Th« b««t advartiun* «a*di«un to	■ | .. A I A J A I «fV MA	I^Ued thfW tilBW . W^k.
■v K 2MOOA4 ii u^i I	^B ■ m«W ■ VpM ■ ▼ ■■	I ■ ^^^^ ■ ■	■ Hv	Offidal Orno of Slaw* I I
s^A^J^w^	'I IhuhIjIIIIIVIIVI Ulllr1! IBi^fl	-rf.ns^ET.-dor,**
only.	M ■■■ VI M MM I ■ ■ MM I I II * ■■mil	»ii«.	It
»WUHflonqr. .	^ Jgl < V 1 jlll I |M li mU. X ^LJ I ^^ I I I M UK	MMU.	II
g 1 -^	NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.	'	-1
'	CLEVELEND, OHIO, MONDAv! JANUARY 15th, 1917.	'	LETO X. —'VOL. X.
' " ■	•> . *______________. '
ti, -	.	' ' V
ml t i« 1 •• it n	it
w\ directorji N. Doma. Nova društva se oglašajo za N. D.
MBs-W ;. " ,fi<* ' > ' , '■ -"t* M ">'~ > -i1 ' H?
Ifditfit&torji zajedo o s starimi
I fcwrU^sejo ob 8.3c/ zvečer in S $|£ozdravil nov« in stare direk- t
mesečni račun, tistega preo- j 1 Stanka dne 31. dec. 1916 je bilo * ■Kji}, Nadzorniki poročajo 1 BJKačniiu. Odborniki poročajo i Krojem delovanja Blagajnik Raphael Setnikar se zahvaljuje > " častno mesto, katero je imel i IPtom d'ejvet mesecev kot bla- < ||Sjnik Doma in obljubi, da bo i [Sdi v bodoče deloval v vseh « Hpeh za Narodni Dom. Nato j daroval svoto denarja nove- < fefttju blagajniku. Izreče se mu < zahvala. Za njim se oglasi g. a ud. Perdan, ki se poslavlja o<l ; direk torija in kljubuje, da bo i p5£x> deloval za procvk Na-ppjiii^. Doma. Potem se je pa 1 prešlo na prisego starih in no- 1 IXidirektorjev. Javni notar, g. \ pKjjust Haffner narekuje pri- 1 EC s katero se odbor zaveze, ] bo vestno in točno spolno- j igli vae dolžnosti. Po zaprisegi 1 I ae preide na pravila in dolžno I piti «*radnikov. Nagrada tajniku < Pfi poviša od $5 na $10 meseč-| »O .radi obilega dela. Varščina ; se določi za* tajnika in blagaj- : nika za vsakega $1000. Potem se pa vrši tajna volitev novih :
■UM . iTlM»'inlri !nad»ffcrni odibof "
Bpftrc, Louis Oražem, John M fpogelj, Frank Somrak, Fr. Zo-rich. Stavbeni odbor: Jos. 2e-lle, Fr. Bela; in «A. iRuhelj. Di-|||ktorij ima seje vsak drugi in « ratM petek v mesecu v čital-plpkih prostorih. Sprejme se i§0vo društvo kot člam NarJ ffjpama in sicer Dr. Glas Clev. * I Delav-cev, št. 9. SDZ katero • pjfcwtštvo je vzelo pet delnic. Iz-Ivolil se je odbor treh direktorjev, ki setavijo nova pravila, t* .nakar se jfhl da tiskati 500 ko i/^tadov in razpošlje na društva.
Fr. Hiudovernik, Fr. Belaj in L gferažen, Jos. Kalan in Fr. Zo-pph so izvoljeni direktorjem §§Tdve leti, Ignaic Smuk, An t. I Kuihelj, Fr. Somrak, Fr. Buta-U in John ,N. Rogelj za eno le-ISifc Poslovanje Nar. Donja se Hpi v najlepšem redu in m»-ptettcno m vestno'kot pri malo-
velandski Slovenci, od vas j-odvisno, da se blagajna v te-r-Sičem letu podvoji ali -portroji pjfi da čimprej zagledamo pre«! |K^jpravi Dom vseh cleve-
I državah, je sprejel mesto vodi-
% Šolski odbor mu .je določil $12. pdoo plače ,na leto, samo da ga za Cleveland, bosedaj-
W^naj.boljse plačan šolski voditelj v Zjed, državah, ker niti Reditelji v New Yorku in Chili caigi ne dobivajo tolike plače. j^Dr. Spaulding je jako učen in
^storil za clevelandske javne šo-
Ijlary Cleveland umrla. Njeno starost so cenili na 100 let. Fo-I grehnik in zdravnik, oba sta se I izjavila, da je žena mrtva. To-. rcj so jo položili v krsto in pri-I jatelji so blodili kropit in zalo Hii/^ta mrtvecem. V soboto« Igjutraj je prišel duhoven in pričel moliti mrtvaške molitve. Besedno jo odnesejo iz hiše na ^pokopališče. Toda zdajci zgino
pogleda na prizor okoli sebe. Stanka ni bila mrtva, foda je umrla sedem ur pozneje "v res-
tam,
—H ud poboj se je vršil v ne • deljo ria E. 55- <*sti kari blizu Scovil ave. Dva moška sta (potegnila noie in začela na indijanski način skalpiiranje. Eden je dobil smrtne poškodbe, dru- ^ g i pa ima odrezanega neikaj ( ušesa in raaklan nos. Ne ve se, v zakaj se je poboj pričel.	<
—iDenarja nt marajo na no- š vi sodniji. V soboto so prinesli < uradniki vasi Bay Village $72.- t
000	county komisarjem za tla- 1 kanje ceste, toda komisarji ni- 3 so hoteli denarja, kar so se vaški uradniki i-zjavitf, da mora cesta biti tako tlakovana kot j oni zahtevajo. Kxmecno " se je ; ,pa 4cnaqa usmilil county in- f ženir Stinfchcomb, Iki je spravil \ $72.000 v svojo blagajno. ]
—V Cleveland pride 23, jati. 1 slep angleški vojake, s svojo 1 no in malim otrokom. Imenuje , se Robert Middlemiss. in je V ] bitki na Somme. fronti tekom poletja zgubil ves pogled. Bil ■] je sargent major v armadi. Go- 1 voril bo 23. j an. v Hollenden ,j hotelu v prid trpečih Belgijcev. ,j Govor bo jako zanimiv.	t
—Unijski delavci, ki so uslu- , žbeni pri The Reaugh Co. in | zaposljeni pri Oli4o Blower Co. ■ na W.;9ist St. in Detroit ave. , so dobili povelje, da morajo j :prenhati*z delom. Nad 200 de* ( lavcev je pustik) delo. Vzrok, >| ker je kompanija najemala tudi neunij'Ske delavce.	|
—Lfosrato Galeja je Jii^bi^ , od tovornega vlaka na jardti Lake Erie Lumber Co. na 1222 E. 55fh St.
—)U«lu-žbenči cestnih železnic po celi državi Ohio so se združili, da »zvojujejo potom , državne . postavodaje osemurni , delavnik in sedeže za konduk- ,| torje.	;
-^Clevelandska zvezina rezervna banka ima $67.000.000 zlata v svojih shrambah in vse rezervne banke v Zjed. državah imajo $815,000.000 zlata. Ne vedo, kako bi to zlato bolje , obrnili. Banke imajo denarja, da ne morejo vsega koristonos- , no naložiti. Zlate rezerve, ki j ležijo pri nacijonalnih bankah, bodejo prenesene c v rezervne • banke za slučaj, če pride kaka kriza, da špekulant je ne bodejo . mogli držati denarja zaprtega,
1	amipak bo vlada povsod priskočila na pomoč, kjer je treba. Rezervne banke so velika do-
■	ibrota za deželo.
—Sibirsko zimo smo dobili v Cleveland v nedeljo ponoči. 1 i Več ipalcev snega je padlo in mraz je pritisnil. Vremenski prerok pravi, da pade v pon-deljek in torek še več snega, in 1 da pade toplomer pod ničlo.
—(Poročil se je Jakob Sebe-
•	nik in Mary 'Remškar. Naše , častitke?!
—Pred očmi svojih malih i otrok si je Mrs. Helen Fried-
■	man na 2499 E. 39th St. v so-s boto prerezala žile na vratu. ; Osemletni njen sin je s straš-
■	nhn krikom hitel na ulico, kjer i je poklical sosede. Sosedje so
•	dobil ženo nezavestno ležati . na, tleh. triletna R<?sie in 6 let-1 na Celia pa ste bridko jdkali v 1 kotu sobe. Eno uro pozneje ie
■	mati v Charity foolnki umrla. Osemletni, njen sin ie pripovedoval. da je .mati kuhala kosi-
> lo. potem pa je kar naenkrat
-	zgrabila za noe. «ra nabrusiua ; ob T>eči in ipotegnila dvakrat
•	mreko vrata.
■-^Mrs. Vera MčD6nald ie ul^žila tožbo za ločitev zakona. 1 Enajst mesecev je ženska omo-
-	žena, in v "prošnji za ločitev . z'akona pravi, da se je v tet* 1 času njen mož w dvanajstkrat : preselil, kar je ipreveč za njo. s Pravi tudi, da ji fe dal samo 10 ) c, na dan za stroške. ^
Pomladanska ofenziva na obeh straneh.
V	I	II ' m	'i ■ I 11 ■
Nemci kol zavezniki se pripravljajo na ogromno ofenzivo •pomladi, ki prinese mogoče odločitev na eni ali drugi strani. Zavezniki na zapadnem bojišču so napredovali. Nemška armada se bliža romunski trdnjavi Galatz Kajzer je poslal Nemcem razglas, v katerem pravi, da se mora vsak Nemec s sveto jezo boriti.
(Pokojnina za Amerikance? a
Washington* 14. jan. Kon- $ gresmafl Sherwood iz države Ohio je v poslanski ibornici včeraj vložil predlog, ki dok)- ip čuje pokojnino za stare ameri- v šflce državljane. Vsak ameriški I državljan, "ki je sltar 65 let, in < nima več dohodkov kot $200 1. na leto, naj bi dobival od vlade I $10 na mesec podpore.	r
Zopet dva lopovska konzula, s 1 IWashimgton, 14. jan- Nemški s poslanik Bemstorff je naznanil ameriški vladi, da je odslovil nemškega generalnega konzula s in podkonzula v San Francisco; t ker sta bila soudeležena v za- t roti, da razstrelita aJmeri^ke to- i vatne. Oba nanska konzula v morata nemudoma domut .v c Nemčijo.	•	i
Dunajske ženske f' obupu. 1 London, 14. jan. Dunajski list < "ArbeitJer Zeitung" priobčuje ipisnw na dunajskega župana, posiaho od žensk tramvajskih l uslužbenci, ki so bili poklica- 1 ni na fronto. Ženske prosijo za < polno plačo. Pismo se glasi: J "NaJhajatno se v obupnih raz- '1 merah. Naše goife je strašno, t in niši otroci ginevajo danza- i dnevom. Kako moremo me u- | ibog«e reve živerti s polovično ; plačo? Naše gorje je silno, Na i kolenih iprosimo vašo ekselen- fl
cp. tk »Am doyol* yolnp plavja- i
Ne zawzite na«. Usmilife se i
naših lačnih otrok!" Strašni pokolj na zapadni
fronti	i
iDočim drže Netimci v eni ro- i ki palmovo vejo mirtu, se pa z 1 drugo roko pripravljajo na o- i gromno ofenzivo zavetnikov J spomladi, ki se bo pričela na < zapadni' fronti/ Nemci dobro i vetlo. kaj pride spomladi. Spomladi zavezniki udarijo z vsemi Šila m i, z vsemi topovi, zad- • nji iposlotis, da iprodro nemško fyojno črto. Nemčija je zato pripravljena. Zadnji moški 4° 6o. leta je organiziran v domači armadi, da sipopolni rezervi©, kadar se začne grozno klanje. Nemčija gradi ogromne strelne jstrke in ipodzemeljs'ke forte n^ Zapadni fronti. izkušenih premogarjev in ru- ! darjev koplje jame .pod zemljo. NlenKi pričakujejo, da zavezniki nikdar ne bodejo razbili neniiške fronte na zapadu. Na vsak način ipa se pripravlja klanje, kakoršnjega svet še ni videl .odkar stoji. Zadnja utrdba pred Galacom padla,
•Berolin, 14. jan. Ogromna bitka oh reki- <Sere*h s<e bliža svojemu koncu. General Ma-dkensen se ipdpraVlja ,da prekorači južno od mesta Galatz reko Sefeth. Zadnjo oviro temu so včeraj odstranile turške divizije, ki so z naskokom vzele mesto iMitialoa. Kot se poroča iz fronte, je imela posadka tega mesta jako žalosten konec. Posadka se je hotel* umaknilti iz mesta, preko reke Sereth, toda pri tem je vsa posadka uitonila v reiki, razven 400 vojakov, katene so Nemci ujeli.
Zadnje utrdbe ob reki Sereth.
če pade trdnjava Galatz v rdke Germanov, se vojna fronta oh reki Seretb rte bo mogla več držati- Sedem mitj vzhodno od Galatza se reka Pruth izliva v Donavo. Ce pade Galatz se umakne vsa ruska fron-- ta na reko Pruth. Reka Pruth ite6e tik ob romunsko-ruski meji, in to fronto so Rutei zadnje : Čase silno" mtrdili, tako da četudi pade Galatz in se morajo > rttoke postojanke umakniti od reke Sereth,4 'bo vzelo nemške
armade še mesece, |>redno sto- r pij o na roška tla. ; v ,v
Nemško uradno poročilo, c
Berolin, 14. jam. j SeveroJza- r tpadno od Braile, sofjturške čete 1 vzele mesto Miihiula, štiristo r Rawnuncev je bilo t^ikaj ujetih. J Ostarfek posadke jej zgubil živ- I Ijenje v valovih reke Sereth. f Pri siteku reke »Biizeau v Se- s reth, so nemilde četie vzele Ru- c som neki samostan, katerega t so Riusi spremenili t fort.	t
Rusko uradno poročilo. l
Petrograd, 14. jan. Rum^- < sike čete of> reki Kabino v Mol- 1 f4*v!ji so po hudi bitki pognale nleni^e čete nazaj in ošvojile ijiii strelne jarik«. Nemci so { uprizorili močne protmapadt < ob Riga fronti, toda vsi njih j poskusr "So bili zaman. Vsi š Nemški naipadi so bili* krvave 1 odbiti.	j	s
Mnenje zave^iikov. >
London, 14. jan.( Vojna se > bo nadaljevala naprej in na- 1 prej in siqer z vecjo silo kqt j dosedaj. O tem so prepričani v zavezniških kot v nemšlcih »krogih. iMedtem pa i>osamezni diplomatje študirajo noto za- « veznikov, Iki je bjla poslana J predsedniku Wilsottu. NajMj 1 zanimivo je diejstvi, da zavez- 1 nfki nameravajo Avstrijo po-polnoma razdeliti. V svoji no- j
U ovm* j« mmuM J
avstrijske narode. Kot se veru-'
je- v diplomatičnrh krogih na- 1 mera/vajo zavezniki po vojni 1 napraviti več federalističnih, neodvisnih držav, kjer bi vsaka narodnost imela popolno 1 neodvisnost in svobodo. Ne- 1 kateri predlagajo, naj se narodom v Avstriji da na glasovanje, kaflošen način vlade hiočejo.
Kaj je z Bulgarijo.
Splošno zanimanjte je vzbudilo dejstvo, da zavezniki v svoji noti niso omenili Bulga-rije nit z ibeSedo. V Nizozemskih krogih vlada prepričanje, da namerav ajo zavezniki skTe niti z Bulgarijo poseben mir, in da bo Bulgarija iz tie vojne veliko ceneje in ugodneje prišla, kot se je prvotno nameravalo. V (Avstriji nota zaveznikov »e ni objavljena. Oblasti skrivajo noto pred narodom, kier v zavezniški noti se govori o svobodi Slovanov v Avstri ji, in se i*vstrijske oblasti bojijo, da se 'Slovani sptuntajo. Kaj bp z Nemčijo?
Tnteresantno je tudi citati v zavezniški noti, kjer izjavljajo zavezniki, da nimajo nobenih slabih namenov napram nem-šktemu narodu, ampak mu pustijo po vojni prosto pot. da sc razvija. Kar zavezniki zahtevajo je,da bodejo kaznovani nemški vladarji in voditelji naroda, ki so ljudstvo neprestano huj-skali in pripravljali za vojno. Glavni namen zaveznikov je, uničiti za vseUej pruski milita-' rifzem, da se tako krvava vojna v Evropi nič več ne pripeti. Irci so posebno zadovoljni z zavezniško noto, ker se toplo zavzemajo za pravice malih narodov.
Novi uspehi zaveznikov Oil Somme fronti.
London, 14. jan. NaSommc fronti se zopett -pripravljajo večji boii. Včeraj so Angleži naskočiti nemške -postojanke pri Ancre reki In odvzeli Nenrdem precj strelnih jarkov, kar Nemci tudi priznajo v svojem po-rblciltt. Drtteri napad se ie isto-t»ko srečno rvrsil. Ameležt so dobil več stranskih utrje"**1 stoiank. toda Nemci so dbdrža-■ H pWo postojanko.
Anerleško uradno poročilo.
___ _ .
•London, 14- jan. Včeraj je
• .....; .........:—-.....i.
naša armada srečno skončala ^ več manjšilij napadov. Južno f od Grandcourt smo zasedli več j nemških strelnih jarkov in uje- 1 Ii nekaj Nemcev. Plri Beaiu- t mont Hamel so naše čete na- J predova^e za tri četrtine milje. * Nemški protinapad je* zadel na r bud artilerijski ogenj od naše * sitrami. Nemci so -morali nemu- \t doma pnenehati z napadom, 1 ujeli smo 176 m6ž in 4 častni- 1 ke. Nemci'so imeli velike zgu- 1 be. Več strelnih jarkov smo s dobili tudi pri Armenteires in < pri Ypres. Francosko uradno poročilo. ) Pariz, 14. jan. V argonskih gozdih, pri Fille de Morte smo < eksplodirali ogromno mino, ki i je sovražniku naredila mnogo < škode. Na desnem bregu reke 1 Meuise so Nemci napadli naše i! strelne jarke, toda so prišli ne- 1 modoma v ogenj strojnih pušk j npkar so se morali z ogromni- J mi zgubami umakniti Drugod < je mirno na celi fronti.	{
Alzacija-Lorraine mora biti '
povrnjena. iPariz, 14. jan. Paul deseha- i nel, predsednik franfcoske poslanske »abornice, se je izjavil v parlam'entu: "Prvi pogoj za mir je, da Nemci odidejo iz Belgije in nam vrnejo Alzaci-jo in Lotringijo. To je edini
nam in našim otrokom stalen i
mir."
Nemške zgube tekom vojne.
London, 14. jan. Skupne nemške zgube, namreč ranjenci, ubilti in ujeti, znašajo 4,010.-160 od začetka vojne, Te številke so prirejene glasom nemškega uradnega seznana. V decembru poročajo Nemci, da so » imeli 88.291 fcgiufl. Zgube na morju in zgube v kolonijah niso označene v teh številkah. Izjava kardinala Mercierja.
Pariz, 14. jan. Kardinal M'er-cier, belgijski mučenik, je priobčil v časopisu St, Croix privatno pismo, v katerem piše: "Če bi nevtralni narodi vedeli za resničen položaj v B'elgiji, tedaj ne bi samo govorili. Belgija trpi danes bolj kot kot je kdaj trpela. Vsi Belgijci so ujetniki v svoji lastni domovini, in če bi mevtralcl vedeli, kaj trpimo, tedaj bi se dvignili z orožjem zqper te strašne gro-zoviitosti." Toda> kljub vsemu gorju pa ne dobite niti enega Belgijca, ki bi želel, da bi se Vojna kortčala, predno zavezniki popolnoma ne uničijo pruskega militarizma."
Izjara nemškega kajzerja. London, 14. jan. Nemški kajzer je danes podal Nemcem v celi državi svojo posebno izjavo glede "mirovne" note zaveznikov. Kajzer pravi: "Naši sovražniki so odvrgli krinko. Potem ko so zavrnili našo mirovno ponudbo, so v svoji noti na ameriško vlado pokazaii svojo strast za osvajanjem in nesramno opravljajo naše stališče. Njih namen je Nemčijo uničiti in zasužnjiti evropsko svobodo v isti _ jarem, kot ga ima danes Grška.* Toda česar niso mogli narediti v tridesetih mesecih najbolj krvave vojne, tega ne bodejo naredili niti v bodočnosti. Naša tirdna volja in preitečene zmage garantirajo, da se fatherland nima ničesar bati. (PHameneča volja in sveta jeza se mora podv^iti 1 v sneih Mseh Nemcev. Mi smo •pripravljeni •za v#e žrtve. Pričakali bodemo slavnega konca popolne zmage nad sovražnikom, ki bi rad razdejal našo zemljo. Wikbelm, I. k"
Mir je za enkrat odklonjen. Vojna se bo nadaljevala s krutostjo.
Washington, 14. jan. Pred- i sednik Wilson je zadovoljen z j odgovorom zavientkov, zlasti, j ker so zaivezpiki v svojem od- e govoru jasno in točno označi- 1 lo, pod katerimi pogoji so pri- 1 pravljenj skleniti mir. Kljub i temu, da je odigovor zavezni- fl kov pisan v jako ostrem tonu, 1 pa predsednik Wilson pričaku- ] je, da mirovna prizadevanja i niso zaman in da bo lahko na- j prej vodil propagando za sklenitev miru. Glavni pogoji, pod katerimi so zavezniki nemudoma pripravljeni skleniti mir^so: Srbiji, Belgiji in Črnigori se 11 [mora nemudoma povrniti vse 1 njih ozemlje, in plačati se mora vsaki državi posebej primerna vojna odškodnina za opustošenje, katero so povzročile centralrte oblasti v teih državah.' Nem-ci se morajo umakniti iz Rusije, Francije in Ruimunije ter plačati vso škodo, ki so jo tam naredili. Tretjič, Evropa se mora reorganizirati na način, da se vsem narodom zagotovi svoboda in garantira napredek v njih gospodarskem in političnem življenju. Italijani v Avstriji morajo pripasti Italiji, zajedno se pa morajo osvoboditi Jugoslovani v Avstriji, nadalje Rumunci, Čehi
in ®k>vaki. Vse krvstijansko prebivalstvo; ki prebiva v da- y našpH Turčiji, mora postati svobodni^ In kcKieotto: Turek mora iz Evrope aa vedno. K temu zavezniki še pristavljajo, / da je Rusija že jasno označila, kaj namerava glede Poljske, 1 namreč, da se morajo vsi 'Poljaki združiti v eno državo, namreč Poljaki, ki so pod Rusi- ; jo, Avstrijo in Nemčijo.|Ddg^5fj vor zaveznikov je naredil izvrsten utis v Ameriki. Pred- | sednik 'Wilson je z njim JiškOrV' zadovoljen. Poleg tiega pa je odgovor zaveznikov ves dru- < gačen kot nemško namiga?** ^ nje k miru. Dočim Nemci ne J govore' nišesar o svobodi, pra-vici in povrnitvi škode naro-don^, ki so .toliko trpeli radi | 1 vojne, pač pa hvalijo le sebe in povdarjajo, da hofiejo oni vla*S dati vso Evropo, je nota zaveafe » nikotv polna o svobodi.pravici in i nedvisnosti malih narodov. To.
liko je gotovo sedaj, da zavez* ■ niki niti me mislijo na mir, in
-	vprašanje je, kaj bo Nemčija | i zdaj začela, ko so ji zaveznHd |
potom nevtralnih držav mirno, ! i a resno odgovorili, da ne bo ) mirit, dokler pruski militari* :
-	zem ne bo popolnoma uničen. 16
420.000 funtov smodnika eksplodiralo pri treh razslrelbah.
_
New York; 14. jan. Dve stra-|
ste povzročili smmnjo, da so nem'ski za/rotnik v Ameriki ponovno na delu. Sedemindvajset oseb je bilo Ubitih včeraj v Pomrpton, kjer je v D« Pont tovrani nastala strasna razstrel-ba. Enajst mrtvih trupel so dosedaj potegnili iz razvalin. Tri razstrelbe so se dosedaj pripetile v teku zadnjih štirih ftnij. Prva je bila v Kingslandu pri Canadian Car & Foundry Co. Uradnik te kompanije so prepričani, da se ni mogla narediti nesreča, ampak da so gotovi zarotniki nalašč priredili razstreibo. Vse tri razstrelbe so naredile škode za najmanj $20.000.000, in večina nrunici-je in vojnih potrebščin, ki so bile uiničene aH poškodovane radi razstrelbe. je bilo namenjeno za Rusi jo. Ruska vlada sama sieiveda ne tnpi ničesaf, ker ne plača prej blaga, dokler ni postavljeno na parnik, toda škoda za rusko armado je tolika, da je odpošiljaltev municije zaikas-
i njena. Na skrive) se vodi ogfO-,
ba v Haskelt, N. J. se je outilal v štirih sosednjih drzavaih. Nai trideset milj daleč so se treski dkma. Stiristotisoč funtov smodi} nika je naenkrat zletelo v zfgjpl s strašnim gromom in treskom. Nad 400 delavcev je bilo blizu. J t<Jvarne zaposljenil* ob časiffl
Wilson prične z novim posre-dovanjem, za evn,ski nir.
, (Washington, 14. jan. Predsednik Wilson je sklenil, da ne bo prenehal z mirovnim posredovanjem. Kljub temu, da nota zaveznikov ničesar ne omenja definitivnega o miru, pa ie Wilson mnenja, da mu je odprta pot za nadaljevanje^ Eden izmed Wilsonovih svetovalcev se je izjavil, da bo skušal Wilson is kompromisom med zavezniki in med centralnimi zavezniki. Predsednik Wilson si cer ni prepričan, da je mir mogoče v prihodnjih dveb mesecih, toda kot se je izjavil napram ožjim prijateljem, je prepričan, da pot do miru ni popolnoma zaprta, niti od strani zaveznikov niti od strani Nemčije. Tolilpo jie gotovo, da bo predsednik Wifeon ponovno poslal svojega zastopnika, polkovnika House v Evropo na razne dvore. Polkovnik House se je kot predsednikov zaupnik'
mudil že trikrat v Evrpi, kje£j si je povsod pridobil zaupanje > in odprto pot. Polkovnik Housed prirtese natančna poročila o j mnenju odločujočih krogov jr-kt Evropi. Nadalje pa namerava J Wilson naročiti vsem bojuj« čini se državami da bo •sfcufgH potom posredovanja doseči, da|| ena kot druga stranka nekoliko J odnehate.. Vsa amerišika vlada j stoji za predsednikom Wihio* 3, nom v njegovem mirovnotii^ prizadevanju. Toda nadalje* mirovni pogovori se bod^M vršili jako skrivnostno. ■' ''I3B
40 turških ladij potopljenih^ i London, 14. jan. Iz »Petftjfei grada se poroča, da je vec ttfc|l skih torpedotvk v Črnem jiU' uiprizorilo napad na obre|M v Anatoliji: Rusi so nemndoaM potopili 40 turških jadernic, to | so vpzile hrano v Carigrad.
M
eksploziji toda večina seljlg rešila s hitrim begom in pra--fj vrm čudežem. Tako strašna' H bila razsltrefca v Haskell, N. J. ,j da se yt popolnoma podrla to*§ varna "General Artistic Weav~S ing Oo. eno miljo od Has&elMj Tu je $75.000 škode. H»t||| Hascktell nudi strašno slifeM
cenili, in kot pravi policija, leži mogoče še kaikih 100 trupel a pod razvalinami, za 'katere siji
islkava, katero so tfpeljate dr*fi žavne in kortipanijske oblasti,® bo dognala, kdo je kriv te raz-« stre>be, in močno se sumi pod-:^
HH&pipč^ "■• p i'--1)- ' Jv	,	■
• *" . . •■ ' • T! . ....."
i#iv ci/n A K1T\QY A A MITDIIf A
tLt V LIJinUdKA AMEiKlKA
IZHAJA V PONDEUEK, SREDO IN PETEK.
| -----------—V i i> ii	* ■ '	1	—
NAROČNINA:
Za Amdto - W Ct+tfd. po poHif+00 J£a E,*>ropo - f4-X>0 ¥o*<\m**na Jktm-vilKf* - ^
Ti« pimi frryftl fi •*»*" rt ptMIJi — "Okfliikta Aiifllti"
«u*n. OAUitKM.i.. ounrnjiNS. ono tmjo-honb cor. mimcsion i«
EDWARD KAUSH, Publisher	S	LOUIS J. PIRC, Editor.
EWtv ' • ~
ISSUED MONDAY* WEDNESDAY AND FRIDAY.
Red by 25.000 Mas in the City of Cleveland and elsewhere. Adrardsiog rites o* request. American in spirit Foreign in language only
^rim+'-fcrt-. T j- 1 ■■> ^ ■ " ■	..... .' »|»> 1	1	'
Entered es ucond-dass matter January 8th 1909, at thepmt office at Cleveland. < Ohio under tke Act tf March 3rd, 1879.	1
mn am	No. 7. Monday, Jan. 15. 1917. J
"f'i- m J	I
Mladostni moralni boji Tolstoja. j
"The New York Times" priob-čuje zanimiv opis mladostnih moralnih bojev grofa Tolstoja ter izvlečke iz njegovega dnevni* ka. Glasi se:
je vodil Tolstoj, slavni ruski novelht in filozof, dnevnik akosi šestdeset let svojega življenja,s« ni vedelo prej ■Wot pred enim letom, dele spomladi leta 1916 je Tolstojev prijatelj in ek-sekutor njegove literarne zapuščine, Vladimir čertkov, nazna- i nil, da bo pričel z obelodanjenem dnevnika velikega ruskega učenjaka. Tega naznanila se je : razveselil ves kulturni svet, po-J i sebno pa inteligentni Rusi. Iz j Tolstojeve mladosti je jako malo s znanega. Tolstoj sam je v svojih j, spisih malo govoril o mladosti; s nekollkokrat je povdarjal, da je i I tivel "samopa&no" življenje, kot.' n.<pr. piše v "Moja izpoved" na 1 ||: sledeči način:	, i
"Dvobojeval sem se, da ubi- < jam druge, pri kartah sem zgu- t I bil, zapravljal sem svoje premoženje, katero sem iztisnil iz potu i kmetov, kmete strahovito kaz- 1 f »oval, divjal sem z razuzdanimi i i ženskami in goljufal može. Laž, t rop, nesramnost vsake vrste. Pi- i I janost, nasilje, umor—Nobe- 1 Ej.ncfca zločina ni bilo, katerega 1 Imb i storil". 19)	t
IJred nekaj tedni je izšel v Ru- 1 D alji natis dnevnika iz Tolstojeve i mladosti. Urednik te knjige, A. t Kirjakov, nam v predgovoru i |%S§ zanimivo novico, da je Tol-; stoj v enem izmed svojih prvih i , - testamentov naprosil prijatelja < Hertkova, da "uniči zapiske nje- 1 I govega samstva". Toda Tolstoj 1 J je pozneje spisal novo oporoko, « mr kateri prekliče prvo odredbo, 1 da svet lahko vidi, "da kljub te- i mu, da sem bil v mladosti dosti • razposajen in zavržen, pa me |;£og ni zavrgel, in dasi Šele pozno 1 baem ga vendar začel razumevati : ffiiiljubiti/'	4 -"t: • :/:
' Prvič je začel Tolstoj pisati i ' dnevnik v poletju 1847. Tedaj Ijmu ni bilo še 1 91et, toda že se je i 1 v njem gibal moralni pojem življenja. Nemoralni način vzgoje, Iplkorftnjo ao imeli tedaj mladi fe, ruski aristokratje, je imela ravno nasproten učinek na Tolstojev I razum. Ljudje okoU njega so pri-: digali verske principe, toda živeli feto tako nesramno, da je Tolstoj I od dneva do dneva videl večji | prepad med seboj in svojimi vzgojitelji. Eno prvih del Tolstoja je bilo, da se sestavi načrt etičnih pravil za boljše obnašanje. ; Prvo pravilo je bilo naperjeno * proti skušnjavi, in Tolstoj je na-. j| pisal sledeče v svoj dnevnik: 16. junija, 1847. "Polagoma se bom navadil prvega pravila, katerega sem si postavil. In sedaj si postavim dru-| go pravilo, kar se tiče družbe f žensk, ki so potrebno zlo v Člo-| veški družbi, in obljubljam, da se jim bom kolikor mogoče izogibal. In v resnici, odkod dobimo nečistost, mehkužnost, prazno-glavost in množino drugih zlov, če ne od žensk? Kdo je odgovo-; ren, da zgubimo ves pogum, trd-P nost, pravičnost in druge lepe naše čednosti, če ne ženske? žen-:r®ka je bolj občutkom predana ■ kcrt mošiki. Inzato so bile ženske v dobi čistosti boljše kot moški. | Toda v dana'snji protistuitn:, grešni dobi so ženske slab&e |V\ kot moški.
Tako je pisal Tolstoj, ko je bil | star 19 let. In značilno je, da se je to njegovo mnenje še bolj utrdilo, ko je postal bolj zrel. In ko-nečno je postala ta ideja glavna I opora vse Tolstojeve filozofije. I Toda mladost je imela svojo pot. j In raditega so tudi njegova etič-! na pravila ostala na dnu njego-| Vega kovčka. Tri leta potem, ko f je Tolstoj napisal gorenje vrsti-
ee, se ni mnogo menil za ivoj nauk. Vino, ženske in igralne karte^so imele pri njem glavno ulogo! Toda leta 1850 dobimo ponovne zapiske njegovega dnevnika o tem predmetu. Glasijo se: 14. julija, 1850.
"Zopet začenjam z zapisnikom, in sicer z novo gorečnostjo in z novim namenom. Ne vem, kakšen čas imamo, toda to nič ne dene, četudi ga zopet preneham pisati, vendar je spomin na pretek- * kle čase prfytlftv in prijetno ga bo čitati v bodočnosti, ravno ta- 1 ko kot je prijetno čitatt flare li- 1 j stine v današnjih Časih, j "Mnogo idej imamQ, ki se nam 1
zdijo sprva jako znamenite, nam- '
i	.	* ' 1
rec ko nam prvič pridejo v ra- J
zum, toda če jih nekoliko preiskujemo, se nam vidijo prazne, j Toda nekaj idej je vseeno vred- ( nih, in tem idejam je posvečen i ta dnevnik. Precej razvita nava- 1 da je, da sodite samega sebe v 1 svojem dnevniku.	r
Torej ker je potrebno, da de- * lam načrte za bodočnost, je po- 1 treben dnevnik. Marsikdo bi se rad navadil, da bi določil način £ svojega življenja v ^naprej, ne U samo za en dan, ampak za eno leto, za več let, za vse svoje življenje. Pretežavno je, skoro ne- 1 mogoče. Toda poskusiti hočem. 1 Naj prvo za en dan, potem za dva, 1 in potem bom haredil obljubo za 1 toliko dni, kolikor sem jih držal I pretekle dneve.	J
"S temi obljubami *ne mislim 1 •moralnih pravil, niti odvisno od J časa ali kraja, pač pa pravila, I katerih Be ne more spremeniti, in > katera delam samo za sebe. To s so samo začasna in lokalna pra- t vila: kje in kako dolgo preživim 1 svoj čas, kje in kaj naj delam."
17. julija; 1860.	I
"Kadar se nahajam v apatični i volji, sem dognal, da me filozo- 1 fičnojdeio priganja k delavnosti« Bis ' berem-Montesrpuiea.Zdi se ■ mi, da postajam lenoben, ker < sem si določil preveč dela, in od- ] sedaj naprej ne bom začel z no- 1 benim novim delom, dokler prej- < šni program ni zgotovljen.
Od tega dneva naprej se vidi < v dnevniku, da je Tolstoj bojeval : hude boje proti lenobi. Ruske okoliščine so bile tedaj take, da < so vzpodbujale k lenobi in brezbrižnosti. Ni se spodobilo za gro- . fa, da bi se kje preveč napenjal. Delo je bilo priskuteno višjim , krogom v Rusiji, katerim je tudi Tolstoj pripadal. Njegovi bratje, 1 nečaki in prijatelji so ga smatra- 1 li za eksentričnega, ker si je neprestano prizadeval, da bi kaj naredil. Vse to je bilo Tolstoju 1 znano, toda on si je z vso marljivostjo prizadeval, da si ustvari 1 novo pot. Tuinsem je skušal do- < gnati, koliko je napredoval, in ' včasih* je celo dvomil, če napre- h duje, kot lahko čitamo v slede-ih vrsticah:
, 2. marca, 1851.
"Lahkomiseln postajam, posebno ker se mi zdi, da četudi Še toliko delam, da ne postane ničesar iz mene. Ta ideja se mi je porodila,ker sem se pečal s trni- >{ niranjem mojega razuma. Skušal bom poravnati to napako." 1
17. aprila, 1851.
"Radi lenobe nisem ničesar napisal. Začel bom z zgodovino lova. Dolgo časa sem razpravljal s teto. Je jako prijazna in plemenita duša, toda jako enostranska. [ Njeni občutki in njeni ideali so s vsi enostranski — naprej ne mo-. re.
"Mučijo me oči —
>	"Da lahko/določite koliko ste . na gotovi poti napredovali, ni nič . j boljšega, kot da se zamislite v • 'svoja pretekla dejanjaJFVstnvi*
-	te se pod staro mero, da ločite,
>	ako ste zrastli ali ne. V teku Sti-
-	rih mesecev se nahajam v istem
položaju. Ravno isti sem kar se
tiče lenobe, nekoliko boljši v postopanju napram služabnikom.
Toda v mojem razumu pa sem nekoliko napredoval." Najbolj interesanten pa je
dnevnrk prihodnjega dneva. Krasno osvetjjuje življenje raja, dostnega filozofa v starosti 22
let.
18, aprila, 1851.
"Nisem se mogel zdržati, namignil sem, nečemu, kar je bilo rožne ba^e, in kar se mi je
daljav« tzdelo jalčolepo, oflpr! sem svoja stranska vrata. Prišla je. Niti pogledati je nisem mogel. Neprijetno, malomarno je, da blazno, da sem radi nje postal izdajalec svojih pravil. V s^osnem dctoMčutirm SQvdt'-štvo, katerga skriva človek napram ljudem, katerimi ne more razodeti svojih pmvih občutkov, dasi pričakujejo od njega prijet- 1 ne obsodbe.. .Čustvo proti. . . 1 sti in neokusnost revoltira prti... i "Strašen kes. Nikdar ga ni- 1 sem še tako bridko občutil. To je i korak nazaj."	i
Kmalu pote mje odšel Tolstoj iz Moskve v Kavkaz. Ker je bil častnik v armadi, so ga poslali zajedno z njegovim regimentom v Kavkaz da zadušijo upor med tamojšnjimi upornimi rodovi. Tolstoj nam mqpgo pripoveduje
0	teh bojih, polnih romantike in nevarnosti v divjih gorah. Najbolj klasični spisi Tolstoja so bili omogočeni radi njegovega bivanja v Kavkazu. Zato se čudimo sledeči vsebini njegovega dnevnika, katerega je pisal v kavkaških gorah:	^
,11. junija, 1851.
"Vojaški tabor. Pravkar je pet dni preteklo, ko sem prišel sem, in že me 'je premagala pozabljena lenoba. Popolnoma sem zanemaril svoj dnevnik. Tukajšna naravah latere sem toliko pričakoval, ne nudi ničesar posebnega."
Tri tedne pozneje fc>a'piŠe Tolstoj popolnoma drugače v svojem dnevniku:
* 3. julija, 1851.
"Ležal sem za vojaškim taborom. Kako krasna noči Luna je pravkar prihajala izza hribov in razsvetljevala dva drobna In lahna oblačka. Za menoj je čriček prepeval svojo žalostno, nepretrgano pesem, čutil sem meglo daleč pred menoj, in zdajpazdaj se je začulo kričanje Tartarjev ali pa odmev pasjega lajanja blizu vasi, potem pa je vse izumrlo, in zopet se je oglasil čriček, dočim se je lahen, prozoren oblaček zibal blizu oddaljenih zvezd.
"Daj, da opišem vse to! Toda kako? človek se mora vsesti k mizi, politi s črnilom, vzeti mora siv papir, pisati številke in črke bna paj^r. Črke naredijo besede. Besede so — fraze. Ali more kdo opisati'svoje čustvo? Ali more kdo komu druzemu povedati o naravnih krasotah, Opis je nezadosten.	,
"Zakaj so poezija in proza,sre ča in nesreča, tako tesno skupaj združeni? Kako naj človek živi? Da združi prozo in poezijo? Ali da se razveseljuje v enem in potem pusti, da se v drugem napa*-ja brez meje?
"Sanje imajo svoj pomen, ki je boljši kot stvarstvo. In stvarnost ima zopet svoj pomen, ki je boljši kot sanje. Popolna sreča bi bila združitev obeh." * 4. julija, 1851.
"Skoro sem zadovoljen sam s seboj, razven da se počutim jako praznega, Nobenih misli j, in če se pojavijo, pa so tako neznatne, da se mi ne ljubi jih zapisati. Ne ve mzakaj je tako. Ali se je raz-,širil moj občutek za kritiko ali se je moja ustvari j ivost zmanjšala?
"Kako brez koristi ginejo dnevi ! Danes n. pr. ni bilo niti ene stvari vredne, da bi si jo Človek 1 zapomnil, niti enega močnega vtisa nisem imel. Pozno sem ^vstal. Napačno sem storil. Spal sem preveč. Počutil sem se pri
1	vzbujen ju) kot se počuti lopovski pes pred Bvojim mojstrom, kadar se čuti krivega.
"Pozneje sem premišljeval o predrznosti moških moralnih zmožnosti j, kadar zjutraj vstaja, in čudil sem se, zakaj jih ne morem držati vedno v istem položaju.
"Zavest je največje zlo, ki more napasti človeka. Bolestno je, zavedati se dejstva, da bom tekom ene ure isti mož z istimi številkami v spominu, tothi kljub . temu se bo moje naziranje spremenilo in sicer pri polni zavesti."
Sledi značilno označenje ljubezni, o kateri modruje Tolstoj
in bral o iyej, potena ljubezni še
nikdar nisem občutil "Prvič sem videl Zipaido, ko je
bila dijakinja na zahodu. Rad sem jo imel, toda malo sem jo poznal. (Pfuj, kako grde stvari so besede! Kako popačeni izrazi prihajajo iz naših1 občutkov!) V Kazanu sem se mirdit en teden jn ,če me vprašajo, zakaj sem se mudil v Kazanu, zakaj je bilo tam tako prijetno, zakaj sem bil tako srečen, ne bom odgovoril: 2ak> ker »em bil zaljublj«!*:" i
"Toda sfcj nisem tega občutil tedaj. Zdt se mi, da pomanjkai\je te zavesti, je t najbolj; priv^na sila ljubezni in najbolj omamlji-va. Nisem trpel tedaj t jarmu malih strastij, ki uničijo vse veselje življenja. Niti z besedico nisem omenil svoje ljubezni njenim ušesom, toda popolnoma gotov sem, da so ji znani moji občutki, da če me ljubi, bom to pripisoval »dejstvu da me razume, /si nagoni duše so čisti in plemeniti v svojem izviru, toda resničnost uniči nedolžnost in lju-beznost teh nagonov.
"Moji odnošaji napra mZanai-di so ostali na stopnji čiste med-
- . ,v .,' .... goče dvomiš, Zinaida, o moji lju-
>	"Ali ji tor+j nikdar več ne vi*
1 dim ? Ali bom nekega dne zaznal, s I da je poročila kakega Beketova? ! Ali kar je Še huje, mogoče jo sre-
>	cam nekega dne v pristojni če-[ piči hišne gospodinje, s še vedno
bleščečimi ljubezenskimi očmi. Nisem zavrgel načrta, da bi jo ' r#mi	*ad*#no prepri-
' čan, da bi me mogla narediti sre-[ čnega, toda kljub temu sem v itadiju ljubezni. K,j ti kaj sicer pomenijo ti prijetni spomini, ki nji podarjajo novo živahnost? In zakaj se mi njeno obličje nepre-1 stano prikazuje kakor hitro opazim kaj krasnega. 'Ali Maj ji pi'-
? H"čudno je t ©i da sarane vem, kaj je potrebno, da postanem srečen! In k«j je^ Sreča? Ali se spominjaš vrta, Zinaida, one stranske steze ? Na jeziku mi visi izjava, pa tudi na tvojem. Moja dolžnost je bila, da sem začel, toda ali veš zakaj nisem ničesar rekel? Bil sem tako srečen, da nisem ničesar želel. Nisem hotel uničiti... .no, naše sreče....
"Najboljši spomin mojega življenja mi^bo vedno ta dragoceni čas. Kako prazna in slabotna stvar je mož. če me vprašajo o Dalje na tretji strani.
llH' OF
aa Slovence
u leto 1017 j* tedaj gotov. VpnJAjto
sanj. dobita (t it-•ton). Ako r* oa
nlro, pilit« DHL
Kašelj
6 navadno edan Milj nadležnih pcuavor •tja sapnika, krčevit« dtvio« in influtn-ce. Da ustavit« ta kaMJ In da sploino odpomorsta holarni, vlivaj ta
Soma's Gothard Oil
(SowroTo Oothard-•koOlje) Je doma« tlntment u omeji* «ev boleli«, ki M-itunejo valed pn* hlad*. mmetliiM
In metja- Ceaa: M In SO centov.
SEVERA'S BALSAM FOR LUNGS
(SEVEROV BALZAM KA, PLJUČA).
Otrool, kakor tudi odr&ščeni smejo viivati t# zdravilo, da» oelo najmanjši otroci bodo popolnoma deležni njegove dobrote. Rabite je proti kaši ju, prehladu, hripavosti, pri ne* difteriČno bolnem vratu, proti bronhialnem kašlju, krčevitem kašlju in k&šlju sploh, kakor tudi pri influence Cena: 25 in 50 centov.
j -	' ••'.'.,.'	'	i":-■'• ■■^u^'^«*'	'
Vpnlejte n Severov* Zdravila v vali lekarni laoanito m ponaredi*, a tea da vedno aahtovate pristna Severova zdravita. Ako Jih a* Wont* dofciU v nil lekarni. Jih naroČita naravno,t od
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapid* Iowa
---;
NAJSTAREJŠA SLOVENSKO - HRVAT- f , SKA TRGOVINA Z LIKERJI V AMERIKI f
' p.i-:-' v',. •	^JH
lil	uBiJS« »m.i. m julffih iweafci	~ 'v--VI
■ -	^Tii^T^^TTT.	*	n 1 ■
Brin Je vec, • steklenic............................ f T JHJ *. Ji
Brinjevec, lt stak)enic..\.........................flttW
O Posameena steklenica......................................% IM *
f Tropinoveo, salon............. »Ž.Mf $2.60, »2.75 to I SM
S steklenic.................................. f m I
E	11 steklenic................................. »100«
S Sllvovka, galon |2.7B ln........................... » 8-00 JJI
< Nate slavno nano "«" icanje, 7 lat staro. -5 ' • steklenic.................................. » 6.00 -i
3 c ^ et^ente^.	.......................................3 I
§ P^ametna galona........^....................... »
2	S I
S Posamezna galona'.......... .................... »1.86
. Za poaodo ao posebne cena ln aloer aa 3. 4, in 4% ga- fv%| Ione posode 60c vsaka, « a ln 10 gal. posode po »1.00 * ln aa M gal. »140. iBarelnl ao sastonJ. ,,
THE ODO BRANDY DISTILLING COMPANY,
6102-4104 ST. CLAIR AVE..	CLEVELAND. OHIO
ROJAKI, POZOR!
i » ——————
Naznanjam, da j« zadnji čas, da placate davka aa prvo polovico 1916 tamo do 20. jamtartja 1.1.	/ <M
' i Cenjenim tvojim djemalcom in prijateljem priporočam, da gone morete in vam 2aa ne pripuiča, da bi Sli »ami v metto, da prinesete k meni tisti listek in denar, in kom jen plačal, kakor tem drnga leta.
Itkreno te priporočal«, kadtr kupujete hiše, lote ali farme ali če hočete zavarovalnino proti ognju, obrnite te na metle. Skuial bom najbolje pottrečt.
iauw 71 TI iru
JUHIN ZULJUH,
1376 Martfvete Upad. * zza LaKjt Shore banKp-
SODNUSKO ODOBRENO
Navodilo, kako se postane ameriški državljan. Ustava, proglasitev svobode in postave ameriške [republike.
AMERIŠKI
DRŽAVLJAN
. n;*.:} .;.», >,t	Yf-- , Jf.* -i/.. v>-;j. _ ■P ' i.
USTAVA IN POSTAVE
Cena 25c
■ TISKALA IN ZAL02IU "CLEVELANOSKA AMERIKA" «11» ST. CLAIR AVENlll, CLEVELAND, OHIO
Vsa vprašanja in odgovori za one, ki hočejo postati držav-ljaiu. To knjidco je odobrila sodnija Zjed. držav.
. - ■ - . : • . < Vobf se edino pri
Clevelandska Amerika
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. SL. UNUSKA TISKARNA. . 6119 ST.CLAIR AVE. ,	CLEVELAND, OHIO
^^^^^vdika i) J neka^
Ki M J	• ' M____________•« «
petnih anevov sem tam prezi-
ejšnje vrstice nam prero-Ejo prihodnjost velikega mis- i Eu Toda neutrujeno iskanje Milice, ki je pozneje postalo ge-■vsel| Tolstojevih del, karakrj (rizira to iskanje. Tolstoj se-
V. -	J	,	.	»
stavi hbctv za noven. in jo pisati: ** ''"'^^^^jjjjjjjjjj*'''
K 22. avgusta, 1851.
anea je 28. in moj rojstni Hij. Triindvajseti rojstni dan. f$ul bi začel to leto živeti v spo-umb s ciljem, katerega semvii Rstavil. Jutri ^ vse Komisil^. pfcevnik napolnim s jmJgramom IVjutri. Pripravi si papir, račune, knjige in nauke. Potem pa Hfirl jgvoje misli in začni pisati, BSvtf Poglavje novele. Kolikor plKn mogel dosedaj spoznati saga sebe, sem določil, da sem ■sfcrtev treh zlodejstev: kartanja, ^Ki|ijj|ive in nečimernosti. 2c KBavnej sem priiel do prepriča-. I £a, da je čednost, četudi v naj-Popolnejši obliki, le nenavzoč-[Bit zločina Zatorej pa, če se posreči, da zdrobim samo en ^Bp strasti j, sem že postal boljši. Preiskati je torej treba I vse te strasti. • ^
"Kdor je strasten za igranje, ima strast za denar. Toda v naj-mM slučajih postane kartanje »rast posebne vrste, največ po-1 ^Kročene radi lenobe in poželje- j IP* po dobičku, ra4i senzacije. | Pfor tej strasti je navada, in navado je torej treba uničiti. Na- j redil se mtako. Zadnjič ko sem' igral je bik) avguita meseca lan-1 skega leta, in tedaj ne čutim no-
IAuiinjava pa ima vso drugo1 podlago. Bolj Be vam oporeka,1 I^HSušnjave imate. Dva vzroka f «ta za občutne strasti — telo in Klrapostavljanje. Lahko se je Kmti telesu, toda teiko se je ustavljati domišljijam, ki pre-BBttejo tudi telo. Zdravilo za |<#>eje je delo in zaposljenost, fi-
I lične in duševne vaje----
1 "NečiAernost je zlo obskurne-I ga izvora, eno izmed onih zlih, kakor lakota, kuga, vojska, s či-§§mr Bog kaznuje človeštvo. Nihče ne more določiti izvor teh Hpggeč, toda vzroki so Jenoba, K|raxkošnost, brezskrbnost in dobro življenje. Nečimernost je ka-rkor kuga, bolezen, ki ne uniči p^oega dela telesa v enem času. Bfcflpaženo. kakor tat se vseli v Spilo, polagoma se razširja, in če Hpo prežene iz enega dela, se pojavi v drugem." IJlolstoj se je samega sebe ob-HjnjMs je nečimeren, toda tofpj HpPilo, da je 30. maja istega ^Hjiupisal v svoj dnevnik opaž-1 ko iivanredne zanimivosti. Tolstoj se vprašuje:	, "Ali imatn talent v primeri zi | Modernimi ruskimi pisatelji ? ijAbsolutno nobenega."
kmalu potem, ko se je kriti-Hpl samega sebe, ker ni napre-Hprat, je bilo vsejano marsikate-gamo velikega duha, ki je bi-mmv njem. Dne 28. avgusta, na svoj rojstni dan, piše: |"8tar sem 24 let, in niti ene Httvari še nisem naredil. Toda &i-Hgh, da se nisem zaman boril fljflp^*1 osem let proti skušnjavi in Hjvontom. In zakaj sem , name-gpi*? O tem bo govorila prihodnjost." i išnHjflHMB'
Kritika k igri "Domen"
■Januarija je ipriredilo im. pevsko dr. Naš ollinwoodu lepo ma-> "Domen". Vsa snov iovzeta iz življenja ^^^^ (katerim gospodari llktu in netosmiljeni grajščak, lc-delo nezabnega Jos. Jurčiča. E%rak) se je v novi dvorani g. i?., Stakita, 'ki je preocj pripro-■l*, toda jako snažna, 'kar ved jNOgr ešamo v clevelandslcih Hraoranah .Le igralski oder je ^Hpiiajhen, kar je delalo velike Hbriiiike igralcem. Seseda mo-vsak navzoči to upoštevati-^»di sobe za markiranje princ, kar je data povod, Ksmo že pred predstavo vide-^HH|ma^irane ,igralce.
EjLjivndi, sedeče ob desni strani HBorane. je (prijemala velika K|volja, ker pred odrom stoječi	ir jim je zabraflj.il po-
njegovem prenapornem del. ni mbgel pa-ziti na vsako ma
lerikost. S svojim pozdravnim govorom nami je dosti jasno povedal s kakimi hudimi zapre* "kami so iprišli igralci' do zaže-Perifcga cilja. Mfl V: j
Igra je pričela še precej točno.
Soba v prvem dejanju jfc od-» gov^ala vsem za'htevam igre, le dve viseči aristokratični sli-. ki niste	v " r!^
.	dejanje se je xx>-
šilo ha prav orginalen načini k zapuščena županova so-
Dg. v • 'tretycrn dej an Ju je bilH prava ječa. V četrtem dejanjtf smo spoznali, kako zelo, s^/pot
to dejanje nam je ugajalo.
Domen v osebi g. »Prelomaf-ja nam je ugajal v prvtom de^ jan*u; le mala nervoanost ga je zadrževala, da ni, pokazal z«i htevanih duševnih čustev. Tudi njegova obleka je odgovarjala bolj igTajščakovemu sinu kot navadnemu kmečkemu hlap cu. V dirugeni dejanju sino' j>o-gresali ljubezni do starč mate^ re in strastne besede, s katerimi bi izrazil svojo duševno -bol. Toda * tretjem dejanju nam je| pdkazal pravo Uubezen do ljubice in matere, a stuidno sovraštvo do svojega lastnega očeta. V 4. tn S. dejanju je bil dober.
I Gospa Dragica Vrtvovec vi 'ulogi Domnove matere Mete '.pa je bila res iprav izvrstna v I vseh nastopih m najboljša med [vsemi igralci.
j <Gra>&čak jSova, igral •g. Len-če je rniel premlado masko, '^iiehitro in pretiho govorjenje, la jeretnje so bile izvrstne v vs^h (dejatijriiv Ksmet Jkireč, g. J6s. 12i*lič je zadostil vsem zahte-jvam iiloge dobro. Aniko, nje-;govo hči, je go»pa Karo|||Aa Barbis vseskozi pogodila ptriv dobro. DcfkJo Jenko je ^ditia M.Smith dobro £red*|ayljala. j lirh Zaplotnik. vaški brivec, ;g. T, E. Podjed. pravi humorist, je znal svojo ulogo izvrstno, ipdkazal prave kretnje, le z^ to, ker je imel preorjaiki nastop, «ga je ljudstvo 'kritizira lo. Zupan g. R. Gorjup je imel tpravi# možati, županski nastop v vseh ozirih. Krojač Spilkin Jo žek g. Pebevtoc, je ulogo svojo Jjalloo dobro izvršil, j Kmetje so nam -ugžijali, po-'sebno njih petje za kulisami nas je .presenetilo, njih domači glasovi so odmevali po dvorani, za kar so dobili poseben aplavz od občinstva. Ostale uloge so b(ile vse ugodno tfttje-
•	»Si- nižcaip!' Cljudjej ^ pedaj^ \ igralce, ki se na vse načine trudijo, da bi nam tembolj še pokazali šege, navade, običaje
1 naerh očtetov in dedov v starem H kraju, igralci, ki se trudijo, da tem bolj z mimilko in nastopom in govorom predstavljajo kaj
■	je sovraštvo, ljubezen, mašče-
■	vanje in kes, ne dobijo prizna-nja od občinstva. Tlatzoči ljud-
•	,je so se pri najbol* resnih pri-i zorih naglas smejali, in tako
še tistim odvzamejo vtis igre. > ki bi sicer od igre radi imeli 1 kak poseben vžitelk.
Upamo, da naan bo dru&tvo , kmalu kaj novega preskrbelo, vsaj moči ima dovolj za to. Le neustrašeno narprej in gotovo bodete dosegli vaš tasko zaže-Ijeni cilj.	' J* A. J.
POZOR!
Kdor ima rz starega kraja-katko obleko ali irak, žensko narodno nošo ali moške čevlje, klobuke, sploh kar se da rabiti na odru, lcuipi za primerno ceno Slov. dramatično društvo "Naš Dom", Collinwood, O. Oiglasite ali pišite na igrovod-jo Gustav 'M. Kabaj, 446 E. 156th St. Collinwood, O.
1
Čeden "candy store" naprodaj. Oglasite se taikoj na 1184 E. 60th St.	_(8)
Slovenka, starejša ali mlajša, dobi dobro delo za tošria opravila. Plača $30 na mesec. Oglasi naj se takoj pri Fr. Černe, 6033 St. Clair ave.	"(9^
Naprodaj je lep "office", pripraven tudi za garažo ali se lahko prenaredi dve sobi za stanovanje. J. Ncsse. 1226 E «th St-	(9i
Do111	■ t -	yjr
Edmi način, pokaterem lah-ko d^ite j'Kopp's otrocji prijatelj", v Clevelandiu, Ohio, je da pošflete 50c za eno stekle^ nipo ali $1.25 za 3 50c steklenice na "Kopp's Baby Friend Com-pany", Yprk, Pa.
To velja samo za mesto Cleveland. >
Pravila, društveni papir, plačilne knjižice, knjižice, plaka-; te, kuverte, trgovske račune, goetilničarske tiskovina, label-ne za vino ali žganje, sploh vse tiskovine tevrttuje naša tiskarna cenejie in ličneje kot sploh kaka druga tiskarna.
} ' Naredite trajtn mir.
Dainlišnji ljude se nahajajo v neprestani vojni s svojimi želodci To obialovanja vredno dejstvo vodi do zaprtja,. nape-: tosti, glavobola, megrine, ner-voznosti, 2y*ube apetita In energije. 'Naredite trajtn mir s svojim želodcem. Sčistlte od-vajalne organe tir držite jih čiste "s Trinerjevim ameriškimi grenfkim vinom,, edino zanesljivo zdravilo za želodčne nepri-lfloe. Je preparirano iz grenlkihj zelišč, »korenin in »kož riajvečjej medicinske vrednosti in iz pravega čistega naravnega vina. Nikar ne jemljite alkoholičnih želodčnih igrenčic, ki samo oslabijo prebavljalne organe, dočim jih Trinerjevo vino poživi, Cena $l.oo. Po lekarnah. Kjer je imir nemogoč, n. pr. kdor ima revmatizem aH nev-ralgijo, preženite mufcitelja s Trinerjevim linimentom. Je izvrstno ždravilo. Cena 25 in 50c po lekarnah^ Po posti 35 in 6oc. Ali imate -krasni Trinerjev koledar? Če ne, pošljite ioc za poštnino in ga prejmete. Jos, Triner, kGmist,	So. Ash
land aye. Chicago, HI.
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENAR NA
%A K E
SHORE B A N K
Ib p* pmflih pitKm da
4%
Si.'.:,; Vit«.;. Jfc sp m
" m	ti1 t i.
oddajo v najem, a hrano ali brez, zraven kopališ&ia soba 1084 E. 64th St . (7)
'■"-j 'mu
Jščem svojo sestrično rojeno Frančiško Rus, omoženo Sajevec, doma iz Loškega Potoka. Pred tremi leti se je'nahajala v Collinwood, O. Ako •čita ta oglas, iprosim, da 'se pismeno javi na naslov: Minnie ^Russ, 985 Seneca ave. c. o, 'Nachtigal, Brooklyn, N. Y.(7)
Hiša naprodaj
v Canonsflnurg, Pa. Pbbro urejena hiša s 4 sobami, poleg je ( soba z malo prodajalno. Plin in voda v 1risi. V sredi slovenske naselbine in v bližini pre-magovih rovov in tovaren, poulične železnice in (Pennsylvania postaje. Ako veseli kakega iBlovenca pričeti z malo trgovino ali ipa z 'brivnico, se Inu nuidi lepa prilika. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Bla? Godec, 1127 E. 60th St. Cleveland, Ohio.	(7)
! Soba se odda v najem za dva fanta. 1343 E- St. (7)
'Naprodaj je dobra pisalna miza, kakor nova. Nizka cena. Zglaaite se pri Trdina & Co. 6127 St. Clair ave. (x4)
Posor Slovenci!
Edini slovenski plufnber v Clevelandu. Svoji k svojim!
NICK DAVIDOVICH, Plumbing, Gas Fitting, fiewer Building. 1075 E. 64th St. Princeton 833 W.	(12)
štiri čedne sobe se oddajo v najem, s kopališčem- 7802 Cornelia ave. blizu Superior
in 79. ceste. (7) 1___
Slovenec, star 34 let, zmozen angleškega jezika v branju ii) pisavi, želi delo v prodajalni ali gostilni ali kaj druzega, pri Slovencih. Poizve se v uredništvu lista,	(fc)
, 1 ......... 11	......t	.....1
Hiša naprodaj na 168. cesti. Collinwood. Samo $1600, na mala odplačia. Oglasite se pri M. F. Intihar, javni notar, 15712 Waterloo Rd.	(8)
DELO!	DELO!
Stalno delo, zunaj, dobro delo.. Dobra plača. The Union .Salt Co. E. t 65th St. & New York Central železnica.. St.
Clair kara. (Mon, Fri. Jan.31)
■
Kje se nahajata Terezija Pe* stotnik in Katarina Pavlič
iz Šmartrifega pri Kamniku? Za njiju naslov bi rad zvedel brat Jakob Pavlič, ruski vojni ujetnik. Naslov: Jakob Pavlič, Hutor Ternovščina, 'Zenkov gorod, Poltavska gubernija, Russia. (7)
SLOVENSKI ODVETNIK
JOHN L. MIHEL1CH
* attorney at law 902-904 Engineers Bldg.
Zateaaa podružnic« na
560? Si. Cbtr A%e. .	CLEVELAND, OHIO
PrlacvUn 1944 W Podružnic: 8306 HALE AVE. Wood 753 R
BRATA "HiuNSTEL-
R«p Vera Drv Cleaning e«.
Priporočava m conj«n*m občinstvu jn čiUanjo, likanj« in
niioŠKIH IN ŽENSKIH OBLEiT]
Vm dolo iTriimo ▼ popolno udovoljnoit. Fino dolof Nisko cono. Pride- •' ■M »kot in pripeljemo n« dom.	6220 ST. CLAIR AVENUE
TEL. PRINCETON lUft-L
FRANK ČERNF
JL	SLOVENSKA TRGOVINA	JL*i
S finimi urami, diamanti, gramo-r fonl, srebrnino in zlatnino.
6033 St. Clair Ave.
Kadv ielite kupiti dobro aro in drago zlatnino, Columbia y grafofonc, ploKe t vseh jesikih, pooebno importirane aloTenak« ploKe it stare domovine ter ne t to stroko spadajoče predmete, obrnite se zanpno na srojega rojak*. Prodam tudi na mesdJna odplačilo. Točno popravljanje nr, elatnine in graibfonor. Vsako blago je jamčeno.
Dr. LE S1EGELSTE1N
3. NADS. PERMANENT BLDG. 746 EUCLID AVE.
UnE-Mat.
KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO
Na Uti način insbtimi aparati kot idravijo t
VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI
Urada« urai
9.	d* 4. p*p>
7. irti. do t. iTtj.
10.	do 12 dop. ab nadsljak.
Imrišit* ta ojltu, da 1
n« pojcabit* najloxta t
i i' ii'.1'*	'	(' 'Tj
Rada bi zvedela Ea naslov sestrične FrančiSke Komidar omožena Gerbec, doma iz Nadleska pri Ložu. Biva nekje v Clevelandu. Prosim Slovence v Clevelandu, da jo opozorijo na ta oglas ako bi ga slučajno sama ne videla. Frances Antončič, Box 517, Oakdale, Pa.	(7)
Delo dobi v officu Slovensko dekle, ki zna angleško. Vprašajte pri dr. Garber, 6204 St. Clair ave.	(x2)
Naprodaj je prodajalna s tobakom in confectionary. Proda se. radi pomanjkanja prostora. Ena najboljših trgovin v slovenski naselbini. Vpraša se v
uredništvu. (8) _v
BARVE.
Cenjenemu občinstvu rfazna-njamo, da sedaj imamo ssopet barve v zalogi in sicer sledeče; črne, modre, zelene in rudeče.
Ako imate 'kako blago, da ima slabo barvo ali da hočete imeti drugo barvo, sedaj je čas, da pošljete nam, da vam uredimo po vaši želji.
The Frank's Dry Cleaning Co. 1365 E. 55th St.
čistimo, likamo,-barvamo in popravljamo obleke.	(14)
Ali vas veseli narava? 1
■S	T.d*i ri pre.lcrbile foto,r.f.ki
r	«■•«•"■> ••f,k® J-i«;«
pi» ihko liar..«. P« tudi dike traših •
I prij«t.UTiD»MncOT. :
^ F. BRAUNLICH
I	I1**—*
1359 B. SSth ST. • 'ŠS/jmM
Ca trpita na ravttuittzma kt vam portreta
"KIfaSCSS* Pain-Expcller. ML^
Oadrarel vm bo vkrwtkem — in ie r* boste s ^ Vvl nJim drgnili boleče dfle xjutraj In «v«y«»r, vm	1
ozdravi popolnoma. Hranite eno ptekleoic6 L»»	BlUi
gm leka vediir v bili. Z-travilo }e dobro xa rev- WJ9 matiiem, vnet]«, ohromelost, taprii«, br»l4ilaa v /iVrLB bedrih in na Členkih, f.o1»o1k»I ianevraltrijo.
V vseh lekarnah pn 25 in 50c. Pazite na iddro /llS^VSSUf
J/il P. Ad. Richter & Co. AM/fej^gCs
P	74-50 WaelUaf too St. ATOmpU^
Yf JT	HEW YORK St^m^tk yj
JOSIP
in
6108 St Chi
A?6DK ,
Slovenski po-
grebni zavod, zalog, pohištva, peči) inb«v. Kočije in avtomobiuzi poroke, krste in druge prilike. ? 'ifijl11 = Se priporoča narodnim Slovencem Ztt D^^kJj^^Dijjd^^Wltt 0)	J Po-
s^rdikMfc v^clitto totni m
1
i	■>	(i '''' ip' p-k''^t ' ^ %^'Y^ ^ji ' rt it't-z*4
rm	•	j • _•
Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam
POSEBNOST! Vamoatnl bondi za draitrane anubOka pa 25«. od $100. M mm lato. - Jaral notar. - PtjMnUa It nasveti aaatonl*
i-i AUGUST HAFFNER,
1203 Norwood Road
Tiskarna "Clevelandska A-merika" je edina slovenska uAijska tiskarna v državi Ohio.
Slovenska društva is vzhoda kot is zapada naročajo pri nai tiskovine.
• - — .......—^— •—
' v'i v ^
Pošiljateljem denarja!
Se vedno se lahko denar pošlje v staro domovino po i&ez-žičnem brzojavu in potom pošte, toda sprejemamo ga le pod pogojem, da se vsled vojne mogoče izplača z zamudi
Denar ne bo v nobenem slučaju izgubljen, ampak nastati zauiorejo le zamude.
. Po.brezžičnem brzojavu se zamore poslati Ve okrogle zneske po sto, na primer 100, 200, 300,400, 600 in tako dalje do deset tisoč kron. Za brzojavne strošike je najboljše, da se nam pošlje $4 za vsaJc naslov; ako bode kaj preveč ali prepalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj.
Z ozirom na sedanje razmere, ker se veljava denarja skoraj . vsak dan izpremeni, nam je nemogoče za oddaljene kraje pri-občevati natančne cene denarja, ter bodemo od zdaj naprej do preklica računali krone po ceni, katere bodo naznanjene v listu "Glas Naroda" isti dan, ko nam dospe v raAce deftar, mogoče tu»di po nižji ceni, za slučaj, da bi razmere .nanesle tako.
Kdor želi, da se izplačilo izvrši po brezžičnem brzojavu, naj pripomni na denarni nakaznici "pošlje naj se brzojayno."
Za cene glejte v listu
'■4 ''V* • ' ' f '	7 Y'-'Vii i.,1' i ,'.:. •.'•'(	1	' >;i' •
"GLAS NARODA"
TVRDKA FRANK SAKSER.	' "
f ^ f ..•'•' ^^ffil 82. Cortlandt Street,	New York, N. Y.
l	Ljubezenska pravljic«.
I Milena je bila druiica. Zani-i" mala pa M ni ves tisti čas ne ta svojo lepo svatovsko obleko, ne za ves stvabeni Sander, ki je bil
| Dan pred poroko se ji je »zdelo, da bi šla nekam poškropit čisto neznanega mrtveca. Stala je dolgo in poboino v mračni Ubi, oči, nepremično uprte naravnost na tisto rumenkasto belino, ki je ne-« mo strmela izza napol satisnje-! nih trepalnic neznanca. Ko se je vrnila cjomov, je povedala, da je ; Imel ustna tako debela in napeta, "kakor da je bil hotel v poslednjem trenotku Se nekaj prav posebnega in važnega razodeti." Rekla je še nadalje, da je videla te velikokrat, "kako so mrtveci ialostni", ker so se jim bile duri takorekoČ pred nosom zaloputnile. Le Se en hip, pa bi z eno samo h besedo razodeli tisto strašno, vseposlednjo skrivnost, da bi ljudje od groze popadali. Zato imajo vsi napol odprta uita, oči pa na belo obrnjene. — Za to modrost je bila Milena ozmerjana, alt ostala je ves dan tiha in zamišljena. Ponoči, te blizu pod jutro, se je vzbudila ihteča in objokana, sanje pa so ugasnile v s|jjominu, kakor da je bil veter upihnil svečo. Nato ni zaspala več; trudna je bila kakor po dolgi hoji, srce je bilo potrto in ia-
^Komaj se je danilo, je bila hiša te polna nemira; hitri, nestrpni koraki so prihajali in odhaja-i U in odhajali, Bog vedi odkod in J fcam in čemu, duri so Škripale in loputale, jezni, zadirljivi glasovi I «o klicali od vseh strani celo za-
, cmeri teta Fani, priskutnica, ker
je mislila Milena. In vse na sve-I tu se ji je do grla pristudilo. Tako silno, da je iskalk v mislih besedo ali podobo, ki bi enkrat za
se ženijo?" je vprašala naglas s I širokim nasmehom. Odela se je čez glavo, da bi ne videla podob, ki jih je sama klicala, ne sliSala ; besed, ki jih je sama govorila.—
To je toil poletni dan v vsem svojem vročem, solnčnem sijaju, | kakor nalašč svatom na čast od ipoga poslan. Ves'svet je bil prepojen s svetlobo; od neba je lila, te oči je sijala, v srcih prepevala. — Milena je gledala sovrai-no izpod visokih, močnih obrvi; govorila ni z nikomur. Teta Fani je prišumela vsa zasopela, zbegana in sladka tef jo je objela.
"Ah, Milena I Milenica!"
Milena jo je sunila od sebe.
"Danes bi se tlTres ne bilo treba Smenkati... kaj bo pa ponoči 1"
Teta Fani je zajokala ter je
"O ti hudobni, hudobni otrok 1"
Milena je zavpila za njo, da se je razlegalo po hiši;«
"Pa Če sem otrok! Ti pa si lažnjivka.. .lažnjivka.: .lažnjivka!"
Nato so jo pogledali postrani I — "kokar gobavko", je rekla sama — in do večera je nihče ni več ogovoril. Nji je bilo tako prav, ker je lahko v miru gledala in poslušala, kakor se ji je hotelo.
Za druga so ji bili dali mlade-ča študenta, ki ga je poznala samo toliko, da je nekak sorodnik, bratranec, ali kaj, in da je zmi-rom lačen, "če bi se prikazala na eni strani devica sveita Neža, ' na drugi pa krožnik piškotov, bi ne zmenil za devico sveto Nežo!" Najbolj čudno se ji je zdelo, da mu je ime Artur. Kadar ga je pogledala postrani, ji je šlo na smeh. "To da bi bil Artur!" Visok, koščen, zelo neroden fant je bil. Gledal je začudeno in plaho, govoril je malo, a kadar je govoril je zardeval in beseda se mu je zatikala. Ko so se peljali v cerkev in sta sedela skupaj v vozu, je molčal vso pot in je gledal v tla; ona je pomižikala v solnce, toda videla ga je čisto natanko in opazila je celo, kako se je časih 8trahoma in kradoma ozrl nanjo. In delo ji je dobro, da se je tako atrahoma oziral nanjo ta dolgi fant, Id je imel v svojem srcu same lunine tarke in sladkogolke pesmi. Sedel je poleg nje trdo in resnobno, po šolsko; roke na ko-
lIUHNIlllliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHniiiiin
lenih, život lesen, glavo narahlo sklonjeno. Obšlo jo je sočutje, sočutje odrastle ženske z izgubljenim otrokom, ki v tuji družbi ne ve, kam bi pogledal, do koga bi se obrnil in komu bi povedal, da je lačen. "Pa je le prijeten, to ubogi, neumni fanti" se je nasmehnila v svojem srcu. —
V cerkvi se je razgledavala s svobodnimi in predrznimi očmi po nevesti,ženinu in svatih. Te-ta Fani je delala zelo pobožen in sramežljiv obraz, tako da je bil skoraj objokan."Kakor da niko li in nikjer na svetu ni bilo nobe-nega divana J" je rekla Milena. Debeli ženin se je držal zelo dostojanstveno in resnobno; napenjal je ustna in mršil obrvi, kakor da opravlja pravkar ime- , nitno in važno dolžnost, Id tako- , rekoč v obili meri zadeva ves na-rod. Svatje so gledali topo in neumno in niso čisto nič skrivali, da jim je dolgčas ter da so lačni in žejni. Le ženske so šepetale naskrivej, kakor da bi pdšume-valo listje tam kje za cerkvijo. Bratranec Artur ji strmel veš čas naravnost v tabernakelj, s vodenimi, praznimi, začudenimi očmi, in ni videl najbrž nikogar in ničesar. "In temu je ime Ar*-tur!" je pomislila Milena s komaj pritajenim semhom. — V njenega srca najglobji tišini, v skrbno zaklenjeni skriti izbi je govorila žalostna misel: "Saj delajo smrten greh t Pačijo se in pretvarjajo, prišli so cerkev skrunit, njih duše pa so umazane, plešejo po krčmah in zbijajo kvante! Našemili so si bili telo. obraz, oči, jezik, celo misli in vzdihljaje, da bi goljufali Boga samega. In našminkali so si bili duše tako na debelo, kakor teta Fani svoja lica. Kadar bo šminka odpadla, bo vse tako mrtvaško in prsteno, kakor teta Fani!"
Bratranec Artur se je takrat ozrl nanjo, pa je takoj umaknil pogled in je vztrepetal. — >
Milena je molčal* vso pot iz cerkve; le enkrat se je nenadoma okrenila do svojega druga: i "Ali ni dantes krasen dan?"
Zardel je od veselja, da je bil deležan njene besede. '
"Prekrasen dan je!"
Milena ga je gorko pogledala.
"Jaz pa vam pravim, dfc je nemaren in priskuten i dan, kakor malo takih in da ste vsi skupaj lažnjivci!"
Obmolknil je ves osupel in prestrašen, kakor da ga je udarila po licu.
''Spj ni otrok., .saj je ženska .. .in celo visoka dama!"
Tesno mu je bilo pri srcu, ali hkrati milo in blago; zaželel si je, da bi se vozil tako poleg nje, molče in trepetajoč, vse dalje, ven i t mesta, na belo, brezkončno tesarsko cesto, ob kateri stoje visoke jagneti kakor svatovski mlaji; in kar so usta zamolčala, bi sijalo z neba, prepevalo s polja, šumelo iz daljave od sinjih gozdov.
T "Ali ste dosanjali vse do konca?" je vprašala Milena. .
Vozovi so se ustavili pred hišo. Tam je čakala gruča ljudi, ki so z velikimi, neumnimi očmi strmeli na svatovsko družbo. Mileni je prišlo na um, da bi jim pokazala jezik; okrenila se je sunkoma ter je hitela po stopnjicah. Artur je stal v veži in ni vedel kam. "Pozabili so name 'kakor skop novomadnik na ministranta!" je pomislil ter je šel počasi za njimi. —
Med obedom so se držali dostojno in leseno. Govorili so še-petaje, kakor na pogrebščini. Tišino je motil samo ženin, ki je naglas cmokal. še predno je bila torta na mizi,si je natočila Mile na velik kozarec vina ter ga je izpraznila na dušek.
"Kaj počenjaš, dete?" je vzkliknila teta Fani, mlada žena.
"Kar se mi zdi!" je rekla Mi- , lena. Ko j so se ji bile zalile oči in kri ji je planila v lica. Tisti hip je kakor na ukaz oživela ter si oddahnila vsa družba. Milena si je vdrugič natočila, vzdignila je kozarec ter se ozrla s predrznim pogledom po omizju.
"Točite si, lenobe zehave, prstene ! Ta prvi kozarec ženinu in nevesti, možu in ženi, da bi s svojo pridnostjo in z božjo po-
sama!" ; TKf' .
Teti Fani so se zasolzile oči od I
I
U še vsi drugi' in so pili. Mileno je dušilo v grlu, da bi se razjokala in razkričala. Ni ji bilo po volji, da so se smejali 1 vstati bi bili morali ter s zariplimi obrazi in bleščečimi očmi slovesno braniti "šminko na svojih dušah", čutila se je ponižano in osramočeno v tej družbi, o kateri se ji je natanko zdelo, da se hlini in pači s kretnjami, s pogledi, kaj šele z besedami/Skoraj sebi nasproti, v bližini tete Fani, je nenadoma opazila kodrastega brivca, ki je gledal preko mize naravnost nanjo s smeljajočim, do* dopadljivim pogledom. Vztrepe-tala je od sovraštva in studa, kakor da se je ta smehljajoči pogled brezsramno dotikal njenega golega telesa; in je vzdignila kozarec.
"Ta drugi kozarec, svatje, pa izpraznimo na čast in zdravje temu prijetno počesanemu brivcu, zato da bo še nadalje bril, česal in šminkal, kakor je delal doslej*!"
Teta Fani je vstala izza mize ter 'je rekla, da ji je slabo, ženin Bi je z debelimi, tresočimi rokami poravnal naočnike, pogledal je srepo na Mileno ter je vprašal z resnobnim glasom:
"Kaj si miBlila s to čudno zdravico, ljuba Milenica?"
"Ljubi ženinček, ali kakor je zdaj bolj prav, ljubi inoiiček, ali ljubi svaček — prav nič ne pomeni! Brivcu pač sodi brivska zdravica, kakor bi tatu sodila tatinska!?'	,
Kodrolasec je vstal in je gledal temno.
"Opozarjam vas, gospodična, da nisem brivec!"
"Ne?" se je začudila Milena. "Pa se mi je zmirom zdelo, da vidim vašo počesano podobo v brivskih oknih...saj je res, videla sem jo tudi v izložbah, kjer prodajajo bolj poceni moške obleke. Ali ste morda komi ?"
"Opozarjam vas, da sem u&-telj!"
"Potrebno je, da opozarjate, drugače bi vam nihče ne vrjel!" je odgovorila Milena ter se je z
I* i-u, i j j .	m fan 11
in je drtal v roki poln kozarec, ki se ga z ustnicami še ni bil do-
cah hjen vroči pogled, se je zdrznil te? je sardel. Milena je vstala. 'Ta tretji kozarec, ta najboljši in najslajši, tebi v hvalo, bratranec ali kaj, Artur po imenu! Ti si edini v tej družbi, ki čednost-no misliš, čeprav misliš name! Na, izpij, iz mojega kozarca pij ter prisodi k menil"
Ves zmeden se je bratranec vzdignil ter je s kozarcem v roki stopil do Milene.
"Nič, na, iz mojega kozarca pij! Pijva bratovščino 1" je vzkliknila Milena. "Ne kujaj se! Do dna — Zdaj po si ustna obriši, da se poljubiva!"
(Dalje prihodnjič).
Ndci franvcoski list, ki shaja V strelnih jarkih, (ker Franco-zje tudi v strelnih jarkih tiskajo časoipise) piše o koncu vojne sledeče:
"Vojna se bo končala takoj ko Re preneha š 'sovražnostmi, in ta dogodek se bo proslavil s tem, da se bo streljanje ustavilo na vseh frontah. Ostem i n-štirideset ur (pred zaključkom vojne, se Ibo se streljalo, toda samo dva dnij. To je jaiko natančno, in ljudje, ki bodejo to dočakali, se bodejo prepričali, da snx> pisali resnico. Vojna se bokoričala na (prizadevanje ne-»loega diplomata, katerega ime je poznano, ker se nahaja njegova začetna črka iinena v abecedi. Nasproti <mnenju; kakor ga izražajo civilisti, vojaki ne 'bodejo dolgo stali v strelnih jarkih po zaključku vojske. Nesrečni vojak, 'ki bo poginil od zadnje iastreljen)e> 'kroglje, bo prdkjinjal celo življenje to nesrečo. In »vsak dan se bolj bližamo zaključku vojne." .
Kalkor vidite, ni tako strašno v strelnih jarkih, ker. imajo vo jaiki iprecej časa za humor. t i
Naročnina znaša na leto $3.
u 1 *»
RAČUN ZA DECEMBER 1916 ZA SLOVENSKI NARODNZ DOM V CLEVELAND, OHIO.
DOHODKI:
Dr. Sv ob. 'Slovenke, št. 2 SDZ na račun......$ 10.00 ' •
Slov. Nar. Čitalnica, na račun.... 1.1........ 10.00
Dr. sv. Jožefa, ena delnica-.................$ 10.00
Slov. Soc. Klub, št. 27. zadnji obrok.,........$ 25.00
Dr. Napredni Slovenci, št. 5. 5>DZ na račun...$ 1500
Dr. Slovienija, na račun....................$ 25.00
Dr. Slovan, Št. 3. SDZ na račun.........../>..$ 10.00
Skupaj od društev na delnice $ 105.00
Na račun delnic od članov in privatnikov......,.../.$ 199.50
Skupaj na delnice $ 304.50 OPEKE, DAROVI IN CIGAR LABEL'S:
^Josip /Pograjc za opeke..................... $ 2.00
Anton Kausek za opeke. ....................$ 5.00
Belaj & Močnik za opeke................. ..$ 5.00
Lginac (Smuk za opeke...................;..$ 7.00
Frank Ces'en za opeflce......................$ -8o
FranC< Rius's za opeke..................10.00
Frances Lausehe za opeke...................$ .75
Johto Pollak za oipekei......................$ 5.00
Skupaj za opeke $ 35.55
Andrej Sadar nabral na seji dr. ZM'B........$ 4.00
John J. Meden nabral na svojem domu... ...$ 1.50
John Tomažič nabral pri F. Jenškovič______ .$ '2.00
Jos. Polanc nabral v družbi J. Bajt.......• • •
J. M^rinčič nabral pri J. Birlk in Mrs, Jer^).. .$ 1102,
John Pollak daroval....................5.00
Math Brajdič daroval«......................$ 2.00
Dr. J. J. Fink daroval......................$ 1.00
Dr. Edinost nabralo na banketu..... ..A ... .$ 27.02
Ferd. Cankar nabral pri G. Gregorič.........$ 8.75
John Logar, daroval....................... .$ 5.00
Anton Turšič daroval.................* ... .$ 2.00
Anton Kuhelj nabral pri G. GrOboljšek .......$ tf.oo
John Tomažič nabral pri F, Ludvik......... .$ 5.00
M. Ltfknar in J. Zupančič na banketu..'.......$
Frances Lausehe nabrala na svojem domu----$ 1.00
Frank Zalkrajšek nabral »pri rojaku Kefol.. .$ 3.50 L. Spdhek in J. Žlindra 11a ples<nem ven6kru...$ 5.56
Anton Mirvar daroval..,............'..........$ 1.00
Sam, brivec, 6026 St. Clair »ve. daroval.... 5.00 The Weideman-Fries Co. oglas od semnja..-. .$ 8.00
Skupaj darov $ 107.02
John Brefckvar 60 cigar label's..................... $ 6.00
Skupaj dohodkov v mesecu decembru $ 453.07 STROŠKI:
SI. N. Čitalnici za razsvetljavo ob semmjuf.;. .$ 2.28
John Pollak zapisnikar letne seje............$ 5.00
John Grdina dvorana za letno sejo...........$ 5.00
Fr. Hudovernik okt. nov. in dec. znamlke.....$ Iw86
Fr. Hudovernik, nagrada za okt. nov. in dec. .$ 15 00
Davek od S. N. Doma................. %.....$ 4-67
Skupaj stroškov v decembru $ 33.81 Dohodkov $ 453.07 Stroškov $' 33.81 Preostanek 419.26 Ostanek blagajne z dne 30. novembra, 1916 $7495.47 Skupaj blagajne g dne 31. decembra, 1916 $7914.73 Cleveland, Ohio. 31. decembra 1916.
Mihael •etnikar, blagajnik,	Frank Hudovernik, tajnik.
J. g V. J&ilii ' .,	i^&f'; h i
šgmmb tTkkmZm
todi hi dommčm p»-tnbauitaklaniM
WW =====
CM« (m(M! IMnahni
jeSIP KALAN,
•101 ST. CLAIft AVE.
I Vaš daktar ?e
ItNam«	»ml>f>—
•M MNJM M md MjUatejnk adraHl d« w n« MN MdbwM.
Vafl	mMpri a*raJ*p«Mr
■jJ* litim, fcjar to4«J» aJabai nUjt »Jurafa. hi— »Mihi lih. ■ fvllcvfli
Gnenthers Sloven. Lekarni,
Ad\ikmm IUL St. CUlr Ay.
.■ ■ '____ ' • '^.il
National Drug Store I Sloveneka lekarna.
vogal St. Clair ave. in 6x. cent S poicbno skrbnostjo izdeluje mo zdravniške pneoffiae. V zalogi imamo vae, kar j« treba v najboljši lekarni.	(45)
■ 1' ■■■ "
Delavci, ne podpirajte akeb-skih tiskaren. Naročajte vedno ■ v unijskih tiskarnah.	|
'	& lit '!A»*l'
■ v ^ m* anim -
—7-—-——m—1—z— $10.00 $10.00 $10.00
v Posebna ponudba za Jan, Iv
G	Ljudje, katerem lezi prihodqjoet pri
O,srcu, naj ee potrudijo sedaj, da ustanove
T	Nafta kompanija daje po državnem iz-
kazu najboljšo zemljo ▼ Wisconzinu, v do-
O matiji rudefte detelje, plenice, ovsa, al- ' JJH falfa, fižol, grah, tobak, sladkorna pesa V/
V P" 40 akr. le $12 SO in več zaaker. Če plačate $10.00, se vam 'garantira za
Nmm Manjša zem\jišČa, 5 ali 10 akrov za
kokoijo farmo, ribji lov ob jezeru, lov ^o J^fi
I zimi. Srn in jelenov v obilici. Nobenih ob-resti za prvih 5 let. Za pojasnila piftjfe na
North American Land & Timber Co.
334 So. Cm on/St. Chicago, III. ali N. P1KLOR, 904 GU*y Hot«!, Q«.kml, Ohio
Čistenje in likanje oblek*
DOBRO DELO.	NIZKC CENE.
Molk« obit kt...............$140 ŽcnkckikV«.....................M«
Moik« itiknj«............... $1.00 Žcaike dolg« sakt^c ...9..j$ij00
JopKS...............................10« , ženske obleke................IIjOO
H* DflMM DRY CLEANING Co.
1574 E. 56th ST. fissUSSf
A. J. DAMM, poalorojju.
NE IGRAJTE SE Z ZDRAVJEM
*
Zdravje je več kot premoženje, če se ne počutite dobro, ne stavljajte vašega zdravja v nevarnost z raznimi alkohoiičnimi grenčicami, ki samo oslabijo kri in paralizirajo krvne celice. Kri je dragoceni tok življenja. Kri se pretaka skOad lile in prinaša hrano vsaki celici telesa. Ob istem času odnaša nabirajoče se nečiste snovi in se bori proti bacilom, ki napadajo telo. Raditega se morate znebiti vsega, kar slabi krvne celice. Samo močne in živahne krvne celice so zmožne pravdno delovati za rast telesa, čisto naravno vino ne škoduje krvi, pač pa utrdi telesni sistem, živce, odpravi nervoznost in tako povzroči v telesu, da lahko opravlja svoje življenske dolžnosti, pravi dr. Armand Gautier, Član Francoskega Inštituta v listini, ki se je brala pred kratkim pred francosko akademijo. To je vzrok, ' zakaj bi morali uživati
Trineijevo ameriško grenko vino.
To neprimerljivo zdravilo je narejeno iz zdravilnih zelišč, korenin in lubja, ki imajo veliko zdravilno vrednost in iz čisto naravnega rudečega vina. V njem
ni nobenih kemikalij ali strupa. Pomaga prebavi, učvrsti živce. Jc pomoč zoper
t
' <;.
ZAPRTJE,
NAPETOST,	7
GLAVOBOL,
BRUHANJE,
NERVOZNOST,
SLABA KRI,
L POMANJKANJE ENERGIJE, '	SPLOŠNA SLABOST.
^ Ozdravi hitro in varno. Zavrnite slabe ponaredbe, ki samo kradejo vam de-nar. itfaš namen je narediti zdravilo kolikor mogoče dobro, in cena je kljub silno zvišanim potrebščinam vsega, stara: $1.00, po lekarnah.
Sedanje vreme prinaša 4 seboj razne goste kot revmatizem in nevralgijo. Ali se jim znate upirati? Najboljše je, če rabite Trinerjev liniment To močno § zdravilo je jako uporabno tudi pri otrplem vratu, napetju in razpoklinah. Cena |
25 in 50c, po pošti 35 in 60 centov.	'
Pri vseh boleznih, katere spremlja kašelj, zahtevajte Trinerjev pomirjevalec kašlja. 25 in 50c, po lekarnah. Po pošti 35 in 60 centov.
JOSEPH TRINER,
IZDELUJOČI KEMIST
1333-39 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
-"4: -:L .. ' ' .	___:_____________!_t_______________■ H