Leto LXXV„ št. 137 ta abbonamento postala. plaćana v gotovini. Ljubljana, petek 18. junija 1943'XXI URBDMOTVO JU DFRA.VA* UĐBL7AMA, rw.iwBl?A DNIONE FUBBUCITA IT ALI AN A 8. BULAlfO UNKMfE V A per 1» pabtrffcfta d! UČITA ITALIANA S. MILANO. II porto đi Pantelleria attaccato Due afiparecclii nemici abbattuti H Ouartiere Generale deUe Forze Armate eomunica; Velivoli grrmanici da combattimento hanno attaccato il porto di Pantelleria. Limitate azioni di offesa aerea sono sta-te eompiute dal nemico so alcuni minori centri della Calabriae della Sicilia senza causare danni apprezzabili. A sud- ovest di Sciacca (Agrigento) dne apparecchi venivano abbattuti In mare da nostri cacciatori. Napad na pristanišče Pantellerijo Dve sovražni letali sestreljeni Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 17. junija naslednje 1118. vojno poročilo: NemšU bojna letala so napadla luko na Pantelleriji. Sovražnik je izvršil omejene letalske napadalne akcije nad nekoliko manjšimi središči Ca!abrije in Sicilije, ne da bi povzročil ovaževanja vredno škodo. Na jugozapadu Sciacce (Agrigento) so nagi lovci sestrelili v morje dve letali. Obljube in stvarnost Italijanski odgovor na vabeče ponudbe Londona in Washingtona — Huda zmota Anglosasov glede italijanskega naroda Lausanne, 17. jun. s. List »Tribune de Lausanne« objavlja članek o italijanskem, odporu in piše med drugim: Uradni govorniki v Londonu in Wa-shingtonu pravijo, da bi moral italijanski narod prositi za mir. će bi hoteli verjeti tem modernim sirenam, ima Italija vse pridobiti, če bi prevrnila sedanje zavezništvo. Zagotovljeno bi ji bilo mesto, ki ji pripada med kolonijalnim i silami. Te ponudbe so brez dvoma vabeče, toda kratek premislek pokaže, da njih izvedba nikakor ni enostavna. Nedavna zgodovina kaže, da se noben narod, ki je opustil borbo, ne more veseliti svojega sklepa. Vojske Belgije, Nizozemske in Francije so kapitulirale, toda nobena vojna strahota ni bila prihranjena civilnemu prebivalstvu teh držav. Verjetno bi Italija spoznala enako usodo. In tudi, kako bi mogla Anglija držati svoje obljube glede kolonij? Ali bi omogočila Italiji povratek v Etiopijo s tem, da bi zopet pregnala Neguša? Ali bi pustila, da bi Italija zopet prišla v Libijo? Težko je odkriti znake padanja italijanske morale v sedanjih okoliščinah, vidn ipa so znaki moralnega ojačenja. Uradna Italija to prebivalstvo se zdita trdno odločena za vztrajanje do skrajnosti v primeru neposrednega vdora in nič nam ne dovoljuje dvomiti, da res ne bo tako v stvarnosti. Zavezniki se morajo čutiti nekoliko razočarane in misliti, da so se zmotil, ko so smatrali Italijo za slabo točko Osi. Ali bo to razočaranje dovedlo do sprememb v strateških načrtih? Ali bo sovražnik opustil vdor na polotok? Ameriške utvare Buenes Aires, 17. jun. s. Major Elliot piše v »New Herald Tri buni c, da osvojitev Pantellerije ni velika zm?iga, temveč samo krajevni uspeh. V uradnih komentarjih in v člankih listov se lahko ugotove dve obžalovanja vredni tendenci. Zatrjuje se, da je padec PamtelJerije dokaz, da letalske sile lahko same odločajo o zmagi. Na drugi strani se trdi, da je osvojitev Pantellerije dokaz o zlomu italijanske marale. Nobeno izmed teh tolmačenj ne ustreza resnici. Pantellerija se je morala, predati zaradi kombinirane blokade bombnih letal in pomorskih sil. Pantellerija je zelo majhen otok, ki nima na razpolago dovolj pitne vode. Pantellerija je bila izpostavljena naj-silovitejšemu bombardiranju v vojaški zgodovina. Vsaka garnizija bi se v takih okoliščinah po 20dnevni berbi preia'a. Ni mogoče torej dvomiti o morali Italijsmov. Za vselej konec angloameričkih intrig na prostoru Velike vzhodne Azije Pomemben ©iver japonskega zunanjega ministra v japonskem parlamentu — Ideal resničnega sodelovanja azijskih narodov se uresničuje Tokio, 17. jun. s. Japonski zunanji minister šigemicu je imel v parlamentu naslednji govor: V svojem govoru v parlamentu je ministrski predsednik To jo obrazloži lt kakšna je nespremenljiva politika Japonske, da se osvobodi Velika Azija verig imperializma, v katera* so azijski narodi mnogo trpeli in da vzpostavi njih naravne pravice. Pod-črtajoč potrebo, da je treba graditi in braniti za vsako ceno Veliko vzhodno Azijo pred angloameriškimi zatiranji, je ministrski predsednik omenil, da je trdno zakoreninjeno prepričanje vseh azijskih narodov, da brez zmagovitega zaključka te vojne ne more biti osvoboditve. Ministrski piedsed-nik je podčrtal, da je zdaj primeren trenutek za to deželo, da se izpolnijo njene goreče želje. Ministrski predsednik je prikazal več stvarnih in dokončnih predlogov, po katerih naj bi azijski narodi zopet pridobili mesto, ki jim pritiče. Koncept ministrskega predsednika upošteva mednarodne odnose na osnovi dobrega sosedstva in medsebojnega blagostanja ter na načelih enakosti in medsebojnosti. To se bo uresničilo z utrditvijo popolne neodvisnosti nekaterih članov družine azijskih narodov, drugim pa bo dopuščeno primerno postopno sodelovanje v upravljanju njih zemlje. Obnova področja Velike vzhodne Azije po teh načelih in obramba pred inozemskimi manjšinami sta bila jedro Tojovega govora. Načelo, da se omogoči vsem članom Velike vzhodne Azije dosego želje o neodvisnosti in enakosti, je Japonska že v preteklosti izpričalo v politiki do Kitajske. Ta činitelj je vzpostavil novo zgodovinsko dobo odnosov z Japonsko. Nadaljnji razvoj tega narodnega programa je bil uresničen napram Kitajski in njen duh se je razširil do slehernega kota Velike vzhodne Azije ob najtesnejšem edinstvu vseh ras, ki predstavljajo to ozemlje ;n ki so glavni temelj za obnovo Azije. Ni potrebno, da vas spominjam na tega duha dobrote in pravičnosti, ki je osnova japonskega imperija. Nič ni novega v tej nespremenljivi politiki Japonske. Teh načel sodelovanja, dobrega sosedstva in medsebojne dobre volje so si vedno želeli na vseh koncih sveta. Mi Japonci smo prežeti s temi plemenitimi ideali od dobe ustanovitve našega imperija. Cas je dal prav tem starim idealom, ki so vedno novi in pod tem vidikom vam želim Tako je zgodovina označila narod- no politiko, katero so Anglija, Amerika in Nizozemska izvajale napram drugim narodom in celinam in zlasti na Vzhodu. Tradicionalna oblika te njih politike je bila »deli in vladaj«. Anglija je vedno izvajala to politiko v upvavljanju Indije, dočim je v Evropi vzdrževala ravnovesje sil v svoj prid. V politik] do Vzhoda sta Anglija m Amerika vedno stremeli po tem, da izigrata Kitajsko ob vsaki priliki preti Japonski in vedno sta tako delali, da noben vzhodni narod ni mogel postati močan. V bistvu sta ti dve sili vedno skušali porušiti stalnost na Vzhodu, da bi zadovoljili svoje politična stremljenja. To je bila politika uničevanja. V odpravi te uničevalne politike, intrig in delitev je ključ našega velikega programa na gospodarskem področju. To uničevalno politiko hočemo nadomestiti z idealom obnavljanja na podrečju Az'je. Kakšna je bila politka zapadnih demokracij na področju gospodarstva in zlasti upravljanju kolonij? To je bila vedno politika zaprtih vrat in monopolnega izkoriščanja, ki je v odločnem nasprotju z našimi napori medsebojnega blagostanja in sodelovanja z vsemi sosedi. Iz tega očitno sledi, da ne bo mogoče pričeti poti obnavljanja Azije, če ne bomo mi odločno odstranili zla iz preteklesti, ki sta ga Amerika in Anglija povzročili v politiki in gospodarstvu. Ob raznih prilikah v preteklosti je Japonska skušala premagati to zlo, izvajajoč velika načela naše politike, toda vedno so nam to onemogočile intrige Anglije in Amerike. Kremplji tega zla so bili uničeni z uspehi vojne japonske mornarice in vojske. Danes obširna področja vzhodne Azije, katera je vojna očistila, niso več v stanju kolonijalne ga pcdjarmljenja. V preteklosti je bila politika Amerike in Anglije vedno politika zaprtih vrat in monopolnega izkoriščanja, dočim sta se ti dve državi priglaševali za šampione miru in reda. Povsod je prodrla njluna politika in povsod je povzročila gospodarsko bedo. Zamrznjenje kreditev, ki je bilo proti nam naperjeno, je eden izmed zgledov. Ko nam je Amerika odvzela naša legitimna trgovinska sredstva, je vedela, da je dejansko sterila vojno dejanje. Obračajoč se k Evropi, lahko tam opazujemo obnavljajoč prizor svetovnega reda. Vidimo Italijo in Nemčijo, ki ščiti majhne narode. Nepristransko sodeč je izven dvo- Tajnik Stranke sprejel vojaške kaplane Rim, 17. jun. s. Tajnik Stranke je ob navzočnosti podtajnika Cucca in Valiea ter članov narodnega direktorija Malina in Gianturca, vojaškega ordinaria monsig. Bartolomaeija, generalnega inšpektorja kaplanov Milice don Rubina in generalnega inšpektorja kaplanov GILa monsgr. Gicrdanija sprejel v sedežu Lattorija skupino velikih pohabljencev in večkrat odlikovanih vojaških kaplanov, ki so se borili v Kraljevi vojski in Milici ter se nedavno vrnili v domovino iz ujetništva. Hrabre tovariše je minister Scorza pohvalil in jim zatrdil, da italijanski narod je in mora biti vedno bolj strnjen okrog borcev, ki hrabro branijo slavno usodo preko vseh žrtev. Bolgarska narodna zveza Sofija, 17. jun. s. Ministrski predsednik Filov je očrtal parlamentarni večini podrobnosti o ustanovitvi velike skupine narodnega značaja, ki ne bo imela videza stranke, temveč bo pod imenom »bolgarska narodna zveza« zbrala vse zdrave in proizvajalne sile, tako kolektivno kakor posamezne-, v svrho organizacije obrambe interesov države in naroda. Načrt je bil soglasno sprejet. V kratkem bo objavljen statut in organizacijske podrobnosti zveze. Srbski ministri med narodom Beograd, 17. jun s. Nekateri člani srbske vlade so v pokrajini govorili na velikih ljudskih zborovanjih za binkeštne praznike. Minister za narodno gospodarstvo Nedeljkovič je govoril v Nišu pred 6000 ljudmi ter je pozval svoje rojake, naj se ne dajo preslepiti od Anglije in bcljševikov in naj ne delajo proti interesom lastne države. Ti interesi zahtevajo od Srbov, da hodijo po poti sprave in zbliževanja z Osjo v okviru novega evropskega reda. V Jagodini je govoril pravosodni minister, ki je zatrdil, da mora Srbija izvajati mirovno politiko v narodnem interesu. Srbija je zgubila vojno in zdaj mera biti pozorna, da ne izgubi še miru. Razmah židovstva v Palestini Ankara, 17. jun. s. V prvem tromesečju tega leta je bilo v Palestini odprtih 309 novih židovskih trgovinskih družb s skupnim kapitalom 670.000 šterlingov, medtem ko je 45 drugih akc jskih družb, ki so tudi židovske, prvsčalo svoj kapital za pol milijona šteerlingov. To je zgled, kako zna židovstvo izkoriščati vojno, da se samo obogati. Brez vojne židevski posli ne uspevajo, židje delajo po vsem svetu, da nastanejo ncSunday Times« svarijo, da ni treba podcenjevati ovir, ki bi nastale z zavezniškim vdorom na evropsko celino. Bombe na bolnice in cerkve Berlin, 17. jun. s. Angleški bombniki so prtw tekle noč napadli, kakor se doznava iz poobla« ščenega vira, stanovanjske okraje mest v zapadni Nemčiji. Bombardirali so zlasti bolnice in cerkve. Štiri bolnice in tri cerkve so bile zadete. Tudi prebivalstvo je utrpelo izgube. Nekatera posamezna sovražna letala so izvršila nadlegovalne polete nad severnozapadno Nemčijo. Doslej ni poročil, da bi ta letala metala bombe. Nočni lovci in protiletalska obramba so po dosedanjih ugotovitvah sestrelili 14 na-padajočih bombnikov. Nad zasedenim ozemljem na zapadu so bili včeraj podnev isestre* ljena .štiri sovražna letala brez nemških izgub. Doznava se nadalje, da so angleška letala 16. juniji napadla nemške edinice, ki nadzorujejo obalo. Edinice so plule pred norveško obalo, toda angleška letala niso dosegla nobenega uspeha. Na nemški strani ni bilo izgub. Z vzhodne fronte poročajo pristojne oblasti, da je sovjetsko* letalstvo včeraj izgubilo v južnem odseku 24 letal. Dve letali so sestrelili madžarski lovci. Nemci niso imeli nobenih izgub. Nemško izvfdnižko letalo potopilo sovražni parnik Berlin, 17., jun. s. Iz pooblaščenega vira se doznava, da je neko nemško izvid-nisko letalo pričelo borbo z oboroženim sovražnim trgovinskim parnikotm s 3.000 ton h m i, med tem ko je nadzorovalo Severni Atlantik in Murmansko cesto. Navzlic siloviti protiletalski obrambi je nemško letalo v nizkem poletu napadlo parnik in ga z3delo z več bombami. Parnik so takoj nato obdali plameni in ga je smatrati za potopljenega. O govorjenju in molčanju članek ministra dr. Gobbelsa v tedniku „Das Reich" Berlin, 17. jun. s. Temeljni zakon vojevanja je bil vedno molk, piše minister dr. Gobbels v tedniku »Das Reich«. Članek ima naslov »O govorjenju in molčanju«. Temu zakonu se morajo prilagoditi ne samo prebivalci, temveč tudi in predvsem vlada. Ni torej logično zahtevati, da bi vojaški in politični šefi povedali narodu več, kakor dopuščajo nujne druge za* hteve, čeprav se množici to lahko zdi, zlasti v določenih okoliščinah, naravno in dolžnost. So ljudje, ki vprašujejo na primer, zakaj se ne odgovori in kako se namerava v splošnem odgovoriti na letalski terorizem sovražnika. Naj ne mislijo ti ljudje, nadaljuje minister, da držimo roke navzkriž. Gotovo pa je, da ni mogoče brez nadaljnjega sporočiti množici, kar pripravljajo pristojni organi v tem pogledu, ne da bi se hudo kompromitirale priprave m akcija, ki bo pripravam sledila. Včasih zadošča en sam stavek, da človek dopove, kakšno podrobno in mogočno delo je bilo opravljeno v vrsti mesecev. Molk pa je kategorični imperativ za kri* čače in za kritike. Gotovo je, da na svetu ni nihče nezmotljiv in seveda tudi ne vlade in glavni stani. Toda primerjajmo naše zmote z zmotami sovražnika. Tedaj se bo videlo, na katero stran se nagiba tehtnica. Razlika med nemškim in angleškim narodom je v tem, da je angleški narod vedno pripravljen ob kateri koli priliki oprostiti in pozabiti zmote svoje vlade. Nemški narod pa jc mnogo bolj občutljiv v tem smislu in je predvsem razvajen z vrsto naglih pohodov in naglih triumfalnih zmag. Zaradi tega se uspehi, ki se zabeležijo tudi danes, na primer na vzhodu, ne cenijo v vsej pomembnosti. Ti uspehi so nam omogočili razširiti in obogatiti naš vojni potencial tako, da zdaj lahko gledamo z mirnim zaupanjem v bližnjo bodočnost na zapadu. Sicer pa, zaključuje minister, kdor še ni zagrešil nobene zmote, naj prvi vrže kamen. Kdor mora včasih na mah odločiti v sto važnih zadevah, človeško ne more mimo zmot. V ostalem pa je v kritični situaciji boljša kaka zmota kakor popolna in absolutna nedelavnost. Anglosaški terori? ne morejo doseči Berlin, 17. jun. s. Glede na teroristični napad anglcarn-eriških letal v pretekli noči na Koln pripominja vojaški sodelavec DNB. da je prišel trenutek za ugotovitev, koliko je resnice v trditvah sovražnika, da je z letalskimi napadi na industrijska središča Nemčije, zlasti v Porurju uspelo znatno oslabiti nemško vojno silo. Na nedavnem potovanju po bombardiranih pokrajinah se je ugotovilo, da so sovražne bombe zadele skoraj izključno stanovanjske okraje in umetniške ter kulturne spomenike. Kar bi moral biti glavni namen sovražnika, ni bilo nikoli doseženo iz enostavnega razloga, ker za to ni bilo pogojev. Sodelavec DNB poudarja, da zadošča pogled v tehnične liste in publikacije, da se človek prepriča o resničnem položaju, čeprav nemška poveljništva iz razumljivih razlogov ne objavljajo podatkov o škodi v posameznih podjetjih, ki so važna za vojno. Zlasti se pripominja, da je nemška industrija s tem, da je opustila osredotočenje tvornic za strelivo in orožje, s tem dosegla, da se proizvodnja nadaljuje v številnih manjših središčih, posejanih po vsem nemškem ozemlju. V ostalem so bila velika vojno-industrijska nemška ■I [ H I i letalski napadi svojega namena podjetja, katerih naraščajoči razvoj je prikazal že večkrat minister Speer, tako skrita, da jih sovražne letalske skupine ne morejo izslediti. Delajo v področjih, ki jih praktično angloameriški bombniki ne morejo doseči. Ce tudi je res, da je industrija premoga in da so industrijske naprave težke industrije stalnega značaja, ni nič manj res. da se premog pridobiva puu zemljo in da letalski narjadi temu aeiu ne morejo do živega, nemška težka industrija pa je izvedla mere, kt znatno zmanjšujejo učinkovitost sovražnih akcij. Po tem sledi, da so objekti sovražnih in terorističnih napadov gosto obljudena mesta v zapadni Nemčiji v upanju, da bi se strla morala nemškega naroda. 2e zdaj lahko trdimo, da tega cilja ni mogoče doseči, kajti izkazalo se je, da prav državljani, ki žive v najbolj prizadetih področjih, nočejo zapustiti svojih delovnih mest, Čeprav imajo mnogo možnosti, da to storijo. Ta dejstva in izvedene mere za ojačenje obrambnega potencijala v prizadetih področjih kažejo, da učinki sovražnih napadov na industrijska središča Nemčije še daleč niso taki. kakor so upali Angleži in Američani, Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 18. junija 1943-XXI. Štev. 137 Nova razvrstitev vin in določitev njihovih cen Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, pretvorjenega v zakon z dne 27. aprila 1943-XXI št. 385, glede na svoje naredbe z dne 9. maja 1941-XIX št. 17, z dne 6. maja 1942-XX Št. 83, z dne 10. junija 1942-X št. 118 in 2 dne 28. julija 1942-XX št. 152. smatrajoč za umestno, da se nalično z določbami, ki veljajo v drugih pokrajinah Kraljevine, predpiše razvrstitev vin in njih cen, odreja: Člen 1. Radi maksimiranja prodajne cene se vina domače proizvodnje in uvožena iz drugih pokrajin Kraljevine, namenjena potrošnji, razvrščajo takole: A. NAVADNA VINA, I. vrsta: bela in rdeča vina. ki imajo vsaj 11° alkohola. II. vrsta: rdeča vina, ki imajo vsaj 9° in ne več ko 11° alkohola. III. vrsta: bela vina, ki imajo vsaj 8° in ne več ko 11° alkohola. Za navadna vina, za katera ostane v ve'javi cena za pridelovalca po L 21 za vsako hektolitrsko stopnjo Cvštevši nastajajoči alkohol v razmerju sladkor — alkohol 1:06), se določajo sledeče potrošne cene: I. vrsta Lir 7.60 za liter, II. vrsta Lir 7.15 za liter, III. vrsta Lir 6.90 za liter. Navadna vina se smejo dajati v potrošnjo samo v odprtih posodah. B. BOLJŠA VINA. I. vrsta: nad tri leta stara vina dobrega domačega slovesa, vpeljana v trgovini kot stara vina znanih tvrdk. II. vrsta: razdeljena v prvo in drugo skupino. Vina, ki spadajo v te skupini, so navedena v priloženi razpredelnici A. III. vrsta: tudi razdeljena na dve skupini in navedena v priloženi razpredelnici B. Prodajne cene za boljša vina se določajo takole: I. vrsta: za buteljko (renska, bordojska ali druga podobna enake velikosti) Lir 31.40. n. vrsta; za vina Barolo, Barbaresco. S. Maddalena, za 1 liter Lir 10.80. za vina iz prve skupine, za 1 liter Lir 10.10, za vina iz druge skupine, za 1 liter Lir 9.20. HI. vrsta: prva skupina, za 1 liter Lir 9.20, druga skupina, za 1 liter Lir 8.30. Pri vinih druge skupine III. vrste je dovoljen pribitek po Lir 0.10 za vsake % stopnje, počenši od 10° pa do tiste najnižje stopnje, ki je določena v priloženi razpredelnici za vsak tip vina. Boljša vina se morajo dajati v potrošnjo: f. vrsta: izključno v izvirnih zaprtih buteljkah. Na vsaki buteljki mora biti v razločnem tisku letnik proizvodnje; H. vrsta: izključno v buteljkah, steklenicah ali opletenkah (polnjenih pri proizvajalcu ali pri razprodajalcu); m vrsta: izključno v odprtih posodah. Za tipe, ki so označeni v priloženi razpredelnici z eno zvezdico, je dovoljeno tudi polnjenje v buteljke, steklenice in ople-tenke. Tipi druge skupine, ki so označeni v priloženi razpredelnici z dvema zvezdicama, se smejo dajati v potrošnjo samo v buteljkah, steklenicah ali opletenkah, polnjenih pri proizvajalcu ali razproda-jalcu. C. POSEBNA VINA. Posebna vina se de'i jo na 6 vrst: I. vrsta: vermut in aperitivna vina: prva skupina bela, druga skupina rdeča. H. vrsta: maršala, prva skupi na: tip S. O. M., ki vsebuje (brez sladkorja) vsaj 18° alkohola. druga skupina: sladki tip, ki vsebuje (brez sladkorja) vsaj 17° alkohola, tretja skupina: normalni tip, ki vsebuje (brez sladkorja) vsaj 16.5° alkohola. HI. vr*ta: likerska vina: prva skupina, kvalificirana vina a) krema maršala z vsaj 17.5» alkohola in 10° Beaumeia; b) aromatska vina iz suhega grozdja (muškati, aleatična vina in malvazija) z vsaj 180 alkohola; c) druga vina iz suhega grozdja, vina >santi« in aromatična vina, ki mso iz suhega grozdja (muškati, aleatična vina in malvazije) s skupno vsaj 16° alkohcla; druga skupina: nekvalificirana vina s skupno vsaj 180 alkohola. IV. vrsta: močna kiselkasta vina (sar-dinska Vernaccia, sardinska malvazija in sirakuški Albanello z vsaj 18<> alkohola. V. vrsta: šumeča in kipeča vina, prva skupina: šumeča in kipeča vina po naravnem vrenju, prvovrstna: lesketajoča se šumeča ali kipeča vina brez droži, ki se dele na sledeča: a) šumeča vina iz polsuhega grozdja in rezerve v buteljkah s kapico in žico; b) šumeči asti v buteljkah s kapico in žico; c) druga šumeča vina v buteljkah s kapico in žico; d) kipeča in pršeča vina v buteljkah, brez kapice in žice; drugovrstna : kipeča ali pršeča vina z drožmi v buteljkah brez kapice in Žice (izvzemši Lambrusco iz Scrbare); druga skupina: šumeča vina z umetno dodano ogljikovo kislino, čista in brez droži. VI. vrsta: bela in rdeča sladka aromatična vina (muškati, malvazije, aleatična vina in Brachetto) s skupno vsaj 11* alkohola. Cene za boljša vina se določajo: X. vrsta, prva skupina L. 24.70 za liter, druga skupina L. 22.90; II. vrsta, prva skupina, za tipično marsalsko buteljko L. 27.50, druga skupina L. 22.90, tretja skupina Tj. 20.60; m. vrsta, prva skup., a) L. 27.50, b) L«. 25.20, c) L. 21.70, druga skupina L. 16.— za liter; IV. vrsta: za buteljko 0.7 litra L. 25.20; V. vrsta, prva skupina, prvovrstna: a) za celo buteljko L. 50.50, b) za celo buteljko L. 35.50, c) za celo buteljko L. 33.20, d) za celo buteljko Lir 29.80; drugo vrstna: za celo but. L. 22.90, druga skupina, za celo buteljko L. 20.60; VL vrsta L. 12.60 za liter. Posebna vina se morajo dajati v potrošnjo: I. vrsta, tako v odprtih posodah kakor tudi v buteljkah in steklenicah, polnjenih pri proizvajalcu ali razprodaj alcu; Ti, vrsta — prva skupina izključno. t buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu, druga hi tretja skupina tako v odprtih posodah kakor v buteljkah in steklenicah, polnjenih pri proizvajalcu ali razprodajalcu; III. vr*ta, tako v odprtih posodah kakor v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu ali razprodajalcu; * IV. vrsta, izključno v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu aH razpredajalcu; V. vrsta, prva skupina — prvovrstna, izključno v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu — drugovrstna, izključno v buteljkah, polnjenih prt proizvajalcu ali pri razprodajalcu; druga skupina, izključno v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu. Na etiketi mora biti v debro razločni barvi in z vsaj en centimeter visokimi črkami natisnjeno besedilo: »Umetno dodana ogljikova kislina«; VI. vrsta, samo v odprtih posodah. K prodajni ceni boljših in pesebnih vin se smejo pribiti kot stroški za posodo in stroški za polnjenje: za buteljko L. 2.20, za malo buteljko L. 2.—, za steklenico z oljem L. 1.90, za strojno zamašeno steklenico L. 2.10, za litrsko steklenico, stroj, zamašeno L. 1.90, za malo pollitrsko steklenico, strojno zamašeno L. 1.60, za opletenko L«. 38.—. Za vrnjeno ali ne s seboj vzeto posodo ima kupec pravico do naslednjega najmanjšega povračila: za buteljko L. 1.50, za malo buteljko L. 1.30, za steklenico L. 1.—, za opletenko L. 25.—. Vse cene po tem členu so navedene brez državne in občinske trošarine. člen 2. — Gostilniški obrati in kavarne smejo pri prodaji vin v odprtih posodah, izvzemši posebna vina, pribijati cenam navedenim v prednjem členu, naslednje zneske: obrati posebne kategorije in prve kategorije L. 5.50 pri litru, obrati druge kategorije L. 4.50, obrati tretje in četrte kategorije L. 4.—; za boljša in posebna vina v steklenicah in buteljkah: obrati posebne kategorije 70%, prve kategorije 60%, druge kategorije 50%, tretje in četrte 40%. Trgovca, ki prodajajo vino na drobno v izvirnih steklenicah v prodajalnah, smejo pribijati k cenam iz prednjega člena po 15%. Člen. 3. — V primerih, ko je polnjenje v buteljke, steklenice in opletenke dovoljeno poleg proizvajalca tudi razprodajalcu, jih sme razprodajalec polniti le, ako ima pooblastilo proizvajalca, in morajo biti na posodah nameščene izvirne etikete in drugi znaki. Za veljavnost cen je vsekakor potrebno, da so vina, katera je dovoljeno prodajati v za* prtih posodah, polnjena v buteljke, steklenice in opletenke, ki so takole opremljene: buteljke strojno zamašene z dobro in popolnoma zapirajočo piutovino, s kapico in etiketo, na kateri je ime proizvajalne tvrdke in ime vina, in z morebitnim paskom na vratu in tvrdkino znamko; steklenice, strojno zamašene z dobro pluto-vino, s kapico in prepasko, na. kateri je ime proizvajalca tvrdke in ime vina, z morebitnim paskom in tvrdkino znamko; steklenice z oljem in čepkom, 9 kapico in prepasko, na kateri je ime proizvajalne tvrdke in ime vina, in z morebitnim paskom in tvrdkino znamko; opletenke z oijem in zamašene. s kapico in prepasko, ki ima ime proizvajalne tvrdke in ime vina in z morebitnim paskom na vratu in tvrdkino znamko. Na etiketah posod z boljšimi vini se morajo uporabljati imena iz priložene razpredelnice. Člen 4 Pri prodajah vina kakršne koli kakovosti, najsi je prodajalec ali kupec kdor koli, je prodajalec dolžan navesti nadrobno kupcu \se podatke (kakovost, ime, alkoholno stopnjo itd.), ki so potrebni za uvrstitev vina te prodaje v katero izmed vrst, skupin in kakovosti iz te naredbe. V prostorih za nadrobno prodajo morajo biti na posodah, v katerih se hrani vino za točenje, označeni podatki iz prejšnjega odstavka kakor tudi prodajna cena za potrošnika, slednja tudi za vina, ki se prodajajo v zaprtih posodah. Člen 5. Prepovedano je dajati v prodajo potrošniku neposredno sladke filtrate, tihe in zgoščene mošte, polsladke, kakor tudi uporabljati zgoščene in polsladke mošte za popravo navadnih in boljših vin. Člen 6. Kršitelji določb te naredbe 6e kaznujejo po nostopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX, št. 8. in po določbah naredbe z dne 25 novembra 1942-XXI, št. 215, v denarju do 5000 lir ali z zaporom do 2 mesecev. V hujših primerih se lahko izreče zapor poleg denarne kazni. Odrediti se sme začasni aH trajni odvzem obrtne pravice. Člen 7. Razveljavila jo se naredbe z dne 6. maja 1942-XX, št. 83, z dne 10. junija 1942-XX, št. 116, in z dne 28. julija 1942-XX. št. 152. Člen 8. Ta naredba stopi v veljavo od dneva cbjeve v Službenem listu za Ljubljansko pokra iino. Ljubljana, dne 8. junija 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: ■'' Emilio Grazloll Zvišanje pristojbine za uvoz iz inozemstva in uveifca izvozne pristojbine Visoki konrsar za Lfubl;arsko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št 291, pretvorjenega v zakon z dne 27. aprila 1943-XXI št. 385, glede na kr. ukaz z dne 19. aprila 1943-XXI št. 340 z določbami o izvozu in uvozu za bivša jugoslovanska ozemlja, priključena Italiji, glede na svojo naredbo z dne 29. decembra 1942-XXI št. 239 o uvedbi posebne uvozne pristojbine za blago, za čigar uvoz v pokrajino so odrejene omejitve, smatrajoč za nujno potrebno spremeniti uvozno pristojbino za blago, uvoženo iz inozemstva in uveeti takšne pristojbine za bl£-go, ki se izvaža v inozemstvo, nalično z določbami za druge pokra'ine Kraljevine po kr. ukazu z dne 15. aprila 1943-XXI št. 249, odreja: Člen 1. TJvczra pristojbina za blago, uvoženo iz inozemstva po členu 1. naredbe z dne 29. decembra 1942-XXI št. 239, se določa na 5% vrednosti uvoženega blaga. člen 2. Za blago, za čigar izvoz v inozemstvo je potrebno dovolilo aH dopustilo po sedanji uredtvi izmenjave z inozemstvom, se uvaja posebna izvozna pristojbina. Te pristojbine so oproščeni blago navedeno v razpredelnici A, priloženi tej naredbi, in predmeti, ki se izvažajo po člen'i 9. zakona o tar f i brez izvozne carine. člen 3. Pristojbina iz prednjega člena se določa na 2% vrednosti izvezenega blago, Jzvzemši blago iz razpredelnice B, priložene tej Earedbi, od katerega se pobira pristojbina 4 oz. 5% vrednosti. člen 4. Pristojbina iz členov 2. in 3. velja v vsakem pogledu za carinski dohodek, ni je pa šteti med izvozne carine. Člen 5. Izvozna pristojbina se ne pobira za blago, ki se začasno izvozi radi obdelave ali predelave z nepreklicnem pogojem, da se zopet uvozi. Vendar se mora v vsakem takem primeru dati zanjo varščina kakor za vsako drugo carino. člen 6. Izvozno pristojbino za izvozno blago odmerja;'o in pobirajo pokrajinske carinarn'ce z :sto dovolilnico, ki se izda za izvoz blaga in za dejansko izvoženo količino. Za davčro osnovo se mora vzeti cena po fakturi, pribivši stroške za zaebalo in prevozne stroške do meje, izvzsmšj pa izvozno carino in prpadke. člen. 7. Dohodek od pr'stojbine za izvoz blaga se steka v ^sto poglavje dohodkov proračuna Visokega komisarlata, kakor je določeno za uvozno blago in osnovano- s Členom 2. naredbe z dne 29. decembra 1942-XXT št. 239; naslov tega poglavja se spreminja v »Pristc-bire za uvozno in izvozno blago na podstavi ureditve izmenjave z mezemstvom*. člen 8. Zvišana uvozna pristojbina iz člena 1. se pob:ra tudi za blago, ki se je uvozno deklariralo in overilo pred dnem uveljavitve te naredbe in je Še v carinskih prostorih, četudi so tile druge pristojbine že plačane. čle-< 9. Izvozna piisto;bina iz člena 2. se mora pobirati za blago, ki dejansko za-pust5 ozemlje pokrajine po dnevu uveljavitve, te naredbe, tudi Če je bila izvozna dovolilnica "zdana že prej. člen 10. D:lcčbe členov 8. in 9., prvi odstavek, naredbe z dne 29. decembra 1942-XXI št. 239 se morajo uporabljati tudi na netočne prrave vrednosti izvoženega blaga. DrugI odstavek tega člena 9. se spre-mirja takole: Vsote, ki se poberejo kot kazen v primeri netočne prijave vrednosti tako za uvezeno kakor za izvoženo blago, se razdeljujejo po določbah člena 23. naredbe z dne 30. januarja 1943-XXI št. 14. člen 11. Ta naredba stopi v veljavo od dne objave v Službenem 1'stu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 9. juri-a 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrijino-Emil i o GrazJol? Literarni večer Mare Tavčarjeve Znana književnica je s snočnjim nastopam v franči« šftanski dvorani žela lep uspeh Ljubljana. 18. junija. Znana književnica Mara Tavčarjeva, ki se že nad 40 let udejstvuje s peresom, je snoči priredila v frančiškanski dvorani bralni večer proze in poezije. S svojim nastopom je žela toplo priznanje vsega občinstva in prireditev je lepo uspea. Kdor je bral premnoga njena dela, ki jih je leto za letom priobčevala v »Jutru«. »Ponedeljskem Jutru«, »Slovenskem Narodu«, »Domovini« in drugod, je nedvomno opazil, da je v vezani besedi močnejša kakor pa v nevezani. Tudi na snoč-njem literarnem večeru je Mara Tavčarjeva dokazala, da je večji del njene ustvarjalne sile v poeziji, ki ji je vtisni'a svoj slog in ji dala prikupno tekočo obliko. Ponekod se njena dela v vezani besedi pribižujejo narodni pesmi. Snočnja prireditev je obsegala deset izbranih, v glavnem seveda bralnih točk, ki so jih izpolnjevale nekatere točke na klavirju. Otvoritveno točko Cuija »Im-prompti« je izvajala na klavirju prof. Bizjakova. nakar je Vaclav Držaj spregovoril nekaj besed o pisateljici in pesnici. Sledila je tretja točka. Meta Pugljeva je brala tri nove pesmi Mare Tavčarjeve, »Mati«, »Tebi, ki rodiš« in »Oltar materinstva«; nato je Vaclav Držaj bral krajšo njeno prozo »Baba na Srbelah«, a Mara Tavčarjeva je sama brala »Štiri letne čase«. Potem je prof. BizJakova izvaja1 a na klavirju Griegovo »Erotiko«. Sledila ja kratka proza »V sveti noči«. Jd jo Je bral Vaclav Držaj, Meta Pugljeva pa je bra'a poezije »Odsev Življenja«, »Dedek piše dnevnik« in »Ljubezen«. Zadnja dva komada »Jesen« in »Ob smrti« pa je bral. V. Držaj. Nastop je zaključil Boro-dinov »Nocturno«, ki ga je izvajala na klavirju prof. Bizjakova. Občinstvo je vsako točko posebej nagradilo z navdušenim ploskanjem, ki se je zmeraj bolj stopnjevalo, in na koncu je Maro Tavčarjevo zahtevalo na oder. Med odmorom je preje'a tudi krasen šop cvetja in književnica Manica Romanova ji je na odru čestitala. Cvetje sta dobila tudi prof. Bizjakova in Vaclav Držaj. Kot rečeno, je literarni večer Mare Tavčarjeve lepo uspel. Tudi včeraj brana dela so opevala ljubezen in dokaza'a, da bije v njenih prsih še zmeraj mlado srce. Spored je bil lepo zaokrožena celota. Čustvenim in globokim pesmim je dala poudarka Meta Pug'jeva, ki je dokazala, da bi bila kos vsaki recitaciji. Svojo «na-lopo je odlično op-avi'a tako glasovno kakor v kretnjah. V tem pogledu ji ni dorasel V. Držaj. Aplavz je žela tudi prof. Bizjakova ori k'avirju. Med izbranim občinstvom, ki je napolnilo prostrano frančiškansko dvorano, je bil opažen tudi zastopnik 1 iubllanskega župana generala Leona Kapnika dr. Pret-ner, načelnik kulturnega odseka mestne občine: nadalje so biTi prisotni še nekateri odličniki, zastopnice našega ženstva, mnogi književniki in umetniki in drugi. — mir. Pridala mesa na ©drekek ,K* Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 19. junija t. 1., potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »Kc junijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani, 100 gr govejega mesa. Delitev se bo pričela ob 7. uri. Izid natečaja za telesno vzgojo na ljubljanskih Šolah Ljubljana, 18. junija, Priobčujemo izide natečaja za telesno vzgojo za leto XXI., katerega so se udeležile vse ljubljanske ljudske in srednje šole. Navajamo posamezne šolske skupine, od katerih prinašamo vedno po pet šol, ki so zaselie prva mesta. Ljudske šole, moške skupine: 1. I. deška ljudska šola, IV. raz., vodja skupine Bizjak Fedinand, 140 točk; 2. II. deška ljudska šola, IV. raz., Pavlin Alojzij, 136 t.; 3. IV. deška ljudska šola, IV. raz., Ferlič Srečko, 133 t.; 4. III. mešina ljudska šola, IV. raz., Sušteršič Marijan, 125 t; 5. H. mešana ljudska šola, IV. raz., Honigman Dušan, 123 t. Ljudske šole, ženske skupine: 1. III. dekliška ljudska šola. IV. raiz., M ar kovic Marija, 135 t.; 2. Ljudska šola Lichtenturn, IV. a razr., Grad Matrija, 133 t.; 3. I. dekliška ljudska šola, TV. raz., Potočnik Zora, 132 t.; 4. I. mešana Irjudska šola, IV. d rstz., Pogačar Marija, 130 t.; 5. VI. mešana, ljudska šola, IV. raz., Zajec Breda, 123 t. ženske nižje srednje in meščanske šole: 1. II. mešana mešč, šola, II. b raz., Ropret Marija, 136.70 t.; 2. Klasična gimnazija, IV. raz., Volčič Marija, 136,15 t.; 3. I. ženska r. gimnazija, IV. d raiz., Modic Anica, 136,15 t.; 4. Mešč. šola Lichtenturn 136 t.; 5. II. mešana mešč. šola*, IV. b raz., Su-flaj Marija, 135,80 t. Ženske višje srednje šole: 1. n. ženska r. gimnazija, V. b raz., Koren Marija, 134,80 t.; 2. II. ženska r. gimnazija, VI. b raz., Rebernik Magda, 134,60 t.; 3. TJči-teljska šola, I. b raz., Kovač Marijana, 134,30 t.; 4. I. ženska r. gimnazija, VI. b raz., Marinšek Viktorija, 130,80 ,t.; 5. Učiteljska šola, m. c raz., Lukanič Frančiška, 130.70 t Moške nižje srednje in meščanske Šole: 1. Klasična, gimnazija, IV. a raz., Smole Emil, 137 t.; 2. Klasična gimnazija, IV. a raz., Smole Domenico, 134,50 t.; 3. Klasična gimnazija, III. a raz., Jerebic S., 132,50 t.; 4. Klasična gimnazija, IV. b raz. Novak Franc, 130 t.; 5. I. moška r. gimnazija, H. c raz., Struna Ljubo, 129,30 t. Moške višje srednje Šole: 1. I. moška r. gimnazija, V. b raz., Stojan Rudolf, 135 t.; 2. Klasična gimnazija, VII. b-c raz., Kopač Milan, 134,50 t.; 3. I. moška r. gimnazija, VE. a raz., Gorjup Serdej, 130 t.; 4. III. moška r. gimnazija, V. b raz., Terčič R.e-migij, 126 t.; 5. Klasična gimnazija., V. c raz., Kveder Anton, 125,50 t. OTROŠKA LOGIKA — Biti moraš priden. — pravi oče sinu. Zapomni si — česar se naučiš, tega ti ne more nihče vzeti. — Vem — pa tudi tistega, cesar se ne naučim, nn ne more nihče vzeti. eno verjetnih pradob belokranjske- kresna ali ladarska doba, ki }e vsebovala vefike aprila, končala pa 24« junija I ga Zelenega Jurija, oslonjeno delno na nordijsko-slovanski pristni mitični lik Ja-rila-Jegorija. delno na tuji balkansko-he-lenski vzor Sabosa-Dioniza«. Ugotovil je. da je osnova metliškega obredja še starodavni, pristni kultični rej, ki je organično povezan z obrednimi igrami. Prvotni pomen staroslovanskega žetvenega obredja je že skoraj povsem zastrt z drugimi socialnimi momenti. Naglasa pa, da je primerjava s podobnimi tujimi analogijami pokazala, da ta belokranjska ostalina ni le pristen, temveč tudi edinstven primer svoje vrste v Evropi. — Dandanes »Jurja vodijo« belokranjski pastirji katoliki, po nekaterih vaseh Črnomeljskega in metliškega okrožja že zelo redko, pravi Marolt. Vodijo ga na jurjevo. to se pravi 24. aprila. Bolj je r>a ta običaj še vkoreninjen v okolici Starega trga, Vinice in Preloke. Med staroverci. pravoslavnimi in unijati je jurjevanje še živ ljudski običaj. V Metliko so hodili tudi »juriaši« s sosednih hrvatskih krajev. Razen tega so hodili »Jurja vodit« in koledovat »Vlahi«, staroverci z Gorjancev. Zbiralci narodnega blaga so zapisovali običaj Zelenega Jurija v Beli Krajini od srede prejšnjega stoletja. Prvi je bil J. Tomšič, ki je običaj zapisal 1. 1854. Brata Aton in Ivan Navratil sta sledila L 1878, J. Barle je napisal čez 10 let, L 1889 je pa zbral podatke o njem še I. Sašelj. 6d tedaj se oblika te pastirske igre ni bistveno spremenila. Raziskovalec pa pripominja, da se je spačil dotlej preprosti, a pristni obraz Bele Krajine. »V življenjskih stiskah in bedi, pod pritiskom zapadnjaške civilizacije ter škodljivimi vplivi vrača jočih se naših izseljencev se je razkrojilo pristno sožitje ljudstva. Ljudstvo je izgubilo dobro voljo in veselje do svojih starih svojstvenih običajev, preprosto zadružno čustvovanje Je podleglo racionalističnemu. osebnostnemu mišlje-vanju.« Pred dobrimi 100 leti še zadružno jurjevanje Posebej ie treba opozoriti na raziskovalce vo ugotovitev, da je jurjevanje, ta najstarejši in nedvomno najlepši narodni praznik« pred približno 100 leti praznovalo še vse ljudstvo »v pristnem veselju posebno slovesno«. Po opisu v Carnioli leta 1839 (Joh. Kopelle) so praznovali tedaj jurjevanje zadnjo nedeljo aprila, kajti ob delavnikih bi kmet in obrtnik ne utegnila prisostvovati tako imenitni slovesnosti. Tedaj niso prirejali pastirske igre. temveč pravo ljudsko igro velikega obsega. Pri nji je sodelovalo mnogo nastopajočih; v sprevodu so bili piskači in trobentači; »drevo«; deček, ovit v zelenje; ženski zbor. Drevo in deček skupaj sta pomenila Zelenega Jurija; piskači in trobentači so bili obramba (pred besi), ženski zbor se je pa s priprošnjo obračal na dobre višje sile«. Med grozilnim piskanjem in tuljenjem obrambne godbe na čelu sprevoda, blažil-no priprošnjo sklepnega, ubrano pojočega ženskega zbora in navdušenim vriskanjem mladine so privedli jurjaši dvoliko zeleno božanstvo svečanih korakov preko »vav-tare« (Fallthor) v mesto (Črnomelj). Pred komendo, na trgu, so pričakali Zelenega Jurija meščani in vaščani (iz predmestij). Ko Je veselje prikipelo do viška, so prislonili drevo ob Stoničevo graščino, dekleta so pa osmukala in obrala z njega zeleno kit je in cvetne vence, polomila pisane prečnike ter pobrala z njih robce in ote-rače. Medtem so vedli jurjaši okičenega Jurija na kameniti most, da ga vržejo v Dobličico«. 2e iz tega kratkega opisa nekdanjega jurjevanja je razvidno, da je bil ta običaj še pred stoletjem mogočen ljudski praznik ter da se je v njem razplamtela ljudska duševnost v žaru pozabljene davnine. Pojasnil jo je dr. FarjJv, ki je p2e&alse opazoval in fotografiral Vsako leto na dan sv. Konstantina prirejajo v bolgarski vasi Paničarevo cb Črnem morju »ognjene plese«, ki so privabili že mnogo tujcev. Celo znanost se je pečala s tem fenomenom. Moški in ženske plešejo in skačejo bosi po žerjavici, ne da bi si opekli noge. Eden najboljših poznavalcev »ognjenih plesov« je dr. Panov. Proučil jih je temeljito od priprav do začetka in konca ter fotografiral plesalce v poedinin fazah plesa. Gledalci prvi hip osupnejo in mislijo, da stoje pred zagonetko. Kako morejo sploh ti preprosti ljudje bosi skakati in plesati po žerjavici, ne da bi si sploh opekli nege? Ali je tu vse v redu, ali gre za varanje ljudi? To vprašanje si zastavi pač vsakdo, ki prvič vidi »ognjene plese«. Dr. Panov opozarja na znanstvena poročila o podobnih plesih v Indji in na Japonskem, kjer je bilo točno dognano, da ljudje res plešejo po žerjavici brez vsakih posledic. Tudi v Paničarevu je ugotovil in dognal s pomočjo fotoaparata, da ljudje res plešejo in skačejo po žerjavici. Prevare tu ni nobene. A kako naj si razlagamo ta fenomen? Morda bi kdo mislil, da imajo ljudje, ki plešejo po žerjavici, tako utrjene noge. Mnogi znanstveniki so mnenja, da gre pri tem za avtosugestijo in železno voljo. Gotovo mora biti človek dovolj pogumen in odločen, če hoče ska-kaki bos po žerjavici ali vročem kamenju. Toda s tem še nismo dobili zadovoljivega odgovora na vprašanje, zakaj si ne opeče nog. Opazovanja dr. Panova med »ognjenimi plesi« so ga utrdila v naziranju. da tu ne gre toliko za železno voljo in odločnost, kolikor za primerno pripravo nog. Napačno bi bilo misliti, da si namažejo plesalci stopala s posebno mazo. Tudi dr. Panov je mislil prvotno tako, pa se je pozneje prepričal, da je v zmoti Nekoč je zopet prisostvoval »ognjenemu plesu« Ko je ogromna grmada dogorela, da je postala samo še žerjavica, so nastopili godci in takoj sta se pojavila dva moška in ena ženska. Niso pa takoj skočili na žerjavico, temveč so prei poldrugo uro tekali in hodili po travi ter večkrat izginili gledalcem izpred oči. Dr. Panov jim je skrivaj sledil in iih fotografiral, ko so brodili po blatu bližnjega potočka in si drgnili sto- pala z njim. To je trajalo dobre pol ure, potem pa so še nekaj časa hodili in tekali po travi. Končno so se vrnili k žerjavici. Zena je Drva zaplesala po žerjavici in nji sta sledila oba mcška. Po tretjem tekanju pc žerjavici je pa začela ženska omahovati in onesvestila se je. Dr. Panov je takoj fotografiral njena stopala, na katerih so se že videla opekline. Stopala moških pa niso kazala nobenih opeklin. Med gledalci je bil tudi neki kmet, ki je dvomil o čarcvniški meči plesalcev in ponudil sc je, da bo tudi sam • zaplesal po žerjavici. Gledalci so majali z glavami, češ, da si bo pošteno opekel stopala. Poleg tega je pa preprosto bolgarsko ljudstvo prepričano, da za ognjeni ples ni sposoben vsak človek. Kmetic je pa brž se-zul čevlje in skočil na žerjavico, razkopa-no enakomerno pc tleh na precej veliki trati. Dvakrat je tekel po nji po dolgem in počez in tudi na njegovih stopalih ni bilo nobenih opeklin. Kmetic se je zadovoljivo smehljal, ko so g'edalci presenečeno ogledovali njegova stopala. Dr. Panov je pojasnil zagonetko »ognjenih plesov« na podlagi fizike. Znano je, da lahko moker prst za hip vtaknemo celo v raztopljeno kovino, ne da bi si ga opekli. Mokrota in izhlapevanje kože napravita okrog prsta zaščitno plast hlapov, ki zavarujejo kožo, da se ne opeče. Prav tako je tudi pri p'esalcih, ki plešejo po žerjavici. Dolgo tekanje in hoja po travi v poletni vročini, namakanje nog v blatni vodi in notranja napetost pred skaka-r njem po žerjavic, vse to pospešuje proces potenja. Na nogah nastane rako plast hlapov, ki jih zavaruje pred žerjavico. Ženska, ki se je med plesom onesvestila, se pa očividno ni dovolj potila in zato si je noge opekla. Kmet. ki je stal med gledalci, in se pognal bos na žerjavico, je pa imel očividno močno prepotene noge, in zato se jih ni opekel. Rufifmpeštattlđ milijonarji V Budimpešti je 49 bogatašev, ki imajo letno nad 250.000 pengo dohodkov, med njimi 5 takih, ki imajo letno nad 1 milijon dohoikov. Med budimpešjtaiiskirni milijonarji je 50% Židov, 10% visokih aristokra-tov in 3o/0 inozemcev. V nekem italijanskem sredozemskem letalskem oporišču Je bil dan znak za vzbuno? »lovci« hitijo k svojim letalom Z ladjo iz Locarna v Milan V Baslu so se sestali nedavno zastopniki Italije in Švice na pogajanja o regulaciji Po in v zvezi z Milanom ter Lago Maggi-ore. Zdaj poročajo iz Rima, da so bila pogajanja uspešno zaključena. Takoj po vojni začno graditi prekop, ki bo vezal Milano z Lago Maggiore. Načrti za gradnjo kanala in regulacijo Lago Maggiore do Locarna so že pripravljeni. Prekop se bo začenjal pri Miorini in bo dolg do Milana 57 km. Vodna pot do Locarna bo pa dolga 705 km. Grof Szeehenyi umrl V Budimpešti je umrl predsednik gornjega doma madžarskega parlamenta grof Szechenvi, star 76 let. Grof Bertalan Sze_ chenvi je bil rojen 1. 1866. v Oedenburgu. Po študijah je mnogo potoval po Evropi, Aziji, in Afriki. Leta 1912. je bil izvoljen za predsednika madžarske magnatske zbornice. Leta. 1935. pa za prelsednika gornjega doma. Državni upravitelj je njegovi vdovi brzojavno izrazil sožalje. Na zadnji poti so spremljali pokojnika člani državnega zbora, vlade in predstavniki javnosti. Nemške knjige v Srbiji V zadnjih dveh letih, torej po zlomu bivše Jugoslavije, je bilo uvoženih v Srbijo nad 250.000 nemških knjig, med njimi 20.000 izvodov znanega Hitlerjevega dela »Mein Kampf«. Madžarsko - ggs^rlia solMamost »Magvar Orszag« priebčuje razgovor svojega posebnega poročevalca z državnim tajnikom v španskem prosvetnem ministrstvu Rutbio, ki je naglašal, da je napravil prihod generala Franca na krmilo konec španski dekadenci. Madžarska in pa Španija naj izpolnita v Evropi podobno duhovno poslanstvo. Oba naroda branita kulturne dobrine zapada in verujeta v višje duhovne vrednote Evrope. Madžarska kakor tudi Španija sta branili Evropo pred azijatsko invazijo. V zrcala ssneMst Kraljica Viktorija Angleška kraljica Viktorija je bila vzgojena stroge- v puritanskem duhu in zato ni trpela, če so moški člani njene rodbine brez potrebe zapravljali denar. Nekoč je prejela stara kialjica od svojega nečaka pismo, ki ji je v njem pisal, da potrebuje 200 funtov, ker mora poravnati doig, ki ga je napravil pri kvartanju. Prcsil jo je, naj mu posoli ta denar. Kraljico je razjezila zapravi j Ivost njenoga mladega nečaka in namesto denarja mu je poslala naslednje pismo: »Dragi moj nečak! Niti na misel mi na pridet da bi podpirala Tvojo lahkomiselnost, človek, ki kvarta, mora imeti toliko-denarja, da lahko tudi izgublja, ne da bi se mu bilo treba zanašati na tujo pomoč . . « Denarja mu seveda ni poslala, pač se je pa morala kljub vsej svoji strogosti cd srca nasmejati, ko je prejela od svojega nečaka odgovor. — Draga babioa! — ji je pisal princ. — Ko sem dobil Tvcj odgovor, se prvi hip nisem počutil posebno srečnega. Tistih 200 funtov, draga babica, bi ne pomenilo zate nič, meni bi pa bilo z njimi mnogo pomagano. Sicer pa tudi tako nisem napravil slabe kupčije. Tvoje pismo sem prodal nekemu bogatemu Američanu, ki zbira avto- grame in rokopise slavnih ljudi. Dobil sem zanj 600 funtov, človek si mora pač pomagati kakor ve in zna, draga babica. •» Tvoj nečak .. .< Bernard Shavv Neki ameriški filmski režiser je več mesecev prigovarjal Bernardu Shawu, naj mu dovoli fil-manje neke njegove drame Slavni pisatelj je končno pristal na to in obljubil, da mu pošlje drugi dan pismeno dovoljenje In res je prejel režiser drugo jutro pismo, glaseče se: — Dragi gospod, sprejemam Vaše predloge. S ponuđenim honorarjem sem povsem zadovoljen, toda za filmanje mojega dela zahtevam še tole: 1. da ne bo nikjer omenjeno moje ime; 2. da se v filmu izpremene vsa imena oseb; 3. da vsebina filma ne bo imela nič skupnega z vsebino moje drame. — Vaš udani — Bernard Shavv. Napoleon — Kako to, Sire, — je vprašala neka lepotica Napoleona, — da po tolikih svojih zmagah še vedno hrepenite po novih lavori te h ? — A kaiko to, da se vi še vedno šminkate, čeprav ste tako lepi? — ji je odgovoril Napoleon z vprašanjem. Bernard Shavv Bernard Shaw ne trpi, da bi ga med delom kdo motil. Z ljudmi, ki niso obzirni z njim in ki ga med delom nadlegujejo, je Shavv navadno kratek in jasen. Nekoč se je zglasil pri njem neki noviner, da bi dobil odgovor na nekatera vprašanja. Med drugim je vprašal stasrega šaljivca, ali ga novinarji pogosto nadlegujejo z vprašanji. — Zelo pogosto, — mu je odgovoril Shaw. — Kako se jih pa od križate ? — Kaj enostavno — odgovorim jim, da sem se umaknil iz javnega življenja in da ne pišem več. — Imenitno! Kaj pa trenutno pLšete7 — je ne dal je val novinar. — Ne pišem več — umaknil sem se iz javnega življenja! — mu je odgovoril Shavv. Clark Gable Clark Gable je srečal nekega dne na ulici neko znano filmsko igralko, ki je vedel o nji v Holvvvoodu že vsak otrok, da hna vedno celo vsrto ljubčkov. Igralka je bila v žalni obleki in Clark Gable jo je vprašal, kaj se ji je zgodilo. 2e štiri dni sem vdova, — mu je odgovorila.. — Zares? — je dejal Clark Gable sočutno. — Kdo je pa umrl? Voltaire Nekoč je neka mlada dama vprašala Volte dra, ali poznajo po njegovem mnenju v raju zakonsko življenje. — Ne! — je odgovoril Voltaire odločno. — Iz česa pa sklepate to? — je vprašala dama radovedno. — Ker v zakonskem življenju ni raja, — ji je odgovoril filozof. Mendelsohn Filozof Menielsohn je bil po poklicu knjigovodja. Nekoč je nekdo v njegovi navzočnosti pripomnil, da je svet prav za prav zelo steibo urejen. Kaj pa je to, — da mora biti mož, kakor ste vi odvisen od čisto neznanega človeka, kakor je recimo vaš šef, — se je jezil dotični. Vprav nasprotno, — je odgovoril Mendelsohn. — Po mojem mnenju je pa prav tako. Če bi bil recimo jaz šef, bi tega človeka nikoli ne vzel za svojega knjigovodjo in siromak bi bil zdaj brez službe. P. G. WOPEHOTJSE:^ 3 mjalei pepita Humorističen roman »Hudimana!« je vzkliknil in se mahoma obrnil, »kaj pa Stanborough? Kaj storiva s Stanboroug-hom? Ali mu smem reči, naj še počaka? Spodaj je, veste!« »Da, da, recite gospodu Stanboroughu, da mi je silno žal, ker sem ga morala pustiti spodaj, in da ga prosim, naj me čez nekaj minut pričakuje v palmovi dvorani.« Lorda Mountrvja je navdihnila pametna misel. »Povabim ga na kozarec pijače,« je rekel. »Tako, tako, na kar koli. In zdaj, lord Mountrv, je res treba, da greste. Dobro vem, da sem nevljudna, a vidite, nekaj mi pravi: moj sin... se vrača, k meni« Plemenitost čuvstvev, ki jo je bil podedoval po viteških prednikih, je izpodbodla njegovo lordstvo kakor ostroga. Nedoločno, a vendar dovolj jasno je uganil, da se obeta prizor, pri katerem bi bila njegova navzočnost docela odveč. Svidenje matere s jriitfcnin, ki ga je pred letom dni zadnjič objela, je nekaj svetega; zato se je po bliskovo obrnil in planil čez prag. Pri tem pa je buhnil v nekoga, ki je pravkar prihajal, in v naslednjem trenutku se je že znova sklanjal k tlom ter pobiral palico in klobuk. Tista, ki jo je bil zagledal pred seboj, je bila mladenka visoke rasti in nenavadne lepote, čeprav bi se bil zdel izraz njenega obličja marsikomu ciničen in trd. S seboj je vodila čokatega, debelega dečka kakih štirinajstih let, čigar podobnost s portretom je lordu takoj povedala, kdo je. Dekle ga je držalo za roko; dasi je bil prav za prav on krivec trčenja, se je vendar delal užaljenega, kajti s hladno mržnjo je ošinil sklonjenega pairja in izrekel svoje mnenje o njem z eno samo besedo: »Tepec!« Lord Mountrv se je vzravnal. »Prosim oproščenja,« je rekel, menda fe sedmič, kar se je bila zgodila nesreča. Zdaj je bil do kraja zbegan in prepaden. Svet, ki ga je obdajal, se mu je zdel poln oči: oči gospe Fordove so ga podile: »Tak spravite se že!«; Ogdeno-ve so ga zmerjale: »Tepec!«; oči portreta: »Bebec!« "in velike, sive, hladne, podsmehljive m zaničljive oči preČudno lepe mladenke so govorile — vsaj lordu v njegovi vročici se je tako zdelo: »Kdo je ta kuhani rak, ki se mi motovili pod nogami?« »Prosim... prosim oproščen ja,« je ponovil. >Drugic glejte, kam stopite,« je strogo pripomnil Ogden. »Nič ne de, nič ne de,« se je oglasilo dekle. »Naju predstaviš, Nesta?« »Lord Mountrv ... Gospodična Drassilisova,« je rekla gospa Fordova. »Bojim se, da sva pregnala lorda Mountrvja,« je rekla mladenka; in njene oči so se zazdele njegovemu lordstvu še bolj sive, hladne, podsmehljive in zaničljive kakor prej. Utapljal se je v njih kakor nerođen plavalec v globoki vodi. »Ne, ne,« je za jecljal. »Častno besedo vam dam, da ne, gospodična. Pravkar sem se bil poslovil. Do svidenja. Kaj ne, gospa Fordova, da mi ne boste pozabili čim prej kaj sporočiti zastran jahte? Sijajno se bomo zabavali. Do svidenja; do svidenja, gospodična Drassilisova.« Za hipec je pogledal Ogdena, kakor da ne bi vedel, ali naj ogovori tudi njega; menda ga je pustil pogum na cedilu, kajti obrnil se je in jo popihal na vrat na nos. Iz globine hodnika se je začulo trkanje njegove palice, ki je odskakovala od tal. Cintija Drassilis je zaprla vrata in se nasmehnila. »Živčen fant!« je pripomnila. »Kaj je mislil s tem, kar ti je rekel o nekakšni jahti, Nesta?« Gospa Fordova je šiloma odtrgala zamaknjene oči od svojega Ogdena in odgovorila: »Oh, nič. Gre za to, da bi nas prihodnji teden večja družba odplula z njegovo jahto v južno Francijo.« »Kakšna imenitna misel!« Cintijin glas je imel nekam zamišljen poudarek. Nato je spet zamrmrala: »Res imenitna misel!« Gospa Fordova , ki vse dotlej ni mogla odtrgati oči od svojega Ogdena, je ob šumenju svilenih oblačil burno planila k njemu in ga stisnila k sebi. »Sinko moj!« Ni vsakomur dano, da bi se znal v trenutkih velike ganjenosti pravilno vesti; Ogden se že ni znal, ampak se je osorno iztrgal materi iz objema, »Imaš cigareto?« je vprašal. »Bil je od sile zaprn fante. V telesnem pogledu mu je bil portret, ki je stal na stolu, več ko pravičen: naslikan od ljubeče mamičine roke, se mu je vprav laskal. Kazal ga je debelega in napihnjenega, a v resnici je bil še dokaj bolj debel in napihnjen; mrkoba in nasršenost njegovega obraza je bila pri sliki odurna, pri živem modelu pa kar strahotna. Toda umetnost — zlasti pa umetnost diletantov — ima svoje meje, in tudi o tem portretu je bilo treba reči, da niti od daleč ne dohaja resničnosti. Ta obraz ni imel nobene naravne črte več. Narobe, zbujal je vtis, da je videl vse, kar more življenje dati človeku, in da ne izraža zdaj nikoli nič drugega kakor trud-nost in pusto naveličanost. Pri tem se je vedel Ogden kakor odrasel in vrhu vsega še zelo neljubezniv mlad mož. Celo gospo Fordovo je pogled na sina kar nekam ohladil. Posiljeno se je zasmejala. »Sama stvarnost te je, dragec!« je ^mwaT. 1 r i ■ ■ na ■ • i ~" Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za ftfrerfctnj del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani