Leto LXXV„ št. 137
ta abbonamento postala.
plaćana v gotovini.
Ljubljana, petek 18. junija 1943'XXI
URBDMOTVO JU DFRA.VA* UĐBL7AMA, rw.iwBl?A
DNIONE FUBBUCITA IT ALI AN A 8. BULAlfO
UNKMfE
V A per 1» pabtrffcfta d! UČITA ITALIANA S.
MILANO.
II porto đi Pantelleria
attaccato
Due afiparecclii nemici abbattuti
H Ouartiere Generale deUe Forze Armate eomunica;
Velivoli grrmanici da combattimento hanno attaccato il porto di Pantelleria.
Limitate azioni di offesa aerea sono sta-te eompiute dal nemico so alcuni minori
centri della Calabriae della Sicilia senza causare danni apprezzabili.
A sud- ovest di Sciacca (Agrigento) dne apparecchi venivano abbattuti In mare da
nostri cacciatori.
Napad na pristanišče Pantellerijo
Dve sovražni letali sestreljeni
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 17. junija naslednje 1118. vojno poročilo:
NemšU bojna letala so napadla luko na Pantelleriji.
Sovražnik   je izvršil   omejene letalske
napadalne akcije nad nekoliko manjšimi središči Ca!abrije in Sicilije, ne da bi povzročil ovaževanja vredno škodo.
Na jugozapadu Sciacce (Agrigento) so nagi lovci sestrelili v morje dve letali.
Obljube in stvarnost
Italijanski odgovor na vabeče ponudbe Londona in Washingtona — Huda zmota Anglosasov glede italijanskega naroda
Lausanne, 17. jun. s. List »Tribune de Lausanne« objavlja članek o italijanskem, odporu in piše med drugim:
Uradni govorniki v Londonu in Wa-shingtonu pravijo, da bi moral italijanski narod prositi za mir. će bi hoteli verjeti tem modernim sirenam, ima Italija vse pridobiti, če bi prevrnila sedanje zavezništvo. Zagotovljeno bi ji bilo mesto, ki ji pripada med kolonijalnim i silami. Te ponudbe so brez dvoma vabeče, toda kratek premislek pokaže, da njih izvedba nikakor ni enostavna. Nedavna zgodovina kaže, da se noben narod, ki je opustil borbo, ne more veseliti svojega sklepa. Vojske Belgije, Nizozemske in Francije so kapitulirale, toda nobena vojna strahota ni bila prihranjena civilnemu prebivalstvu teh držav. Verjetno bi Italija spoznala enako usodo. In tudi, kako bi mogla Anglija držati svoje obljube glede kolonij? Ali bi omogočila Italiji povratek v Etiopijo s tem, da bi zopet pregnala Neguša? Ali bi pustila, da bi Italija zopet prišla v Libijo? Težko je odkriti znake padanja italijanske morale v sedanjih okoliščinah, vidn ipa so znaki moralnega ojačenja. Uradna Italija to prebivalstvo se zdita trdno odločena za vztrajanje do skrajnosti v primeru neposrednega vdora in nič nam ne dovoljuje
dvomiti, da res ne bo tako v stvarnosti. Zavezniki se morajo čutiti nekoliko razočarane in misliti, da so se zmotil, ko so smatrali Italijo za slabo točko Osi. Ali bo to razočaranje dovedlo do sprememb v strateških načrtih? Ali bo sovražnik opustil vdor na polotok?
Ameriške utvare
Buenes Aires, 17. jun. s. Major Elliot piše v »New Herald Tri buni c, da osvojitev Pantellerije ni velika zm?iga, temveč samo krajevni uspeh. V uradnih komentarjih in v člankih listov se lahko ugotove dve obžalovanja vredni tendenci. Zatrjuje se, da je padec PamtelJerije dokaz, da letalske sile lahko same odločajo o zmagi. Na drugi strani se trdi, da je osvojitev Pantellerije dokaz o zlomu italijanske marale. Nobeno izmed teh   tolmačenj ne ustreza resnici.
Pantellerija se je morala, predati zaradi kombinirane blokade bombnih letal in pomorskih sil. Pantellerija je zelo majhen otok, ki nima na razpolago dovolj pitne vode. Pantellerija je bila izpostavljena naj-silovitejšemu bombardiranju v vojaški zgodovina. Vsaka garnizija bi se v takih okoliščinah po 20dnevni berbi preia'a. Ni mogoče torej dvomiti o morali Italijsmov.
Za vselej konec angloameričkih intrig
na prostoru Velike vzhodne Azije
Pomemben ©iver japonskega zunanjega ministra v japonskem parlamentu — Ideal resničnega sodelovanja azijskih
narodov se uresničuje
Tokio, 17. jun. s. Japonski zunanji minister šigemicu je imel v parlamentu naslednji govor:
V svojem govoru v parlamentu je ministrski predsednik To jo obrazloži lt kakšna je nespremenljiva politika Japonske, da se osvobodi Velika Azija verig imperializma, v katera* so azijski narodi mnogo trpeli in da vzpostavi njih naravne pravice. Pod-črtajoč potrebo, da je treba graditi in braniti za vsako ceno Veliko vzhodno Azijo pred angloameriškimi zatiranji, je ministrski predsednik omenil, da je trdno zakoreninjeno prepričanje vseh azijskih narodov, da brez zmagovitega zaključka te vojne ne more biti osvoboditve. Ministrski piedsed-nik je podčrtal, da je zdaj primeren trenutek za to deželo, da se izpolnijo njene goreče želje. Ministrski predsednik je prikazal več stvarnih in dokončnih predlogov, po katerih naj bi azijski narodi zopet pridobili mesto, ki jim pritiče. Koncept ministrskega predsednika upošteva mednarodne odnose na osnovi dobrega sosedstva in medsebojnega blagostanja ter na načelih enakosti in medsebojnosti. To se bo uresničilo z utrditvijo popolne neodvisnosti nekaterih članov družine azijskih narodov, drugim pa bo dopuščeno primerno postopno sodelovanje v upravljanju njih zemlje. Obnova področja Velike vzhodne Azije po teh načelih in obramba pred inozemskimi manjšinami sta bila jedro Tojovega govora. Načelo, da se omogoči vsem članom Velike vzhodne Azije dosego želje o neodvisnosti in enakosti, je Japonska že v preteklosti izpričalo v politiki do Kitajske. Ta činitelj je vzpostavil novo zgodovinsko dobo odnosov z Japonsko. Nadaljnji razvoj tega narodnega programa je bil uresničen napram Kitajski in njen duh se je razširil do slehernega kota Velike vzhodne Azije ob najtesnejšem edinstvu vseh ras, ki predstavljajo to ozemlje ;n ki so glavni temelj za obnovo Azije. Ni potrebno, da vas spominjam na tega duha dobrote in pravičnosti, ki je osnova japonskega imperija. Nič ni novega v tej nespremenljivi politiki Japonske. Teh načel sodelovanja, dobrega sosedstva in medsebojne dobre volje so si vedno želeli na vseh koncih sveta. Mi Japonci smo prežeti s temi plemenitimi ideali od dobe ustanovitve našega imperija. Cas je dal prav tem starim idealom, ki so vedno novi in pod tem vidikom vam želim Tako je zgodovina označila narod-
no politiko, katero so Anglija, Amerika in Nizozemska izvajale napram drugim narodom in celinam in zlasti na Vzhodu. Tradicionalna oblika te njih politike je bila »deli in vladaj«. Anglija je vedno izvajala to politiko v upvavljanju Indije, dočim je v Evropi vzdrževala ravnovesje sil v svoj prid. V politik] do Vzhoda sta Anglija m Amerika vedno stremeli po tem, da izigrata Kitajsko ob vsaki priliki preti Japonski in vedno sta tako delali, da noben vzhodni narod ni mogel postati močan. V bistvu sta ti dve sili vedno skušali porušiti stalnost na Vzhodu, da bi zadovoljili svoje politična stremljenja. To je bila politika uničevanja. V odpravi te uničevalne politike, intrig in delitev je ključ našega velikega programa na gospodarskem področju. To uničevalno politiko hočemo nadomestiti z idealom obnavljanja na podrečju Az'je. Kakšna je bila politka zapadnih demokracij na področju gospodarstva in zlasti upravljanju kolonij? To je bila vedno politika zaprtih vrat in monopolnega izkoriščanja, ki je v odločnem nasprotju z našimi napori medsebojnega blagostanja in sodelovanja z vsemi sosedi.
Iz tega očitno sledi, da ne bo mogoče pričeti poti obnavljanja Azije, če ne bomo mi odločno odstranili zla iz preteklesti, ki sta ga Amerika in Anglija povzročili v politiki in gospodarstvu. Ob raznih prilikah v preteklosti je Japonska skušala premagati to zlo, izvajajoč velika načela naše politike, toda vedno so nam to onemogočile intrige Anglije in Amerike. Kremplji tega zla so bili uničeni z uspehi vojne japonske mornarice in vojske. Danes obširna področja vzhodne Azije, katera je vojna očistila, niso več v stanju kolonijalne ga pcdjarmljenja. V preteklosti je bila politika Amerike in Anglije vedno politika zaprtih vrat in monopolnega izkoriščanja, dočim sta se ti dve državi priglaševali za šampione miru in reda. Povsod je prodrla njluna politika in povsod je povzročila gospodarsko bedo. Zamrznjenje kreditev, ki je bilo proti nam naperjeno, je eden izmed zgledov. Ko nam je Amerika odvzela naša legitimna trgovinska sredstva, je vedela, da je dejansko sterila vojno dejanje. Obračajoč se k Evropi, lahko tam opazujemo obnavljajoč prizor svetovnega reda. Vidimo Italijo in Nemčijo, ki ščiti majhne narode. Nepristransko sodeč je izven dvo-
Tajnik Stranke sprejel vojaške kaplane
Rim, 17. jun. s. Tajnik Stranke je ob navzočnosti podtajnika Cucca in Valiea ter članov narodnega direktorija Malina in Gianturca, vojaškega ordinaria monsig. Bartolomaeija, generalnega inšpektorja kaplanov Milice don Rubina in generalnega inšpektorja kaplanov GILa monsgr. Gicrdanija sprejel v sedežu Lattorija skupino velikih pohabljencev in večkrat odlikovanih vojaških kaplanov, ki so se borili v Kraljevi vojski in Milici ter se nedavno vrnili v domovino iz ujetništva. Hrabre tovariše je minister Scorza pohvalil in jim zatrdil, da italijanski narod je in mora biti vedno bolj strnjen okrog borcev, ki hrabro branijo slavno usodo preko vseh žrtev.
Bolgarska narodna zveza
Sofija, 17. jun. s. Ministrski predsednik Filov je očrtal parlamentarni večini podrobnosti o ustanovitvi velike skupine narodnega značaja, ki ne bo imela videza stranke, temveč bo pod imenom »bolgarska narodna zveza« zbrala vse zdrave in proizvajalne sile, tako kolektivno kakor posamezne-, v svrho organizacije obrambe interesov države in naroda. Načrt je bil soglasno sprejet. V kratkem bo objavljen statut in organizacijske podrobnosti zveze.
Srbski ministri med narodom
Beograd, 17. jun s. Nekateri člani srbske vlade so v pokrajini govorili na velikih ljudskih zborovanjih za binkeštne praznike. Minister za narodno gospodarstvo Nedeljkovič je govoril v Nišu pred 6000 ljudmi ter je pozval svoje rojake, naj se ne dajo preslepiti od Anglije in bcljševikov in naj ne delajo proti interesom lastne države. Ti interesi zahtevajo od Srbov, da hodijo po poti sprave in zbliževanja z Osjo v okviru novega evropskega reda. V Jagodini je govoril pravosodni minister, ki je zatrdil, da mora Srbija izvajati mirovno politiko v narodnem interesu. Srbija je zgubila vojno in zdaj mera biti pozorna, da ne izgubi še miru.
Razmah židovstva v Palestini
Ankara, 17. jun. s. V prvem tromesečju tega leta je bilo v Palestini odprtih 309 novih židovskih trgovinskih družb s skupnim kapitalom 670.000 šterlingov, medtem ko je 45 drugih akc jskih družb, ki so tudi židovske, prvsčalo svoj kapital za pol milijona šteerlingov. To je zgled, kako zna židovstvo izkoriščati vojno, da se samo obogati. Brez vojne židevski posli ne uspevajo, židje delajo po vsem svetu, da nastanejo nc<ve vojne. Ta vojna, »njih vojna«, vojna, katero so skrbne pripravili, naj bi jih dovedla do vrhunca sile in moči po vsem svetu. Pr'mer iz Palestine je samo epizoda. Cilj židovskega vampirja je, da izsesa vse, kar je mogoče, iz življenjskih virov sveta.
BomfeKi atentat v južno-aSriškens kineanatogsraSn
Lorenzo Marquez. 16. junija, s. V kinematografu v mestu Gerniston. Južna Afrika, sta eksplodirali dve bombi in napravili precej škode. Vzrok za to teroristično dejanje še ni znan,
Izbruh mehiškega ognjenika
Buenos Aires, 17. jun. s. Iz Mehike poročajo, da je ognjenik Parabutiu zsčel znova delovati. Iz ognjenikovega žrela teče velika reka iave, ki ograža neposredno podnožje in okolico ognjenika.
ma, da je stalna politika Japonske do vzhodne Azije politika obnove in osvoboditve, ki je v odločnem nasprotju s politiko uničevanja in izzivanja neredov, kakršno sta Amerika in Anglija v preteklosti vedno izvajali. Prepričan sem, da politika po naših načelih mora dobiti podporo vseh narodov na svetu. Prepričan sem, da bodo celo naši sovražniki končno prisiljeni globoko spoštovati pravičnost naše stvari. Mi se bomo borili v tej vojni do zmage. Bojevati se moramo do zmagovitega cilja, da bomo lahko ustvarili naš velik narodni ideal in da bomo lahko naprej živeli varno kot eden izmed največjih narogov na svetu.
Hvaležnost Fillpincev
Me.nilla, 17. jun. s. Predsednik izvrševalne komisije na Filipinih Jcrge Vargas je v radiu komentiral govor japonskega ministrskega pred* sečnika Toja in njego\o obljubo, da bodo Filipini še letos postali neodvisni. Predsednik je izjavil: To je najsrečnejši dan v zgodovini filipinskega naroda. Besede ne morejo izraziti na'eg-a globokega ganjenja. Močno smo hvaležni za izjave ministrskega predsednika Tcja, da bo Japonska dela Filipinom neodvisnost že leto* Odkrita in plemenita ljubezen Japonske do Filipinov kaže nedvomno, da so Filipini ob Japonski v veselju in trpljenju, v miru in vojni. Obljuba vzbuja v nas čustva popolne lojalnosti brez zadržkov. Vargas je dodal, da je čas najvažnejši činitelj za Filipine in da bi bil vsakdo, ki bi skušal ovirati pohod Filipinov proti popolni neodvisnosti, ožigosan z zname* njem izdajalca Filipinov.
Japonska vojna industrija v ptffnem razmahu
ToKo, 17. jun. s. Vojni potencijal trojnega pakta stalno narašča. Kakor v Italiji in v Nemčiji, tako delajo vse industrije tudi na Japonskem s polno paro. Japonska oboroževalna industrija bo prihodnje dni razpolagala s tremi milijoni delavcev, ki se bodo pridružili že ogromni delovni armadi.
Krajevni boji na vzhodu
Odbiti sovjetski sunki na gnskem odseku — 24 sovjetekih
letal sestreljenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je ob-jarviio danes naslednje poročilo:
Z vzhodne fronte poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju. V južnem odseku je bilo včeraj brez lastnih izgub sestreljenih 24 sovjetskih letal, izmed katerih so dve uničili madžarski lovci. Na severni finski fronti so nemške čete zavrnile več sovjetskih sunkov.
Letalstvo je pred Pantellerijo zadelo trgovsko ladjo srednje velikosti in pri oboroženi izvklniškl akciji na severnem Atlantika tovorni parnik s težkimi bombami. Obe ladji sta utrpeli tako hude poškodbe, da je njihovo uničenje gotovo.
Angleški bombniki so zadnjo noč napadli zapadno nemško ozemlje in povzročili z bombami, odvrženimi na stanovanjske predele, predvsem v Kolnu izgube med prebivalstvom in škodo na poslopjih. Zadete so bile štiri bolnišnice in tri cerkve. Istočasno so posamezna sovražna letala izvedla vznemirjevalne polete nad severno Nemčijo. Ni bilo ugotovljeno, da bi pri teh metala bombe. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so uničili 14 bombnikov, štiri nadaljnja sovražna letala so bila včeraj sestreljena nad zasedenim zapadnim ozemljem brez lastnih izgub.
Berlin, 17. jun. s. Na poiročju gornjega toka Danca, je v zadnjih dneh nekaj tankov tipa »Tiger«, kakor se doznava s pristojnega vira, napadlo večkrat sovražne črte, da bi se očistil teren, ki ne pripada nikomur, od strojniških gnezd v prednjih postojankah in da bi se uničili po n s činu kazemat in utrdbic zakopani tanki. Zaradi mogočne učinkovitosti nemških tankov je uspelo uničiti mnogo sovjetskih tankov ter nekaj kazemat in protiletalskih topov. Na istem področju so strmoglavci, izkoriščajoč poiatke izvidništva, napadli vrsto sovražnih topniških postojank in uničili mnogo topov raznega kalibra. Esksdre bojnih letal so napadle sovjetska letališča v Rovenki, Birjukovu in Staroliloku. Mnogo letal, ki so bila pripravljena za cdlet, je bilo zsidetih in zažganih. V srednjem odseku fronte so bili boljševik i, ki so napadli na dveh točkah južno od Suhiničev, odbiti. Druge močne napade je blokiralo nemško topništvo. Južnozap?dno od Velikih Luk se je nalaljevalo živahno udejstvovamje obojestranskih napadalnih oddelkov.
Pripravljenost
nemške vojske
Berlin, 16. jun. s. Glede na sedanji položaj na vzhodni fronti pripominja vojaški sodelavec DNB v poroč lu, ki je bilo ta večer izdano, do. so postojanke ostale v zadnjih štirih mesecih neizpremenjene razen neznatnih premalraitev. To dobo relativnega m*ru je izkoristilo nemško poveljn^tvo mnogo bolj kakor v prejšnjih pripravljalnih dobah. Neštevilne nove divizije so oja-čile armade na vzhodni fronti, topovska moč posameznih divizij, ki je bila že itak visoka, je bila še ojačena z novim orož-
jem,- dočim je motorizacija borbenih edi-nic dosegla tako visoko raven, da se lahko govori o »vozeči se frontU.
Nadalje piše sodelavec nemške agencije, da so bili napori sovražnika v tej dobi borbenega udejstvovanja krajevnega značaja brez dvoma znatni. Čeprav ostane še odprto vprašanje, v koliko bo sovražnik mogel pričeti z osvobodilno akcijo, kaže vse, da je posvetil svojo pozornost odseku pri Kursku, kjer je bilo dovajanje transportov v zadnjih dneh ojačeno. Naravno je, pravi vojaški svetovalec, da so v pristojnih krogih skrajno rezervirani glede protimer nemškega poveljništva. Je pa razlog za mnenje, da bodo postojanke v globino na tem odseku kakor drugod ne samo odločno prestale ofezivne akcije sovražn'ka, temveč služile tudi za odskočno desko za nemške ofenzivne operacije.
Obravnavajoč ostale fronte, zatrjuje sodelavec DNB, da ni drugačen položaj tudi ob obalah zapadne Evrope in Italije, kajti protiinvazijski branik samo čaka, da stop1 v akcijo. Upoštevajoč delo štabov Osi ugotavlja, da so fronte med seboj v popolnem stiku. Zaradj tega v Berlinu ni vzbudilo presenečenja dejstvo, da nekateri angleški listi, kakor :>Sunday Times« svarijo, da ni treba podcenjevati ovir, ki bi nastale z zavezniškim vdorom na evropsko celino.
Bombe na bolnice in cerkve
Berlin, 17. jun. s. Angleški bombniki so prtw tekle noč napadli, kakor se doznava iz poobla« ščenega vira, stanovanjske okraje mest v zapadni Nemčiji. Bombardirali so zlasti bolnice in cerkve. Štiri bolnice in tri cerkve so bile zadete. Tudi prebivalstvo je utrpelo izgube. Nekatera posamezna sovražna letala so izvršila nadlegovalne polete nad severnozapadno Nemčijo. Doslej ni poročil, da bi ta letala metala bombe. Nočni lovci in protiletalska obramba so po dosedanjih ugotovitvah sestrelili 14 na-padajočih bombnikov. Nad zasedenim ozemljem na zapadu so bili včeraj podnev isestre* ljena .štiri sovražna letala brez nemških izgub. Doznava se nadalje, da so angleška letala 16. juniji napadla nemške edinice, ki nadzorujejo obalo. Edinice so plule pred norveško obalo, toda angleška letala niso dosegla nobenega uspeha. Na nemški strani ni bilo izgub. Z vzhodne fronte poročajo pristojne oblasti, da je sovjetsko* letalstvo včeraj izgubilo v južnem odseku 24 letal. Dve letali so sestrelili madžarski lovci. Nemci niso imeli nobenih izgub.
Nemško izvfdnižko letalo potopilo sovražni parnik
Berlin, 17., jun. s. Iz pooblaščenega vira se doznava, da je neko nemško izvid-nisko letalo pričelo borbo z oboroženim sovražnim trgovinskim parnikotm s 3.000 ton h m i, med tem ko je nadzorovalo Severni Atlantik in Murmansko cesto. Navzlic siloviti protiletalski obrambi je nemško letalo v nizkem poletu napadlo parnik in ga z3delo z več bombami. Parnik so takoj nato obdali plameni in ga je smatrati za potopljenega.
O govorjenju in molčanju
članek ministra dr. Gobbelsa v tedniku „Das Reich"
Berlin, 17. jun. s. Temeljni zakon vojevanja je bil vedno molk, piše minister dr. Gobbels v tedniku »Das Reich«. Članek ima naslov »O govorjenju in molčanju«. Temu zakonu se morajo prilagoditi ne samo prebivalci, temveč tudi in predvsem vlada. Ni torej logično zahtevati, da bi vojaški in politični šefi povedali narodu več, kakor dopuščajo nujne druge za* hteve, čeprav se množici to lahko zdi, zlasti v določenih okoliščinah, naravno in dolžnost. So ljudje, ki vprašujejo na primer, zakaj se ne odgovori in kako se namerava v splošnem odgovoriti na letalski terorizem sovražnika. Naj ne mislijo ti ljudje, nadaljuje minister, da držimo roke navzkriž. Gotovo pa je, da ni mogoče brez nadaljnjega sporočiti množici, kar pripravljajo pristojni organi v tem pogledu, ne da bi se hudo kompromitirale priprave m akcija, ki bo pripravam sledila. Včasih zadošča en sam stavek, da človek dopove, kakšno podrobno in mogočno delo je bilo opravljeno v vrsti mesecev. Molk pa je kategorični imperativ za kri* čače in za kritike. Gotovo je, da na svetu ni
nihče nezmotljiv in seveda tudi ne vlade in glavni stani. Toda primerjajmo naše zmote z zmotami sovražnika. Tedaj se bo videlo, na katero stran se nagiba tehtnica. Razlika med nemškim in angleškim narodom je v tem, da je angleški narod vedno pripravljen ob kateri koli priliki oprostiti in pozabiti zmote svoje vlade. Nemški narod pa jc mnogo bolj občutljiv v tem smislu in je predvsem razvajen z vrsto naglih pohodov in naglih triumfalnih zmag. Zaradi tega se uspehi, ki se zabeležijo tudi danes, na primer na vzhodu, ne cenijo v vsej pomembnosti. Ti uspehi so nam omogočili razširiti in obogatiti naš vojni potencial tako, da zdaj lahko gledamo z mirnim zaupanjem v bližnjo bodočnost na zapadu. Sicer pa, zaključuje minister, kdor še ni zagrešil nobene zmote, naj prvi vrže kamen. Kdor mora včasih na mah odločiti v sto važnih zadevah, človeško ne more mimo zmot. V ostalem pa je v kritični situaciji boljša kaka zmota kakor popolna in absolutna nedelavnost.
Anglosaški terori? ne morejo doseči
Berlin, 17. jun. s. Glede na teroristični napad anglcarn-eriških letal v pretekli noči na Koln pripominja vojaški sodelavec DNB. da je prišel trenutek za ugotovitev, koliko je resnice v trditvah sovražnika, da je z letalskimi napadi na industrijska središča Nemčije, zlasti v Porurju uspelo znatno oslabiti nemško vojno silo. Na nedavnem potovanju po bombardiranih pokrajinah se je ugotovilo, da so sovražne bombe zadele skoraj izključno stanovanjske okraje in umetniške ter kulturne spomenike. Kar bi moral biti glavni namen sovražnika, ni bilo nikoli doseženo iz enostavnega razloga, ker za to ni bilo pogojev. Sodelavec DNB poudarja, da zadošča pogled v tehnične liste in publikacije, da se človek prepriča o resničnem položaju, čeprav nemška poveljništva iz razumljivih razlogov ne objavljajo podatkov o škodi v posameznih podjetjih, ki so važna za vojno. Zlasti se pripominja, da je nemška industrija s tem, da je opustila osredotočenje tvornic za strelivo in orožje, s tem dosegla, da se proizvodnja nadaljuje v številnih manjših središčih, posejanih po vsem nemškem ozemlju. V ostalem so bila   velika   vojno-industrijska nemška
■I [ H I
i letalski napadi svojega namena
podjetja, katerih naraščajoči razvoj je prikazal že večkrat minister Speer, tako skrita, da jih sovražne letalske skupine ne morejo izslediti. Delajo v področjih, ki jih praktično angloameriški bombniki ne morejo doseči. Ce tudi je res, da je industrija premoga in da so industrijske naprave težke industrije stalnega značaja, ni nič manj res. da se premog pridobiva puu zemljo in da letalski narjadi temu aeiu ne morejo do živega, nemška težka industrija pa je izvedla mere, kt znatno zmanjšujejo učinkovitost sovražnih akcij. Po tem sledi, da so objekti sovražnih in terorističnih napadov gosto obljudena mesta v zapadni Nemčiji v upanju, da bi se strla morala nemškega naroda. 2e zdaj lahko trdimo, da tega cilja ni mogoče doseči, kajti izkazalo se je, da prav državljani, ki žive v najbolj prizadetih področjih, nočejo zapustiti svojih delovnih mest, Čeprav imajo mnogo možnosti, da to storijo. Ta dejstva in izvedene mere za ojačenje obrambnega potencijala v prizadetih področjih kažejo, da učinki sovražnih napadov na industrijska središča Nemčije še daleč niso taki. kakor so upali Angleži in Američani,
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«, petek, 18. junija 1943-XXI.
Štev. 137
Nova razvrstitev vin in določitev njihovih cen
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, pretvorjenega v zakon z dne 27. aprila 1943-XXI št. 385, glede na svoje naredbe z dne 9. maja 1941-XIX št. 17, z dne 6. maja 1942-XX Št. 83, z dne 10. junija 1942-X št. 118 in 2 dne 28. julija 1942-XX št. 152. smatrajoč za umestno, da se nalično z določbami, ki veljajo v drugih pokrajinah Kraljevine, predpiše razvrstitev vin in njih cen, odreja:
Člen 1. Radi maksimiranja prodajne cene se vina domače proizvodnje in uvožena iz drugih pokrajin Kraljevine, namenjena potrošnji, razvrščajo takole:
A. NAVADNA VINA,
I. vrsta: bela in rdeča vina. ki imajo vsaj 11° alkohola.
II. vrsta: rdeča vina, ki imajo vsaj 9° in ne več ko 11° alkohola.
III. vrsta: bela vina, ki imajo vsaj 8° in ne več ko 11° alkohola.
Za navadna vina, za katera ostane v ve'javi cena za pridelovalca po L 21 za vsako hektolitrsko stopnjo Cvštevši nastajajoči alkohol v razmerju sladkor — alkohol 1:06), se določajo sledeče potrošne cene:
I. vrsta Lir 7.60 za liter, II. vrsta Lir 7.15 za liter, III. vrsta Lir 6.90 za liter.
Navadna vina se smejo dajati v potrošnjo samo v odprtih posodah.
B. BOLJŠA VINA.
I. vrsta: nad tri leta stara vina dobrega domačega slovesa, vpeljana v trgovini kot stara vina znanih tvrdk.
II. vrsta: razdeljena v prvo in drugo skupino. Vina, ki spadajo v te skupini, so navedena v priloženi razpredelnici A.
III. vrsta: tudi razdeljena na dve skupini in navedena v priloženi razpredelnici B.
Prodajne cene za boljša vina se določajo takole:
I. vrsta: za buteljko (renska, bordojska ali druga podobna enake velikosti) Lir 31.40.
n. vrsta; za vina Barolo, Barbaresco. S. Maddalena, za 1 liter Lir 10.80. za vina iz prve skupine, za 1 liter Lir 10.10, za vina iz druge skupine, za 1 liter Lir 9.20.
HI. vrsta: prva skupina, za 1 liter Lir 9.20, druga skupina, za 1 liter Lir 8.30.
Pri vinih druge skupine III. vrste je dovoljen pribitek po Lir 0.10 za vsake % stopnje, počenši od 10° pa do tiste najnižje stopnje, ki je določena v priloženi razpredelnici za vsak tip vina.
Boljša vina se morajo dajati v potrošnjo:
f. vrsta: izključno v izvirnih zaprtih buteljkah. Na vsaki buteljki mora biti v razločnem tisku letnik proizvodnje;
H. vrsta: izključno v buteljkah, steklenicah ali opletenkah (polnjenih pri proizvajalcu ali pri razprodajalcu);
m vrsta: izključno v odprtih posodah. Za tipe, ki so označeni v priloženi razpredelnici z eno zvezdico, je dovoljeno tudi polnjenje v buteljke, steklenice in ople-tenke. Tipi druge skupine, ki so označeni v priloženi razpredelnici z dvema zvezdicama, se smejo dajati v potrošnjo samo v buteljkah, steklenicah ali opletenkah, polnjenih pri proizvajalcu ali razproda-jalcu.
C. POSEBNA VINA. Posebna vina se de'i jo na 6 vrst:
I. vrsta: vermut in aperitivna vina: prva skupina bela, druga skupina rdeča.
H. vrsta: maršala, prva skupi na: tip S. O. M., ki vsebuje (brez sladkorja) vsaj 18° alkohola.
druga skupina: sladki tip, ki vsebuje (brez sladkorja) vsaj 17° alkohola,
tretja skupina: normalni tip, ki vsebuje (brez sladkorja) vsaj 16.5° alkohola.
HI. vr*ta: likerska vina:
prva   skupina,   kvalificirana vina
a) krema maršala z vsaj 17.5» alkohola in 10° Beaumeia;
b) aromatska vina iz suhega grozdja (muškati, aleatična vina in malvazija) z vsaj 180 alkohola;
c) druga vina iz suhega grozdja, vina >santi« in aromatična vina, ki mso iz suhega grozdja (muškati, aleatična vina in malvazije) s skupno vsaj 16° alkohcla;
druga    skupina: nekvalificirana vina s skupno vsaj 180 alkohola.
IV. vrsta: močna kiselkasta vina (sar-dinska Vernaccia, sardinska malvazija in sirakuški Albanello z vsaj 18<> alkohola.
V. vrsta: šumeča in kipeča vina, prva skupina:  šumeča in kipeča
vina po naravnem vrenju,
prvovrstna: lesketajoča se šumeča ali kipeča vina brez droži, ki se dele na sledeča:
a) šumeča vina iz polsuhega grozdja in rezerve v buteljkah s kapico in žico;
b) šumeči asti v buteljkah s kapico in žico;
c) druga šumeča vina v buteljkah s kapico in žico;
d) kipeča in pršeča vina v buteljkah, brez kapice in žice;
drugovrstna : kipeča ali pršeča vina z drožmi v buteljkah brez kapice in Žice (izvzemši Lambrusco iz Scrbare);
druga skupina: šumeča vina z umetno dodano ogljikovo kislino, čista in brez droži.
VI. vrsta: bela in rdeča sladka aromatična vina (muškati, malvazije, aleatična vina in Brachetto) s skupno vsaj 11* alkohola.
Cene za boljša vina se določajo: X. vrsta, prva skupina L. 24.70 za liter, druga skupina L. 22.90; II. vrsta, prva skupina, za tipično marsalsko buteljko L. 27.50, druga skupina L. 22.90, tretja skupina Tj. 20.60; m. vrsta, prva skup., a) L. 27.50, b) L«. 25.20, c) L. 21.70, druga skupina L. 16.— za liter; IV. vrsta: za buteljko 0.7 litra L. 25.20; V. vrsta, prva skupina, prvovrstna: a) za celo buteljko L. 50.50, b) za celo buteljko L. 35.50, c) za celo buteljko L. 33.20, d) za celo buteljko Lir 29.80; drugo vrstna: za celo but. L. 22.90, druga skupina, za celo buteljko L. 20.60; VL vrsta L. 12.60 za liter.
Posebna vina se morajo dajati v potrošnjo:
I. vrsta, tako v odprtih posodah kakor tudi v buteljkah in steklenicah, polnjenih pri proizvajalcu ali razprodaj alcu;
Ti, vrsta — prva skupina izključno. t buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu, druga hi tretja skupina tako v odprtih posodah kakor v buteljkah in steklenicah, polnjenih pri proizvajalcu ali razprodajalcu;
III. vr*ta, tako v odprtih posodah kakor v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu ali
razprodajalcu; *
IV. vrsta, izključno v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu aH razpredajalcu;
V. vrsta, prva skupina — prvovrstna, izključno v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu — drugovrstna, izključno v buteljkah, polnjenih prt proizvajalcu ali pri razprodajalcu;
druga skupina, izključno v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu.
Na etiketi mora biti v debro razločni barvi in z vsaj en centimeter visokimi črkami natisnjeno besedilo: »Umetno dodana ogljikova kislina«;
VI. vrsta, samo v odprtih posodah.
K prodajni ceni boljših in pesebnih vin se smejo pribiti kot stroški za posodo in stroški za polnjenje:
za buteljko L. 2.20, za malo buteljko L. 2.—, za steklenico z oljem L. 1.90, za strojno zamašeno steklenico L. 2.10, za litrsko steklenico, stroj, zamašeno L. 1.90, za malo pollitrsko steklenico, strojno zamašeno L. 1.60, za opletenko L«. 38.—.
Za vrnjeno ali ne s seboj vzeto posodo ima kupec pravico do naslednjega najmanjšega povračila:
za buteljko L. 1.50, za malo buteljko L. 1.30, za steklenico L. 1.—, za opletenko L. 25.—.
Vse cene po tem členu so navedene brez državne in občinske trošarine.
člen 2. — Gostilniški obrati in kavarne smejo pri prodaji vin v odprtih posodah, izvzemši posebna vina, pribijati cenam navedenim v prednjem členu, naslednje zneske:
obrati posebne kategorije in prve kategorije L. 5.50 pri litru, obrati druge kategorije L. 4.50, obrati tretje in četrte kategorije L. 4.—; za boljša in posebna vina v steklenicah in buteljkah: obrati posebne kategorije 70%, prve kategorije 60%, druge kategorije 50%, tretje in četrte 40%.
Trgovca, ki prodajajo vino na drobno v izvirnih steklenicah v prodajalnah, smejo pribijati k cenam iz prednjega člena po 15%.
Člen. 3. — V primerih, ko je polnjenje v buteljke, steklenice in opletenke dovoljeno poleg proizvajalca tudi razprodajalcu, jih sme razprodajalec polniti le, ako ima pooblastilo proizvajalca, in morajo biti na posodah nameščene izvirne etikete in drugi znaki.
Za veljavnost cen je vsekakor potrebno, da so vina, katera je dovoljeno prodajati v za* prtih posodah, polnjena v buteljke, steklenice in opletenke, ki so takole opremljene:
buteljke strojno zamašene z dobro in popolnoma zapirajočo piutovino, s kapico in etiketo, na kateri je ime proizvajalne tvrdke in ime vina, in z morebitnim paskom na vratu in tvrdkino znamko;
steklenice, strojno zamašene z dobro pluto-vino, s kapico in prepasko, na. kateri je ime proizvajalca tvrdke in ime vina, z morebitnim paskom in tvrdkino znamko;
steklenice z oljem in čepkom, 9 kapico in prepasko, na kateri je ime proizvajalne tvrdke in ime vina, in z morebitnim paskom in tvrdkino znamko;
opletenke z oijem in zamašene. s kapico in prepasko, ki ima ime proizvajalne tvrdke in ime vina in z morebitnim paskom na vratu in tvrdkino znamko.
Na etiketah posod z boljšimi vini se morajo uporabljati imena iz priložene razpredelnice.
Člen 4 Pri prodajah vina kakršne koli kakovosti, najsi je prodajalec ali kupec kdor koli, je prodajalec dolžan navesti nadrobno kupcu \se podatke (kakovost, ime, alkoholno stopnjo itd.), ki so potrebni za uvrstitev vina te prodaje v katero izmed vrst, skupin in kakovosti iz te naredbe.
V prostorih za nadrobno prodajo morajo biti na posodah, v katerih se hrani vino za točenje, označeni podatki iz prejšnjega odstavka kakor tudi prodajna cena za potrošnika, slednja tudi za vina, ki se prodajajo v zaprtih posodah.
Člen 5. Prepovedano je dajati v prodajo potrošniku neposredno sladke filtrate, tihe in zgoščene mošte, polsladke, kakor tudi uporabljati zgoščene in polsladke mošte za popravo navadnih in boljših vin.
Člen 6. Kršitelji določb te naredbe 6e kaznujejo po nostopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX, št. 8. in po določbah naredbe z dne 25 novembra 1942-XXI, št. 215, v denarju do 5000 lir ali z zaporom do 2 mesecev.
V hujših primerih se lahko izreče zapor poleg denarne kazni.
Odrediti se sme začasni aH trajni odvzem obrtne pravice.
Člen 7. Razveljavila jo se naredbe z dne 6. maja 1942-XX, št. 83, z dne 10. junija 1942-XX, št. 116, in z dne 28. julija 1942-XX. št. 152.
Člen 8. Ta naredba stopi v veljavo od dneva cbjeve v Službenem listu za Ljubljansko pokra iino.
Ljubljana, dne 8. junija 1943-XXI.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: ■''   Emilio Grazloll
Zvišanje pristojbine za uvoz iz inozemstva in uveifca izvozne pristojbine
Visoki konrsar za Lfubl;arsko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št 291, pretvorjenega v zakon z dne 27. aprila 1943-XXI št. 385, glede na kr. ukaz z dne 19. aprila 1943-XXI št. 340 z določbami o izvozu in uvozu za bivša jugoslovanska ozemlja, priključena Italiji, glede na svojo naredbo z dne 29. decembra 1942-XXI št. 239 o uvedbi posebne uvozne pristojbine za blago, za čigar uvoz v pokrajino so odrejene omejitve, smatrajoč za nujno potrebno spremeniti uvozno pristojbino za blago, uvoženo iz inozemstva in uveeti takšne pristojbine za bl£-go, ki se izvaža v inozemstvo, nalično z določbami za druge pokra'ine Kraljevine po kr. ukazu z dne 15. aprila 1943-XXI št. 249, odreja:
Člen 1. TJvczra pristojbina za blago, uvoženo iz inozemstva po členu 1. naredbe z dne 29. decembra 1942-XXI št. 239, se določa na 5% vrednosti uvoženega blaga.
člen 2. Za blago, za čigar izvoz v inozemstvo je potrebno dovolilo aH dopustilo po sedanji uredtvi izmenjave z inozemstvom, se uvaja posebna izvozna pristojbina.
Te pristojbine so oproščeni blago navedeno v razpredelnici A, priloženi tej naredbi, in predmeti, ki se izvažajo po člen'i 9. zakona o tar f i brez izvozne carine.
člen 3. Pristojbina iz prednjega člena se določa na 2% vrednosti izvezenega blago, Jzvzemši blago iz razpredelnice B, priložene tej Earedbi, od katerega se pobira pristojbina 4 oz. 5% vrednosti.
člen 4. Pristojbina iz členov 2. in 3. velja v vsakem pogledu za carinski dohodek, ni je pa šteti med izvozne carine.
Člen 5. Izvozna pristojbina se ne pobira za blago, ki se začasno izvozi radi obdelave ali predelave z nepreklicnem pogojem, da se zopet uvozi. Vendar se mora v vsakem takem primeru dati zanjo varščina kakor za vsako drugo carino.
člen 6. Izvozno pristojbino za izvozno blago odmerja;'o in pobirajo pokrajinske carinarn'ce z :sto dovolilnico, ki se izda za izvoz blaga in za dejansko izvoženo količino.
Za davčro osnovo se mora vzeti cena po fakturi, pribivši stroške za zaebalo in prevozne stroške do meje, izvzsmšj pa izvozno carino in prpadke.
člen. 7. Dohodek od pr'stojbine za izvoz blaga se steka v ^sto poglavje dohodkov proračuna Visokega komisarlata, kakor je določeno za uvozno blago in osnovano- s Členom 2. naredbe z dne 29. decembra 1942-XXT št. 239; naslov tega poglavja se spreminja v »Pristc-bire za uvozno in izvozno blago na podstavi ureditve izmenjave z mezemstvom*.
člen 8. Zvišana uvozna pristojbina iz člena 1. se pob:ra tudi za blago, ki se je uvozno deklariralo in overilo pred dnem uveljavitve te naredbe in je Še v carinskih prostorih, četudi so tile druge pristojbine že plačane.
čle-< 9. Izvozna piisto;bina iz člena 2. se mora pobirati za blago, ki dejansko za-pust5 ozemlje pokrajine po dnevu uveljavitve, te naredbe, tudi Če je bila izvozna dovolilnica "zdana že prej.
člen 10. D:lcčbe členov 8. in 9., prvi odstavek, naredbe z dne 29. decembra 1942-XXI št. 239 se morajo uporabljati tudi na netočne prrave vrednosti izvoženega blaga.
DrugI odstavek tega člena 9. se spre-mirja takole:
Vsote, ki se poberejo kot kazen v primeri netočne prijave vrednosti tako za uvezeno kakor za izvoženo blago, se razdeljujejo po določbah člena 23. naredbe z dne 30. januarja 1943-XXI št. 14.
člen 11. Ta naredba stopi v veljavo od dne objave v Službenem 1'stu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 9. juri-a 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrijino-Emil i o GrazJol?
Literarni večer Mare Tavčarjeve
Znana književnica je s snočnjim nastopam v franči« šftanski dvorani žela lep uspeh
Ljubljana. 18. junija.
Znana književnica Mara Tavčarjeva, ki se že nad 40 let udejstvuje s peresom, je snoči priredila v frančiškanski dvorani bralni večer proze in poezije. S svojim nastopom je žela toplo priznanje vsega občinstva in prireditev je lepo uspea.
Kdor je bral premnoga njena dela, ki jih je leto za letom priobčevala v »Jutru«. »Ponedeljskem Jutru«, »Slovenskem Narodu«, »Domovini« in drugod, je nedvomno opazil, da je v vezani besedi močnejša kakor pa v nevezani. Tudi na snoč-njem literarnem večeru je Mara Tavčarjeva dokazala, da je večji del njene ustvarjalne sile v poeziji, ki ji je vtisni'a svoj slog in ji dala prikupno tekočo obliko. Ponekod se njena dela v vezani besedi pribižujejo narodni pesmi.
Snočnja prireditev je obsegala deset izbranih, v glavnem seveda bralnih točk, ki so jih izpolnjevale nekatere točke na klavirju. Otvoritveno točko Cuija »Im-prompti« je izvajala na klavirju prof. Bizjakova. nakar je Vaclav Držaj spregovoril nekaj besed o pisateljici in pesnici. Sledila je tretja točka. Meta Pugljeva je brala tri nove pesmi Mare Tavčarjeve, »Mati«, »Tebi, ki rodiš« in »Oltar materinstva«; nato je Vaclav Držaj bral krajšo njeno prozo »Baba na Srbelah«, a Mara Tavčarjeva je sama brala »Štiri letne čase«. Potem je prof. BizJakova izvaja1 a na klavirju Griegovo »Erotiko«. Sledila ja kratka proza »V sveti noči«. Jd jo Je bral Vaclav Držaj, Meta Pugljeva pa je bra'a poezije »Odsev Življenja«, »Dedek piše dnevnik« in »Ljubezen«. Zadnja dva komada »Jesen« in »Ob smrti« pa je
bral. V. Držaj. Nastop je zaključil Boro-dinov »Nocturno«, ki ga je izvajala na klavirju prof. Bizjakova.
Občinstvo je vsako točko posebej nagradilo z navdušenim ploskanjem, ki se je zmeraj bolj stopnjevalo, in na koncu je Maro Tavčarjevo zahtevalo na oder. Med odmorom je preje'a tudi krasen šop cvetja in književnica Manica Romanova ji je na odru čestitala. Cvetje sta dobila tudi prof. Bizjakova in Vaclav Držaj.
Kot rečeno, je literarni večer Mare Tavčarjeve lepo uspel. Tudi včeraj brana dela so opevala ljubezen in dokaza'a, da bije v njenih prsih še zmeraj mlado srce. Spored je bil lepo zaokrožena celota. Čustvenim in globokim pesmim je dala poudarka Meta Pug'jeva, ki je dokazala, da bi bila kos vsaki recitaciji. Svojo «na-lopo je odlično op-avi'a tako glasovno kakor v kretnjah. V tem pogledu ji ni dorasel V. Držaj. Aplavz je žela tudi prof. Bizjakova ori k'avirju.
Med izbranim občinstvom, ki je napolnilo prostrano frančiškansko dvorano, je bil opažen tudi zastopnik 1 iubllanskega župana generala Leona Kapnika dr. Pret-ner, načelnik kulturnega odseka mestne občine: nadalje so biTi prisotni še nekateri odličniki, zastopnice našega ženstva, mnogi književniki in umetniki in drugi.
— mir.
Pridala mesa na ©drekek ,K*
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 19. junija t. 1., potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »Kc junijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani, 100 gr govejega mesa.
Delitev se bo pričela ob 7. uri.
Izid natečaja za telesno vzgojo na ljubljanskih Šolah
Ljubljana, 18. junija, Priobčujemo  izide   natečaja za telesno vzgojo za leto XXI., katerega so se udeležile vse ljubljanske ljudske in srednje šole.
Navajamo posamezne šolske skupine, od katerih prinašamo vedno po pet šol, ki so zaselie prva mesta.
Ljudske šole, moške skupine: 1. I. deška ljudska šola, IV. raz., vodja skupine Bizjak Fedinand, 140 točk; 2. II. deška ljudska šola, IV. raz., Pavlin Alojzij, 136 t.; 3. IV. deška ljudska šola, IV. raz., Ferlič Srečko, 133 t.; 4. III. mešina ljudska šola, IV. raz., Sušteršič Marijan, 125 t; 5. H. mešana ljudska šola, IV. raz., Honigman Dušan, 123 t.
Ljudske šole, ženske skupine: 1. III. dekliška ljudska šola. IV. raiz., M ar kovic Marija, 135 t.; 2. Ljudska šola Lichtenturn, IV. a razr., Grad Matrija, 133 t.; 3. I. dekliška ljudska šola, TV. raz., Potočnik Zora, 132 t.; 4. I. mešana Irjudska šola, IV. d rstz., Pogačar Marija, 130 t.; 5. VI. mešana, ljudska šola, IV. raz., Zajec Breda, 123 t.
ženske nižje srednje in meščanske šole: 1. II. mešana mešč, šola, II. b raz., Ropret Marija, 136.70 t.; 2. Klasična gimnazija, IV. raz., Volčič Marija, 136,15 t.; 3. I. ženska r. gimnazija, IV. d raiz., Modic Anica, 136,15 t.; 4. Mešč. šola Lichtenturn 136 t.; 5. II. mešana mešč. šola*, IV. b raz., Su-flaj Marija, 135,80 t.
Ženske višje srednje šole: 1. n. ženska r. gimnazija, V. b raz., Koren Marija, 134,80 t.; 2. II. ženska r. gimnazija, VI. b raz., Rebernik Magda, 134,60 t.; 3. TJči-teljska šola, I. b raz., Kovač Marijana, 134,30 t.; 4. I. ženska r. gimnazija, VI. b raz., Marinšek Viktorija, 130,80 ,t.; 5. Učiteljska šola, m. c raz., Lukanič Frančiška, 130.70 t
Moške nižje srednje in meščanske Šole:
1. Klasična, gimnazija, IV. a raz., Smole Emil, 137 t.; 2. Klasična gimnazija, IV. a raz., Smole Domenico, 134,50 t.; 3. Klasična gimnazija, III. a raz., Jerebic S., 132,50 t.; 4. Klasična gimnazija, IV. b raz. Novak Franc, 130 t.; 5. I. moška r. gimnazija, H. c raz., Struna Ljubo, 129,30 t.
Moške višje srednje Šole: 1. I. moška r. gimnazija, V. b raz., Stojan Rudolf, 135 t.;
2. Klasična gimnazija, VII. b-c raz., Kopač Milan, 134,50 t.; 3. I. moška r. gimnazija, VE. a raz., Gorjup Serdej, 130 t.; 4. III. moška r. gimnazija, V. b raz., Terčič R.e-migij, 126 t.; 5. Klasična gimnazija., V. c raz., Kveder Anton, 125,50 t.
OTROŠKA LOGIKA
— Biti moraš priden. — pravi oče sinu. Zapomni si — česar se naučiš, tega ti ne more nihče vzeti.
— Vem — pa tudi tistega, cesar se ne naučim, nn ne more nihče vzeti.
<BeJ
•as »t e«
Socialno zavarovanje v maju
Ljubljana, 18. junija.
Zavod za. socia/no zavarovanje Ljubljanske pokrajine objavlja podatke o stanju zavarovanja v maju 1943. Skupno je bilo 27.320 zavarovancev in sicer pri SZS 22.639, pri TBPD 4596, pri Merkurju pa 85. V primeri z maj;:m lanskega leta je bilo zavarovancev 1273 manj. Bom kov je bilo 714, lani 98 manj. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala pil ZSZ 22 82, pri TBPD 33.66, in pri Merkurju 40.S1, skupaj 24.70. V maju lanskega "eta. je bila za 1.55 večja. Celokupna dnevna zavarovana mezda je zn:SaJa pri ZSZ 516.705, pri TBPD 154.688.50. pri Merkurju pa 3469.40, skupaj 674.862.90; lani je bila za 12.821.20 lir večja kakor letos.
Največ zavarovancev je odpadlo v maju na hišno služiinčad in sicer 3158, trgovina jih je imela 3008, gralnji cest, žeeznic in vodnih zgradb 2071, gradnje nad zemljo 1563, gozdno žagarska industrija 1468, občinski obrati 1427, gledališča, svobodni poklici in razno 1299, kovinska industrija 1292 itd.
Spsđnja štajerska
— Obmejna zemljiška posest. Med nemško in hrvatsko vlado je bil sklenjen 16. aprila sporazum, po katerem preide na Nemčijo vsa zemlj ška posest na Spod. Štajerskem v 15 km širokem cbmejnsm pasu na nemško-hrvatski meji, kakor tudi vsa zemljišča, ležeča v neraselitvenem območju A ter pripadajoča naravnim in ju-rid čnjm osebam, ki so hrvatsm državljani ter imajo svoje bivališče v Nemčiji ali na Spod. Štajerskem. Za izgubo uporabe v tek. gospodarskem letu dobe dosedanji lastniki odškodnino v naturi. Obmejne izkaznice vseh prizadetih dvojnih lastnikov izgube veljavnost najpozneje s 30. septembrom. Lastnikom dajejo samo še pravico prekoračiti mejo v svrho ugotovitve zemljišča in prevoza premičnin.
— Nesreče. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici se je pripetila v torek težka nesrča. 631etni pomožni delavec Jakob Lovrenčič iz Mučnega je delal na strehi neke hiše, kar je omahnil in padel 8 m globoko. Pobil se je tako, da so ga morali prepeljati z rešilnim avtom v bolnico. 34 letni premikač Franc Berdnik iz Maribora je vtaknil v nedeljo med premikanjem vagonov desnico med premi kače dveh vagonov, ki sta mu jo zmečkala. 33letna železnrčarjeva žena Pavlina Brezner iz Spod. Hoč je pzdla s kozolca in si zlomila nego. 31etna trgovčeva hčerkica EJdeltraut Wessiak iz Maribora je pogoltnila lOvuurski novčič, ki ji je cb-tičal v grlu. S kolesa sta padla in se močno pobila 131etni mizarjev sin iz Maribora Kui-t serjanc in 231etni delavec Janez Levćnič s Slemena. 591etnd hlapec Vin-cenc šoštarič iz Maribora je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo.
— Binkogti v Postumijski jami. Na bin-košti 1. 1819 so prvič proslavljali odkritje slovite Postumijske jame, ki so jo raziskali leto prej. Od navedenega leta je bilo vsako leto ob binkoštnih praznikih v postumijski Jami »žegnanje«, ki je bil0 praznik tudi za malo mesto Postumio. Letos je za binkošti obiskalo jamo mnogo tujcev, vendar večinoma iz bližnjih krajev. Med obiskovale je bilo mnogo vojakov. Kakor vsako leto, so bili obskovalci deležni pri obisku jame na binkoštne praznike posebnih popustov.
KOLEDAR
Danes: Petek, 18. junija: Mark in Mar. celijan, Efrem.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Praga — zlato mesto.
Kino Sloga: Jekleni orli.
Kino Uni°n: Vihar nad zalivom.
Razstava akvarelov Brona Vavpotlča v galeriji ObersneL
Glasbena akademija: prva sklepna produkcija ob 19.15 v veliki filharmonični dvorani.
UEŽCRNELEKARNE
Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9;
Ramor, Miklošičeva cesta 20; Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
Iz pokrajine Gorizia
— Lep uspeh solistke M. Bodurjan. Te
dni je koncertirala v dvorani eorizijskega kulturnega krožka mezzosopranistka Marija Bodurijan. Odpela je vrsto pesmi ter arij Durantija, Caccinija, Bassanija, Verdija, Santoliquida in Bianchija. Zela je lep uspeh. Pri klavirju jo je spremljal prof.  Gabrijel Bianchi.
— Ljudsko gibanje. Dne 21. maja sta bili v Gorizij dve rojstvi, štiri smrtni primeri ter ena poroka.
— Birma v nadškofijski kapeli. Na Vnebohod je napovedana v gorizijski nadškofijski kapeli birma. Birmuje nadškof K. Margotti.
— Ponesrečenci. 17-letni Lucijan Bala-ben iz Gradišče je padel z zida in si zlomil levo nogo. Levico si je zlomil pri padcu med delom 58-letni delavec Franc Ria-viz. Desno podlahtnico si je poškodovala pri padcu s kolesa 52-letna gospodinja Frančiška Leban iz Merne. Ponesrečenci se zdravijo v gorizij sivi bolnišnici Brigata Pavia.
— Gorizijski pokrajinski Dopolavoro je
razvil obsežno delavnost v korist vojakom gorizijske in pokrajinske posadke. 5£a proslavo V. dneva vojaka je potrošil za darila vojakom 149.000 lir.
— Prefekt in župan sta pregledala nova zaklonišča. Gorizijski prefekt in župan sta v spremstvu pokrajinskega nadzornika za protiletalsko obrambo in mestnega inženirja obiskala in pregledala javna zaklonišča novega tipa. Nekaj teh zaklonišč je že zgrajenih, druga šele gradijo.
— Razstava umetniških del vojakov. Gorizijski pokrajinski Dopolavoro je dal pobudo za razstavo umetniških del vojakov, ki služijo v gorizijski pokrajini. Prijave so bile zaključene 31. m-aja, razstava pa je bila otvorjena to nedeljo. Sodeluje zelo zadovoljivo število umetnikov vojakov.
— Smrtni padec s senika. 561etni kmet Anton Fortič iz Tomasovizze je postal žrtev smrtne nesreče, šel je na/ senik in popravljal deske pod stropom. Nenadoma je izgubil ravnotežje in paidel 4 m globoko na kamenita tla. Bil je takoj mrtev.
— Kolesar jo je povozil. Gospodinjo 37-letno Karolino šuligojevo iz Ostegliana v S. Bassu je na cesti z vso silo podrl neznani kolesju*. Pri padcu sđ je zlomila levico in poškodovala levo ramo. Latžje poškodbe ima po vsem telesu. Prepeljali so jo v gorizijsko bolnišnico.
— Škof na obisku pri Zveznem tajniku. Gorizijski zvezni tajnik je v Liktorski hiši sprejel knezoškofa mons. Karla Margo-ttija.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Petek, 18. jun.: Zaprto.
Sobota, 19. junija, ob 18.30: Jesen. Red B. Nedelja, 20. junija, ob 18.30:   Veliki mož.
Izven. Zadnjikrat v sezoni, Znižane cene
od 15 lir.
OPERA
Petek, 18. junija: Zaprto.
Sobota, 19. junija, ob 18.: Madome But-terflv. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Nedelja, 20. junija, ob 17.: Prodana nevesta. Izven. Cene o! 28 lir navzdol.
Hađio Ljuhlfana
PETEK, 18. JUNIJA 1943-XX1.
12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Lahka glasba. — 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13,12: Orkester vodi dirigent Petralia. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec. — Orkestralna glasba. — 15.00: Poročila v italijanščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.15: Koncert tria »Emona«. — 17.35: Koncert sopranistke Lidije Orsini. — 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19-45: Politični komentar v slovenščini. — 20.00: Napoved 6asa — Poročila v italijanščini. — 20.20: Radio za družino. — 21.05: Orkester vodi dirigent Petralia. — 21.35: Belo in črno. — Orkester »Armonia« vodi dirigent Segu-rini. — 22.05: Predavanje v slovenščini. — 22.15: G. Pettinato: Bersaglieresca — fantazija. — 22.45: Poročila v italijanščini.
SOBOTA, 19. JUNIJA 1943-XXI.
7.30: Pesmi in napevi. — 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 11.50: Pol ure za vojake. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v siovenščni. — 12.45: Valčki. — 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12: Orkester vodi dirigent Gallino. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — sodelujeta sopranistka Draga Sok in tenorist Andrej Jarc — operetna glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 15.15: Pokrajinski vestnik. — 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini.
— 17.15: Koncert čelista Cende Sedlbauer-ja — pri klavirju Marijan Lipovšek. — 17.45: Pisana glasba. — 17.55; Gospodinjsko predavanje v slovenščini. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Politični komentar v slovenščini. — 20.00; Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20: Pripombe k dogodkom. — 20.40; Pick-Mangiagalli: Nokturno. — 21.55: Operetno glasbo vodi dirigent Gallino. — 22.20: Orkester »Armonia« vodi dirigent Segurini.
— 22.45: Poročila v italijanščini.
Stev.
137
»SLOVE NS ICT  NAROD«, 9^m **. 1M3-XXT.
Stran J
Izpred ok: zasega sadišča
Franc Virant obsojen na 1 leto in pcđ roblje — Pudun obtožencev oproščenih
Ljubljana, 18. junija
Včeraj smo poročili o vsebini obtožnice, ki jo je na razpravi v sredo prebral državni tožilec France Sever proti Francu Vira ltu in tovarišem. R <zp:ava je bila zelo živahna in se je sukala v glavnem okoli prodajanja ^saharina*:, ki ga je izdeloval Virant iz riževe moke. Razen njega so se vsi obtoženci krivde otepali, priznavajoč obtožena dejanja.
Virant je zanimiv kriminalen tip. Ker je še mlaj, nima za seboj posebno pestre zločinske kariere. Kaže pa, da se je za razliko proti številnim drugim specializiral na goljufije. V februarju 1. 1942. je bil kaznovan na 15 mesecev zapora zaradi obrtnega izvrševanja prevar. Prodajal je les, ki splch ni bil njegov. Ko je prišel lani po amnestiji na prosto, so se mu prevare zdele zopet najprimernejša možnost za zas"u-žek. Nekaj časa je prodajal okoli pravi saharin. Ko je videl, da s tem ne bo zaslužil posebno veliko in da je za saharin veliko zanimanje, saj je našel kupce kar po ulicah, si je domislil, da bi se dalo s saharinom uspešno goljufati lahkoverne kupce.
Začel je s pripravami in si našel pri tem pomočnika v osebi Matije Turka, ki mu je dal na razpolago svoje stanovanje. S pomočjo svojih znancev sd je dal napraviti pod roko večje število majhnih škatlic, čez katere je prelepil listek z napisom sChe-misehe Industrie«, da bi mu kupci raje nasedli, škatlice napolnjene z zmletim prej opraženim rižem so kmalu šle dobro v denar. Ko pa so nekateri oškodovanci odkrili njegove mahinacije in so ga zasledovali po ulicah, da bi izterjali povračilo škode, se jim je znal spretno postaviti po robu. Izdal se je za detektiva in jim zagrozil, da jih bo ai-etinail, če ga ne puste pri miru.
Še imenitnejše je postopali v drugih pri-meiih. Med njegovimi »trgovskimi« pohodi ga je običajno vedno spremljal nek tovariš, ki je oddaleč pazil nanj. Ce se kupčija ni razvija'.iai ugodno in so kupci začeli protestira iti zaradi odkrite goljufije, se je ta njegov tovariš približal, pristopil k razburjenim ljudem in se nedolžno pozanimal za kaj gre. Pre 1 stavil se je za detektiva. Ko so mu povedali, kako jih je hotel Virant opehariti, si je zabeležil njihovo ime in Viranta aretiral. Dejal jim je, da ga bo odpel tati na policijo in da bo že tam dobil svoje plačilo. Kupci so njegovemu nastopu verjeli, kompanjona pa sta naglo izgini!a za. prvim vogalom, kjer sta. znova posku-
š-ila svojo srečo. Tako je Virant prodal okoli 6.000 škatlic saharina. Manj kot 10 šktlic ga ni hotel prodati. Zahteval pa je
za škrrtlico po 10 lir.
Na razpravi je svoje prejšnje izpovedi zopet nekoliko spremenil. Razbremenjeval je zlasti Matijo Turka in Frančisko V. Zanikal je, da bi polnil škatlice na njegovem stanovanju. Obremenjeval pa je četrtega obtoženca Jerneja B., češ da ga je on spravil na misel pro* dajati rževo moko za saharin. Večino obtoženih dejanj je pnzna\al. Zanikal je edino le krivdo v primeru urarja B., ki bi ga naj skušal izsiljevati z grožnio. da ga bo spravil v zapor, če mu ne da nekega prstana ali pa 300 lir. Prav tako je spremenil svoje izpovedi glede tatvine ure na škodo Josipa Bačtrja. Prej je zatrjeval, da je z njim sodeloval Teka\ec, sedaj pa je obremenjeval nekega Sobka.
Matija Turk in Frančiška V. sta zanikala sodelovanje in trdila, da sta žrtev Tekavčeve žene. Značilno je b.lo, da sta Turk in Tekavec po nekem zasliševanju pred preiskovalnim sod* nikem pretepla Viranta, ker ju je obremenjeval. Ločiti so jih morali karabinjerji. Vsi drugi obtoženci so se izgovarjali, da niso vedeli, zakaj bodo uporabljene Škatlice in napisni listki, ki so jih napravih po naročilu Jerneja B. Prav tako je odločno zanikal krivdo Tekavec.
Priče so predvsem obremenjevale Viranta in delno rudi Turka. Tekavec je medtem ponudil za svoj al.bi priče, češ da je bil na dan, ko je bila Bsčerju ukradena ura, drugje.
Sodba je bila razglašena včeraj ob pol 12. Sodniki so spoznali za kriva samo Franca Viranta in Matijo Turka. Vse druge obtožence so oprostili, ker so bili o njihovi krivdi v dvomu. Virant je po sodniškem izreku kriv skoraj vseh dejanj, ki jih je naštevala na njegov račun obtožnica. Edino glede izsiljevanja urarja B. je bil oproščen. Obsojen je bil na skupno kazen 1 leto in 6 mesecev robije, na izgubo častnih pravic za dobo 2 let, prestati pa bo moral še ostanek kazni, ki mu je bil z lansko amnestijo pogojno odpuščen. Matija Turk je bil spoznan za krivega pomoči pri prevarah, vendar ne obrtorna. Sodniki so prišli do spe« znanja, da je Virant dejansko polnil škatlice z riževo moko v njegovem stanovanju in da mu je pri tem Turk tudi aktivno pomagal. Obsojen je bil na 4 mesece strogega zapora, 50 lir denarne kazni in 1 leto izgube častnih pravic. Oproščen je bil, da bi se izdajal za policijskega agenta.
Obtoženca morata poravnati oškodovancem škodo, kakor so jo zahtevali, obenem pa plačati sodne takse. Oba sta kazen sprejela
EVNE VESTI
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 48. z dne 16. junija 1943-XXI. objavlja naredbe Visokega komisarja: Nova razvrstitev vin in določitev njih cen, zvišba pristojbine za uvoz iz inozemstva in uvedba izvozne pristojbine, spremembe predpisov o številu točk za poraz del j evan je tekstilnih izdelkov in oblačilnih predmetov in objavo: maksimalni cenik št. 10 za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino.
— Iz zadružnega registra. Pri Kmetijskem društvu, nabavni in prodajni zadrugi z omejenim jamstvom v Dobrepoljah-Videm sta se izbrisala dosedanja člana upravnega odbora Strnad Alojzij in Prijatelj Anton, vpisala pa sta se novoizvoljena člana upravnega odbora Boštjančič Alojzij, posestnik na Vidmu št. 21 in Drobnič Anton, posestnik v Podgorici št. 26. Pri Gospodarski zadrugi nameščencev socialnega zavarovanja, zadrugi z omejenim jamstvom v Ljubljani se izbriše član upravnega odbora Ogrinc Josip, vpiše pa se član upravnega odbora Petejan Josip, Uradnik Z. S. Z. v Ljubljani, Gledališka 7/1.
— Razpisana služba. Rektorat kr. univerze v Ljubljani razpisuje natečaj za univerzitetno docenturo pri stolici: obča in specialna interna medicina na interni kliniki medicinske fakultete kr. univerze v Ljubljani. Prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti v smislu § 3. uradniškega zakona in čl. 124. obče univerzitetne uredbe, je vložiti najkasneje do 10. julija 1943. na rektoratu kr. univerze v Ljubljani.
— Nesreče. V ljubljanski bolnišnici so iskali zdravniške pomoči naslednji ponesrečenci : Rudolf Zaje. 44-letni železničar iz Ljubljane, si je pri padcu na stopnicah poškodoval rebra. — Anton Leban, 32-letni delavec iz Ljubljane, si je na krožni žagi obrezal prste levice. — Ludvik Fonda, 7-letni sin delavke iz Rožne doline, je po nesreči padel v kotel kropa v pralnici; deček se je močno opekel po vsem spodnjem delu telesa. — Anton Juričič, 60-letni zidar iz Ljubljane, se je pri padcu z voza potolkel na glavi. — Fr. Dol mar, 15-letni delavec v viški opekarni, si je pri padcu zlomil desnico. — Ana Intihar, 65-letna za^ebnica z Rakeka, si je pri padcu s hleva zlomila levico.
IZ LJUBLJANE
—lj Nalivi brez konca in kraja. Kakor je bilo prejšnje mesece stalno lepo vreme, tako je zdaj trdovratno deževje. Ne moremo se več zanesti na nobene vremensko napoved* in barometer nas skoraj vsak dan pusti nr. cedilu. Ce zračni tlak narašča zjutraj in četudj jutranja megla napoveduje lepo vreme, se nebo vendar še ne očisti. Tako je včeraj zjutraj vse kazalo, da dobimo lepo vreme, a popoldne so se zopet kup čili hudourni oblaki in zvečer se je že povsem pooblačilo. Ponoči je zopet močno lilo, tako da je davi stala voda po njivah in vrtovih; zemlja ne more več piti vode tako je napojena. Včeraj so marsikje sušili, a v enem samem dnevu seveda ni mogeče posušiti, tako da je napol posušeno seno ostalo na prostem ter ga je ponoči zopet zmočilo. Včeraj popoldne je bilo precej toplo glede na nenavadno nizko temperaturo zjutraj; maksimalna temperatura je znašala včeraj 21.2 stop. Minimalna temperatura je bila danes višja, kakor včeraj; znašala je 9.5 stop.. Zračni tlak je ponoči začel naraščati fn davi je bil približno tako visok kakor včeraj zjutraj. Ne-oo so pokrivali gosti oblaki m megla. Davi ni bilo posebnih izgledov na izboljšanje.
_lj Uprava Kina Matice obvešča vse
obiskovalce kina da odpade radi koncerta danes v petek 18. t. m. večerna predstava ob 19.15 uri.
—lj Udeležba pri cepljenja zoper tifus,
ki se je ta teden pričelo v mestnem f?zi-katu z zaščitnimi tabletami, je tako dobra, da lahko pohval mo perice ter lastnike in uslužbence obratovalnic z živili za njihovo skrb za lastno kakor tudi za splošno zdravje. Ker pa lastnikov in uslužbencev gostiln, izkuhov, restavracij mlekarn, mesarij, branjarij, pekarij, slaščičarn in podobnih obratov ter peric prihaja vsako jutro več k cepljenju, je skoraj nemogoče, da bi ta teden prišli vsi ca vrsto, saj cepljenje traja vsak dan od 7. do 9. ure. Zato bo cepljenje zoper tifus tudi še prve dni prihodnjega tedna ter opozarjamo, naj moški pridejo po zaščitne tablete v ambulatorij v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10, ženske pa v mestni fizikat v II. nadstropje Mestnega doma. Tako velika udeležba nam je tudi dokaz, da je popolnoma premagan strah pred zaščitnimi tabletami, ker se je že prejšnja leta toliko tisoč cepl'jencev prepričalo, da uživarje zaščitnih tablet ne povzroča nobenih težav in nobene reakcije, pač pa tako cepljenje za več mesecev nudi varstvo pred obclenjem za to nevarno boleznijo. Pripominjamo tudi, da je treba tablete uživati na tešče, ker drugače tablete ne učinkujejo.
—lj Šola Glasbene Matice je priredila v tekočem šolskem letu deset produkcij, na katerih so nastopali večinoma gojenci instrumentalnega oddelka. Spored XI. sklepne produkcije pa obsega zgolj solistične in zborovske točke. Poleg dveh solistov: sopranistke Drage Vidmarjeve in basista Ladka Korošca, bo nastopil mladinski zbor kot uvod v produkcijo, sklepne točke pa bo imel šolski zbor. Oba zbora vodi v tekočem šolskem letu ravnatelj Mirko Polič. Kot spremljevalci bodo sodelovali člani Matičnega učiteljskega zbora, in sicer: Sancinova (šolski in mladinski zbor), Hrašovečeva (Korošec) in B iz Jakova (Vidmar). Produkcija bo v nedeljo, dne 20. t. m. ob %10. v veliki filharmonični dvorani. Podrobni spored je na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice.
—lj Zadnji dnevi Vavpotičeve razstave. Ljubitelje upodabljajoče umetnosti in Ljubljane opozarjamo, da bo najnovejša umetnostna razstava slikarja Bruna Vav-potiča, sina pokojnega mojstra Ivana Vav-potiča, odprta samo do 20. t. m. Razstava je dosegla vsestranski uspeh. Ogled vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18.
—lj V zvezi z »Umetniškim zb°rnll*om« In »Umetnostjo« opozarja Bibliofilska založba v Ljubljani, da odklanja sleherno odgovornost za morebitno škodo, ki bi nastala komu z naročanjem ali plačevanjem njenih publikacij v roke nepooblaščenim in nezadostno legitimiranem osebam. Ugotovilo se je namreč, da se v poslednjem časti neka oseba, ki je založba v to ni pooblastila, zglaša in predstavlja zasebnikom kot inkasant te založbe. Na ta način skuša v zvezi z njenimi publikacijami sklepati razne pogodbe in sprejemati naplačila. Kdorkoli bi prišel na sled ponovnemu podobnemu poskusu, jc vljudno naprošen, da zadevo takoj naznani založbi, ki mu stroške za to rade volje poravna. Za naplačila na račun te založbe je edino upravičena stalna nameščenka, ki ima v ta namen od založbe izdano pravilno podpisano pooblastilo in legitimacijo.
—lj Šolsko vprašanje pred 50 le*i na Viču. »Slov. Narod« je priobčil dne 16. junija 1893 zanimivo vest pod naslovom »Ljubljana - Vič«. »Viška občina je sicer precej velika in precej imovita, a vendar nima svoje šole. nego pošilja nadobudno mladino v Ljubljanske mestne šole, ne da bi za to kaj plačevala. Mestni šolski svet Ljubljanski je na svoji seji dne 31. maja t. 1. sklenil, da bodi Viškim občanom samo še tri leta dovoljeno, pošiljati svoje otroke v mestne šole in to le pod pogojem, če plača Viška občina mestu vsakoletni pavšalni znesek 200 goldinarjev.« — Ni nam
KINEMATOGRAFI
KINO SLOGA
Vrtoglava stvarnost današnjih gigantskih bojev v velefilmu
Jekleni orli
V glavnih vlogah: CarI Raddatz, Hana Stelzer, Ernest v. Rlippstein Rezija: Kari Ritter Predstave ob: 14., 15.50, 17.40, 19.30
KINO MATICA
FIlm v najkrasnejših prirodnih barvah. Čudoviti posnetki »zlate« Prage. Tragična zgodba deklice, ki jo je pogubilo velemesto.
Praga — zlato mesto
V glavni vlogi Kristina Soderbaum Predstave radi koncerta samo ob 15. in 17. uri!
KINO UNION
Vroča ljubezen in diplomatske intrige so osnove filma
Vihar nad zalivom
V glavnih vlogah: Armando Falconi, Andrea Chechi, Adriana Benetti, An-
nelise Uhlig ln drugi Predstave ob delavnikih ob: 15.30, 17.30 in 19.30 uri; ob nedeljah in praznikih ob:  10.30, 15.30. 17.30 in 19.30 uri
znano, ali je viška občina ta prispevek plačevala ali ne, vendar je bilo novo šolsko poslopje na Viču sezidano in slovesno otvorjeno dne 15. septembra 1898. V tem poslopju so sedaj nameščeni razni uradi. Sedanja nova šola pa je bila otvor jena 11. septembra 1911.
—lj Občinstvo opozarjamo na veliko razstavo Športnih motivov, ki so postavljeni na ogled v Jakopičevem paviljonu. Ta razstava, ki je pri nas novost, bo namreč odprta samo do 27. t m. Štirinajst upo-
dabljalcev je razstavilo 61 del. v glavnem slik. risb in skic ter tri plastike. V glavnem in desnem prostoru so postavljena na og.ed olja, monotopije, akvareli, risbe itd., v levem skice za tuj sk opro metni lepak, vezenine in keramika. Ogled vsak dan dopoldne in popoldne.
—lj Ravne ceste in ulice. Na prvi pogled bi se zdelo, da je v našem mestu mnogo ravnih ulic in cest. V resnici pa ni tako. Ravnih ulic in cest je zelo malo. Rss ravne, a kratke, so v središču Ulica 3. maja, Verdijeva, Puccmijeva, šubičeva in Beethovnova ulica. Korza Viktorja Emanuela in Bleiweisove ceste kakor tudi Ceste S~ške divizije ne moremo smatrati za ravne. Skoraj v vsej dolžini je ravna dolga Vilhar-jeva cesta, vendar ima na spodnjem koncu ovinke. Na isti način končajo Miklošičeva, Aškerčeva, Resljeva in še mnoge druge večje ulice in ceste. Med povsem ravne ceste pa spal a jo tudi nekateie nove predmestne ceste v siški, za Bežigradom, na Kodeljevem in Mir ju. Ravna- ;'e tudi Go-rupova cesta. Med neravna spadajo tudi vse glavne prometne žile, ki vodijo iz središča v predmestja. Sodobna ureditev mesta pa, predvideva »poravnanje« mnogih ulic in cest. v
—lj Sklepne produkcije. Glasbena akademija priredi prvo sklepno produkcijo v petek 18, t. m. ob 19.15 v filharmonični dvorani. Na sporedu so skladbe domačih in tujih skladateljev. Posebej opozarjamo na godalni kvartet S. Premrla v D-duru. Sporedi po 3 lire in 1 liro so v prodaji Knjigarne Glasbene Matice.
—lj Redni občni zbor Slovenskega čebelarskega društva bo 20. junija ob pol 10. v Janševem domu na Bleivveisovi (Tvrševi) cesta 21 v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Delegati naj prineso s seboj pravilno podpisana in žigosana pooblastila svojih podružnic.
—lj Bogato se Vam povrne Izdatek, ako
si nabavite Sičevo knjigovodstvo. Knjiga je primerna za obiskovalce tečajev, zlasti pa za samouke. Mladina naj ne zamudi prilike, da se nauči knjigovodstva, ki ga danes zahteva sleherni poklic. Knjigo dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ul. 3.
—1 j Tečaj za električno varjenje. V petek
popoldne in v soboto, obakrat od 14 do 18, bo v varilnici Tehnične srednje šole tehnični vedja tvornice elektrod A. W. P. inž. Giasetti brezplačno na razpolago vsem interesentom za pojasnila o delu z elektrodami A. W. PM obenem pa bo prikazal sam uporabnost najnovejših elektrod. Na tečaje opozarjamo esebito izvežbane varilce.
—lj Diplomski klavirski koncert. Spored, ki ga bo izvajala absolventka Glasbene akademije gdčna. Ogrin Ksenija, obsega skladbe skladateljev Scarlattlja. Bacha, Beethovna, Chopina, J. Ravnika, Suka in Rahmaninova. Ta nadarjena pianistka zasluži vso pozornost našega koncertnega občinstva. Sporedi po 3 Ure in 1 Uro se bodo prodajali v Knjigarni Glasbene Matice.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja * za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno iz všteto trošarino):
1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 Ure; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire zrn liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-
Ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4. Mleko 2.50 Ure za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
8. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblancl (zaman je) približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za stot; trda razžagana drva 40 Ur za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg.
Dal 7 al 21 giugno vengono etnesse due serie di
Buoni dei Tesoro quinquennali 5% a premi
di Le S miliardi ciascum
Interesi e premi esenti da ogni imposta presente e futura
PREZZO di emissione: L. 97 per ogni cento Ure di capi tale nominale, oltre lnteressl 5% dal 15 giugno fino al giorno del versa-mento; per le sottoscrizioni eseguite dal 7 al 14 giugno vengono invece corrispostl al sottoscrittorl gU interessi 5% dal giorno del versamento fino a tutto 11 14 giugno detto.
Le sottoscrizioni vengono eseguite solo Is contanti, ma vengono accettate come contante le cedole ammesse in sottoscrizione,
PREMI: clascuna serie di L. 5 miliardi di Buoni concorre annualmente a a 10 premi per un ammontare compleaslvo di L. 10.000.000 mediante estrazioni semestraiu
Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali del seguenti Enti e Istitutl che fanno parte del Consorzio di emissione* presieduto dalla Banca d'Italia:
Banca d'Italia — Caasa Depositl e Presti ti — Istltuto Nacionale delle Asalcurazionl — Isti tu to Nazlonale Fascista della Previ-denza Sociale — mitu to Nazlonale Fascista per PAssicurazione contro gU Infortunl sol lavoro — Banco di Napoll — Banco di SlclUa — Banco Nazlonale del Lavoro — Istltuto di S. Paolo dl Torino — Monte del P ase hI di Siena — Banca Commerciale Italiana —m Credito Italiano — Banco dl Roma — Federazlone Nazlonale Fascista delle Casse di Risparmio — Istltuto dl Čredi to per le Casse dl Risparmlo Italiane — Casfla dl Risparmio deUe Provtncie Lom bard e — Istltuto Centrale delle Banche e Banchleii — Istituto Centrale delle Banche Popolaii — Banca d'America e d'Italia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazlonale del-rAgrlcoltura — Banca Popolare dl Milano — Banca Santo Splrito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellin-zaghl, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca dl Chiavarl e della Riviera Ligure — Banca Agricola Mllanese — Banea Toscana — Banca Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo, Brescia — Skeleta Italiana per la Strade Ferrate Meridionall — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia dl Asalcurazionl dl Milano — Societa Reale Mutna Assicnrazloni Torino — Rlnnlone Adiiatica dl Sicurta, Trieste — La Fondlaria. Firenze — Compagnia Flnanziarla degll Agenti dl Carablo del Regno, Borna;
Banca Vonwlller — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca dl Le gnano — Banca Unlone, Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agraiio Bresciano — Banca Agricola Commerciale. Reggio Emlila — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gaudenzlo Sella & C, Blella — Banca Mntna Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e FigUo, Torino — Banca MobUiare Piemontese — Banca del Sod — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Pontl, Milano — Banca Privata Flnanziarla, Milano Banca Mllanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Mllanese — Banca dl Calabria — Banca Popolare Lulno — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca M u tu a Popolare, Verona — Banca Mutna Popolare Agricola, Lodl — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banea Popolare dl Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondiio — Banca Piccolo Credito ValteUinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravena — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito. Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Ri*p. e Presti« por Commercio e Presti« per Commercio e fndustria. Bolzano — Banca Popolare Pesarese.
Tutte la altre Banche, Banchleii, e Banche Popolarl, nonehe ttitti gll Agenti di Cambio rappresentati nella firma deU'atto consortile dagli Istitutl e dalle Compagnia Flnanziarla sopra menzlonatf
Od 7« do 21. junija bosta emitirani dve seriji
5% letnih zakladnih bonov s premijami
vsaka po S milijard lit
Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine
vpiso-
EM1SIJSKA CENA: 97 Ur za vsakih sto Ur nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. junija do dneva vplačila; za vanja od 7. do 14. Junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14. junija.
Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis.
PREMIJE: Na vsako serijo 5 mlUjard Ur Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10.000.000 Ur. ki se žrebajo sest mesecev.
Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov m zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca d'ItaUa.
d'ltalia — Casaa Depositl e Presti ti — Istitnto Nazlonale deUe Asslcnrazioni — istituto Nacionale Fascista della Prevt-denza Sociale — Istltuto Nazlonale Fascista per 1'Assicurazlone contro gU Infortunl sui lavoro — Banco dl Na po U — Banco dl SlclUa
— Banea Nazlonale del Lavoro — Istltuto dl S. Paolo dl Torino — Monte dei Paschl dl Slena — Banca Commerciale Italiana _
Credito Italiano — Banco di Borna — Federazlone Nazlonale Fascisfc* deUe Casse dl Risparmio — istituto dl Credito per le Casse dl Risparmio Italiane — Casaa di Risparmio delle Provinde Lombarde — Istltuto Centrale delle Banche c Banchleii — Istltuto Centrale delle Banche Popolarl — Banca d*Američana e d'Italia — Banca Popolare dl Novara — Banco Ambrosiano — Banea Nazlonale del-1'Agrlcoltnra — Banea Popolare dl Milano — Banca Santo Splrito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca BeUln-zaghi, Milano — Banea Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca dl Chiavarl e della Riviera Ligure — Banca Agricola Mllanese — Baaoa Toscana — Banca Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo. Brescia — Sodeta Italiana per la Strade Ferrate Meridionall — Asalcurazionl Generali Trieste — Compagnia dl Assicurazioni dl Milano — Sodeta Reale Motna Asslcurezloni Torino — Blunlone Adriatica dl Sicurta, Trieste — La Fondlaria. Firence — Compagnia Flnanziarla degll Agenti dl Cambio del Regno, Roma;
Banca VonwUler — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda dl OD. * CC — Banco S. Uemlnlano a B. Prospero asi Banca dl Legnano — Banca Unlone, Milano — Sodeta Italiana dl Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrarto Bresciano — Banea Agricola Commerciale, Reggio Emlila — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del FriuU — Banca Gaudenzlo Sella & CL, Blella — Banca Mutna Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Leece — Banca A. Grasso e FlgUo, Torino — Banca MobUiare Piemontese — Banca del Sod — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesar« Pontl, Milano — Banca Privata Flnanziarla, Milano Banca Mil šarac dl Credito — Banea Industriale Gallaratese — Banea Alto Mllanese — Banca dl Calabria — Banca Popolare Lamo — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutna Popolare, Verona — Banca Mntna Popolare Agricola, Lodl * Baaea Agricola Popolare, Bagnaa — Banca Popolare dl Intra — Banca Popolare dl Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mntna Popolare - ca POpolare, Sondrio — Banea Piccolo Credito ValteUinese — Banea Popolare Cooperativa. Ravena — Banea Agricola lanca Popolare dl Credito, Bologna — Banca Popolare. Vicenza — Oonaondo Rlsp. e Presttt! per CVmunerdo e PreatM a Indnstria, Bolzano — Banea Popolare ~
---~"Vf*r^r*—~-n-*
1
Strm $
V kresni ali ladarski dobi
V davnini se je religijske obrede, 24«
Ljubljana, 18. junija.
Kakor smo povedali v poročilu o vražah in običajih o križevem. nekateri naši pomladni običaji še vedno skrivajo zadnje ostanke pradavnih verskih(poganskih) slovesnosti, obredov,  ki si jih zdaj ne moremo več pričarati  v vsem njihovem sijaju in ne. kakršni so prav za prav bili. Naši davni  predniki so po božje častili drevesa. Varovali so svete gaje in menda je ostalo v nas še od tistih časov spoštovanje do narave, da nas zaboli, ko vidimo, kako propadajo gozdovi. Nekateri obredi so bili nedvomno veličastni. Do novejšega časa se j e ohranila le senca njihovega nekdanjega sijaja. Kdo bi razbral sam od sebe, da je pastirski običaj »Zelen Jurij« ostanek   pradavnega   mogočnega obreda, kakor ugotavlja Fr.  Marolt v svoji razpravi »Tri obredja iz Bele Krajine«: »Zeleni Jurij se... v primeru drevesnega in vodnega   češčenja   oslanja   na nordijsko mistično sfero in je v svoji najmlajši obliki prilična analogija ruskega Jarila-Jego-rija«. Sodi, da ie bilo jurjevanje Slovencem«   eno   glavnih   religijskih obredij.« Prva kresna ali ladarska doba se je začela na jurjevo in končala  na  ivanje, to se pravi, trajala je od 24. aprila do 24. junija, dva meseca. Jurjevanje je bilo ob nastopu pomladi,  praznik  prve setve in slovesen uvod v znamenito kresovanje.
Kako se je obred izmaličil
Slovenci so se v novi domovini držali starih običajev. Toda naleteli so na drugačno kulturo rojenih in udomačenih plemen. Sčasom so ~e začeli z njimi zlivati in spreminjale so * ■ življenjske navade. To in ono so novi priseljenci prevzeli od starejšega prebivalstva, da so se njihovi običaji prilagodili običajem domačinov. Slovenci so lahko marsikaj prevzeli od Japo-dov. M So z njimi nekaj časa živeli v tesnem stiku. Če so torej Japodi tudi poznali pomladne slovesnosti, obrede, ki so bili podobni slovenskim, so se slovenski obredi lahko prilagodili tujim ter se spremenili.
Razvoj Belega Jurija v Beli Krajini
Raziskovalec Zelenega Jurija? ko je raziskal njegove prvine ter v njem ugotovil sledove davnega drevesnega češčenja, sklepa, kako se je Zeleni Jurij razvijal v Beli Krajini, kjer je običaj še ohranjen: Slovenci so po naselitvi Bele Krajine še do'go ohranili svojo staro vero, zato pa tudi verska obredja in običaje. Kakor vsa pastirsko-poljedelska ljudstva so tudi oni praznovali svoja obredja v kresni dobi, ki se je začela s praznikom prve setve in končala z žetvenim obredom. Oba mejnika te dobe sta bila posvečena vstajenju in smrti božanstva, vrhovnega priprošnji-ka in zaščitnika pastirsko-poljedelskega življenja. V novi domovini so se Slovenci postopno spajali s keltsko-ilirsko-japod skimi domačini, ki je bila njih kultura starejša in morda tudi naprednejša, da so bili tudi njihovi verski obredi ustaljeni in urejeni. Predniki naših Belokranjcev so začeli posnemati po značaju sorodne, po izrazu pa tuje verske obrede domačinov, in sicer najbrž v začetku tega tisočletja, nedvomno pa že v stoletju pred prihodom oglejskih misijonarjev. Tako je tudi obredje prve setve, ki se je dotlej moraa 2e spojilo z žetveno slovesnostjo, izgubilo precej svoje nordijske pristnosti in prevzelo v orientalsko-balkanski mitični sferi novih, tujih značilnosti. Staroslovenski Ja-rilo-Jegorij Je dobival satirske poteze Sa-bosa-Dioniza, kar pomeni nekakšen preporod, a tudi občutno izmaličenje prvotne osnove. Razumljivo je, a tudi občutno močno vplival zgodovinski razvoj Bele Krajine z neprestanimi politično-verskimi boji in prevrati ter vdori tujih kultur. Zeleni Jurij je najbrž doživel svoj zadnji preporod s prihodom Uskokov. Dotlej je bilo obredno besedilo najbrž še precej čisto in pristna je bila tudi še prvotna glasba, potem so se pa vrinili drugačni motivi. Tako se je cd starodavnega obredja prve setve, posvečenega božanstvu plodnosti, preko zadružnega majskega obreda, ki je bil v navadi še v prvi polovici prejšnjega stoletja, ohranilo Belokranjcem le skromno pastirsko jurjevanje.
Opisi Zelenega Jurija
Običaj Zelenega Jurija je bil pri nas opisan že večkrat, a le v »Treh obredjih iz Bele Krajine« z znanstveno resnostjo in temeljitostjo. Fr. Marolt je zbral vse dosegljivo gradivo jurjevskih pesmi, no-talne primere napevov in opise prizorov, ne le iz domače, temveč tudi tuje literature. Tako je prikazal primerjalno induktivno >eno verjetnih pradob belokranjske-
kresna ali ladarska doba, ki }e vsebovala vefike aprila, končala pa 24« junija
I ga  Zelenega  Jurija,   oslonjeno  delno na nordijsko-slovanski pristni mitični lik Ja-rila-Jegorija. delno na tuji balkansko-he-lenski vzor Sabosa-Dioniza«. Ugotovil je. da je osnova metliškega obredja še starodavni, pristni kultični rej, ki je organično povezan z obrednimi igrami. Prvotni pomen staroslovanskega  žetvenega obredja je že skoraj povsem zastrt z drugimi socialnimi momenti. Naglasa pa, da je primerjava  s podobnimi tujimi analogijami pokazala, da ta belokranjska ostalina ni le pristen, temveč tudi edinstven primer svoje vrste v Evropi. — Dandanes »Jurja vodijo« belokranjski pastirji  katoliki, po nekaterih vaseh  Črnomeljskega in metliškega okrožja že zelo redko, pravi Marolt. Vodijo ga na jurjevo. to se pravi 24. aprila. Bolj je r>a ta običaj še vkoreninjen v okolici Starega trga,  Vinice in Preloke. Med staroverci. pravoslavnimi in unijati je jurjevanje še živ ljudski običaj. V Metliko so hodili tudi   »juriaši«  s sosednih hrvatskih  krajev.   Razen tega so hodili »Jurja vodit« in koledovat »Vlahi«, staroverci z Gorjancev. Zbiralci narodnega blaga so zapisovali običaj Zelenega Jurija v Beli Krajini od srede prejšnjega stoletja. Prvi je bil J. Tomšič, ki je običaj zapisal 1. 1854. Brata Aton in Ivan Navratil sta sledila L 1878, J. Barle je napisal čez 10 let, L 1889 je pa zbral podatke o njem še I. Sašelj. 6d tedaj se oblika te pastirske igre ni bistveno spremenila. Raziskovalec pa pripominja, da se je spačil dotlej preprosti, a pristni obraz Bele Krajine. »V življenjskih stiskah in bedi, pod pritiskom zapadnjaške   civilizacije   ter škodljivimi vplivi    vrača jočih   se   naših izseljencev
se je razkrojilo pristno sožitje ljudstva. Ljudstvo je izgubilo dobro voljo in veselje do svojih starih svojstvenih običajev, preprosto zadružno čustvovanje Je podleglo racionalističnemu. osebnostnemu mišlje-vanju.«
Pred dobrimi 100 leti še zadružno jurjevanje
Posebej ie treba opozoriti na raziskovalce vo ugotovitev, da je jurjevanje, ta najstarejši   in   nedvomno   najlepši narodni praznik« pred približno 100 leti praznovalo še vse ljudstvo »v pristnem veselju posebno slovesno«. Po opisu v Carnioli leta 1839  (Joh. Kopelle)  so  praznovali tedaj jurjevanje zadnjo nedeljo aprila, kajti ob delavnikih bi kmet in obrtnik ne utegnila prisostvovati tako imenitni slovesnosti. Tedaj niso prirejali pastirske igre. temveč pravo ljudsko igro velikega obsega. Pri nji je sodelovalo mnogo nastopajočih; v sprevodu   so   bili   piskači   in trobentači; »drevo«; deček, ovit v zelenje; ženski zbor. Drevo in deček skupaj sta pomenila Zelenega Jurija; piskači in trobentači so bili obramba (pred besi), ženski zbor se je pa s priprošnjo obračal na dobre višje sile«. Med   grozilnim   piskanjem   in tuljenjem obrambne godbe na čelu sprevoda, blažil-no priprošnjo sklepnega, ubrano pojočega ženskega zbora in navdušenim vriskanjem mladine so privedli jurjaši dvoliko zeleno božanstvo svečanih korakov preko »vav-tare« (Fallthor) v mesto (Črnomelj). Pred komendo, na trgu, so pričakali Zelenega Jurija meščani in vaščani (iz predmestij). Ko Je veselje prikipelo do viška, so prislonili drevo ob Stoničevo graščino, dekleta so pa osmukala in obrala z njega zeleno kit je in cvetne vence, polomila pisane prečnike ter pobrala z njih robce in ote-rače. Medtem so vedli jurjaši okičenega Jurija na kameniti most, da ga vržejo v Dobličico«.
2e iz tega kratkega opisa nekdanjega jurjevanja je razvidno, da je bil ta običaj še pred stoletjem mogočen ljudski praznik ter da se je v njem razplamtela ljudska duševnost v žaru pozabljene davnine.
Pojasnil jo je dr. FarjJv, ki je p2e&alse opazoval in fotografiral
Vsako leto na dan sv. Konstantina prirejajo v bolgarski vasi Paničarevo cb Črnem morju »ognjene plese«, ki so privabili že mnogo tujcev. Celo znanost se je pečala s tem fenomenom. Moški in ženske plešejo in skačejo bosi po žerjavici, ne da bi si opekli noge. Eden najboljših poznavalcev »ognjenih plesov« je dr. Panov. Proučil jih je temeljito od priprav do začetka in konca ter fotografiral plesalce v poedinin fazah plesa. Gledalci prvi hip osupnejo in mislijo, da stoje pred zagonetko. Kako morejo sploh ti preprosti ljudje bosi skakati in plesati po žerjavici, ne da bi si sploh opekli nege? Ali je tu vse v redu, ali gre za varanje ljudi? To vprašanje si zastavi pač vsakdo, ki prvič vidi »ognjene plese«.
Dr. Panov opozarja na znanstvena poročila o podobnih plesih v Indji in na Japonskem, kjer je bilo točno dognano, da ljudje res plešejo po žerjavici brez vsakih posledic. Tudi v Paničarevu je ugotovil in dognal s pomočjo fotoaparata, da ljudje res plešejo in skačejo po žerjavici. Prevare tu ni nobene. A kako naj si razlagamo ta fenomen? Morda bi kdo mislil, da imajo ljudje, ki plešejo po žerjavici, tako utrjene noge. Mnogi znanstveniki so mnenja, da gre pri tem za avtosugestijo in železno voljo. Gotovo mora biti človek dovolj pogumen in odločen, če hoče ska-kaki bos po žerjavici ali vročem kamenju. Toda s tem še nismo dobili zadovoljivega odgovora na vprašanje, zakaj si ne opeče nog.
Opazovanja dr. Panova med »ognjenimi plesi« so ga utrdila v naziranju. da tu ne gre toliko za železno voljo in odločnost, kolikor za primerno pripravo nog. Napačno bi bilo misliti, da si namažejo plesalci stopala s posebno mazo. Tudi dr. Panov je mislil prvotno tako, pa se je pozneje prepričal, da je v zmoti Nekoč je zopet prisostvoval »ognjenemu plesu« Ko je ogromna grmada dogorela, da je postala samo še žerjavica, so nastopili godci in takoj sta se pojavila dva moška in ena ženska. Niso pa takoj skočili na žerjavico, temveč so prei poldrugo uro tekali in hodili po travi ter večkrat izginili gledalcem izpred oči. Dr. Panov jim je skrivaj sledil in iih fotografiral, ko so brodili po blatu bližnjega potočka in si drgnili sto-
pala z njim. To je trajalo dobre pol ure, potem pa so še nekaj časa hodili in tekali po travi. Končno so se vrnili k žerjavici.
Zena je Drva zaplesala po žerjavici in nji sta sledila oba mcška. Po tretjem tekanju pc žerjavici je pa začela ženska omahovati in onesvestila se je. Dr. Panov je takoj fotografiral njena stopala, na katerih so se že videla opekline. Stopala moških pa niso kazala nobenih opeklin. Med gledalci je bil tudi neki kmet, ki je dvomil o čarcvniški meči plesalcev in ponudil sc je, da bo tudi sam • zaplesal po žerjavici. Gledalci so majali z glavami, češ, da si bo pošteno opekel stopala. Poleg tega je pa preprosto bolgarsko ljudstvo prepričano, da za ognjeni ples ni sposoben vsak človek. Kmetic je pa brž se-zul čevlje in skočil na žerjavico, razkopa-no enakomerno pc tleh na precej veliki trati. Dvakrat je tekel po nji po dolgem in počez in tudi na njegovih stopalih ni bilo nobenih opeklin. Kmetic se je zadovoljivo smehljal, ko so g'edalci presenečeno ogledovali njegova stopala.
Dr. Panov je pojasnil zagonetko »ognjenih plesov« na podlagi fizike. Znano je, da lahko moker prst za hip vtaknemo celo v raztopljeno kovino, ne da bi si ga opekli. Mokrota in izhlapevanje kože napravita okrog prsta zaščitno plast hlapov, ki zavarujejo kožo, da se ne opeče. Prav tako je tudi pri p'esalcih, ki plešejo po žerjavici. Dolgo tekanje in hoja po travi v poletni vročini, namakanje nog v blatni vodi in notranja napetost pred skaka-r njem po žerjavic, vse to pospešuje proces potenja. Na nogah nastane rako plast hlapov, ki jih zavaruje pred žerjavico. Ženska, ki se je med plesom onesvestila, se pa očividno ni dovolj potila in zato si je noge opekla. Kmet. ki je stal med gledalci, in se pognal bos na žerjavico, je pa imel očividno močno prepotene noge, in zato se jih ni opekel.
Rufifmpeštattlđ milijonarji
V Budimpešti je 49 bogatašev, ki imajo letno nad 250.000 pengo dohodkov, med njimi 5 takih, ki imajo letno nad 1 milijon dohoikov. Med budimpešjtaiiskirni milijonarji je 50% Židov, 10% visokih aristokra-tov in 3o/0 inozemcev.
V nekem italijanskem sredozemskem letalskem oporišču Je bil dan znak za vzbuno?
»lovci« hitijo k svojim letalom
Z ladjo iz Locarna v Milan
V Baslu so se sestali nedavno zastopniki Italije in Švice na pogajanja o regulaciji Po in v zvezi z Milanom ter Lago Maggi-ore. Zdaj poročajo iz Rima, da so bila pogajanja uspešno zaključena. Takoj po vojni začno graditi prekop, ki bo vezal Milano z Lago Maggiore. Načrti za gradnjo kanala in regulacijo Lago Maggiore do Locarna so že pripravljeni. Prekop se bo začenjal pri Miorini in bo dolg do Milana 57 km. Vodna pot do Locarna bo pa dolga 705 km.
Grof Szeehenyi umrl
V Budimpešti je umrl predsednik gornjega doma madžarskega parlamenta grof Szechenvi, star 76 let. Grof Bertalan Sze_ chenvi je bil rojen 1. 1866. v Oedenburgu. Po študijah je mnogo potoval po Evropi, Aziji, in Afriki. Leta 1912. je bil izvoljen za predsednika madžarske magnatske zbornice. Leta. 1935. pa za prelsednika gornjega doma. Državni upravitelj je njegovi vdovi brzojavno izrazil sožalje. Na zadnji poti so spremljali pokojnika člani državnega zbora, vlade in predstavniki javnosti.
Nemške knjige v Srbiji
V zadnjih dveh letih, torej po zlomu bivše Jugoslavije, je bilo uvoženih v Srbijo nad 250.000 nemških knjig, med njimi 20.000 izvodov znanega Hitlerjevega dela »Mein Kampf«.
Madžarsko - ggs^rlia solMamost
»Magvar Orszag« priebčuje razgovor svojega posebnega poročevalca z državnim tajnikom v španskem prosvetnem ministrstvu Rutbio, ki je naglašal, da je napravil prihod generala Franca na krmilo konec španski dekadenci. Madžarska in pa Španija naj izpolnita v Evropi podobno duhovno poslanstvo. Oba naroda branita kulturne dobrine zapada in verujeta v višje duhovne vrednote Evrope. Madžarska kakor tudi Španija sta branili Evropo pred azijatsko invazijo.
V zrcala ssneMst
Kraljica Viktorija
Angleška kraljica Viktorija je bila vzgojena stroge- v puritanskem duhu in zato ni trpela, če so moški člani njene rodbine brez potrebe zapravljali denar. Nekoč je prejela stara kialjica od svojega nečaka pismo, ki ji je v njem pisal, da potrebuje 200 funtov, ker mora poravnati doig, ki ga je napravil pri kvartanju. Prcsil jo je, naj mu posoli ta denar.
Kraljico je razjezila zapravi j Ivost njenoga mladega nečaka in namesto denarja mu je poslala naslednje pismo:
»Dragi moj nečak! Niti na misel mi na pridet da bi podpirala Tvojo lahkomiselnost, človek, ki kvarta, mora imeti toliko-denarja, da lahko tudi izgublja, ne da bi se mu bilo treba zanašati na tujo pomoč . . «
Denarja mu seveda ni poslala, pač se je pa morala kljub vsej svoji strogosti cd srca nasmejati, ko je prejela od svojega nečaka odgovor.
— Draga babioa! — ji je pisal princ. — Ko sem dobil Tvcj odgovor, se prvi hip nisem počutil posebno srečnega. Tistih 200 funtov, draga babica, bi ne pomenilo zate nič, meni bi pa bilo z njimi mnogo pomagano. Sicer pa tudi tako nisem napravil slabe kupčije. Tvoje pismo sem prodal nekemu bogatemu Američanu, ki zbira avto-
grame in rokopise slavnih ljudi. Dobil sem zanj 600 funtov, človek si mora pač pomagati kakor ve in zna, draga babica. •» Tvoj nečak .. .<
Bernard Shavv
Neki ameriški filmski režiser je več mesecev prigovarjal Bernardu Shawu, naj mu dovoli fil-manje neke njegove drame Slavni pisatelj je končno pristal na to in obljubil, da mu pošlje drugi dan pismeno dovoljenje In res je prejel režiser drugo jutro pismo, glaseče se:
— Dragi gospod, sprejemam Vaše predloge. S ponuđenim honorarjem sem povsem zadovoljen, toda za filmanje mojega dela zahtevam še tole: 1. da ne bo nikjer omenjeno moje ime;
2. da se v filmu izpremene vsa imena oseb;
3. da vsebina filma ne bo imela nič skupnega z vsebino moje drame. — Vaš udani — Bernard Shavv.
Napoleon
— Kako to, Sire, — je vprašala neka lepotica Napoleona, — da po tolikih svojih zmagah še vedno hrepenite po novih lavori te h ?
— A kaiko to, da se vi še vedno šminkate, čeprav ste tako lepi? — ji je odgovoril Napoleon z vprašanjem.
Bernard Shavv
Bernard Shaw ne trpi, da bi ga med delom kdo motil. Z ljudmi, ki niso obzirni z njim in ki ga med delom nadlegujejo, je Shavv navadno kratek in jasen. Nekoč se je zglasil pri njem neki noviner, da bi dobil odgovor na nekatera vprašanja. Med drugim je vprašal stasrega šaljivca, ali ga novinarji pogosto nadlegujejo z vprašanji.
— Zelo pogosto, — mu je odgovoril Shaw.
— Kako se jih pa od križate ?
— Kaj enostavno — odgovorim jim, da sem se umaknil iz javnega življenja in da ne pišem več.
— Imenitno! Kaj pa trenutno pLšete7 — je ne dal je val novinar.
— Ne pišem več — umaknil sem se iz javnega življenja! — mu je odgovoril Shavv.
Clark Gable
Clark Gable je srečal nekega dne na ulici neko znano filmsko igralko, ki je vedel o nji v Holvvvoodu že vsak otrok, da hna vedno celo vsrto ljubčkov. Igralka je bila v žalni obleki in Clark Gable jo je vprašal, kaj se ji je zgodilo.
2e štiri dni sem vdova, — mu je odgovorila..
— Zares? — je dejal Clark Gable sočutno. — Kdo je pa umrl?
Voltaire
Nekoč je neka mlada dama vprašala Volte dra, ali poznajo po njegovem mnenju v raju zakonsko življenje.
— Ne! — je odgovoril Voltaire odločno.
— Iz česa pa sklepate to? — je vprašala dama radovedno.
— Ker v zakonskem življenju ni raja, — ji je odgovoril filozof.
Mendelsohn
Filozof Menielsohn je bil po poklicu knjigovodja. Nekoč je nekdo v njegovi navzočnosti pripomnil, da je svet prav za prav zelo steibo urejen. Kaj pa je to, — da mora biti mož, kakor ste vi odvisen od čisto neznanega človeka, kakor je recimo vaš šef, — se je jezil dotični.
Vprav nasprotno, — je odgovoril Mendelsohn. — Po mojem mnenju je pa prav tako. Če bi bil recimo jaz šef, bi tega človeka nikoli ne vzel za svojega knjigovodjo in siromak bi bil zdaj brez službe.
P. G. WOPEHOTJSE:^ 3
mjalei pepita
Humorističen roman
»Hudimana!« je vzkliknil in se mahoma obrnil, »kaj pa Stanborough? Kaj storiva s Stanboroug-hom? Ali mu smem reči, naj še počaka? Spodaj je, veste!«
»Da, da, recite gospodu Stanboroughu, da mi je silno žal, ker sem ga morala pustiti spodaj, in da ga prosim, naj me čez nekaj minut pričakuje v palmovi dvorani.«
Lorda Mountrvja je navdihnila pametna misel.
»Povabim ga na kozarec pijače,« je rekel.
»Tako, tako, na kar koli. In zdaj, lord Mountrv, je res treba, da greste. Dobro vem, da sem nevljudna, a vidite, nekaj mi pravi: moj sin... se vrača, k meni«
Plemenitost čuvstvev, ki jo je bil podedoval po viteških prednikih, je izpodbodla njegovo lordstvo kakor ostroga. Nedoločno, a vendar dovolj jasno je uganil, da se obeta prizor, pri katerem bi bila njegova navzočnost docela odveč. Svidenje matere s jriitfcnin, ki ga je pred letom dni zadnjič objela, je nekaj svetega; zato se je po bliskovo obrnil in planil
čez prag. Pri tem pa je buhnil v nekoga, ki je pravkar prihajal, in v naslednjem trenutku se je že znova sklanjal k tlom ter pobiral palico in klobuk.
Tista, ki jo je bil zagledal pred seboj, je bila mladenka visoke rasti in nenavadne lepote, čeprav bi se bil zdel izraz njenega obličja marsikomu ciničen in trd. S seboj je vodila čokatega, debelega dečka kakih štirinajstih let, čigar podobnost s portretom je lordu takoj povedala, kdo je. Dekle ga je držalo za roko; dasi je bil prav za prav on krivec trčenja, se je vendar delal užaljenega, kajti s hladno mržnjo je ošinil sklonjenega pairja in izrekel svoje mnenje o njem z eno samo besedo:
»Tepec!«
Lord Mountrv se je vzravnal.
»Prosim oproščenja,« je rekel, menda fe sedmič, kar se je bila zgodila nesreča.
Zdaj je bil do kraja zbegan in prepaden. Svet, ki ga je obdajal, se mu je zdel poln oči: oči gospe Fordove so ga podile: »Tak spravite se že!«; Ogdeno-ve so ga zmerjale: »Tepec!«; oči portreta: »Bebec!« "in velike, sive, hladne, podsmehljive m zaničljive oči preČudno lepe mladenke so govorile — vsaj lordu v njegovi vročici se je tako zdelo: »Kdo je ta kuhani rak, ki se mi motovili pod nogami?«
»Prosim... prosim oproščen ja,« je ponovil. >Drugic glejte, kam stopite,« je strogo pripomnil Ogden.
»Nič ne de, nič ne de,« se je oglasilo dekle. »Naju predstaviš, Nesta?«
»Lord Mountrv ... Gospodična Drassilisova,« je rekla gospa Fordova.
»Bojim se, da sva pregnala lorda Mountrvja,« je rekla mladenka; in njene oči so se zazdele njegovemu lordstvu še bolj sive, hladne, podsmehljive in zaničljive kakor prej. Utapljal se je v njih kakor nerođen plavalec v globoki vodi.
»Ne, ne,« je za jecljal. »Častno besedo vam dam, da ne, gospodična. Pravkar sem se bil poslovil. Do svidenja. Kaj ne, gospa Fordova, da mi ne boste pozabili čim prej kaj sporočiti zastran jahte? Sijajno se bomo zabavali. Do svidenja; do svidenja, gospodična Drassilisova.«
Za hipec je pogledal Ogdena, kakor da ne bi vedel, ali naj ogovori tudi njega; menda ga je pustil pogum na cedilu, kajti obrnil se je in jo popihal na vrat na nos. Iz globine hodnika se je začulo trkanje njegove palice, ki je odskakovala od tal.
Cintija Drassilis je zaprla vrata in se nasmehnila.
»Živčen fant!« je pripomnila. »Kaj je mislil s tem, kar ti je rekel o nekakšni jahti, Nesta?«
Gospa Fordova je šiloma odtrgala zamaknjene oči od svojega Ogdena in odgovorila:
»Oh, nič. Gre za to, da bi nas prihodnji teden večja družba odplula z njegovo jahto v južno Francijo.«
»Kakšna imenitna misel!« Cintijin glas je imel
nekam zamišljen poudarek. Nato je spet zamrmrala: »Res imenitna misel!«
Gospa Fordova , ki vse dotlej ni mogla odtrgati oči od svojega Ogdena, je ob šumenju svilenih oblačil burno planila k njemu in ga stisnila k sebi.
»Sinko moj!«
Ni vsakomur dano, da bi se znal v trenutkih velike ganjenosti pravilno vesti; Ogden se že ni znal, ampak se je osorno iztrgal materi iz objema,
»Imaš cigareto?« je vprašal.
»Bil je od sile zaprn fante. V telesnem pogledu mu je bil portret, ki je stal na stolu, več ko pravičen: naslikan od ljubeče mamičine roke, se mu je vprav laskal. Kazal ga je debelega in napihnjenega, a v resnici je bil še dokaj bolj debel in napihnjen; mrkoba in nasršenost njegovega obraza je bila pri sliki odurna, pri živem modelu pa kar strahotna. Toda umetnost — zlasti pa umetnost diletantov — ima svoje meje, in tudi o tem portretu je bilo treba reči, da niti od daleč ne dohaja resničnosti. Ta obraz ni imel nobene naravne črte več. Narobe, zbujal je vtis, da je videl vse, kar more življenje dati človeku, in da ne izraža zdaj nikoli nič drugega kakor trud-nost in pusto naveličanost. Pri tem se je vedel Ogden kakor odrasel in vrhu vsega še zelo neljubezniv mlad mož.
Celo gospo Fordovo je pogled na sina kar nekam ohladil. Posiljeno se je zasmejala.
»Sama stvarnost te je, dragec!« je ^mwaT.
1      r i ■ ■ na ■ • i ~"
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za ftfrerfctnj del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani