F Prvi slovenski dnevnik f Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v c/tmeriki tJfe first rimifML Dftfly~ in the United States. Issued every* day except Sundays and Hofiday* Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., ™>eb the Act of Congress of March 3,1879. ŠTEV. 246. NEW YORK, V SREDO, 19. OKTOBRA 1904. LETNIK XL Duh y zadregi. SODNA OBRAVNAVA PROTI DUHU BROOKLYNSKEGA DUHOVNA. DVORANA POLNA RADOVEDNEŽEV. Rasmnsenov napad na "Padajočo vodo" je dokazal, daje bil 'duh' ponarejen. DUHOVEN ZAPRT, -o- Skoraj ves ponedeljek imelo je policijsko sodišče na Gates Avenue.. Brooklyn Borough, v New Yorku oprav it i s znano obravnavo radi11 duhov". Ze dolino se občinstvo ni zanimalo za kako obravnavo v tolikej meri, kakor bas za to, kajti v sod ne j dvorani smo opazili vse %-rste slabih in dobrih duhov. Ko so pr oči t al i obtožnico proti duhovnu Hugh Moore-ju, je bilo v dvorani vse tiho. Med tem, ko so priče prisegle, da so bili duhovnovi duhovi navadni malo-oviti ljudje, kteri so bili v sod-nej dvorani vidljivi, je trdil mežnar CKas. L»ow od cerkve na Clermont Avenue, da so bili vsi duhovi, ceio oni indijanskega glavarja "Padajo-ča voda" pravi in ne ponarejeni, kot whiskey na dolenjej zapadnej strani. Slednjega duha so namreč, kakoi smo /,e poročali, pobožne oveiee ne-i omiljeno preteple. Pru-e so nadalj-izpovedale, da bi duh "Padajoče vode" ne mogel zginoti, ako bi ga pri tem duhoven ne branil s svojo prc-kl.jo. Jakob Rasmusen je poročal, kako je pronašel, da .je duh indijanskega glavarja "Padajoče vode" ponarejen, kajti duh ni bil oihče drugi, nego — duhovnov oče. lv<» je hotel priča duhu odvzeti njegovo perje, ga j; JAPONCI ZOPET TEPENI! -o-— Japonci so bili ob levem krilu poraženi imajo velikanske izgube; poskus vzeti Rusom nek grič so Japonci krvavo plačali. in RUSI NAPREDUJEJO. — KUPI MRTVECEV. — RUSI SO TUDI ODBILI NAPAD NA DESNO KRILO. — BOJI OB PRELAZU DA. V PETROGRADU VLADA VESELJE. palico, na kar je duh duh napad« be/al. Kaj ve? zabave je pa nudil pri so di:'-u mežnar Chas. Low, kteri ji pričal, da je duhoven Moore ime! je potem kar zginol v zraku. Duhovna so potem odvedli v za por, kjer ostane do porotnih obra\ nav brez duhov. PROTI UNIJAM. Trust za jeklo in Carnegie Steel Co. proti Amalgamated Ass. Pitt-bur- Pa.. IS. ok t. United Sta tes Steel Corj>oration, splošno znana |hk1 imenom trust za jeklo, sklenila je pri svojej lukajšiijej soji. potro žiti milijon dolarjev v svrho vničenja delavske organizacije Amalgamated Ass. of Iron and Steel Workers, katere člani so pričeli štrajkati v Young-towmi in Oirardu, Ohio. V Youngstownu je veljal boj z delavci že dosedaj $300,000. O tamoš njem položaju je j>oročal I. AV. Jenks, kteri je ravnatelj tamošnje tmstove tovarne. Na to so sklenili predsedniki raznih t rust o vi h tovarn, pomagati Carnegie Steel Co., da bode tem preje vničenn delavska organizacija. Predsednik A. E. Dinkey od Carnegie Co. je naznanil predsedniku organizacije tnistovib delavcev, da bo trust ukrenil vse potrebno, kakor hitro prieno še drugi delavci štrajkati in da bode delavska organizicija prn\ gotovo razdejana. Delavci so odg< -vorili, da se lx>ja ne boje. V Youngstownu in Oirardu, O., dobivajo sedaj neinujski delavci večjo plačo, nego so jo dobivali štrajkarji. Krvavi pretep med farmerskimi delavci. Lancaster, Pa., 3". okt. Farmersk: delavci Frank Menklaus, John Čorbam in Tom Hnban. so včeraj prisostvovali nekem političnem zborovanju in so hoteli, ko so se vračali domov, prenočiti v nekem hotelu v Vo ganville, kasneje so se pa med seboj sprli in pri tem je Huban potegnil nož ter Menklausa nevarno ranil. Na to je Huban zbežal in ga do sedaj še niso zamogli najti, Vslužbenke telefonske družbe štraj-kajo. Portland, Ore. 17. okt. Kacih 150 vslužbenk tukajšne telefonske družbe je pričelo štrajkati, radi česar je telefonski promet popolnoma ustavljen. Mukden* 10. okt. Ravnokar je seink:'i dospelo poročilo, da so Rusi >r zr- tli japonsko levo krilo, ktero ma ".rromne izgube in da ruska vojaka na vsej vrsti napreduje. Ba, ' so Rusi tudi zasedli Japoncem \sa pota, tako da se ne morejo umakniti. Ruske pomožnže čete hite sedaj na ono mesto, da popolnijo smrtni udarec za Japonce. Ravnokar je dospel semkaj tudi neki ordonančni Častnik generala Miščenka, kteri poroča, da se je pri Laitker-i, 35 milj južno od Shake, vnela grozno krvava bitka. Tjekaj je 1 uspel general Mišeenko, da izvršuje /vezo med ruskim središčem in iztočnim krilom. Japonei skušajo ta-mn-no zvezo razdejati in tako se je vnel boj. Od jedne sotnije strelcev -talo je le 50 mož, da niso bili ra- zopet ob vsej fronti. Vso noč so gromeli topovi. Pogled na bojišče krog Potulovega griča je grozen,kajti vsa zemlja je pokrita z prebodenimi Japonci, med kterimi leže tudi ruski vojaki. Kraj njih leže zlomljene puške in drugo orodje, ktero je služilo vojakom za orožje. Petrograd, 19. okt. General Saharo v poroča, da so Rusi odbili napad na svoje desno krilo, in zasedli vas Shalaneo. Dopisnik Nemirovie Dančenko br-zojavlja, da so Rusi, predno so izvršili napad na Putilov grič, ves dan streljali nanj. toda Japonei še niso ostavili svojih pozicij. Ivo je solnce zašlo, je ukazal Kuropatkin grič naskočiti. N aši so napredovali in Japonei so neprestano streljali na nje. ne da bi jih mogli vstaviti in ob 11. že deseti dan in vojaki so že zelo izmučeni. London, ISt ok.. Bojno polje je pokrito z trupli usmrtenih Japoncev in Rusov. Dosedaj je padlo na obeh straneh 60,000 mož in sedaj bode pričel general Kuropatkin zopet z ofen živo ter bode trajala bitka še par dni, tako, da bode število žrtev izdatno naraslo, predno bode ruska zmaga popolna. Danes se bojujejta obe vojski na življenje in smrt. Kozaki so odjezdili na bojno polje prepevaje svoje bojne pesmi. Oni poslujejo kot prednja straža ruske vojske. Japonci so prisiljeni umakniti se in se tudi umikajo pustivši na bojišču na tisoče svojih vojakov. Petrograd, 18. okt. Semkaj se br-zojavlja, da je Kuropatkin krepko prijel Japonce ob središču in levem krilu, kjer so Rusi prekoračili reko Shake. Ob vsej fronti je zepet sli sati gromenje topov. Kolone generala Miščenka so prodrle japonsko vojsko, ktera je skušala obiti rusko desno krilo. Mukden, IS. okt. Vso noč je deževalo, toda gromenje topov ni niti za trenotek ponehalo. Tokio, IS. okt. V nedeljo so Rusi obšli neko japonsko kolono in pri tem Japoncem vzeli 37 topov. Pričakovati je druge velike bitke. Petrograd, IS. okt. General Saha-rov brzojavlja vojnemu ministerstvu: "V noči med 17. in 19. okt. so Rusi pognali Japonce ob njihovem desnem krilu in zasedli vas Salanei. Vso noč smo pokopavali mrtve Japonce iit Ruse. Pokopali smo jih z vojaškimi častmi." Petrograd, IS. okt. Izid bitke severno od Liaovanga še ni odločen. Vlada ne taji, da se je general Kuro patkin v minolem tednu umaknil, za- Iz današnjih poročil, ktera javljajo da so vso noč gromeli topovi, je raz vide'ti, da se vrši nekaj važnega. Vendar pa ministerstvo niti z jedno besedo ne omenja, kak namen je imelo streljanje in ktera stran je pričela napadati. Kuropatkin operira sedaj proti Japoncem z 280,000 možmi. London, IS. oktobra. Ruske vrednostne listine napredujejo v njihovej vrednosti, dočim so japonski bondi zopet nazadovali za iy2 točke. Tukaj krožijo vesti, da so Rusi vjeli japonskega generala Kurokija. Petrograd, IS. okt. Washingtonsko poročilo, da smatra ameriška vlada sedanji čas ugodnemu za posredovanje v vojni med Rusi in Japonci, je napravilo v tukajšnjih krogih le pomilovalni vtis. Misel na sklenitev miru je prišla mnogo prezgodaj. Predsednik RooseVelt bode dobil oster odgovor, ako bode skušal sedaj "posredovati". Newyorske vesti. STAVA RADI RUDEČIH LAS. — VRELA VODA ZA ROPARJE. — NESREČA ZA NESREČO, Naši patrijotje. — Začarano mleko. — Brez ljubezni ni življenja. RAZNOTEROSTI JAPONCI NA BOJNEM polju. njeni. Dve sotniji, kteri sta svoje streljivo že porabili, sprejeli sta Ja-once, ko so se približali, s kamenjem, prodrli japonske vrste in jih /apodili v divji beg. Včeraj so se vršili boji na obeh -traneb velike mandarinske ceste. General Kuropatkin je neumoren in vodi ofenzivna gibanja svoje vojake osobno. Njega ne more nihče vz-mjati iu na njegovem licu je često-krat opaziti miren nasmeh. Vsled deževja so reke izdatno narasle. Kozaki so dovedli semkaj 37 japonskih topov, ktere so Rusi odvzeli Ja-l>oncem dne 17. t. m. Nadalje so ko-zaki dovedli tudi sto vjetih Japoncev. Ruski vojaki so jim postregli z kruhom in vodo iu jim pomagajo, kakor morejo. Mnkden, 10. okt. Japonci so zaman skušali zopet zavzeti oni grič, od kjer -o jih Rusi tako sijajno pregnali. Kljub groznemu klanju, med kterim so morali Japonci bežati, so sedaj Japonci po noči od 17. na IS. t. m. naskočili imenovani grič , kterega sedaj i menxi jejo Pot ulov. Ruse je naskočilo devet japonskih polkov. Po noči so se približali in takoj zjutraj so grič naskočili. Toda grič so Rusi junaški branili in po kratkem klanjn, so morali Japonei bežati. Kozaki generala Miščenka, pod vodstvom pobočnika Gavrilova, se bojujejo na jusroiztoku. Kozaška baterija je prisilila japonske topove vtih-noti in je prepodila več bataljonov japonskih pešcev. Rusi so zopet zasedli postajo Shake. Sedaj se bojujejo uri po noči je bil grič ruska posest. Niti ob prelazu Sipka, niti pri Plevni niso bili prizori tako grozni, kakor pri Putilevem. Prvi je prišel na grič Putilev, kteri je vodil napadajočo brigado. Japonski topničarji so padli pri svojih topovih. Kuropatkin se je ruskim junakom osobno zahvalil za junaški čin. Vplenjene topove so vojaki odvedli v Mukden. Petrograd. 10. okt. Po vsem mestu vlada veselje vsled poročila, da je Kuropatkin zopet pričel z ofenzivo. Včeraj so meščani obhajali god care-viča in mesto je bilo razsvetljeno. Prodajalci časnikov kriče po ulicah: "Sijajna ruska zmaga!" in zvečer so izšle posebne izdaje listov Hoteli in restavranti so polni ljudi in povsodi se govori samo o Kuropatkinove.i zmagi. Vendar pa ljudstvo sprejema ugodna poročila nekako mirno in ne tako. kakor v ameriških mestih. — Bojna sreča pri reki Shake se je prehitro spremenila v korist Rusije, da bi jej zamoglo tudi prosto ljudstvo slediti. Car je prejel od generala Kuropat-kina poročilo- da Rusi napredujejo. Tokio, -18. okt. popoludne. Ruska vojska se sedaj zopet koncentrira za drugo veliko bitko in sicer pred fronto leve japonske vojske, pod po vel j-ništvom generala Oku in japonsko osrednjo vojsko pod vodstvom generala Nodzu. Danes je trajala bitka ob vsej vrsti. Sovražni si vojski se bojujejta jedno pa povdarja, da Japonci do sedaj še niso prav ničesar dosegli, pač so bili pa že v tem tednu čestokrat poraženi. Vsakdo je uverjen, da so bila japonska poročila o zmagi prezgodna. Obe vojski sta zelo utrujeni in i?:id bitke bode najbrže odvisen od tega, ktera vojska bode zamogla naj-preje okrevati. Japonske čete so grozno razbite in skrajno demoralizi-rane. Car je dobil danes zjutraj poročila generalov Kuropatkina in Saharovi« o porazu Japoncev pri Shanlandsi. Ob ruskem levem krilu se včeraj niso bojevali in japonske operacije proti železnici so se izjalovile. General Oyama zbira čete za napad na rusko središče. Najbolj so se odlikovali Rusi, ko so porazili Japonce pri nekem griČu, kteremu so sedaj dali ime Putilov grič. Tako ga je imenoval Kuropatkin po gereralu, kteri je z svojimi sibirskimi strelci porazil Japonce, za kar je takoj na bojišču dobil križec sv. Jurija. Grič je branila cela divizija Japoncev z mnogimi topovi. Rusi so pa kljub temu prišli v njihovo bližino in Japonce z bajoneti pregnali. Japonske izgube so bilegro-zne. Na vrhu griča Rusi pozdravili Japonce z meči in bajoneti. Ruski vojaki so na bajonete nataknjene Japonce vzdigovali v zrak, in kdor ni bežal, je bil usmrten. Ruske vrste razprostirajo se sedaj proti iztoku v smeri reke Shake do Uindiapu in od tam dalje do ceste, ki vodi do Bentsiaputse. — V Union League klubu so se včeraj člani pogovarjali o bodočih volitvah. Pri tem so se menili tudi o Parkerjevih laseh, kteri so slieni predivu. Pri tem je več članov stavilo, da Zjedinjene države še niso imele predsednika, kteri bi imel ru-deče lase. Da se prepričajo, je-li imel predsednik Jefferson rudeče lase, odpotoval je klubov odbor v Washington. da si ogleda sliko Jeffersona v rudečej dvorani Bele hiše. Večina odbora je dognala, da Jefferson n! bil "rudeč", temveč svetlolas. Oni, kteri so stavili, da dosedaj nismo imeli rudeeelasega predsednika, so stavo dobili. — Najnovejše sredstvo za prepo-ditev roparjev izumila je kuharica H. Giemanova v bližnjem Mount Vernon u. Tako je včeraj z vrelo vodo oblila necega gosta, kteri bi rad zvedel, kje hrani njena gospodinja denar. Ropar je grozno oparjen in poparjen bežal in ne bode nikdar več prišel. — Pred par leti je odvetnika E. J. Kilbersteina povozil voz poulične železnice. Takrat je izgubil roko. Ker pa človeka nikdar ne obišče sama, se je v minolem letu zaljubil in poročil Včeraj je tožil svojo soprogo pri sodišču, ker mu — greni življenje. Ona ga je namreč pretepla in mu skušala odtrgati levo uho. Da je pa nesreča popolna, je sodnik toženo — oprostil. — Služba, ktera je sedaj prosta za komisarja parkov v Bronx Boroughu, prinaša letnih $7000, toda do sedaj je še ni nihče dobil. Mayor je v velikej zadregi, kajti kandidatov je toliko, da jih sploh ne more izbrati. Patrijo-tov po $7000 na leto ne bode nikdar zmanjkalo. — Gospa Lena Bakova je provzro-čla v svojem stanovanju št. 329 isto-čna 59 ulica tak nemir, da je morala posredovati policija. Ona namreč domneva, da je hipnotizirana vsled vžvanja mleka. Sedaj so jo odvedli v znani paviljon v bolnici Bellevue. Pijanci, ktere zdravijo v bolnici se čudom čudijo, kako se je mogla vpi-janiti z mlekom. — 221etni Ernest Skinner, 66 Cooper St., Brooklyn Borough, je več mesecev žaloval po smrti svoje izvo-Ijenke. Včeraj tega ni zamogel več prenesti in se je napil karbolne kisline. Tudi njegova izvoljenka se je zastrupila. — Včeraj zjutraj skočil je Francoz Pavel Goddard raz williamsbnr-ški most in je bil na mestu mrtev. Iz višine 125 čevljev, padel je na ulični tlak in sicer na kolena. Kosti njegovih stegenj so se mu zarinile v trebuh Vse truplo je bilo grozno razmesarjeno, samo obraz ni bil niti malo poškodovan. Samomorilec je še le nedavno prišel v Ameriko. V Franciji je bil častnik in tamkaj ostavlja tudi svojo rodbino. Pri njem niso našli denarja. — 651etnega John Coryasa, št. 363 Grand St., je včeraj povozil voz poulične železnice in mu odrezal, obe nogi. Odpeljali so ga v bolnico, kjer dvomijo, da ostane pri življenju. WAZNAWILO. Izseljencem, kteri potujejo iz Hrvatske in Ogrske v New York, naznanjamo, da velja vožnja z regularnimi pazniki Hamburške par obredne družbe iz Hamburga do New Yerka 1« $io. Važno za iste, kteri nameravajo svojim sorodnikom ali znancem vozne listke poslati za potovanje v Ameriko. Za potnike, stanujoče na Hrvatskem in Ogrskem velja vožnja z brzo-parniki: Kaiser Wilhelm IE., Kaiser Wilhelm der Grosse, Kronprinz Wilhelm, iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $24.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $19.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga d« New Yorka $16.80. Z finimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Anwerpena do New Yorka $18.45. Za potnike, stanujoče na Kranjskem, v Istriji, Dalmaciji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, velja vožnja z br-brzoparniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $33.95. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $28.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga do New Yorka $25.80. Z krasnimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Antwerpena do New Yorka $27.45. V*žnje liatke je debitd pri F HANK SAKSEJl. 1#9 Greenwich Street, New T»rk, 1778 St. Clair Street, Cleveland, "ULTONIA" SE POTOPILA. Imenovani parnik, na kterem je do 2000 hrvatskih in slovaških naseljencev dohitela je baje katastrofa. Reka, Hrvatska, 19. oktobra. Tukaj krožijo vesti, da se je parnik "Ultonia" od Cunard Line, na kterem je 2200 hrvatskih in slovaških izseljencev, potopil. Katastrofa se je pripetila na potu iz Reke proti New Yorku ob španskem obrežju. Ako so navedene vesti resnične, potem imamo vsekako opraviti z drugim parnikom in ne z "Ultonijo". Sednji parnik je namreč še le včeraj ostavil newyorsko luko in odplul proti Reki. "Slavonia" je ostaviia Reko dne 6. t. m. in mogoče je, da je ta parnik zadela nesreča. Ako je temu tako, je bila "Slavonia" že na Atlantiku, ko jej je nekaj pripetilo, na kar je plula nazaj in se ob španskem obrežju potopila. Avstrijsko-o grško društvo za prirejevan\je ljjudske Veselice v New Yorku je za prihodnje leto izvolilo predsednikom g. Frank Sakser-js. odbornikom pa izmed Slovencev gg. Josip Remsa in John Hutterja. Namen tega društva je povsem dobrodelen, čisti dohodek, kteri vsako leto znaša nad $700, se vporabi v podporo ubožnih naseljencev v New Yorku in okolici. Sest osob zgorelo. Včeraj je v našem mestu zopet zahteval požar šest žrtev, dočim je bilo jednajst oseb težko ranjenih. Gorelo je v 5-nadstropnej tenemeutnej hiši št. 15, Moore St., Brooklyn Borough. Ogenj sta zapazila dva policaja in istodobno je tudi stanovnik Vartel-skSj klical, skozi okno na pomoč. Vartelskij je prišel domov še le o polnoči. Njegova rodbina je že spala. Jedva, da se je tudi on vlegel, je za-duhal dim, za kterega se pa ni zmenil in je kmalo zaspal, kmalo na to pro-budila ga je njegova soproga. Na to je odšel na mostovž in tam opazil, da gori v prostoru za vspenjačo. Na to je pričel klicati na pomoč.Med tem se je tudi probudila rodbina Glass. Gasilci so prihiteli takoj na pomoč in so rešili toliko stanovnikov, kolikor so jih mogli. Toda med tem je bilo že Šest osob mrtvih. Vartelskij je izgubil tri otroke, dočim je tudi Glassova zajedno z svojim šestletnim sinom umrla. Rojakom priporočam mojega zastopnika g. Janko Pleško, kateri bode obiskal rojake v Pennsy Ivani ji ter nabiral naročnike na "Glas Naroda". On je pooblaščen prejemati naročnino za "Glas Naroda" ter naročila za knjige, vp.tere imam ▼ zalogi, kakor tudi 8» rasne drage stvari. Yt. £y> .i "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev ▼ Ameriki Urednik: ' || M|. Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC Ijstnilc Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Ha leto velja list za Ameriko . . . $J.OO " pol leta............. 1.50 la Evropo, ra vse leto ....... 4.50 M " "pol leta.......2.50 44 44 četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki "GLAS NARODA" iihaja vsski dan ii-Inemši nedelj in praznikov. «OLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov Srosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-če naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda** 109 Greenwich Street, New York City. Talefont 3798 Cortland. Izgube v bitkah. Izgrube Japeneev v bitki med Liao-yangom in Mukdenom, ktera traja že devet dni, cenijo sedaj preko 35,000 mož, docim so tudi one Rusov zelo velike. Ako primerjamo sedanjo bitko z onimi novejše zgodovine, vidimo, da so bile vse jednako krvave, dočim niti jedna ni trajala toliko časa, kakor sedanja. V Bitki pri Borodinu, dne 7. sept. 1812, imeli so Francozje na razpolago 130,000 mož, med njimi 40,000 konjenikov z 587 topovi, 20,000 mož, oziroma francoska garda ni prišla v boj. Francoske izgube znašale so 32,-000 mož, ali 24 odstotkov; namreč 24,500 usmrtenih in ranjenih, med njimi 31 generalov, in 7500 vjetih. Rusov je bilo v onej bitki le 121,000 mož z 30,000 konjeniki in 040 topovi. Njihove izgube so znašale 37,500 mrtvih in ranjenih med njimi 22 generalov. Bitka je trajala od 6. ure zjutraj do noči ali 15 ur. V bitki pri Lipskem dne 16., 18. in 19. okt. 1813, štela je vojska zaveznikov 301,500 mož z 56,000 konjeniki m 1384 topovi. Izgube so znašale 53,8000 mož, in sicer 48,000 mrtvih in ranjenih, med njimi 21 generalov in 1P04 častnikov, dočim se je 5000 mož izgubilo. Francoska vojska je štela le 171,000 mož z 22,000 konjeniki in TOO topovi. Francozje so imeli 45,000 mrtvih in ranjenih, med njimi 36 generalov, ter 15,000 vjetih. Bitka je trajala tri dni. Pri Gravelotte, St. Pri vat, dne 18. avgusta 1870 imeli so Nemci 187,000 mož, med njimi 21,235 konjenikov in 732 topov. Nemci so izgubili 20,130 jmo/, in sieer je bilo usmrtenih in ranjenih 19,640, med njimi 901 častnik, docim se jih je 490 izgubilo. Francozov je bilo le 112,900, med njimi 13,-305 konjenikov in 520 topov. Njihove izgube so bile za polovico manjše nego nemške. Bitka je trajala le 9 ur. Pri Gottysburgu, 1. do 3. julija 1863 bilo je na strani Unije 28,000 vojakov, dočim so itrpli oni od Konfederacije 69,000 mož na razpolago. Čete severnih držav so izgubile 3070 mrtvih, 14,497 ranjenih in 5434 izgubljenih, skupaj 23,001 mož; kon-federacijci so izgubili: 2592 mrtvih, 12,70G ranjenih in 5150 vjetih. Ako pomislimo, da traja bitka meil Mukdenom in Liaovangom že devet dni, potem z ozirom na dosedanje izgube nikakor ni tako krvava, kakor so bile go raj navedene bitke, ktere s*> bile izredno kratke. Toda bitke v Mandžuru so baš radi tega tako grozne, ker se tamkaj vrši klanje dan za dnevom od ranega jutra do pozne noei in čestokrat celo po noči. Sestanek mohavskih Indijancev. Lake Mohawk, N. Y., 17. okt. 21-letni sestanek Indijancev tukajšnjega okrožja se prične tukaj koncem tega tedna pod predsednistvom odvetnika Chas. J. Bonaparte, iz Baltimore, Md. Tem povodom se bodo •zborovalci tudi posvetovali z položajem Filipincev, Puertorič^nov, Ha-■»ajčanov in drugih prebivalcev ameriških t ur nori je v, kteri so še le ne davno prišli pod ameriško upravo. Tem povodom bodo o položaju teh prebivalcev poročali razni vladini uradniki, kterim so odnošaji in po trebščine teh prebivalcev dobro znane.. O Filipinskem otočju bodeta predavala E. B. Bryan in dr. F. W. Atkinson. 0 indijanskih zadevah bodeta poročala Bonaparte in S. M McCovvan, ravnatelj indijanskega oddelka svetovne razstave v St. Louisu. Izvirna poročila iz Ljubljafie. (Konec.) Da bodemo današnji politični položaj na Kranjskem bolj umeli, moramo se zaglobiti v Čase deset let nazaj. xUi ni treba še tako daleč nazaj segati. Katoliška stranka je naskočila mestni zastop ljubljanski. Postavila je svoje kandidate in silno agitovala. Volilna borba je bila ljutaj,, a katoliška stranka je propala. Ni mogla spraviti v mestni zastop ljubljanski niti jednega moža somišljenika. Mislim, da je še jedenkrat poskusila srečo ob volitvah.a tudi sedaj ni zmagala. In s kakšno parolo je takrat katoliška stranka zagnala bojni krik? Agitovala je po časnikih in po javnih shodih, da liberalni mestni očetje slabo gospodarijo, da zapravljajo mestne občine ljubljanske premožeuje in da je sploh v mestni blagajniei deficit. Širila je vesti, da so mestna podjetja slabo investirana, sploh skratka, prorokovala je, da bode Ljubljana doživela polom in gospodarsko katastrofo, od ktere si ne bode nikdar opomogla. Tako je agitovala katoliška stranka, samo da bi strmoglavila slovensko napredno stranko, ktera še danes gospoduje na ljubljanskem magistratu. Katoliška stranka ni mogla prodreti, ali zato je "kritikovala" mestno gospodar-st vo. Preteklo je že več let in na ljubljanskem magistratu se ni zgodila nobena nezgoda. Prerokovanja katoliške stranke se niso izpolnila, mestno gospodarstvo je v najlepšem redu Ne morejo se pritoževati davkoplačevalci, niti liberalni niti klerikalni, kajti zdaj kakor prej plačujejo le 20%mestne doklade, in kakor je podoba, ni nobene sile, ni nobenega povoda, da bi se ta neznatna doklada povišala. To je pač najlepši dokaz, da ta davčna struna ni nič napeta. K itoliška stranka je le nekaj časn a; itovala za-se s tem, da je trosila osti o slabem mestnem gospodar-tvu, ali ko jc videla, da nič ne do-seza in da jej nihče ne veruje, obmolknila je. Danes je vse tiho in mimo in mi vsi vemo, da mestna ob-i la dobro gospodari, saj nam vsako leto polaga javno svoje račune, katere si lahko ogleda vsak meščan. Z istim manevrom, kakor proti občini ljubljanski, nastopila je zadnji čas katoliška narodna stranka proti deželnemu zboru kranjskemu, v kte-retn odločuje, to je ima krmilo v rokah slovenska napredna stranka, kteri je na čelu dr. Ivan Tavčar. Lani je začela trositi vesti po deželi, da ima dežela Kranjska več sto tisoč kron deficita! Govorilo in pisalo se je 300,000 kronah, nekteri ljudje so' govorili o pol milijonu kron, drugi so strašili nevedno kmetsko ljudstvo še z večjimi svotami! Kdor bi tem vestim hotel verovati, moral bi misliti: Uboga kranjska dežela pride že jutri na boben! In kdo je kriv, da je deželno gospodarstvo tako slabo in v neredu T Kdo upropaščuje tako neusmiljeno to revico kranjsko deželo? Kdo drugi, nego sami liberalci! Tako agitujejo sedaj klerikalci, tako trovore o groznem deželnem gospo-larstvu. Nihče ne uprašuje, od kod imajo klerikalci svoje podatke, kako i predočujejo deželne finaneije. Klerikalci namerjajo izpodkopati vpliv napredne stranke, a da bi to dosegli, pripovedujejo nevednim ljudem, da je treba uničiti liberalno stranko, ktera je prignala deželo Kranjsko do propada. In vendar na vsem tem ni niti trohice resmiee! Ne samo, da dežela Kranjska nima nobenega deficita, ina gospodari pravilno in razumno in nič slabega se jej ne more očitati. To je priznal in to je moral priznati >am deželni glavar Oton Detela, kteri je pristaš katoliške strar.ke. Beži lni glavar Detela je ves čas član katoliške stranke, podpira njene politične težnje, bori se proti napredni stranki, ali je vendar moral priznati, la se deželnemu gospodarstvu ne more ničesar slabega očitati. Dokazal je očitno pred svetom, da njegova stranka širi neresnične vesti, da se toraj laže. Takoj v prvi seji je poprijel deželni glavar za besedo in je na podlagi deželnih računov do pičice pojasni! stanje deželnih zakladov. Ne bodem navajal vseh točk zanimivega govora, vendar mi je omeniti le glavne stvari, da bi se videlo, kakšna je uprava z deželno imovino. Dežela Kranjska ni ravno bogata, ali tudi tako revna ni, kakor se sploh misli. Ima poleg tekočih dohodkov premoženja za 3,500,000 kron. Za slovensko vseučilišče je uplaeala 300,000 kron. Vinogradnikom na Kranjskem je dala 508,710 kron, a ta denar ni izgubljen. Ko se opomorejo, bodo vinogradniki ta denar vrnili deželi, tako da dežela spet dobode svoj denar. S tem denarjem pospešuje dežela vinogradarstvo, od česar bode imela le korist. Za dolenjsko železnico je izdala 768,807.27 K. Ta železnica dobro uspeva in pride čas, da se tudi ta denar povrne v deželno blagajnico. Nič ni toraj izgubljenega, ampak vse je koristonosno nalo- ženo. Za vodovode na Kranjskem se je v zadnjih 12 letih izdalo 1.808,000 kron, kar je gotovo mnogo, in se vidi jasno, da se je prebivalstvu na Kranjskem mnogo pomagalo. Sama dežela je prispevala s znatno svoto 600,000 kron! Koneetu račun danes je ta-le. Dežela Kranjska ima vseh aktiv 1,5~7.51S kron, toraj je še vedno prebitka 153,51S kron! Te številke jasno govore, da je deželno gospodarstvo dobro in v redu. kajti ako je zdaj črez 150.000 kron prebitka, in to je istina, potem se ne more govoriti o slabem deželnem gospodarstvu. Omeniti pa je še treba, da deželna doklada iznaša le 40% in da se ne bode povišala. Davkoplačevalcem se toraj ne bode nalagalo novo, večje breme, kar je vendar tolažba in dobro znamenje. Ko je katoliška stranka nastopila z nepovoljno kritiko o upravi z deželno imovino, gotovo ni slutila, da si nakopa s tem toli silen moralen poraz, a najmanj se je nadejala, da jej ta hud udarec zada njen lastni in najodličneji pristaš. Ali ona je imela svoje namene, za ktere je žrtvovala čast. četudi jih ni dosegla. Da bi si pomagala do ugleda med narodom, poprijela se je še druzega sredstva. Katoliška stranka je namreč nujno predlaga, naj se dovoli svota 150,000 kron za podpore. To je vse lepo. Kdor kaj taeega pred laga, ta je popularen v deželi, tako si je mislila katoliška stranka. Tudi ona zna dobro računati, ako le hoče in kadar hoče. Dobro je vedela, ka kor vemo vsi, da ima dežela 150.000 kron prebitka in zato je predlagala toliko podpore. Ali obstrukcija razsaja v našem deželnem zboru in ne bodemo doživeli, da bi se razpravljalo o tem predlogu. In tako je vse le šala iti komedija, a ne resna volja. Kdor hoče pomagati ljudstvu, stori lahko na drug pravilnejši način. Pri deželnem odboru leže že dolgo zaprašene prošnje občin za podpore, rešitve čakajo učitelji, osušiti semora ljubljansko barje. Ako hočemo vse to rešiti, potrebujemo še več denarja Obstrukcija, ktera to ovira, ni zdrava, ampak je škodljiva deželi, a naj-manje koristi slovenski katoliški stranki. Mislim, da sem s tem podal pristno o!v-^Sb^vTJI & h CA zon. Ako je človek bolan nomore delati, in če 110 dela nernoro zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svo-, jim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? j Iiadar je človek l>ol:ni — more sel ra viti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo j bolezen neiskušenein zdravniku toži, namesto da se takoj j obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amei z svojo uče-' uostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. ' Zato rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. G. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte ! Nekoliko najnovejših zahval skateriml se na5i rojaki zah-valujejo da »o popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor 1 V začetki moje bolezni hut mras meje stres«, »'ečkrat potem pa huda vročina in bolela meje glava, noge i roke, napetost v trebuhu bolezen ozdravleiia. in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi nese megli po Revmatizein in magat. Potem se obrnem na Vas dr. v ... želodca Collins in poslali ste mi 2 kratzdra. ^«» vila in zdaj sem popolnoma zdrav. 1D ha!lt,J in>ia" Toraj se v'am srčno zahvalim zato™ Opravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik 11 celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na &vetu živel. Maik Strah, __ 69 Arimont St. Massillon, O. Walnut Lake, AriZ * Maik Guštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušek, 37» vejdit da sem ozdravel in da se fx> Box 67, So uda n, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za~ Homestead, Pa. C-! Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh roja-k-.-v in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. AutOll Stamfel. Prof. Collinsjamei za i>opolno ozdravljenje vseli bolesti: XiCfiliOT- bolesti i na plueah, prsih, želodcu, čre-vali, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašeli, mrzlica, prelilajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (h. izkazuje primanjkljaj 342,-721 kron, kterega bodo morali pokriti v novimi davki. Skupne potrebščine znašajo 7,824,001 K, pokritje pa 7,700,.SS0 K, nepokritih 225,000, a k tej svoti se mora priračunati še lanski primanjkljaj 22o,000 kron. tako znaša torej skupni primanjkljaj 342,721 kron. Požar v Celju. Dne 1. okt. ob 3. uri popolu-dne se je- v skladišču H. Prettnerja preobrnila svetilka in je začelo goreti. K sreči so takoj zapazili n udušili ogenj, ki je povzročil 100 K škode. Požar v Tepini vesi. Zgorela so 2(5. sept. ob 4. uri popoludne gospodarska poslopja Elizabete Napotnik v Tepini vesi. Skoda je velika, ker je tudi pogorelo seno in slama, a pogo-relka je imela gospodarska poslopja zavarovana le za 300 K. Požar so povzročili otroci, ki so se igrali z užiga-licami. Samomor v Trbovljah. Dne 2. okt. zjutraj se je obesil v Trbovljah 21-letni rud oko,p Frančišek Kosmač. Vzrok samomoru nesrečna ljubezen in strah pred vojaško služžbo. Zaradi tatvine so prijeli v Mariboru 17-letnega postopača Martina Trimčiča iz Nimna pri Ptuju. Dolže ga, da je 16. septembra vlomil v kantino v Gestingu skupno z lSletnim dninarjem Mih. Kirbičem. Odnesla sta jestvin in žganja, PRIMORSKE NOVICE. Pokopali so v soboto, 1. oktobra v Gorici vpokojenega policijskega svetnika Antona pl. Foelsch. Pokojnik je bil rojen v Zadru, a je največ časa služboval kot policijski -uradnik v Trstu. Razpnščeno je v Trstu politično društvo "Domenico Rossetti". Ustanovitelj tega društva je bil bivši župan dr. Karol Dompieri. Sodni svetnik Kačič v Zagrebu, ki je bil obdolžen, da se je pregrešil nad nekim dekletom v preiskovalnem zaporu. je bil oproščen, vendar pa je sodni dvor predlagal, da se premesti. Vienac začne zopet izhajati. Odbor "Hrvatske Matice" je sklenil, da začne s 1. januarjem prih. leta zopet izdajati za svoje člane po enkrat na mesec leposlovni list "Vienac". Po neprevidnosti ustrelil prijatelja. V Virovitici je prišel občinski revizor Soštaršič na trgatev v vinograd prijatelja Lakoša. Vrh vinograda ga je čakal prijatelj Bištek, da ga pozdravi s streli v znak veselja. Streljal je z revolverjem v zrak, a ker se enkrat ni hotelo izprožiti, hotel je pogledati naboje, pri tem pa se je revolver sprožil ter je kroglja priletela Šoštariču v oko, da se je mrtev zgrudil. — Cene mesa na Hrvatskem. V Virovitici je goveje meso po 48, ovčje po 32 in telečje po 52 vinarjev. Samojlo Moskovič, ki je hotel podkupiti urednika "Obzora", je svoj naklep priznal ter odložil občinsko odborništvo. Jaroslav Kocian, znani virtuoz, pride tekom t. 1. koneertovat v Zagreb. BALKANSKE NOVICE. Sofija, 4. okt. Notranja macedon- ska organizacija je priobčila danes spomenico o vseh dogodkih v Mace-doniji od leta 1903. Spomenica obsega veliko knjigo z dvema zemljevidoma ter so v njej opisani kronolo irično vsi vstaški boji in bolgarskemu prebivalstvu prizadeta grozodejstva. Na koncu knjige izjavlja notranja organizacija, da bode boj za osvobo-jenje nadaljevala toliko časa, da bo mednarodna vojaška vlada odstavila sedanjo turško vlado, da se zajam-čijo deželi zakonite razmere in prebivalstvu človeška eksistenca. Sofija, 4. okt. Eden urednikov 'Večerne "Pošte', Daskalov, ki prepotuje vsako leto tiste pokrajine v Macedo-niji, kjer divja vstaja, je opisal zelo objektivno položaj bolgarskega prebivalstva v Maeedoniji. Najmanj je vplivala dosedaj reformna akcija v Tetovu in Gostivaru. Odkar so odpotovali od tam avstro-ogrski orožniški častniki v Skoplje, je ondotno bolgarsko prebivalstvo izpostavljeno ne-čuvenim grozodejstvom Arnavtov. Ropi in umori so na dnevnem redu. Arnavti nalagajo popolno samovoljo kmetovalcem davke, ki jih kmetje navadno tudi plačujejo, da se obvarujejo ropa in požiga. Najzloglasneji med arnavtskimi roparji je Hazir, o kterem je povedal konzul v Skopljem Daskalovu. da je izvršil že 40 umorov. Belgrad. 4. okt. Listi prinašajo nekako čudno vesjt, da se je skupni finančni minister Burian pripeljal,.* v spremstvu neketra podpolkovnika in nadporočnika generalnega štaba ponoči iz Zemuna v Belgrad na ogrski ladji '' Zrinvl". Ob svitu se je peljal mimo srbskih postaj ob srbskem bregu. Listi izražajo sumu jo o Avstriji. Ladja "Draga", last kralja Aleksandra in kraljice Dra?re. je bila na javni dražbi za 21,000 dinarjev prodana. RAZNOTEROSTI. Novi lOkronski bankovci v Avstriji ne bodo imeli več sedanje oblike, ampak bodo podolgasti, kakor ameriški bankovci. Nadvojvoda Oton. Dočim zatrjujejo nekateri dunajski listi, da se je nadvojvoda Oton od avdijence pri cesarju odpeljal naravnost k vojnemu ministru, da se -prijavi za nastop službe s 1. novembrom, ko postane general kavalerije, poroča "Zeit", da so take vesti neresnične. Izključeno je baje, da bi bi) nadvojvoda še kdaj nastavljen v vojaškej službi, temveč bode le kot zasebnik negoval svoje zdravje. Trpinčenje otrok. Vojno sodišče v Hanovru obsodilo je mnjorja Sy-do\va v 4mesečno ječo ter se odpusti iz službe, ker je trpinčil svojo 121etno hčerko. Zaradi istega hudodelstva je bila naravno tudi majorjeva žena obsojena v 4mesečno ječo. Major se je onesvestil, ko je slišal svojo obsodbo. AVSTRIJSKO DRUŠTVO j* ^ V NEW YORKU, tj l | j; 31-33 Broadway, 4. floor. $ | S* i-S * Daje nasvete na infor- ^ ^ macije, posreduje brez- f ^ plačno službe, ter deli v potrebnih slučajih podpore. Pisarna odprta: od 9. ure zjutraj do 5. ure popoludne iz-vzemši nedelj in praznikov. Turčija je naročila pri Creuzotu tri torpedovke za 517,500 K. Pruski častnik — slepar. V Draž-danih iso zaprl£ rit mojstra barona Grahoiva, sina pruskega tajnega le-gacijskega svetnika, ker je osleparil razne osobe za več stotisoč mark. Potres na otoku Saniosu se ponav lja že par tednov ter se je bati osod-nih erupcij. Nad 2000 ljudi je * strehe. brez Kretanje paniikoT. V New York bo dotpeli: Noordam IS. okt. iz Rotterdama 729 potniki. Cevie IS. okt. iz Liverpoola. Dospeti imajo: Main iz Bremena. Prinz Oskar iz Genove. Pennsylvania iz Hamburga. Teutonic iz Liverpoola. Deutschland iz Hamburga. Celtic iz Liverpoola. Umbria iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. Slavonia iz Reke. La Gascogne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Statendam iz Rotterdama. Odpluli so: Rvndam 19. okt. v Rotterdam. Odpluli bodo: Oceanic 19. okt. v Liverpool. La Lorraine 20. okt. v Havre. Bluecher 20. okt. v Hamburg. Numidian 20. okt.. v Glasgow. Arabic 21. okt. v Liverpool. Belgravia 22. okt. v Hamburg. Lucania 22. okt. v Liverpool. Vaderland 22. okt. v Antwerpen. New York 22. okt. v Southampton Prinz Albert 22. okt. v Genovo. Furnesia 22. okt. v Glasgow. Prinz Osear 25. okt. v Genovo. Noordam 2G. okt. v Rotterdam. Teutonic 26. okt. v Liverpool. Deutschland 27. okt. v Hamburg. La Bretagne 27. okt. v Havre. Celtic 28. okt. v Liverpool. St. Paul 29. okt. v Southampton. Ivoenigin Luise 29. okt. v Genovo. Kroonland 29. okt. v Antwerpen. Umbria 29. okt. v Liverpool. Pennsylvania 29. okt. v Hamburg. Kje je resnica? Samo jeden zdravnik ne more nikdar jaačiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni. O tem dejstvu je vsak razumen človek prepričan. Več bolezni je, ktere mor^ zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti. Vsak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, ako pa kdo trdi, da zamore ozdraviti vsaio bolezen, je to nespametnost. Po vseh velicih mestih ustanovljajo zavode za raznotere bolezni in na čelu vsakega oddelka je zdravnik-strokovnjak. Tako je nastal naš NEW YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki opazu-jočase praznota, kajti siromake, stanujoče daleč od velikih središč, običajno nepošteni zdravniki osleparijo. Oni ne vedo, kam bi se obrnili, da bi se rešili bolezni, katera jih tlači. Universal Medical Institute ^Ipe^0taboievnampon2SaS:!draT" Ako ste bolni. — Ako ste v New Yorku ali daleč proč. — Akoso drugi zdravniki proglasili Vašo boleran za enozdravljivo. — ako so Vam nevešči zdravniki odvzeli stotine in stotine dolarjev in Vam kljub temu niso po- vrnili dragocenega zdravja. Pišite Universal Medical Institute v New York. Pojasnite nam Va5^ bolezen odkritosrčno in brez sramovanja, tako natančno, kakor da pišete svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni hod zdravniška konferenca preiskala in ako bode strokovnjak one vrste bolezni, za ktero Vi bolujete uvidel, da Vas zamora ozdraviti, poslali Vam bodemo z ekspresom zdravila v kterokoH mesto Zjsd. držav, Canade ali Mehike. V slučaju pa, da je Vaša bolezen neozdravljiva, ali da je treba, da se Vas osobno preišče, odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku ter Vam pojasnili Vašo bolezen. Vedeti morate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti, le potom vživanja zdravil in tudi več taeih, ktere ni mogoče iz Vašega pisma takoj spoznati. Universal Medical Institute iira mnogo električnih strojev, s pomočjo kterili se oslabele osobe krepe, organizmu (žiiotnej se tavi) podeli se nova meč, suhi S3 odebele, debeli so osuše, preskrbi se nova moč izmučenim in oslabljenim, ker stroji zamore muke in bolečine. Rentgenovi ali X žarki omogočijo vpogled v notranjost človeka. Na ta način je videti vse notranje poškodbe, kterih s prostim očesom ni mogoče opaziti. Radi tega Vas lahko ozdravimo, ako imate: REVMATIZEM. — SRČNE BOLEZNI. — OTEKLO KOŽO. — BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH. —AK® ZGU BITE LASE. — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMEROIDE. — SPOLSKE BOLEZNI. — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU. — AKO STE NERVOZNI. — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. — IMATE ASTMO, KAŠLJATE, — NE ČUTITE. - AKO STE BOLNI NA MEHURJU, LEDVICAH, JETRIH, itd. Ali ako imate katerokoli drugo bolezen, obrnite se na Universal Medical Institute, kjer so zdravniki-strokovnjaki. kteri Vambodo pojasnili Vašo bolezen. Ako s^e ozdravljivi, je njih stvar brezpogojna gotovost, kajti v Universal Medical Institute se za vsako sprejeto zdravljenje jamči; ako je pa bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov naznani, da ne trosite zaman drazega denarja. Ako ste v kteremkoli kraju, pišite nam in zvedeli bodete, v čem obstoji Vaša bolezen. Tu Vam je naš naslov: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE NEW YORK. 30 WEST 29th ST., blizu B'way, Uradne ure: Vsaki dar. cd 10. do 12. ure dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure predpolndne. FRANK SAKSER, lastnik. ANTON BOBEK, vodja. irr ^ I« t;« irlS ' > ** a irfS rt/fr a^Rs * A BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., - = = CLEVELAND, 0, Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York Pošilja v zvezi z glavno pisarno denarje v staro domovino najhitreje in najceneje. Denarne poŠiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila. Prodaja parobrodne listke za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah. Potnike iz ClCYelanda, 0., sprejme v New York, domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovetl« na parnik, kar potnika nič ne velja, in je to velike vrednosti. Dobiti je v podružnici "Glas Naroda" po 1 cent številka. t ^T« 9-1 Oi S-ip S® t* * ti'fkt * t * m m Ill 1 fir' V-f Nilko Vogrin. Kovala. Spisal Ar. Stojam. Po Robertovem odhodu ®o prvi dnevi, obota in nedelja, kaj enolično pretekli. Razven nekaj navadnih znancev v kopeli ni prišel te dni nikdo k Skenovskim v pohode. Tudi dr. Sirnika ni bilo k Rihardu gledat. Ali temu se niso čudili, vedoč, da ima doktor mnogo opravka na kmetih. Videli so tudi, da se vozi vsak dan po dva ali trikrat prek jezera proti Dolam. Rihard pa ni prav za v zdravnika več potreboval. Saj že bil v nedeljo toliko po konci, je šel na vrt in v gozdič na kra-sprehod. Skenovski niso tedaj dr. Sirnika toliko pogrešali, da bi ga bili vabili k sebi. V ponedeljek popoludne gre Olga, zamišljena kakor je sploh bila te dni, kmalo po obedu na vrt. Mati je to opazila ter sklene odločno, takoj danes hčerki vso tugo in žalost izbiti iz giave. Zatoraj se tudi napoti v utico, ali tu Olge ne najde! Išče jo povsod, po vrtu in gozdiči, a Olge ni nikjer. Mater obleti strah in slutnja, češ deklica bi si utegnola v svo-jej tugi storiti kaj zalega, Bog ne zadeni, morda celo — utopiti, ter jame na ves glas klicati: Olga, Olga! — A Olge ne prikliče od nikoder. Nato stopi vsa prestrašena in trepetajo na obrežje, in tu kliče s tresočim glasom na jezero: hop, hop! In glej! od daleč zagleda mali čolni-ček, ki se na valovitem jezera lahn:> ziblje sem od Samotarskega otoka. V njem je bila — Olga! "Kam pa si veslala, Olga T" hu-duje se zdaj mati nad hčerko. "Hudi sem se bila prestrašila. Trepet mi je bil prešinol vse ude, ko te nisem mogla od nikoder preklicati. Zakaj mi nisi nič povedala, da greš na jezero!" "Kaj se mi pa more zgoditif In če bi se mi tudi kaj, ne bilo bi to za-mo velika nesreča", odvrne pikro Oiga materi in stopi iz Solna. "Ali glej, kakšne valove žene zdaj jezero. Vse se peni in voda se besne zaganja v obrežje. Kje pa si bila? Kaj si iskala, Olga, na jezeru T" Na to vprašanje je deklica materi le pol resnice povedala, rekoč jej, da se je peljala proti Samotarskemu otoku, a se takoj vrnola, zapazi vsi. da je jelo jezero gnati valove. V istini pa je bila ona brez pravega namena sedla v Čoln ter jela po jezeru voziti se. A veslajoča zamisli se tako globoko v svojo nemilo osodo in bodočnost, da je pozabila na vrne, kar jo je obdajalo. Njena duia in srce, um in pamet bila je le pri Vo-grinu! Valovi pa bo gnali po svojej volji nje čoln. A dospevši tako nehote do Samotarskega otoka, vzdrami se vsa prestrašena ter vesla hitro proti domu, kjer jo je že na obrežji skrbna mati v največjem strahu pričakovala. Tiho. korakate potem Olga in mati nekaj časa jedna poleg druge, a ko nečno povzame zadnja besedo: "Povej mi, Olga, kaj te teži pri srci. Zakaj se mi vedno odteguješ ir zakaj govoriš z menoj tako brezsrčno, da bi ne bila za-te velika nesre Ča, ko bi se ti kaj pripetilo f I'1 "Glej, mama, ali me ne tepe ne mila osoda! Vsi moji upi in nade si mi izginole. Svojih najblažjih čutov najlepših mislij ne bodem in ne morem nikdar videti uresničenih. Vse o čemur sem sanjala v svojem nedolžnem srci, vse, kar si je želela moja duša in po čemur sem hrepenela 7 vso strastjo svoje ljubezni, — vse. vse je za-me, kakor vidim, izgubljeno in uničeno na veke!!" "Ne govori tako, Olga!" tolaži zdaj mati svojo hčer. "Ti vse pretiravaš, draga moja, in jaz vem, da c* to tvoje pravo mnenje in prepričanje. Dr. Vogrin nima res stalne službe, in kakor oče menijo, je ol. tudi večne dobL Ali jaz mislim, da temu ni tako. Pameten mož in prebrisana glava, kakor je Vogrin, ve si v vsakem slučaji pomagati. Tudi Vogrin pride enkrat do samostalnosti, ak > ne prej, saj potem, ko dojde na krmilo — druga vladina stranka!" "To je vse prav, mama!" odvrne odločno hči. "Ali Vogrinova samo-stalnost mi nič več ne pomaga, potem ko sem postala žena — Robertova, kakor zahtevajo oče od mene!'' "Tudi tu še ni vse do pičice določeno. Osobito zdaj se utegne marsikaj izpremeniti, ko odide Robert na vojsko. Bog ve, kaj še zna vse prej zgoditi, nego pride on nazaj!" Tako ste se še dolgo pogovarjali mati in hči. A pri tem ni mogla Olga »molčati, da je bil Robert pri slovesu nekako izpremenjen. Trdil je seer, da mora takoj k svojemu polku na Ogrsko, ali po njegovem obnašanji dozdevalo se je vendar Olgi, kakor da še ni to zadnje slovo, ktero jemlje zdaj od nje. Zatoraj je deklica vedno slutila, da ni bil prvi pot njegov na Ogrsko k svojemu polku, temveč na I>nnaj — njenemu očetu. In ta strah in sum je Olga tudi danes razodel a materi. Temu mnenju je seveda mati ugovarjala, češ, da ona vse pretemncT vidi. Tolažila jo je tudi s tem, da je njena zaroka z Robertom malo da ne že gotovo dotlej odložena, dokler ne pride on iz Bosne nazaj! Zadnja materina izjava bila je Olgi najljubša. Nasmehnola se je zopet deklica, in videlo se jej na lici, da si je pogovorom olajšala srce. To priliko pa porabi mati, da razvedri danes enkrat za vselej svojo hčer, ter reče: "Valovi so n ulegli. Zdaj bi bilo kaj prijetno voziti se po jezeru. Pe-ljive se gledat, kje je bil Rihard ono noč ponesrečil. Rada bi že videla isti pečini, kjer ga je bil neznani lo pov sunol v vodo." To vabilo je Olgi kaj povšeči. In nekaj Ča3a pozneje veslate že mati in hči v živahnem pogovoru proti Samotarskemu otoku in nasprotnemu obrežju. Veslaje po jezeru pa se je Oga milo ozirala tja gori na grič, kjer stoji bela hiša Vogrinova. Ze s prva, ko je došla Olga v Poreče, imelo je to borno, a lično poslopje za deklico nekaj idil nega. Tudi danes so se jej vzbujali blaženi spomini pri tem pogledu. A to so bili spomini na oni veseli kresov večer in ono srečno noč, ko je spoznala prvič, da jo goreče ljubi — Vogrin! A ne samo Olgino srce biažili so taki spomini, temveč tudi nekomu drugemu lajšali so trpljenje in žalost. In to je bil — naš ubogi Milko, ki je gledal edino le še v preteklosti svojo srečo! Danes peti dan po svojej nezgodi bii je Vogrin prvikrat vstal. Le njegova trdna, močna natura bila ga je rešila. Oteklina je že jela četviti dan pojemati, in zdaj ni bilo nobene nevarnosti več. Tudi telesna moč se je že vračala v oslabljeni život. In danes popoludne poskusil je Vogrin prvikrat iti iz zaduhle, sobice na prosto. Roko levico pa je imel dobro zavarovano, da se ni mogla ganoti, noseč jo v umetnej obvezi. Opiraje se na mater, šel je Milko na vzhodni kraj hiše, od koder se ponuja človeku krasen razgled na jezero in Pereče. Ondi se vsede na dol-?o klop in naslanjajoč se na sklad-nico bukovih drv, gleda na vilo gospoda Skenovskega, njegov vrt in gozdič. Ker pa je jezero na tem mestu jako široko, ni mogel s prostim očesom razločiti, ali je kdo Skenov-*kih na vrtu ali ne. Zatoraj mu pri nese mati daljnogled, in zdaj je vi del Vogrin, kar mu je srce poželelo. Tam na obrežji stali ste dve ženski podobi. On je v njih spoznal Olgo in nje mater. Ravno ste stopali v čoln, ki ju naj ponese tja do nasprotnega obrežja. (Dalje prihodnjič.) CUNARD LINE PARIVIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. SLAY0N1A PfflONIA ULTONIA telefon kadar doeped na kako postajo v New York in ne ▼e« kako priti k Fa. S-AJtSEnJTJ. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpluje iz New Yorka dne 1. nov. 1904. odpluje iz New Yorka dne 15. nov. 1904. Compapie Generale Transatlantique. (Francoska parobrodna družba,) Slovenske novice. — Pri glavnem zborovanju K. S K. J., ki se je vršilo v Jolietu, izvo-'jeni so za bodočo dveletno dobo sle-leči gospodje: Predsednik: John R. ^terbenc. I. podpredsednik: Mihael ■^kebe. II. podpredsednik: Frank Boje. Glavni tajnik: Mihael Var-Ijan. Drugi tajnik: Jožef Jarc. Blagajnik: John Grahek. Nadzorniki: Vnton Golobič, Pavel Schneller, Anon Nemarič. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik. Prizivni odbor: Rev. Tanez Kranjec, Jožef Sitar, Rudolf Maraš. Pravni odbor: Martin Kreme-ec, Jožef Dunda. Jožef Sitar. Jed-lota izplačala je v minolih treh letih ismrtnine v znesku $95,100. Prihod-lje glavno zborovanje vršilo se bode v letu 1906 v Waukegan, III. Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper KEUM ATIZEM, P0E0STUIC0, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. SAnOt 2Set. In S Oct. v vaeh lekarnah P. Ai Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Telefon St. 59. GEORGE L BROZICH, slovanski notar, Bly, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega'notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro aomovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Voflmacht) druge v to stroko spadajoča ti Oskrbujem tudi zavaroval- T in vse dela nino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom, drage volje na zahtevo, odpluje iz New Torka dne 29. nov. 1904. ULTONIA, SLAY0NIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. DIREKTNA GRTA DO HAVRE, PARIZA, SYICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. HE MSTRIACA LINE vozi direktno iz New Yorka do TRSTA ali REKE, s parniki W "Frieda", "Gerty" i« "Giulia", kteri so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW TORKOM. Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike. Vožnji listki po najnižji ceni. Obrnite se na zastopnike te družbe, ali C. B. Richard & Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York, 0 I Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, . • NEW YORK". . . v katerem točim vedno pivo. doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA V0N KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. j a,co"b Storn-Lo!^ ^ E. Madison Street, - _Chicago, 111 Slika predstavlja srebrno uro za. go spode. 18 Size Screw B naviiak. ajf Cena uram: Nikel ura________$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrn: ~.ra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem j&KSBSB^.SI tUsi priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 k 16 " 15 44 $18.00 m, 18 " 7 " $U.OO m 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za do? V?i' S kamnov........$11.00 Opomba: Vse ure sr. najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčen* , glede kakovesti. Za obile naročbe se priporočam. Jacob Stonich, 89 E, Madison Street, CHICAGO, ILL. POŠTNI PARNIKI SO: "La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton, "La Savoie" " " " ..................12,000 " "La Touraine" " " " ..................10,000 " "L'Aquitaine" " " " ..................10,000 " La Bretagne"............................... 8,000 " La Champagne"............................. 8,000 " La Gascogne"............................... 8,000 " 25,000 konjskih moči. 25,000 " " 12,000 " " 16,000 " « 9,000 " " 9,000 " " 9,000 " " Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj napre] vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoltidne iz prista> nišča št. 42 North River, ob Morton St., New York: *LA LORRAINE La Gascogne *LA SAVOIE *LA TOURAINE *LA LORRAINE 20. okt. 1904. La Gascogne 24. nov. 1904. 27. okt. 1904. *LA SAVOIE 1. dec. 1904 3. nov. 1904. *LA TOURAINE 8. dec. 1904 10. nov. 1904. *LA LORRAINE 15. dec. 1904. 17. nov. 1904. La Gascogne 22. dec. 1904. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Holland- America Liine (HOLLAflD-AMEIUŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in p jšto Zjedinjer.ih držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Mer. N0QRDAM, parnik s dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM, parnik 1 dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik % dvojnim vijakom, 12,500 to«. 8TATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik s a vojnim vijakom, 8300 ton. v Ngyccneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije« Badi eene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarn© v mest&: \ DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfstmtfre, / BRNO, 11 Krona, Parniki odpljujejo: 1» ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW TORKA vsake sred« ob 10. uri zjutraj. * .iaa=s HOLLAND-AMERICA LINE, 89 BROADWAY, NEW YORK, 90-2 DEARBORN ST., CHICAGO, ILL. john kragker 119» St, Clair St., Cleveland, 0. Priporoča rojakom ovoja TIKA, ktera ▼ kakovosti nadkrUja-jejo tu draga aateriika vima. Kadeče viae (Concord) prodaja« 90 5te caloao; kolo viae (Catawba) po 7te galeae. KAJtCAKJiE KAKOČILO ZA TJS9 JX M OALOK. BMNJKVEC, aa ktoroga mm fca-portiral brinje iz Kranjskega, volja 12 itokleaie |16.0t. Briajevec jo najbolje vrot«, ker je igaao na isti na&a, kakor doma aa Tnijnki VAMlBAIJlFlKOlK BBHAB Za obfla * JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, T Braddock, Pa^ in okolici jo nai zastopnik Mr. Ignac Magister, 1141 Kackot Ave. .Botičaik jo poeblattea za pobiranje nzroinhis in prodaje knjig; bnr ga vsem rojakom toplo pri Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON, 40 Second St., Hoboken, N. J., potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemško vozijo in za to delajo na parniku. Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Mak je treba premeni ti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C.M.C0X H C. POST, A«'t Ticket Agent. Ctty Ticket A teat. 313 IV. Main St., Pueblo, Colo. Pozor I Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenee Vas pričaka potem pri prihodu v Now York na kolodvoru. ______