, „ j bja napravila pravo trdnjavo, ka-stalno stražijo pomorščaki, ženi s strojnicami. Poziv, naj reducira svojo obo-| silo v mednarodni coni, je «lovil italijanskemu reprezen-tu Rossiju Ernest Frederick Sye, predstavnik Anglije v tej ni. V pozivu naglaša, da je ne-rnoftt invazije fašističnih re-elev minila, zato ni potrebna ¿na italijanska vojaška posad-Tangierju. Ta poziv je pod-i\ Xavier de Lafourcade, entant Francije v medna-coni. Madrid, 27. avg. — Ljudska ada oblega trdnjavo Alcazar >ledu, v kateri se nahaja 1,- rebelev in vest se glasi, da rebeli kmalu kapitulirali. je že pripravljeno, da jih •Mejo y zapore, ki so jih v uriici zgradili. Cesta med Tole-in Madridom je zastražena i vladnimi vojaškimi oddelki. Vladni letalci so obnovili bom-Imrdiranje rebelnih postojank v fladarramskem gorovju in na Jjjnti, ki se razteza do mesta O-ndeo, dočim so istočasno izbru-W'le vroče bitke med rebeli in fdnimi četami v bližini Terue-S in Saragosse. &pan.ske bojne ladje bombar-«Wio Palmo, glavno mesto oto-« "lallorca. Prebivalci bežijo iz in neka vladna križarka ^rala 75 begunov na morju PJ km otokom in španskim o-ki so pobegnili z otoka * čolnih. Uadon. 27. avg. —^Velike ba-rudnike v proHfci Huelvi, J^h obratuje neka angleška JJfo». "ojašistični rebeli okupi-* poročilo iz Španije. *»hington. I). C„ 27. avg,— ¡74vni tajnik Cordell Hull je informiral Apanako vlado, * k» Amerika ignorirala "papir-F1" («fado» pristanišč v mestih "•»»nskem obrežju, ki so pod rr01" Cističnih relie lev. Wka vlada je razglasila 20. avgusta in o tem ob- ' Krica C. VVendelina. čla-7»fn*riikega poslaništva v Ma-r 2 1 *clJo, naj to sporoči a-r>m T" ,,riAVn<,rnu depart-, A,J v novi, ki je bila izroče- " lu. j«, bilo rečeno, da je ka vlada proglasila pri-L kj no y rokah rebelev. 14 l' 0 c"nf> in da ne bo dovo-'I* trgovskim ladjam **** v ta pristanišča. A-• i a«» drže stran n priataallč. da se tako pre-^^likadje. Trockij «e je uklonil norveški vladi Moral je podpisati pogodbo "miru" 'Oslo, Norveška, 27. avg. — Leon Trockij, izgnani ruski boljše vik, je včeraj prejel ultimat norveške socialistične vlade, ki se je glasil: Zaveži se, da prenehaš z vsako revolucionarno agitacijo ali pa odidi iz Nor^ veške! Trockij se je takoj podal in podpisal pogodbo, da bo miroval. Dan prej je Trockij izjavil, da se bo maščeval za smrt svojih šestnajstih tovarišev, ki so bili ustreljeni v Moskvi kot fašistični zarotniki. Pogodba, katero je Trockij podpisal, tudi določa, da bo norveška policija noč in dan pazila nanj, dokler ne poteče rok njegovega bivanja na Norveškem. Rok poteče prihodnjega 18. decembra in tedaj bo Trockij moral zapustiti Norveško, če mu vlada ne podaljša azila. London največji sovrag, pravi komu-nistični kandidat Washington, D. C., 27. avg. —Earl Browder, komunistični kandidat za predsednika, je rekel včeraj pred več sto časnikarskimi poročevalci v Tiskovnem klubu, da letošnja volilna kampanja v Združenih državah je boj med demokracijo in fašizmom in republikanski kandidat Landon predstavlja fašizem, zato mora biti poražen za vsako ceno. Vprašan, če to pomeni, da komunisti priporočajo Rosevelta, je Browder odgovoril: "Dobro bi bilo, če bi se mogle vse progresivne sile v Združenih državah zediniti za enega kandidata, ali po našem mnenju Roosevelt ne more biti ta kandidat, ker ni zanesljiv. Roosevelt mahne enkrat sem in enkrat tja, da nikdar ne veš kje je prav za prav njegovo stališče." I Ht, Mm. kav| K, ka Kavi v svojem odgovoru x|»di, da hoče ameriš-' črtati prijateljstvo z .m' Priznati pa ne more "" ^tmkoli akcije Mizerija ameriških farmarjev Washington, D. C. — Reprezentance federalnih agentur napovedujejo, da bo okrog dva milijona ameriških farmarjev moralo iskati pomoč pri federalni vladi prihodnjo zimo. Ti so povečini v državah srednjega zapada, kjer je suša uničila poljedelske pridelke. Kraval v mehiškem senatu; deset ranjenih Mexico City, 27. avg. — V mehiški senatni zbornici so včeraj izbruhnili izgredi med levičarji in desničarji in deset senatorjev je bilo ranjenih. Bojeviti senatorji so metali stole drug v drugega in počilo je tu di nekaj strelov. njegove atranl, *i M prepoveda la vstop ameriškim ladjam v pristanišča ob španskem obrežju. Izjema bi bila le v slučaju e-fekUvne blokade teh pristanišč. Nota vaebuje tudi prikrito pre-tnjo, da bo Amerika zahtevala odškodnino od španeke vlade r smislu mednarodnih zakonov pomorski trgovini, če bo španaka vlada nadlegovala ali zasedla kakšno ameriško trgovsko ladjo. Domače vesti Calumetake novice__ Calumet, Mich. — Pred nekaj dnevi je umrla v Raymboultownu vdova po rojaku Johnu Judniču, stara naseljenka, ki zapušča tri sinove in dve omoženi hčeri. — Peter Safar, star 48 let, je izgubil življenje v opuščenem rudniku North Tamaracku, v katerega je bila poslana skupina delavcev, da premaknejo sesalke. Vzpenja-ča, v 'kateri so se peljali po starem šahtu, je Safarju zlomila vrat, ko je pomolil glavo iz nje, da vidi, kje se nahajajo. Clevelandake veatl Cleveland. — Zadnje dni je u-»nrl pionir Frank Miklavčlč, star <¡8 let in doma iz Malega Kraše-va pri Krškem. V Ameriki je živel 40 let in zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. — Anton To-mažič se je poškodoval pri delu v tovarni in nahaja se v bolnišnici. Governer Olson pokopan ob veliki množici Minneapolis. Minn., 27. avg. — Floyd B. Olson, governer Minnesote, ki je zadnjo soboto umrl za želodčnim rakom, je bil včeraj pokopan ob silni množici delavcev in farmarjev, ki so spremili njegovo truplo od mestnega avditorija na pokopališče. V poslednje slovo so mu govorili v mestnem avditoriju vsi glavni voditelji minne-sotske farmer-laboritske stranke, kateri je pokojnik zvesto klužftr glavni govornik je pa bil governer Philip Le Follette iz Wisconsina, ki je rekel, da so progresivne politične sile v Združenih državah izgubile z Olsonom enega svojih največjih bojevnikov. Anglija podpisala prijateljski pakt z Egiptom London, 27. avg. — Predstavniki Velike Britanije in E-gipta so včeraj podpisali pogodbo prijateljstva. S tem paktom je Egipt dosegel brez malega neodvisnost^ker ne bo več pod protektoratom Anglije in kot samostojna država lahko zdaj stopi v Ligo narodov, vendar pa še ostane pod vplivom Angležev. Pakt določa, da Angleži trenirajo egipčansko armado in Anglija bo zalagala egipčanske industrije z opremo. Anglija si je tudi pridržals posebne privilegije glede sueškega prekopa. Jekkrskt družba NEMČIJA BI RA- zaprla tovarno Stavkarji, 750 po številu» ao ob delo Coraopolia, Pa.. 27. avg. — standard Stati Spring Compa-ny, prva jeklarska družba, ki je provocirala štrajk v sedanji kampanji sa organiziranje jeklarskih delavcev, je včeraj naznanila, da bodo vsi stroji pobrani is tovarne in tovarna o-stane stalno saprts. Družba je raje samo sebe Ugonobila, kakor da bi se podala jeklarski uniji, ki je zahtevala priznanje in kolektivno pogodbo. Pennsylvaneki podgoverner, ki je sam član delavske unije, je obljubil stavkarjem, 760 po številu, da jim bo država dala relif, dokler na dobe dela. Voditelji jeklarske unije pravijo, da je druftba zaprla tovarno na pritisk Oeneral Motors korporacije, sa katero je iidela-vala vzmete in "bumperje" sa avte. Druiba je zakrivila celo vrsto kršenj federalnih zakonov. Učiteljska unija za Lewisov odbor Protestira proti •inpen-ziji deMtih unij DA OKREPILA VEZI SFRANd JO Blaginja v Nemčiji naj-boljša garancija miru NEMSKMDOLGOVI NARAŠČAJO Pari», 27. avg. — Dr. HJalmar Schacht, nemški finančni minister in predsednik državne banke, je v raagovoru s re presen-tanti francoske vlade izjaVll/da bo borba proti nemškemu militarizmu najbolj učinkovita, če bo Francija sodelovala pri ekonomski rehabilitaciji tretjega cesar-etva. Prosperiteta v Nemčiji bo najboljša garancija miru v Evro-pi. Schacht je dalje rekel, da se je Nemčija odločila sa povečanje evoje oborožene sile, ko je podaljšala obvezno službo na dve leti, da zmanjša brezposelnost. Ako bi Francija odprla svoje meje Isvoeu nemških produktov, bi Nemčija izdelovala manj orožja in več blaga ln tako okrepila svoje gospodarstvo. Iz zanesljivih virov je prišla vest, da je Schacht zagotovil Francijo, da se Nemčija ne obo-rožuje z namenom, da napade Francijo, temveč je oboroševan-je obramba proti ruskemu komunizmu. Izrazil je tudi mnenje, da je Francija storila veliko napako, ker je sklenila pogodbo vzajemne vojaške pomoči s Sovjetsko unijo. Ako bi Francija utrdila gospodarske in politične zveze a Nemčijo, bi Ji to nudilo mnogo večjo zaščito kaikor vojaška sveta z Rusijo. Kljub Schachtovi Izjavi, da nemški militarizem ne ograža Brezposelni u > KOMPANIJSKE idajfe na «Ubšem DUE SE IZNEVERILE MAGNATOM V večini držav se morajo družine revežev preživeti s $10 na mesec Cikaški naciji se ogrevajo za Lemkeja Chicsgo. — Nscijske organizacije čikaških Nemcev se navdušujejo za kongresnika lemkeja. predsedniškega kandidata unijske stranke, kateri Je "fa-ther" Coughlin, detroltski radio-pridigar in vodja Unije za socialno pravičnost, dsl svoj blagoslov. To se je pokszslo ns pikniku, ki so ga te organizacije priredile v nekem člkaškem par ku. Nacije je pozdravil tudi bivši Župan Bili Thompson. V pohodu so naciji nosili uniform«* z znakom svastike in nekateri so imeli tudi puške. Novi spopadi na sibir-sko-mandiurski meji Kabarovsk, Sibirija, 27. avg. — Sovjetska vlada Je vložila o-ster protest v Toki ju proti novim izpadom ob meji Sibirije. Pred neksj dnevi js bil spopad med ruskimi in japonskimi stre žsmi pri Tungningu in *den sovjetski konjenik je bil ubit Zadnji pondeljke so Jeponaki militariftti uetrelfli devet Rueov v Hailarju v bližini sibirske me je ns obtožbo, ds so bili boljše-viški špioni in terorieti. Philadelphlau — (UNS)—Letna konvencija Ameriške učiteljske federaeije /e soglasno obsodila odlok eksakutive Ameriške delavske federacije za suspendi ranje t* od Uhinij, kl tvorijo Odbor za Industrijsko orgsnisa cijo. Učiteljska federacija spa ____________ da k ADF in ima okrog 25,000 Francije, prevladuje mnenje, da članov. se diktator Hitler pripravlja na Konvencija se je ponovno iz- oborožen konflikt. S podaljšan-rekla za industrijski unionizem Jem obvezne vojaške službe je in za pravico unij, da se organizirajo v svrho promoviranja organizacije med neorganiziranimi delavci. "Pozivamo na e bila nemška armada povečana na milijon mož. Francija ima v primeri z dru-gimi evropskimi velesilami malo notnost delavstva v kampanji za armado, okrog 664,000 mož. To organiziranje jeklarske industrije in drugih masnih industrij, kar bo ojačalo delavsko gibanje, uključivši učiteljsko organizacijo," pravi resolucija. je vzrok, da francoeke vojaške avtoritete priporočajo sprejetje načrtov, ki določajo ojačanje francoske obrambne alls. Schach tov obiak Pariza je že John Brophy, direktor Odbora «"val proteste. Maurice Thorez, za Induatrijsko organizacijo, je tajnik francoske komunistični dobil velike ovaclje, ko Je učite- «tränke, je kritiziral člane kabl-Ije pozival v boj za napredek ™ta, ker Izkazujejo preveliko delavstva in dejal, da bo šlo de- nacijakemu flnančr^mu milo odbora naprej, ne glede kaj "Istru. Schscht Je bil včerej čs-se zgodi. "To delo mors Iti na- «tnl *<»\ ,n!ll!m5k#liUi .^T prej, ker radi vstajajoče reak- "<> " ^^ cije ne smemo izgubiti niti ml- «ov.rner Francoske ^nke Vvon » j Delbos. zunanji miniater, Vincent Konservativne skupins je Auriol finančni miniater In dru-skušala zapreti vrata možnemu Jllla priključenju Odboru *« Indus- «r B um £ ^T^-J b/ trijsko organizacijo, toda bila Je vi' d» /j^J^S ^ poražena. K^nHJa Jetudl za-j rešl^v vrgla priporočilo Wil lama Gree- ^ ekonomskih, finančnih na. paj razpusti krajevno unijo |b lirit>limmnu la ao zaatopnlkl zaključili, da se pridružijo odboru ga organiziranje jeklarsks industrije in pomagajo zgraditi "močno industrijsko organizacijo vseh Jeklarskih delavcev." Van A. Bittner, načelnik orgs-nizatorične kampanje v tem distriktu, je potem rekel, -'da ta akcija predstavlja najvažnejši dogodek, odkar aa je pričela kampanja aa organiziranje Jeklarskih delavcev." Konferenco so voditelji kom-lianijaklh unij sklicali v povsem druge namene kakor pa je izpadla. Udelsdtilo se Jo Je S6 zastopnikov raznih Vompanijtkih unij pri Inland Steel, Youngstown Sheet & Tube (Indiana flarbor), South Works (So. Chicago), Csr-negie Illinois Steel (Jollet), Inland Steel (Chicago. Heights), Republic Steel (So. Chicago) In več drugih tovarn. In nsmesto ds bi blls konferenca reorganizirala Calumetskl svet kompanijsklh unij, v kateri namen Je bila sklicana, so zsstop-nlki takoj pričeli razprsvljsti o pridruženju kompanljekih unij k Jeklarski uniji In aktivnem so-delovanju v kampanji za organiziranje Jeklarskih delavcev v industrijski uniji, Vsled tega Je konferenco zapustilo 12 zastop. nikov, ostali pa ao z veliko večino sprejeli resolucijo, s katero so se f »oslovi)! od kom|>aniJskegn unfonixma In se prldrutill Jeklar-skernu organizatoričnemu odboru, "Kompanijske unije (Employe Representation Plan), katere ne gujejo In vzdržujejo delodajalci in katere ml zastopamo, niso bona fide delavske organizacije", pravi sprejeta resolucija, "V I*-I h »I j san j u ekonomskega In aoclal-nega položaja Jeklarskih delav-cev in njih družin so ae popolnoma izjalovile. Tudi ni nobenega upanja, da bi delavcem kaj koristile v Itodoče. S«, le sredstvo za nadaljnje Izkoriščanje delav-csv in proti blagostanju deftelr. Vsled tega sklenemo, da ae |irl-družimo Organizatoričnemu odboru jeklarskih delavrev, katerega namen je zgraditev močne industrijske unije vseh jeklarskih delavcev, In ae zavezujemo, da tiomo delovali sa pridobitev legitimnega kolektivnega pogajanja v Jeklarski Industriji." "Ta akcija Je *iv dokaz razpoloženja Jeklarskih delavcev in njih velike želje, da se organizirajo |ssl vodstvom Organizator!-čnega odlsira jeklarskih delavcev »a dosegu pravega in resničnega kolaktivnega pogajsnjs", Je komentiral Miltner. Konferenca Je tudi zaključila, da ae oflcielno pridruži veliki manifestaciji na delavski dan. Vrši-la ae l»o dopoldne v Kast Chicagu To bo v prvi vrati manifestacija tlsočev Jeklarskih delavcev Is vsega okrotja kot protiutež proti kom paril Jak Im piknikom, kate-(Dalja aa •. «traal.) 1 "T PROSVBTA THE BSfLICHTENMENT GLASILO I« LASTNIMA »U)V»MSS POOPOHME JSUMOTS MAMODM1 OrsM d« __ MMOIhi m Ur*— Art»'« CM»««) I» C»M. ro » Mi. M*. Nil M Ml WM» » ^t fa. Um UMU* MM« CM-a«) ^Lr MM, CkWM. «M CU«. fl-M pm n*. UM a«r r«» p» ipp» IMMI C M.) m W««M pMOJMMM M » M i* »riloia M»«» A4»«riMac raMi o* ft—m—l «U.. v« M pmOSVETA •MT4S LavmMI« Glasovi iz naselbin a ' __ 0.U,- v +U**tu. « ^ II. litM. MMajMig» IMU .. immmsi, a. U. - MfMtMif. M •• »S» MM »• MlBiM. Tmm^iu j« Nekaj lega in onega —■— , Šestnajst starih boljševikov, ki m Leninu in Trockemu pomagali strmoglaviti Keren-Mkega in usUnovitl aovjeUko Rueljo z boljše-viško dikUturo, je bilo zadnje dni obsojenih v amrt ln ustreljenih v Moskvi. Obsojenci so pred sodiščem priznali, da ao hoteli ubiti Stalina in uveati fašistično dikUturo v Ruaiji. Vas ta afera Je Uko fantastična, da Je vsako objektivno mnenje nemogoče v tem hipu. Ne vemo, sli so bili večji norci uatreljeni boljše-viki ali oni boljševiki, ki ho jih dali postreliti! Pertinentno vprašanje je, kako daleč Je od komunisU do fašlsU? a • • Ta žalostna ruska afera naj bo delavcem novo svarilo, da se ne smejo zanesti na nobeno dikUturo. Vsska surovs sila rodi surovo pro-tisilo. Ustreljeni boljševik Zinovijev je pred sodiščem izjavil, da vsak Urorizem, tudi fašistični. bi bil dober za strmoglavljenje Stalinove dikUture. Boljševik Zinovijev ni torej stopil daleč, da se je prelevil v faŠisU — če je to verjel, kar je rekel. Med demokratičnimi socialisti so Uki skoki neznani. Slovenski de-lave i v Ameriki, čuvejte se krvave revolucije in dikUture pijanih apostolov! 8aj ne veste, kdo se skriva pod njihovimi maskami. Njihove zapeljive fraze vodijo v nevarnoat! a • • Demokratični aocializem Je edini, ki ima bodočnoet. Vae drugo, kar se poslužuje socialističnega imena, je spaka, karikatura. Marks in Engela sU bila v neizprosnem boju z anarhisti, Ukratnimi nasilnimi in destruktivnimi elementi, ki so končno okupirali in razbili prvo Internacionalo. Drugo internacionalo ao razbili komunisti. Današnje gibanje nasilnih elementov po vseh deželah je obsojeno na pogin. Tudi v Rusiji pride demokracija 1 Krvoločni fašizem je odmev krvoločnega ruakega boljševizma, kakršnega Marks in Engels ni-sU nikdar učila 1 Demokratični socializem je edino upanje za revne delavce In kmete po vsem svetu! Demokratični aocializem z demokratično taktiko — taktiko razuma, zna-čajnosti, znanosti in izobrazbe! Slovenski klerikalni kokodakarjl ao jasno Izkazali, ds nimajo niti trohice pojma o pravih vzrokih spora, ki je letoa izbruhnil v ameriški socialistični stranki in deloma odjeknil tudi med slovenskimi socialisti, kljub temu ae ■mešijo s svojimi neslanimi in otročjimi čenčami o tem sporu. Vae skupaj, kar Čvekajo, ni vredno piškaveg* iaiba. Ce bi kokodakarjl imeli vsaj tisočlnko tiste modrosti, a katero ae vedno bahajo, bi — molčali in bi ae ne vtikali v zadeve, o katerih ničesar ne vedo. Njihovo čvekanje je {nikazalo, da aocialiste in svobod-nomialece sodijo po aebi — in s tem ao vsa njihova "modra ugibanja", ki druga druge pobijajo, |Midla v kalužo, po kateri kokodakarjl neprestano brodijo. • • a Ameriški burbonski tisk, ki ae navdušuje za krvavo zmago fašizma v Španiji, se neprenehoma laže, da civilna vojna v španski republiki se vrši med fašisti in komunisti. Sedsnja špatrnku vlada je komunistična in vse stranke, ki branijo vlado pred fašisti, so komunistične, pišejo ti listi,. To je velika laž! V današnji španuki vladi ni niti enega komunista, niti socialista! Vsi člani vlade so liberalni republU čsnl. Med vsemi delavskimi strankami v Spa-nlji so komunisti najslabejša stranka; imajo komaj 15 |x»slancev v zbornici. Španska civilna vojna j* med fašitrnom in demokracijo! Vlada hoče ohraniti demokratično republiko in komunisti, ki dobro vedo, kaj jih čaka pod fašizmom, pomagajo vladi t ostalimi radikalnimi strankami vred. Ameriški burbonci bi radi nsredili španske fašiste lepe in opravičili njihovo razbojniško vstajo, zato a« lažejo, ds v tej vojni gre za fašizem ali komuniiem. V resnici gre za fašttem ali demokracijo, ln demokracija bo zmagala ! • • • Dr. Frederic S. Fleming, pastor v New Yorku. priporoča moratorij za pridige v cerkvah. Pametno! Mi bi še raje videli moratorij ta politične pridige v splošnem, da bi 99 odstotkov Američanov, ki samo. klepetajo in nič ne razmišljajo, začelo enkrat misliti in pretresati ekonomske in Miclalne probleme t testno pametjo . . . Lotevanje v MinneeeU Detroit, Mich. — Zadnjič aem poročal o našem kempanju ali letovanju v Minnesoti, ob Jezeru Ash v bližini naselbine Orr. Ko smo 12. avgusU zjutraj vstali in pogledali iz šotora po širnih gozdovih in velikem Jezeru, smo na prvi pogled ugotovili, da se pripravlja na dež. Ko pa so nas tačele oči peči in nam je v noe udarjal močan duh dima gozdnega požara, tedaj niemo več imeli obstanka, kajti izgledalo je, da smo v bližini požara. Drugo nam pač ni kazalo kakor podreti šotor in pobrati našo prtljago Ur hitro odpotovati, kar smo tudi storili. Kar «mo J-meli pred seboj še več dni časa na razpolago, smo se odločili, da odpotujemo v drugo smer—proti St. Paulu, glavnem mestu Min-nesote in naprej proti Chicagu. Ko smo dospeli v Eveleth, Minn,, Je bilo vse mesto z okolico vred v dimu. Sli smo naprej in kakih pet milj vstran smo že dospeli do gozdnega pogorišča Na obeh straneh ceste 68 je še gorelo. Tam smo videli na stotine ljudi, ki so gasili požar. Da se izognemo velikih mest —Duluth in Superior—emo krenili na cesto 88, ki nas Je pripeljala do ceste 61 in po tej cesti smo nadaljevali našo pot naprej do St. Paula, kjer smo krenili proti mestu Heating City. Hri-boviU okolica in dokaj prijazno mesto. Nadaljevali smo pot, ki se zvija kakor dolga kača. Na e nI strani so visoki skalnati grič in ob vznožju se vije cesU 61, pod vznožjem ps železniška proga. Se nižje ob vznožju vsega tega se pa vije in šumi struga teke Mississippi. Vse to skupaj, U romantična okolica, blagodejno vpliva na človeka, ko ima pred seboj naravno krasoto. Vozili smo naprej in vožnja je bila lepa, prijazna, kajti pokrajine ob cesti so slikovite. Dospeli smo do mesU La Crosse, ki je onkraj reke Mississippi z minne soUke strani v državi Wisconsin. Prepeljali smo se čez reko Mississippi v La Crosse, Wis Do tu smo prevozili že 400 milj od Eveletha, pa Še vedno smo bili v dimu velikega gozdnega požara. Dim Je prepregel ozračje kakor vlažna megla in pogled v solnce je nudil žarečo oblo, kakor bi gledal v solnce skozi prekaje-no Šipo. Vozili smo se dalje po Wisconsinu in dim nas je spremljal še sto milj naprej, dokler nismo ob 8. zvečer dospeli v znano slikovito letovišče Wisconsin Dells, kjer smo šotorili v državnem parku. Je to prijazen park, zasajen le z borovci in smrekami. Naslednje jutro smo se odločili, da si ogledamo zgodovinsko reko, imenovano Black Rlver, mesto pa se imenuje Wisconsin Dells. Tu sedeš na Ud jo in plačaš vozni no $1.60 Ur se pelješ v Upper Dells. Na ladji je vodiUlj, ki pojasnjuje naravne krasoU ob obali. Ladja ae na poti (aeverno) trikrat uaUvi, da se potniki itkrcajo in vodja jih popelje med soteske, katere je zasekala voda v skalovje v avojem tisočletnem teku. Ta vožnja traja tri ure. Vsakffmu, ki obišče Wisconsin Dells, priporočam, da vzame a seboj avoj šotor, ker ga tam lahko bretplačno postavi, poleg tega pa naj ne poaahi plačati $1.60 ta vožnjo na ladji po Black Riverju. V Wlsconain Dells prihaja vsako leto na tisoče turistov t vseh krajev Amerike. Seveda Je Um vae telo drago. Toda pogled po omenjeni reki In njenih romantičnih bregovih Je nekaj ne-|M>pisno krasnega, nekaj neverjetno resničnega, kako je vodna sila a avojim tisočletnim delom itdolbla in izkleaala v trdo skalo prečudne zareze In prejedla skalovje. Pogled na to prirodno krasoto. naravno čudo, človeka prisili. (U ostane kakor pričaran. Brez dvoma slehernemu ostane U pogled dolgo v spominu. It Wisconsin Dellaa smo nadaljevali našo pot Jul no proti glavnemu mestu države Wisconsin — Madison. Krasno, čisto mesto je Madison, ki se nshaja ••redi štirih malih Jeter, s ponosno državno palačo ns enem griču sredi trgovskega središča in državno univerzo na drugem griču proti zapadu. Meeto Madison je dom znanih pregrešivcev 1 Follettov. Naša pot nas je peljala naprej proti jugu, proti zna- pemu ari s tokratakem u letovišču — Lake Geneva. Od Madiaona do Geneve smo ae vozili po oered njem delu Wiaconaina, kjer emo videli najlepše in bogato obeU-joče farme. Visoka koruza, lep krompir in sploh vsi pridelki dobro uspevajo. Vsak farmar ima od 40 do 60 glav goveje živine in po osem konj ter traktor in druge poljedelske stroje. Tem farmarjem ni treba imeti strahu, kako se bodo preživeli. Dospeli smo v Lake Genevo. Tu je zbrana menda vsa čikaška aristokracija. Tu ni prostora za reveža. Tu vidiš razkošne vile ln krasne palače aristokratov. O-gromna okolica in obrežje je last privatnih oseb. Peljali smo se naprej proti znani slovenski naselbini Keno-shi. Med potjo nas je zajela stre šna nevihU. Padalo je res kakor bi iz škafa lilo. Grmelo in bliskalo, kakor za stavo, da se je vse treslo. Po 84 milj dolgi mučni vožnji smo dospeli v Keno-sho. Tam smo se usUvili pri mojem svaku in sestri Louis in Frances Robsel, kjer smo tudi prenočili, Louis nas je začudeno pogledal, kajti naš nepričakovani prihod mu je bila prava zago-netka. Poleg tega pa so nas težko spoznali, ker smo bili precej obraščeni. Robsel vodi gostilno v Um mestu že 32 let in je danes Um najstarejši gostilničar Naslednje jutro po bogatem zajtrku smo se odpravili naprej proti Waukeganu, 111., ki je oddaljen samo 13 milj (južno) od Kenoshe, Wis. Torej smo med Uma mestoma prekoračili držav-no "grenco" med Wisconsinom in Illinoisom. V Waukeganu smo se usUvili pri znsnem rojaku Mat-tu Kirnu. blagajniku waukegan-skega Slovenskega doma. Kimo-vi so nas res gostoljubno sprejeli. Med nami Je bil seveda naš sopotnik Frank Gaber, ki Je eo-roduik Kimovih, vsled česar smo se tudi UkoJ počutili bolj doma če. Kar naenkrat se je pred hišo usUvil naloženi Fordov truk To nas je opozorilo, da nekdo prihaja. Vstopil je znani rojak Jože Zelene, s kaUrim je Frank Gaber obiskoval "11. vrhniško šolo." Oba sta polna humorja. Razvilo se je živahno pogovarjanje, ki se je nanašalo na sUro domovino, kako so v šolskih letih rajši šli pod most kot v šo-lo. Tam so namreč v potoku lovili ribe pa kapelne. Navzoči smo imeli obilo zabave. Ko je bilo dovolj pogovora o "enajsti šoli", nas je Matt Kirn peljal v SND ter nam razkazal domove prostore in dvorišče, kjer imajo zelo lepo urejene b*-lincarske prostore. Imajo namreč žensko ln moško ligo ba-lincarjev. Omenili so, da bodo nas Detroitčane povabili, da se z njimi spoprimemo v Ukmi za prvenstvo v balincanju. (Upam, da se bo to uresničilo.) Po 2072 milj vožnje smo dne 14. avg. ob 11. zvečer dospeli domov v Detroit. In ker nismo mogli v Minnesoti vlovitl velikega medveda, smo ae vsi tadovoljil t mladičem Ne pozabite na nedeljski piknik SND na prostoru Bill's Place I primernih za ae-dočim imamo na zapadni strani Slovenski delavski dom z večjo dvorano in o-drom, kjer se vrše brezmaJa vse naše predsUve in koncerti. Obiski kulturnih priredb, zlasti na^ prednih, so nkdvse zadovoljivi. Zato to direktorji SDD in njegova odseka Gospodinjski klub in pevski tbor fclavec na svoji seji resno ragmotrivali o tem problemu in prišli do taki j očka, da priredijo ta nabavo novih kulis in druge odr*ke opreme velik skupni piknik, in sicer kar dva dni — prične se v nedeljo 6. septembra In konta potno tvečer 7. sept. na Labor day. Piknik se vrši na Hrvatovi farmi. Gulley rd., četrt milje od Telegraph rd. ns W. Warren ave. Razvedrila in užitka bo za vse dovolj. Ker ae vrši U piknik v plemeniti namen, se vabijo vsi igralei, pevel in drugi kulturni delavci, brez ozira na barvo, kakor tudi splošno občinstvo ns obilen po-set. Ne bom posebej poudarjal, da je v precejšnji meri odviano od tega piknika: ali bomo bodočo sezono igrali v atmosferi novih. modernih ali pa raztrganih in starinskih kulia. Franki Dieta ZA atare ljudi Znano je, da potrebujejo sUri ljudje hrane ko mladi. Količina hrane se s starost vedno bolj zmanjšuje, ker organizem peša, i gublja evojo elastičnost in intenzivnost. Z radi zmanjšane energije se tudi zgorevanje našem telesu vrši počasneje. SUrost pa potrebuje tudi posebne di«? Kdor hoče tudi v sUrosti biti zdrav, mora b zelo oprezen v prehrani. Ostareli organi* ni treba preobremenjevati z jedjo in pijačo. V higieni starih ljudi ima dieta najvsžne. vpliv. Zdravniki dajejo starim ljudem t-nasvete» SUrci morajo zelo redno živeti. Pazijo predvaem na to, da jemljejo dnevne obroke hi ne vselej ob določeni uri. Najmanjša netota v tem pogledu more izzvati težke posledice njihovo zdravje. Umirjeno, redno življenje zmernost v prehrani so nsjvsžnejši pogoji starčkovo zdravje. Nikdar ne smejo sUri ljudje preobremeni prebavnih organov, ali vzeti preveč hrsne enkrat. Bolje je, da jedo večkrat na dsn. • manjših obrokih. .. Na gostijah, družabnih večerih itd. b navadno več jedo kot sicer, in * preveč najedo in preveč napijo. Mladcu a veku morda res hudo ne Ikoduje tods ^ se maščuje Uka preobremenjenost dvskrs Lahko nasUnejo težki želodčni sli * tarji in razne druge kompUkadje. ■■ ekscesu spozna starec sam najbolje, cen» treba Izogibati. iif _ .M Sploh vsak človek, sUrejši pa še bolj.« učakati visoko starost, naj paz. predvse» dvoje: na red in na zmernost. Pred dv^jtetiini leti (Ia Prosvete t dne 28. tvgusU 191« ■ 0o**šo ~ »«v. letni slovenski katoliški ^ Mino, je akočil .koti okno 6. manovega hotela v Chicagu r T. na hodniku. Vtrok ea.^* * ™ ^ /. msžine t njegovimi irskim, in rani. ki eo f» pregnal», ker n. M svoje 60-letne kohsrice Marte Mri kor so sahtevaii. , Dthvmke nl*o sprejeli W11wtw««» p«,* ¿.o) .o uj.vm. d. to» M ti«* orr.nlxlr.nlh kroj«*** Yorku Je dobilo dol.r «**<*** p Ru« -o .•>*»'" Svetoma ro/aa. — K"»' r* ^ 0 »a#i v na novega. Rumunijs se priprsvljs .........1 esti iz Jugoslavije « španski državljan ski vojni .rilikah. kakor je (liviraa por««* * LJ^Jaa..) ljudstvo, izvoljeno vlado, ukiniti vae socialne reforme, ki so o-bremenile španski kapital in ir £ »v roko. Mnogo njegovih - ki 8o bili naročeni tega, ker hočejo i-vTk dan novice, delavske-Inika pa nimamo, je W od^vedalo prav pcHi ¿tankov, ki jih Slov* k o Španiji »n ljudskih ^ki taki priliki namreč ^c» začne na glas trobi- boljševiški nevarnosti na -gvetu, vsako majhno novi-ki jo lahko obrne proti de-unu gibanju, natisne na na-. strani z debelimi črkami nrnira t dostavki in uvod-ki ustvarjajo v delavstvu mržnjo, da se zbujajo anar-instinkti, ki dremljejo šernem, ki je tlačen in la-Ce je katoliška Španija bo-Ukih katoliških listov, ka-i ljubljanski "Slovenec", p človek razume, da se ob danski vojni začno goditi ki jih človek trezen ne odobravati, pnija velja za "katoliško dr-r tako, kakor velja tudi Sloja za "katoliško deželo". Na-erikalci trdijo celo, da ni mec, kdor ni katoličan, enci pred pokristjanjen-iivreenim z mečem in na-I, potemtakem sploh niso Slovenci!) Podobno najbrže tudi španski klerikalci, da anec, kdor ni katoličan! Že paralele je umljivo, da "Slo-f ploska, kadar španski atesti pobijejo kaj levičar-ker je s tem pač na zemlji V manj nekatoličanov in ne-Ijubov. tej "katoliški Španiji" di-idaj državljanska vojna že ij tednov. Težko si je do polnosti razložiti, kaj se zdaj dogaja v Španiji. Če bereš katoliški i »a tudi tuji katoli-ti»k, dobiš vtis, da je Mo-l dala ukaz, naj se začno u-v Španiji in naj pobešajo in menihe in cerkve požiganje namreč glavno, kar kaki tisk poudarja: rovarjenje to... osrkrunjenje cerkev, isnje cerkev . . . duhovnike jo na drobne kose . . . nune ju jejo ... in tako dalje. Ta->* tudi ljubljanski katoliški oec". pazno prebira poročila, kapitalistični, posebno pa Miški tisk bruhal žveplo in ■i. opozarjajoč na "boljševi-sevamost", češ, na Pirenej-»polotoku vlada marksizem, *jo socialisti in komunisti. ** je. da so bili v tej vladi «^rni jHilitiki, nobenega Ob takih pr''' iirfavljanska špansko veleposest (posebno j jpansKa 4,slovenec" cerkveno), razgnati parlament, i« katoliiKi . poteptati demokracijo in posta- desničar- ji* združile, vodstvo te Z P*'»i zakonito izvoljeni ■'n "*tmu p« v, prevzeli ne-P^ki oficirji in cerkvena ¡T* Wd"ti treba, da pred-** °rk' v Španiji kopo • torej denar! Ve-' ' da m, zarotniki ime-d.,,ro zvpio z vse- c:ritm:u;t "vetu* *v,ie- ■ * Italijo in Nemčijo •r^a, da ia-i7.,m | »odpiral no to špansko Italija in Nem-Se zdaj na ^ami. Moralno opiral tudi IJub-« "talim š*u-^»IjAeviziranju i madridske vla- španski proletariat pridobil v neštetih borbah in uporih. Zvesto ob njih stoji tudi ljubljanski "Slovenec" s svojimi poroči- Da s tem "Slovenec" poveličuje borbo proti socialnim reformam, za katerimi stremi ves svetovni proletariat, je povedal sam. Kajti v nekem poročilu tiskovne agencije, ki pošilja poročila tudi ljubljanskemu "Slovencu", smo brali kmalu po izbruhu te državljanske vojne naslednje besede: "Povsod, kjer so zmagali oporniki, so uvedli obvezen krščanski nauk v šolah in odpravili vse socialne reforme." To je objavil "Slovenec" sam in s tem spet enkrat pokazal svojo pravo barvo. "Slovenec" se že nekaj tednov navdušuje za ljudi, ki odpravljajo socialne reforme. Dalje smo brali v "Slovenci^" samem izjave voditeljev upornikov: da je cilj upora uvedba vojaške diktature. In Slovenec, ki ob vsaki priliki na dolgo in široko gobezda o demokraciji, se navdušuje za ljudi, ki hočejo s krvjo, z delavsko krvjo uvesti vojaško diktaturo! Kdor je bil toliko slep, da je verjel geslom o socialnih reformah in demokraciji, kakršne je pogosto bral v "Slovencu", temu so "Slovenčevi" članki in poroči«-la o španskih dogodkih odprli o-či in vedel bo, kaj naj si pred» stavlja pod pojmom demokracije in socialnih reform, kakršne o-znanja katoliški tisk. Metlika ni več sedež okraja. — Pred nekaj leti je bil osnovan metliški okraj s sedežem v Metliki. Zdaj pa je notranji minister dr. Korošec ukinil metliški okraj in ga združil s črnomaljskim, hkrati pa je škofjeloško okolico strnil v nov, škofjeloški okraj. Dogodek na Gorjancih. — Iz Velikih Roj pri St. Jerneju j« romal čez Gorjance na HrvaŠko za kruhom 65 letni zidar in posestnik Jože Srebernjak. Na vr» hu Gorjancev, pri Mirčebem kri. žu, je opazil ogenj na planem, ob njem tri postave. Stopil je tja po ogenj za cigareto in opazil dva maskirana moška in eno žensko. Ti so takoj planili nadenj in zahtevali denar. Vzeli ao mu vseh 40 Din. Nato oo ga zvezali in vrgli na ogenj. Nato so odšli. Srebernjak se je sicer rešil iz ognja, a le stežka in šele potem, ko mu je vsa obleka zgorela in je dobil hude opekline po vsem telesu. S težavo se je priplazil do vasi Vodenice, kjer so ga prepeljali v Kostanjevico k zdravniku, ki pa je odredil takojšnjen prevoz v bolnišnico v Novo mesto. Upajo, da bodo Srebernjaku, žrtvi surovih napadalcev, rešili življenje. Smrtna nesreča. — Pri poaest-niku Tretnjaku v okolici Slovenj-gradca se je pripetila te dni smrr tna nesreča. Komaj 25 let stari hlapec Franc Repnik je vozil iz gozda hlode, potem pa je še hotel brž na kolesu k čevljarju, Na nekem ovinku pa je pridrvel nasproti avto iz Zajrreba in podrl kolesarja na tla. Repnik je obležal s počeno lobanjo. Šofer jo ponesrečenca brž naložil na avto in odpeljal v slovenjgraško bolnišnico, a pomoč je bila prepozna. Poškodba je bila smrtonosna In Repnik je čez nekaj ur umrl. Ali aU I» aarsU PreeeeU sil Mla» trajn« vradaMU, ki fa u aal daaai din.ki list a »oJ*»e prijatelje ali a» radalku e Jo» n viae T Te |e edlai dal lahka poillete eeejeew e ikr< "o pri pravi j i • Mi vrečj zatiranju faiiatitna revolle. Howard zagovarja Lewisov odbor Tiskarji ne bodo podpirali politike ADF Indianapolis, Ind. — (FP) — Charles P. Howard, predaednik Intl. Typographical unije, brani aktivnosti Odbora za industrijsko organizacijo, kateremu načeluje John L. Lewis, predsednik rudarske unije, v svojem poročilu, ki bo predloženo konvenciji te organiucije. Konvencija tiskarske unije se bo pričela 12. septembra v Colorado Springsu, Colo, a je bilo žf sedaj objavljeno. "Razumni ljudje ne morejo doumeti, kako naj organi&iranjo neorganiziranih delavcev in njih pridružitev k Ameriški delavski federaciji ograža uspehe in blaginjo federacijo/' pravi Howard v svojem poročilu. "Prav tako je teiko razumeti, kako naj bi odbor, ki vodi organiza-torično kampanjo in kateri ni izdal Še nobenega čarterja ali formiral organizacije izven A-meriške delavsko federacije, kar naenkrat postal dualna organizacija." Howard dalje pravi, "da jo tiskarska unija obstojala 30 let pred ustanovitvijo Ameriško delavske federacije in da ni nikdar priznavala avtoritete ADF, da bi ji ta diktirala smer-nice. Federacija je bila deležna podpore v polni meri z naše strani v prošlosti, a prepričan sem, da člani naio unije ne bodo nadalje odobravali politike ADF, ki si lasti pravico jurio-dikcije v vseh zadevah in s tem postavlja v nevarnost kampanjo, katere cilj je organiziranje neorganiziranih delavcev v jeklarski industriji." Howardovi osebni stiki z Odborom za industrijsko organi-utcijo, v katerem ihta pozicijo tajnika, ne obvezujejo tiskarske unije v nobenem ozira, je rečeno v poročilu, ki zaeno nagi aša, da eksekutiva Ameriške delavske federacije ne more iz-kljutitl Lewisovih unij iz federacijo, To oblaat Ima lo konvencija ADF In predlog glede izključitve mora podpreti dvotretjinska veČina delegatov. Zavajalne izjave jeklarskih magnatov Delavci te hočejo otresli kompanijskega unionizma Chicago. — (FP) — "Jeklar-ski baroni so sicer zviti, kadar zanikajo poročila o masnih de-zertacijah jeklarskih delavcev iz kompanijskih unij, toda tega dejstva ne morejo utajiti," jo izjavil Leo Krzycki, pomožni direktor čikaškega odbora, ki vodi organ i za torično kampanjo med jeklarskimi in železarskimi delavci v ČikaAkem distriktu. Krzyckijeva izjava se nanaša na trditev uprave Carnegie-Illinois Steel korporacije, da seja kompanijskih unij v tovarnah te korporacije, ki se je nedavno vršila v Garyju, Ind., ni bila reprezentativna. Te seje se je udeležilo 86 delegatov kompanijskih unij. ki so soglaano spreje- Shupina proe tov olje* J gaadarmmehem gorovja nad Madrid«*«, ki vladi pri li resolucijo, da bodo sodelovali i organizatorji Lewisovega odbora, ki so na delu, da organiii-rajo jeklarske In ieleiarske delavce v industrijski uniji. 4 "Akcija, ki je bila podvteta na tej seji, je nadaljnji doka«, da ao ae delavoi pričeli zanimati in da ao pripravljeni sodelovati z nami pri gradnji močne in pristne delavske organizacijo," je rekel Krtycki. "Takoavana delavska reprezentacija v kompanijskih unijah je sleparija. To vedo tudi delavci, kar pomeni, da bo naša organizatorična kampanja uspešna." Jeklarski delavci v čikaškem distriktu bodo imeli velik shod v dvorani krojaške unije Amalgamated Clothing Workers. Ta je zgradila poslopje, čigar vrednost znaša milijon dolarjev in tu | bodo jeklarski delavci videli, kaj | močna unija lahko stori za svoje člane. Na delavski dan 7. septembra pa bodo jeklarski delavci imeli masni piknik v Kaat Chicagu. _____ Kompanijske unije se izneverile magnetom (Nadaljevanja a L atrani.l re ao naznanile jeklarske druifee za popoldan iatega dne. Organizatorični odbor jo u-stanovi! tudi Šonako sekcijo (Women's Auxiliary) in za na-delnico postavil mm. Mineolo In-gersoH, ieno jeklarskega delavca. Urad te ftenake organizacije jo v Indiana Harbor ju. 2enake ao ae iskazale za zelo efektivne uni jsko agitatorice in imajo v South VVorksu že živahno žensko poato-janko. Organizatorični odbor je zanesel kampanjo v Detroit, kjer dola v tej industriji 22,000 mož, in v Kanado. V Hamiltonu, Ont., ao je neka neodvisna jeklarska uni-ja že pridružil« Zvezi jeklarskih in železarskih delavcev ,poroča pomožni kampanjski direktor Leo Krzycki. Knak korak nameravata napraviti tudi dve drugi neodvisni krajevni uniji jeklarjev v Kanadi. V Hamiltonu bo kampanjski odbor odprl urad In zanesel kampanjo za organiziranje jeklarakih delavcev tudi v druge kraje Kanade. Plmarski delavci ▼ rudarski uniji Dobili so svoj distrikt; načrt za organiziranje 100,000 delavcev . Boston, Maaa. — (UN8) — Na tukajšnji konvenciji zaatop-nikov 23 federalnih unij plinskih (n koksovskih delavcev je bil položen temelj za organiziranje 100X100 delavcev, ki si služijo kruh v plinarnah in kok-sovih pečeh. Organizirali ae bodo pod okriljem radarske unije UMVV of A, ki je dala tem uni-jam čarter posebnega dlstrikta št. 60. Konvencija federalnih unij, ki imajo nekaj nad 4000 članov, jej bila aldicana, da zastopniki zaključijo, kam hočejo spadati: ali se naj pridružijo k rudarski u-nljl, ustanove novo splošno unijo v Industriji postranakih premogovnih produktov, all pa še naprej ostanejo pridrtsženi direktno k Ameriški delavski federaciji kot federalne unijo. Konvencija se Je izrekla za prvo alternativo. Za ta korak ao se izrekle tudi unije, ki radi naglega sklicanja konference niaoj mogle poslati svojih zastopnikov, poslale pa so plsmano izjave. Sentiment med članstvom teh unij Je bil že dalj časa za spojitev z rudarsko unijo. Blodnja ima namreč juriadikcijo tudi nad to industrijo, nad procesiranjem premoga v koka, plin In druge postranske produkte. Ta jurisdikcija Je bila do zdaj le na papirju. Rksekutiva Ameriške delavske federacije si Je prizadevala, da bi bila to unije in delavce v tej industriji sploh držala Izven rudarske unije. Pripravljena Jim je bila izdati čarter narodne ali mednarodne mri je, kater» ponudba pa nI našla odziva med 23 federalnimi unijami. Zanje ima več privlačnosti rudarska unija, ki je ,na zadnji konvenciji za ključUa, da raztegne «organizacijo tudi v industrije postranskih produktov. In kakor Je John Ifrophy, ki Je načeloval deputa-cijI rudarske unije,.ofnrnU dele gatom, da kontrolirajo kokaovo industrijo in plinarne iati tole x Slomški Narodna « -H . - . > 1004 Podpora« J odaota |ll. V drflae! 1007 Tel. Reckwell 4004 MS7-S» Lawadale Are., t hlcago. III. GLAVNI ODBOR 8. N. P. J. UPRAVNI OD.XKK: ¡¡W^NTa\WKAl. predsednik......, mi 8. Lawadale Ava. Chicago, Dl JPER' 91 Ujnlk................. S- Lawodale Ave., cEca£ LAWRENCE GRADISHKK, taj. bol. odd 2067 S. Lawndule Ave. ChSagi 11 J?.".. Ä?1' b,ftf*Jnik.........MH7 8.Uwndal.Ave. ChCR 1. riUP 00 DIN A, upravitelj glaeila......WS7 8. Lawndale Ave., Chicago, III. JOHN MOLKK, urednik gla.il..........-'067 8. Lawadale Ave.| Chicago! Iii! ODBORNIK Ii FRANK SOMRAK, prvi podpred»ednik......000 K. T4th 8t„ Cleveland, a JOHN E. LOKAH JR., drugI podpredsednik.. 1007 K. lOVth St., Clevaiend. O. G08PODAR8KI OD8BKi MATH PKTROVICH, predsednik............«63 K. lftltt 8L, Clevelaad, a ^¿10r!JinCV1:TK0VI0H..............tel Av„ Urookljrn, N. Y. i OHN O LIP....................140 8. Proepeet AveH Clarendon Hille, CIL POROTNI Ol>8KKt aR?EK' *r#di#dnlk..............ogodh In poslovanja. Kampanjo za organiziranje 100,000 delavcev v tej industriji bo vodila i.i financirala rudarska unija, kar je glavni vtrok za pridružitev teh delavcev rudarski organizaciji. Vladna elektrarna Mniša cene Toronto, Ont. — Velika vladna elektrarna "Hydro'\ ki zalaga pretežni del te kanadsko province z elektriko, Je kljub Izredno nizkim cenam, najbrie najniljlm na svetu, naredila šest milijonov proflta. To največ radi odpovedi pogodbe, po kateri je privatnim družbam plačevala za elektriko, katere ni rabila. Dobiček bo zdaj razdelila med odjemalce v obliki znižanja cen. Naznanilo in zahvala , Talnega nrra naananjam prijatelje« In ananrem lahaitna veat, da Je nrmlla mart utrgala nit ilvljenja aiafe ljube aaproge MARY MAČEK Rila Je operirana aa trehuAai aireni In bila Je le «eal dni v belaMalel. na kar Je mirno aaupala. Rojena Je bila v 1'alhovem (iredeca pri Ljubljani leta 1070. Porodila ava ae leta 1001 In leta 1003 Je prIMa v Ameriko. Umrla Je v bolnlAnlri Hv, Tereiije dne 10. eugeota I0SS. Pogreb ae Je vrAII pt» kaiolISkeat obredu. Bila Je #laniea ftamoetajne. ga podparaega drafcva, katerega tlanom ae prav lepo aabvallm vaem, ki ale Ja eblakall v lanu holeanl, oh mrtvaSkeai odru la vaem, ki eta Ja Rprvmlli k aadajeaia pa/ilku, ter aa krasne darovane Ji evetijlee lepa vam hvala. Rrfaa bvala vsem prljaleljeai la prijateljicam In ao« aedom aa obiske, aa daravaae kraane venre In evetljlec la as obilno udeletho pri pogrebu. Ilvala vam vaem akupaj la aa vae, karkall sle ml dobrega atarlll la m« talallM, nikdar vaa ae hope bvala prljaleljeai la Kygae. Pa . la aieer mr ia mrs. ha»«, mr. ia aire I "S tek, mre. breaker, airs. Drobae, mre Vikolk.r bi mr. Vrtal-olka Isfcrras hvale ledi Hlove«ehf Moabaai «aST ko se igrali la-bMil«he ah mriveShem odra Hvala topa veem rolahM. hI ao deli ao ra»polago avle la voaill ler ee odetolMI po«reha. Upa hvala vaem ■heoai ia ra vo» kartodi sle dohrege elorIH le (oHaaeaM. Tebi dregi tosl »apaslll «i a«, «s v .do«, e T»o| spomto Ude «Mal med aaml da koorc livljeaja aatoga. Bridko Je MU livljeal» Tvoje, pc aaj TI rlajSi mlral patli»k. Tvo| lalato/l bral: Freak hlJo/»vleb, 144 Fi •ve« Jakldara, Pa. PIOSYVTA KRIŠTOF DIMAC Spisal JACK LONDON. — U Neki skupini, ki je bil« dom« iz vzhodneg« Oregon« — bili «o to pravi rudarji —, se je posrečilo, ds je nsjels trop Indijancev po sedemdeset centov. Noseči so tovore ie imeli oprtane n« plečih — tritisoč funtov je bik) vsega —, ps ata »e ti iznenada od nekod vzela Sprague in Stine. Ponujala sta najprej osemdeset centov, potem devetdeset in končno dolar z« funt In tedej so Indijanci odpeli evoje pasove in razr drli pogodbo z Oregoncl. Sprague in Stine sta priila preko Chilkoota, dasi ju je stvar stala tri tisočake, oregonskl rudarji pa ie vedno čakajo na obali. In bodo čakali do prihodnjega leta. "Vei najina gospoda sta presneto urna, kadar gre za to, ds ae trosi denar in žalijo drugi ljudje. Kaj ste nspravlla, ko st« dospela do Lindermanna! Tesarji so ba* dokončevali čoln. ki so ga za ¿est stotakov zgradili neki skupini iz San Francisca. Sprague in Stine sta jim stisnila tisočak v roke in teearji ao razdtli pogodbo. Čoln je sicer dokaj lep, ampak preklet je od tistih prevarancev. Svoje stvari imajo tukaj, čolna pa ne. Pribiti ao na Ule breg do prihodnjega let«. .Na ie eno skodelico kave, pa zapomni si, da bi za vse na svetu ne hotel potovati s tako sodrgo, če bi tako presneto ne ielel priti v Klomdajk. Nimata pravega srca ta dva Človeka. Se žalni trak bi snela iznad vrat hiie žaloeti, če bi ga potrebovala. All si zahteval pismeno pogodbo T' Dimač je odkimal. "V srce se mi smilii, tovarii. V teh krajih ne dobi i ničesar za pod zob in kakor hitro do-spemo v Dawson, te bosta pustils ns cedilu. Boi videl, kakšna lakota bo tamkaj to zimo." "Pa saj ata ml obljubila —" je začel Dimač. "Ustno," ga je prekinil Cok In mahnil z roko. 'To so samo besede. Pa naj bo, kakor hoče! Kako pa ti je ime, tovarii?" "Reci mi Dimač:" "Dobro, Dimač, ampak tudi za tvojo ustno pogodbo boi moral poiteno garati. Ti niti ne vei, kaj te ie Čaka. Res je, da znata mazati z denarjem, ampak za delo prijeti ne znata in zjutraj iz postelje se izkopati tudi ne. 2e pred dobro uro bi morali biti pripravljeni. Kar bo težkega dela, ga bova morala opraviti sama! Kmalu ju boi sliial, kako bosta vpila za kavo — v postelji, pomisli! Pa ita odrasla človek«. All kaj vei, kako je treba ravnati ■ čolnom? Jaz sem govedar in zlatoiskavec, na vodi pa nisem doma. Onadva pa se razumete na čoln, kolikor zajšc na boben. In ti?" "Kar jaz vem," je rekel Dimač in se stisnil bliže k ponjavi, ker je začel s snegom pome-iani veter pihati močneje. "Nisem bil v majhnem čolnu, odkar sem odrastel. Mislim pa, da se bova že naučila." Vogal iotora se je od vezal in Cok je dobil sneženo sipd v hrbet in tilnik. "Tisto pa že! Prav lahko se bova naučila," je rekel besno.- "Seveda se bova. Saj se celo otrok nauči. Ampak tisoč dolarjev proti krofu stavim, da danes ne odplovemo." Rila je osma ura, ko se je zaslišal Iz iotora klic za kavo, in okoli devetih sta se gospodarja naposled prikazala. "Alo," je rekel Sprague, rožnoličen, rejen gospodič kakih petindvajsetih let, "čas je, da gremo na pot, Cok. Vi in pa —." Tu se je vpraiujoče ozrl na Križa. "Sinoči si nisem čisto dobro zapomnil vašegs imena." "Dimač." "Torej dobro, Cok in vi, gospod Dimač, pričnite z nakladanjem čolna." "Recite aamo Dimač, brez gospoda," je svetoval Krii. • »I T. 4.1 FRANCK in se izgubil med bled, tudi mlad Sprague je malo pokimal šotori, doktor SUne, vitek, moi, mu je sledil. Cok je pomenljivo pogledal svojega tova-riia. "Več nego za poldrugo tono je blag«, p« name ne bosta prsv nič pod pazduho segla. Boi videl." "Zdi se mi, da sv* za to delo plačana," je dobrovoljno odvrnil Kriš, "in najbolje bo, če takoj začneva." Prenesti ns plečih kar tritisoč funtov teže sto metrov dsleč, ni bila baš lahka naloga in če jo človek vrši v divjem vetru in snegu, obut v težke kavčukove škornje, ni ¿uda, ako je na koncu onemogel. Poleg tega je bilo tudi treba zviti iotor in zamotati kuhinjsko opremo. Potem sta začela nakladati. Ker se je čoln pod teAo blaga vedno bolj pogrezal, ga je bilo malo po malo treba potiskati proti globokejši vodi. Zato je tudi bilo treba zmeraj dalje breeti. Do druge ure je bilo vse končano in Kriš ae je čutil kljub temu, da je poučil dva zajtrka, tako slabotnega, da bi se bil skoro zgrudil. Kar kolena so se mu iibila. Cok, ki ni bil nič bolj-ii„ je začel nekaj brskati med lonci in ponvs-mi in je privlekel n« d«n velik pisker kuhanega fižola, v katerem je tičsl precejšen kos slanine. Ker sta imela samo eno žlico, sta drug za drugim zajemala is posode Kriš bi bil ta-krst prisegel, da svoj živi dan še ni okusil kaj tako dobrega. "MoJ Bog," je mrmral, ko je podal žlico tovarišu, "veš, dokler nisem postal nosač, nisem vedel kaj je dober tek." Sprague in Stine sta dospela vprav, ko sta bila Cok in Krii v sredi svojega ugodnega opravka. "2e spet zamuda!" se je pritožil Sprague. MAli ne bomo nikoH odrinili?" Cok je zajel polno žlico in si jo zmaiil v usta, potem je pa prašno podal Kriiu. Nobeden izmed njiju ni črhnll besedice, dokler ni bila posoda prazna In skrbno ostrgana. "Seveda, midva sva ves čas roke križem držala," je rekel Cok, ko si je obrisal usta z roko. "Kar lepo stala sva in v oblake gledala, kajne? Zato seveda vidva nimata obeda. Res ni lepo, da vaju tako zanemarjam." "2e dobro," je dejal hitro Stine. "Midva sva že jedla Um v iotorih, pri naših prijateljih." "Sem si mislil," je zamrtnral Cok. "Zdaj pa le pojdimo, saj sta končala," je silil Sprague. "Tamle je čoln in nalošen tudi," je rekel Cok. "Kako pa odrinemo, kaj pravite?" "Zlezemo vanj pa odveslamo. Kar hitro na delo!" Bredli ao proti čolnu. Dočim sta goepodar-ja zlezla tako vanj, sta ga Krii in Cok odrinila na globoko. Ko pa jima je začela voda pljuskati v škornje, sta se tudi onadva zavihtela na krov. Ker gospodarja nista držala vesel nared, je čoln takoj pognalo nazaj h kraju, kjer je nasedel na pesek. Kakih šestkrat so s velikim naporom ponovili to delo. Cok se je nstadovoljen usedel na rob In si zatlačil v usta pest tobaka. Gledal je v oblake in sam zase nekaj mrmrat Kriš pa je povezoval čoln, dočim sta gospodarja tupatam izpustila kako pikro opazko.. "Ce bosta poslušala moja navodila, bomo kmalu apravili čoln od obale," je rekel Sprague končno. Njegov nasvet je bil sicer dober, toda preden si je mogel pomagati na krov, je bil moker do pasu. (DeUs srtbddaJtt.) Samo glumač... Mergit Nagy John, metalec nožev, sloni v cirkuški oblačilnicl in molče pn>-miAljs. lomočl »e je ozrla naokrog. Kakien nesrečni slučsj, ds pride prsv zdsj njuns «kupna atmk-cija ns vrato? John ee je oblačil; ko je zvonec v drugo zspel. je stopil a prv bnšeno glavo akoei vrsta V temi je prežel Peter ns nju. l*ona je bils bleda in po \*em telesu je drhtels. "Pobegni v* T je Aepnita Pt iru. "Tvoja točka je na vrsti. Zdaj ne gre. Po predstsvl bova pobegnile!" "Rotim te ... ubil me bo!" "Saj si ne bo upal . . ." John Je strigel z ušesi. I ¿cona se je ustopils obenj In »kupno sta stopila na oder, venomer se priklanjaje . . . John se je sklonil, kakor da bi pregleda val noše. Sele takrat, ko bo prvi nož ie letel proti njej, bo pogledal . . . Zsgnal je prvi not... John je opazil stisnjene leo-nine ustnice, bral Je iz njenega odločnega in trmastegs pogleda: "Prav, pa bom umrla Morilec .. . Onega drugega pa vendarle ljubim!" Artist ae je zmedel. Pričakoval je vročičnega strahu. Njena «Hočna trma ga je presenetila. to za letom, isti gibi, ista ženska, ista deska ... John je osuplo zapičil svoj pogled v noš. ki ga nI hotel ubogati, ki ni hotel moriti. Opote-kel ee je, etisnU pesti; potlej so mu ps roke nemočno omahnile ob boke. Strašen smeh, ki ga je ploskanje udušiio, je predramil Johna. Atrakcija je bila pri kraju. Leona je atopila a strašnim smehom iz smrti spet v življenje. Strešen In grozljiv je bil njen smeh. Tako se utegnejo smejati samo blazneži ali pa ljudje, ki so ŠH mimo razpotja med življenjem in smrtjo — in ki so zmagali! John ae je prsteno bled oprijel stebra. "Glumač .. ." Leona je izginila # odra. Artiet je razklenil peet, kakor da bi izpustil iz nje življenje in vero vase. Ko se je z negotovim korakom vrnil v oblačilnico, ni bilo v njem več razgorčenosti. Samo globoko je zavzdihnil in segel z rokami predse, kakor da bi hotel od-poditi sramotno prikazen , . . Moje sanje Maksim Gorki Njemu nasproti posmehljivo, trdo trzanje Leoninih ustnic, ki ao morda po tihem govorile: "Da, jaz bom umrla, ti pa ti boi smešen. Mojfter skaza, ki zgreii cilj in umori človeka!" I*onin obraz je bil smrtno bled. Tretji nož je švignil po zra ku. Nekaj trenutkov je vladala mrtvaške tiiina. John ee je za man boril sam s seboj; noš je za del v določeno mesto — nad njeno čelo! Od srsmu je iinila artistu kr v glavo. Od tiste minute dalje je lučsl nože, truden In otopel, apa tično in mehanično . . . Deveti noš se je zasekal v let tik ob Leon i nem ercu. "Četudi z deaetim našem ne za denem njenega telesa, aem pee. strahopetne*! Domišljav glumač. Zdajci aa "Le ubij me. če si upaš!** so ki mu je občinstvo več, ko last- govorile njene oči. "Ves «vet bo de j si. ds si mojster skaza. ki ne zna meriti! MoJa smrt bo pa zmagoslavno bdela nad tvojo pogubo . . . Umori me. Če imai pogum! Toda krvava lisa na mojem trik ju te bo zasledovala do groba. In nikoli več ne boi smel vreči noža!" Pot je oblll Johnovo čelo. Vrgel je drugi noš — In ie Je pograbil tretjega . . . 'Te tretji noš jo mors iv sredino čela, s ker mi ostane i samo ie njeno srce za cilj." na časti Umrl. nlčvrsdnica. k aem te iz blata dyignil... Zsman •re* trmasto vame! Ali msr mi alii. ds te bo tvoj IJubček obvaroval mojega noša? Kaj mi je msr ta Čreda radovednih gledal-€e\ ? Plačala boš svojo sramoto!" Not je ivignH I/eona ne je zavedala skrajne nevarnosti. Trmasto žareče oč je v pričakovanju smrti zaprla. Not ae je zaseksl tik ob njenem telesu — v les Zakaj volja nI mogla premagati navade ,,, Dan sa dnem, le- Casoplsi so že objavili nekaj mojih povesti. Znanci so me hvalili in prorokovali, da postanem še znamenit piaatelj. All jaz nisem verjel takšnim prerokbam. Zdelo se mi je, da niti sami preroki ne verjamejo v to kar mi prerokujejo. Biti piaatelj — o tem tedaj 4e sanjal niaem. V mojih očeh je bil piaatelj nekaj, kakor čarobni k, človek, kateremu so odprte vae tajnosti in vaa srca. Ena dobra knjiga se je dotikala mojega srca, kot godalo velikega umetnika, po tem je pelo moje srce, atoluilo od srditosti in žaloeti ali se veselilo — kakor je pač pisatelj hotel. Ne v to srečo, da postanem še enkrat pisatelj, v to takrat nisem verjel! To pa, da so moje povesti bile tiskane, smatral sem kot srečno naključje, približno tako, kakor če se človeku včasih zahvaljujoč srečnemu naključju posreči, da skoči tako visoko kolikor je sam visok. V tem času sem se občutil še zelo nesigurnega na svojem potu. Tlo se mi je zibalo pod nogami, kakor da se me je zemlja hotela otresti, me vreči od sebe. Živel sem kaikor v nekakšni pari idej, ki ao na drugi, bile nasprotne, meglenih želja in občutkov. Vse življenske poti so stale prepletene pred menoj in nisem bil na jasnem, katera je moja pot. Letal sem okoli kakor ptica, katera se je zaletela v eno sobo, čigar okna so sicer svetla ali steklene plošče zapirajo pot v svobodo. A te plošče je tako težko razlikovati od zraka. Kot otrok in kot deček sem izkusil mnogo gorja in mnogo žaljenj. Srečeval mnoga trda srca, zlobne neumnosti in brezpomembne laži. Zato sem si življenju moral pri ljudeh poiskati nekaj • čemur bi uravnovesil težo, katero sem nosil svojem srcu. Moral sem se zopet zravnati. Ali človek mora biti Samson — ali pa ie močnejii od Samsona ds ostane pri življenju zra ven vseh barbarskih malenkosti katere spremljajo človeško živ ljenje. TI po načinu komarjev pijejo človeško kri. Izpijajo jo in zastrupljajo, cepijo v človeka mrzlico hudobije nezaupanja in prezira do ljudi. Človek mora biti slep Semeon, da se pre tolče skosi oblake zastrupljenih nesramnosti In ds gs to ne kuši, ds ga ne podvržejo pod svojo oblast Blodil eem t odprtim srcem skozi malenkostne zlobnoeti in čez odurnostf življenja, prehe-Jsl kakor «ez iiljaste žeblje in steklovin* Včssih se mi je zdelo, kakor ds sem že enkrat ti vel, kakor ds nisem Imel ni-čessr več pričakovati In videti. Vkljub temu sem hotel živeti, hotel videti lepoto In čistost, ker tudi to obetoJI, tako vssj govore knjige velikih piaeteljev sveta — obstoji lepo. obstoji čistost. torej jih morsm tudi jsa najti! 1 Ce je življenje grdo In zsms-zano kakor kakšno staro zapuščeno in »gor išče, ga je trebe o-č is ti ti jn lepšati na račun lastne duše, lastne volje potom fanta-'ni so nekatere nevtralne dežele zije. Do tega zaključka sem na prepovedale svojim državljanom, koncu prišel. (tukaj stanujočim, da bi stopili v Ah, če bi vedeli s kakšnim ameriško vojsko. Ako vse to je-navdušenjem sem to delal in ka- mljemo v poštev, se moramo ču-ko pogosto ae moram danes diti visokemu razmerju inozem-smejati aem sebi, ko se spo- skih vojakov v ameriški vojaki, mnim, kako neplodni eo bili Pri tej priliki naj omenimo,'da vsi moji poskusi, da polepšam le državljani nevtralnih dežel, ki življenje ter da z duševno svet- so imeli ameriški "prvi papir", lobo razsvetlim temno praznoto, ali so se ga odrekli, da hi bili iz-katera me je obdajala. vzeti od vojne dolžnosti, so po po- sebnem zakonu za vedno izključeni iz ameriikega državljanstva. Ne le da so inozemci v Združenih državah prispevali svojo kvoto ameriški vojski, marveč je njihovo službovanje želo uradno priznanje. Najviije ameriško odlikovanje je "Congressional medal", ki se podeljuje za izredno hrabrost Čez običajno dolžnost. Le 90 oseb je dobilo to najvišje priznanje in od teh je bilo 11 tujerodcev (dva sta bila Jugoslovana). Za kongresno medaljo najviije odlikovanje je "Distinguished Service Cross." Od 6879 dekori-rancev je bilo 566 tujerodcev. FLIS. Pri Inozemci v svetovni vojlii Ravno sedaj, ko toliko ljudi podtika vae mogoče stvari ino-zemcem in zlasti naglaia, da je inozemsko prebivalstvo Združenih držav v teku svetovne vojne bežalo od vojne dolžnosti, prihajajo prav umestne nekatere nedavne publikacije vojnega departmenta, ki dokazujejo ravno obratno. Daai inozemci niso bili po zakonu prisiljeni služiti v vojski, vendarle mnogo tieoč jih ni maralo za to izjemo in se je priključilo ameriški vojski. Naborni zakon je izrecno izvzemal nedeklarantne inozemce (one brez "prvega papirja") od naborne dolžnoeti. Vsi moški gotove stsrosti so se morali registrirati in naborne komisije ao jih klaaificirale v razne skupine; iz razreda I so se nabirali vojaki. 3,877,083 inozemce v se je prijavilo za registracijo. 1,706,006 inozemcev je bilo regietriranih pred dnem 12. septembra 1918. 244»% njih je bilo postavljenih v razred I. Za ameriške državljane je to razmerje znaialo 36.67%. Treba je pa pomisliti, da se mnogim inozemcem sploh ni dovoljeval vstop na aktivno listo. Tako je bilo v skupini 1,703,-006 registriranih inozemcev 433,-000 "sovražnih inozemcev", t. j. podanikov držav, proti katerim je bila vojna napovedana. Te je zakon izrecno izključeval od nabora, daai so se morali registrirati. Ako jemljemo to okolščino v poštev, razlika v razmerju med inozemci in državljani, kar se tiče klasifikacije razreda I., se izdatno zmanjšuje. Kar se tiče pa inozemcev s prvim papirjem, je pri njih razmerje registrirancev napram razredu I. popolnoma isto kakor pri državljanih. To pomenja, da se niso ti inozemci poeluževali pravice do raznih izjem v večjem razmerju kakor državljani. Pa morda to razmerje bi bilo še bolj ugodno za inozemske deklarante, da niso Združene države sklenile raznih pogodb z zavezniškimi deželami, po katerih so se tukaj bivajoči inozemci mogli pridružiti vojski svoje lastne dežele. Treba je pomisliti, da je angleška vlada rekrutirala v Združenih državah 48,000 svojih podanikov, in naj ee pri tem spominjamo na veliko število poljskih, čeških in jugoslovanskih prostovoljcev iz Združenih držav, ki so služili v dotičnih legijah. Na drugi stra- MILK HELPS TO BEAT HI6H COST OF UVIN6 It is a difficult proiblam to solve ... thla one of giving a family food that will supply energy and nutrition and still ke«f> the ends of the budget tors the r! iESi^AVGu^ Domteijav^j Zagovornik obiifc BVoj_ ¡n mu Se enkrat vam pravici ste dostojno vedli, Uhko — Uhko postanem r jetmimce ? s Glavno je denar Mati čita prvo pi8mo jaka. ki ae je šele naučil pisati. — N». ta je pa dobra »e je naučil pinati, fe naj mu pošljem d™*. NAZNANlLOjZ^il^ Na uho mi je pri*ia ■ Barborič-a odslovil jt ¿t[ nepoštenosti. Ne vem kdo , gei dovoliti takšno šalo ker strani gotovo ni fcilo ¿Voda • n iala te vrste ni opr»v*em poštenost predragoeens Uit» Torej, da se prepn« neop, sumljenje tuksj iajavlja», 4? bori* je sam pu«til «|užb<, r, vsled svojega «edsnjega del« je za vse blago in meni ne I niti centa, torej iz moje Kti | poznam kot mota poštenjaki 1 STEVE MOHO m ■i Prihranite denar na hrai Steklenica svežega pasteuriziranega mleka vsebuje več važnih snovi za denar kot katerakoli druga hrana. Gotovo preskrbite en "quart" četrt mleka vsak dan za vsakega otroka in en "pint" osminko za odrasle. Mleko v steklenicah vam pomaga prihraniti in je prineieno naravnost pred vaša vratji vsak dan. Nikdar ne smete biti brez njega. Rabite več SVE2EGA PA- 1 I STEURIZIRANEGA üllCK NAROČITE SI DNEVNIK PflOSVETO Pe sklepa It. redne konvencije se lahko na roti ae Hat Prssvsts šteje eden. dva. tri. Mri aU pet «snov is ena druiina k «I nsrsfali Proeveta stana ss vse enake, sa itene aH aoBaae nine. Ker pa flaal le plačajo pri Meje k naročala!. Torej sede) al 8. N. P. J. List Pvesvets Je vais Id M rsd «tal Met vsak Se 1 ^ te I tednika te.. I tedalke Is.. 4 tedalke te.. • tednikov te eeseeeeeeeeeee« eeeeeeeeeeeee » e o e e e e o i i e e e e e e < $1.20 sa tednik, ss )ia , rs«, še Je list predrsf 1 te retare Je v vsaki draiisl Preeveta Jot Ca Cleave In Chicere Js. 1 tednik te............ t tedalka la........... t tednika te........... 4 tedalke te........... I tednikov te.......... ........19 Jt a , 1 Jt ......... sM Ca Evrope Je.... Ispetalte spadaj! kapoa. priletne potrebne vsote deaarjs Ordee v plesa te si aaroHte Prosvete. list. Id Jo vsis Isotalas. Pejasalle:—Vselej kakor hitro kateri tek «asov prsaska biti lla all ie se preseli proč od druiina in bo sabtaval sa* svoj list tedni moral tisti ¿lan is dotttns druiina, ki je tsko skupno aarotas m Presveto, te tskoj assnsnitt upravniitvu lista. In obenem deplafeti vsoto listu Prosvete. Ako toga ee store, tedaj mora upravni** datum sa to vsote aarošalkn. 1) Naslov PROSVETA. BNPJ. ttS7 Bo. Lawndale Ava. Chleace, Ii. Priletese poUljem aaroéatee sa Mat Preevete vsote I....... ...................Cl iraitva H- Ustavita tednik la ga prlplUte k meji aareialal ad sledeéik flssi ■...... < There NaSabs itftato For FRESH MILK f flavor! i) i) 4) O Meato...... Nov aaroéalk ..........«.....••< .Cl šraitvs a. .Cl draitvs a. .Cl draitvs a.. .Cl dreitvs a. ... Država..... . Star aaroéaik. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA One way of doing thla la to use more milk. Milk, for value received, costs SO very much leea than other foods la ilsatf, milk la an almost perfect food that promotes vitality and helps to build tound hoe Kb. end nt e east at on|y half of tbe day's food elementa cost! The clever Hou»rwtJe will be efcU to drew Ker pursestrlnfn quite tightly. r*vardless of inrrteeta« food cost» if •bo win learn to make ueo of tbe ■imple and healthful foods available witkte the reach of sllll 4 v tiskarsko obrt spadajoča de Tisks vabila za veselice in shode, vi*Hnice,^ knjige, koledarje, letak. Itd. v ^nskrrn. h^ slovaškem, čcikcm, nemikem, angleškem j«'» VODSTVO TISKARN K APKUKA M S. N.P J.. I>\ TISKOV IN K N\KOTA^ V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vod.tv« ti.ksn» Cene smerne, un.jsko delo prve " Piiite po informacije ns «a'1 S.N.P.J. PRINTER| 2657-59 »O. LAWNDA« AVIM Telefos Rockwell CHICAGO, n.u Mpaei* Tam n debt as leljo teši m