon: (03) 75-74-200
Faks: (03) 75-74-110
info@lambrechtov-dom.si
http://www.lambrechtov-dom.si
o j n
se ^
w m
o «
=
U
o S
o «
I
Plačilo je zadovoljstvo
Medgeneracijski Klub modrosti s Hudinje pomaga na raz-
1 • v	v •
lične načine
Osamljenost je lahko še težja kot bolezen, revščina pa največja v samoti. Tako pravijo v celjskem Klubu modrosti, ki zato povezuje ljudi vseh generacij, da se družijo, pomagajo s humanitarnimi akcijami, spodbujajo strpnost do drugačnih in sodelovanje z drugimi narodi. Klub s tako plemenitim poslanstvom danes povezuje okrog 400 članov, začelo pa se je pred dvanajstimi leti veliko bolj skromno.
Njegova ustanoviteljica in predsednica Erika Hartman se je ponesrečila in v času dolgotrajnega okrevanja je zgubila stik z ljudmi in življenjem izven doma. Mož in hči sta ji predlagala, da mora nekaj početi, če nič drugega, naj gre s prijateljicami na kavo. Iz teh začetkov v Mestni četrti Hudi-nja je nastal klub prostovoljcev, ki deluje po Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem in v Bosni. Najmlajši član je star dobro leto, najstarejša gospa 91 let. V klub jih pritegnejo z raznimi oblikami druženja, zato ne preseneča, da imajo kar nekaj parov, ki so se tako našli in imajo danes že družine. Zadnji tak primer je Sebastjan Kamenik, ki v klubu skrbi za stike z javnostmi in ki je prav na lanskem dobrodelnem koncertu kluba za varovance VDC Šmarje spoznal partnerko.
Dobrodelnost
Klub ponuja tudi izobraževanja (brezplačni tečaj nemščine in računalništva), pomoč pri spopadanju z zakonodajo, saj je eden od
V znak prijateljstva z Bosno in Hercegovino in s Hrvaško bodo udeleženci na Maratonu modrosti v petek, 11. oktobra, opolnoči spustili svečke po Savinji.
članov pravnik, izposojo knjig v lastni knjižnici ... Če naletijo na socialni problem, pa skušajo pomagati tako s pomočjo Rdečega križa, saj je Hartmanova tudi predsednica krajevne organizacije, kot z zbiranjem spon-zorskega denarja. Tako so zbrali denar za invalidski voziček, kritino po požaru, dovozne tirnice v avto za invalidski voziček otroka, letos so podarili kolo. 25 otrok iz VDC Šmarje pa so peljali na morje. »Če ne bi bilo toliko srčnih ljudi, ne bi uspeli,« pravi Hartmanova in dodaja, da največ dajo tisti, ki sami nimajo veliko. Vse to pa bogati tudi člane kluba, ki jim je edino plačilo zadovoljstvo tistih, ki jim pomagajo.
Kulturni utrip
Ana Novak je delala kot učiteljica na eni od celjskih šol. Vsako leto je obeleževala dan starejših in tako spoznala Eriko. Obljubila ji je, da bo postala članica kluba, ko se bo upokojila in besedo je držala. V klubu skrbi za knjižnico v njegovih prostorih na Hudinji, s podarjenimi knjigami pa je lahko uredila tudi knjižnici v Banji Vručici v BiH in na Dugem otoku na Hrvaškem. Te dni je aktivna skupaj z drugimi člani kluba, ki pripravljajo veliko
Starosti se ni treba bati
»Trudimo se, da pridejo ljudje k nam živet in ne umret«
Robert Potočnik
Trubarjev dom upokojencev je svoj prostor našel v graščini v Loki pri Zidanem Mostu. Danes v njem v jeseni življenja uživa 221 starostnikov, za katere skrbi 97 zaposlenih. Kot pravi direktor doma Robert Potočnik, se trudijo ohranjati oziroma dvigovati raven bivalnega standarda in v čim večji meri zagotoviti tudi nematerialnim potrebam stanovalcev.
Stanovalcem zagotavljajo bivanje v opremljenih, vzdrževanih in ogrevanih sobah ter souporabo skupnih prostorov. V lastni kuhinji pripravljajo uravnotežene obroke. Zagotavljajo zdravstveno nego in oskrbo, ki obsegata fizično pomoč, oskrbo in varstvo, zdravstveno nego in rehabilitacijo ter dodatne storitve, kot so frizerske in pedikerske, prevozi s spremstvom in podobno. Del te službe sta tudi fizioterapija in delovna terapija. Naloge fizioterapije so vzpostavljanje, izboljševanje in vzdrževanje telesnih in duševnih zmogljivosti stanovalcev, delovna terapija pa v domu povezuje zdravstveno in socialno področje ter predstavlja vez med zdravstvenim in socialnim delom s stanovalci. »Tako krepi njihovo samostojnost pri ohranjanju vsakodnevnih življenjskih aktivnosti ter posredno krepi splošno zdravstveno stanje,« pravi Robert Potočnik.
Kaj še naredite za to, da stanovalci preživijo lepo in kar se da udobno jesen življenja?
Trudimo se za odprt in spoštljiv odnos do stanovalcev ter upoštevanje potreb posameznika v čim večji meri v okviru danih možnosti. Poleg dobrega počutja, lepega in udobnega življenja je pomembno tudi čim bolj aktivno preživljanje starosti. Vsemu naštetemu so namenjene prireditve in aktivnosti, ki jih organiziramo, in sicer koncerti, nastopi folklor, čarodeja, slikarske razstave in podobno. Sodelujemo s skupino Kosmati smrčki ŠKD Celeia, ki nas s psički nas redno obiskuje. V domskem
parku smo imeli tudi že konje, sami pa imamo morskega prašička in v okolici seveda številne muce. Veliko pozornost posvečamo tudi med-generacijskemu druženju, zato so zelo pogosto naši gostje otroci iz vrtca in šole v Loki, poleg njih pa še iz OŠ Sevnica in OŠ Radeče. V celem letu pripravijo za naše stanovalce čudovite nastope, organiziramo pa tudi skupne delavnice na različne tematike in dogodke, kot je na primer ličkanje koruze.
Kaj je vaša posebnost, ki vas loči od drugih domov za starostnike?
Raje kot to, kar nas ločuje, gledamo, kaj nas povezuje s tistimi, ki delajo dobro. Morda je naša prednost prijetno naravno okolje, saj razpolagamo z lepim, velikim parkom, ki ponuja možnosti za mirne sprehode, počitek ob
spremljavi ptičjega petja in lep razgled na reko Savo. Prijetno okolje doma je brez dvoma pomemben dejavnik za kakovost bivanja v njem. S stalnimi posodobitvami vzdržujemo tudi visoko raven standarda bivalnih prostorov, tako da so skoraj vse sobe klimatizirane z individualnim upravljanjem, opremljene s kabelsko TV in direktnim telefonom, v vseh prostorih doma je brezžični internet, v kratkem pa se bomo priključili na optično omrežje. Ponudimo lahko tudi eno- in dvoposteljne sobe tipa garsonjera z lastno kuhinjo in sanitarijami. V domu imamo urejeno tudi zobozdravstveno ambulanto. Zavedamo pa se, da so ključni ljudje, zato se zaposleni resnično trudimo, da pridejo ljudje k nam živet in ne umret. V zadnjem času pa je vse pomembnejša tudi cena, ki je pri nas
Trubarjev dom upokojencev je začel delovati pred 65 leti. Oktobra 1947 ga je ustanovil takratni Okrajni ljudski odbor Trbovlje. Nacionalizirana graščina je v začetku nudila zatočišče 80 osebam, pretežno invalidom in brezdomcem z območja Zasavja. Sčasoma so potrebe po dodatnih nastanitvah narekovale širitev. Graščina oziroma dvorec sodi med spomenike lokalnega pomena in med nepremično kulturno dediščino Slovenije. Enonadstropni dvorec z mezaninom je bil prvič omenjen leta 1365. Pozidan je bil v 17. stoletju in leta 1880 predelan v tudorskem slogu.
zares ugodna.
O cenah oskrbnin v domovih za starejše se v zadnjem času veliko govori, marsikdo si »luksuza«, kot je bivanje v domu, ne more več privoščiti. Kako je pri vas?
Opažamo, da se plačilna zmožnost stanovalcev in njihovih svojcev slabša, še bolj zaskrbljujoč pa je trend, da se starejši, ki še živijo doma in potrebujejo primerno oskrbo, ne odločajo za nastanitev v domu, ker se bojijo, da njihovi prihodki ne bodo zadoščali za plačilo stroškov in bodo v breme svojim otrokom ali bodo izgubili tisto, kar so si v življenju s trudom ustvarili. Rešitev je le ena - uvedba obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Vsakomesečni prispevek bi bil bistveno manj obremenjujoč kot stiska starostnika takrat, ko oskrba zanj obremeni tudi njegove otroke z družinami in s težavami. Sicer pa lahko rečem, da imamo v našem domu kljub visokemu bivalnemu standardu eno najnižjih cen, ki se začne že pri 480 evrov na mesec.
Kako gledate na staranje in starost? Se je bojite?
Pravzaprav mislim, da se nihče ne boji sta- S rosti, bolj nas je strah bolezni, ki so v tem g obdobju življenja pač pogostejše in resnejše. g Vedno povem, da je ključno zdravje, medtem c ko je starost zgolj številka. Za to, da bi nam £ zdravje služilo tudi na stara leta in bi bila jesen C življenja s tem lepša, pa moramo skrbeti vse MO življenje. Se splača.	OR
24-urno prireditev Maraton modrosti. Začela se bo 11. oktobra ob 20. uri na celjski Špici. Na maratonu bo poskrbela za kulturni del, tako imenovano čajanko, kjer bodo člani kluba predstavili svoja dela, na koncu pa izbrali najboljšo čajno zgodbo večera.
Za defibrilator
Sebastjan Kamenik deluje v klubu od lanskega koncerta za VDC v Šmarju, ki ga je vodil. Nista mu tuji ne invalidnost ne drugačnost, ob tem pa ceni pozitivno naravnanost kluba. Aktivno sodeluje tudi pri pripravi Maratona modrosti. »Ta bo ne-
kaj posebnega, saj bodo v enem dogodku združeni literatura, zdravstvena pomoč, šport, zabava in kulinarika.« Med gosti z veseljem omenja Aksinijo Kermauner, ki je na področju problematike slepih in slabovidnih naredila ogromno, pa citrar-ko Tanjo Lončar, slikarje, tudi slabovidne, ki bodo slikali sončni vzhod ... Na voljo bodo slovenske, bosanske in hrvaške jedi, izkupiček od prodaje pa bi radi namenili za nakup defibrilatorja, katerega delovanje bodo na maratonu predstavili zdravniki iz Bosne in Slovenije.
TC
Naš dom pod svojo streho združuje 221 stanovalcev. V domu se trudimo stanovalcem skozi oskrbo in zdravstveno nego lajšati starostne in zdravstvene težave in jim zagotavljati mirno, varno ter prijetno starost, ob tem pa jim nuditi čim več aktivnosti, ki zadovoljujejo njihove potrebe po samopotrjevanju, sproščanju, veselem in čustveno izpolnjenem življenju. Vključeni smo v standard kakovosti E-Qalin, mednarodni sistem upravljanja s kakovostjo in doseganja poslovne odličnosti.
V preteklem letu smo pridobili naziv Dom kakovosti E-Qalin.
E-Qalin
DOM KAKOVOSTI E-QALIN
V ospredju osebni odnosi
Nega in oskrba nista dovolj za kakovostno jesen življenja
V	Domu starejših Laško biva 165 stanovalcev. Po besedah vodje programa oskrbe starejših Janje Podkoritnik Kamenšek je prav to, da gre za manjši dom, velika prednost. »Vsakogar poznamo po imenu in priimku, prav tako poznamo svojce in prav ta individualni pristop, povezanost z našimi stanovalci, sta pri nas v ospredju,« je dejala.
Poleg novosti, s katerimi želijo poskrbeti za kakovost bivanja stanovalcev, dajejo hiši živahen utrip tudi številne aktivnosti.
Staranje je neizbežen del našega življenja, ki ga veliko ljudi preživi v inštitucionalnem varstvu. Kako si v domu prizadevate, da bi stanovalci to obdobje preživeli čim bolj kakovostno?
Za svoje stanovalce skušamo kar najbolje poskrbeti z zdravstvenega vidika. V domu imamo koncesijo za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti, imamo svojo ambulanto in svojo zdravnico, ki je petkrat na teden prisotna po štiri ure. Zdravnica spremlja vsakega stanovalca na njegovi poti, ga pozna, ve, kako je z njim, in si vzame čas tudi za njegove svojce. K nam prihajata tudi psihiatrinja in po potrebi tudi zobozdravnik, prisotnost slednjega sicer ni praksa v vseh domovih.
V	preteklosti so bili domovi organizirani bolj kot bolnišnice, danes pa v ospredje prihaja model dela, kjer je v ospredju človek kot socialno bitje. Kakšne so izkušnje uvajanja takšnega načina dela v vašem domu?
Trudimo se, da bi v naši hiši prevladal socialni koncept dela, s katerim želimo stanovalcem dati več priložnosti, da vplivajo na potek svojega vsakdanjika. Trenutno imamo tri gospodinjske skupine. To so manjše zaokrožene enote, v katere je vključenih od 12 do 18 stanovalcev. Referenčna oseba je gospodinja, ki pozna stanovalce, njihove želje, potrebe in se jim lažje posveti ter približa. Znotraj takšne
skupine se stanovalci lažje povežejo med sabo. Opažamo, da hitreje sprejmejo spremembo ob prehodu iz domačega okolja v dom in lažje ohranjajo aktivnosti, ki so jih imeli pred prihodom v dom. Sodelujejo na primer pri pripravi pogrinjka, enkrat tedensko pečejo pecivo in se lahko nasploh posvečajo opravilom, ki so jih radi postorili tudi doma. Postopoma bomo zato uvedli še več gospodinjskih skupin.
Za pestro dogajanje v domu gotovo poskrbijo tudi različne aktivnosti.
Pred nekaj dnevi smo postavili razstavo izdelkov stanovalcev ob mednarodnem dnevu starejših. Na ta dan smo odprli vrata doma in za obiskovalce pripravili voden ogled. Stanovalci lahko počnejo marsikaj. Pridružijo se lahko pevskemu zboru, molitveni skupini, skupinam za samopomoč ... Ogromno jim pomeni sodelovanje pri ekokrožku, v okviru katerega skrbijo za okolico in zeliščni vrt. Na voljo imajo tudi skupino za ohranjanje spomina, v katero skušamo povabiti tudi tiste, ki še niso nastanjeni v domu, torej starejše, ki živijo v neposredni bližini. Vemo namreč, da je izvajanje vaj za ohranjanje spomina zelo pomembno pri preprečevanju demence in pozabljanja.
Ko sva ravno pri demenci - ta je tesna spremljevalka starejših. Na kakšen način se v domu skušate približati tistim, ki jo imajo?
Zanje imamo oddelek s povečano pozornostjo, ki je od leta 2011 v pritličju. To pomeni, da imajo stanovalci prost izhod na varno urejeno ograjeno zeleno površino. Tudi ta oddelek deluje kot gospodinjska skupina, v kateri je nastanjenih 12 stanovalcev. Neprestano jih spremljajo zaposleni, ki so v ta namen opravili posebno izobraževanje in se znajo vživeti v njihov svet. Vemo, da ti ljudje več ne zmorejo slediti nam, mi se moramo približati njim in jim dati možnost, da se v svojem okolju počutijo čim bolj varno.
Se pa dobro počutijo tudi v zeliščnem vrtu, ki je prav tako ena od novosti v domu. A tudi sicer poskušate v domu čim bolj živeti z naravo.
Zeliščni vrt je lepo zaživel, stanovalci se tam radi zadržujejo, tudi svojci posedijo z njimi. Zasadili smo tako okrasna kot uporabna zelišča, tudi kakšen paradižnik zraste tam, ki si ga stanovalci z veseljem privoščijo, pozimi so skrbeli za solato v rastlinjaku ... Skušamo biti torej čim bolj domači in povezani z naravo, sploh glede na to, da veliko stanovalcev prihaja s podeželja in da radi postorijo kakšno opravilo na vrtu, v sadovnjaku in manjšem vinogradu.
Preden se naša življenjska pot konča, si želimo, da bi se lahko dostojno poslovili. Tudi paliativi posvečate vse več pozornosti.
Paliativa je tema, ki ni najbolj prijetna, a dejstvo je, da v domove prihaja vse več težko
bolnih stanovalcev, ki jih je treba spremljati v zadnjem obdobju življenja. Zdravnica, ki je prisotna v našem domu, je prav tako usposobljena za paliativo. Zelo dobro sodelujemo tudi z društvom Hospic in poskušamo tako stanovalcem kot svojcem zagotavljati psihosocialno oporo. Septembra smo ustanovili paliativni tim, v katerem so poleg zdravnice še medicinska sestra, socialna delavka, delavka iz društva Hospic. Pomembno je, da je v obravnavo vključena celotna ožja družina težko bolnega stanovalca.
Starejši se odločajo tudi za bivanje v oskrbovanih stanovanjih.
Prednost oskrbovanih stanovanj je v tem, da najemnikom omogočajo, da ohranijo vso zasebnost, ki so jo imeli doma. Če želijo, si lahko stanovanje opremijo s svojim pohištvom, kar še poveča občutek domačnosti. Sami si lahko pripravljajo obroke ali jim prehrano zagotavljamo mi. V primeru težav jim je 24 ur na dan na voljo osebje doma. Tako stanovalci doma kot tudi najemniki oskrbovanih stanovanj lahko pod ugodnejšimi pogoji uporabljajo storitve bližnjega zdravilišča kot tudi wellness parka. Naša prednost so tudi urejene sprehajalne poti, ki vodijo vse do mestnega jedra Laškega.
Prostori Doma starejših Laško so bili ob mednarodnem dnevu starejših lepši po zaslugi pridnih rok stanovalcev, ki so ustvarjali izdelke za razstavo.
o j n
se
zn
w
m §
Ö
u o S
o «
Za boljše poznavanje demence
Število obolelih narašča - Kako v družbo bolje vključiti dementne in njihove družine
Demenco pri svojcih, s katerimi smo povezani vrsto let, težko odkrijemo. Ta bolezenska izguba spomina se namreč prikrade polagoma, obolelega pa nato ne izpusti več iz svojih krempljev. V 90 odstotkih primerov je neozdravljiva, z zdravili pa jo lahko upočasnimo in omilimo, zaradi česar je njeno zgodnje odkrivanje še posebej pomembno. Na njen nastanek vpliva več kot 200 različnih vzrokov, njena najpogostejša oblika pa je Alzheimerjeva bolezen.
V Sloveniji naj bi bilo dementnih približno 35 tisoč ljudi. Med 65. in 69. letom je obolele okoli 2 odstotka populacije, odstotek pa se nato na vsakih pet let podvoji. Zlata Felc, predsednica Združenja zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur, pravi, da je prvi znak demence okvara kratkoročnega spomina. »Človek se na primer nameni v sobo, da bi nekaj poiskal, ko pride tja, pa pozabi, po kaj je odšel. To se lahko
ob utrujenosti in preobremenjenosti zgodi vsakomur, s to razliko, da dementni pozabi, da je sploh bil v sobi.« Drugi znaki so še razpoloženjske spremembe, zaradi česar se družaben človek, ki je prej obiskoval plese, hodil v gledališče in v družbo, povleče vase in ostane doma. Ker se zaveda, da z njim nekaj ni v redu, se socialno izolira. Na demenco opozarjajo tudi težave z orientacijo, ko ljudje na primer ne najdejo poti iz trgovine, ki so jo sicer obiskovali vsak dan, težave z govorom, kot so iskanje pravih besed ali razumevanje daljših stavkov in izguba že pridobljene sposobnosti abstraktnega mišljenja.
Demenca ni norost
Velik bič za obolele in njihove negovalce - ti so v več kot 90 odstotkih njihovi svojci, saj dementni največkrat ostanejo v domači oskrbi - je socialna izolacija. Svojci se bolezni, ki prizadene njihove bližnje, zaradi
Predsednica Združenja zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur poudarja, da so zgodbe obolelih za demenco tako različne, kot smo si različni ljudje. Na primer: Hčera, ki je bila dejavna na različnih področjih in je pisala znanstvene članke, je sama poskrbela za angleški prevod, pri nemških prevodih pa z veseljem pomagala njena mati, ki je članek prevedla v nekaj dneh. Nekega dne pa prevoda ni priskrbela. Ko zanj ni poskrbela tudi po nekaj tednih, je hčera pomislila na demenco, kar so kasneje potrdili tudi zdravniki. Čeprav je bila gospa vsak dan obkrožena s svojo družino, ni njene bolezni do tedaj opazil nihče, saj se je napredovala postopoma in počasi.
Zadovoljni v svojem mestu
Velenjski dom bo kmalu imel svoj park
Dom za varstvo starejših v Velenju ima dolgoletno tradicijo, saj letos obeležuje sedemintrideset let delovanja. Na svoje delo so, kot pravi direktorica Violeta Potočnik Krajnc, ponosni: »Naš dom stoji na čudoviti lokaciji v samem središču mesta, tako smo neposredno vpeti v življenje mesta. Ponosni smo na to, da prepletamo nitke prijateljstva na vseh področjih, ki so za lokalno skupnost, katere del smo, značilne.«
Zmogljivost doma je 190 stanovalcev, vsa leta pa je bil dobro zaseden. »Kot direktorica sem v dom prišla decembra 2010. Od takrat dalje lahko z gotovostjo trdim, da smo polno zasedeni ves čas. Pride vmes tudi kakšen dan, ko je katera izmed postelj prazna. Pred slabim letom dni smo v našem domu zaznali večje odhajanje naših stanovalcev zaradi težave s plačevanjem storitve, torej socialne stiske ožjih družinskih članov, ki jim preostane le en dohodek, in to je pokojnina starostnika. Kasneje so se nekateri od teh stanovalcev vrnili, predvsem tisti, ki bolehajo za demenco, ko sorodniki enostavno spoznajo, da gre za tako hudo obliko, da sami niso kos situaciji. V poletnih mesecih smo beležili še dodatne namestitve, kajti na voljo imamo tri postelje za začasne namestitve, ko gredo sorodniki na dopust, starostnika pa namestijo v dom. Naši stanovalci prihajajo pretežno iz MO Velenje, prihajajo pa tudi iz občin Šmartno ob Paki, Šoštanja, Mislinje, Slovenj Gradca, Dobrne in še nekaterih.«
Dobili bodo park
Tudi na čakalni listi imajo nekaj vlog za namestitev, vendar trenutno ne morejo sprejeti dodatnih stanovalcev. Kot pravi Potočnik Krajnčeva, jim prostor v središču mesta daje veliko prednosti. Aktivni stanovalci imajo vse na dlani. Sami lahko gredo do trgovine, sami
Violeta Potočnik Krajnc
lahko obiščejo prireditve, ki se odvijajo v centru mesta, poleg tega pa beležijo veliko število obiskov. »Nekako za slabost pa določeni jemljejo to, da nam manjka zelenice. Zaradi tega bomo celoten prostor na vzhodni strani doma uredili v velik park, namenjen našim stanovalcem, za kar gre vsa zahvala Mestni občini Velenje, ki nam bo omogočila uporabo zemljišča.«
Prenova v dom četrte generacije
Velenjski dom je letos dobil novo podobo. V sklopu energetske prenove so pridobili nekaj nepovratnih sredstev in uredili prezračevanje v kuhinji in pralnici ter naredili novo fasado. »Pripravljamo se na prenovo notranjosti doma. Naša vizija je, da ga preuredimo v dom četrte generacije in naredimo korenite spremembe
tudi s strokovnega vidika. Verjamemo, da nam bo to tudi uspelo,« pravi direktorica, ki tudi za prihodnje računa na podporo velenjske občine in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Posluh občine
Glede na staranje slovenske populacije Potočnik Krajnčeva zagovarja vse tri možnosti, torej tako bivanje v domu kot dnevno varstvo in tudi možnost domače oskrbe. »Vsi starostniki nikakor ne bodo iskali namestitve v domu, nekaterim dnevno varstvo ugaja bolj kot namestitev v dom, spet drugim več pomeni oskrba na domu. Prav je, da vse to obstaja in da imajo starostniki skupaj s svojimi sorodniki možnost izbire. Bolj kakor to, kaj od tega je boljše, me
skrbi način, kako bomo na državni ravni poskrbeli za materialno varnost starostnikov. Tukaj mislim predvsem na zakon o dolgotrajni oskrbi. Potrebujemo ga, nujno!«
Na splošno je Potočnik Krajnčeva zadovoljna s podporo, sploh pa z možnostmi za bolj kakovostno preživljanje prostega časa starejših v lokalni skupnosti. »Skorajda ne poznam občine, ki bi na področju socialne varnosti vseh skupin prebivalstva, seveda v veliki meri tudi starostnikov, toliko naredila kot Mestna občina Velenje. Pristojni se trudijo, da se odpira čedalje več možnosti za vključevanje starostnikov na vseh področjih, ki bi jih utegnila zanimati.«
Za 190 stanovalcev v velenjskem domu skrbi 83 zaposlenih. Od tega je v osnovni in socialni oskrbi zaposlenih 34 delavcev, v zdravstveno negovalni službi 45, zaposlene pa imajo tudi 4 sodelavce preko javnih del. Ena od dejavnosti je dnevno varstvo starejših.
Dom za varstvo odraslih Velenje
Hišo s srcem, izkušnjomi, znanjem in energijo!
Kidričeva 23, 3320 Velenje 038988401 | dom@dvov.si
C
5
K v: K
cc g
v: S
CJ C
S
C «
(i
»Kar je dobro za srce, je dobro tudi za možgane. Za njihovo prekrvavitev je tako pomembna fizična aktivnost, poleg tega je dobrodošlo zdravo prehranjevanje z veliko maščob omega tri, ki pomagajo pri delanju novih povezav med možganskimi celicami. Priporočljiv je tudi trening spominskih funkcij, na primer reševanje križank in igranje družabnih iger. Tudi pogovor z vnuki je blagodejen, saj je treba tvoriti smiselne stavke. Najtežje pa se je izogniti stresu, ki prav tako lahko vpliva na to, da boš v starosti zbolel za Alzheimerjevo boleznijo,« je povedala Zlata Felc.
nerazumevanja okolice največkrat sramujejo. »Prikrito se obolelih drži stigma, da so malce nori. Zaradi vedenja, ker nimajo več jasne presoje in se lahko tudi sredi zime iz hiše odpravijo v kopalkah, jih imajo drugi za čudne,« pravi Felčeva.
Da svojci ob negi dementnega človeka ne bi izgoreli, je nujno poznavanje bolezni in njenega napredovanja. Tako bodo vedeli, kaj lahko pričakujejo v določenem obdobju razvoja demence in si bodo lažje organizirali življenje. O bolezni bližnjega naj bi govorili z ostalimi, da jih bodo bolje razumeli in jih pri skrbi za obolelega tudi kdaj zamenjali. Skrbniki namreč ne bi smeli zanemariti svojih priljubljenih aktivnosti in svojega življenja, kar je ob nenehni pozornosti, negi in s tem tudi odrekanju težko. Veliko koristnih nasvetov in razumevanja lahko poiščejo v skupinah za samopomoč.
Izobraževanje malo drugače
Da se svojci ne bi počutili odrinjeno iz javnega življenja, v zadnjem času Spominčica
Šentjur z namenom osveščanja o demenci pripravlja zanimivo obliko izobraževanja, imenovano Alzheimer caffe, ki je sicer že vrsto let znana na Nizozemskem. Gre za to, da koristna izobraževanja potekajo na mestih, kjer se zbirajo zdravi ljudje. Namesto predavanja pripravi strokovnjak z moderatorjem sproščen razgovor ob kavi, ki je simbol družabnega življenja. Prvega takega dogodka v Šentjurju se je udeležilo 65 ljudi iz različnih občin na Štajerskem,
kar je največje število udeležencev doslej, zato bodo v taki obliki potekale tudi druge izobraževalne dejavnosti. Združenje Spominčica Šentjur, ki deluje šesto leto, nedavno pa je pridobilo status društva v javnem interesu na področju sociale, bo na Festivalu za tretje življenjsko obdobju organiziralo okroglo mizo o tem, kako postati demenci prijazen kraj.
TINA VENGUST Foto: arhiv Spominčice
Zlata Felc na eni izmed delavnic za osnovnošolce, kjer je demenco predstavljala s pomočjo brošure Babi postaja čudna, vse pozabi.
Kaplja, a tega ne želim
Človek spozna, da ima urinsko inkon-tinenco, ko na perilu ves dan ali občasno opaža vlažne madeže, ko pogosto hodi na stranišče in mu urin uhaja ob naporu, pri živčnosti, kašljanju, kihanju, hoji po stopnicah ali hribu. Inkontinentnih je desetina ljudi, po nekaterih podatkih 25 odstotkov ljudi, starejših od 35 let.
Premagajmo tabu
Bolezensko stanje močno vpliva na kakovost življenja posameznika. Za zmanjšanje težav je potrebno dobro razumevanje povzročiteljev urinske inkontinence, predvsem pa razumevanje pomena izvajanja vaj za krepitev mišic medeničnega dna, trening sečnega mehurja in pomena zadostnega pitja vode. Pri ženskah se najpogosteje pojavi zaradi sprememb v sečnici, ki nastanejo po porodu, v menopavzi zaradi hormonskih sprememb in po ginekoloških operacijah.
Vložki za inkontinenco - za brezskrbnost
Bolniki inkontinenco obvladujejo z nošenjem vložkov za lahko inkontinenco. Taki vložki prepuščajo zrak, preprečujejo neprijetne vonjave, imajo dobro vpoj-nost in so neprepustni za tekočino. Poleg vsega naj bodo dovolj tanki in mehki, za kar največ udobja in diskretnosti, kar zagotovi samozavest pri vsakdanjih opravilih in brezskrbnost pri aktivnostih. Tosama priporoča higienske vložke za zaščito ob lahki inkontinenci Vir special. Ti zagotavljajo popolno zaščito, ščitijo pred neprijetnimi vonjavami, so mehki, diskretni in koži prijazni.
Promocijsko besedilo
Dom odlikuje prijaznost
Dobro organiziran oddelek za demenco
Čakalne vrste za sprejem občanov v domove za starejše občane so se zelo skrajšale oziroma jih ni več. V Domu Lipa v Štorah imajo za pomične stanovalce trenutno tri prosta mesta, za sprejem nepomičnih in dementnih stanovalcev je trenutno treba počakati. In kakšen dom jih pričakuje v Štorah?
Z direktorico Doma Lipa Štore Marinko Hrnčič smo se pogovarjali o domu na pragu Celja, kjer je bivanje prijetno in dolgega časa ne poznajo. Zanimivo je tudi, da je v zadnjem času spet vedno več vlog za sprejem v dom.
Kako odgovorite, ko vas kdo vpraša, katere so prednosti vašega doma?
Poleg tega, da je naš dom še relativno nov, stanovalcem v prvi vrsti nudimo nadstandar-dno nastanitev v prijetnih, prostornih, čistih in lepo opremljenih bivalnih prostorih. V vsaki enoti imajo na voljo tudi svojo kuhinjo, kjer si lahko, če želijo, sami ali s pomočjo našega osebja pripravijo jed po svoji želji. V največji možni meri se poskušamo prilagajati potrebam in željam posameznika in mu tako omogočiti življenje pri nas karseda prijetno. Ena od prednosti je tudi, da imamo dobro organiziran oddelek za demenco, saj so redki domovi, ki nudijo to možnost nastanitve.
Prednost, ki jo lahko izpostavim, je tudi, da nudimo poleg domske oskrbe tudi nastanitev v oskrbovanih stanovanjih, kjer stanovalci lahko živijo samostojno in hkrati varno, saj je tudi zanje dobro poskrbljeno. S ponosom lahko rečem, da je največja in najpomembnejša prednost, da je večina stanovalcev in njihovih svojcev z našim domom zelo zadovoljnih in da naš dom pogosto priporočajo znancem in sorodnikom. Tako vemo, da delamo dobro in da smo na pravi poti.
Za prijetno vzdušje v domovih za starejše občane ne zadostujejo čista postelja, dobra hrana in stalna medicinska oskrba. Kako v
Marinka Hrnčič
vašem domu nasploh poskrbite za čim prijetnejše vzdušje?
Popolnoma se strinjam, da čista postelja, dobra hrana in medicinska oskrba za prijetno počutje v domu niso dovolj. Dejstvo je, da se morajo ljudje v domu počutiti domače. Poleg množice dogodkov, ki jih pripravljamo v našem domu, za prijetno in domače vzdušje skrbi s prijaznostjo predvsem osebje. Mislim, da je - poleg tega, da se trudimo vedno prisluhniti stanovalcem - ravno prijaznost tista, s katero se naš dom odlikuje in s pomočjo katere poskrbimo v njem za prijetno vzdušje.
V vašem domu zagotovo ni dolgčas. Kakšne možnosti sodelovanja v različnih skupinah obstajajo pri vas?
Stanovalci se lahko vključujejo v različne skupine in dejavnosti. Tako imajo recimo svoj pevski zbor, ki nastopa ob različnih dogod-
kih, kot so na primer rojstni dnevi in podobno. Imajo svojo knjižnico, kjer se lahko družijo ob dobri knjigi. V okviru delovne terapije rišejo, pletejo, izdelujejo različne izdelke, krepijo spomin z raznimi igrami, izdelujejo okraske in aranžmaje za različne dogodke in še bil lahko naštevala.
Tudi prireditev ne manjka ....
V domu imamo razne prireditve, med njimi so nastopi pevskih skupin, zborov in folklornih skupin. Za medgeneracijsko sodelovanje je poskrbljeno z Osnovno šolo Štore, ki se našemu povabilu z veseljem odzove. Poleg tega prirejamo razne piknike, kot sta na primer sladoledni ali koruzni piknik. Vsako leto priredimo tudi športne igre za stanovalce našega doma
in se udeležujemo športnih iger, ki jih prirejajo drugi domovi. V tem letu smo bili tudi organizatorji športnih iger za domove celotne celj ske regije. Udeležilo se jih je kar trinajst domov. Še bi lahko naštevali. Pri nas nikoli ni dolgčas.
Za starejše občane je vsaka menjava življenjskega okolja, vsaka njihova preselitev težja, kot če se selijo mladi ljudje. Kako se to po vaše izraža, ko pride do selitve starejših v dom, kako jim pomagate?
Prehod iz lastnega doma v inštitucionalno varstvo je za večino ljudi ena od najtežjih sprememb v življenju. Domove doživljajo ljudje kot zadnjo postajo pred smrtjo, zato se jih bojijo. K temu je potrebno prišteti dejstvo, da se z leti težje prilagajajo spremembam iz okolja. Ob preselitvi moramo vsi vpleteni storiti nekaj učinkovitih korakov za lažji prehod in čim boljše vživljanje v novo okolje. Odločilno je, da dom starostnika res lepo sprejme. Za vsakega stanovalca pripravimo individualni načrt, ki mu bo omogočil kar najbolj kvalitetno preživljanje starosti.
c
DOM
Upa
DOM LIPA d.o.o.. Cesta Kozjanskega odreda 3 3220 Štore
www.domlipa.si
DOM ZA STAREJŠE OBČANE
INFORMACIJE
Vse informacije in pojasnila dobite na telefon: CENTRALA:	082009200
OSKRBOVANA STANOVANJA: 08 2009 214,041645166 e-pošta:	info@domlipa.si
— Biser s/cripds s&trd/ 1
Če želite preživeti jesen življenja aktivno, zadovoljno, v prijetnem bivanjskem okolju z vrhunskimi storitvami, med prijaznimi zaposlenimi, se odločite za DOM LIPA.
Za vsakogar nekaj
Prizadevajo si, da bi bili vsi stanovalci zadovoljni
V	Domu upokojencev Polzela se trudijo, da bi bilo bivanje stanovalcev čim bolj prijetno, zato jim nudijo pester nabor storitev. V zadnjih letih opažajo, da je zelo težko zadovoljiti vse potrebe stanovalcev in njihovih svojcev. Vendar se vodstvu doma zdi zelo pomembno, da so stanovalci zadovoljni, zato poskušajo kar najbolj slediti njihovim potrebam in željam. Dom ima 224 stanovalcev, za katere skrbi 89 zaposlenih.
Mnogo ljudi pomeni veliko različnih interesov, želja in potreb. Zato nudijo vrsto različnih dejavnosti. Udeležujejo se jih lahko vsi, ki to želijo. Nabor aktivnosti je nastal na željo stanovalcev in delno na pobudo strokovnih služb v domu. Med aktivnostmi, ki so nastale zaradi potreb stanovalcev, so vsakodnevna telovadba, skupine za stanovalce z demenco, individualno družabništvo, skupine za samopomoč, vključitev v razna opravila v domu in udeležba pri sv. maši. Interesne aktivnosti, ki jih nudijo in so nastale na željo stanovalcev in pobudo strokovnih služb, pa so pevski in glasbeni nastopi, kreativne delavnice, pikniki (sladoledni, žar, kostanjev ...), izleti, keglja-ška liga, duhovno molitvena skupina, bralna skupina in bralni klub, skupina zeliščarjev, športne igre, tombola, domski pevski zbor Šeneški glas, peka keksov ... Za vsakogar se najde kaj in tisti, ki imajo željo, se lahko vsakodnevno zaposlijo.
V	stiku z okoljem
Kot pravijo direktorica Eva Lenko, njena namestnica Katarina Cijan in socialna delavka Jerneja Herlah, se dobro zavedajo, da je ohranjanje socialnih stikov stanovalcev z okoljem izjemno pomembno. Svojce spodbujajo, da se jim pridružijo na raznih prireditvah, piknikih .
Zadnje čase sta vse bolj pomembna medge-
neracijsko sodelovanje in druženje. Na srečo je dom v okolju, ki se tega tudi zaveda. Otroci iz polzelskega vrtca se vsako leto pridružijo stanovalcem pri pustovanju in pripravijo nastope. Učenci iz osnovne šole pa prihajajo v dom tudi kot prostovoljci za druženje s stanovalci. Sodelovanje z Medgeneracijskim društvom za samopomoč Oljka s Polzele stanovalcem omogoča druženje s prostovoljci, ki prihajajo v dom in vodijo večino vseh skupin za samopomoč. Tovrstno sodelovanje ima že več kot 20-letno tradicijo.
Občasno prihajajo kot prostovoljci v dom tudi dijaki, predvsem iz Srednje zdravstvene šole Celje.
Sprehodi, izleti ...
Generacija stanovalcev prihaja iz kmečkega okolja. Prednost doma je zato že njegova lokacija na vrhu hriba, kjer je obdan s čudovitim in lepo negovanim parkom. V okolici je veliko lepo urejenih sprehajalnih poti. Poleg prelepega razgleda na Polzelo lahko občudujejo mini živalski vrt, vonjajo domača zelišča v lepo urejenih koritih, se sprehajajo po parku za graščino in posedajo na gugalnici. Vsi stanovalci tega ne morejo samostojno, zato jim to omogočijo prostovoljci in družabniki, ki jih
Zgodovina
Začetki Doma upokojencev Polzela segajo v leto 1956, ko je začel delovati Dom onemoglih Gomilsko v prostorih tamkajšnje graščine Štrovsenek. 45 stanovalcev so takrat preselili iz ubožnice za celjsko regijo v Vojniku. Zanje je skrbelo 12 delavcev, ki so stanovali kar v domu. Stanovalci so se konec leta 1971 preselili v obnovljeno graščino Šenek na Polzelo. Leta 1974 so zanje začeli graditi nove prostore in štiri leta kasneje je bila zgrajena 54-posteljna depandansa. Leta 1987 je bila graščina ponovno pripravljena za sprejem stanovalcev. Prenovili so streho graščine in novega dela doma, obnovili dvigalo v negovalni enoti, zamenjali okna v depandansi in negovalnem delu, obnovili glavno kuhinjo, zgradili invalidsko dvigalo ... Leta 2006 je bila v celoti obnovljena negovalna enota A in dve leti kasneje še negovalna enota B. Leta 2010 so bile obnovljene vse sobe v depandansi. Leta 2011 so energetsko prenovili dom, letos pa so obnovili prostore uprave in pridobili nove prostore za dnevni center.
Glede na trenutne razmere v državi morajo tudi v polzelskem domu vedno bolj gledati na stroške. Storitve so zaenkrat na visoki ravni, kot se pohvalijo v domu, in tako naj bi tudi ostalo. Vedno več stanovalcev pa kljub nizki ceni storitev ni plačilno sposobnih.
vozijo na sprehode. Pogosto se družijo v naravi tudi na kegljaških tekmah, saj imajo rusko kegljišče. Stanovalci, ki so fizično še aktivni, lahko tudi odhajajo na izlete. Vsako leto imajo en celodnevni in en poldnevni izlet.
Prenova doma
Do leta 2021 se morajo domovi prilagoditi in zagotoviti namestitve v eno- ali dvoposteljnih sobah, izjemoma večposteljnih na negovalnih oddelkih. V DU Polzela prostorsko neustre-
znost rešujejo z nadzidavo obstoječega doma, za kar že imajo izdano gradbeno dovoljenje in izbirajo izvajalca. Delno še vedno ostaja možnost gradnje dislocirane enote v Žalcu.
Z nadzidavo doma bodo najprej zagotovili možnost nameščanja oseb z demenco, celoten projekt pa je zasnovan v smislu doma četrte generacije, to je t. i. gospodinjskih skupnosti. To pomeni velik organizacijski in finančni zalogaj, saj bodo naložbo sofinancirali sami, deloma se bodo morali tudi zadolžiti. Kljub temu, da so javni zavod, država namreč nima na razpolago sredstev za naložbe.
Uspešno so končali projekt energetske prenove, v kar so vložili več kot milijon evrov. Del je bilo evropskih sredstev, nekaj denarja pa so zagotovili sami.
Polzelski dom upokojencev opravlja tudi tržne dejavnosti, in sicer zagotavlja možnost nakupa kosil za zunanje uporabnike, frizerske storitve, storitve pralnice, pedikure.
Na enem od izletov
Dom upokojencev Polzela Polzela 18, 3313 Polzela tel.: 03/703 34 00 www.dupolzela.si e-pošta: info@dupolzela.si
o
hJ
n
sc
zn
w
m §
=
U
o S o e?
Pozorna skrb za starejše
Dobrodošla tudi začasna namestitev
PV Center starejših Zimzelen v Topolši-ci je bil zgrajen oktobra 2009 in spada v Skupino Premogovnik Velenje. V njem je zaposlenih 71 ljudi. Z obliko življenja v bivanjskih skupnostih in zagotavljanjem socialne in medicinske podpore deluje po smernicah zagotavljanja kakovostnega in osmišljenega življenja starejših.
»V Topolšici skoraj ni družine, da ne bi bil kdo od članov zaposlen v bolnišnici ali zdravilišču, zdaj se je temu pridružila še skrb za starejše. To pozorno skrb za starejše člane družbe skušamo vključiti v našo filozofijo upravljanja doma,« je povedala direktorica Andreja Štefan Bukovič, prav tako domačinka.
PV Zimzelen leži sredi gozdov in polj, na deželi. Dom je nov in nudi visok bivalni standard. Kako stanovalci sprejemajo to dodano vrednost?
Tako stanovalci kot njihovi svojci cenijo mirno okolje Zimzelena, kjer je dovolj možnosti za sprehode po kraju ali zgolj za posedanje na čistem zraku in soncu. Da so uporabniki naših storitev zadovoljni, je pokazala tudi zadnja raziskava v okviru projekta kakovosti E-Qalin.
Za bivanje v PV Zimzelenu se je do sedaj odločilo kar nekaj zdomcev, saj je naš bivalni standard povsem primerljiv z domovi pri sosedih v Avstriji, Nemčiji ali Švici ali s standardom današnje povprečne družine. Danes ljudje nismo vajeni več živeti v velikih družinskih skupnostih, cenimo zasebnost, udobje in ta način življenja starejši lahko nadaljujejo tudi v domu za starejše.
Kakšna pa je cena takšnega bivanja in kako zagotavljate uspešnost poslovanja doma?
V PV Zimzelenu imamo 150 postelj v eno- in dvoposteljnih sobah. Cena bivanja
Andreja Štefan Bukovič
in oskrbe v dvoposteljni sobi v osnovni oskrbi je okoli 730 evrov na mesec. Naše prihodke sestavljajo plačila za zdravstvene storitve stanovalcev, ki jih krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ter plačila oskrbnine stanovalcev oz. doplačnikov - svojcev, občin. S tem denarjem je treba zelo preudarno gospodariti, da na eni strani pokrijemo fiksne stroške, na drugi strani pa ga enakovredno porazdelimo za standard samostojnih stanovalcev, za tiste, ki so težje gibljivi, ter za negibljive. Njihove potrebe so namreč različne. Poleg tega skušamo nekaj sredstev za različne projekte pridobiti tudi na različnih razpisih v Sloveniji in prek evropskih skladov.
Čakalnih vrst v slovenskih domovih za starejše ni več, prej domovi čakajo stanovalce. Ste tudi pri vas zabeležili odhode stanovalcev zaradi krize?
Odhodov stanovalcev zaradi nezmožnosti plačevanja oskrbnine ne beležimo, se je pa tudi pri nas zmanjšalo povpraševanje oz. število vlog. PV Zimzelen nudi med svojimi storitvami tudi začasno namestitev. To pomeni, da sprejmemo starejšega člana družine že za nekaj dni ali več, medtem ko so drugi družinski člani na dopustu, ko so sorodniki na zdravljenju ali so odsotni od doma iz drugih razlogov. Na drugi strani pridejo k nam starejši ljudje po bolnišničnem zdravljenju, da si opomorejo in lahko znova sami zaživijo doma. Kar nekaj začasnih namestitev pa je postalo trajnih, saj starejši ugotovijo, da je v domu za njih dobro poskrbljeno.
Kaj vse nudi vaš dom svojim stanovalcem, kako ti preživljajo dneve?
V PV Zimzelenu imamo sedem bivalnih enot, v katerih živi po 19 stanovalcev in kjer je osrednja oseba gospodinja, ter dve bivalni enoti za osebe z napredujočo demenco, kjer biva po 12 oseb. Samostojni stanovalci si krojijo dneve po svoje in več ali manj sami izbirajo med bogato ponudbo aktivnosti, od jutranje telovadbe, programa delovne terapije, pevskega zbora, številnih prireditev z nastopi prostovoljcev, izletov, sprehodov, ponudbe knjižnice, verskih obredov, urejanja vrta - od letos imamo postavljeni dve dvignjeni gredi z zelišči - okolice doma in cvetja v njem do priprave manjših obrokov v sodelovanju z gospodinjo ...
Za manj gibljive ali negibljive stanovalce poskrbijo gospodinje in medicinsko osebje, da so glede na svoje zmožnosti in zdravje vključeni v dogajanje v domu, da so iz svojih sob prepeljani na bivalne enote, med sostanovalce, oziroma na prosto. Pri tem vključujemo tudi prostovoljce, v poletnih mesecih dijake in študente občine Šoštanj.
Za negovanje družabnosti stanovalcev, ki imajo manj obiskov, so nepogrešljive naše prostovoljke Veronike, ženske vseh generacij, ki ob torkih prihajajo kot družabnice.
Dobro ste vpeti tudi v lokalno okolje...
V	zimskem času so zelo priljubljeni Zimski klepeti, na katerih skozi pripovedovanje življenjskih zgodb krajanov zapisujemo zgodovino kraja. Domačini se v življenje v PV Zimzelen vključujejo kot prostovoljci in v različnih delavnicah sodelujejo pri ohranjanju starih običajev.
Bivalne enote krasi veliko osebnih predmetov stanovalcev in tudi umetniških del, v jedilnici in recepciji pa imamo stalen razstavni prostor, kjer vsaka dva meseca gostujejo različne razstave članov likovnih društev širše okolice.
Ponosni smo na vezi, ki smo jih spletli z Društvom šaleških likovnikov in njihove ke-ramičarske skupine Gambatte; ti so za nas naslikali devet umetniških del na temo poimenovanja bivalnih enot po zeliščih ter devet velikih keramičnih skulptur, ki so postale del našega bivalnega okolja.
V	naše dejavnosti vključujemo tudi svojce. Vsak zadnji četrtek v mesecu se srečujejo v skupini za samopomoč svojci oseb z demenco, organiziramo različna predavanja. Odprti smo za obiskovalce, tako nastopajoče kot udeležence prireditev.
PV Center starejših
Zimzelen, d. o. o.
Topolšica 78 A, 3326 Topolšica
telefon: 03 896- 3700
el. pošta: info@pvzimzelen.si
spletna stran: www.cs-zimzelen.si
o ri a
sc
zn se
m §
=
U
o S
o «
Pripravljeni na nove izzive
Hrastniški dom je dobro sprejet v okolju
Dom starejših Hrastnik je javni social-novarstveni zavod, ki je bil ustanovljen leta 1994. Dejavnosti inštitucionalnega varstva starejših pa je začel izvajati16. februarja 1995. Ta dan velja kot rojstni dan doma, ki ni novogradnja, ampak preurejen bivši dijaški dom. V njem je 131 postelj v 51 sobah (8 eno-, 16 dvo-, 17 tri-in 10 štiriposteljnih). Za stanovalce, njihovo dobro počutje, nego in oskrbo skrbi 59 za nedoločen čas zaposlenih delavk in delavcev. Ker so kadrovski normativi za obseg in zahtevnost dela neustrezni oziroma prenizki, pri delu pomagajo tudi delavci v programih javnih del, pripravniki, dijaki na obvezni praksi in ljudje, ki so zaposleni za določen čas.
»Dom je zelo dobro sprejet v domačem okolju in ima odlične odnose z lokalno oblastjo ter drugimi zavodi in društvi, še zlasti z obema društvoma upokojencev, pravi direktor doma Drago Kopušar. Poleg osnovne dejavnosti na podlagi sklepa občinskega sveta izvaja dom tudi storitve pomoči na domu.
Dom stoji na robu blokovskega naselja. Ta prostor stanovalcem omogoča stik z življenjem v mestu. Pri morebitni širitvi doma pa bi predstavljal težavo, saj je območje, kjer stoji dom, precej vodnato in delno tudi plazovito, zaradi česar bi bili dodatni posegi v prostor tehnično zahtevni in dragi.
Ali zmogljivosti doma zadostujejo potrebam v okolju? Se stanovalci tudi izseljujejo?
Zaenkrat zmogljivosti zadostujejo. Tudi glede na predvideno povečanje števila občanov, starejših od 65 let, bo število postelj zadoščalo. V domu ocenjujemo, da so v letih
2011 in 2012 nekateri stanovalci odšli v domače okolje tudi zaradi finančnih razlogov. Stanovalci so želeli s svojimi pokojninami pomagati svojim otrokom tudi za ceno slabše nege oziroma oskrbe. V letu 2013 pa prihaja do tega, da se zaradi finančnih razlogov mnogi starostniki ne odločijo za odhod v dom, čeprav bi bilo to za njih primerno in potrebno. Stiske otrok in vnukov so mnogokrat prehude in starostniki jim želijo oziroma so jim primorani finančno pomagati.
Med prizadevanji za dobro počutje stanovalcev so tudi številne aktivnosti, ki jih pripravljate dnevno in tedensko. Katere imajo med stanovalci najboljši odziv?
Dnevi v domu dejavnosti potekajo v določenem dnevnem in tedenskem ritmu. Dnevne aktivnosti se začnejo po zajtrku s telovadbo, ki je najprej organizirana za stanovalce z bivalnega oddelka, zatem pa še za stanovalce na negovalnem oddelku. Po telovadbi je za pomične in bolj samostojne stanovalce organizirano skupinsko branje časopisa, potem sledijo srečanja različnih skupin - en dan pogovorna skupina, drugi dan ugankarji, skupina za verujoče, za zdravje v starosti. Kar nekaj stanovalcev redno zahaja na delovno terapijo, kjer so vključeni v različne aktivnosti. Za manj pomične, manj samostojne in za dementne stanovalce je na negovalnem oddelku vsak dan organiziran poseben program aktivnosti. Vrsto let v sodelovanju z Osnovno šolo narodnega heroja Rajka Hrastnik izvajamo dva projekta - medgeneracijsko druženje in sodelovanje s krožkom Rdečega križa. Od začetka tudi sodelujemo z občinskim odborom Rdečega križa, ki se vključuje v praznovanje rojstnih dni stanovalcev
Drago Kopušar
doma, ki jih praznujemo vsak zadnji pretek v mesecu. Vzpostavljeno je tudi dobro sodelovanje z občinsko Karitas, ki organizira tedenska druženja v svoji skupini in nekaj maš letno. Stanovalce povabimo na izlete na okoliške hribe, po nakupih, na razstave ročnih del, ki jih postavijo v društvih upokojencev in invalidov oziroma v drugih domovih, in še kam. Popoldnevi so na željo stanovalcev rezervirani za obiske svojcev, počitek ali gledanje televizije, kljub temu pa vsaj enkrat mesečno v popoldanskem ali večernem času organiziramo prireditve, na katerih sodelujejo kulturna društva in skupine iz domačega in širšega zasavskega okolja. Organiziramo seveda še vrsto drugih enkratnih prireditev ob posebnih priložnostih. V domu menimo, da je po-
nudba aktivnosti dovolj pestra in zanimiva in da imajo stanovalci dovolj možnosti za aktivno preživljanje prostega časa.
Ljudje postajamo vedno bolj zahtevni, kar zadeva storitve. Najbrž je tudi na vašem področju tako. Vam uspe poskrbeti za vsa pričakovanja stanovalcev in svojcev?
Res je, tudi v domu ugotavljamo, da so stanovalci in njihovi svojci vse bolj zahtevni in občutljivi, kar se tiče kakovosti, obsega in ažurnosti pri izvajanju storitev. Velikokrat upravičeno, saj se včasih, kljub temu, da v domovih delamo samo ljudje, ki nismo in nikoli ne bomo idealni, resnično zgodijo spodrsljaji in napake, ki se ne bi smeli zgoditi. Včasih pa tudi ne, ker opozarjajo na dogodke, ki so iztrgani iz konteksta celodnevnega procesa dela ali so povezani s specifičnostmi posameznih osebnosti, ki se lahko zaradi tega razumejo ali doživijo v izkrivljeni ali napačni podobi. Ne glede na to, ali gre za upravičene ali neupravičene pritožbe, je naše osnovno vodilo, da vedno takoj, ko ugotovimo, da je nekje prišlo do napetosti v odnosih, stanovalce in/ali svojce povabimo na pogovor, kjer se pogovorimo o vzrokih za nastalo situacijo in načinih njene (raz)rešitve. S takšnim pristopom smo dosedaj vse takšne situacije uspešno (raz)rešili.
Dom starejših Hrastnik Novi Log 4a, 1430 Hrastnik tel.: 03/ 56 54 100 fax.: 03/ 56 54 110 E-pošta: hrastnik@ssz-slo.si
o j n
sc
SC
m §
=
U
o S o e?
Hiša prijaznih ljudi
Dom starejših Šentjur je javni social-novarstveni zavod, ki deluje od leta 1999. Za 167 stanovalcev nudi kakovostno socialno oskrbo, nastanitev, prehrano, zdravstveno varstvo in zdravstveno nego, fizioterapijo, vključevanje v aktivnosti delovne terapije, funkcionalne terapije in ostale aktivnosti, ki jih stanovalci izbirajo po lastnih željah (dnevna telovadba in razgibavanje, joga, vključevanje v aktivnosti za krepitev in ohranjanje spominskih sposobnosti, pevski zbor stanovalcev, skupine starih ljudi za samopomoč, literarni klub, bralni klub, možnost uporabe domske knjižnice, pedikura, frizerstvo, masaže, možnost obiskovanja prireditev, nastopov, iger, potopisnih predavanj, vključitev v vinogradniško skupino ...).
Stanovalci lahko izbirajo med eno-, dvo- in triposteljnimi sobami, ki lahko imajo lastno kopalnico in/ali balkon. Dom nudi tudi namestitve v oskrbovanih stanovanjih z lastno kuhinjo, kopalnico, možnostjo namestitve lastnega pralnega stroja, ki so v celjski regiji med najcenejšimi.
Prepoznavna je tudi domska kuhinja, ki slovi po domači in okusni hrani, vešči pa so tudi priprave zahtevnejših jedi in priprave hrane in sladic za zunanje uporabnike.
V življenje v domu aktivno vključujejo svojce stanovalcev z organiziranjem skupnih prireditev, izvedbo rednih sestankov, najbolj obiskana pa je vsakoletna jesenska priredi-
Dom nudi tudi vključitev v dnevno varstvo, ki ga izvajajo od ponedeljka do petka, dneve in ure, ko so v domu, lahko uporabniki in njihovi svojci določajo sami, na ta način se morda tudi lažje privadijo na domsko življenje v celoti oziroma za stalno.
tev Sonce v jeseni, ki jo pripravijo v sklopu mednarodnega dneva starejših.
Kneippov park
Ker je Dom starejših Šentjur vpet v lepo zeleno okolje in naravo, ponudbo zaokrožuje najnovejša pridobitev - dom kot prvi v Sloveniji nudi Kneippov park, ki pomeni dodano vrednost za stanovalce doma starejših, a tudi za lokalno prebivalstvo, saj predstavlja sprostitev in pobeg od hitrega načina življenja ter ponudbe doma le še zaokroži.
V	Kneippovem parku so tako na izbiro terapevtske metode: gibanje, fitoterapija, hidroterapija in čebričenje.
Bivanje za krajši čas
V	letošnjem letu so zagotovili tudi dodatne zmogljivosti za tiste, ki bi želeli zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov v domu ostati krajši čas - ponujajo tudi začasne, kratkotrajne namestitve, ki se po vsebini ne razlikujejo od stalnih, so le časovno omejene. Na ta način se lahko svojci razbremenijo in odpočijejo, v tem času pa za starostnika poskrbi strokovno usposobljen kader.
Gospodinjske skupine
Po končani prenovi skupnih prostorov in pridobitvi kavarne je Dom starejših Šentjur začel postopno uvajati nov koncept gospodinjskih skupin, ki je primeren zlasti za stanovalce z demenco. Stanovalcem omogoča
E2Q
Družini prijazno podjetje
DOM STAREJŠIH ŠENTJUR
ustreznejše doživljanje skupnosti oz. druženja v skupinski kuhinji, ki je srce gospodinjske skupine. Ritem in način življenja v gospodinjskih skupinah je enak tistemu, ki ga stanovalci poznajo od doma, kar pomeni, da se prilagaja posameznikovim izkušnjam, navadam, potrebam in željam, življenjski zgodbi posameznika in njegovemu dnevnemu ritmu. Sestavni del prostora so tudi počivalni kotički s kamini.
Za dementne in neozdravljivo bolne
Ker je delo s stanovalci z demenco in njihovimi svojci sestavni del ponudbe doma, pripravljajo pod okriljem Spominčice, združenja za pomoč pri demenci, tudi redna izobraževanja vrhunskih strokovnjakov v Sloveniji na temo razumevanja in prepoznavanja te bolezni. V domu deluje tudi posebna skupina za samopomoč svojcev oseb, ki so obolele za demenco.
Zaključek življenja je najbolj intimna in hkrati neizbežna izkušnja posameznika. V Domu so prisluhnili tudi tej potrebi in v letošnjem letu načrtno pristopili k uvedbi paliativne oskrbe - blažilne oskrbe
Aktiven del vsakdanjega življenja so zunanji prostovoljci, tako mlajši kot starejši, redni so tudi obiski članov Športnega kinološkega društva Celeia Celje, ki s svojimi kosmatimi prijatelji (skupina Kosmati smrčki) terapevtsko delujejo na področju odpravljanja zdravstvenih in psihičnih težav.
neozdravljivo bolnih in umirajočih. Dom starejših Šentjur je prvi dom v regiji, ki je s pomočjo vodilne strokovnjakinje s področja paliativne oskrbe v Sloveniji, dr. Urške Lunder, na organiziran, ustrezen in rahločuten način aktivno pristopil tudi k reševanju te tematike.
Družini prijazno podjetje
Dom starejših Šentjur je mozaik medge-neracijskega druženja, predvsem pa seveda kvalitetnega preživljanja starosti. Zato se vsi zaposleni trudijo za dobrobit vsakega posameznika, pa tudi za kvalitetno združevanje poklicnega in zasebnega življenja - tudi zaposlenim zagotavljajo prijazno delovno okolje. Tako so prejeli osnovni certifikat Družini prijazno podjetje, ki omogoča lažje usklajevanje družinskih in delovnih obveznostih, kar je v socialnem varstvu izredno pomembno.
Obiščite spletno stran Doma starejših Šentjur www.dom-starejsih-sentjur.si, kjer boste poleg pisnih informacij našli tudi slikovni material v rubriki Utrinki. Preberete lahko tudi domski časopis Brazde in brvi, ki ga ustvarjajo vsi skupaj: stanovalci, zaposleni in svojci stanovalcev, marsikdaj pa tudi kakšno gostujoče pero.
Dobrodošli v Domu starejših Šentjur!
S
DOM STAREJŠIH ŠENTJUR	g
Svetinova 1, 3230 Šentjur	g
direktorica Vesna Vodišek Razboršek c Tel. št. recepcije doma: 03-746-17-00 « Tel. št. socialne službe: 03-746-18-03 G gsm: 051-615-406 ali 03-746-18-33	§
gsm: 031-465-856	g
Dom, ki ni običajen
Dobra nega in oskrba kot poslanstvo
Prostori celotnega Doma sv. Jožef so medsebojno povezani in dvorane zlahka dostopne vsem stanovalcem, ki so v njih redni gostje ob različnih prireditvah. Za stanovalce z vozički je posebej primerna Kardinalova dvorana (na fotografiji predavanje televizijske voditeljice in publicistke Rosvite Pesek).
Dom sv. Jožef Celje opravlja duhovno prosvetno dejavnost in varstvo starejših, poleg tega ima še orglarsko šolo. Vse tri dejavnosti so v tesni medsebojni povezanosti. »Tako ne gre za >standardni< dom starejših, to tudi nikoli ni bila in ni naša namera, zato ne želimo biti dom poleg domov ali komu konkurenca, temveč nam gre veliko bolj za poslanstvo, ki ga želimo opravljati v imenu ustanoviteljev - lazaristov,« pravi direktor Jože Planinšek.
V okviru duhovno prosvetne dejavnosti se letno zgodi od 500 do 700 različnih dogodkov v isti hiši, v kateri je tudi varstvo starejših. Gre za seminarje, ki privabijo ljudi iz ožje in širše okolice ali iz Evrope in sveta, za različ-
na predavanja, koncerte, nastope različnih skupin ali le za pogostitve in druge podobne dogodke in seveda tudi različna stalna izobraževanja. Cerkev kot sestavni del kompleksa nudi poleg duhovne oskrbe še vrsto koncertov in pogosto je slišati orgle, ki na hribu skoraj nenehno pojejo, k čemur pripomore orglarska šola. »Stanovalci našega varstva starejših se z vsemi temi prireditvami, tisti, ki lahko in želijo, redno srečujejo, mnogih tudi udeležujejo, kolikor je koga volja. Predvsem pa je pomembno, da se z udeleženci vsega naštetega srečujejo in so z njimi marsikdaj v pogovoru,« poudarja Planinšek.
Hodniki in skupni prostori doma, atrij, dvorišče in okolica so zelo pogosto kot živ
trg ali ulica, polni življenja in srečevanj, kjer je nemalokrat mogoče doživeti Slovenijo ali celo Evropo in svet v malem. Jedilnica varstva starejših je v neposredni bližini, v veliki recepciji s točilnim pultom mimogrede naletijo na koga od znancev ali na kakšnega ministra, poslanca, akademika, škofa oziroma koga drugega iz javnega življenja.
Prazniki jih povezujejo
Vsi stanovalci doma so tudi del župnijskega občestva pri sv. Jožefu. Mnogi se srečujejo z župnijo pri bogoslužju in mašah, vsi pa stalno tudi pri različnih drugih župnijskih prireditvah, ki redno vključujejo starejše, nekatere pa so namenjene prav njim. Prostovoljci Vincencijeve konference in drugi župljani so redno na voljo za pomoč pri izpeljavi tega ali onega srečanja, predvsem pa pri prevozih in obiskih tistih, ki jih morda sicer nimajo. Sploh so pa pikniki, koline, martinovanje, mi-klavževanje, materinski dan in drugi podobni dogodki tisti, ki vse redno povezujejo.
Tudi onemoglim približajo dogajanje
Stanovalci varstva starejših v Domu sv. Jožef Celje bi lahko rekli, da so postavljeni v sredino življenja, kolikor to tudi sami želijo. Seveda se za to lahko odloča dobra polovica vseh, ki so povsem ali toliko samostojni, da zmorejo. Dobra tretjina stanovalcev je zaradi bolezni ali obnemoglosti priklenjena na posteljo ali so le v svoji sobi. Kar nekaj dogajanja seže tudi do njih, ko se ob različnih priložnostih kakšna prireditev pomika po celotni hiši ali pa jim skušajo, kolikor je mogoče, udeležbo omogočiti na vozičkih.	O
»Vsekakor so nam velik izziv in naloga g dobra nega in oskrba, saj velja ustanovitelj SED lazaristov Vincencij Pavelski za utemeljitelja p^ zdravstvene nege. Tu gre za našo karizmo ali g naše poslanstvo, kjer se z našimi zaposleni- £ mi in glavno sestro, ki je sestra usmiljenka, OC resnično trudimo, da se temu ne bi izneve- OM rili,« še poudarja Jože Planinšek.	PR
»vT
Dom sv. Jožef Celje §
Varstvo starejših
Z domačnostjo, duhovno oskrbo in preprostostjo starejšim omogočamo vpetost v življenje, bodisi v dolgotrajnih ali žačasnih namestitvah, ž izobraževanji ali tudi ž dostavo hrane na dom.
Plečnikova 29, 3000 Celje
Kristina Podlesnik, soč. delavka: 059-073-803; 059-073-800
www.jožef.si, info@jožef.si
Z željo po zasvojenosti z življenjem
-
mm§
rufe*. MM ~
@l 1 /T institut za varovanje zdravja	/
IV- REPUBLIKE SLOVENIJE	\
yület	Z znanjem do boljšem zdravja.	■
V» *J	+J O Vi
V Sloveniji že peto leto poteka Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. K sodelovanju v njem so vsaki dve leti povabljeni moški in ženske, stari od 50 do 69 let. Sodelovanje v presejalnem Programu Svit je pravica, pridobljena z urejenim
osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, zato je sodelovanje za udeležence brezplačno. Program Svit je v marsičem spremenil dojemanje skrbi za lastno zdravje, pomagal odpraviti predsodke in strahove, dokazuje, da pravočasno odkrivanje predrakavih sprememb in zgodnjega raka v resnici rešuje življenja.
V Sloveniji že peto leto poteka Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. K sodelovanju v njem so vsaki dve leti povabljeni moški in ženske, stari od 50 do 69 let. Sodelovanje v presejalnem Programu Svit je pravica, pridobljena z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, zato je sodelovanje za udeležence brezplačno. Program Svit je v marsičem spremenil dojemanje skrbi za lastno zdravje, pomagal odpraviti predsodke in strahove, dokazuje, da pravočasno odkrivanje predrakavih sprememb in zgodnjega raka v resnici rešuje življenja.
»Zelo nas veseli, da se večina povabljenih vključi v Svit in da tudi izpeljejo vse postopke testiranja do konca, če je potrebno, tudi presejalno kolonoskopijo. V prvem polletju letošnjega leta se je v Svit vključilo 61 odstotkov povabljenih, testiranih pa je bilo 59 odstotkov ciljne skupine prebivalcev. Pri dobrih 6 odstotkih odkrijemo v blatu kri in v teh primerih napotimo udeležence Svita še na kolonoskopijo, podrobno preiskavo debelega črevesa. Z njo največkrat odkrijemo polipe, to je predrakave spremembe, ki jih zdravnik lahko večinoma odstrani že med preiskavo in s tem prepreči, da bi se rak sploh razvil. Na leto s presejalnim progra-
mom odkrijemo tudi več sto primerov raka, na srečo največkrat v zgodnji fazi, ko je bolezen še povsem ozdravljiva.« Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., spec., vodja Programa Svit, ocenjuje, da je odzivnost sicer razmeroma dobra, a da si vsekakor želijo še boljše sodelovanje ljudi.
»Rak na debelem črevesu ali danki je izjemno zahrbtna bolezen, ki se lahko razvija več let, ne da bi človek sploh pomislil, da je v njegovem telesu kaj narobe, saj bolniki večinoma nimajo nobenih težav. Redno in sistematično testiranje blata na vsaki dve leti in ugotavljanje, ali je v njem prikrita kri, je najboljši način, da to zahrbtno in nevarno bolezen odkrijemo, ko je še čas. Zelo pomembno je redno sodelovanje v programu Svit vsakokrat, ko po pošti pride vabilo. Polipi, ki jih skušamo odkriti s testom, namreč ne krvavijo zmeraj. Če pa test redno ponavljamo vsaki dve leti, je zelo velika verjetnost, da bomo polip, če se je v črevesu razvil, tudi pravočasno našli in odstranili, preden bi se iz njega razvilo kaj bolj zločestega. Izvajanje Programa Svit je pokazalo, da ta v resnici rešuje življenja - če se posamezniki vključijo vanj. Zavrženo vabilo je zamujena priložnost, da bi morda storili najpomembnejši korak v življenju in si rešili zdravje.«
HVALA SVITU IN VSEM, KI SKRBIJO ZA NASE ZDRAVJE!
Cilka Špindler, višja medicinska sestra v Zdravstvenem domu Ormož, se je s Svitom in tudi z rakom na debelem črevesu, s strahom in z dvomi kljub svoji medicinski izobrazbi srečala tako kot mnogi. Tako pripoveduje:
»Leta 2010 sem tudi jaz dobila povabilo za vključitev v Program Svit. Vprašalnik sem izpolnila, a poslala ga nisem, saj zdravstvenih težav, ki bi nakazovale potrebo po kakršnih koli preiskavah, nisem imela. Le tu in tam me je prevzemal občutek krivde, ko sem bila v službi postavljena v vlogo zagovornice Programa Svit. Po treh mesecih je prišlo ponovno vabilo in imela sem občutek, da je nekdo, ki ga skrbi zame, potrkal na mojo vest. Vključila sem se v Svit. Ni trajalo dolgo, ko me je v začetku aprila 2011 v nabiralniku pričakala kuverta z izvidom testa. Sledila je kolonoskopija, ki sploh ni tako boleča, kot nekateri pripovedujejo. Še vedno nisem imela znakov, ki bi nakazovali resno bolezen. Zato pa je bil rezultat preiskave toliko večji šok: rak! Saj ne more biti res! Tekle so solze
žalosti, nemoči, potrtosti.
In potem ... >Mami, babi, s teboj smo! Radi te imamo! Spopadli se bomo! Splača se živeti! <
Ne, ne bom se vdala! Spopadla se bom s tem, kar me je doletelo. Zahajala sem v planine, da bi laže premagovala strah in čakanje na operativni poseg. Sledila je operacija. Upanje se je vrnilo, ko sem izvedela, da nadaljevalne terapije ne bodo potrebne, ker je bil rak odkrit v zgodnjem obdobju, ko se njegova uničujoča pot še ni razširila v druge organe.
Od ozdravitve je minilo dobro leto. Cenim in živim za vsak dan, ki mi je podarjen. Uživam v naravi, zdravo se počutim v objemu gora ... Aktivno sodelujem pri promociji programa Svit v našem zdravstvenem domu. Moja izkušnja je mnogim pomagala premagati strah pred sodelovanjem v Svitu. Želim, da bi vabljeni v Svit brez strahu sprejeli darilo, ki nam ga daje država, in storili korak na poti k svojemu zdravju, kvalitetni in lepi jeseni življenja.«
Marijan Gospič, kleni Primorec, ambasador Programa Svit, pripoveduje takole:
»Ko sem dobil vabilo, sem ga odložil na mizo, kjer je ostal kar nekaj časa, saj gre za nekoliko nerodno stvar. A mi je žena rekla, naj opravim test, zato sem vabilo prebral še enkrat. Ugotovil sem,
da Svit od mene ne zahteva nič takega in še brezplačen pregled je. Kmalu sem dobil izvid, ki je bil pozitiven. V blatu so našli kri! Moje življenje je zastalo, vendar sem takoj zbral pogum in obiskal svojega zdravnika, s katerim sva se pogovorila o nadaljnjih korakih. Poklical sem v klicni center
Programa Svit in imenitno je bilo to, da sem lahko sam izbral, kam bom šel na preiskavo. Preiskava ni bila noben bavbav, Svitovi zdravniki pa poskrbijo tudi za ohranitev človekovega dostojanstva. Med preiskavo so mi odstranili zelo velik polip in rezultati so bili negativni. Svit mi je spremenil življenje. Imam dva otroka in če se ne bi odzval na vabilo programa Svit, bi bilo njuno življenje danes čisto drugačno. Zdaj vsaka tri leta hodim na preglede in hvaležen sem Svitu, da je nevarnost, o kateri nisem vedel nič, odstranjena. Ker sem zaposlen v pretežno moškem kolektivu, o nekaterih temah redko govorimo. Zaradi izkušnje spodbujam vse sodelavce in sovaščane, naj se le odzovejo vabilu Programa Svit, saj jim lahko reši življenje. Tudi če je test nekako neroden, je bistvenega pomena, da redno opravljaš testiranje, ker je drugače lahko prepozno.«
»Svit je močno izboljšal kakovost kolonoskopij v Sloveniji. Zaradi stalnega izobraževanja gastroenterologov, ki opravljajo kolonoskopije v Programu Svit, in strokovnega ter laičnega nadzora v programu se je kakovost vseh kolonoskopij v Sloveniji v zadnjih treh letih močno izboljšala,« meni prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., višji svetnik in predstojnik Oddelka za gastro-enterologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. »V Programu Svit dosegamo na svetovni ravni zavidljiv odstotek opravljenih popolnih kolonoskopij, odkritih predrakavih in rakavih sprememb in zelo majhno število zapletov pri preiskavi ali po njej. Glede na odziv bolnikov po opravljenih posegih vemo, da se je število bolečih kolonosko-pij močno zmanjšalo.«
Nihče, ki dobi vabilo v Program Svit, ga ne bi smel zavreči zaradi predsodkov ali strahu pred preiskavo. Bolezni, zaradi
katere vsako leto zboli več ljudi, se je s presejanjem mogoče zelo učinkovito postaviti po robu. Zato ne zavrzite vabila, k presejanju pa spodbudite tudi svoje bližnje, prijatelje in znance!
Voltaren
VESELJE DO GIBANJA
Zdravilo Voltaren® Emulgel® 23,2 mg/g gel z dvojno jakostjo:
^ zagotavlja do 12-urno lajšanje bolečine ^ zmanjšuje otekline in okorelost sklepov ^ hitro in učinkovito blaži bolečine v sklepih ^ izboljšuje gibljivost sklepov in posledično kakovost življenja ^ s hladilnim in blažilnim učinkom
^ zadostujeta le 2 nanosa dnevno (po enkrat zjutraj in zvečer)
6
NOVARTIS
www.medis.si
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
POTRJUJEJO JIH TAKO IZKUŠNJE LJUDI KOT RAZISKAVE
Vulkanski minerali
Vulkanski minerali pomagajo pri bolečini, izboljšajo počutje in vrnejo izgubljeno energijo.
Raziskave kažejo, da ima uživanje vulkanskih mineralov številne pozitivne učinke. Gre za vulkanski kamen, ki je zdrobljen v prah in ga lahko uživajo prav vsi. Odkrili so ga v Avstriji, in sicer dr. Robert Schindele po naključju ob gradnji ceste. Prah, ki se je ob tem dvigoval, se je usedal na okoliška drevesa in se nato z deževnico spiral v zemljo. Nekatere umirajoče jelke, ki so bile že določene za posek, so ozelenele. Dr. Schindele je pomislil: Če je stvar dobra za rastline, potem je lahko tudi za ljudi.
V prahu ali kapsuli
Številne raziskave so potrdile, da gre za kamnino vulkanskega izvora z edinstveno sestavo popolnoma naravnih mineralov. Surovino kopljejo in meljejo v skladu z luninim koledarjem, fino zmlete minerale pa nato brez dodajanja drugih sestavin polnijo v pločevinke ali vegetarijanske kapsule.
Številni pozitivni učinki uživanja
Schindeles vulkanski minerali so unikaten in povsem naraven izdelek, ki na podlagi raziskav in izkušenj uporabnikov pomagajo do lepše polti, las in nohtov, delujejo proti zakisanosti telesa, pri težavah z gibljivostjo sklepov, urejajo prebavo, delujejo pa tudi proti slabokrvnosti, saj vsebujejo veliko železa.
Tudi iz vidika komplementarne energijske medicine imajo vulkanski minerali ugoden vpliv na človeško telo. Po besedah radiestezista Franca Šturma, ki je z meritvami biopolja mineralov ta vpliv potrdil, njihovo uživanje v telo prinese več energije, izboljša splošno počutje in omili manjše zdravstvene težave. S tem pa se je približal izjavi dr. Schindeleja, ki pravi, da gre pri vulkanskih mineralih za magmatsko kamnino z ravno pravšnjo zmesjo mineralov, ki vplivajo na izboljšanje zdravja, vračajo življenjske moči ter pomlajujejo.
Učinkoviti tudi pri revmatičnih obolenjih
Prof. dr. Josef Beuth iz Univerze v Kölnu pa je preučeval njihovo učinkovitost pri revmatičnih obolenjih. Njegova raziskava je pokazala, da je uživanje vulkanskih mineralov bistveno izboljšalo kvaliteto življenja pacientov, ki so bolehali zaradi
simptomov spektra revmatičnih obolenj. Težave v sklepih in pri vnetju mehkega tkiva so se bistveno zmanjšale že po osmih tednih jemanja.
Uporabnost vulkanskih mineralov
Vulkanski minerali so dobri za uživanje, ker dobimo lepšo kožo, lase in nohte. Kosti, sklepi in zobje so bolj zdravi, ravno tako kri, uravnavajo krvni tlak, razstrupljajo telo, uravnavajo energijo, okrepijo imunski sistem ter izboljšajo presnovo ter prebavo. Njihovo najbolj razširjeno uživanje je kot prehransko dopolnilo, kjer je že ena žlička, ki je priložena prahu, na dan dovolj, da človek dobi vse ustrezne minerale, ki jih telo potrebuje za dnevno oskrbo. Vulkanski prah ima povsem nevtralen okus in njegovo zaužitje nima stranskih učinkov. Lahko ga raztopite v vodi ali čaju in spijete. Tudi dvakrat na dan po pol žličke. Za učinkovito kremo proti obraznim gubicam zmešajte vulkanske minerale s svojo negovalno kremo v razmerju ena proti ena. Za obrazno masko uporabite čajno žličko vulkanskih mineralov, malo vode, gline, med, avokado, banano ali jagode. Zmes mešate do mazljivosti, pred njenim nanosom pa mora biti koža čista in suha. Pustite, da deluje deset do dvajset minut, potem jo sperete z veliko hladne vode. Masko lahko uporabljate enkrat ali dvakrat tedensko, pomaga pa pri zelo zgubani koži.
Kopel z vulkanskim prahom pomaga pri izčrpanosti in revmatičnih obolenjih, regenerira telo ter izboljša počutje. Na kožo deluje kot lifting. 200 do 500 gramov vulkanskih mineralov raztopite v približno petih litrih vode, segrejte do največ 70 stopinj Celzija. Kopajte se trideset minut, vodo pa vmes večkrat premešajte.
Vulkanske minerale lahko uporabljamo tudi pri peki tort, peciva, kruha. Na kilogram testa dodamo eno čajno žličko mineralov, ki izboljšajo okus jedi in telo oskrbijo z dodatnimi minerali. So pa minerali koristni tudi za živali in rastline. Pri živalih je priporočena dnevna vrednost zaužitja deset gramov mineralov na sedemdeset kilogramov njihove teže; pri rastlinah pa za boljšo rast in regeneracijo dvakrat na mesec potresite zvrhano čajno žličko po zemlji in zalijte z veliko vode.
O pozitivnih vplivih vulkanskih mineralov so spregovorili tudi nekateri posamezniki, ki so jih poizkusili.
Da ga le ne bi zmanjkalo
Jožica D. (80) iz Celja jih je najprej nabavila za svoji sestri: »Sprva za Angelino (80) in za njeno bolečo levo roko z ukrivljenimi prsti. Po treh kopelih so že ozdraveli in se poravnali. Ko je začela minerale še piti, so tudi težave z zastajanjem vode minile. Druga, starejša sestra Berta (93) pa je z oteklimi nogami komaj še hodila. Potrebovala je več kopeli in odločila seje, da bo pila dnevni odmerek.Vrnili sta seji moč in volja. Sedaj sama pospravlja hišo in skrbi za vrt. Sama pa sem imela pred dvema letoma operacijo obeh srčnih zaklopk in redno hodim na krvne kontrole (antiko-agulacijo), minerale pijem enkrat dnevno in se pri mojih 80 letih lahko pohvalim z zelo dobrim počutjem. Če se bo lahko pohvalil tudi brat, ki ima 76 let, ne vem, saj je šele začel piti minerale, priporočila pa sem jih številnim znankam in upam, da nas ne bo preveč - da tega čudežnega naravnega daru ne bi zmanjkalo.«
Kot bi mi žile počistili z omelom
Anki J. (69) iz Škofje Loke je hoja povzročala hude bolečine: »V zadnjem letu so me boleli vsi sklepi, kolena in kolki. Potem sem v Gorenjskem glasu prebrala oglas za vulkanske minerale. Ker mi prehranska dopolnila z glukozaminom niso pomagala, sem poskusila še to. Kupila sem jih v Ekološki trgovini v Škofji Loki. Redno jih jemljem že tri mesece in že po enem tednu sem začutila olajšanje v sklepih in v žilah. Občutek je bil tak, kot bi mi nekdo žile prečistil z omelom. Tudi shujšala sem in počutim se zelo dobro.«
Precej več energije
Zakonski par iz Ljubljane Boža (63) in Slavc (70) pa sta iskala način, kako bi vsak premagal svoje težave, ko sta naletela na vulkanske minerale. »Moža so bolele noge in je že težko hodil po ravnem, problem pa so bile stopnice. Pogosto pa ima tudi glavobole. Jaz pa sem ostala po vseh mojih boleznih in operacijah, posebno po operaciji maternice in diagnozi raka, brez energije. Začela sva jemati Schindele minerale po priloženih navodilih. Prvi dan po jemanju teh mineralov sem čutila toploto po sprednjem delu telesa, drugi dan pikanje po vsem telesu, posebno pa na mestih, kjer sem bila operirana, tretji dan pa sem bila čisto zanič, šele proti večeru se mi je stanje izboljšalo. Zdaj se počutim bolje, imam več energije in krči so izginili. Z minerali si masiram dlesni, uporabljam pa jih tudi za obrazno masko.«
ČUDODELNO IN HRANLJIVO MASLO
Karitejevo
maslo
Je enkraten, zdravilen, hranljiv in večnamenski izdelek za nego kože, ki ga . afriške ženske uporabljajo že stoletja.
Narava je človeku dala vse, kar potrebuje za kvalitetno in kakovostno življenje. Če jo z ljubeznijo obdelujemo in upoštevamo njene zakonitosti, je lahko naše življenje na tem planetu zelo lepo. To je nekaj, v kar verjamemo z vsem srcem in to zavest širimo naprej.
Ekološka trgovina, Peter Babarovic s.p., Mestni trg 19, 4220 Škofja Loka T: 04 777 0 444, E: info@ekoloska-trgovina.si, www.ekoloska-trgovina.si
Karitejevo maslo ima izredno bogato sestavo in vsebuje večje število različnih maščobnih kislin, pomembne hranilne snovi, vitamina A in E ter alantoin, ki ima vlažilni in regene-racijski učinek na celice kože. Po vsem svetu ga uporabljajo za nego in zdravljenje kože. Vsebujejo ga vlažilne in regenerativne kreme, losjoni, geli in pripravki za nego las. Dom drevesa Karite, iz katerega plodov se maslo pridobiva, je v Zahodni Afriki. Tam beseda karite pomeni življenje. Afriški zdravil-ci plodove drevesa, ki čudodelno vplivajo na lepoto in zdravje, že stoletja uporabljajo za kuhanje, zaščitni vosek, za nego kože in las in za pripravo zdravilnih mazil. Uporabljajo ga tudi za zaščito pred soncem, saj naj bi imel naravni zaščitni faktor do številke šest.
Karitejevo maslo deluje:
protivnetno, pomirjajoče, vlaži kožo in dobro deluje tudi pri nekaterih dermatoloških težavah, kot so srbečica, ekcemi, kožni izpuščaji in luskavica. Uporaben je tudi pri preprečevanju strij, trdi koži na stopalih, pri razpokani koži, proti starostnim gubicam in pri celjenju brazgotin ali po britju. Dame ga uporabljajo kot podlago za ličenje, preizkušeno in pohvaljeno pa je tudi kot masažno olje.
Schindelejevi vulkanski minerali vsebujejo minerale in elemente v sledeh: kalcij: je pomemben za zdrave kosti, zobe in krepi vezivno tkivo železo: je potrebno za tvorbo krvi in kri obogati s kisikom
MINERALIEN
kalij: skrbi za boljšo prekrvitev srca in drugih mišic, uravnava krvni tlak in deluje odvajalno
silicijeva kislina: spodbuja prebavo in celično dihanje; izboljša videz kože, las in nohtov
magnezij: podpira srce in arterije cink: krepi celice in spodbuja presnovo
Ekološka
trgovina (J
SENIORPAKET
Termin: 01.10.2013 - 23.12.2013
Namestitev	3x polpenzion	5x polpenzion	Dodatni dan
Zdraviliški dvor****	132 €	215 €	43 €
Rimski dvor****	150 €	245 €	49 €
Sofijin dvor****	141 €	230 €	46 €
PAKET VKLJUČUJE:
•	Namestitev v dvoposteljni sobi v izbranem hotelu 4*
•	Parkiranje v parkirni hiši
•	Brezplačne meritve (krvni tlak, tehtanje, EKG in izračun indeksa telesne teže)
•	Uporabo kopalnega plašča in copat
•	1x izposojo nordijskih palic ali kolesa
•	1x vstop v Deželo savn Varinia
•	Neomejen dostop do spletnih vsebin žično ali brezžično
•	Neomejeno kopanje v termalnem bazenskem kompleksu
•	Neomejen vstop v Fitness center Spartakus
•	Pester animacijski program
•	Celodnevno kopanje na dan prihoda in odhoda
Klasična enoposteljna soba brez doplačila!
Informacije in rezervacije: booking@rimske-terme.si 03/ 574 20 11 | www.rimske-terme.si
Rimske terme, Toplice 10, 3272 Rimske Toplice
10
Popust se uveljavlja
za bivanje od nedelje do
petka ob predložitvi tega oglasa
BIVALNA ENOTA ZA LJUDI Z DEMENCO
V	STROČJI VASI
V	Domu starejših občanov Ljutomer se pripravljamo na odprtje bivalne enote (BE) za ljudi z demenco v Stročji vasi, ki bo nared za sprejem prvih stanovalcev proti koncu leta. V mirnem vaškem okolju, le tri kilometre od matičnega doma, že stoji nova, skladno zasnovana zgradba. Prav zdaj urejajo še okolico dovolj velike parcele, ki zaokroža celovit življenjski prostor.
V	postopku sta dobava in montaža notranje opreme, ki bo hkrati sodobna in domača za stanovalce.
BE Stročja vas je namenjena bivanju dveh gospodinjskih skupin s po 12 stanovalci, ki zaradi napredovane demence potrebujejo stalno varstvo in oskrbo. Koncept gospodinjske skupine (GS) velja v razviti Evropi za najsodobnejšo in najkakovostnejšo obliko prebivanja oseb z demenco. Postopoma se uveljavlja tudi v Sloveniji. GS kot »dom četrte generacije« izstopa iz okvira institucionalnega varstva v smeri »normalizacije«. Prebivalcem omogoča življenje, ki je tako normalno, običajno in domače, kot je le mogoče.
V	Stročji vasi želimo v celoti in dosledno uresničiti koncept doma četrte generacije. Zato BE ne bo pomanjšana kopija ljutomerskega doma, ampak vsebinsko nekaj drugega. Čeprav se že arhitektura naslanja na posamezno gospodinjstvo in družinsko stanovanje, ne gre le za izboljšanje bivalnih razmer, ampak za drugačno izhodišče in način delovanja. Temeljno vodilo je življenje v družinski skupnosti. Opuščamo za institucionalno varstvo značilne centralne funkcije (kuhinja, skupna jedilnica, pralnica). Vse dogajanje poteka v majhni življenjski skupnosti. Dnevne aktivnosti so fleksibilne, prilagajajo se aktualnim potrebam stanovalcev. Ker je BE dovolj velik in zaokrožen
življenjski prostor, zaposleni niso nenehno obremenjeni s skrbjo za varnost stanovalcev. Tim zaposlenih v GS je stalen, v skupini je ves dan gospodinja kot referenčna oseba. V takšnih razmerah se odnos s svojci spreminja v trajno vključenost oz. partnerstvo. Nobene zamisli pa ni mogoče uresničiti, če ni ljudi, ki bi to znali, zmogli in hoteli narediti. Zavedajoč se tega dejstva, smo se strokovno in načrtno že v začetku leta lotili izbire in usposabljanja zaposlenih za delo v BE. Celovit program usposabljanja je zajemal temeljna znanja o demenci, o psihosocialnem konceptu ter o sodobnih metodah in tehnikah dela z ljudmi z demenco. Potekalo je izkustveno v majhni skupini, večinoma v delavnicah, s ciljem oblikovanja optimalnih timov za GS. Ni še končano. Nadaljevalo se bo z uvajanjem in spremljanjem v začetnem obdobju delovanja BE.
Kot specializirana oblika bivanja bo BE Stročja vas sprejemala ljudi z diagnozo demenca iz ožjega lokalnega okolja in širšega območja. Nekaj več informacij o našem domu in BE je na spletni strani www:dso-ljutomer.si. Za pogovor o vseh podrobnostih smo na voljo v prostorih DSO Ljutomer ali po telefonu (socialna delavka Nataša Šumak, tel. št. je 02 585 11 08).
Boris Šunko, univ. dipl. psih., direktor
OF
special
Bres&skrbtwJ'
... waJc cüuv!
Vir special vložki za lahko inkontinenco Ščitijo pred neprijetnim vonjem, so izjemno prilagodljivi telesu, mehki, zračni, vpojni in prijazni občutljivi koži.
NOVO!
Tanki vložki za lahko inkontinenco s krilci za aktivne ter vlažni robčki za vsakodnevno higieno.
www.tosama.si I www.tosama-trgovina.sr
Siiuxl923
revija,
ki jo imajo radi
upokojenci
Veliko zanimivega branja in ugodnosti za le 1,9 € mesečno.
Pokličite na 01 530 78 44
za brezplačni ogledni izvod.
PISMA BRALCEV / PODLISTEK
51
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
Zahvale
Pomoč Metuljem hrabrega srca
Želja, da bi polepšali vsakdan Metuljev hrabrega srca, nas je ponovno, tokrat že sedmič, združila na dobrodelnem golf turnirju in prireditvi Skupaj za isti cilj, ki je bila v petek, 27. septembra 2013, na igrišču A-golfa v Olimju.
Za uspešno izvedbo prireditve se iskreno zahvaljujemo gostiteljema podjetju
Amonu in A-golfu Olimje
ter sponzorjem, ki so pomagali. To so: Kozmetika Afrodita, Beiersdorf, Co. Andraž, Cvetličarna Kozje - Vrtnarstvo Helena Štravs, dekleta iz Zagorja, Domača pekarna Resnik, Ekološki kmetiji Krivec in Zakošek, Graviart - Tanja Valenčak, Jelenov greben, Kozjanski park, Leo klub Rogaška Slatina, Mediacor, Mobitel, Občine Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah, OKO print shop in Časopis
OKO, Pivovarna in pivnica Haler, RBM Roman Bastašič - okvirjanje slik, izdelava ročno izdelane darilne embalaže, Simps's, Steklarna Rogaška in Franc Černelič, Tovotrade, Vila Platan, Wellness Aspara, Zaloker & Za-loker, Zavod Ekoalt Vindol in Zdenka Ivačič ter učenci in mentorji osnovnih šol Bistrica ob Sotli, Kozje, Lesič-no, Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah. Kamenček v mozaik dobrodelnosti so dodali tudi mladi prijatelji Nika in Lan Gradišek ter Neli Belina, ki so svoje glasove združili z violino in s kitaro.
Hvala golfistom, da so se prijazno odzvali povabilu, saj brez njih dogodka ne bi bilo, in nenazadnje hvala tudi gostom, da so petkovo popoldne namenili razmišljanju o bulozni epidermolizi.
POLONA ZAKOŠEK v imenu Društva Debra Slovenija
Prijazno osebje bolnišnice v Vojniku
Ko se peljemo iz Celja proti Vojniku, zagledamo pred Vojnikom na desni mogočno stavbo, ki se ji reče psihiatrična bolnišnica. Prevzame nas čuden občutek in prešine misel, kako se godi ljudem tam notri. Pomisliš, kaj če se sam znajdem onkraj teh zidov te mogočne in zelo lepo urejene stavbe in okolice.
Meni se je pripetilo, da sem se znašla onkraj teh zidov in bolnišnico spoznala tudi od znotraj ter se prepričala, da to ni noben bavbav.
Tukaj se zdravijo bolniki z različnimi diagnozami duševnega značaja, od depresije, bipolarne motnje, shizofrenije in seveda tudi raznih odvisnosti.
Zdravila sem se na oddelku za duševne motnje me-
sec dni in doživela nekaj, česar si tisti, ki tega niso poskusili, sploh ne morejo predstavljati. Seveda govorim o zdravstvenem osebju, od zdravnikov do ostalega medicinskega osebja, terapevtov ... To so osebe, kakršnih ne najdeš v nobeni drugi bolnici niti v zdravstvenih domovih. To osebje ima poseben čut do bolnih, je strokovno, prijazno, vedno dostopno. Vsakodnevno so neposredno v stiku z bolniki, čeprav se nekateri tudi po več mesecev zdravijo v bolnišnici. Tudi zelo težkim duševnim bolnikom zna zdravstveno osebje prisluhniti in to vsakemu posebej; ga posluša, četudi bi zdrav včasih rekel, da je to nemogoče, ampak v bolnišnici Vojnik je mogoče.
Tam ti pomagajo se, da se dvigneš, ko si čisto na tleh, brez moči in brez vsakega upanja, da bo kdaj bolje.
Zelo sem hvaležna vsem; zdravnikom, medicinskemu osebju in terapevtom za takšen odnos in zdravljenje, ki sem ga bila deležna v času bivanja v bolnišnici.
Včasih bi si želela takšen pristop tudi od zdravnikov in osebja na Onkološkem institutu v Ljubljani, kamor hodim na preglede. Tudi tam imajo opravka s težkimi bolniki, vendar imaš občutek, ko prideš tja, da si samo še številka. Ni časa za pogovor, dostopnost, prijaznost, samo papirje pogledajo in nasvidenje.
Ravno tako je pri osebnem zdravniku, ni časa za bolnega človeka. Želela bi si, da bi se vsak zdravnik in vsaka medicinska sestra zgledovala po vojniški bolnišnici. Zato še enkrat hvala, ljudje v belem v bolnišnici Vojnik.
Podatki o avtorju v uredništvu
Kako so kuhale gospodinje na Celjskem (22)
Pijače
Janez Trdina v svojih spominih iz prve polovice 19. stoletja med drugim zapiše tudi o pivskih navadah svojega okolja: »Vina so pili kmetje kaj malo ob delavnikih. Kdor je hodil take dni v krčmo, smatral se je za pijanca in zapravljivca, če ga tudi ni popil več, nego eno ali dve merici. Izmed delavcev dobili so ga edino kosci, seveda najslabšega.«
Kljub temu se je stanje v drugi polovici 19. stoletja krepko spremenilo in Trdina piše, da je nekoč vas imela le dva »šnopsarja«, leta 1866 pa so bile v vasi že tri žganjarne, v katerih so se fantje in dekleta zalivali z »vražjo brljivko«.
Na podeželju do sredine 19. stoletja alkoholizem še ni bil izstopajoč problem; alkohol se je kot hišna pijača šele uveljavljal, saj se je pijanosti držal slabšalen prizvok in je bila le občasni »luksuz«. Kljub vsemu se je trend porabe alkohola z rastjo kupne moči, razvojem sadjarstva in vinogradništva ter zaradi vpliva mesta na podeželje hitro večal. Vodo so pili skoraj samo še otroci.
Namesto vode
Celje je bilo zaradi obilice dobrih vodnjakov na boljšem
kot druga mesta, kjer so morali meščani že zaradi slabe vode posegati po nadomestilih - vinu in pivu. Pri tem tudi otroci niso bili izjema. Na slabo preskrbo z vodo pa seveda ne smemo valiti celotnega bremena krivde; najboljši generator alkoholizma je bila - kot vedno
-	socialna kriza.
Kljub priljubljenosti piva, vina, jabolčnika, različnih likerjev in žganja se je najprej v mestih, nato pa tudi na podeželju začela širiti priljubljenost brezalkoholnih pijač, z novimi postopki pri izdelavi in konzer-vaciji pa se je počasi širila tudi njihova uporaba. Tudi gospodinje so se na tečajih seznanjale z brezalkoholno uporabo sadja. Polagoma so se začele uveljavljati brezalkoholne pijače
-	malinovec in različni doma narejeni sokovi ter peneče pijače - šabesa, »kraherl«, »sifon« in mineralne vode.
Največji razmah je prav gotovo doživelo uživanje kave, katere pitje je v mestnih kavarnah in domovih postalo tudi sredstvo za družabna in druga srečanja. Na podeželju pa je ječmenova kava s kruhom, z žganci ... postala sestavni del zajtrkov in je marsikje zamenjala do takrat tradicionalne juhe in drugo hrano.
Steklenica za »sifon«
»Motilnica« za izdelavo surovega masla
SE NEKAJ RECEPTOV
Žitna kava
V vroči suhi posodi je treba dobro prežgati (posušiti) zrna ječmena, tako da močno zadišijo. Popolnoma suha zrna na drobno zmeljemo in dodamo še posušeno in zmleto korenino cikorije. To zmes skuhamo kot žitno kavo, ki je bolj znana kot bela kava za zajtrke in večerjo. (Elizabeta Cesar, Mozirje)
Rum
40 g rumove esence, 20 g sladkorja, 10 g arome, liter 90-odstotnega vinskega alkohola in 10 g vanilije zmešamo ter dodamo še 0,75 1 vode. (Grizold, Smolnik)
Zapiski Kuharske in gospodinjske šole Društva za otroško varstvo, Trbovlje, 1912/1913
Punč
V snežni kotliček damo 70 dag sladkorja in 0,5 litra vode ter mešanico postavimo na konec štedilnika, da se sladkor počasi raztopi in začne vreti. Pene pobiramo in ko se tekočina očisti, jo odstavimo. Nato damo posebej v lonec 0,75 1 vode in ko zavre, vržemo vanjo 5 žličk mešanega čaja, črnega in zelenega, malo limone in pomarančne lupinice, po okusu tudi vanilijo ter pokrijemo za tri do štiri minute. Čaj precedimo k sladkorju, dodamo rahlo ožet in skozi gost prt precejen sok 6 pomaranč in 2 limon ter po okusu ruma od 0,5 do 0,75 1. Punč damo v za to pripravljene pogrete vrčke ali kozarce. Posebej damo na mizo še pecivo.
52
BRALCI POROČEVALCI
M v ■ ■
Poživimo
Učenci so šolsko pot popestrili z ristancem.
Spomladi smo v zavodu Metro SR, zavodu za prostor Savinjske regije, pripravili urbani sprehod po mestni četrti Slavka Šlandra v Celju, s čimer smo spodbujali ljudi k pešačenju. Nadaljevanje teh vsebin je projekt (P)oživimo ulico, s katerim smo naredili korak naprej in z mladimi ugotavljali, kaj jim v mestni četrti manjka, da ne hodijo tako pogosto peš. Predlogi so bili nadvse zanimivi.
V sodelovanju z učenci II. osnovne šole Celje in s sofinanciranjem Mestne občine Celje smo konec septembra izvedli zanimive delavnice. Projekt (P)oživimo ulico je namenjen aktivnemu sodelovanju mladih pri urejanju javnega prostora. Izbrali smo šolsko pešpot od II. OŠ do Čopove ulice, ki poteka ob železnici. Na poti smo
z učenci 8. in 9. razredov skušali izboljšati pešačenje v šolo s pomočjo zanimive ureditve in različnih predlogov za večjo privlačnost omenjene pešpoti. Cilj projekta je tudi vzgajanje in promoviranje spoštljivega odnosa do javne lastnine.
Največ sodelujočih je predlagalo umestitev nove urbane opreme (koši, klopi), ureditev razsvetljave, postavitev košev za pasje iztrebke, novo tlakovanje, ureditev kolesarske poti, nove zasaditve in ozelenitve (tudi kot zelena pregrada med železnico in pešpotjo), adrenalinski park med drevesi, prostor za rolkanje, oblikovanje tematske poti, popestritev prostora z uporabo živahnih barv, nove stene kot zvočne pregrade med pešpotjo in cesto (za grafite in pisanje sporočil) ... Pre-
dloge so sodelujoči predstavili na papirju in s kredami na pešpoti. Eno od idej za popestritev poti so učenci izvedli tudi sami - narisali so »neskončni« ristanc, ki jih je do prvega večjega deževja privabljal k pešačenju v šolo.
Naslednji korak pri oblikovanju urbanističnega razvoja mestne četrti Slavka Šlandra bo javna tribuna občanov in strokovnjakov, ki bo 7. oktobra ob 16. uri v prostorih MČ.
Mladi so pokazali, da imajo ogromno idej, da so lahko kljub mladosti že aktivni državljani in da lahko z zanimivimi predlogi prispevajo tudi k izboljšanju javnega prostora našega mesta.
MOJCA FURMAN OMAN
Obiskala nas je tetka Jesen
V Vrtcu Šmarje pri Jelšah, v enotah Sonček in Livada, nas je te dni obiskala tetka Jesen. Z otroki smo jo pričakali v telovadnici vrtca, kjer je prišla jesensko opravljena in s košaro dobrot.
Tetka Jesen nam je zaupala, da je ravno pobirala jesenske dobrote, ko jo je pot
zanesla v vrtec Šmarje, enoto Sonček. Povedala nam je, da barva pokrajino v čudovite jesenske barve, da so jesenski plodovi že zreli in pripravljeni, da jih poberemo s polj, iz sadovnjakov, z vrtov, iz gozdov. Otroci so hiteli pripovedovati, da so doma že pridno potrgali grozdje, da pobirajo
jabolka, slive, orehe, vrtnine in poljščine. Tetka Jesen je bila zelo prijazna in nam je obljubila, da bo naslednjo jesen spet prišla. Otroci so ji veselo in razigrano prepevali pesmice, spremljali pa so jih naši glasbeniki.
JELKA ČUJEŽ METKA JANČIČ
r
S festivalske delavnice, kjer so pisali inicialke
Pisanje z osebno noto
V Žički kartuziji je bil deveti festival lepopisja. Osrednji dogodek je bila razstava petdesetih del, ki so jih poslali na razpis Turistično informacijskega centra Slovenske Konjice. K sodelovanju so pozabili slovenske eko šole, kjer so učenci nato izdelovali lepopisne izdelke na temo ekologije.
Med festivalom so za najboljše lepopisne izdelke podelili priznanja. Za prvo mesto ga je prejela Sara Vrečko iz Osnovne šole Ob Dravinji Slovenske Konjice, za drugo skupina štirih učenk iz šole Vače in za tretje Katarina Venko iz konjiške osnovne šole Pod goro. Namen le-popisnega festivala je, da spodbudijo šolarje k pisanju
z osebno noto. V okviru festivala lepopisja so prav tako odprli razstavo Sprehod skozi kartuzijo, kjer so sodelovali člani društva konjiških likovnikov in fotografov ter Društva šaleških likovnikov Velenje. Med drugim so pripravili še eko kviz in delavnico pisanja inicialk.
BJ, foto: TIC Slovenske Konjice
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 9. oktobra do 14. ure.
3.	čE
4.	PE
5.	so
6.	NE
7.	PO
8.	TO
9.	SR
t
plod do 16. ure, od 17. ure korenina korenina
korenina
korenina
cvet
cvet do 9. ure, od 10. ure list list
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 0l/754 07 43.
Buče z obrazi
Veronika Randl z Brega pri Polzeli je ob izdatni pomoči očeta Antona Brezovnika vzgojila pet buč velikank, težkih sto in več kilogramov. Odločila se je, da bo sosede povabila na bučijado, za to priložnost pa je iz buč izrezljala obraze pravljičnih bitij. Svoje delo je opravila tako natančno in domiselno, da je res vredno ogleda. Poleg tega je ob pomoči mame Štefke pripravila pecivo, bučno juho, zavitek, kruh in še več dobrot z dodatkom buč.
TT
Sosedje in avtorica Veronika Randl ob srednji buči
AKCIJA
53
Ultrazvoki za lažje in učinkovitejše zdravljenje
Od manj do bolj zapletenih ultrazvočnih aparatov - Anesteziologom zadostuje srednji cenovni razred
Le še nekaj mesecev nas loči do konca leta in tako se počasi h koncu bliža tudi dobrodelna akcija Novega tednika Za manj bolečin. V njej zbiramo prostovoljne prispevke za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin celjske bolnišnice. V tokratnem prispevku se sprašujemo o značilnostih ultrazvokov in predvsem o tem, kako olajšajo delo zaposlenim in kakšne prednosti njihova uporaba prinaša bolnikom.
Protibolečinska ambulanta deluje pod okriljem oddelka za anesteziologijo, intenzivno medicino operativnih strok in terapijo bolečin, v njej pa se spopadajo z bolečino. Ta namreč številne bolnike - na primer s težavami v hrbtenici, hudimi glavoboli in z rakom - spremlja ne le iz dneva v dan, temveč iz minute v minuto, a z učinkovito terapijo je bolečino mogoče odpraviti ali jo vsaj precej olajšati. Ultrazvok je pri tem še kako dobrodošel.
Nič več pikanja in vbrizgavanja zdravil »na slepo«
V ambulanti za zdravljenje bolečine med drugim izvajajo terapijo s tako imenovanimi blokadami perifernih živcev. Protibolečinsko zdravilo vbrizgajo čim bliže živcu, po katerem se prenaša bolečina, in ga tako omrtvijo. Brez ultrazvoka to počnejo »na slepo«. Kot razlaga specialist anesteziologije, reanimatolo-gije in perioperativne intenzivne medicine Anton Jošt, se anesteziologi pri blokadah orientirajo po določenih anatomskih točkah. Na podlagi izkušenj in znanja, kako priti do neke strukture v globini, napredujejo z iglo, dokler bolnik ne začuti določenih dražljajev ali dokler ne začne trzati mišica, ki jo oživčuje živec, ki ga želijo blokirati. Tako lahko vedo, da so približno na pravem mestu. Z ultrazvokom je delo lažje, saj aparat omogoča vpogled pod površino kože bolnika. S tem si lahko pobliže prikažejo globlje strukture, do katerih
Pridružite se nam!
Je bolečina, ki mine. In je bolečina, ki ostane. So ljudje, ki morajo živeti z njo. Iz dneva v dan. Želimo jim pomagati z nakupom ultrazvočnega aparata za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice.
se želijo prebiti na primer z iglo ali s katetrom. Pri blokadah natančno vidijo, kje leži živec, in tako lahko protibo-lečinsko zdravilo vbrizgajo točno tja, kamor je treba za najboljši učinek.
Hitrejša terapija in boljši učinek
Z ultrazvokom je delo torej lažje, ni pa aparat dobrodošel le za zdravnike, od njega imajo koristi predvsem bolniki. Izvajanje terapije je s pomočjo ultrazvoka praviloma krajše, saj je zdravnik z iglo hitreje na pravem mestu. Terapija je tudi učinkovitejša. »Lego vrha igle lahko natančno spremljamo in damo zdravilo na želeno mesto. Spremljamo lahko tudi, kam
se zdravilo v globini širi, če je treba, lahko tudi nekoliko popravimo lego igle in tako dosežemo res optimalen učinek,« pravi Jošt. Navsezadnje ultrazvok omogoča tudi dodatno varnost bolnikov, saj s prikazom notranjih struktur in lege igle ali katetra omogoča izognitev morebitnim poškodbam, ki se lahko zgodijo pri »slepi« metodi.
Dobra resolucija in prodiranje v globino
Ultrazvoki so seveda različni, uporabljajo jih zdravniki različnih specializacij. V anesteziologiji po besedah Antona Jošta v Sloveniji še niso prisotni prav dolgo, a so se izkazali za zelo koristne.
»Ultrazvok, ki ga bo bolnišnica kupila s pomočjo akcije Za manj bolečin, bo zagotovo zelo dobrodošel. Prepričan sem, da bomo v prihodnje našli še več priložnosti za njegovo uporabo in zagotovo bodo pridobitve zelo veseli tudi bolniki,« pravi anesteziolog Anton Jošt.
Uporaba ultrazvoka za bolnika ni nevarna. Aparat deluje po principu ultrazvočnih valov, ki se do zdaj niso pokazali kot škodljivi. Pred uporabo je treba kožo sicer namazati z gelom, da se izboljša stik med površino kože in sondo, kar omogoča boljše prodiranje ultrazvočnih valov v globino.
Praviloma jih sicer uporabljajo za terapijo bolečin in izvedbo regionalnih anestezij, v določenih primerih, predvsem v intenzivni medicini, pa so dobrodošli tudi za postavitev diagnoze. Z njimi lahko na primer hitro ugotovijo notranje krvavitve, praviloma pa anesteziologi pri diagnosticiranju sodelujejo še z ostalimi specialisti. Za učinkovito delo v anesteziologiji zdravniki sicer ne potrebujejo izjemno dragih ultrazvokov, saj sta v osnovi bistvena dobra resolucija slike in omogočeno prodiranje v globino. »Cene so odvisne od programske
opreme, zaslona in števila ter vrste ultrazvočnih sond. Mi v glavnem uporabljamo linearno sondo, s katero lahko prodremo vsaj nekaj centimetrov v globino, ker je potrebno, da strukture čim bolje razločimo, pa je nujna tudi dobra resolucija,« poudarja sogovornik in dodaja, da je s praktičnega vidika bistveno tudi, da je aparat čim manjši, okretnejši in čim bolj mobilen, saj sploh v operacijski sobi praviloma ni veliko prostora. »Tako ga lahko hitro prineseš, pogledaš, kar moraš, in ga odneseš.«
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
Različne strukture pod kožo različno odbijajo ultrazvočne valove, na zaslonu pa so vidne kot različni odtenki sive barve. Zdravniki uporabo ultrazvoka spoznavajo na izobraževanjih. Obstajajo že sicer tudi ultrazvoki z naloženimi možnostmi prav za potrebe anesteziologije. Na kratko so opisane nekatere tehnike pristopa, naloženi anatomske slike določenega področja in primeri ultrazvočnih posnetkov.
Celjska bolnišnica bo s pomočjo naše dobrodelne akcije Za manj bolečin kupila ultrazvok, ki bo olajšal delo v ambulanti za terapijo bolečin. Anesteziolog Anton Jošt upa, da se bo lahko ob njem kmalu fotografiral, tokrat pa se je postavil ob enega od ultrazvokov, ki jih v bolnišnici že uporabljajo.
—-^^^B Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami	Stanje na računu dne 2.10. 2013									
MIBHs DOBRODELN JMjI Za manj bolečin	n U	n U	o O		£ u	A V	n U	TÄ U	1 1	rTl -
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
Za ultrazvok -Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
54
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Z družabnega omrežja
Ne vem, če že veš, ugotovili so, kdo ali kaj je kalorija. Res še ne vejo, ali je insekt ali je mrčes, bakterija ali mogoče celo virus, ampak ta prasica ti zleze v omaro in skrči vse obleke.
Ni šlo
75-letnega dedka je zanimala kakovost njegove sperme, zato je šel k svojemu zdravniku. Doktor mu je dal stekleničko in rekel:
»Jutri zjutraj mi prinesite vzorec svoje sperme.«
Zjutraj pride dedek v ordinacijo in zdravniku pomoli prazno stekleničko.
Zdravnik ga vpraša, kaj se je zgodilo.
»Najprej sem poskušal z desno roko, a mi ni uspelo, nato z levo, a spet ni bilo nič. Potem sem poklical ženo, naj mi pomaga. Trudila se je z desno roko, nato je poskušala še z levico, a nič. Poskusila je z usti, zobmi, brez zob ... Nič ni pomagalo, nič se ni zgodilo. Poklical sem celo sosedo Ano, ker je mlada. Poskusila je z obema rokama, s stisnjenima kolenoma in tudi to ni pomagalo.«
Doktor je bil zgrožen: »Kaj, klicali ste celo sosedo?!«
Dedek odgovori: »Ja, zares, karkoli smo poskusili, pokrovčka nismo mogli odviti!«
Podobno
Push-up modrc je kot vrečka čipsa. Ko ga odpreš, je na pol prazen.
Bolj kot ...
Dekle: »Ali me imaš rad?«
Fant: »Da!«
Dekle: »Bolj kot nogomet?«
Fant: »Da!«
Dekle: »Bolj kot košarko?«
Fant: »Da!«
Dekle: »Bolj kot Real Madrid?«
Fant: »No, pretiravati pa ni treba!«
Ni dojel
Janez pride na mejo in carinik ga vpraša: »Cigareti?«
»Ne!«
»Alkohol?«
»Ne!«
»Kava?«
»No, ta bi mi pa prijala!«
Spraševali smo vas, kako se imenuje tradicionalna prireditev, ki jo pripravljajo otroci in je bila prejšnjo soboto v središču Celja. Pravilen odgovor se glasi: Pozdrav ptic miru. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Hilda Stopšinšek - Pintar, Spodnja Rečica pri Laškem.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Kako se imenuje priloga, ki jo najdete v tej številki časopisa in je povezana s problematiko starejših?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 8. oktobra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
Kje je telefon?
Janja Intihar je iskala svoj telefon in za pomoč zaprosila Urško Selišnik, češ naj jo pokliče, da bo slišala, od kod bo zazvonil. Telefon se je na Janjino presenečenje oglasil v Urškinem žepu! Ta je priznala, da ima navado vse tlačiti v žep, razen svojega telefona, ki ga vedno išče okrog, podobno kot Janja ...
Še enkrat?
Novinarka Špela Kuralt je po porodniškem dopustu prišla nazaj v službo in presenečeno ugotovila, da smo medtem v čajni kuhinji dobili nov štedilnik. »Ali je indukcijski?« je vprašala. Odgovor tajnice Tee Podpečan: »Ne, tistega bomo imeli, ko boš četrtič prišla s porodniške.«
»Pesnca«
Še ena na Tein račun: če ne zahteva dveh evrov za kavo, pa kriči, da naj ji novinarji oddajo naslove skladb, ki jih zavrtijo na Radiu Celje ob četrtkovi reklami za časopis. Nazadnje je samo omenila, da potrebuje »pesnce«, pa smo jo že zasuli s predlogi. Zbali smo se namreč, da se bo v nasprotnem primeru spomnila še na dva evra .
MODROSTI
Optimist vidi priložnost v vsaki nevarnosti, pesimist vidi nevarnost v vsaki priložnosti. (Winston Churchill)
ANEKDOTE
Maksim Gorki je bil duhovit človek. Rad se je šalil celo z ljudmi, ki jih je prvič videl. Ko se je mudil v Italiji, se je sprehajal okrog pokopališča, ki je bilo ograjeno z nizko živo mejo. Opazil je skupino moških, ki si je ogledovala živo m3ejo in živahno razpravljala. Radovedno je stopil k njim in jih vprašal, za kaj gre. »Živa meja ne ustreza več svojemu namenu, zato se dogovarjamo, da bi sezidali zid okrog pokopališča,« so mu pojasnili. Gorki se je zamislil in rekel. »Pustite živo mejo. Čemu vam bo tisti zid? Tisti, ki ležijo na pokopališču, tako ne morejo priti ven, oni, ki so zunaj, pa ne želijo noter!« (Anekdoto nam je poslala bralka Martina Žužek iz Dobrne.)
				3	2			
8	9	6						
					8	1	7	9
				2	9			
9	7	5					8	
	1		7			5		4
					5	8	4	6
			2		1			
4	3	7	8					
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
Psi imajo gospodarje, pa služabnike
V času, ko tole pišem, mi maček leži na kolenih, tako da imam malo težav, da dosežem tipkovnico. Ampak če se potrudim, nekako gre. Le da me počasi grabi krč v nogo in tudi moj križ, ki ni več rosno mlad, čuti posledice nepravilne drže. Ampak maček se ne premakne, kvečjemu obratno, še bolj se raztegne in od ugodja mi kremplje občasno malo zapiči v koleno. Zraven glasno prede. Če ga želim premakniti, se ne strinja in svojo jezo pokaže z ugrizom. Mrcina nehvaležna, pa iz obcestnega jarka smo ga rešili in mu dali topel dom, kjer misli, da je on gospodar! No, saj v bistvu je. Ko pridem domov, me pričaka pri vratih, je ves vesel in se smuka okrog nog. Že ve, zakaj. Počasi namreč odkoraka do kuhinje, vmes pogleduje nazaj, če mu sledim, nato sede pred omarico, kjer so njegovi pribolj-ški, in proseče zamijavka. Seveda dobi, kar želi. Komu pa se ljubi kar naprej poslušati te zvoke! Potem je seveda žejen. Ampak gospod maček ne pije iz skodelice, kot običajno počnejo navadni mački, temveč skoči na umivalnik in čaka, da mu odprem pipo. Če je dobre volje, sam pije, sicer čaka, da mu pomagam tako, da se mi v roko nateče voda, ki jo nato le z glasnim mla-skanjem spije.
Ker je dlak po stanovanju vedno v izobilju, jih skušam nekoliko odstraniti s tem, da ga pokrtačim s posebnim glavnikom za mačke. To mu ni niti najmanj všeč in če je dobre volje, mi uspejo trije ali štirje potegi po dlaki, včasih pa zbeži že, ko zagleda glavnik. Dlake tako frčijo naokrog in sesalec je nenehno v pogonu. Ki pa se ga boji in v takšnih trenutkih se skrije kam visoko, kjer se počuti varno. Še en zvok ga vrže iz tira, in sicer zvonjenje domofona. V hipu je pod posteljo in potem čaka, kdo se bo prikazal na vratih: če so tuji ljudje, večinoma ostane varno skrit
REŠITEV SUDOKU 69
9	3	7	1	5	2	4	8	6
6	2	4	9	8	3	7	1	5
8	5	1	6	7	4	2	3	9
5	4	8	7	6	1	3	9	2
2	7	3	8	4	9	5	6	1
1	6	9	3	2	5	8	4	7
7	1	2	4	3	6	9	5	8
3	8	6	5	9	7	1	2	4
4	9	5	2	1	8	6	7	3
pod posteljo, domače pa si pride pobliže ogledat.
Najbolj pogumen je torej takrat, ko je treba ugrizniti roko, ki ga hrani. Pa to ne malokdaj. Tolažim se, da je pač take vrste maček, ki ni najbolj družaben in ne mara božanja, kadar se on tako ne odloči, zato ga je treba pač pustiti pri miru. Toda on se tega načela pač ne drži in me nadleguje ravno takrat, ko je najmanj primeren čas. To pa je v času dela na računalniku. Če imam srečo, leži na tiskalniku in opazuje dogajanje. Sicer se začne s svojim dokaj obilnim telesom basati na moja kolena ali pa, kar je še slabše, hoče ležati pred ekranom. Za tipkovnico v tem primeru zmanjka prostora in ponavadi se konča tako, da jo držim na kolenih in se trudim napisati kaj pametnega. Maček pa se ne pusti motiti, včasih se za spremembo odloči še, da mu je najbolj všeč na stolu, kjer že jaz sedim. Nekaj časa prenašam ta teror, nato ne preostane drugega, kot da ga zagrabim in odnesem iz dnevne sobe ter zaprem vrata. Potem si nataknem slušalke, da preslišim proseče mijavkanje pred vrati. Če popustim in ga spustim noter, se zgodba ponovi. Včasih pridem po takšnih spopadih v službo vsa opraskana in pogrizena, kolen pa na srečo že dolgo ne kažem več, tako da se vsaj tiste rane ne vidijo.
Ampak brez njega bi bilo moje življenje tako dolgočasno. Le kdo bi skrbel za mojo nenehno rekreacijo, ko hodim odpirat balkonska vrata, da se lahko razgleda po okolici? Ali pa tovorim iz trgovine težke vreče peska za njegov WC? Kdo bi praznil mojo denarnico, če ne bi bilo njega, ki potrebuje kakovostno in seveda drago hrano? In kdo bi mi grel noge v mrzlih dneh in hotel ležati pri meni tudi, ko je zunaj 35 stopinj? Sami plusi torej! Sicer pa ljubitelji mačk vedo, o čem govorim, drugi pa se zdajle zagotovo držijo za glavo.
Kakorkoli, krč me je vmes res zagrabil, na srečo pa je tudi tekst že končan. Mi-jav!
MAČJELJUBKA
radiocelje
",^^95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
Križam Ke &
uqamKe
RISANI JUNAK
NAPADALEC NAZNANO OSEBO
NEMŠKA IGRALKA PARLO
NIZEK SLOJAST OBLAK
VODNA ŽIVAL
GOROVJE
MED EVROPO IN AZIJO
KRIŽAMKe AMERIŠKA «i IGRALKA UBAM E HUNT
BRITANSKA VIOLINISTKA (IDA)
PIVSKI VZKLIK
LIKALNIK (STAR.)
OTRDITEV PENISA
PERJE PRI REPI
ZGOLJ JAPONSKI REŽISER KUROSAWA
STRMAIN PODOLGOVATA VZPETINA SIJAJ
VELIKAGRAJ-SKASOBA
DRZAVAV JUŽNI AZIJI
ALMA KARLIN
SLOVENSKI
PEVEC FERFOUA
NAKLEPNA POVZROČITEV SMRTI
SERGEJ RAHMANI-NOV
ZGORNJA OKONČINA SMUČKE (POG.)
17
23
CENCA
POLKREPKA PISAVAV RAČUNALNIŠTVU
SLOVENSKI METALURG (CIRIL) JOSIP IPAVEC
GRŠKI BOG PODZEMLJA
DROBEN PESEK
FRANCOSKI PISATELJ (MICHEL)
POSNEMOVALEC (ZASTAR.;
MAJHEN GOBEC
PRIMORSKI CMOKI
DRŽAVA VJZAZIJI
STROKOV-NJAKZA ETIMOLOGIJO
13
AVSTRIJSKA REKA
USTVARJA-NJERAVNE POVRŠINE
20
VELIKONOČNI SPEV
SKLEPNI
DEL SKLADBE (IT.)
4. IN 18. ČRKA
KOS TKANINEZA POKRITJE
RANE POMORŠČAK DE GAMA
SL.SLIKAR (BOŽIDAR)
GRŠKI POLOTOK
IZRASTEK NAGLAVI
PEVKA DEŽMAN
VAS V BANATU
PREDPONA. KI POMENI TUJ
SLOVENSKI BIOKEMIK (VITO)
HROŠČ, KI SEHRANIS POSUŠENIM MESOM
ANTIČNO RAČUNALO
GMOTA SNOVI, KI ZDRSNES POBOČJA UREJENOST
JADRANSKI OTOK, SEVERNO ODMOLATA
BREZBARVEN OGLJIKOVODIK
VRSTA MAMILA
DREVO TROPSKE AFRIKE
PEVEC PLESTENJAK
MEŠANICA ZAVPLAVŽ
JUŽNOAMERIŠKI INDIJANEC
ITALIJANSKI SPOLNIK
24
SUMERSKA BOGINJA ZEMLJE ŠALA (POG.)
8
PREBIVALEC MALAJSKEGA POLOTOKA
RIMSKA6
NEKDANJI KITAJSKI PREDSEDNIK (SHAOOI)
EMILE ZOLA
STRUPENA KAČA, KI ŽIVI V PACIFIKU
RAZKAZOVANJE (ZASTAR.)
SEVERNO POLARNO OBMOČJE
ANDREJ ČERNE
GOSPA (SP.)
22
Nagradni razpis
1.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe in majica NT&RC
2.	nagrada: bon za dve pici v gostišču Hochkraut v Tremerju
3.	nagrada: bon za pico v gostišču Hochkraut v Tremerju
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 8. oktobra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 43
Vodoravno: SPRIJETOST, IRENE PAPAS, VIDAL, TELE, OBI, CAIRO, SOLNIK, ANA, TROSNIK, AC, UTRIP, PI, DRUŽINA, OKO, ADENIN, VARIVO, PAG, IR, KE, HUGO, NALOG, ITAL, SAMO, AKT, RA, ZI, VŽIG, TAR, BERNARDI, UM-
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
Ona: Uspeh v poklicu naj vam ne stopi v glavo, saj je kar nekaj časa trajalo, da ste se povzpeli tako visoko in bi bil padec nazaj zelo boleč. In nikar ne razlagajte svojih težav naokoli, saj lahko pridejo na povsem napačna ušesa.
On: Ne spuščajte se v avanture, ker si boste na. glavo nakopali nepotrebne težave, ki jih boste le stežka razrešili. Ne izplača se, še posebej glede na to, da je trenutno vaše življenje urejeno bolje, kot pa ste pričakovali.
Ona: Uspeli se boste pobotati s svojim partnerjem in si zagotoviti malce bolj umirjen tempo v vajinem odnosu. Očitno je včasih bolje malo popustiti in si tako prihraniti marsikateri grenki trenutek.
On: Končno bo tudi vam uspelo priti na zeleno vejo. Potreben je le še majhen napor in vaš trud bo obilno poplačan. Nato pa nikar ne pozabite na tiste, ki so vam pri uresničevanju vaših ciljev v veliki meri pomagali.
I.,'..1 'J».w,J
Ona: Ne verjemite tistemu, kar govorijo ljudje, ampak poslušajte samo tisto, v kar ste se tudi sami prepričali. Saj veste, da so edino ljudje celo iz muhe sposobni narediti slona, pa čeprav dobro vedo, da lažejo le sebi.
On: Rešeni boste skrbi, ki so zadnje čase nenehno v vaših mislih. Še vedno pa vam ne bo uspelo nadoknaditi zamujenega v preteklem obdobju, ko ste živeli vse preveč lahkotno in ne-obvezujoče. Dobro bi bilo, če bi si poiskali pomoč!
Ona: Še vedno se ne boste uspeli otresti večnih sumničenj do vašega partnerja, kar vas lahko še drago stane. Pazite se, saj se lahko vaše poizvedovanje o njegovih opravkih sprevrže v pravo nočno moro tako za vas kot tudi za njega.
On: Z olajšanjem boste pričakali korenite spremembe na ljubezenskem področju, ki vam bodo omogočile malo več manevrskega prostora v odnosu z vašo partnerko. Tokrat boste vzeli zadevo na bolj resen način.
DVOJČKA *#>S1MIEC .UL
Ona: Ne odpovejte nameravanega srečanja, saj sedaj ni pravi trenutek za taktiziranje. Trezen premislek vam sploh ne bo škodil. Še najbolje bi bilo, če bi poslušali partnerjev nasvet, saj vam s tem hoče le dobro.
On: Ni dobro, da zamenjujete med ljubeznijo in poslovnostjo. Če hočete uspeti, potegnite med tema dvema pojmoma čim jasnejšo ločnico. Prijatelj vas bo rešil iz zapletene situacije, ki je predvsem posledica te zamenjave.
Ona: Na prvi pogled se vam bo mogoče zdelo, da vam ni uspelo, toda kaj kmalu se boste prepričali, da se je vse skupaj končalo še bolje, kot pa ste pričakovali. Prijatelji vam bodo malce zavidali, vendar ne v slabem pomenu besede.
On: Imenitno se boste zabavali, poleg tega pa še zaslužili. Vseeno pa raje premislite, ali je to res samo vaša zasluga. Kljub velikemu uspehu ne pozabite na prijatelje, saj jih boste nekoč še potrebovali.
Ona: Prijeten neznanec vam bo dodobra polepšal dolgočasen vikend. Poskusite iz vsega skupaj iztržiti kar največ, saj se priložnost zlepa ne bo več ponovila in kaj lahko se zgodi, da boste na koncu ostali sami.
On: V kratkem boste stopili za več korakov po poti, ki vas vodi k lepemu poslovnemu uspehu. Vaša večja uveljavitev bo predvsem posledica trdega dela, seveda pa ne smete zanemariti tudi pomoči svojih prijateljev!
KOZOROG
Ona: Morda je ravno sedaj pravi čas za avanturico, ki pa bi lahko kaj kmalu začela preraščati v veliko resnejšo zvezo, kot pa ste predvidevali. Pazite, da se ne boste zapletli tako globoko, da se ne boste uspeli izmazati!
On: Oseba, ki vas obožuje se vam še vedno ni pripravljena odreči, zato bo še nadalje spletkarila in vas poskušala ujeti v svojo mrežo. To vam bo sicer všeč, povsem druga stvar pa je, kako bo to sprejela vaša partnerka.
BRA, AGENT, OZARE, USAD, JOD, REBRO, NESTLE, TIČ, IKRE, ČAST, BS, IZID, CIKEL, KISIK, CENILEC, VARIKINA, AMANDMA, ANIMATOR.
Geslo: Prihaja čas vinskih trgatev.
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za kitajsko medicino v Celju in majico NT&RC, prejme: Silva Krušič, Vrbje 18a, Žalec.
2.	nagrado, bon za gostišče Bohorč v Šentjurju, prejme: Lenka Kovačič, Planina 73, Planina pri Sevnici.
3.	nagrado, bon za pico v gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Zinka Handič - Tržan, Čopova 25, Celje.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Ona: Pred vami je teden, ko vam bo uspelo doseči tudi tisto, kar si že tako dolgo želite. Še predvsem to velja za vaše ljubezensko življenje, kjer ste bili do sedaj kar nekako prikrajšani. Sedaj bo povsem drugače.
On: Imate zelo veliko možnosti, če jih boste seveda znali izkoristiti. Prijatelj vam bo poskušal pomagati, zato ga nikar ne zavrnite. Z njegovo pomočjo bo uspeh popoln, pa še prijetno se boste zabavali.
DEVICA ^
Ona: Če boste želeli še naprej ohraniti mir v hiši, se boste morali marsičemu odreči, predvsem pa svojim avanturam. Partner postaja vse bolj sumničav, zato nikar ne pretiravajte. Slabo se bo končalo!
On: Kar sijali boste od zadovoljstva, saj je pred vami obdobje, ko vam bo šlo vse po načrtih, še posebej na ljubezenskem področju. Spoznali boste nekoga, ki bo v vašem življenju več kot samo senca.
VODNAR
Ona: Zajela vas bo velika delovna vnema, tako da enostavno ne boste znali biti na miru. Izkoristite to priložnost, da si naberete nekaj prednosti pred ostalimi, saj bo ta nenadna vnema popustila še hitreje, kot je prišla.
On: Odkrili boste marsikaj presenetljivega v svoji okolici, vendar to še ne pomeni, da so vas ves čas vlekli za nos. Izkoristili boste novo ljubezensko priložnost, za katero pa niste povsem prepričani, da je tisto pravo.
Ona: Kar nenadoma se bo pokazala odlična priložnost na ljubezenskem področju, kar vas bo izjemno razveselilo. Nikar se ne obotavljajte, ampak seprepustite vrtincu čustev, ki vas bodo zajela.
On: Oseba, na katero bi radi naredili dober vtis, vas preveč dobro pozna, zato se preveč ne trudite. Pustite času, da bo povedal svoje. Vsekakor imate veliko boljše možnosti kot pa si morda mislite...
2
11
4
6
5
10
9
7
14
18
16
19
15
21
56
RUMENA STRAN
Večer spominov
Markantna stavba z renesančnim jedrom in s klasicističnim pročeljem v Prešernovi ulici 17, nekdanja mestna hiša in simbol mesta, je leta 1963 postala Muzej revolucije Celje. Prenova za novo namembnost je arhitektu Dušanu Samcu predstavljala poseben izziv, ki ga je odlično izpeljal. Pred dnevi so enega od kavarniških večerov ob 50-letnici muzeja posvetili omenjenemu arhitektu. O njem in njegovem ustvarjanju so se z direktorico muzeja mag. Tanjo Roženbergar pogovarjali gostje: arhitekta mag. Dušan Kramberger in doc. Miha De-šman ter akademski kipar Anton Herman, avtor doprsnega kipa Dušana Samca.
NC, foto: NATAŠA MÜLLER
Klobasa v reviji in na krožniku
Zgodovinsko društvo Celje je v četrtek v zgodovinskem arhivu na domiseln način predstavilo najnovejšo številko revije Zgodovina za vse. Urednik in direktor celjskega arhiva Borut Batagelj je poskrbel, da je bilo druženje povsem v stilu vsebine tokratne izdaje. V njej namreč osrednji prispevek govori o kranjski klobasi, ki je imela posebno mesto v oblikovanju slovenske narodne zavesti. Da o njej zgodovinarji tokrat niso samo govorili, so si jo ob koncu predstavitve tudi dejansko privoščili - klobaso namreč.
ŠO, foto: arhiv ZGC
Nekdanji Ponkovljan o sokrajanu
Družina Dušana Samca z gosti večera (z leve): vnukinja Maša Samec, žena Marija Bitenc Samec, Anton Herman, Tanja Roženbergar, Miha Dešman, Dušan Kramberger in hči Vanja Samec.
Ponosna tekača
Na letošnjem Teku po ulicah Žalca sta sodelovala tudi žalski občinski svetnik Vojko Zupanc in direktor žalske komunale Matjaž Zakonjšek. Slednji se je na koncu ponosno postavljal z odličjem. Vprašanje pa je, če si ga je pritekel sam ali ga je dobil le v varstvo?
LK
Foto: SHERPA
Med Zemljo in vesoljem
Na najnovejšo razstavo o kiparstvu v celjski galeriji sodobne umetnosti je prišel tudi Dragan Živadinov, človek, ki je Slovenijo popeljal v vesolje z idejo o Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. Na celjski razstavi pa se je tokrat vživel v znano in preverjeno zemeljsko »tehnologijo« pošiljanja pisem in preveril uporabnost razstavljenih predmetov. Komu je pisal, ni povedal.
NC, foto: GrupA
Le kaj počneta vsestranski Drago Medved in likovni ustvarjalec Jože Žlaus skupaj ob razpelu in mašnem plašču? Oba občana Vojnika je namreč povezala spominska razstava o Slomšku, ki so jo odprli v župnijski kašči v Novi Cerkvi. Razstavo je oblikoval Medved, Žlaus je upodobil Slomška, ki je med bivanjem v Novi Cerkvi oblačil mašni plašč s fotografije. Medveda poznamo kot strokovnjaka za kulturo pitja vina, zato sta gotovo kakšno rekla tudi o letošnji trgatvi in letini. No, Slomšek, ki je moral vsak dan piti vino po službeni dolžnosti ter mu je posvetil pesem En hribček bom kupil, je vsekakor dobro izhodišče pogovora na takšno temo. Medveda in Slomška povezuje tudi rodni kraj, za oba je to Ponikva pri Grobelnem.
BJ, foto: GrupA
Vsega je kriv oče
Glasbena pot Ota Pestner-
ja se je začela v drugi polovici 60. let v Celju, ko je kot čudežni deček s špansko-italijan-skim naborom priljubljenih pesmi začel osvajati srca na terasah gostilne Koper in hotela Evropa. Kot je poudaril na predstavitvi svoje monografije Ciganska kri avtorja Mateja Krajnca, je za njegov začetek glasbene kariere v prvi vrsti kriv oče Oto. Pestner si je kot majhen deček močno želel magnetofon. Ker si ga njegova družina sprva ni mogla privoščiti, ga je sestavil kar sam iz dveh pokrovk. Oče je nato le kupil pravega, na katerega je celjski glasbenik posnel prve pesmi ob spremljavi očeta s harmoniko.
ŠO
Foto: NATAŠA MÜLLER
Oto Pestner starejši in mlajši na četrtkovi predstavi monografije Ciganska kri avtorja Mateja Krajnca v Muzeju novejše zgodovine Celje
aktivna starost
str. 37-50
PRILOGA SLOVENSKIH POKRAJINSKIH ČASOPISOV