Št. 106 (16.451) leto LV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'C "^ob1 v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do maja 1945 p. > n^/obojenem Trstu, kjer je izšla :odnja številke. Bil je edini. kani partizanski DNEVNIK v zadeni Evropi.
' Montecchi6-Tel.0407786300,fax040772418 Drevored 24 maggo 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958
ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190______________
Internet: http/www.pnmorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
I Knn UD	POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% 0,77 EVRA	Alt2, comma M, legge 662/96• Filialedi Trieste
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
OPČINE - Tel. (040)21491
TRST - NABREŽINA SESLJAN-BAZOVICA-DOMJO


PETEK, 7. MAJA 1999
Najbrž Se ne bomo v kratkem nazdravili koncu Natovih napadov na Jugoslavijo in zapeli hvalnico novemu miru v tem delu Evrope, toda včerajšnji dogodki vzbujajo realno upanje, da je diplomatska rešitev kosovskega vprašanja zdaj bliže, kot je bila kdajkoli doslej. Za to trditev je vec razlogov, glavni pa je najbrž ta, da je sedmerica gospodarsko najbolj razvitih držav sveta na včerajšnjem zasedanju našla skupni jezik z Rusijo glede bistvenega vprašanja v zvezi z bodočim položajem na Kosovu. Tako Zahod kot Rusija se namreč zdaj strinjata, da bo po umiku vseh srbskih enot, razorožitvi Osvobodilne vojske Kosova in posledični ustavitvi Uapadov na Kosovu potrebna učinkovita mednarodna sila pod vodstvom OZN, ki bo lahko zagotavljala spoštovanje mirovnih dogovo-rov v pokrajini, Id bi morala, Čeprav z veliko avtono-nhjo, se naprej ostati del Jugoslavije. V dokumentih z včerajšnjega zasedanja G-8 ju govora ne o vojaških silah in ne o Natu, vendar pa le povsem jasno, da brez Ustrezne oborožitve te enote 116 bodo mogle izpolniti svoje naloge.
V tem prepletanju diplomatskih prizadevanj je iz-rodno aktivno in uspešno vlogo odigrala tudi Italija, ki je uspela kosovskega '»andhija Ibrahima Rugovo Pripeljati v Italijo. Zmerni kosovski voditelj je bil Se do včeraj dejansko Miloševičev mec, zdaj pa bi lahko odi-§ral pomembno vlogo pri prepričevanju tistega dela kosovskih Albancev, ki s j^ujinu skrajnimi stališči tu-'j' Ue pomagajo pri umiritvi P°ložaja na Kosovu. Njego-a bodoča vloga je odvisna I i od podpore, ki je bo de-pZen na Zahodu. Ta je Ru-®°vi enkrat že odrekel pod-P°ro, zato si lahko le želi-m°> da tokrat napake ne bo
Ponovil.
•. .klavno težavo pa v vseh h načrtih Se vedno pred-^javlja sam Miloševič, ki si-r Ze nekaj Časa kaže delne n ake popuščanja, toda za-esljivo ne bo sprejel po-g^v, ki jih postavlja Nato. r.(. mu bosta enake - ah sko-j>. ePake - pogoje postavila (j.|ia in OZN ter mu ponu-jjia možnost za kolikor to-|H|? Casten umik, potem Mil ° Pričakujemo, da bo sto končno sprejel ti-0jT,ar je doslej trmasto Drtv/111*"1*' Kolikor bolj bodo rlrp ^avniki Rusije in OZN ^jPcicljivi, prej bo glavni za(|Vec za vse tragedije v delo p 111 'Icscilciju v tem sijfj vrope prisiljen popu-t0rT r^hnjene letalskih mo bod V 'I" eksplozije bomb pa meiv onCno lahko za-kj n'fr, Politični pogovori, le m ua Kosovu končno hi |.,. ^rib take razmere, da ^ansV° v miru sobivah al-rnaoj^ vecina in srbska
______NEMČIJA / ZAHOD JE V POLITIČNI PROCES VPREGEL TUDI RUSIJO_
G-8 je dosegel soglasje o rešitvi kosovske krize
Slobodan Miloševič še poskuša prelisičiti Zahod s postavljanjem svojih pogojev za konec vojne
BONN, BEOGRAD - V nemškem dvorcu Peter-sberg pri Bonnu so zunanji ministri industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda in Rusija (G-8) dosegli soglasje o splošnih načelih za rešitev kosovske krize. Danes pa bodo v Berlinu politični direktorji zunanjih ministrstev držav Članic kontaktne skupine pripravili osnutek resolucije o Kosovu, ki ga bodo predložili Varnostnemu svetu OZN. G-8 je sprejel sedem točk, med katerimi so najbolj sporne umik vseh srbskih sil s Kosova, mednarodna civilna in vojaška prisotnost ter vrnitev vseh kosovskih beguncev.
Okvirno se s tem sporazumom strinja tudi zmerni kosovski voditelj Ibrahim Rugova, medtem ko iz Beograda prihajajo prvi znaki popuščanja, ki pa so za Nato nesprejemljivi, saj Miloševič pristaja na sile OZN, ki bi imele le osebno in ne ofenzivno orožje, prav tako noCe vojakov članic zveze Nato, ki sodelujejo v zračnih napadih na ZRJ. Clinton, Schrpder in Solana pa se gotovo ne bodo pustili prelisičiti.
Na 3. strani
____POLITIKA / PRIPRAVE NA EVROPSKE VOLITVE_
Za Strasbourg se poteguje Sest slovenskih kandidatov
Za Kvirinal so še vse igre odprte
RIM - Vladna večina se bo dogovorila o svojem zadržanju na volitvah novega predsednika republike šele na začetku prihodnjega tedna, kar pomeni, da bodo pravi favoriti v tekmi za Kvirinal znani šele zadnji hip. Medtem pa se vrstijo najrazličnejše pobude, ki naj bi pripravile teren za oblikovanje dokončnih odloCitevv. Za zdaj ni znano, ali se bo vladna večina opredelila za svojega predstavnika ali pa bo skušala najti dogovor z desno sredino oziroma s pomembnim delom opozicij.
Na 2. strani
TRST - Za mandat v evropskem parlamentu se bo potegovalo tudi šest kandidatov slovenske narodnosti, med katerimi so štirje na tak ali drugačen naCin vezani na Trst oziroma na deželna vodstva strank. Štirje tržaški ali vsedeželni kandidati so. senator Mitja Volčič (LD), deželna svetovalka Stranke italijanskih komunistov Bruna Zorzini Spetič, tržaški občinski svetovalec SKP Igor Canciani in zgodovinar Jože Pirjevec, ki kot zastopnik SSk kandidira na listi Južnotirolske ljudske stranke (SVP). Njim je treba dodati še goriškega pokrajinskega svetovalca SIK Damjana Primožiča in Benečana Giampaola Goriupa, ki kandira na listi Ljudske stranke.
S predložitvijo kandidatnih list se je torej včeraj uradno začela kampanja za volitve, ki bodo v nedeljo, 13.junija. V 155 občinah Furlanije-Julijske krajine bodo isti dan tudi upravne volitve.
Na 2. in 4.strani
Tudi Berdon (SSk) poslal pismo Prodiju
TRST - Deželni tajnik SSk Andrej Berdon je pisal predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju, da bi ga opozoril na potrebo po ovrednotenju manjšinskih jezikov in kultur. Pismo se uokvirja v širšo akcijo Evropskega urada za manj razširjene jezike, podobno kot dopis, ki ga je v minulih dneh poslal Prodiju tudi predsednik SKGZ Rudi Pavšič.
Na 12. strani
Zasedanja komisij Čezmejnega pakta
GORICA - V okviru sejma Expomego si sledijo umestitvene seje delovnih komisij goriškega Čezmejnega pakta. Komisija za infrastrukture in storitve se bo zavzela za večjo propustnost meje z odpiranjem mejnih prehodov in za skupno upravljanje vodovodov ob meji. Komisija za okolje in turizem je v program dela vključila skupno promocijo čezmejne turistične ponudbe temeljila na binomu okolje-kultura.
Na 10. strani
V parlamentu dokončen glas za reformo obdavčenja
RIM - Z dokončno odobritvijo v parlamentu je postala zakon priloga finančnega zakona, ki predvideva reformo in poenostavitev davčnega sistema. Zakon vsebuje vrsto pooblastil, na osnovi katerih bo imela vlada devet mesecev časa za izdajo predpisov, ki bodo uravnali davčni pritisk za družine in podjetja, spremenili obdavčenje nepremičnin, dopolnilnih pokojnin in iger na sreCo, uvedli davCni federalizem in ekološko obdavčenje ter strnili in poenostavili davčno zakonodajo. Za finančnega ministra Visca zdaj obstajajo vsi pogoji za gospodarski zagon in za rast povpraševanja na domačem trgu.
Na 11. strani
Na gimnaziji v Celovcu bo kmalu štarfal Kugyjev razred
CELOVEC - »Pripravljeni za Evropo«. Pod tem geslom bodo na Slovenski gimnaziji v Celovcu s šolskim letom 1999/2000 začeli uresničevati zelo zanimiv projekt veC-cionalnega razreda z učenkami in uCenci iz treh držav alpsko-jadran-skega prostora Avstrije, Slovenije in Italije.
Projekt, ki je enkraten v srednjeevropskem prostoru, je poimenovan po znanem alpinistu Juliusu Kugyju (1858 -1944), v njem se bodo mladi Evropejci učili v treh jezikih (nemščini, slovenščini, italijanščini). Tudi Kugy je živel, mislil in se sporazumeval v treh jezikih.
Na 12.strani
Pogled Dušana Mlakarja na Sladke šibkosti žena
Nocoj bo v gledališču v Boljuncu premiera predstave Sladke šibkosti žena (f.KROMA)
Petek, 7. maja 1999
ITALIJA
2
NOVICE
POLITIKA / EVROPSKI PARLAMENT
PREDSEDNIK REPUBLIKE / VOLITVE
Prodi si je za šefa kabineta izbral Irca
RIM - Novi predsednik Evropske komisije Romano Prodi si je izbral za bodočega Sefa svojega kabineta Irca Davida 0’Sullivana. Ta bo takoj zaCel sodelovati s predsednikom, torej že v prehodni fazi, ki bo trajala do formalnega začetka dela nove komisije. 46-letni 0’Sullivan se je specializiral v ekonomiji in sociologiji na Trinity Collegeu v Dublinu in v evropskih vedah na Evropskem koledžu v Brugesu. Na Evropski komisiji dela že od leta 1976, trenutno pa je generalni direktor s pristojnostmi za vzgojo, izobraževanje in mladino.
Dve Turinčanki žrtvi snežnega plazu v Alpah
TURIN - Toplota je sprožila snežni palz v hanco-skih Visokih Alpah (občina Monetier les Alpes), ki je zasul skupino italijanskih smučarjev in povzročil smrt dveh žensk iz Turina. Ostali trije smučarji, ki so bili v družbi nesrečnic, so se reSih in z mobilnim telefonom dah alarm, vendar za ponesrečenki ni bilo veC pomoči. Po prvi rekonstrukciji se je peterica vzpenjala na 2.500 metrov visok vrh, ko se je odtrgal približno 400 metrov širok plaz, ki je tri moške le oplazil, ženski pa povsem zasul.
Grozljiv mafijski umor
MESSINA - Antonino Sboto, komaj 21 let star fant, je moral umreti grozljive smrti zaradi suma, da je elan tolpe tatičev. Tako vsaj domnevajo preiskovalci, potem ko so fanta našli mrtvega zaradi izkrvavitve, ker so mu morilci odrezali roke. Na tistem območju je namreč prišlo do vrste tatvin, mafija pa dejavnosti tatičev očitno ni mogla trpeti. Tako je preiskava takoj stekla v pravo smer in že včeraj sta bila aretirana dva osumljenca, stara 23 in 25 let, ki sta vpletena v razne druge preiskave. Sodniki ju sumijo, da sta organizhala kazensko ekspedicijo proti tatičem, katere »zgledna« žrtev je bil ubogi fant.
Operacija proti 'ndrangheti
RIM - Po nalogu protimafijske direkcije DIA je finančna straža izvedla široko akcijo proti organiziranemu kriminalu, ki je zajela Lombardijo, Piemont, Dolino Aosta, Lacij, Kalabrijo in Sicilijo. Lisice so natakniU 27 zločincem iz najbolj znanih kalabrijskih družin, med njimi tudi tiste, ki jo iz ilegale vodi Rocco Barbaro.
Uradni začetek volilne kampanje
Med kandidati ni nobenega ministra Volitve bodo le v nedeljo, 13. junija
RIM - S predložitvijo kandidatnih list na sodiščih posameznih volilnih okrožij se je včeraj uradno začela volilna kampanja za evropske volitve, ki bodo v nedeljo 13.junija. Italija bo poslala v Strasbourg 87 poslancev, ki bodo izvoljeni s proporCnim volilnem sistemu, podobno kot v vseh državah Članicah Evropske unije. Državno ozemlje je razdeljeno na pet okrožij: severovzhod (16 mandatov), severozahod (23), srednja Italija (17), Južnja Italija (21) ter Sicilija in Sardinija (10). Volilnih upravičenčev je nekaj nad 47 milijonov.
Na kandidatnih listah ni nobenega ministra D’Alemove vlade, paC pa se za mandat v Strasbourgu potegujejo nekateri vladni podtajniki in skoraj vsi najvidnejši politični liderji. Med njimi ni novoizvoljenega predsednika Evropske unije Romana Prodija, ki pa bo, kot je dejal, aktivno sodeloval v volilni kampanji Demokratov.
V	severovzhodnem okrožju, ki zajema tudi našo deželo, bodo med drugim kandidirali Silvio Berlusconi, Antonio Di Pietro, Armando Cossutta in Gian-hanco Fini. Nosilec liste zelenih je svetovno znani alpinist Reinhold Messner, Forza Italia je angažirala pevko Ivo Za-nicchi, z Ligo Veneto, ki združuje avtonomiste in indipendentiste, pa kandidira tudi borka za neodvisnost Južne Tirolske Eva Klotz.
V	severozahodnem okrožju kandidirajo Bruno Trentin (LD), Guido Bodrato
(Ljudska stranka) in nekdanja predsednica poslanske zbornice, bivSa ligašica Irene Pivetti, ki je sklenila volilni dogovor s stranko Clementeja Mastelle. Erama Bonino je nosilka istoimenske liste, ki v glavnem združuje radikalce. V okrožju srednje Italije (Marke, Toskana, Umbrija in Lacij) so predložitev kandidatnih list spremljale nekatere težave, tako da so nekatere liste Se neuradne, nekatere pa so pristojni volillni uradi že zavrnili.
Nosilec Demokratov v južnem okrožju bo Di Pietro, na tej listi pa najdemo tudi beneškega župana Massima Cacciarija, znano filmsko igralko Gino Lollobrigido in prvaka v atletiki Pietra Menneo. Nosilec kandidatne liste LD je bivši notranji minister Giorgio Napoli-tano, z Ljudsko stranko pa se za mandat v Strasbourgu poteguje tudi nekdanji premier in bivši tajnik KD Ciriaco De Mita, Cigar kandidatura je bila do zadnjega v dvomu. Socialisti SDI kandidirajo svojega vsedržavnega voditelja Enrica Bosellija, med kandidati pa je tudi Bobo Craxi, sin nekdanjega voditelja PSI Bettina, ki živi trenutno v Tuniziji.
Tudi na Siciliji in Sardiniji kandidira več vsedržavnih strankarskih veljakov, začenši s Faustom Bertinot-tijem in z Berlusconijem. Na Čelu kandidatne liste Demokratov sta župana Palerma in Catanie Leoluca Orlando in Enzo Bianco.
Resnični favoriti v tekmi za Kvirinal bodo znani šele v zadnjem hipu
RIM - Kaže, da bo vladna večina določila svojega kandidata ah mogoče celo veC svojih kandidatov za novega predsednika republike šele v ponedeljek ali v torek, ko se bo nalašč za to sestala. To pomeni, da bodo prava imena favoritov v tekmi za Kvirinal znana zadnji hip. Ne gre pozabiti, da se bo razširjeni parlament prvič sestal za izvolitev državnega poglavarja prihodnji četrtek. Medtem pa se vrstijo najrazličnejše pobude, ki naj bi pripravile teren za sprejem dokončnih odločitev.
V tem hipu ni še jasno, ali se bo vladna večina odločila za kandidata, ki naj bo tudi izraz pomembnega dela opozicij, ali pa se bo opredelila za svojega predstavnika. O zadevi je razpravljalo vodstvo Prodijevih Demokratov ter se izreklo za predsednika republike, ki naj bo izraz enotnosti države, a tudi garant ustavnih reform. To je Prodi tudi neposredno povedal tajniku LD Vel-troniju. Slednji pa je vče-
raj sprejel tudi predstavnika SL Maronija, ki je iznesel povsem drugačen predlog: SL naj bi bila pripravljena glasovati za kandidata, ki naj ne bi bil »super partes«, se pravi, ki naj ne bi bil po godu desni sredini, a ki bi dal jamstva, da bo spoštoval izid zadnjega referenduma, tj. da bo podpiral obnovitev proporCnega volilnega sistema. Načelnik poslancev Ljudske stranke Soro pa je kljub temu včeraj optimistično zatrdil, da bo naposled prišlo do dogovora s Polom svoboščin.
Kaj pa sam Pol svoboščin? Vsaj navzven previdno Čaka na potezo vladne večine. Načelnik skupine FI v poslanski zbornici Pisanu je dejal, da ko bo vladna večina iznesla svoj predlog, ga bo Pol svoboščin skupno ocenil. V primeru pa, da bi vladna večina ne bila v stanju iznesti enotnega predloga, potem da bo to storila desna sredina. Seveda pa Pisanu ni hotel razodeti nobenega imena.
Seznam strank in kandidatov za evropske volitve v volilnem okrožju severovzhodne Italije
Seznam strank in kandidatov za evropske volitve v severovzhodnem volilnem okrožju, ki so jih predložili na beneškem prizivnem sodišču.
LIGA
Fabrizio Comencini, Antonio Serena, Eva Klotz, Laura Tamburini, Ettore Beggiato, Alessio Moro-sin, Fabio Casagrande, Ennio Man-nini, Michele Munaretto, Alberto Poire, Franco Roccon, Olivo Cassi-na, Severino Contin, Carlo Trevi-san, Luigi Derlindati, Corrado Metri.
DEMOKRATI
Paolo Costa, Antonio La Forgia, Antonio Di Pietro, Maurizio Fista-rol, Livio Filippi, Albertina Sobani, Flavio Pressacco, Carlo Stefa-nelli, Maria Bergamin, Franca Guerra, Luca Marcora, Bruno Ne-stori, Giovanna Sasso, Bruna Tam, Renato Villalta, Livia Zaccagnini.
SKP
Fausto Bertinotti, Fausto Sorini, Virginio Bettini, Liusca Boni, Igor Canciani, Agostino Catalano, Gian-maria De Munari, Carlo Di Carlo, Gildino Farabegoli, Luigi Ficarra, Alessandra Kersevan, Licia Rita Morsolin, Francesco Rasera Berna, Cristina Stevanoni, Tizian o Tissi-no, Simonetta Venturini.
LEVI DEMOKRATI
Elena Pacciotti, Renzo Imbeni, Massimo Carraro, Alfiero Grandi, Roberto Soffritti, Demetrio Volčič, Mariangela Bastico, Gianfranco Bertani, Giovanna Calciati, Pietro Calb, Romano Corsi, Giuseppe Fer-
randi, Giorgio Romeo Liverani, Annalisa Milani, Alfredo Peri, Leonardo Zanier.
MOVDMENTO
SOCIALE
Manlio Sargenti, Donato Seppi, Aldo Golli, Sergio Cosma, Simone Angrisani, Severo Bignami, Bruno Bosso, Giuseppe De Rosa, Piero Fontanin, Giovanni Franco Foti, Mario Marzadro, Ennio Mazzon, Giovanni Perez, Ernesto Pezzetta, Manlio Portolan, Vincenzo Salva-tore.
NACIONALNO
ZAVEZNIŠTVO
Gianfranco Fini, Marco Tarada-sh, Gastone Parigi, Vera Slepoj, Alberto Balboni, Roberto Baldini, Sergio Berlato, Camillo Cametti, Giorgio Holzmann, Morena Martini, Giovanni Preziosa, Paolo Rossi, Enrico Sbriglia, Pietro Tassi, Oron-zo Zibi, Bruno Zoratto.
LJUDSKA
STRANKA
Pierluigi Castagnetti, Anna Miotto, Giuseppe Gervasio, Tarci-sio Grandi, Isidoro Gottardo, Nino Cristofori, Carlo Antonello, Nadia Battazza, Dante Buson, Eugenio Caggiati, Elisa Canestrari, Giorgio De Bona, Giampaolo Goriup, Dino Lazzarotto, Bruno Oboe, Piergior-gio Posetti.
UPOKOJENCI
Carlo Fantuzzo, Lino Miserotti, Giuseppe Italia, Giacinto Boldrini, Aldo Ferri, Fabio Nardini, Nestore Parah, Egidia Baratta, Ettore Bersani, Livia Colombo, Emiba Fermi, Ange-
lo Marchesi, Alfa Orlandi, Franco Ranzenigo, Graziella Spallina.
USTA OTO
Giancarlo Cito, Gianfranco Sam-martino, Gianni Gorreggiari, Pietro Ingoglia, Paolo Mocavero, Nando Marchignob, Antonio Pagano, Giovanni Parise, Antonio Perrucci, Amedeo Portacci, Mariano Rao, Leonardo Rotondo, Giovanni Ro-versi, Francesco Schillaci, Francesco Termli, Massimo Vallini.
REPUBLIKANCI
Giorgio La Malfa, Fabio Roversi Monaco, Gianantonio Mazzocchin, Vittorio Antonelli, Ebo Bissi, Severino Bombardebi, Umberto Fanti-grossi, Loris Lugaresi, Agostino Majo, Graziano Manni, Anna Mat-teini, Maurizio Mi stri, Paolo Piaz-zob, Francesco Quintavalle, Fausto Tacconi, Enzio Volb.
EMMA BONINO
Emma Bonino, Marco Pannella, Olivier Dupuis, Marco Cappato, Massimo Bordin, Maurizio Turco, Gianfranco DelPAlba, Emanuele Aubzio, Marco Gentili, Giuseppe Lamedica, Roberto Mancuso, Stefane Mazzuccato, Silvio Serafini, Sergio Stanzani, Paolo Vigevano, Roberto Zaghi.
SVP
Michl Ebner, Jože Pirjevec, Paul Gruber, Maria Messner, Monica Prister, Harald Stauder, Klaus Stocker.
ITALIJANSKI
KOMUNISTI
Armando Cossutta, Severino Ga-lanti, Lucio Manisco, Bruna Zorzi-
ni Spetič, Nebo Adelmi, Antonino Cuffaro, Giuseppe Farina, Mario Geimonat, Rocco Giacomino, Giovanni Giadresco, Giubano Zenone, Predrag Matvejevič, Angiolino Mazzieri, Vittorio Parisi, Damjan Primožič, Gabriele Zappaterra.
SEVERNA UGA
Gianpaolo Gobbo, Umberto Bos-si, Roberto Visentin, Manuela Dal Lago, Maurizio Parma, Stefano Fantinelli, Fabrizio Belloni, Kurt Pancheri, Giovanni Robusti, Giovanni Anci, Gianni Biasi, Genesio Ferrari, Zorro Grattoni, Marina Maggioli, Nicoletta Rinadi, Gian-vittore Vaccari.
CCD
Pier Ferdinando Casini, Francesco Moser, Bruno Tabacci, Carlo Madaro, Franco Beltrami, Ugo Bergamo, Antonio De Pob, Giancarlo Frigo, Bruno Marini, Gianfranco Morra, Emibo Neri, Andrea Polla-stri, Luigi Ranzato, Pier Franco Robi, Francesco Spiazzi.
CONSUMATORI
PADRONI
Mario Rigo, Gianni Cavinato, Gaetano Turrini, Silvio Scanagatta, Franco Meloni, Flavio Manieri, Fa-rouk Ramadan, Danilo Montinari, Donatella Ferraro, Bruno De Vita, Rosanna Ercole, Marisa Gašperina, Adele Ferrari, Giubano Gorzanebi, Ebo Colasanti, Vito Fittipaldi.
LISTA DBNI
Blanca Fioribo, Enrico Jacchia, Vittoria Cappelli, Daniele Scarpa, • Renato Bastianetto, Giorgio Borto-lotto, Ginevra Cavina, Salvatore Di Grazia, Paolo Fedrigoni, Giubano
Mertz, Maurizio Nanni, Renato Nibbio, Cinzia Panella, Mauro Poli, Antonio Reccia, Sandra Rossi.
UDR
Maurizio Fabbris, Mariella Ca-vanna, Sante Perticaro, Giorgio Ab-bati, Massimibano Novebo, Marco Belviso, Luciano Bisortole, Vincenzo Cassese, Aldo Dinacci, Pier-giorgio Gemin, Consolato Giordano, Edi Salvan, Giovanni Strasiot-to, Lorenzo Talami, Rocco Tiso, Giuseppe Ughi.
FORZA ITALIA
Silvio Berlusconi, Renato Bru-netta, Giuseppe Colombo, Giuseppe Cusumano, Franca D’Amico, Alessandro Danesin, Giorgio Drago tto, Roberto Leoni, Giorgio Lisi, Sergio Pascucci, Giacomo Santini, Amalia Sartori, Vittorio Sgarbi, Giuseppe Spabone, Antonietta Va-scon, Iva Zanicchi.
SOCIALISTI
Enrico Boselli, Giuseppe Albertini, Roberto Buttura, Osca De Bona, Mario Raffaelli, Armando An-ceschi, Enrico Bulfone, Enrico Cor-sini, Graziano De Biasi, Gabriele Fabbri, Alessandro Gilleri, Giovan-ni Nonnato, Bruno Pedrelli, Elso Resler, Ennio Ronchitelli, Rosanna Ro vere.
ZELENI
Rainhold Messner, Gianni Tanu-no, Giorgio Cehi, Maria Rizzo, Kha-led Allam, Oliva Berasi, Gianfranco Bettin, Massimo Valpiana, Hans Staffer, Alessandra Cecchetto, David Issamadden, Renato Fiorelli, Leonardo Fiorentini, Roberto Franceschim, Paola Tedeschi, Michele Boato.
BONN / OB AKTIVNEM SODELOVANJU RUSIJE
Prisotnost mednarodnih vojaških sil jamstvo za mir tudi za G-8
Pred sejo G-8 sta se sestala Sefa ruske in ameriške diplomacije, Ivanov in Albrightova (AP)
VOJNA / »NORMALIZACIJA«
Zračni napadi so se osredotočili na cilje v vzhodni Srbiji
Zveza Nato je na Kosovu do sedaj uničila 20% srbske težke oborožitve
BRUSELJ, WA-SHINGTON, BEOGRAD - Tiskovni predstavnik zveze Nato nemšld general VValter Jertz je na včerajšnji novinarski konferenci izjavil, da so zavezniške sile od začetka operacije proti ZRJ na Kosovu uničile približno 20 odstotkov srbske težke oborožitve, tj. tankov in topništva.
Zavezniška letala so po besedah nemškega generala uničila tudi več kot polovico zalog streliva srbskih oboroženih sil na Kosovu. V Jugoslaviji so uničeni tudi vsi mostovi čez Donavo razen dveh, osem poveljniških točk, dve pomembni cestni povezavi s Kosovom in 70 odstotkov zalog naftnih derivatov. Tiskovni predstav-rnk zveze Nato je še zatrdil, da srbska vojska Jie bo več sposobna za »oj, ko bo zavezništvo tmičilo ali onesposobijo polovico njenih sil.
Iz Pentagona pa so vCeraj sporočili, da so 43. noč napadov na Jugoslavijo uporabili tudi leteče' trdnjave B-52 in Oevidne strateške oornbnike B-2. Prvi so odleteli iz Velike Britanije, drugi pa iz nekega oporišča v Missouriju. entagon je izredno zadovoljen predvsem s Sestimi izredno dragi-nri B-2, ki so do sedaj ded Srbijo odvrgli 500 aserskih bomb, ki ys*a tehta 1.000 ton.
• nobenem primeru ornbe niso zgrešile ?y°jih ciljev, ki so sate-ntsko vodeni. Kot je Povedal general ame-
riškega letalstva Leroy Barnidge, so se akcije splačale, tudi če vsaka traja kar 33 m.
Prejšnjo noč pa so bili tarče Natovih zračnih napadov predvsem vojaški in strateški cilji ob meji z Bolgarijo in Romunijo. Obe državi sta namreč dovolili Natovim letalom, da letijo tudi nad njihovim zračnim prostorom. Zaradi slabega vremena so bile akcije omejene, ali bolje rečeno so prešle v običajno fazo. Namesto običajnih 100 do 120 letal je iz oporišča v Avianu odletelo precej manj letal, po približnih ocenah kakih 70. Kaže, da v akcijo niso posegli nevidni lovski bombniki F-117 stealth in tudi ne lovski bombniki F-15. Po novem nevidni lovski bombniki F-117 prihajajo iz ameriških oporišč v Nemčiji, aktivnejša pa so tudi letala z južnoitalijanskih letališč.
Predsinočnjim so Natova letala ponovno napadla skladišča goriva v Nišu, prav tako so bombardirali Cačak in Kraljevo. Jugoslovanski elektronski mediji so pri svojem poročanju postali izredno skopi, nekaj podobnega se dogaja tudi na sedežu zveze Nato v Bruslju.
Iz Črne gore pa je včeraj prišla vest, da je poveljnik druge jugoslovanske pomorske armade, admiral Milan Zec, dovolil privez v Baru trgovske ladje Balcan Star, ki je od prejšnje sobote čakala, kakih 12 milj od obale.
BONN - Zunanji ministri industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda in Rusije (G8) so včeraj v dvorcu Petersberg pri Bonnu dosegli soglasje o splošnih načelih, ki naj bi jih sprejeli za rešitev kosovske krize.
Načelni dogovor predvideva takojšnjo ustavitev nasilja in represije na Kosovu; umik vseh srbskih vojaških, paravojaških in policijskih sil s Kosova; namestitev mednarodne učinkovite, civilne in varnostne navzočnosti pod okriljem Združenih narodov na Kosovu; vzpostavitev začasne uprave za Kosovo v skladu z odločitvijo Varnostnega sveta OZN, ki naj bi zagotovila pogoje za mirno in normalno življenje vseh prebivalcev na Kosovu; svobodno in varno vrnitev vseh beguncev in razseljenih oseb ter neo-
viran dostop vseh človekoljubnih organizacij na Kosovo; politični proces, na katerem bi vzpostavili okvir začasnega političnega dogovora, ki predvideva obsežno avtonomijo za Kosovo, upoštevajoč pri tem dogovore iz Ram-bouilleta ter načela suverenosti in ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in drugih držav v regiji, ter demilitarizacijo Osvobodilne vojske Kosova (UCK); načrt za gospodarski razvoj in stabilizacijo kriznega območja.
V skladu z odločitvijo zunanjih ministrov G-8 se bodo danes v Berlinu sešli politični direktorji zunanjih ministrstev držav članic kontaktne skupine, da bi pripravih osnutek resolucije Varnostnega sveta OZN o Kosovu.
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je poudaril, da bodo za uresničitev dogovora, ki so ga včeraj sprejeli zunanji ministri G-8, potrebna še pogajanja z Beogradom, tako da bi uskladili stališča vseh v spor vpletenih strani. Do mirne rešitve bo pot še dolga, medtem pa se bodo zračni napadi nadaljevali, so včeraj poudarjali v Natovih krogih.
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je po sestanku zunanjih ministrov G-8 poudarila, da mora biti zveza Nato »jedro« vojaških sil za Kosovo in da morajo ZDA sodelovati v varnostnih silah. Po besedah Albrightove voditelj kosovskih Albancev Ibrahim Rugova, s katerim se je pogovarjala po telefonu, podpira »pet pogojev zveze Nato za ustavitev napadov na ZRJ«.
Rusijo sedaj čaka težka naloga prepričati Slobodana Miloševiča, da sprejme te pogoje. Posebni Jelcinov odposlanec za Jugoslavijo Cernomirdin je včeraj že napovedal obiske v raznih evropskih prestolnicah in seveda tudi v Beogradu. Slobodan Miloševič pa je včeraj dal na znanje, da bi pristal tudi na »oboroženo misijo OZN«, a le pod pogojem, da je oborožena »z orožjem za samoobrambo« in da »nima ofenzivnega orožja«. Prav tako je Miloševič navedel, da v teh silah ne bi smeli sodelovati vojaki tistih članic zveze Nato, ki so izvajale zračne napade na Jugoslavijo. Taki pogoji seveda niso sprejemljivi za Natove članice, a so zgovoren dokaz, da se Miloševič nahaja v vse večjih težavah in išče časten izhod iz sedanjega spopada, v katerem lahko le izgubi svojo oblast.
Da v Srbiji prihaja do premikov, potrjuje tudi vest, da je vodja srbske opozicije Zoran Dindič včeraj odpotoval v Črno goro. Provladni beograjski Ne-deljni Telegraf pa je včeraj na prvi strani napisal, da bodo pred 15. majem dosegli politično rešitev za mir na Kosovu. Tedniku naj bi to povedal visoki jugoslovanski diplomatski predstavnik. Iz pisanja Ne-deljnega Telegrafa pa izhaja, da bo Miloševič ponovno poskušal prelisičiti Zahod. Po vseh včerajšnjih izjavah, od ameriškega predsednika Clintona do nemškega kanclerja Schroderja in generalnega tajnika Nato Solane, mu to tokrat ne bo uspelo. (STA/CR)
Rugova podpri predloge razvitih in se zavzel za mir in spravo
RIM, TIRANA - »Stali vam bomo ob strani pri miroljubni rešitvi,« s temi besedami Ibrahimu Rugovi je predsednik italijanske vlade Massimo D’Alema odprl včerajšnjo tiskovno konferenco, ki se jo je odeležil tudi zunanji minister Lamberto Dini. Italijanski premier je navedel, da bo to mir med ruševinami, tako da bo potrebna solidarnost Italije in vse mednarodne skupnosti.
Rugova se je zahvalil Italiji za njene napore in za solidarnost s kosovskimi begunci. Po njegovem je »ključno vprašanje« reševanja kosovske krize razporeditev »mednarodnih vojaških mirovnih sil«, ki naj jih sestavljajo sile zveze Nato in drugih držav. Istočasno je potrebno, da se srbske sile umaknejo in da se vzpostavi »pogoje varnosti« za vrnitev vseh kosovskih beguncev. Po vrnitvi vseh kosovskih beguncev se bo lahko sprožilo proces »miru in sprave«. O tem je Rugova globoko prepričan, tako da je včeraj navedel, da smo pred »izredno priložnostjo«. Po njegovem se vse prebivalstvo Kosova, vključno z Osvobodilno vojsko Kosova (UCK), zavzema za politično in miroljubno rešitev kosovske krize. »Sem človek miru in se zavzemam za nenasilni odpor,« je včeraj poudaril Ibrahim Rugova.
Tiskovni predstavnik kosovske vlade v izgnanstvu Jakup Krasniqi pa je včeraj v Tirani izjavil, da se je Rugova vrnil na politično prizorišče, potem ko je bil dalj časa talec srbskih oblasti. Krasniqi je zato Rugovi dal tri pogoje, in sicer: da jasno in glasno podpre Natove akcije proti Srbiji, da podpre vse obveze sporazuma iz Rambouilleta, kot tretje je še zahteval, naj se Rugova izjasni in brez slepomišenja podpre kosovske vojaške cilje, vključno z izgonom srbskih sil in s prihodom enot zveze Nato, ki naj bedijo nad mirom. Rugova se v glavnem strinja s temi zahtevami, a ne more podpreti boja UCK, ker se kot mirovnik zavzema za miroljubno rešitev kosovske krize.
Predsednik italijanske vlade D’Alema pa je poudaril, da je Rugovova osvoboditev dokaz, da se je začela rušiti dosedanja beograjska monolitnost. V to seveda upajo vsi, od ameriškega odposlanca Ch-ristopherja Hilla, ki se je včeraj sestal z Rugovo, do Solane, ki se je z njim telefonsko pogovarjal.
_________ETNIČNO ČIŠČENJE / PO NAVALU V PREJŠNJIH DNEH_
Sedaj je Unhcr zaskrbljen zaradi manjšega dotoka kosovskih izgnancev
Makedonija spušča le toliko izgnancev, kolikor jih odpotuje iz države
ŽENEVA, RIM, TIRANA - Visoki komisariat za begunce (Unhcr) je v Ženevi izrazil zaskrbljenost zaradi nenadnega zastoja pri dotoku beguncev v Albanijo in Makedonijo. Predvčerajšnjim je v Albanijo prispelo 1.160 kosovskih izgnancev, tako da je v Albaniji od konca marca 1998 število beguncev naraslo na 405.360. Kot je povedal predstavnik za tisk Unhcr Kris Janovv-sky, je" Makedonija poseben primer, ker so makedonske oblasti v bistvu zaprle meje in spuščajo skoznje le toliko beguncev, kolikor jih zapusti Makedonijo. Kris Janow-sky je zato pozval makedonske oblasti k večji prožnosti, tako da bi ponovno odprle meje »ker na tisoče prestrašenih žensk, otrok in moških čaka na prestop meje. Ge tega makedonske oblasti ne bodo dovolile, bodo tisoči prepuščeni na milost in nemilost jugoslovanskih oboroženih sil«. Ja-nowsky je seveda priznal, da se Makedonija nahaja v težkem položaju, ker odhodi kosovskih izgnancev v druge države potekajo prepočasi in ker so nastale logistične težave pri vzpostavitvi humanitanega koridora, po katerem bi kosovske Albance iz Makedonije premestili v Albanijo. Med
drugim je Janowsky navedel, da številni Kosovarji nočejo iz Makedonije v Albanijo, ker se bojijo, da bodo tam z njimi slabše ravnali.
Medtem na nekdanjem vojaškem , oporišču Comiso na Siciliji potekajo še zadnje priprave za sprejetje prvih kosovskih beguncev že jutri. Kot je sporočila prefektura, naj bi prvi begunci prispeli v Sigonello iz Skopja že ob 13. uri, nato pa jih bodo z avtobusi premestili v Comiso. V soboto naj bi tako s tremi letali iz Makedonije na Sicilijo prepeljali 300 beguncev. Prihodnji teden bodo vzpostavili pravi zračni most med Sigonello in Skopjem. V Comisu naj bi namreč sprejeli 5.000 kosovskih izgnancev. Glede drugih 5.000, ki jih prav tako po sklepu vlade nameravajo pripeljati v Italijo, pa še iščejo primemo lokacijo.
Kakih 200 kosovskih izgnancev, ki so se nahajali v zbirnem taborišču librazhd, kakih 60 kilometrov od Tirane, se je moralo zateči po zdravniško pomoč, ker so se zastrupili s pokvarjeno salamo. Kot je ugotovila kasnejša preiskava, je bila salama ukrajinskega izvora, izdelali so jo leta 1985, njena zapadlost pa je bila leta 1988.
POLITIKA / JUNIJSKE EVROPSKE VOLITVE
Za mandat v Evropi tudi štirje Slovenci
Trst in FJK v obširnem severovzhodnem okrožju
Igor Canciani (SKR)
Jože Pirjevec (SVP-SSk)
Dimitrij Volčič (LD)
Za mandat v evropskem parlamentu se bo potegovalo tudi šest kandidatov slovenske narodnosti, med katerimi so štirje na tak ali drugačen način vezani na Trst oziroma na deželna vodstva strank. Štirje tržaški ali vsedeželni kandidati so senator Mitja Volčič (LD), deželna svetovalka Stranke italijanskih komunistov Bruna Zorzi-ni Spetič, tržaški občinski svetovalec SKP Igor Canciani in zgodovinar Jože Pirjevec, ki kot predstavnik SSk kandidira na listi Južnoti-rolske ljudske stranke (SVP). Njim je treba dodati še goriškega predstavnika SIK Damjana Primožiča in Benečana, sodelavca časopisa Dom Giampaola Goriupa, ki kandira na listi Ljudske stranke.
Volčič, ki se bo danes ob 12.uri na sedežu tržaških LD predstavil javnosti, je eden od nosilcev kandidatne liste Veltronijeve stranke. Nekdanji dopisnik Raia v Moskvi se bo moral za izvolitev v Stra-sbourg zelo potruditi, saj ima na listi precej močne »tekmece«. To so zlasti bivša predsednica Združenja sodnikov Elena Paciotti, nekdanji
NOVICE
bolonjski župan in evroposlanec Renzo Imbeni, Alfiero Grandi, odgovoren za vprašanja dela pri LD ter Roberto Sofritti iz Ferrare. LD računajo na izvolitev štirih poslancev na 16, kolikor jih šteje severovzhodno volilno okrožje. Za Volčičevo izvolitev se bo angažirala tudi posoška federacija LD.
Pirjevec, kot rečeno, kandidira na listi SVP, ki je sklenila volilno zavezništvo z Demokrati Romana Prodija in Antonija Di Pietra. Njegova kandidatura je sad dolgoletnega sodelovanja med juznotirol-sko stranko in Slovensko skupnostjo. SVP računa na ponovno izvolitev dosedanjega evroposlanca Mi-chla Ebnerja, ki je v Strasbourgu spremljal pridruževanje Slovenije v EU, hkrati pa tudi problematiko narodnih in jezikovnih manjšin.
Stranka italijanskih komunistov je na listo za Strasbourg, ki jo odpira vsedržavni predsednik Arman-do Cossutta, vključila deželno svetovalko Bruno Zorzini Spetič. Na seznamu kandidatov sta tudi vladni podtajnik Nino Cuffaro ter znani pisatelj Predrag Matvejevič, ki je
Bruna Zorzini Spetič (SIK)
doma iz Mostarja in trenutno živi v Rimu. Na listi SKP (nosilec je tajnik Fausto Bertinotti) je Igor Canciani, med kandidati je tudi Vi-demčanka Alessandra Kersevan, ki je znana kot avtorica knjige o pokolu pri Porčinju nad Cenebolo.
Za mandat v evropski skupščini se bo potegovalo več tržaških političnih predstavnikov. Na listi indi-pendentistov in avtonomistov najdemo tako tržaško svetovalko Nord Libero Lauro Tamburini, z Demokrati pa kandidira predsednica sve-toivanskega rajonskega sveta Bruna Tam. Kandidatna lista Prodijeve stranke je na krajevni ravni na splošno precej šibka, zlasti potem ko se je kandidaturi odpovedal Riccardo Illy.
Severna liga kandidira svojega pokrajinskega tajnika Fabrizia Bel-lonija, CCD deželnega svetovalca Bruna Marinija, socialisti Alessandra Gillerija, FI bivšo poslanko Mameči Vascon, UDR tajnika šolskega sindikata SNALS Giuseppeja Ughija, Nacionalno zavezništvo pa ravnatelja zapora in pokrajinskega odbornika Enrica Sbriglio.
NATEČAJ / FUNDACIJA CRT
Za novo nabrežje pri Barkovljah
Predloge je treba predstaviti do 6. septembra - Za dela od 20 do 30 milijard lir
Po vsej verjetnosti bodo res izpeljali načrtovano prenovitev barkovljan-skega nabrežja oziroma njegovo posodobitev. V to so prepričani pobudniki zamisli, in sicer Tržaška občina, fundacija CRTrieste, zveza gradbenih podjetij tržaške pokrajine in pristaniška kapitanija, ki so včeraj predstavili v sedežu banke CRT mednarodni natečaj za ideje in načrtovanje urbanističnih ter arhitektonskih posegov za razširitev nabrežja od Barko-velj do Miramara.
V okvim tiskovne konference so spregovorili predsednik fundacije CRTrieste Renzo Piccini, tržaški odbornik Uberto Drossi Fortuna, predsednik zveze gradbenikov Donato Riccesi in admiral De Stefano za pristaniško kapitanijo. Po obnovi dosedanjega dela (do predstavitve natečaja so potrebovali le šest mesecev) je šel poudarek na sodelovanju med raznimi ustanovami in potrebnih sinergijah, poleg ekonomskega vidika pa je načrt tudi važen za relansiranje turizma v Trstu. Načrt v celod finansira fundacija CRTrieste, kar zadeva dela pa jih bo občinska uprava vpisala v proračun in prosila za fi-
nančno kritje tudi deželno upravo. Kot je povedal Riccesi, bodo dela znašala od 20 do 30 milijard lir, v predvidevanjih pa je tudi samofinansiranje v višini 20-30% celotnega zneska.
Načrt bo moral med drugim predvidevati zasutje 50 metrov širokega pasu med Barkovljami in Miramarom, kjer bodo uresničili storitve za prosti čas, javne lokale, kopališča, športno navtiko, rekreacijo in parkirišče. Gradnja objektov bo potekala v najmanj treh letnih tranšah, da bodo lahko ljudje poleti nemoteno šli na kopanje.
Načrte bo treba predstaviti do najkasneje 12. ure 6. septembra 1999, nakar jih bo do 30. decembra ocenila pristojna
komisija, ki bo sprejet načrt uradno objavila oktobra ob priliki Barcola-ne. Odbornik Drossi nam je povedal, da je občinski odbor že včeraj odobril projekt, v prihodnjih dneh pa bodo javno objavili natečaj, tudi prek sredstev javnega obveščanja.
Med prisotnimi je bil tudi predstavnik sindikata gradbincev Cgil-Fillea Renato Kneipp. Dejal nam je, da bodo načrtovana dela nudila nove možnosti zaposlitve. Poleg tega bo tisto območje lahko začasno služilo tudi kot odlagališče (selekcioniranega) odpadnega materiala, z naravoslovnega vidika pa bo prišlo do olepšanja in ovrednotenja tega dela tržaške obale.
Aljoša Gašperlin
Predavanje o gobah
Občina Devin-Na-breZina in gobarsko društvo Bresadola prirejata danes ob 20.uri v občinski knjižnici v Nabrežini predavanje o gobah na krnski planoti. Predaval bo Ro-dolfo Bottaro.
V sredo predstavitev knjige »Tigrova sled «
Narodna in študijska knjižnica ter »Sklad Dorče Sardoč« obveščata, da je izšel ponatis knjige »Dorče Sardoč - Tigrova sled - Pričevanja o uporu primorskih ljudi pod fašizmom«. Predstavitev bo v sredo, 12. maja ob 19. uri v čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20/1. O knjigi bodo spregovorili Mihca Kacin VVohinz, Aleksej Kalc in Lida Turk.
Predavanje o zdravju
Občina Repentabor in Tržaška zdravstvena enota -1. okraj organizirata drevi 2. predavanje o zdravju, v ospredju bo vprašanje »znati piti za dolgo in zdravo življenje«. Predavanje bo ob 20.30 v kulturnem domu na Colu, sodelujejo pa Paolo Da Col (odgovorni za 1. okraj), Luigi Cattin (klinika tržaške univerze), Giovanni Simunich (odgovorni za zdravstveno enoto - preventivo 1. okraja), Roberto Mezzina (odgovorni CMZ Nabrežina) in Salvatore Tičali (zdravnik oddelka za odvisnost od narkotičnih in alkoholnih poživil).
Fotografska razstava združenja »Senza Confini - Brez meja«
Na sedežu kulturnega združenja »Senza Confini Brez meja« v Ul. Torrebianca 29/b bodo jutri, 8. maja ob 19. uri odprli razstavo »Podobe in obrtništvo na Madagaskarju«, ki bo na ogled do 22. maja. Obenem bodo predstaviti tudi načrt pravične in solidarne trgovine »Ravinala«. Gre za fotografsko razstavo Maria Cipohinija ter za razstavo obrtniških proizvodov, ki jih neposredno uvaža zadruga »Ravinala« iz Reggio Emilie. Dejavnost zadrug in združenj, ki se zavzemajo za »pravično in solidarno trgovino«, ni namenjena dobičku, temveč podpira načrte samorazvoja v državah na južni polobli ali pa dejavnosti, ki širijo kulturo miru in solidarnosti.
PROTEST / V GLAVNI BOLNIŠNICI
Priklenil se je z verigami
Ni se strinjal z načinom vzdrževanja klimatskih naprav
Da bi protestiral proti sedanjemu načinu vzdrževanja klimatskih naprav v nekaterih oddelkih, ki je po njegovem mnenju zgrešeno, se je 47-letni Pietro Vito Lu-dovico včeraj zjutraj priklenil na neka notranja železna vrata bol-nišniške strukture. Klimatske naprave, za katere so po mnenju Ludovi-ca izbrali zgrešen način vzdrževanja, so namreč prav v nekaterih oddelkih glavne bolnišnice. Posegla je tudi policija, vendar se je neobičajni protest zatem končal brez hujših zapletov, zadostovalo je nekaj pojasnil.
Ludovico je zaposlen pri podjetju, ki ima v zakupu vzdrževanje klimatskih naprav v glavni bolnišnici. Predvčerajšnjim je prišlo do nesporazumov z osebo, ki tehnično odgovarja za bolnišnico, čemur je sledila premestitev na drugo delovno zadolžitev.
Tako se je včeraj zjutraj priklenil na železna vrata. Na kraj je prišla izvidnica letečega oddelka kvesture, pišli pa so tudi upravni direktor in neka-
teri funkcionarji, od katerih je Ludovico zahteval pojasnilo o razlogih za premestitev. Ko je dobil odgovor, se je sam osvobodil.
SODIŠČE / PROCES BO SEPTEMBRA
Četverico Srbov dolžijo za umor Zvonka Repiča
Zaradi umora slovenskega trgovca, 56-letnega Zvonka Repiča, se bodo morah zagovarjati štirje srbski državljani, 32-letni Nebojsa Jeremič, Emil Zanovič, Marko Grandič in Zoran Radosanovič. Tako je sklenil sodnik Nunzio Sar-pietro, obtožnica pa jih dolži namernega umora v obtežil-nih okoliščinah (krutost in mafijsko početje), ugrabitve, poskusa izsiljevanja ter nedovoljene posesti orožja. Proces se bo pričel 22. septembra.
Doslej so aretirali samo Jeremiča, ki je zaprt v Trstu, ostali so na svobodi. Repiča, ki je vodil uvomo-izvozno podjetje »Addex« iz Gorice, so našli 23. oktobra 1998 na Nabrežju, bil je v prtljažniku svojega avtomobila, po telesu je imel hude opekline in je po 16 dneh umrl. Kot so ugotovili preiskovalci, je bila za Repičevo smrt kriva četverica, ki je prišla iz Beograda z nalogo, da ga kaznujejo, češ da ni poravnal nekega dolga v višini 200 tisoč nemških mark. Pri tem so se posluževali metod, ki so značilne za organizirani kriminal.
Obsojena, ker sta tujcem pomagala čez mejo
Sodni postopek proti slovenskemu državljanu, 45-let-nemu Stanislavu Luznarju iz Kopra, se je zaključil z dogovorno kaznijo enega leta in osem mesecev zapora. Luznar je bil obtožen, da je skupini Kosovarjev promagal pri ilegalnem prehodu meje. Istega prekrška so dolžili tudi hrvaško državljanko, 34-letno Tatjano Macura iz Pulja. Tudi Macurova je sprejela dogovorno kazen, v višini enega leta in šest mesecev ječe (pogojno).
Tako Luznarja kot Macurovo je policija ustavila januarja letos nedaleč od mejnega prehoda pri Rabojezu, v dveh avtomobilih sta proti Trstu peljala dvanajst Kosovarjev: v mercedesu, ki ga je vozila Macurova, je bila družina, ki jo je sestavljalo pet članov, drugih sedem tujcev pa se je stiskalo v Luznarjevem avtomobilu. Zensko so kmalu izpustili iz zapora, sodelovala naj bi s preiskovalci, medtem ko je slovenski državljan še zaprt.
INTERREGII - ITALIJA/SLOVENIJA
STORITVENI CENTER ZA OBRTNIŠTVO
INFORMACIJE ZA SVETOVALCE V PODJETJIH
Pri uresničevanju pobude Evropske unije INTERREG II Italija/Slovenija je ESA (Deželni zavod za razvoj obrti) začela s projektom »Storitveni center za obrtništvo«. V njem naj bi delovala skupina svetovalcev, ki bi bila v pomoč obrtnim podjetjem iz goriške, tržaške in videmske pokrajine pri vpeljavi gospodarskih pobud v Sloveniji.
Projekt bo predstavljen v naslednjih terminih:
V	ponedeljek, 10. 5.1999 ob 16. uri v GORICI (Auditorium furlanske kulture, Ul. Roma 21)
V	Četrtek, 13. 5.1999 ob 16. uri v TRSTU (hotel Jolly, dvorana Tommaseo, Korzo Cavour 7)
V	ponedeljek, 17. 5.1999 ob 16. uri v VIDMU (osrednja dvorana palače Kechler v videmskem kongresnem centru, Trg XX. septembra 14)
V	Četrtek, 20.5.1999 ob 16. uri v NOVI GORICI (kongresni center hotela Perla, Kidričeva ulica7)
V	ponedeljek, 24. 5.1999 ob 15. uri v PASSARIANU pri Codroipu (vila Manin)
Ostale informacije lahko interesenti dobijo pri komercialnem uradu Deželnega zavoda za razvoj obrti ESA, Ulica Ucellis 12/F, 33100 Videm/Udine, Italija, tel., 0039-043/25931, fax.: 0039-043/2593450, e-mail: esa.r.comunitarita) regione.fvg.it.
Odgovorni osebi: Roberto Michielis, Giorgio Bassi, tel.: 0039-043/2593418, tel.: 0039-043/2593401.
Unione Europea
Fondo Europeo di Sviluppo Regionale
Reaone Autonoma Friuli Venezia Giulia
(ea
I
SKffifc
gS&m
KOSOVO / VEST SE NI URADNA
DELO / V LETU 1998
Morda v kratkem šotorišče pri Proseku
Namestili naj bi tisoč beguncev, predvsem družin
V pokrajini našli 880 zaposlenih »na črno«
Sindikalni krogi hudo zaskrbljeni
Uradno sicer zanikajo, vendar vse kaže, da bodo najbrž že v ponedeljek zaceli postavljati na Božjem polju pri Proseku šotorišče za kosovarske begunce. Po nepotrjenih vesteh naj bi uredili šotore za tisoč beguncev, torej polovico od tega, kar je predvideval načrt tukajšnje civilne zaščite na podlagi podatkov, ki Jih je svoCas notranje ministrstvo posredovalo tržaški prefekturi.
Italija bo sprejela deset tisoč beguncev s Kosova, v glavnem takih, ki so jih izgnali v Makedonijo. Polovico bodo namestili v nekdanjem vojaškem oporišču v Co-misu na Siciliji, ostale Pa naj bi namestili v Apuliji in v drugih deželah, med katerimi je zelo verjetno tudi Furlanija-Julijska krajina. Vprašanje je, ali je nameščanje beguncev v šoto-rišCe na Krasu res bistveno boljša rešitiv od sedanje v šotorih na jugu Balkana. Po deželi pa je vec desetin opuščenih vojašnic, v katerih bi se begunci prav gotovo počutili ugodneje kot pod platneno streho v pričakovanju pogojev, da se lahko vrnejo na Kosovo. Begunci, ki jih bodo sprejeli v Italiji, so v glavnem družine, ženske in otroci
Na območju nekdanjega naselja barak za istrske begunce je sedaj center nekaterih organizacij Prostovoljcev in skavtov, Prostor pa je že zravnan m ima vodno napeljavo, kar bi nedvomno poenostavilo morebitno ureditev šotorišča. Verjetno Pa ne bi bilo dosti veC
dela, Ce bi prebelili eno od številnih vojašnic na Tržaškem ali po ostalih obmejnih predelih Furlanije - Julijske krajine.
Antonione
Prodiju:
pogajanja v Trstu
Predsednik deželnega odbora Ropberto Antonione je predlagal tudi novoimenovanemu predsedniku evropske komisije Romanu Prodiju, naj bi pogajanja za mir na Balkanu potekala v Trstu. Podoben predlog je Antonione že posredoval generalnemu tajniku Ozn Kofiju An-nanu prejšnji teden: v pismu je naglasil pomen predloga zimske olimpijade brez meja in zavzemanje za sožitje in mir na tukajšnjem stičišču
narodov sredi Evrope.
Solidarnost stranke komunistov s Srbi
Tržaška federacija Stranke italijanskih in slovenskih komunistov izraža v tiskovnem sporočilu solidarnost s someščani srbske narodnosti zaradi Natove agresije proti njihovi državi. Tržaški komunisti, piše v sporočilu, poudarjajo svoje stališče, po katerem je vojna proti Jugoslaviji neustavna, nelegalna in nesprejemljiva. Zahtevajo tudi, da se Italija umakne iz konflikta in da Cimprej dosežejo sporazum za prenehanje Natovega bombardiranja, kar je predpogoj za poli-
tično rešitev spopada, rešitev ki naj zavaruje teritorialno celovitost Zvezne republike Jugoslavije z jamstvom, da se vsi begunci vrnejo na dom, piše Stranka komunistov.
Ruffino in Budin o krizi na Kosovu
Drevi ob 17. uri bo v sedežu stranke levih demokratov v Ul. S. Spiri-dione 7 javna skupščina na perečo temo balkanske krize. »Pota politike za premostitev krize na Kosovu« je tema, o kateri bosta spregovorila vodja skupine levih demokratov - Oljke v obrambni parlamentarni komisiji posl. Elvio Ruffino in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin.
Pojav Črnega in sploh nezakonitega dela je moCno prisoten tudi v naši pokrajini. Tako izhaja iz podatkov, ki so prišli do izraza na zadnji seji Pokranjiske komisije za koordinacijo nadzornih dejavnosti. Komisija je ugotovila, da je v letu 1998 bilo opravljenih na tržaškem 942 inšpekcij na delu. Od teh so kar 704 naletele na večje ali manjše nepravilnosti. Od 16.779 zaposlenih v pregledanih podjetjih jih je bilo 1.091 v neurejenem delovnem razmerju, kar 880 pa je bilo zaposlenih »na Črno«.
Med drugim velja poudariti, da ta pojav ne zadeva le tujih državljanov, kot se večkrat sliši, saj je med 880 zaposlenimi »na Črno« bilo »samo« 88 delavcev brez italijanskega državljanstva. Inšpekcije so poleg tega ugotovile, da je v minulem letu bilo v naši pokrajini skupno za veC kot 11 milijard lir neplačanih socialnih prispevkov.
O tej pereči problematiki podrobneje piše tudi zadnja številka glasila sindikata FILLEA-CGIL II Sindacato, ki opozarja na potrebo, da bi inšpekcijske službe okrepile svojo dejavnost in tako prispevale k omejitvi pojava neurejenih delovnih razmerij v tržaški pokrajini. Sindikat posebej omenja samozvane zadruge, ki se tudi pri nas širijo kot gobe po dežju, a za katerimi se v resnici skrivajo najrazličnejše oblike izkoriščanja delovne sile.
DOLINA / V OKVIRU TRADICIONALNE MAJENCE
Nocoj odprtje razstav v cerkvici sv. Martina
V sredo predstavili knjigo o gozdu, danes pa se bo predstavila domača pesnica Danila Tuljak-Bandi
S polno udeležb drnacinov in vaščana s0sedjih vasi, pa tudi zi banjih gostov, je Majei F° predsinoCnim otvor a predstavitev knjig ''aski gozd -11 bosco d< Paese (foto KROMA). Prostorih SKD Valenti , °dnik je pomembr ^ajigi, ki prinaša vrst Ztlanstveno-kuI turni tenimivosti o gozdni pc teh ni nad Dolino, zapi Pozdrav domači mošl ..0r pod vodstvom Ign: Ba Ote. Ob pesmi pa s se ogasili še nekatei °udeleženi avtorj tedsvsem pa je knjig a pot spregovoril dolir s ! župan Boris Pangeri d) je tudi krajevna upri , a sodelovala pri dvojr NBižni izdaji. Ob le-t< s tel bistven prispeve Športnega in kultni si °a združenja gozdni Sn^b F~JK’ Okrajneg v barskega nadzorniši Za Vi 'testu, Odborništv okolje Pokrajine Trs attne družbe SIOT i
Zadružne kraške banke.
Po sinočnjem ljudskem ocenjevanju domačih vin, ki bodo razstavljena na vsakoletni občinski razstavi, se majenca nocoj nadaljuje s prireditvijo, na kateri bosta odprti obe umetnostni razstavi in bo predstavljena občinstvu prva pesniška zbirka domačinke Danile Tuljak-Bandi.
Kulturni dogodek bo v cerkvici sv. Martina, kjer bo vse te dni možen tudi ogled razstvaljenih izdelkov, z začetkom ob 20. uri. Ob tej priložnosti bosta zapela oba dolinska zbora, v samostojni in pa mešani zasedbi. Beseda bo stekla o ustvarjalnosti likovnikov -ljubiteljev iz Brega in okolice, ki so ob letošnji izvedbi še posebno številno prisotni in v ponudbi pestri. Ob le-teh bo kot vsako leto na ogled tudi umetnostna obrt, ki jo ustvarjajo ela-
ni Slovenskega deželnega gospodarskega združernja. Nocojšnji dogodek bo še posebno bogat v besedni ustvarjalnosti, saj bo to priložnost, na kateri se bo našemu občinstvu prvič
predstavila pesnica Danila Tuljak-Bandi, doma iz Koštabone, sicer pa vrsto let živeCa v Dolini. Pred nedavnim je pri koprskem društvu Capris izšla njena pesniška zbirka v koštabonskem,
dolinskem narečju in knjižnem jeziku z naslovom Žrjavka pud pape-lom. Nocoj bodo o njej spregovorili Boris Pangerc, Ester KoCevar, Ne-rina Švab in Mirela Arzenšek. (dam)
NOVICE
Spet pokušnja v bara Malabar
Nocoj, od 18.30 dalje so ljubitelji vina vabljeni v tržaški Malabar, na 500. pokušnjo. Protagonsti veCera je tokrat upravitelj bara na trgu San Giovanni Walter Cusmich. Kakih 100 uglednih proizvajalcev je ponudilo svoje steklenice za jubilejni degustacijski večer. Na pravi »loteriji« bo vsakdo dobil za kupon eno od izžrebanih vin: Torres (Španija), Gaja (Piemont), Bel-lavista (Franciacorta), Lapostolle (Čile), Kracher (Avstrija), Miani (F-Jk), Antinori (Toskana), Cloudy (Nova Zelandija), Chateau Musar (Libanon), Duval-Le-roy (Chamnpagne), Vosne-Romanee (Burgundija), slovenska vina z obeh strani, SimCiC. Kante, Gravner in drugih 90...
Praznik bo obogatil znani uvoznik francoskih sirov Angius, ki bo ponujal izbrane sire znamke Ceneri er fils: Le Brie de Nangis, Pove de Touraine, Roquefort A.O.C.
Trst za napredek in svobodo znanosti
V minulih dneh je bil občni zbor mednarodne fundacije Trst za napredek in svobodo znanosti. Zasedanje je potekalo na sedežu Tržaške hranilnice (CRT), na njem pa so med drugim napovedali skorajšnje odprtje novega sedeža Laboratorija za znanstveni imaginarij v rezidenčni hiši Centra za fiziku v Grljanu. To naj bi predstavljalo zametek snujočega se Science centra, modernega znanstvenega muzeja, za katerega je dala pobudo Občina Trst v sodelovanju s tržaško pokrajinsko in deželno upravo. Projekt je podprl tudi podtajnik pri ministrstvu za univerzo in znanost Antonino Cuffaro.
Na obenem zbom so poudarili, da danes znanstve-no-kultuma industrija zaposluje v Trstu okrog 3.800 ljudi in da pomeni kakih 300 milijard lir javnih prispevkov letno. Opozorili so vse krajevne javne ustanove ter gospodarske sile, naj se zavedajo, kakšno bogastvo vse to predstavlja ter jih pozvali, naj ga pomagajo razvijati.
Prošnje za delovna mesta
V	uradu deželne agencije za delo v Ul. Fabio Severa 46/1 bodo v ponedeljek, 10. in v torek, 11. maja od 9.30 do 12.30 sprejemali prošnje za delovno mesto na Občini Repentabor, in sicer za pomočnika na domu (doloCen Cas 6 mesecev, 18 ur na teden, znanje slovenskega jezika, vozniško dovoljenje kat. B). Pred-stavih je treba mod. C/l (ah roza izkaznico), delovno knjižico, davCno prijavo za leto 1998 in po potrebi družinski list.
V	istem uradu (v sobi M) bodo do 21. maja sprejema-li tudi prošnje za dve delovni mesti v zvezi z načrtom z za profesionalno vključevanje, ki ga je pripravila Zveza industrijcev. Uresničevanje naCrta bo trajalo 7 mesecev.
V	uradnem listu št. 28 od 9. aprila (4. posebna serija) je razpis natečaja za kapelnika karabinjerske godbe (oficir s činom majorja). Italijanski drežavljani moškega spola, ki se želijo udeležiti natečaja, lahko do 10. trn. predstavijo ustrezno prošnjo. Podrobnejše informacije nudijo v državnem centru za selekcije in rekrute (tel. 06/33566916 od 8. do 17. ure).
V	uradnem listu št. 30 (4. posebna serija) od 16. aprila pa je objavljen razpis natečaja za 210 naborniških podporočnikov. Prošnje je treba do 15. junija poslati na sedež finančne straže za nabornike (Ul. della Bat-teria di Porta Furba 34, 00181 Rim - Appio).
Cepljenje lisic v dolinski občini
V dolinski občini bodo 11. in 12. maja nastavljali vabe za ustno cepljenje lisic. Zato morajo lastniki psov in mačk. Čimbolj omejiti njihovo kroženje v obdobju 15 dni po nastavljanju vab. Pse lahko peljejo naokrog samo na vrvici, Čeprav imajo nagobčnik. Za kršitelje je predvidena kazen.
Proces zaradi domnevnih nepravilnosti pri KZP
Zaradi domnevnih nepravilnosti pri dobavi opreme za »center za porode« pri Krajevnem zdravstvenem podjetju bodo sodili štirim uslužbencem podjetja (Daniela Gerin, Dario Bianchi, Roberto Ballaben in Sergio Volpe), ki jih dolžijo izkoriščanja uradne funkcije ter ponarejanja v javnih aktih. Četverica naj bi na razne načine favorizirala eno od podjetij, ki so se potegovala za dobaVo pohištva za sedež v Ul. Locchi. Preiskava se j^ pričela na podlagi prijave, ki jo je v prvih mesecih leta 1997 vložilo eno od podjetij, ki je bilo izključeno z zakupa.
Kradla oblačila: obsojena na 40 dni zapora
Tržaški prizivni sodniki so potrdili kazen, na katero je sodišče v TolmeCu 10. oktobra pred dvema letoma obsodilo 28-letno Tržačanko Fabiano Benes, in sicer na 40 dni zapora. Zaradi dogodkov v veleblagovnici »Supercoop« z 2. novembra 1996 so Be-nesovo sprva osumili ropa, kasneje pa so sodniki obtožbo spremenili, dekle so obtožili kraje in groženj v obtežilnih okoliščinah.
Benesova je novembra pred tremi leti obiskala omenjeno veleblagovnico, izbrala si je nekaj oblek, vendar jih ni plačala, a predno je odšla, je še grozila direktorju, ki jo je hotel ustaviti.
TRNOVCA / V SOBOTO
Spacal prvi gost galerije v Bajti
Zakonca Škerk načrtujeta ustanovitev nove kulturno-muzejske fundacije
V primerno preurejenih prostorih nekdanjega kmečkega poslopja velike domačije zakoncev Jožeta in Zore Skerk v Bajti pri Trnovci bo zaživela nova umetnostna galerija. Prva, ugodna na-
poved galerijske dejavnosti je bila sicer predstavljena že lani z razstavo »domače gospe«, slikarke Zore Koren Skerk. Tokrat bodo v dokaj razsežni galeriji na tržaškem Krasu dana na ogled
ŠKRAT / GLASILO SKLADA M. CUK
Prispevki za razmišljanje o problemu vzgoje otrok
»KonCno je novi Škrat izšel,« je v uvodnih besedah zapisala odgovorna urednica revije Škrat Jelka Cvelbar, glasila Sklada Mitja Čuk z OpCin. »Tokrat nameravamo našim bralcem nuditi zanimivo branje, ki naj jim bo v pomoč pri razmišljanju o našem vsakdanjem početju ter o vzgoji in izobrazbi mladih. S takšnim upanjem in željami stopamo v deveto leto izdajanja naše revije. To pa je hkrati tudi deveto leto delovanja Sklada Mitja Čuk pod geslom “Pomagajmo otrokom”,« je zaključila svoje uvodne besede Cvelbarjeva.
V tokratni številki so prispevki Renata Ferra-rija z naslovom »Murva«, članek z naslovom »Nasilje v šoli«, ki ga je napisala Jelka Cvelbar, razmišljanje prof. Alenke Rebula o kulturi miru, »Zgodba i Mihcu«, ki jo je napisala Valentina Destri, pa še drugi prispevki Jelke Cvelbar. Med temi je pogovor s Katjo Zabukovec, pobudnico Društva za nenasilno komunikacijo iz Ljubljane, ki zanimivo govori o dejavnosti svoje organizacije.
Prof. Jasna Merku je pripravila daljši članek v spomin na priznanega mnetnika Stepana Zavrtela, ki je bil ena ključnih osebnosti za ravoj evropske vzgojne in umetniške ilustracije za otroke. V članku obravnava tudi Zavrtelov doprinos na področju didaktike in estetske vzoje.
Tanja Tomažič ima v tokratni številki članek z naslovom »Stare in mlade otroške igre«, v katerem se spominja časov, ko so se otroci še igrali z lesenim vozičkom, s punčkami iz cunj, fantje pa so piskali in se šli »kozo klanf«.
Zanimiv je prispevek o »sezonski nadlogi klopov«, ki ga je revija pona-tisla iz revije Zdravstveno varstvo Inštituta za varovanje zdravja v Ljubljani. Njegova avtorica je dr. Alenka Kraigher.
Glasilo zaključuje tokratno številko še z »igricami za boljši jezik« Vere Tuta, s »telovadbo za otroke« Ivana Peterlina, s prispevkom Ilonke Fabjan pod naslovom »Izlet v Kobdilj« ter z razmišljanjem uredništva o delu s prizadetimi mladimi osebami in pristopu do reševanja teh problemov. (N.L).
dela tržaškega umetnika Lojzeta Spacala. Otvoritev razstave bo v soboto, ob 19. uri, slikarja-grafika, ki se bo udeležil otvoritve, bo ^predstavil kritik Zoran Kržišnik, zbranim pa bo na voljo tudi nov katalog Spaca-lovih del.
Kot je v kratkem razgovoru povedala Zora Koren Skerk, tokrat v svojstvu organizatorke, bo na ogled obširen izbor Spacalo-vih slik v mešani tehniki (okrog 60), razstavljene pa bodo tudi njegove grafike. Razstava bo odprta do 3. julija, Spacalova dela pa si bo mogoCe ogledati ob četrtkih, petkih in sobotah od 17.30 do 20.30, ob nedeljah pa dopoldne od 10. do 13. ure.
Sobotno odprtje Spacalove razstave bo obogatil kulturni program, ki ga bodo oblikovali glasbenika Črtomir SiškoviC (violina) in Simona Mal-lozzi (harfa) in igralka Nikla Panizon.
Spacalova razstava se vključuje v obširnejši projekt zakoncev Skerk, ki ga predstavlja ustanavljajoča se (prišlo je do birokratskih zastojev) kul-turno-muzejska fundacija. In kako sta prišla do takšne zamisli? Preprosto zato, je povedala Zora Koren, da bi se v dobi, v kateri vse izginja, tudi kaj lepega in pomembnega ohranilo, bip
Na sliki risba domačije zakoncev Skerk v Bajti
ŠOLA / SV. JAKOB IN ROJAN
Poučne ekskurzije za utrditev znanja
Profesorji so v tem letu pripravili vrsto izletov v bližnjo okolico in čez mejo
S skupino kakih 25 dijakov šol od Sv. Jakoba in iz Rojana sta pred dnevi obiskali Repen, kjer so se najprej srečali z Vesno Guštin, nato pa so si ogledali še PuriCe-vo domačijo.
Pogovor z av-torico znane knjige »Je veC dnevov kot klobas«, predsednico domačega društva in tudi domačinko, ki »od blizu« spremlja Kraško ohcet. je bil prijeten in zanimiv. Na PuriCevi domačiji pa so si dijaki pobliže ogledali domače živali so kot kokoši, zajce, konje in krave, ki jih sicer nimajo priložnosti pogosto srečati, kje še spoznati, nato pa se podali v vinograd in sadovnjak Najbolj so jim
bili všeC zajci in konji.
Sicer pa obisk v Re-pnu ni bil edina pouCna ekskurzija.
»Ob koncu oktobra smo bili v Rižarni in v tistem kratkem Času' doživljali spomine na to, kar so žrtve tega uničevalnega taborišča preživele«.
Potem so dijaki šentjakobske šole skupno z vrstniki sedaj povezane rojanske šole, obiskali StiCno na Dolenjskem. Tu je ci-sterjanski samostan, v bližini je Jurčičeva domačija, vsepovsod so lepo vzdrževane turistične kmetije, in tu je gostom iz Trsta pripravila lep sprejem tudi osnovna šola na Muljavi. Ob tej priložnosti so ogledali tudi Trubarje-
Nocoj v Prosvetnem domu Prešeren v originalu in v italijanskem prevodu
V openskem Prosvetnem domu bodo nocoj ponovno zaživele Prešernove poezije v originalu in v italijanskem prevodu Giorgia Depan-gherja. Večer poezije prirejajo Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, krožek Istria, Skupina ’85 in krožek Ob pečini-La rupe in bo osredotočen na avtorja najnovejšega italijanskega prevoda Prešernovih pesmi. Drevišnjo prireditev, ki se bo začela ob 20.30, bo uvedla prof. Patrizia Va-scotto, dobra poznavalka Prešernovega dela, poezije v slovenščini in italijanščini pa bosta podala Drago Gorup in Ester Soccolich.
Giorgio Depangher je v našem proštom znana osebnost, na literarnem področju je poznan kot ustvarjalec in prevajalec, na političnem pa predvsem kot bivši devinsko-nabrežinsM župan. Kot je sam že večkrat povedal, se je prevajanja Prešernovih poezij lotil z namenom, da bi sodobnemu ita-lijanskemu bralcu približal lepoto ustvarjanja slovenskega pesnika iz prejšnjega stoletja, zato se je opredelil za smiselno in ne dobesedno prevajanje.
vo domačijo. Skupino so vidile profesorice Irena, Mirjam in Maja. Vrteme ni bilo naklonjeno, ves Cas je deževalo, dijaki pa so se, kljub temu dobro imeli in bili z izletom zelo zadovoljni.
Dijaki obeh šol so sodelovali na natečaju »La costa ecosostenibi-le« (uporaba okolja ob spoštovanju njegovih pravil). Dobro so se odrezalki, saj so kot nagradi dobili celodnevni ekskurziji v Miramarski rezervat in 6. maja k izlivu Soče. Za konec leta bosta šoli pripravili še dan pouka v naravi.
Za zaključek so profesorice povedale, da je bila šola na zimskih počitnicah na v Trbižu, kjer je bil tudi ravnatelj šole prof. Aleksander Kriscijak. 28. aprila so dijaki šole obiskali Ljubljano, kjer so se najprej ustavili v muzeju v Bistri pri Vrhniki, nato so si ogedali Cankarjev dom v Ljubljani in še druge znamenitosti. Spremljali sta jih dve profesorici in ravnatelj.
Sola je opravila še druge ekskurzije in izlete, kot na primer v Nabrežino, kjer so se spoznali s sredozemskim rastlinstvom in kraškimi posebnostmi.
MogoCe smo kaj tudi izpustili, vendar že navedeno kaže, sa se šoli od Sv. Jakoba in Rojana trudita, da bi nudili dijakom Cim veC znanja in možnosti, da bi spoznali bližjo in širšo okolico z vsemi njenimi glavnimi značilnostmi.
Neva Lukeš
ŠOLSTVO / SREČANJE PEDAGOŠKIH LICEJEV
Dijaki iz Ferrare obiskali PD
V Trstu so na obisku v pedagoškem liceju Antona Martina Slomška
Štirje razredi pedagoškega liceja Car-ducci iz Ferrare, ki se mudijo na ekskurziji v Trstu, so včeraj popoldne v spremstvu ravnatelja in profesorjev slovenskega pedagoškega liceja Antona Martina Slomška obiskali uredništvo
Primorskega dnevnika, kjer jim je odgovorni urednik Bojan Brezigar obrazložil delovanje in probleme dnevnika ter jih v kratkem seznanil zb zgodovino Primorskega dnevnika in na splošno slovenskega tiska v Italiji (Foto KROMA).
TEDEN PO SMRTI
Zadnji pozdrav prijateljev nepozabnemu Rajku
Ni peresa, s katerim bi se dalo opisati občutke, ki so nas obšli, ko se je kot blisk razširila vest o tvoji nenadni smrti.
Nemogoče nam je verjeti, da je glas tvoje harmonike za vedno utihnil in da ne bomo veC slišali tistih krasnih melodij, ki si jih poznal samo ti in ki si jih tako občuteno igral in prepeval.
Rajko, harmonika je bila tvoja zvesta spremljevaka že od mladih let in ob njenih zvokih smo preživeli mnogo prijetnih trenutkov. Bil si edinstven in nenadomestljiv. Praznino, ki jo pušCaš v naših srcih, bo težko napolniti.
Prerana in kruta smrt te je za vedno odtrgala iz srede tvojih najdražjih.
Dragi Rajko, hvala
ti za prijateljstvo, ki si ga nesebično delil z nami, hvala za tvojo razpoložljivost do vseh, ki so te poznali, za nasmeh in dobro voljo, ki si jo vzbujal v nas ob glasu tvoje harmonike.
Ne bomo te pozabili. Za vedno boš živel v naših srcih kot lep spomin.
Tvoji prijatelji
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
7.	maja 1999
GIZELA
Sonce vzide ob 5.45 in zatone ob 20.18 - Dolžina dneva 14.33 - Luna vzide ob 1.21 in zatone ob 10.55
Jutri, SOBOTA,
8.	maja 1999
VIKTOR
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,7 stopinje, zračni tlak 1019,5 mb narašča, veter 39 km na uro vzhodnik severo-vzhod-nik, burja s sunki do 75 km na uro, vlaga 49-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 12,1 stopinje.
[ ; LEKARNE
Od ponedeljeka, 3. do sobote, 8. maja 1999
Normalen umik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Venezia 2 (tel. 040 308248), Ul. Curiel 7 (tel. 040 281256).
Bazovica - Ul. Gruden 27 (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Venezia 2, Ul. Curiel 7, Ul. Ginnastica 6.
Bazovica - Ul. Gruden 27 (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 (tel. 040 772148).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
KINO
ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Shakespeare in love«, r. John Madden, i. Gwyneth Paltrovv, Joseph Fiennes.
EXCELSIOR - 17.55, 20.05, ,22.15 »Scherzi del cuore« r. VVilliam Carroll, i. Sean Con-nery, Gena Rovvlands, Gillian Anderson.
EXCELSIOR AZZURRA -
17.30, 19.45, 22.00 »Fino a prova contraria« i. - r. Clint Eastvvood, i. James Woods, Diane Venom.
AMBASCIATORI - 17.30,
19.45,	22.10 »Matrbc«, i. Kea-nu Reeves.
GIOTTO MULTISALA 1
(Ulica Giotto 8) - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Segreti«, i. Mi-chelle Pfeiffer in Jessica Lange.
GIOTTO MULTISALA 2 -
17.45,	20.00, 22.15 »I misera-bili«, r. Bille August, i. Liam Neeson, Geoffrey Rush, Uma Thurman.
NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Taxxi«, f-Luc Besson, i. Sam Naceri, Marion Cotillard.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15,22.15 »Beowulf«> i. Cristopher Lambert.
NAZIONALE 3 - 17.45, 20.00, 22.15 »Le parole che non ti ho detto«, i. Kevin Cost-ner, Paul Nevvman.
NAZIONALE 4 - 16.20, 18.10, »La vita e bella« r. - *• Roberto Benigni. Ob 20.00, 22.15 »A prima vista« i. Val Kilmer in Mira Sorvino.
MIGNON - »8 mm - delitto a luči rosse«, i. Nicolas Gage, Joaquin Phoenbc. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CAPITOL - 16.00, 18.00. 20.00, 22.10 »A civil action«, j-John Travolta in Robert Duvall-
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La polveriera« r. Goran Paskaljevic, i. Miki Manojl°' vic, Mirjana Jokovic.
S)(L®wiiiMeiK©
MfiJ" BmtLM® ©[LEE)^[LaS(gE
RENE CLAIR
SLADKE ŠIBKOSTI ŽENA
v režiji DUŠANA MLAKARJA
PREMIERA	danes, 7. maja, ob 20.30 RED A in F
PONOVITVE jutri, 8. maja, ob 20.30 RED B
v nedeljo, 9. maja, ob 16.00 RED C v torek, 11. maja, ob 20.30 RED D
V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V BOLJUNCU Za nedeljsko predstavo je SSG poskrbelo za avtobuse, katerih se lahko poslužijo naši abonenti. Avtobusa bosta odpeljala z OPČIN (trg ob tramvajski postaji) in s TRGA OBERDAN, ob 15. uri. Po predstavi bosta avtobusa pospremila abonente na Majenco, kjer se bodo lahko posladkali. Odhod iz DOLINE po dogovoru.
Ob vsaki predstavi bo SSG delilo obiskovalcem kupone, s katerimi bodo lahko brezplačno pejeli sladico na Majenci v Dolini v dneh od 8. do 11. maja.
K pobudi ob zaključku gledališke sezone je prispevala
Q Zadružna kraška banka
Raduski oder
vabi ob zaključku TEČAJA LEPE GOVORICE na okroglo mizo:
ODNOS MED NAREČJEM, POGOVORNIM JEZIKOM IN KNJIŽNIM GOVOROM
Sodelovali bodo
ŽIVA GRUDEN, MIROSLAV KOŠUTA in JOŽE FAGANEL
Večer bo danes, 7. maja ob 18. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3
majcncii '99
Dolino, 5. - 11 .mojo 1999
nocoj, 6. maja ob 20. uri v Cerkvici sv. Martina * v sodelovanju s SKD V. Vodnik in SDGZ
j odprtje razstav likovnikov in umetnostnih obrtnikov, predstavitev pesniške zbirke Zrjavka pud | pepelon Danile Tuljak, pojeta moški zbor in dekliška skupina Valentin Vodnik
Od 18. do 20. ure v dvorani SKD Vodnik in v Mladinskem Kiozku Razstava likovnih izdelkov malčkov otroških vrt-Cev in učencev OS Didaktičnega ravnateljstva Dolina
. V sredo, 5. maja 1999 I® na športni fakulteti v Ljubljani z odliko diplomirala
Petra
Križmančič
iz Gropade.
•Z njo se veselijo vsi domači
S
ČESTITKE
^ Moja sestra PETRA •OZMANCIC je v sredo, J .^aja 1999 na Ijubljan-j. 1 fakulteti za šport pro-
lik°r'Ca PostaM *n se z °d-
j ko ter pohvalo izkazala.
kj vpega srca ji Želim, da titoprej po naših šolah PouCevala. Nikol.
Š	IZLETI
Klub prijateljstva
izl1 V s°boto, 29. maja na - 6t v sečoveljske soline, rQ Ze) soli, Piran in Porto-^ • Vpisovanje do 15. h. Ja v novi knjigarni For-j^ato, Ul. Valdirivo 23/C, 04oa teL št. 040-43194 ali Ura,'®39949 v večernih
EV^ISKA SEKCIJA VZ1 aid -----------—
krn
STnV^ ANTONČIČ
V- JAN v sodelovanju
e na tel. št.
KfntL	suueiuvanju
Ded i0rn KRUT prireja etlo! )°’ 16- maja 191
gose £evni izlet v Dra tna '.Kropo in Bled. Infc
Vsg^fOTOR KLUB va
Dede];ane in Prijatelje cilci; j?’ 3o- maja na mot Za	izlet v Benecij
tej n!sn'n° in informaci ?'jJ35-5268055 (Mitja'
^Or PNiJA repent.
iun^l Prireja od 17. do 2 , 9"dnevni romars Rretanijo in Nc
‘zlet v
Danri-- manijo in inc
dotn p,0.s kratkim ogl Di0 .Driza. Obiskali b veJa ■ t.Lisieux, kjer je : ferg . je Pokopana Sve ^Ostih ^Diota Jezus 11 )e še 6 mest. ;
prijavo in ostale informacije lahko kličete na tel. št. 040-327118 od 8. do 9. ure ali na št. 0335-8186940.
li PRIREDITVE
MAJENCA ’99, Dolina, od 5. do 11. maja 1999. Danes, 7. maja ob 20. uri odprtje razstav umetnostnih obrtnikov in domačih likovnikov ter predstavitev pesniške zbirke Danile Tuljak Žrjavka pod pepelon, v cerkvici sv. Martina, z nastopom MoPZ in dekliške skupine Valentin Vodnik. Jutri, 8. maja ob 18. uri odprtje kioskov, ob 18.30 otvoritev in nagrajevanje 43. občinske razstave domačih vin, od 21. ure dalje in vso noc postavljanje maja. V nedeljo, 9. maja ob 15. mi odprtje kioskov, ob 17. uri koncert Pihalnega orkestra iz Slovenskih Konjic, ob 18. uri nastop folklorne skupine iz Pazina, ob 19.30 prihod Parterjev in Parterc in otvoritev plesa, nato ples z ansamblom Zamejski kvintet. V ponedeljek, 10. maja ob 18. uri odprtje kioskov, ob 19. uri nagrajevanje natečaja Moj domači kraj v dvorani SKD Valentin Vodnik, od 21. me dalje ples z ansamblom Tri bote. V torek, 11. maja ob
17.	uri odprtje koškov, ob
18.	uri koncert Pihalnega orkestra Breg, ob 19. mi slovesno podiranje maja. Vsak dan je v Mladinskem krožku in v dvorani SKD V. Vodnik od 18. do 20. me na ogled razstava likovnih izdelkov učencev Didaktičnega ravnateljstva v Dolini.
KD SKALA iz Gropade priredi jutri, v soboto, 8. maja 1999 ob 20.30 v Zadružnem domu v Gropadi KULTURNI VEČER MLA-
DIH PEVCEV. Sodelujejo Mladinski zbor Bazovica, Mladinski zbor France Bevk iz Šmarij pri Kopru in Mešani pevski zbor Oton Zupančič iz Standreža. Vabljeni!
SKD JOŽE RAPOTEC -
Prebeneg vabi v nedeljo, 9. maja 1999 ob 15.30 na podiranje maja ob spremljavi Pihalnega orkestra iz Slovenskih Konic.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, SKD RDEČA ZVEZDA in OBČINSKA KNJIŽNICA IZ SALEŽA v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prisrčno vabijo na predstavitev knjige DROBCI NA PARKETU. Sodelovali bodo avtor Ace Mermolja, književnik in esejist Miran Košuta, gledališki igralec Vladimir Jurc in MePZ RdeCa zvezda. Literarni večer bo v četrtek, 13. maja 1999 ob 20.30 v Društvenih prostorih v Saležu.
^ OBVESTILA
OBČINA REPENTABOR in TRŽAŠKA ZDRAVSTVENA ENOTA organizirata 2. predavanje o zdravju, danes, 7. maja ob 20.30 v Kulturnem domu na Colu. Sodelujejo dr Paolo Da Col (odgovoren za 1. okraj), prof. Luigi Cattin (klinika tržaške univerze), dr. Gio-vanni Simunich (odgovoren za zdravstveno enoto -preventivo 1. okraja), dr Roberto Mezzina (odgovoren CMZ Nabrežina), dr. Salva-tore Tičali (zdravnik oddelka za odvisnost na narkotična in alkoholna poživila). Obravnavan argument bo: znati piti za živeti dolgo in zdravo. Vljudno vabljeni!
OBČINA DEVIN-NA-B REZINA in MIKOLOSKO DRUŠTVO BRESADOLA
organizirata ciklus predavanj o mikologiji. Drugo srečanje na temo Gobe na kraški planoti bo danes, 7. maja ob 20. uri v Občinski knjižnici v Nabrežini. Predaval bo Rodolfo Bottaro. Vljudno vabljeni!
RADIJSKI ODER vabi ob zaključku Tečaja lepe govorice na diskusijski večer o odnosu med narečjem, pogovornim jezikom in knjižnim govorom. Pri okrogli mizi bodo sodelovali Živa Gruden, Miroslav Košuta in Jože Faganel. Večer bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, danes, 7. maja ob 18. mi. Vabljeni udeleženci tečaja in vsi, ki jih ti problemi zanimajo.
KNJIŽNICA PENKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, KROŽEK ISTRIA, SKUPINA TRST 85 in KROŽEK OB PECINJ-LA RUPE - Danes, 7. maja, ob 20.30 bo naš gost prof. Giorgio De-pangher, avtor najnovejšega prevoda Prešernovih poezij. Večer bo uvedla prof. Patrizia Vascotto. Pesmi bosta brala Ester Soccolich in Drago Gorup.
SLOVENSKI KULTUR-
NI KLUB - (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 8. maja, ob 19. uri, na ogled filma ŽIVLJENJE JE LEPO (La vita š bella), Roberta Beni-gnija. Zgodovinsko ozadje filma (nacistična koncentracijska taborišča), bo osvetlil mladi zgodovinar Peter Ra-detič, sam film pa bo predstavila maturantka Erika Hrovatin.
VSEDRŽAVNO DRUŠTVO ZA VZAJEMNO POMOČ (Societa nazionale di mutuo soccorso Cesare Poz-zo) vabi člane na redni občni zbor, ki bo jutri, v soboto, 8. maja ob 9. mi v prostorih deželnega sedeža v Trstu, Ul. Giustiniano 8. Na dnevnem redu predlogi za popravke pravilnika in volitve vodstva.
SK DEVIN vabi člane in prijatelje na družabni večer, ki bo potekal na Stu-beljevi domačiji v Sempo-laju v soboto, 8. maja s pričetkom ob 19.30. Iz organizacijskih razlogov je nujna prijava na novi tajniški tel. št. 040-2024017
ali 040-220423. Kot običajno, bo potekalo nagrajevanje tečajnikov in tekmovalcev ter udeležencev naših odsekov. Poskrbljeno za kapljico in prigrizek.
TABORNIKI RMV bomo v sodelovanju s CARITAS zbirali pomoč za žrtve vojne na Balkanu, in sicer odeje, rjuhe, spalne vreče, plenice, zdravila, telefonske kartice, trajno hrano, milo, zobno pasto, brisače, SCetke, igrače in denar od 10. do 15. maja od 15.30 do 19.30 v Kulturnem domu na Proseku.
OBVESTILO REJCEM -
Kmečka zveza vabi svoje člane rejce, ki prodajajo mleko neposredno na domu, da sporočijo njenim uradom točen podatek o količini prodanega mleka v obdobju od 1. aprila 1998 do 31. marca 1999. Omenjeni podatek izhaja iz razpredelnice v katero beležijo mesečne prodaje. Glede na to, da je treba omenjeni podatek sporočiti Ustanovi za Kmetijsko Tržišče (nekdanja AIMA) najkasneje do 10. maja, so rejci zaprošeni, da zgoraj zapisano čimprej storijo.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu vabi v ponedeljek, 10. maja na pogovor ob izidu knjige IZGUBLJENI SPOMIN NA ANTONA KO-
ROŠCA, ki vsebuje spomine Ivana Ahčina. Pogovor bosta vodila mednika, zgodovinarja Bojan Godeša in Ervin Dolenc v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3, s pričetkom ob 20.30. Vljudno vabljeni!
MALČKI, VRTNARICE, UCENCI IN UČITELJICE DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA V DOLINI vabijo na ogled razstave likovnih in ročnih izdelkov, ki so jo ob priliki Majence pripravili v mladinskem krožku v Dolini. Razstava bo odprta vsak dan do torka, 11. maja od 18. do 20. me.
V DVORANI SKD V. VODNIK v Dolini so do torka, 11. maja od 18. do 20. me na ogled likovni in pisni izdelki učencev, ki so se udeležili prvega literarnega in likovnega natečaja Moj domači kraj.
MOSP (Ul. Donizetti 3) vabi na ART SCHOOL - OD ZAČETNIKA DO UMETNIKA. Ce se želiš naučiti tehnik risanja in slikanja ali izpopolniti že poznane tehnike, pridi VSAK TOREK, ob 20. mi na Ul. Donizetti
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA, SKLAD DORCE SARDOČ - izšel je ponatis knjige Dorče Sardoč - Tigrova sled (pričevanje o uporu primorskih ljudi pod fašizmom). Predstavitev bo v sredo, 12. maja 1999 ob 19. uri v čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1. O knjigi bodo spregovorili Milica Kacin Wohinz, Aleksej Kalc in Lida Turk. Vljudno vabljeni!
TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in KRUT vabijo na odprtje razstave Pozdrav iz Trsta -Saluti da Trieste - Grafi aus Triest, razglednice, dopisi in dokumenti iz zbirke inž. Petra Merkuja. Ob prisotnosti avtorja bo razstavo otvo-ril prof. Jože Pirjevec. Galerija TK, v sredo, 12. maja 1999 ob 18. mi.
VSEM KULTURNIM IN ŠPORTNIM DRUŠTVOM -napovedan izobraževalni tečaj za prilagoditev zakonodajnemu odloku št. 155/97 (upoštevanje higienskih pravil pri šagrah in podobnih prireditvah) bo v petek, 14. maja v mali dvorani SK centra v Zgoniku, od 18. do 22. ure. V najkrajšem, času naj se kulturna oz. športna društva zglasijo pri odgovarjajoči krovni organizaciji za prijavo vsaj enega udeleženca na enem izmed zgoraj navedenih tečajih: za prijave in morebitna dodatna pojasnila se obrnite na made ZSKD (tel. 040-635626) in ZSSDI (tel. 040-635627).
KD KRAŠKI DOM pod pokroviteljstvom ZSKD -
Trst in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA iz Celovca vabita na odprtje etnološke razstave o lanu in ovci Narodopisne zbirke SPZ iz Celovca KO BO CVETEL LAN, v soboto, 15. maja ob 20. uri na sedežu Konzorcija vin Kras v Repnu. Sodelujejo Irena Destovnik, Janko Malle in kvartet Rož iz Škofič. Vljudno vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 17. maja na predavanje patra MAKSA KLAJNŠKA, rektorja samostana in božje poti na Ptujski gori. Govoril bo na temo »S Kristusom v tretje tisočletje «. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30.
KD FRAN VENTURINI vabi člane in prijatelje, da bi pomagali pri pripravi prostora za šagro. Dela potekajo vsak dan.
SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1.) poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. me; 2.) poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. me; 3.) poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. me. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Vpis (do 16. maja) in informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289).
SKLAD MITJA CUK obvešča, da organizira v okvira svetovalnice za vzgojo in razvoj pri logopedinji skupinsko korekcijo nepravilne izgovorjave glasu R. V poštev pridejo otroci osnovnih šol. Število mest je omejeno. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 040-212289 v dopoldanskem času.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
PRODAM Opel Corsa 1.4, kataliziran, letnik 93,
86.000	km, v odličnem stanju. Tel. 0335-5268055.
PRODAM dve klavirski harmoniki, prva ima 60 basov in 2 registra, druga 60 basov s 3 registri, generalno obnovljeni. Tel. št. 040-228168. Obisk ali telefonirati od 12. do 14. me ali od 18. do 20. me.
LANCIA DELTA 1300 LX, temno rdeča, letnik junij 91, opravljena revizija,
95.000	km, motor, gume in notranjost v odličnem stanju, prodam za
4.300.000	lir. Tel. na št. 040-228779 v večernih mah.
RESTAVRACIJA nujno išče natakarico ali natakarja. Tel. št. 040-226889.
PODARIMO simpatične psičke majhne rasti. Tel. 040-200865.
PRODAM rusticno kuhinjo v dobrem stanju z belo tehniko, mizo in klopjo, dim. 300x230 cm. Tel. 040-575145.
PRODAM po dobri ceni rabljen zmrzovalnik s šestimi predali, v dobrem stanju. Tel. 040-575145 ali 040-350150.
PRODAM autobianchi A112, 170.000 prev. km, letnik ’84, cena 500.000,-lir. Tel. 040-299096 v večernih mah.
PRODAM opremo kuhinje iz svetlega hrastovega lesa s štedilnikom, hladilnikom in pomivalnim strojem ter mizo s stolom in klopjo. Cena 1.500.000. lir. Tel. 0335/6328351.
PRODAM pohištvo za dnevno sobo, sestavljeno iz veC delov: omara, knjižna omara, miza, divan - vse iz hrastovega temnega lesa. Cena 2.000.000 lir. Tel. 0335/6328351.
ICS - Italijanski konzorcij za solidarnost išče omare za sprejemni center za begunce. Klicati na tel. št. 040-635265 v večernih mah (Majda).
MEDNARODNO PODJETJE nudi možnost
zaposlitve v industrijskem sektorju. Delovno okolje: R. Slovenija, dežela Veneto in dežela Lombardija. Pogoji: višješolska izobrazba, znanje slovenščine in italijanščine (zaželjena je angleščina), pripravljenost na bivanje zunaj doma. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro INDUSTRIJA.
PODARIM prijazne psičke, že cepljene. Tel. na št. 040-228781 ob uri obedov.
NUJNO iščem izkušeno
frizerko. Tel. št. 040-228351 v delovnih mah.
DARUJEM dve uporabljeni spalnici potrebnim slovenskim družinam. Tel. na št. 040/422679.
PRODAM opremo za potapljanje v odličnem stanju. Tel. v večernih mah na št.
040-941065.
OPENSKI VRTEC potrebuje železno omaro s policami in ključavnico, kjer bi hranili otroške knjige. Za dodatne informacije kličite vzgojiteljico Silvo, od ponedeljka do petka vključno, od 12. do 13. me na tel. št.
040-213339.
OSMICA je odprta pri Simčevih v Križu, št. 202.
OSMICA je odprta pri Skerku v Praprotu.
OSMICO je odprl Pepi Rapotec, Prebeneg št. 18. Toči belo in črno vino.
OSTROUSKA, Zagradec 1, je odprl agritmizem. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. Zaprto ob
h
PRI PISCANCm je odprl osmico Silvano Ferluga. Toči sortirana vina in nudi domač prigrizek. Vabljeni!
OSMICO je odprl Zoran v Ricmanjih št. 84.
V ZGONIKU je odprl osmico Stanko Milič.
LEGHISSA ARMANDO
je odprl osmico v Nabreži-ni-Kamnolomi.
OSMICO je odprl v Jami j ah Mario Pahor. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO je odprl Emil Purič, Repen št. 15.
OSMICO je odprl Berto Skerk v Trnovci št. 4.
OSMICO sta odprla Nini in VValter Pertot - Spjelni v Nabrežini, stara vas št. 10.
GRUDEN MARIO IN ONDINA sta odprla osmico v Samatorci, št. 17.
KMEČKI TURIZEM
Škerlj, Salež 44 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253.
OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193. Toči belo in črno vino.
PRISPEVKI
Ob 2. obletnici smrti dragega moža in očeta Maria Petarosa darujeta žena Marija in sin Stojan 50.000 luža TFS S tu ledi. V isti namen darujeta hčerka Klara in nečakinja Monika z družL.ama 50.000 lir za Pihalni orkester Breg.
Gojenci, vzgojitelji in vsi ostali iz Dijaškega doma
žalujemo z našo gojenko Tatjano Gregori ob smrti očeta.
Iskreno sožalje izrekamo njenim sestram, bratu in ostalim sorodnikom
Sošolci, ravnatelj, učno in neučno osebje Srednje šole Ivan Cankar v Trstu
izrekajo iskreno sožalje Tatjani ob izgubi dragega očeta
Ob težki izgubi sestre Severine Crisma izreka iskreno sožalje Giordani in svojcem
KD Fran Venturini
Za vedno nas je zapustila naša draga
Bianca Crovatin
Pogreb bo jutri, v soboto, 8. maja ob 12.20 iz Ul. Costalunga v opensko cerkev.
Žalostno vest sporoča nečak Paolo ter ostali sorodniki
Trst, 7. maja 1999
Zapustila nas je naša draga
Sofia Cossutta vd. Zaccaria
Žalostno vest sporočajo sin Livio, sestra Maria, nečaka Tania in Roberto ter ostalo sorodstvo
Pokojno bomo pripeljali iz Vidma jutri, v soboto, 8. maja ob 9.30 v cerkev v Sv. Križ.
Trst, 7. maja 1999 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Tiho je zaspala v 94. letu v večni spanec naša zlata teta
Giovanna
Gruden
(IVANKA)
Žalostno vest sporoča nečakinja Bruna z možem Pepijem in ostalo sorodstvo
Pogreb bo jutri, v soboto, 8. maja ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v samatorsko cerkev.
Salež, Samatorca,
7. maja 1999
Nepričakovano nas je zapustil
Štefan
Gregori
mSlTšt&M
Žalostno vest sporočajo hčerke Tatjana, Serena, Deborah, Nataša in sin Severine
Pogreb bo jutri, v soboto, 8. maja.
Od njega se bomo poslovili od 11.30 do 13.20 v mrliški veži v Ul. Costalunga.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 7. maja 1999
GLEDALIŠČE / ZADNJA PREDSTAVA IZ NIZA O ZNANSTVENEM TEATRU
Znanstveno raziskovanje vzbuja precej dvomov
»Goli možgani« so zgodba o norem znanstveniku
Z dramatično, pravzaprav tragično zgodbo z naslovom II cervello nu-do (Goli možgani), ki pripoveduje o profesorju Ar-cularisu, kateremu je poskus, da bi ustvaril stroj z razumom in Čustvi, uničil duševno ravnovesje in omračil um, se zaključuje triletni projekt gledališča La Contrada o »znanstvenem gledališču«. Projekta se je z velikim zanosom lotila režiserka Luisa Crismani, ki je hotela zlasti poudariti ustvarjalno strast, ki vodi znanstvenike in ki ni nic drugačna od strasti, ki vodi pesnike in umetnike sploh. V tem okviru so pred dvema letoma prikazali razmišljanje o Marie Curie in o etični odgovornosti znanstvenika glede
na posledice, ki bi jih pripravila tudi odprto polna znanstvena fanta- ga pisatelj uporablja, se lahko imela njegova odk- vajo, so vključene v niz stika, kot dobro vedo lju- bolj navezuje na ne tako ritja za vse Človeštvo, lani Gledaliških prepletanj, bitelji tega žanra, pa tudi bližnjo preteklost kot na pa delo o skrivnostno iz- Čeprav se od njih še pre- veliko filmov ji je bilo po- sedanjost, ginulem italijanskem fi- cej razlikuje, zlasti zaradi sveCenih. Vprašanje je Igralci so se dela lotili ziku Ettoreju Majorani; Ce svoje bolj tradicionalne nedvomno zelo aktualno z izredno zavzetostjo in prav pomislimo iz vseh zasnove.	v današnjem svetu, ven- upodobitvi nastopajočih
realiziranih predstav Gledališko besedilo je dar pa je avtor svoje delo likov uporabili vse igral-izhaja dokaj črnogleda in spisal Giuseppe O. Lon- postavil v zelo razpoz- ske prijeme, s katerimi kritična misel o znanstve- go, ki poučuje teorijo navno vzdušje na prelo- razpolagajo, zlasti Orazio nem raziskovanju, ki naj informacije na tržaški mu med devetnajstim in Bobbio v vlogi profesorja bi imelo poleg vsega tudi fakulteti za inženjerijo in dvajsetim stoletjem in tu- Arcularisa, ki ga zavest, kvaren vpliv na razisko- ki je tudi priznan avtor di etična vprašanja, ki jih da so njegovi stroji v bi-valce same - slednje romanov. Dramo za poudarja, spadajo v tisti stvu trpeča bitja, pahnila verjetno ne bo res, saj se projekt La Contrada je čas. Zmožnost mišljenja v obup, Mariza Postogna zdi svet poln dobro raz- osredotičil na vprašanju Giuseppe O. Longo pove- kot profesorjeva hci Ma-položenih in zadovoljnih umetne inteligence, ki se zuje z možnostjo zavesti o rion in Adriano Giraldi znanstvenikov.	mu posveča tudi v okviru samem sebi in sposobno- kot novinar, ki v pogovo-
Kakorkoli že, predsta- svojega znanstvenega de- stjo Čustvovanja, Čustvo m z Marion odkriva trave, ki jih La Contrada na- lovanja. Tematika je do- pa naj bi bilo predvsem gedijo, ki je pogubila menja mladini višjih slej prevzela že marsika- ali celo izključno boleCe. profesorja in njegove srednjih šol, za katere je terega pisatelja, zlasti je Tudi zelo izbrani jezik, ki bližnje, (bov)
GLASBA / KONCERTNO DRUŠTVO
Privlačen program nemškega Ensemble Recherche Tria
Ensemble Recherche Trio sestavljajo trije nemški glasbeniki: violinistka Melise Mellin-ger, Čelist Lucas Fels in pianist Klaus Steffes-Hollander, ki so se združili pred 15 leti. V glavnem se posvečajo sodobni glasbi in zelo pogosto nastopajo na važnih prireditvah in mednarodnih festivalih. V ponedeljek, 3. maja, je Trio igral za tržaško Koncertno društvo skupaj z ameriško sopranistko Victorio Schneider. Program je bil smotrno in privlačno sestavljen: klavirski trio je otvoril koncert z Beethovnovim Triom v B-Duru op.11, ki je bil originalno namenjen klarinetu, Čelu in klavirju. Prvi stavek je zasnovan v tradicionalni sonatni obliki, kjer klavir nadvladuje nad obema godaloma, v drugem stavku pa lahko občudujemo božajoči dialog med vilolino in Celom. Razposajene in duhovite variacije na VVeiglovo arijo iz opere »Mornarska ljubezen« so ljubko zaključile trio, v katerem se je najlepše izkazal čelist, zvok violine pa je bil vCasih preoster.
Zelo zanimiv je Trio op.8, ki ga je Dmitrij Šostakovič (1906-1975) spisal, ko je bil star komaj 16 let. S to skladbo
je kandidiral na sprejemnem izpitu za moskovski konzervato-rij, resni profesorji pa so jo zavrnili, ko so zvedeli, da jo je mladi glasbenik zaigral v kinodvorani. Šostakovič je namreč večkrat pisal filmsko glasbo, da bi si gmotno opomogel, to pa hi bilo v skladu s strogimi šolskimi pravili. Trio je pokazal izredni talent mladega skladatelja, ki je svojo osebnost razodel že v svojih zgodnjih delih. Na ponedeljkovem koncertu pa smo poslušali tudi mnogo zrelejšo skladbo: Čelist Mstislav RostropoviC je leta 1967 svojega prijatelja zaprosil za kompozicijo, v kateri bi lahko nastopal s svojo ženo, pevko Galino Višnev-skajo. Šostakovič je torej uglasbil sedem poezij ruskega simbolista Aleksandra Bloka ter jih poveril različnim kombinacijam: sopranistka je izmenično navezala dialog s Čelistom, z violino, s klavirjem, zadnja poezija pa je združila vse nastopajoče. Romance so zelo očarljive, žal pa jih je sopranistka odpela z nihajočo in nezanesljivo intonacijo. Bolje se je odrezala v treh lirikah, ki jih je Aleksander Borodin (1833-1887) uglasbil na tekste ruskih in
nemških pesnikov. Sopranistko sta tu spremljala pianist in čelist, ki je s toplino svojega glasbila poudaril značilno rusko spevnost.
Nazadnje smo poslušali splet petih ljudskih pesmi, ki jih je Ludvvig van Beethoven (1770-1827) priredil za glas, violino, Celo in klavir. V Beethovnovi dobi so skladatelji ljudsko glasbo oblekli v klasične okvire, kar je etničnim napevom odvzelo pristen ljudski znaCaj. Španski Bolero je zgubil svojevrstnost, nekoliko je otopel tudi ruski melos, pevka pa s svojo interpretacijo ni poiskala pravega pristopa. Za tržaško občinstvo je bilo to še posebej opazno v beneški pesmi »La biondina in gondo-leta«; nekoliko bolje je izpadel waleški napev »Good night«, za tirolsko jodlanje v narečni pesmi »Ih mag di nit nehma (Ne maram te vzeti)« pa pevka ni pokazala pravega smisla.
Olikano ploskanje je vseeno priklicalo dodatek, komorno sezono tržaškega Koncertnega društva pa bo v nedeljo, 16. maja, zaključil svetovno znani pianist An-dras Schiff.
Katja Kralj
VOLILNA SKUPŠČINA
Prof. France Bernik včeraj potrjen za predsednika SAZU
Prof. dr. France Bernik je bil na včerajšnji volilni skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti izvoljen za predsednika najvišje slovenske znanstvene in umetnostne ustanove še v naslednjemm mandatu. Za podpredsednika SAZU za področje humanistike, družboslovja in umetnosti je bil izvoljen akademik Kajetan Gantar, za podpredsednika za področje naravoslovja, tehnike in biomedicine akademik Alojz Kralj, za člane predsedstva pa akademiki Janez Batis, Lojze Vodovnik in Ciril Zlobec. Glavnega tajnika bodo izvolili jeseni, ker je kandidat za to mesto akademik Matija Drovenik od kandidature odstopil iz zdravstvenih razlogov.
Dr. Bernika je za predsednika predložil razred za filološke in literarne vede na seji 12. januarja letos. Akademik France Bernik je eden izmed vodilnih slovenskih literarnih zgodovinarjev in literarnih teoretikov. Predsednik SAZU je bil pred tem že v dveh mandatih. V utemeljitvi njegove kandidature je med drugim zapisano, da si je dr. Bernik na tem položaju pridobil številne dragocene izkušnje in se izkazal kot odličen voditelj sej predsedstva in zasedanj skupščin SAZU. Akademiki zlasti cenijo njegovo odločenost, da v slovenski javnosti in širše ohrani in okrepi položaj SAZU.
SAZU ima danes 70 rednih, 23 izrednih ter 80 dopisnih elanov. V treh letih je v redno Članstvo napredovalo devet elanov, izrednih elanov je deset veC. Akademija je tudi v minulem obdobju dajala prednost svoji glavni nalogi - negovanju, spodbujanju in pospeševanju znanosti in umetnosti. Od leta 1996 do danes je Akademija sama ali z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU izdala okrog 50 knjižnih enot, nadaljevala uspešno prakso znanstvenih posvetov in predavanj svojih elanov. SAZU je okrepila mednarodne stike in ima zdaj dogovore o sodelovanju s 24 akademijami znanosti, vključena je v širše evropske povezave. (STA)
v svetu
FOKUS
Francis Poulenc: tržaški poklon ob 100-letnici skada-teljevega rojstva
Pariško kulturno vrenje je bilo med dvema svetovnima vojnama moCno kipeče. Z nastopom nemirnih umetniških avantgard se je takrat pretrgala doba Belle epoque, ki je na prehodu v naše stoletje oživela francosko velemesto in ga dokončno potrdila za evropsko prestolnico umetnosti, kulture in modroslovja. V tamkajšnjem glasbenem udejstvovanju si je Francis Poulenc (Pariz, 1899-1963) zagotovil prestižno mesto že s svojimi prvimi krajšimi kompozicijami, ki v letih njegovega vojaškega služenja (1918-21) tvorijo prvo ust-
Tržaški poklon Francisu Poulencu
varjalno obdobje, takoj zatem pa še z obsežnejšimi partiturami, med katerimi je balet »Les Biches« (1924) doživel slavo v uprizoritvi Djagilevih »ruskih baletov«. Enostavnost in svežina njegovih prvih del, na katere je vplival zgled Erika Satiea, sta Poulenca nehote označila za »enfant gate« pariških višjih slojev. V resnici pa ta navidezna lahkomiselnost ne nikakor prikriva globljih umetnikovih vrednot: Poulenc je znal glasbeno izražatzi tako lahkotne kot meditativne plati življenja. To mu je omogočala melodična žilica, ki utripa iz večine njegovih partitur in ki jo imamo za njegovo najbolj pristno kompozitivno značilnost. Spontanost in »nesramno ljubkost« (kot jo imenuje belgijski muziukolog Paul Col-laer) njegovega zvočnega izražanja sta dodelila njegovi glasbi tisti Car, ki je tipičen za pariško medvojno obdobje, v katerem je Poulenc skupaj s Dariusom Milhaudom najprist-nejši predstavnik. O samosvojem vzdušju te epohe priča tudi opera »Les Mamelles de Tiresias«, v kateri je Poulenc ob izteku grozot druge svetovne vojne obudil takratno neponovljivo atmosfero.
ob 100-letnici skladateljevega rojstva se je Trst spomnil Poulencove ustvarjalnosti z uprizoritvijo njegove najbolj znane opere »Les Dialogues des Carmelites«, ki smo si jo ogledali pred mesecem dni v
gledališču Verdi. Naslednji teden, in sicer v sredo, 12. maja, ob 20.30 pa bodo docenti konservatorija Tartini v istoimenski dvorani na desežu šole predstavili krajši zbor Poulen-covih klavirskih in komornih del.
NOVE PLOŠČE
Klasična glasba
Aliče Ader (klavir), »Claude Debussy - Preludes Livre I, idr.«, Sony
Ensemble Intercontempo-rain, »Luciano Beri o - Sequen-zas I-XIII«, Deutsche Gram-mophon
Gidon Kremer (violina), »Astor Piazzolla - Tango Bal-let«, Teldec
Dir. Robert Levin, »Giuseppe Verdi - Rigoletto«, Deutsche Grammophon
Dir. Paul McCreesh, Gabrieli Consort and Players »Johann Sebastian Bach - Epiphany Mass«, Deutsche Grammophon
Ivo Pogorelich (klavir), »Frederic Chopin - 4 Scherzi«, Deutsche Grammophon
A. Schiff in P. Serkin (klavir), »Musič For Two Pianos«, ECM
KONCERTI
danes ameriški new age kitarist Alex De Grassi v Čedadu, v Rototomu pa rock skupina Ne-grita
Danes, Čuki, Gorica, Kulturni
center L. Bratuž, ob 21. uri Danes, Alex De Grassi, Čedad, gledališče Ristori,
Danes, The Third Planet, Mor-tegliano (Videm), Festindenda Danes, Negrita, Zoppola pri Pordenonu, Rototom Danes, Dr. Linvigstone, Jesolo, Terrazza mar e
Danes, Irene Lamedica, Ronca-de (Treviso), New Age Jutri (ob 17. uri) in 9.5. (ob 16. uri) Orkester in zbor gledališča G. Verdi, dir. Tiziano Severini, »Turandot« (G. Puccini), Trst, gledaišCe G. Verdi, operna sezona
Jutri, La Crus, Trst, Hip Hop Jutri, The Third Planet, Trst, gledališče Miela Jutri, Marlene Kuntz, Morte--gliano (Videm), Festindenda Jutri, Ruff Selector, Zoppola pri Pordenonu, Rototom Jutri, Max Gazze, Chioggia, kinodvorana Vittoria 9. maja, Nomadi, Marghera 9. maja, Pitura Freska, Riese Pio X (Treviso), park vile He-ger
12. maja, Docenti konservatorija G. Tartini, »Poklon Francisu Poulencu ob 100-letnici rojstva«, Trst konservatorij G-Tartini, ob 20.30 12. maja, Filharmonični orkester iz Vidma, dir. Enrique Ba-tiz, kitarist Gerardo Nunez, Videm, gledališče Giovanni da Udine, ob 20.30.
AJ
_____VELIKA BRITANIJA / PO BLAIROVI REFORMI_
Škoti in Valižani včeraj prvič volili pariamenta
Napovedi dajejo laburistom prednost v obeh deželah
LONDON - Na Škotskem in v VValesu so včeraj potekale volitve v regionalna parlamenta. Prebivalci obeh sestavnih delov Združenega kraljestva prvič volijo lastna parlamenta, s Čimer bodo dobili široko avtonomijo in večjo neodvisnost od vlade v Londonu. V večjem delu Velike Britanije so vCeraj potekale tudi lokalne volitve, ki so prvi preiskus za laburistično vlado premiera Tonyja Blaira dve leti po prevzemu položaja.
Na Škotskem bo več kot Štiri milijone volilnih upravičenčev izbralo 129 članov prvega novega parlamenta v zadnjih treh stoletjih. Zadnji škotski parlament je bil razpuščen leta 1707 ob združitvi Škotske in Anglije. Škotska gaelščina ne bo uradni jezik v parlamentu, verjetno pa bo njena uporaba v neki obliki dopuščena. O tem se bo moral odločiti škotski parlament sam.
V VValesu bo 2,3 milijona volilnih upravičenčev lahko oddalo svoje glasove za parlament v Cardiffu, ki bo Stel 60 članov. Poslej bodo v Veliki Britaniji tako Štirje parlamenti: v West-minstru, Belfastu, izvolili so ga junija lani, Edin-bourghu in Cardiffu. V VValesu bo novi parlament deloval popolnoma dvojezično, pa tudi vse gradivo bo natisnjeno v obeh jezikih, angleščini in valižanšCini. V ta namen so prejšnji teden izdali nov angleško-va-ližanski slovar upravno-Politicnega izrazoslovja.
Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah bodo Blairovi laburisti brez dvoma sodelovali na oblasti na Škotskem in v VValesu. Po rezultatih ankete v sredini izdaji Scotsmana naj bi laburisti na volitvah v škotski Parlament zmagali z 42 °dstotki pred Škotsko Nacionalno stranko (SNP), ki naj bi zbrala 30 °dstotkov glasov; škotskim nacionalistom je tako vendarle nekoliko Pomagal igralec Sean Connery, ki je prišel zadnja dva tedna sodelo-vat v volilni kampanji, Saj je kazalo, da bodo s težavo zbrali 25 odstotkov glasov. Glede po-Jožaja v VValesu so ankete manj jasne, saj laburistom v nekaterih prime-rm pripisujejo absolutno vecino 60 sedežev, v dru-8m primerih pa kažejo, da ne bodo uspeli zbrati VeCine. V obeh primerih Pa se je izkazalo, da je tair doživel uspeh s po-udo, da prizna avtonomijo obema regijama.
”olišča so se zaprla si-°di ob 23. uri, prvi izidi olitev v škotski parla-
ent in lokalnih volitev Pa naj bi bili znani že po-pci. V VValesu bodo pr-fezultati na voljo da-
v r.;:rg
Nekateri so se na volišča podali v tradicionalni uniformi »highlanderjev« (AP)
STRASBOURG / EVROPSKI PARLAMENT n
Agenda 2000 od včeraj v veljavi
Gre za program reform Evropske unije, o katerem so pogajanja tekla skoraj 2 leti
STRASBOURG -Evropski parlament je včeraj potrdil Agendo 2000 - program reform Evropske unije, o katerem so pogajanja tekla skoraj dve leti. O paketu notranjih reform so se dokončno dogovorili predsedniki držav ali vlad EU na izrednem vrhunskem srečanju marca v Berlinu, potem ko so se o zadnjih spornih vprašanjih dogovorili predstavniki držav Članic. Bistvena sestavina Agende 2000 je reforma financiranja unije za obdobje med letoma 2000 in 2006, ki ji bo omogočila širitev.
Agenda 2000 za omenjeno obdobje določa zgornjo mejo porabe na okrog 600 milijard
evrov. V tem okviru začrtuje izvedbo reform načina plačevanja v skupni proračun, skladov za financiranje manj razvitih regij in držav ter skupne kmetijske politike. Kandidatkam za članstvo bo unija v tem obdobju skupaj namenila 21 milijard evrov pomoči.
Za skupno kmetijsko politiko bo unija v obdobju od leta 2000 do 2006 na leto porabila v povprečju 40, 5 milijarde evrov ter dodatnih 14 milijard za razvoj podeželja. Zagotovljene cene za govedino bo EU do leta 2002 postopoma znižala za 20 odstotkov, cene za žita bo v treh letih od leta 2000 naprej zmanjšala
za 15 odstotkov, cene mleka pa bo za 15 odstotkov postopoma zniževala v obdobju 2005/2006. O spreminjanju kvot za proizvodnjo mleka se bo dogovorila kasneje.
Za sklade, namenjene revnejšim regijam in državam EU, bo v obdobju od 2000 do 2006 namenjenih 213 milijard evrov. Od tega se bo 195 milijard prelilo v sklade za revnejše regije, preostalih 18 milijard pa v poseben kohezijski sklad za najmanj bogate članice - Španijo, Portugalsko, Irsko in Grčijo -, katerih bruto družbeni proizvod ne presega 90 odstotkov unijinega povprečja. (-STA/APA/AFP)
MANJŠINE / 50. OBLETNICA SVETA EVROPE
Francija pristopa k listini o manjšinah
Če bo Pariz res podpisal listino, bo to prvo francosko priznanje obstoja manjšin
BUDIMPEŠTA - Danes bo v Budimpešti posebna seja sveta ministrov Sveta Evrope ob 50. obletnici te oiganzacije, ki je bila ustanovljena v Londonu ter danes s sedežem v Strasbourgu vključuje skoraj vse evropske držav, vključno z Rusijo. Ob tej priložnosti bodo predstavniki številnih držav članic podpisali oziroma izročili ratifikacijske listine številnih mednarodnih konvencij.
Za področje manjšin je'pomembno, da je Francija napovedala podpis Evropske listine o manjšinskih in regionalnih jezikih. Do podpisa naj bi po uradnih napodevih francoske vlade prišlo danes in francoski tisk ta dogodek napoveduje z velikim poudarkom. Francija namreč velja za državo, ki je zaprta do
problemov manjšin in to bi bilo prvič, da francoska vlada uradno prizna obstoj manjšin. Gre za preskok, ki ga je Jospinova vlada naredila, potem ko je sam premier poveril županu bretonskega mesta Kemper in cvojemu strankarskemu kolegu Bernardu Poignanu nalogo, da preuči stanje manjšin v tej državi. To nalogo je Poignan dobro opravil in lani objavljeno poročilo je prvi dokument, ki formalno priznava obstoj manjšinskih jezikov v franciji. Jospin je dal tudi izdelati Studijo o skladnosti z ustavo, iz katere izhaja, da priznanje manjšinskih jezikov ni v nasprotju z ustavnim določilom, ki priznava francoščino kot edini uradni jezik v državi.
Na tej osnovi je Francija napovedala podpis listine, ob ratifikaciji pa naj bi določili, da bo listina veljala za Baske, Bretonce, Katalonce, Nemce, Flamce, Provansalce in Okcitance, torej za vse manjšine v Franciji.
Poleg Francozov tudi Britanci napovedujejo podpis listine in tudi to bi se znalo zgoditi danes. Vendar pa je bila za Veliko Britanijo zadeva mnogo lažja: listina bo veljala za valižanski in škotski gaelski jezik, medtem ko bodo škotsko in ulstrsko angleško narečje ter iršCino v Ulstru le načelno zaščitili, ne da bi se obvezali za specifično stopnjo zaščite. Znano je tudi, da bodo Valižani uživali znatno višjo stopnjo zaščito of keltskih Škotov.

nes- (STA/CR)
ROMUNIJA / DANES SE ZAČNE OBISK JANEZA PAVLA II.
Tisoč let po razkolu papež pnzič pri pravoslavcih
Aretirali direktorja letališča: uvedel je davek za novinarje

■Sl-
■
■
BUKAREŠTA - Danes bo prispel na obisk v Romunijo papež Janez Pavel H. To je prvi obisk poglavarja katoliške Cerkve na drugi strani pravoslavne »železne zavese,« ki že skoraj tisoč let ločuje zahodne kristjane od vzhodnih.
Bilo je leta 1054, ko je carigrajski patriarhat odpovedal pokornost rimskemu papežu in se je začela samostojna pot pravoslavnih Cerkva. Dva dogodka sta dramatično zaznamovala odose s katoliško Cerkvijo, in sicer dve osvojitvi Carigrada: prvič so ga osvojili križarji leta 1204 in izgnali grške duhovnike ter jih nadomestili z latinskimi patrirahi, leta 1453 pa so mesto zavzeli Turki in ga islamizira-li, tako da je pravoslavna
Cerkev izgubila svoj center in so se uveljavile avtoke-falne t.j. samostojne krajevne pravoslavne skupnosti.
Tesno povezane s svojo državo oz. narodnostjo so pravoslavne Cerkve ohranile tudi za časa komunistične diktature, po padcu berlinskega zidu pa se odnosi z rimsko cerkvijo niso izboljšali predvsem zaradi poskusov pokatolicevanja, ki mu pravloslavci ostro oporekajo. Kljub temu vodijo ekumenska srečanja, v Času vojne na Balkanu pa so se stališča obeh Cerkva znatno približala.
V Bukarešti so medtem aretirali direktorja osrednjega letališča Dimi-truja Parcoveanuja: na lastno pest je uvedel davek za novinarje, ki sledijo papeževemu obisku.
8


is
NOVICE
Bivši koiziški prefekt zanika vpletenost v namerni požar
PARIZ - Odvetnik Bernarda Bonneta, bivšega prefekta Korzike, ki ga je premier Jospin pred dnevi odstavil, ker naj bi bil naročil požig neke restavracije v Ajacciu, trdi, da je njegov varovanec za požar zvedel šele naslednji dan in da ni nikoli nikomur ukazal, da naj to stori. »Morda je s svojimi izjavami dal razumeti, da je kaj takega mogoče,« je dejal Bonnetov odvetnik. Zato pa naj bi bil mnogo bolj neposredno vpleten v požar, ki so ga izvedli pripadniki specialne enote korziške žandarmerije, Bonnetov namestnik Gerard Pardini. Oba so vCeraj prepeljali v zapor Šarite v Parizu, obtožena pa sta »namernega sodelovanja pri uničevanju tuje lastnine s pomočjo požigalske tolpe.«
Pinochetovi odvetniki vložili pritožbo proti začetku procesa
LONDON - Odvetniki nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta so včeraj vložili pritožbo proti začetku postopka za njegovo izročitev. S tem korakom se je po poročanju televizije BBC zaCel dolgotrajen pravni spor o Pinochetovi izročitvi, ki jo zahteva Španija. Pinochet je od aretacije oktobra lani v Londonu v hišnem priporu. Britanski notranji minister Jack Straw je 15. aprila formalno privolil v začetek postopka za izročitev. ZaCasni rok za to je bil določen za 4. junij. Po mnenju Pinochetovega odvetnika Michaela Caplana bi morali preveriti veljavnost pravnih podlag, na osnovi katerih se je Stravv odločil za privolitev v začetek postopka. Pinochetu, nekdanjemu poveljniku vojaške hunte v Čilu (1973-1990), naj bi sedaj očitali le še zločine, ki so se zgodili po letu 1988. Po podatkih iz pravnih krogov mu je španski preiskovalni sodnik Baltasar Garzon medtem izrekel še dodatnih 63 obtožb o mučenju. Pinochetovi odvetniki želijo s pritožbo doseči, da bi preverili število obtožb, ki bi pripomogle k morebitni izročitvi Španiji.
Spite strani na Severnem Irskem skušajo doseči kompromis
LONDON - Pod skupnim predsedstvom premie-rov Velike Britanije in Irske, Tonyja Blaira in Bertieja Aherna, so skušale sprte strani na Severnem Irskem včeraj ponovno doseči kompromis, da bi uresničile mirovni sporazum iz leta 1998. Na pogovorih med vodilnimi predstavniki protestantskih lojalistov in katoliških republikancev je šlo predvsem za sporno vprašanje razorožitve Irske republikanske armade (IRA). Vodja protestantskih unionistov David Trimble je zavrnil možnost, da bi v severnoirsko vlado sprejeli dva predstavnika IRA, dokler ta ne bo zaCela vsaj z oddajo orožja. Pogovorov se je včeraj udeležil tudi vodja Sinn Fein, Garry Adams, ki je poudaril svoje prepričanje, da velikonočni sporazum iz leta 1998 ne predpisuje začetka ra-zoroževanja paravojaških skupin. Sinn Fein, ki je blizu IRA, po njegovih besedah ne more ustrezno vplivati na to podtalno organizacijo.
NOVICE
ČEZMEJNI PAKT / UMESTITVENE SEJE KOMISIJ
Protest proti vojni na mostu v Zagraju, jutri pa v Tržiču
Odbor proti vojni prireja nocoj in jutri dve manifestaciji na mir. Prva bo nocoj ob 20.30, ko bodo spet miroljubno zasedli most v Zagraju, druga pa jutri v Tržiču, kjer bo ob 17.30 sprevod po mestnih ulicah z zborovanjem na Trgu republike. Udeležnci se bodo zbrali v bližini Športne hale v drevoredu Cosulich.
Krmin: sprehod mimo domačij
»Fieste da viarte« je naslov pobude, ki jo bodo v nedeljo, 9. t.m., uresničili v Krminu, na območju Kr-minske gore. To bo nekakšen turistični in enogastro-nomski sprehod, med katerim se bodo udeleženci lahko ustavili na eni od 16 kmetij tega območja in si ogledali zanimivosti kraja. Pobudo uresničuje društvo* Amis da Mont Quarin«v sodelovanju z nekaterimi krajevnimi društvi in ustanovami. Vključeni so tudi nekateri znani slovenski vinogradniki.
Volčič o vojni na Balkanu
Na pobudo Lions club Maria Theresia bo danes ob 18. uri v knjigarni Antonini na Korzu Italia predavanje Mitje Volčiča o vojni na Balkanu ter o možnih scenarijih. Združenje je v ponedeljek priredilo solidarnostni večer v deželnem avditoriju z nastopom glasbenih, pevskih in plesnih skupin. Zbirali so prispevke za pomoC pregnancem s Kosova.
Zamejski kvintet na koncertu v likovni galeriji »II mulino«
Likovna galerija»Il mulino«v Morellijevi ulici v Gorici predstavlja v tem Času (do 23. maja) H. evro-spko razstavo sodobne umetnosti. Ob ogledu likovnih del vabi galerija tudi na glasbena srečanja. Nocoj bo na vrsti Zamejski kvintet, priljubljena domača skupina, ki izvaja narodnozabavno glasbo.
Posvet o Parkinsonovi bolezni
Posoški center za boj proti Parkinsonovi bolezni prireja danes ob 16. uri v pokrajinski sejni dvorani posvet o tej bolezni, ki prizadene zlasti starejše. Predavanja bodo zajela tri področja: dr. Lazzarino bo predstavil delovanje Centra,inž. M. Piccinini bo govoril o Parkinsonovi bolezni z vidika pacienta, zdravniki, ki delujejo na različnih področjih, pa bodo predstavili multidisciplinami pristop v zdravljenja.
Dela na vodovodu na območju Pevma, Oslavja in Štmavra
Podjetje za komunalne storitve (AMG) obvešča uporabnike na območju Pevme, Oslavja in Stma-vra, da bodo prihodnji teden od torka do Četrtka delali na vodovodnem omrežju v rajonu. Zaradi del utegne priti do občasnih prekinitev dobave vode. Ce bodo v omenjenih dneh vremenske razmere neprimerne, bodo dela kasneje, Cim bo vreme ugodno. Občane prosijo za razumevanje.
KULTURNI DOM	GALERIJA “ARTES”
GORICA	NOVA GORICA
vabita
na odprtje razstave slikarja
JOŽETA ŠUBICA
Danes, 7. maja 1999, ob 18.30
v Kulturnem domu Gorica (ul. Brass 20)
in ob 20. uri v Galeriji “ARTES”
Nova Gorica (Gradnikove br. 6)
Preverjanje načrtov sodelovanja ob meji
Skrb zo prometne zveze, odpiranje mejnih prehodov in razvoj turističnih dejavnosti
V okviru sejma Expo-mego si sledijo umestitve-ne seje štirih delovnih komisij Čezmejnega pakta. Kot prva je v torek zasedala komisija za infrastrukture in storitve v omrežju. Vodi jo koordinator pakta Giorgio Brandolin, ki je seznanil elane z uspehom srečanja z ministroma Letto in Bavčarjem v Ljubljani: ministra sta se zavzela, da bi s priznanjem obeh vlad skupnemu go-riškemu omizju priznali status Evropskega teritorialnega pakta in s tem tudi finančno dotacijo.
Glede infrastruktur je komisija osredotočila pozornost na avtocestne in železniške zveze v okviru 5. evropskega koridorja. Aktivno bodo sledili postopku za realizacijo avtocestnih povezav Vileš-Go-
Repovžbo ovadil oba policista
Slovenski državljan Luka Re-povž, ki je od začetka prejšnjega tedna v priporu, bo dane-spreko svojega odvetnika Garlattija vložil ovadbi proti policistoma, ki sta ga zasledovala na slovensko ozemlje in ga potem ponovno pripeljala v Italijo. Ovadbi zaradi domnevne ugrabitve, nasilja in nezakonitega izvoza vojaškega orožja bo odvetnik vložil v Gorici in Novi Gorici. Repovž je vpleten v incidenta v začetku prejšnjega tedna, ko sta ga policista zaradi suma vodništva zasledovala iz Italije Cez mejo v Rožno dolino.
rica in Nova Gorica-Raz-drto, kar zadeva železnico pa poudarjajo potrebo, da se odsek Gorica-Nova Go-rica-AjdovšCina-Vipava poveže z bodočo vi-sokokapacitetno progo Benetke-Trst-Ljubljana.
Potrebna je tudi večja odprtost meje. Predlagali so prekategorizacijo mejnega prehoda v Steverja-nu in podaljšanje umika odprtja prehoda Neblo. Predstavniki AMG in Goriških vodovodov iz Nove Gorice so se obvezali, da preučijo možnost skupnega upravljanja ciklusa vode (dobava, prečiščevanje itd.).
V sredo je zasedala tudi komisija za okolje in turizem, ki jo vodi ravnatelj GZS za Sev. Primorsko Rino Velikonja. Glavni cilj bo skupna Čezmejna
Na županstvu v Gorici je bilo včeraj srečanje med občinskima odbornikoma Luigijem Coano in Dariom Baresijem ter predstavniki združenj lastnikov stanovanj ter sindikatov najemnikov SUMA, SICET, UNIAT ter združenja ERDISU. Srečanje je bilo sklicano z namenom, da se najde dogovor o izvajanju zakona št. 431/98, ki predvideva, da se med lastniki stanovanj in najemniki oziroma njihovimi sindikalnimi predstavniki na krajevni ravni, najde dogovor o oddaji prostih stanovanj, da se v najveCji možni meri poenostavijio postopki, omilijo pogoji (zlasti glede trajanja pogodb), in da se v skladu s tem priznajo olajšave in davčni odbitki.
promocija turizma s poudarkom na binomu nara-va-kultura. Kot so poudarili navzoči turistični delavci, bo turizem pomemben dejavnik razvoja, če bomo znali ovrednotiti naravno in kulturno bogastvo (Bohinjska železnica, tematske poti za kolesarje in pešce, Kraški park, Brda itd.). Konkretne programe bodo izdelali do naslednje seje, ki bo v okviru Obrtnega sejma v Novi Gorici.
Danes ob 16. uri bo na Expomegu zasedala še komisija za ekonomsko politiko in zaposlovanje, ki jo vodi predsednik Trgovinske zbornice Emilio Sgar-lata, jutri ob 10. uri pa komisija za socialne dejavnosti in storitve, ki jo vodi novogoriški župan Črtomir Špacapan.
Zakon predvideva možnost znatnega odbitka davka na nepremičnine (ICI) za lastnike, ki bodo oddali stanovanja na osnovi pogodbe pod posebnimi pogoji. Koliko bo znašal odbitek, odbornik Coana ni znal pojasniti. Upoštevati je namreč treba izračun, koliko bo skupnega odbitka in tudi kako to vsoto nadomestiti z drugimi prihodki od davkov. Ena od možnosti je, da bi povišali davek ICI na neoddana stanovanja.
Odbornik Baresi je predstavil načrt razdelitve občinskega območja (zajema dve coni), kar je izhodišče za določitev vrednosti nepremičnine ter zadevne najemnine. Prihodnje srečanje bo 18. maja, ko naj bi že odobrili osnutek pogodbe.
OBČINA / SREČANJE
V pripravi osnutek pogodbe za najem prostih stanovanj
PLAVI SLONČEK v GORICI
7., 8. in 9. MAJA BREZPLAČNO PRANJE

Otvoritev in brezplačno pranje po sledečem urniku:
PETEK 7.: od 15. do 19. ure SOBOTA 8. * NEDEUA 9.: od 10. do 18. ure
SLONOFANTASTICNA PONUDBA: Samo v promocijskem obdobju ____abonma s 30% popusta___
©®E)[&'u’® §41 SIS [d)[N][!W[N]®
GORICA, ul. III. Armata 119
CERAIMFIREsrl
PLOŠČICE - KAMINSKE PEČI KOPALNIŠKA OPREMA - PEČI
Poverjeni prodajalec
A CAMINETTI ® 66 MONTECRAPPA
FARRA D’ISONZO (GO) ul. Gorizia, 146 (Majnica) Tel. in fax: 0481 / 888027
ŠOLE / V KC L. BRATUŽA
Nagrade natečaja Dan z najljubšim gledališkim junakom
Otroci so risali in pisali spise
V KC L. Bratuža bo jutri ob 17. uri podelitev nagrad literarno-likovnega natečaja En dan z mojim najljubšim gledališkim junakom. NateCaj so priredili v sklopu gledališkega abonmaja Goriškega vrtiljaka v organizaciji Bratuževega centra. Kulturnega doma, PDG iz Nove Gorice in SSG iz Trsta.
Likovni natečaj je bil namenjen otrokom iz vrtcev in učencem 1. razreda OS, literarni pa učencem do 4. razreda. Sodelovali so tudi otroci iz Nove Gorice ter nekateri učenci 5. razredov in dijaki nižje srednje šole. Skupno je bilo udeležncev likovnega natečaja 117 s te in 58 s slovenske strani meje. Žirija (režiser Emil Aberšek, umetnika Hijacint Jussa in Franko Žerjal) je izbrala po 7 najboljših z vsake strani meje, ki jih bodo nagradili.
Na literarni razpis je bilo predloženih 175 prispevkov s te in 69 z druge strani meje. Žirija (dramaturg PDG Tea Rogelj, Časnikar Igor Devetak in režiser Janez Povše) je izbrala po 5 izdelkov za vsak letnik, tako da bo nagrajencev skupno 29.
Ob nagrajevanju bo na prireditvi tudi kulturni spored. Igralka SSG Barbara Cerar bo prinesla s seboj palčka in nekaj zapela, igralka mladinskega odra PDG se bo predstavila s pobeglim robotom, pel bo zbor OS Otona Zupančiča iz Gorice, igral bo pianst, Jan Leopoli pa bo povezoval spored in prebral nekaj spisov.
KINO ii PRIREDITVE
GORICA
VITTORIA 1 17.45-20.00-22.00 »The matrix«. I. Keanu Reeves.
VITTORIA 3 17.45 »Fino a prova contraria (Trne cri-me)«. I. Clint Eastvvood. 20.00-22.00 »Train de vie«.
CORSO RdeCa dvorana: 17.15-19.45-22.15 »Thama-trix«. L Keanu Reeves.
Modra dvorana: 18.00-20.00-22.00 »Segreti«. I. Mi-chelle Pfeifier, Jessica Lange.
Rumena dvorana: 18.00-20.00-22.00 »Beovvulf«. I. Christopher Lambert.
TRZIC
EKCELSIOR 17.30-20.00-22.00 »The matrbc«. I. Keanu Reeves.
COMUNALE 17.30-19.45-22.00 »Pleasantville«.
n
RAZSTAVE
V	KULTURNEM DOMU
v Gorici bodo danes ob 18. uri odprli razstavo del Jožeta Šubica, ki jo prirejajo skupaj z Galerijo Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brig. 6), kjer bo odprtje razstave ob 19.30. Umetnika bo predstavila Polona SkodiC.
V	KC L. BRATUŽA je razstava grafičnih del Safeta Zeca podaljšana do 15. maja. Umik ogleda: ob delavniki od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10.30 do 12.30.
21 obvestTla
VSEDRŽAVNO DRUŠTVO ZA VZAJEMNO POMOC CESARE POZZO vabi elane na občni zbor jutri, 8. maja, ob 9. uri v prostorih deželnega sedeža v Trstu, ulica Giustiniano 8. Na dnevnem redu predlogi za popravke pravilnika in volitve vodstva.
DIJAŠKI DOM S. Gregorčiča vabi danes ob 15. uri na srečanje s pesnico Nežo Maurer, ki bo sočasno zaključno srečanje ludoteke Pike Nogavičke. Vabljeni gojenci, obiskovalci ludoteke in vsi drugi otroci, ki se bodo lahko zabavali z animatorjem Stenom Vilarjem.
KD BRIŠKI GRIČ vabi jutri ob 20.30 na kulturni večer Brda, razkrivam tvoje lepote in iščem tvoje skrivnosti, ki bo v dvorani na Bukovju. Sodelujejo recitatorji, mladinska skupina KD, pevski zbor Nonet Brda.
IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da avtobusni izlet v Gardaland jutri odpade zaradi nezadostnega števila prijav.
SPDG vabi v nedeljo, 9. maja, na Trstelj, kjer bo ob 11. uri slovesnost ob 50-let-nici planinskega društva Nova Gorica. Ob tej priložnosti bo izlet z renške smeri. Hoje slabi dve uri. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BASSI RITA, Ul. don Bo-sco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787.
POGREBI
DANES - V Tržiču: 11.00, Adelia Berini vd. Tolloi iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Lovrenca v Ronkah.
Kulturni center Lojze Bratuž
vabi na koncert ansambla
(ČUJSKU
Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž - Gorica
Danes, 7. maja 1999, ob 21. uri
PRISOTNI NA SEJMU EXP0MEG0
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358

m
^ ms&

- mmmmMM mmmmmmm
' "	. . ■ ■ v
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
HZ
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
DAVKI / VČERAJ DOKONČNA ZELENA LUČ PARLAMENTA
r SKUPŠČINE
Z reformo davčni sistem bolj preprost, bremena pa manjša
Postopno znižanje pritiska za družine in novosti za podjetja
Tržaški
industrijo!
povabili
ministra
Amata
RIM - Manj davkov za družine in davčne olajšave za podjetja - to sta ključni točki davčnega dekreta, ki ga je včeraj odobrila poslanska zbornica, hkrati pa sta tudi srž socialnega sporazuma skupaj z reformo socialnih biažilcev, ki jo vsebuje drugi povezan dekret. Drugi dve točki davčnega odloka sta reforma obdavčenja stanovanjskih nepremičnin (z uvedvbo 19-odstotne davčne stopnje) in fiskalni federalizem.
Med glavnimi novostmi, ki jih je v zakonski ukrep, že odobren v senatu, uvedla poslanska zbornica, so (sicer nekoliko omiljena) penaliza-cija dopolnilnih zdravstvenih blagajn, uvedba ekološke fiskalnosti in pooblastilo za sestavo enotnega davčnega zakonskega besedila. Poglejmo si torej glavne novosti:
DAVČNI PRITISK:
Vlada ima pooblastilo, da v roku devet mesecev vrne davkoplačevalcem, v prvi vrsti družinam, tisti del davčnega priliva, m ki ga je zbrala z bojem proti utajevanju. Ze v prihodnjem vladinem ekonomsko-finančnem programskem dokumentu (DPEF) bo naveden znesek sklada - ki se bo napajal z iztržkom boja proti utajevanju - za znižanje neposrednega
davčnega pritiska. Vlada bo torej posegla v davčne stopnje, odbitne stopnje in dedukcije, pri čemer bo favorizirala manj premožne in socialno šibke družine (z velikim številom članov, z enim samim virom dohodka, s člani, ki so hendikepira-ni ali starejši od 70 let, in z brezposelnimi otroki).
STANOVANJE: Končno se bo uresničila že dolgo napovedovana »revolucija« obdavčenja nepremičnin, čeprav bi lahko zamuda pri reviziji katastrskih donosov povzročila preložitev reforme na čas po letu 2000. Davčni zavezanec bo lahko vsekakor izbral med dvema sistemoma obdavčitve: enotno stopnjo 19% samo za nepremičnino, ali pa sedanji sistem po stopnji davka Irpef, vendar z možnostjo, da od leta 1999 zviša odbitek za prvo stanovanje od sedanjega 1 milijona na 1 milijon 400 tisoč lir. Dodatne razbremenitve bodo uvedene tudi za obve-zance z nizkim dohodkom. Reforma je vsekakor zasnovana z namenom, da poenoti davke na nepremičnine s tistimi, ki veljajo za finančne investicije, po zagotovilih pa ne bi smela povečati davčnega pritiska na nepremičnine niti kar zadeva občinski davek ICI, čeprav bo
reforma katastrskih donosov spremenila tudi njegove najvišje in najnižje stopnje.
DUAL EMCOME TAK: Za podjetja je že operativna normativa, ki za dveletje 1999-2000 predvideva aplikacijo znižane stopnje (19% namesto 37%, kolikor znaša davek na dohodek pravnih oseb Irpeg) davka na dobiček, ki ga podjetja namenijo v rezervni sklad ali za vlaganja v instrumentalne dobrine. Upoštevana bo vrednost brez amortizacije, kar naj bi omogočilo rast proizvodne zmogljivosti podjetij in torej pomagalo gospodarskemu zagonu. K temu je treba prišteti okrepitev mehanizma »dual income tax« (DIT), ki preprečuje dvojno obdavčenje dohodka, in sicer tako, da bo DIT od leta 2000 razširjen tudi na individualna podjetja, z ločenim obdavčenjem po 19-odstotni stopnji tistega dela dohodka, ki je podvržen režimu DIT.
DOPOLNILNE POKOJNINE: Vlada ima na osnovi pooblastila možnost, da zviša do 10 milijonov lir sedanje odbitke za stroške, ki jih imajo delodajalci s pokojninskimi skladi. Revidiran bo tudi davčni režim za življenjska zavarovanja (trenutno znaša najvisji odbitek 2, 5 milijona lir), za od-
pravnine in storitve dopolnilnega skrbstva, medtem ko bo davčno obravnavanje pokojninskih skladov poenoteno s tistim, ki je velja za druge oblike upravljanja prihrankov (12, 5-odstot-na nadomestna dajatev).
ZELENI DAVKI: Pooblastilo za ekološko fi-skalnost ima za cilj premik odvzema z dela na proizvodnje dejavnosti, ki rabijo naravne vire, po drugi strani pa tudi spodbujati uporabo obnovljivih energetskih virov.
DAVČNI FEDERALIZEM: Predvidena je reforma sistema finansiranja dežel, ki bodo lahko sodelovale pri aktivnostih davčnega ugotavljanja. Med drugim bodo lahko zvišale svoj delež davka na bencin, vendar ta delež ne bo smel preseči 450 lir. S povečanjem neposredne udeležbe dežel pri davčnem prilivu se bodo seveda zmanjšala sredstva, ki jih prejemajo iz državne blagajne.
Med ostalimi točkami davčne reforme so še novosti, ki zadevajo igre na srečo, banke podatkov, dopolnilno zdravstvo (zmanjšale se bodo olajšave na prispevke, ki jih plačujejo zavarovanci) in enotno besedilo, ki bo zbralo vse fiskalne norme in jih temeljito poenostavilo.
TRST - V pone-deljk, 10. maja ob 10.30 bo v zborni dvorani univerze javna splošna skupščina tržaških industrijcev, katere gost bo minister za institucionalne reforme Giuliano Amato. Mesto letošnje skupščine pokrajinske organizacije industrijcev ni izbrano naključno, kajti v ospredju bo prav ta izobraževalna institucija, ki -kot je dejal predsednik združenja Fede-rico Pacorini - ni pomembna le za usposabljanje mladih in v kulturi, ampak ima tudi veliko gospodarsko vrednost. Prav ta bo tudi osrednja tema predsednikovega poročila, s svojega vidika pa bo o univerzi govoril njen rektor Lu-cio Delcaro. Nato se bodo za govorniškim pultom zvrstih predsednik trgovinske zbornice Donaggio, predsednik pokrajinske uprave Codarin, tržaški župan Riccar-do Illy in predsednik deželne uprave Roberto Antonione. Predvideni sta tudi pričevanji	o
izkušnjah podjetja Tehtal in škedenjske železarne.
-{sejmi / LETOS ČETRTA IZVEDBAh
V Marini Portorož od srede navtični salon Intemautica
PORTOROŽ - Mednarodni salon navtike Inter-nautica 99, ki bo od 12. do 16. maja v Marini Portorož že četrtič, bo na 7.000 kv.m pokritih in
15.000	kv.m nepokritih površin združil več kot 200 najbolj priznanih svetovnih proizvajalcev plovil in navtične opreme. Na ogled pa bo tudi 100 ekskluzivnih priveznih mest v morju s pripadajočo infrastrukturo.
Salon navtike je doslej obiskalo več kot
100.000	obiskovalcev iz Slovenije in sosednjih držav, na razstavi pa običajno sodeluje 150 do 200 razstavljalcev iz vseh pomembnejših držav, ki se ukvarjajo z navtično industrijo. Potrdila pa se je tudi ustreznost terminske in vsebinske opredelitve Internautice, saj je prireditev postala nedvomno najpomembnejši navtični dogodek te vrste v tem delu Evrope, kar s svojo udeležbo potrjujejo tudi vodilna imena navtičnih proizvajalcev in Projektantov, ki vsako leto sodelujejo na portoroškem salonu.
Mednarodni salon navtike, ki je pred štirimi leti na slovenski obali uspel postaviti temelje za razvoj organizirane sejemske dejavnosti na Jadra-nu, se danes ponaša z zavidljivimi rezultati. Število razstavljalcev in obiskovalcev se iz leta v leto veča. Prireditelji želijo s spremljajočimi dogodki Privabiti še več obiskovalcev, zato ob salonski ponudbi organizirajo tudi razstavo starih bark - old-timer show v Piranu ter dve specilizfrani fotograf-ski razstavi, ki bosta na ogled v gledališču Tartini v Piranu. Organizatorji bodo poskrbeli za prevoz obiskovalcev Internautice z izletniško barko do razstavnih prostorov v Piranu in nazaj, v času sa-tona pa bodo tudi dnevi odprtih vrat v piranskem Akvariju in Pomorskem muzeju.
p PROMET / CESTE NAJVECJI KRIZ SEVEROVZHODA n
Avtocesta kot pobožna želja
Dvajset let zamud pri realizaciji odseka Sacile-Conegliano
PORDENON - V zadnjih letih se je vsakdanji promet na avtocesti iz Trsta, Gorice in Vidma v smeri Benetkveč kot podvojil. Pri tem ne mislimo na promet v konicah poletne turistične sezone, ko je treba včasih ob sobotah porabiti tudi po uro in več za le nekaj deset kilometrov dolg odsek med Palmanovo in Latisano (odcep za Ligna-no). V mislih imamo vsak normalni delavnik skozi vse leto. Odkar so se odprle meje vzhodnih držav, se je tovorni promet na tej cesti zelo povečal. Ko tovornjaki z registracijami vseh evropskih, vzhodnih in zahodnih držav pripeljejo do Mester, nastane pravi kaos. Štirinajst kilometrov dolga obvoznica je tako natrpana, da je včasih treba pol ure in več potrpežljive vožnje s polževo hitrostjo. Odgovorni že dvajset let razpravljajo, kaj storiti, a doslej še niso našli prave rešitve. Kazalo je, da se bo stvar rešila, ko je v Prodijevo vlado stopil kot minister za javna dela dotedanji rektor beneške univerze Costa in naročil izdelavo ustreznih načrtov, toda iz D‘Alemove vlade je izpadel in stvari so ostale pri starem.
S podobnimi težavami se srečujejo v Pordenonu. Družba Autovie Venete je že pred leti zgradila podaljšek avtoceste od Pordenona do Sacileja. Narejeni so bili načrti za podaljšek avtoceste do Conegliana, kjer bi se poveza-
li z avtocesto do Benetk. Pa se je zataknilo, ker so se ministri stranke zelenih uprli, češ da bi bila avtocesta speljana po krajih, ki bi morali biti zaščiteni.
Lani spomladi je že kazalo, da so dosegli sporazum, pa je minister Ron-chi v zadnjem hipu odklonil svoj podpis in tako gradnja le nekaj čez 10 km dolge avtoceste ni stekla. Tovornjaki tako še naprej po polževo sopihajo od Sacileja do Conegliana po ozki državni cesti, ki je speljana skozi vasi in trge.
Podobne težave imajo tudi v drugih krajih v zgornjem delu Veneta, od Trevisa do Vicenze. Tod sta se zelo razvila majhna industrija in obrt in v vsakem, še tako odročnem kraju so zrasle tovarniške hale. Tam ni brezposelnosti in v službo so vzeli veliko priseljencev z vseh celin. Toda ceste, ki so bile zgrajene v začetku stoletja, so bile le delno posodobljene. 2e dolgo načrtrujejo avtocesto ali vsaj večpa-sovno hitro cesto med Trevisom in Vi-cenzo (ta bi služila tudi Pordenonu). V Rimu so se menjale vlade, menjali so se ministri, a je ostalo pri starem. Industrijsko razvit in bogat severovzhod pa se zaradi tega lahko za-, duši v prometnem infarktu in izgubi mednarodne konkurenčne prednosti, ki si jih je pridobil s prizadevnostjo in marljivostjo svojih prebivalcev.
Marko VValtritsch
TEČAJNICE
I EVDO= 1-03A'
I EVRO= 1.936,27 URE
		
6. MAJ 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	6.05.	5.05.
ameriški dolar	1,0799	1,0667
japonski jen	130,60	128,78
grška drahma	324,80	325,00
danska krona	7,4323	7,4322
švedska krona	- 8,9005	8,9845
britanski funt	0,6601	0,6552
norveška krona	8,2685	8,2565
Češka krona	37,529	37,547
ciprska lira	0,5793	0,5788
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	250,60	250,19
poljski zlot	4,2002	4,1765
slovenski tolar	193,7113	193,6989
švicarski frank	1,6080	1,6041
kanadski dolar	1,5630	1,5535
avstralski dolar	1,6107	1,6194
novozelandski dolar	1,9144	1,9171
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
6. MAJ 1999
VALUTA
NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt
italijanska lira_____
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
EVRO
SSOIMLC VMLUIC	NAKUP	PRODAJA
ameriški dolar	1,0833	1,0665
britanski funt	0,6636	0,6506
švicarski frank	1,6216	1,5884
danska krona	7,5686	7,2830
norveška krona	8,4467	8,0681
švedska krona	9,2074	8,7670
kanadski dolar	1,5840	1,5256
grška drahma	340,39	296,29
japonski jen	133,86	125,76
avstralski dolar	1,6773	1,5668
slovenski tolar	203,82	191,71
hrvaška kuna	8,2394	7,4472
Češka krona	45,052	36,552
slovaška krona	55,35	44,028
madžarski florint	298,04	242,15
zadružna kraska banka
Zadruga zo.z. TRST
KMEČKA BANKA GORICA
6. MAJ 1999	EVRO		LIRE	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,0886	1,0674	1778,28	1813,95
britanski funt	0,6692	0,6546	293,46	2957,85
kanadski dolar	1,5798	1,5421	1225,61	1255,59
japonski jen	132,3117	129,1683	14,63	14,99
švicarski frank	1,6266	1,5963	1190,39	1212,95
norveška krona	8,4004	8,1989	230,50	236,16
švedska krona	9,1499	8,9253	211,62	216,94
grška drahma	325,2392	318,8456	5,95	6,07
danska krona	7,5547	7,3801	256,30	262,36
avstralski doiar	1,6308	1,5958	1187,31	1213,33
slovenski tolar	196,5756	191,7099	9,85	10,10
hrvaška kuna	8,2394	7,5932	235	255
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	LIRE
nemška marka	1,95583	989,998
francoski frank	6,55957	295,182
nizozemski gulden	2,20371	878,641
belgijski frank	40,3399	47,998
avstrijski šiling	13,7603	140,741
finska marka	5,94573	325,657
španska pezeta	166,386	11,637
portugalski eskudo	200,482	9,658
irski funt	0,787564	2458,555
lira	1936,27	
					
6. MAJ 1999			INDEKS MIB 30:-0,38% \		
delnica	cena €	var.%	delnica	cena €	var.%
AEM	2,068	-0,38	INA	2,415	-0,41
ALITALIA	2,946	+0,75	ITALGAS	4,196 +0,07	
ALLEANZA	11,231	+0,95	MEDIASET	8,351	+0,55
AUTOSTRADE	6,988 +0,95		MEDIOBANCA	12,179	-0,57
BNL	3,103	-0,83	MEDIOLANUM	6,301	+1,15
COMIT	7,417	+0,61	MONTEDISON	0,909	-0,64
BCADI ROMA	1,559	-2,25	OLIVETTI	3,248	-0,42
FIDEURAM	5,429 +0,05		PIRELLISPA	2,911	+1,14
INTESA	5,314 +1,78		RAS	9,907	+0,71
BCA POP BS	34,900	-0,11	ROLO BCA 1473	23,490	+0,34
EDISON	8,696	+2,98	SAN PAOLO IMI	13,689	-0,96
ENI	6,247	-0,15	TIM	5,574 +0,01	
FIAT	3,263	-1,49	TELECOM ITA	9,958	■0,37
FINMECCANICA	0,920	-1,34	UNICREDIT	4,728	-0,54
GENERALI	36,780	-1,60	UNIM	0,535 +0,62 |	
					
		C	■ ljubljanska banka		
			^ Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana		
MANJŠINE / TAJNIK SSK BERDON PISAL PRODIJU
EU naj poskrbi tudi za zaščito manjšin
Gre za širšo akcijo v prid manj razširjenih jezikov
TRST - Deželni tajnik Slovenske skupnosti Andrej Berdon je Romana Prodija, zdaj že predsednika Evropske komisije, v okviru široke pobude Evropskega urada za manj razširjene jezike pred dnevi pisno opozoril na manjšinsko problematiko v Evropski uniji in na nujnost, da Evropska komisija podpre nove pobude za pravno okrepitev vloge, ki jo ima petnajsterica pri podpiranju manjšinskih jezikov.
Berdon v svojem pismu poziva Prodija, naj zagotovi podporo manjšinskim jezikom v Evropski uniji, in ga prosi, naj v svoj program vključi tudi sprejem pravne podlage, ki bi omogočila oblikovanje večletnega programa posegov v prid manjšinskim jezikom. "Evropska unija, z več kot petdesetimi jeziki, je pravi lingvistični mozaik. Njena bližnja širitev bo to število še občutno povečala. V vsaki državi članici govorijo poleg uradnega jezika vsaj še en avtohto-
ni jezik. Naloga vsake evropske vlade je, da sodeluje pri zaščiti teh jezikov," je zapisal Berdon in poudaril, da "manj razširjeni jeziki" predstavljajo bogato kulturno, intelektualno in literarno tradicijo in so sestavni del evropske kulturne
dediščine. Njihova prihodnost pa je odvisna od konkretnih dejanj. Spoštovanje njihove nacionalne in regionalne različnosti je pravi izziv za vse tiste, ki delajo v korist Evropske unije in pojma evropskega državljanstva.
Berdon opozarja Prodija, da se za ovrednotenje kulturne in jezikovne raznolikosti Stare celine jasno izrekata bodisi Maastrichtski kot Amsterdamski sporazum. Poziva pa ga, naj kot predsednik Evropske komisije, skupaj z bodočimi komisarji, z največjo pozornostjo preuči osnutek pravne podlage za zaščito jezikov manjšin, ki so ga pripravili pristojni funkcionarji Evropske unije, in ga tudi čimprej sprejme. Približno 50 milijonov ljudi, ki govorijo jezike manjšin, čaka na jasno sporočilo, da bodo v jutrišnji Evropi obravnavani pravično in s spoštovanjem, je še zapisal Andrej Berdon.
NOVICE
Pisateljica kriminalnih romanov Minette VValters v Sloveniji
LJUBLJANA - V Sloveniji je bil včeraj "dan" britanske pisateljice kriminalnih romanov Minette VValters, ki je prišla na obisk ob izidu slovenskega prevoda svojega petega romana Odmev (Založništvo literature družbe DZS). Pisateljica si je od izdaje prvega romana leta 1992 do danes pridobila laskavi sloves najvznemirljivejše in najpopularnejše avtorice tega žanra. Pri DZS so izšli tudi prevodi njenih prvih štirih knjig, Ledenica, Kiparka, Nagobčnik za jezikavko in Temna soba.
Ob izidu kriminalnega romana Odmev so včeraj ob 11. uri v dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu v organizaciji njenega slovenskega založnika najprej novinarska konferenca z Minette VValters. S pisateljico naj bi prispela tudi njena literarna agentka Lisanne Radiče, lastnica največje agencije za kriminalne romane na svetu in tudi sama avtorica večjega števila knjig.
V Plečnikovi knjigami DZS na Šubičevi ulici v Ljubljani je ob 14. uri VValtersova podpisovala svoje knjige. Popoldne ob 17.30 pa je pod okriljem Britanskega sveta na Cankarjevem nabrežju 27 potekala delavnica o pisanju kriminalnega romana. (STA)
MANJŠINA / PREDSTAVITEV
Slovit - novi informacijski bilten Slovencev v Italiji
ČEDAD - V teh dneh je v Čedadu izšla prva številka informacijskega biltena Slovencev v Italiji Slovit. Bilten bo izhajal vsak drugi teden v italijanskem jeziku ter prinašal prevode člankov in komentarjev iz slovenskih časopisov, ki izhajajo na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Bilten izdaja Zadruga Most, sedež ima v Čedadu, Ul. Borgo San Domenico 50, njegov odgovorni urednik pa je znani beneški časnikar in javni delavec Giorgio Banchig.
Novi petnajstdnevnik bodo predstavili danes ob 12. uri v kulturnem centru Paolino d’Aquileia v Vidmu, Ul. Treppo 1/B. Sicer pa je cilje časopisa Banchig obrazložil že v uvodniku prve številke. Med drugim je podčrtal, da petnajstdnevnik namerava prispevati k spoznavanju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter k uveljavnjanju njenih pravic. »Prispevati želimo k oblikovanju odprte miselnosti, ki naj bo zmožna sprejemati drugačnost, k dialogu med kulturami in k medsebojnemu spoštovanju, zato se posebej obračamo na mlade, da bi opustili vsakršno nestrpnost« je poudaril Banchig.
CELOVEC / NA SLOVENSKI GIMNAZIJI
Prižgali zeleno luč za Kugvjev razred
Didaktični projekti dijaki iz Avstrije, Slovenije in Italije bo začel s prihodnjim šolskim letom
CELOVEC - »Pripravljeni za Evropo«. Pod tem geslom bodo na Slovenski gimnaziji v Celovcu s šolskim letom 1999/2000 začeli uresničevati zelo zanimiv projekt več-cionalnega razreda z učenkami in učenci iz treh držav alpsko-jadran-skega prostora Avstrije, Slovenije in Italije. Projekt, ki je enkraten v srednjeevropskem prostoru, je poimenovan po znanem alpinistu Juliu-su Kugyju (1858 - 1944), v njem se bodo mladi Evropejci učili v treh jezikih (nemščini, slovenščini, italijanščini). Tudi Kugy je živel, mislil in se sporazmneval v treh jezikih in tako gradil mostove med tremi narodi v osrčju Evrope.
Kugyjev razred naj bi mlade ljudi iz treh držav pripravil na življenje v novi, skupni Evropi, jim omogočal privlačno poklicno pot ter jih opogumil za dejavno sodelovanje v kulturni mnogoličnost naše evropske družbe. Obenen pa naj bi učenkam in učencem v posebni meri posredoval tesno povezanost prav z regijo na stičišču treh velikih evropskih kultur, je bilo poudarjeno na predstavitvi projekta včeraj v avli Slovenske gimnazije.
Predstavitev Kugyjevega razreda širši javnosti je vodil ravnatelj Slovenske gimnazije Reginald Vospernik, na njej pa so sodelovale ugledne osebnosti s področij šolstva, znanosti, umetnosti in športa na Koroškem, mdr. predsednik deželnega šolskega sveta Wemer Glas, znanstveni spremljevalec projekta Dietmar Larcher s celovške univerze, igralec Manfred Lukas-Luderer, ki je v istoimenskem filmu podal lik Juliusa Kugyja, olimpijski zmagovalec v smučarskih skokih Karl Schnabl ter generalni sekretar kandidature treh dežel za ZOI 2006 Dieter Janz.
Kot smo ob pripravah na Kugyjev razred že poročali, bodo mladi državljani Avstrije, Slovenije in Italije po osmih letih skupnega učenja zaključili Kugyjev razred z mednarodno priznano maturo, še posebej pa bodo kvalificirani na jezikovnem področju (perfektno znanje slovenščine, nemščine, italijanščine in
angleščine). V primeru, da bo uspela kandidatura treh dežel za ZOI leta 2006 na tromeji Avstrija-Italija-Slo-venije, bodo učenci Kugyjevega razreda tik pred maturo in s tem organizatorjem lahko na razpolago kot tolmači in prevajalci, je opozoril ravnatelj Vospernik.
Ob startu projekta jeseni letos bodo v razredu, v katerem bo 28 dijakov, sedeli 10- do 11-letni »odličnjaki«: 14 z avstrijskim državljanstvom, sedem s slovenskim in sedem z italijanskim. Medtem ko sta avstrijski in slovenski kontingent že izčprana, za italijanske učenke in učence rezervirana mesta še niso docela zasedena. Prijave so še možne!
Ravnatelj Vospernik je ob tem poudaril, da so finančna sredstva za otroke iz Slovenije in Italije s strani Avstrije ter tudi Evropske unije za-gotovjena, tako da bo obisk Kugyje-vega razreda finančno dosegljiv tudi za dijake iz Slovenije in Italije.
Sprejem v Kugyjev razred za učenke in učence iz Italije (Furla-nije-Julijske krajine) je možen po zaključenem 5. razredu osnovne šole. Kandidati naj bi govorili dva od treh jezikov, pri čemer more biti zanje slovenščine tolikšno, da otrok lahko sledi pouku v strokovnih predmetih. Konkretno: kandidati z italijanskim državljanstvom (predvsem iz Kanalske doline, Gorice in Trsta) naj bi znali italijansko in slovensko ali nemško). Učenje bo potekalo v tandemu - vsak posreduje svoj prvi jezik drugemu. Nadalje se učenci po parih učijo jezika, ki ga manj znajo, od tistega, ki ga dobro zna (materni jezik). Organizirani bodo tudi medsebojni obiski ob koncih tedna in v počitnicah (skupno s starši).
Za dodatne informacije oz. za morebiten vpis v Kugyjev razred je na razpolago ravnatelj Slovenke gimnazije dr. Reginald Vospernik. Naslov: ZG in ZRG za Slovence/BG und BRG fiir Slovvenen, Prof. Janežičev Trg 1, A-9020 Celovec/Klagenfurt. Telefon: 0043/463/33353, faks:0043/463/33353-20.
Ivan Lukan
Ustreljeni medved zdrav
LJUBLJANA - Rezultati preiskave o okužbi s steklino pri v sredo ustreljenem medvedu so negativni. Ker je obstajal sum, da bi utegnil biti medved, ki so ga v sredo zjutraj na Galjevici s štirimi zadetki usmrtili slovenski policisti, okužen s steklino, so na Inštitutu za zdravstveno varstvo in gojitev divjadi, rib in čebel pri Veterinarski fakulteti opravili preiskavo, katere rezultati pa so bili negativni. Kot je za STA povedal prof. dr. Andrej Bidovec, bodo v naslednjih dneh opravili še druge splošne bakteriološke preiskave, vendar kakršnakoli druga bolezen ne more biti razlog za zmedeno in napadalno obnašanje medveda, ki je zašel v naselje. (STA)
Prireditve v maju
SEŽANA - Prireditve v mesecu mladosti se v sežanskem kulturnem centru pričenjajo s slovenskim filmom Patriot v režiji Tuga Štiglica in drugimi filmskimi uspešnicami. Jutri bo koncert zimzelenih melodij, na katerem se bodo predstavili Aleš Hadalin z glasom, na klavir pa bo zaigral Jože Sarej in na ogrle Miro Božič. V ponedeljek, 10. maja, bo gostovalo SSG iz Trsta z delom Dušana Jovanoviča in v njegovi režiji z naslovom Klinika Kozarcky za gledališki abonma in izven. Na drugem mednarodnem festivalu kitare, ki bo 13. maja, se bodo na koncertu predstavili izbrani učenci kitare primorskih glasbenih šol. V Mali galeriji bodo 14. maja odprli razstavo fotografij učencev fotografskega krožka O Srečka Kosovela Sežana. V kulturnem domu bo 20. maja odprtje razstave plakatov oblikovalca Vojka Tominca. Gotovo bo nadvse zanimiv družabni večer 22. maja, ki bo posvečen dvema mladima sežanskimi umetnicama, flavtistki Ani Marinkovič in nadarjeni baletki Brbari Skrij. Gledališče Step in glasbena skupina NOB iz Izole bo 24. maja uprizoprilo Cabaret Top Secret. (OK)
_____DIVAČA / NA EKSKURZIJI JE SODELOVALO NAD 300 UDELEŽENCEV_
Z muzejskim vlakom od Prlekije do Primorske
V divači so jih sprejeli župan, predstavniki turističnega društva in ljubitelji starih avtomobilov
DIVAČA - Na železniški postaji v Divači so predstavniki domačega Društva ljubiteljev starih motornih vozil Balilla in Turističnega društva z razstavo starih železnih konjičkov (na sliki) , živahno muziko Veselih veteranov in dobrodošlico pričakali tristo udeležencev prvega Puchovega muzejskega vlaka, ki je konec prejšnjega tedna iz Prlekije do Primorske in nazaj naredil 1128 km. Sprejela sta jih župan divaške občine Rajko Vojtkovszky, ki je v knjigo vtisov s poti potovanja z muzejskim vlakom zapisal pohvalo, in predsednik Balille Vlado Žiberna. Po izmenjavi daril so odšli do gostilne Valerija Malovec, kjer so nazdravili s pristnim kraškim teranom in se okrepčali s kraško specialiteto - pršutom. Dobre volje ni manjkalo niti med Prleki (zraven je bilo tudi nekaj Cehov, Avstrijcev in Hrvatov), ki so se za dvodnevno potovanje okrepili kar s 500 litri vina, seveda so s seboj imeli kuhinjo z vso postrežbo, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli njihova pevska skupina in folkloristi.
Vodja vlaka Vesna Kaiser je povedala, da je na poti vedno veselo. Prvi dan so na pot odšli že ob 5.15 iz Ljutomerja, skozi Ormož, Ptuj, Pragersko, Celje do Ljubljane, kjer jih je pozdravila županja mesta Vika Potočnik, ter nadaljevali vožnjo skozi Jesenice do Bohinjske Bistrice, kjer so prespali. Naslednji dan so prav tako s parno lokomotivo vožnjo nadaljevali do Nove Gorice, kjer so
si ogledali samostan in grobnico Barbonov ter casino Perla. Za prevoženih 660 kilometrov je parna lokomotiva serije 33-037 pokurila kar 12 ton premoga. Nato so vožnjo nadaljevali do Sežane in Divače in se zopet vračali skozi Postojno in Ljubljano v Prlekijo. Po besedah skrbnika vlaka in referenta za muzejske vlake pri Slovenskih železnicah Stanislava Strčiča pa so s tem počastili in se spomnili inovacij evropskega izumitelja in lastnika prve avtomobilske tovarne Johanna Janeza Pucha (roj. leta 1862 v kraju Sakušak, umrlega leta 1924 v Zagrebu), človeka, ki je premaknil kolo tehniškega razvoja nekoliko hitreje in to z znanjem, ki si ga je pridobil v rodnih Juršincih, Rot-
manu, na Ptuju in v Radgoni ter ga nadgradil pri vojakih v Gradcu in Nemčiji. Izumil je motor in Puhov avto. Osebje vlaka, s katerim so potniki potovali, je bilo oblečeno v starih železničarskih uniformah iz začetka 20. stoletja. Te uniforme Južne železnice so uporabljali na progi Dunaj -Cel j e-Ljublj ana-Trst. Letos septembra bodo v Ljubljani praznovali 150-letnico prihoda prvega vlaka v slovensko prestolnico.
V Ljutomeru so pred šestimi leti v spomin na Johanna Janeza Pucha, velikega Prleka, izumitelja in tovarnarja, ustanovili društvo za ohranjevanje tehnične kulture in dediščine, ki danes šteje blizu 400 članov, od katerih jih ima polovica svoja lastna vozila. V počastitev njegovega izuma, dela in bogate dediščine negujejo svoj odnos do tehnične kulture s številnimi prireditvami-Ena takih je bila tudi tokratna manifestacija, ki je bila namenjena predstavitvi njihovega dela, pokrajine, njenih posebnosti, gospodarstva, turizma in kulture. Seveda pa Prleki tesno sodelujejo s Primorci in tako se udeležujejo raznih relijev, ki jih organizirajo divaški old timerji. Tako bodo s svojimi železnimi konjički prišli tudi na 6. rally Vipavska dolina, katerega start bo to nedeljo (9. maja) ob 10.45 izpred restavracije Primorje v Ajdovščini. Ljutomerčani pa so svojo udeležbo napovedali tudi na reliju Kras 99 v začetku septembra.
Olga Knez
NOGOMET
Massimo
Morafti
sinoči
odstopil
MILAN - Interjev predsednik Massimo Moratti je sinod sporočil, da takoj in nepreklico odstopa s svojega položaja. Klub je izdal suhoparno sporočilo, v katerem ne navaja razlogov za nepričakovano odločitev. Stirinpetde-setletni Moratti je na Celo milanskega kluba stopil februarja 1995. leta, vendar mu ni uspelo obnoviti uspehov iz Časov, ko je bil predsednik Interja njegov oCe Angelo. Pozno zveCer je novinarjem, ki so ga pričakali pred domom, dejal, da klub zapušča zaradi številnih razočaranj. Prekipelo pa mu je zaradi kritik, ki so se pojavile na njegov račun ob povratku Angleža Hodgsona na položaj trenerja.
Moratti je potrdil, da ostaja lastnik kluba.
KOŠARKA / FINALE ZA NASLOV
Varesepo
podaljšku
Lombardčani skoraj vedno v vodstvu - Druga tekma 9.5.
Varese Roosters - Be-netton Treviso 77\7\ (36:33, 64:64)
VARESE: Pozzecco 12 (2:5, 1:4), MršiC 8 (1:2, 2:3), Vescovi 11 (4:8, 1:1), De Pol 12 (2:6, 1:1), Galanda 8 (3:5, 0:1), Me-neghin 15 (1:3, 2:4), Gladini, Zanus Fortes nv, Van Velsen nv, Santiago 11 (5:9).
BENETTON: Nicola 19 (4:7, 3:5), Jofresa 2 (1:3, 0:5), Sekunda (0:1), Pittis 11 (4:5, 0:1), Mar-conato 3 (1:3), Bonora 5 (0:2, 1:1), Rebrača 6 (2:4), Williams 22 (5:7, 3:9), Di Spalatro nv, Schmidt 3 (1:1 zatri).
Prosti meti: Varese 20:25, Benetton 13:21. PON: MršiC (35). Skoki: Varese 36, Benetton 27. Tri točke: Varese 7:14, Benetton 8:22.
KOŠARKA / NBA LIGA
San Antonio najboljši
NEW YOKK - V severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA je bil sinoči zadnji dan rednega dela prvenstva. Košarkarji San Antonio Spurs. so ugnali Golden State War-riors z 88:81 in si s tem zagotovih prvo mesto v ligi ter prednost domačega igrišča na vseh dvobojih konCnice. Tim Duncan je dosegel 12 točk v zadnji Četrtini, skupaj pa 28 in njegova ekipa je po slabem začetku sezone (6:8 v zmagah) prišla do 37 zmag ob 13 porazih, s čemer ima ob koncu rednega dela prav tak izkupiček, kot Utah Jazz. Utah je bil slabši v medsebojnih dvobojih teh dveh ekip in je sezono zaključil na dragem mestu srednjezahodne skupine in tudi celotne lige. Tretja ekipa na zahodu je vodilna ekipa pacifiške skupine Portland Trail Blazers (35:15), ki je klonila v Los Angelesu (91:119), kjer je za Lakerse 40 točk dosegel Glen Rice. Toliko jih je za naslov strelskega kralja potreboval Shaquille 0‘Neal, vendar je z 18 točkami, devetimi skoki in petimi podajami zaostal za Allenom Iversonom. Slednji je na tekmi Philadelphia 76ers - Detroit Pistons, ki jo je po podaljšku s 105:100 dobila Philadelphia, dosegel 33 točk.
Zelo izenačen je bil razplet na vzhodu, kjer pa si je Miami Heat prvo mesto zagotovil že veCer pred tem. Prva ekipa centralne skupine Indiana sinoči ni igrala, prav tak izkupiček kot ta ekipa (33 zmag in 17 porazov) pa imata še najboljši ekipi atlantske skupine Miami, ki je zaradi boljših medsebojnih dvobojev osvojil prvo mesto na vzhodu, ter Orlando. Lanski prvaki igralci Chicago Bulls so izgubili z Orlandom Magics s 83:103 in konCah na zadnjem mestu na vzhodu z najslabšim iztržkom v zgodovini kluba (13:37).
New York Knicks je doma ugnal Miami Heat s 101:88, najboljša učinka v tej sezoni pa sta imela Marcus Camby (22) in Kurt Thomas (20). Igralci obeh ekip so šele med tekmo, na kateri niso zaigrali nekateri najboljši igralci obeh ekip (Alonzo Mouming, Tim Hardaway, Dan Majerle ter Patrick Evving in Chris Childs), izvedeli, da se bodo pomerili v prvem krogu med seboj. Philadelphia 76ers je namreč ugnala Detroit Pistons in potisnila New York na osmo mesto na vzhodu.
V zadnji tekmi rednega dela sta se pomerih ekipi Phoe-nix Suns in Minnesota Timbenvolves (100:96). Dvoboj je v zadnjih 42 sekundah odločil Tom Gugliotta (16 točk) s štirimi točkami, skokom in ukradeno žogo v tem obdobju. Los Angeles Clippers je tesno izgubil z ekipo Seattle SuperSo-nics 105:107. Seattle prvič v tem desetletju ne bo igral v Lončnici. Nekdanji igralec Union Olimpije Vladimer Stepa-tia je v 29 minutah z metom iz igre 5:13 nanizal 12 točk (2:2 Prosti meti), imel je devet skokov, tri osebne napake in dve Izgubljeni žogi.
Vlade Divac je bil ključni mož srečanja med Sacramen-tom Kings in Vancouver Grizzlies (99:95); z 29 točkami, devetimi v zadnjih treh minutah, ter 17 skoki je dosegel najboljši učinek v sezoni.
Razpored konCnice, prvi krog (boljši v petih dvobojih v nadaljevanje):
Vzhod: Miami Heat - New York Knicks; Indiana Pacers -“ilvvaukee Bucks; Orlando Magic - Philadelphia 76ers; Atlanta Hawks - Detroit Pistons,
Zahod: San Antonio Spurs - Minnesota Timbenvolves; ortland Trail Blazers - Phoenix Suns; Utah Jazz - Sacra-mento Kings; Los Angeles Lakers - Houston Rockets.
VARESE - DomaCi Rooster je osvojil prvo finalno tekmo konCnice za naslov italijanskega košarkarskega državnega prvaka. Za določitev zmagovalce prve tekme je bil potreben podaljšek, kar kaže na to, da se obeta izjemno izenačena finalna serija. Sinočnja zmaga Recalca-tijevega moštva je vsekakor zaslužena. Varese je bil večji del tekme v vodstvu, Benetton pa je redkokdaj izkoristil višinkso prednost pod košema.
Riccardo Pittis je pogodbo z Benettonom podaljšal do leta 2002. Vodstvo kluba iz Trevisa je sporočilo tudi, da so vstopnice za nedeljsko drugo tekmo finala za naslov že razprodane.
KOŠARKA / PLAV OFF A2 LIGE
Lineltex zmagal tudi v Pozzuoliju in povedel z 2:0
Serapide 30 minut brez Smitha Fila spet ugnala Scavolini
Serapide Pozzuoli - Linel-tex 64:65 (31:29)
SERAPIDE:	Lubrano,
Guerra 13, Bryant 11, Faggia-no 1, Smith 7, Navarrete, Lul-li 4, Turner 11, Richmond 17.
LINELTEK: Jovanovič 9, Laezza 12, AlibegoviC 13, Williams 3, Ansaloni 5, Bulla-ra 6, Vianini 8, Semprini 9. Ogrisek in Spiraglia.
PON: AlibegoviC (63:59). Prosti meti: Serapide 19:27; Lineltex 10:14. Tri točke: Serapide 3:8 (Guerra 2:4, Bryant 1:2, Lulli 0:1, Richmond 0:1), Lineltex 9:20 (Jovanovič 3:4, Laezza 2:4, AlibegoviC 1:3, Williams 0:2, Ansaloni 1:2, Bullara 2:5).
POZZUOLI - V polfinalu konCnice za napredovanje tržaški Lineltex vodi z 2:0. Tudi v Pozzuoliju Tržačani niso zablesteli, vendar je bilo to, kar so pokazali, dovolj za zamgo, tudi zato, ker je Sera-
pide celih 30 minut igral brez režiserja Smitha, ki se je poškodoval v 8. minuti. Serapide je v prvem delu vodil že z desetimi točkami prednosti, LIneltex pa je povedel v začetku 2. dela. Se dobro minuto pred koncem je voidls 63:57, na koncu pa ohranil le pičlo točko prednosti.
Ostali izidi: Fila Biella -Scavolini 90:86 (2:0), Montana - Bini 85:89 po podaljških (0:2), Ragusa - Reggio Calabria 78:86 (0:2).
Tretja tekma ob 18.30
Tretja tekma med Linel-texom in Pozzuolijem bo v nedeljo v Trstu, s pričetkom ob 18.30. Za polurno preložitev začetka tekme je zaprosil sam Lineltex, da bi tistim, ki bodo na tadionu Rocco sledili tudi nogometni tekmi med Triestino in Teramom omo-gočili lažji dostop do športne palače.
TENIS / ODPRTO PRVENSTVO ITALIJE
Mary Pierce s težavo strla odpor Conchite Martinez
Avstrija k Plischke presenetila - Sestri VVillianns naprej
RIM - Ljubljenka rimskih gledalcev Francozinja Mary Pierce (na sliki) je v dvoboju osmine finala odprtega prvenstva Italije za Zenske premagala Španko Conchito Martinez.
Igralki sta se v Rimu predlani pomerili v finalu, v katerem je zlahka zmagala Francozinja, vCerajši dvoboj pa je bil dosti bolj izenačen, trajal pa je kar 2 uri 49 minut. V tretjem setu je imela Martinezova celo zaključno žogo pri rezultatau 6:5, 40:30, vendar je ni izkoristila.
Za presenečenje je poskrbela nepostavljena Avstrijka Plischke, ki je izločila 2. nosilko Sanchezovo.V Četrtfinale sta se prebili tudi sestri Williams, Venus pa je nadigrala Rusinjo Kurnikovo.
Včerajšnji izidi osmine finala: Plischke (Avt) - Sanchez Vicario (Spa, 2) 6:4, -6:1; Pierce (Fra, 4) - Martinez (Spa, 15) 4:6, 6:0, 7:6 (7:2); VVilliams (Zda, 6) - Spirlea (Rom, 13) 6:2, 6:3; Van Roost (Bel, 11) - Tauziat (Fra, 7) 6:4, 7:6 (7-2), V. VVilliams (Zda) - Kurnikova (Rus) 6:2, 6:2; Mauresmo (Fra, 10) - Schnyder (Svi, 5) 5:7, 6:2, 6:4, Hingis (Švi, 1) - Morariu
Obvestila
(Zda) 6:1, 6:4, Testud (Fra, 8) -Smashnova (Izr) 7:5,6:1. Četrtfinalni pari: Mauresmo - Plischke, Hingis - S. VVilliams, V. VVilliams - Van Roost, Testud -Pierce.
Sest Italijanov
RIM - Na teniškem prvenstvu Italije za moške bo nastopilo tudi šest italijanskih teni-saCev. Poleg Davida Sangui-nettija, ki ima pravico do neposredne vključitve v tabelo bodo na povabilo organizatorja (wild card) nastopili Ren-zo Furlan, Andrea Gaudenzi, Diego Nargiso, Fianluca Pozzi in Stefano Pescosolido. Laurence Tieleman je poškodovan. Na kvalifikacijah bodo nastopili Marzio Martelli, Marco Meneschincheri, Mo-sa Navarra in Stefano Pescosolido.
Slovenci brez predstavnikov v Domžalah
DOMŽALE - V drugem krogu teniškega turnirja Renault Slovenian open v Domžalah je izpadel še zadnji slovenski predstavnik med posamezniki. Marka Tkalca je s 6:2, 6:4 premagal Argentinec Agusto Calleri.
NOVICE
Danes Soldinijevo slavje
CHARLESTON - Za danes opoldne v New Yorku pričakujejo prihod jadralca Giovannija Soldinija, ki bo tako postal prvi italijanski zmagovalec krožne dirke okoli sveta. Svojo pot je zaCel 26. septembra lani, v tem Času pa preplul 27 tisoC milj.
Jalabert spet vodi
MOLESON - Francoz Laurent Jalabert je zmagovalec 2. etape kolesarske dirke po Romandiji. Na cilju je bil hitrejši od Italijana Piepolija, z zmago pa je spet prevzel vodstvo. Skupni vršni red: 1. jalabert (Fra) 4.29.30; 2. Piepoh (Ita) +9 sek.; 3. Zberg (Svi) +30; 4. Savoldelh (Ita); 5. Borgheresi (Ita); 6. Belli (Ita) +56 sek.
Deganu 3. etapa
BELTINCI - Italijan Enrico Degano je zmagovalec 3. etape kolesarske dirke po Sloveniji. V špritnu glavnine je bil boljši od Boštjana Mervarja (Krka Telekom) in Avstrijca Arna Kaspreta (Elkl. Na skupnem vrstnem redu Mervar še vedno vodi pred Avstrijcem Josefom Lontscharitschem, ki zaostaja za 8 sekund. S 17 sek. zaostanka je na 3. mestu Italijan Giacomo Battistel.
Španija premagala Hrvaško
skega stadiona Sevilli premagala Hrvaško s 3:1 (1:1). Pred 55.000 gledalci so za gostitelje gole dose-gli Vincente Engonga (33. minuta), Femando Hier-ro (48., 11-m) in Dani Garcia (84.). Hrvatje so povedli v deveti minuti, ko je zadel Davor Suker. Stadion, kjer bo letos SP v atletiki, še ni povsem nared in le nekaj ur pred tekmo so delavci marljivo delah, da bi ga pripravili. Z njega je odšel pravi konvoj buldožerjev, delavci pa so nato namešCah sedeže in z barvo oznaCih Črte igrišča in tekaške proge.
Angleži se ne zanimajo za Capella
RIM - Angleška nogometna zveza je demantirala pisanje italijanskih športnih Časnikov, da se Fabio Capello z njo dogovarja o prevzemu vodenja tamkajšnje izbrane vrste. Sedanji zaCasni trener angleške reprezentance Kevin Keegan je hkrati trener dragoligaškega moštva FC Fulham, podaljšanje pogodbe pa ga ne zanima. Ge bi Capello prevzel reprezentanco, bi bil to prvi primer v 127-letni zgodovini otoškega nogometa, da bi tuj trener dajal lekcije nogometašem.
Vialli v Ligi prvakov
LONDON - Z zmago proti Leedsz z 2:1 si je moštvo Chelsea, ki ga trenira Italijan Gianluca Vialh, zagotovilo konCno 3. mesto v prvi angleški nogometni ligi, s tem pa tudfi pravico do igranja prihodnje leto v evropski Ligi prvakov. Nogometaš Chelsea Gian-fianco Zola je po tekmi dejal, da razmišlja, da bi po koncu sezone 1999/2000 obesil copate na klin.
Smučarski skakalec Brenden padel z deltaplanom
LILLEHAMMER - Poznani smučarski skakalec Norvežan Kristian Brenden se je hudo poškodoval po padcu z deltaplanom. Brenden, zadnji Norvežan, ki mu je v Zakopanih uspelo zmagati na tekmi za svetovni pokal, si je pri padcu zlomil obe roki in si poškodova tudi prsni koš. Zdravniki so ocenih, da je njegovo stanje hudo a stabilno.
Melandrijeva zavrača očitke
RIM - Ministrica kulturo in šport Giovanna Melan-dri obžaluje trditve predsednika CONI Giannija Pe-truccija, da z reformo krovne športne organizacije vlada želi okrniti njeno avtonomijo. Reforma temelji na naslednjih načelih: izogniti se povezavi med nadzorniki in nadzorovanimi, spremeniti razmerje med CONI-jem in spomtimi zvezami, povečati demokratično ureditvijo z razširitvijo predstavništva na športnike in trenerje.
Danes igra za vas Totocalcio
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA priredita tekmo s skrlami v nedeljo, 9. maja na sedežu SK Devin v Slivnem. Pričetek ob 10. uri.
ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v ponedeljek, 10. t.m., 35. redni občni zbor, ki bo v Sportno-kultumem centra v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora, 2.) izvohtev predsedstva in komisij, 3. upravno in finančno poročilo predsednika upravnega sveta, 4. razprava o poročilu, 5. odobritev poročila, obračuna 1998 in proračuna 1999, 8.) razno. Upravni odbor se priporoča vsem elanom za prisotnost.
SK DEVIN vabi elane in prijatelje na družabni večer, ki bo potekal na Stubeljevi domačiji v Sempolaju jutri, 8. t.m. s pričetkom ob 19.30. Iz organizativnih razlogov je nujna prijava na novi tajniški tel. št. 040-2024017 ah 040-220423. Kot običajno bo potekalo nagrajevanje tečajnikov in tekmovalcev ter udeležencev naših odsekov. Poskrbljeno za kapljico in prigrizek.
JK CUPA vabi elane in prijatelje na delovno akcijo za ureditev društvenega sedeža v sesljanskem zafivu jutri, 8. tm., s pričetkom ob 9. uri.
Giorgio
Močilnik
Cagliari - Salemitana I X Empoli - Venezia	2
Juventus-Milan	X
Lazio - Bologna 1 X 2 Perugia - Bari	X
Piacenza - Roma	X	2
Sampdoria - Fiorentina 1 X	2
Vicenza - Udinese	X
Lucchese - Chievo Vr.	1
Ravenna - Napoli	1	X
Verona-Torino	X
Pistoiese - Modena	X	2
Benevento-Catanzaro	X
Giorgio Močilnik (letnik 1955) se je začel ukvarjati s športom, in sicer s plavanjem pri osmih letih pri tržaški Ederi. Po dveh letih plavanja se je lotil kolesarstva pri Cotturju, da bi po treh letih prestopik h KK Adria, s katero je tekmoval kot cikloamater na deželni ravni. Pri 18 letih je vstopil v odbor lonjerske Adrie, kjer je še sedaj in opravlja funkcijo podpredsednika. Odbornik je tudi pri TPK Sikrena. Prejšnji teden je Jan Godnič pravilno napovedal 6 rezultatov.
RITMIKA
Bon nastop mladih
V torek je sedem najmlajših Borovih ritmiCark opravilo notranje izbirno tekmovanje, v katerem so dekleta nastopila tako z nekaterimi orodji, kot tudi brez njih. Namen tekmovanja je bil izbrati tiste telovadke, ki bodo v prihodnji sezoni sestavljale tekmovalno ekipo za skupinsko vajo v kategoriji narascaj-nic. Mlade borovke so se izkazale res dobro in so požele polno priznanje prisotnega občinstva. Naj dodamo, da so na tekmovanju sodile udeleženke Borovega tečaja za vaditeljice športno ritmične gimnastike, ki so svoj krstni sodniški nastop opravile povsem zadovoljivo.
i£S'lB^^Sy »iiUfcf#:
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče La Contrada
Gledališče Cristallo
Do 9. maja bo La premiata ditta izvajala delo »Tema v dvorani«.
Trg zedinjenja Italije
Od 13. do 16. maja bo v priredbi Stalnega gledališča Rossetti, v okviru gledališče pod šotorom, Gigi Proietti podal delo »Poskus za recital«.
OPČINE
Prosvetni dom
V Četrtek, 13. maja ob 20.30 bo dobrodelna predstava SSG, ki bo nastopilo z Millerjevo dramo »Vsi moji sinovi«.
BOLIUNEC
Občinsko gledališče »F. Prešeren«
Danes, 7. maja ob 20.30 komedija R. Claira »Sladke šibkosti žena« v režiji Dušana Mlakarja, (red A in F). Ponovitve: jutri, 8.
maja, ob 20.30 (red B), v nedeljo, 9. maja, ob 16. uri (red C) in v torek, 11. maja, ob 20.30 (red D).
GORICA Kulturni dom
Filmska sezona Gorica - Kinema se nadaljuje s pomladnim programom. V četrtek, 20. maja ob 20.45 bo na sporedu film danskega režiserja Larsa Von Trierja »Idioti«.
LATISANA
Gledališče Odeon
V	sklopu prireditve »Komično gledališče - danes« bo 18. maja ob 21.00 predstava »Le muc-che hanno tanta pazienza« skupine Papu.
KRMIN
Občinsko gledališče (Ul. Nazario Sauro 17)
V	sredo, 12. maja ob 20.30 bo SSG uprizorilo delo »Afrika ali na svoji zemlji«. Režija Boris Kobal.
______________SLOVENIJA________________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
V	torek, 11. maja ob 20.00 gostovanje Opere in baleta SNG iz Maribora, F. Lebar »Dežela smehljaja«.
V	soboto, 15. maja ob 20.30, N. Simon »Jetnik druge avenije«.
PORTOROŽ
Avditorij
V	nedeljo, 9. maja ob 20.30 komedija »Mamin sinko« (Waterboy). Režija, Frank Coraci.
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
V	ponedeljek, 10. maja ob 20. uri bo gostovalo Slovensko stalno gledališče s predstavo Dušana Jovanoviča »Klinika Kozarcky« (alko komedija). Predstavo si lahko ogledajo tudi tržaški abonenti SSG, ki »alko komedijo« Se niso videli.
LJUBLJANA
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 7. in jutri, 8. maja ob 20.00, 11. maja ob
15.30	in 20.00, 12. in 15. maja ob 20.00 Bernard Shaw »Pigmalion«.
10. maja ob 15.30 Eugene Ionesco, »Zavratne igre.
V	četrtek, 13. in v petek, 14. maja ob 20.00 Da-rio Fo, »Burkaški misterij«.
Cankarjev dom
V	torek, 11., 12., 13. in 14. maja ob 20. uri gledališka predstava »Paracelsus in Frankenstein«.
Ljubljanska Drama
V	soboto, 15. maja ob 19.30 bo Slovensko stalno gledališče prikazalo »alko komedijo« Dušana Jovanoviča »Klinika Kozarcky«.
_______________KOROŠKA____________________
CELOVEC Mestno gledališče
Danes, 7. maja ob 19.30 - Gola poblaznelost -Farsa, Michael Frayn.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
»Turandot«, Giacomo Puccini. Ponovitve: jutri, 8. maja ob 17.00, v nedeljo, 9. maja ob 16.00.
V	petek, 14. maja ob 20.30 nastopa »Tokyo bal-let«. Ponovitve: v soboto, 15. maja ob 17.00, v nedeljo, 16. maja ob 16.00, 18., 19., 20. in 21. maja ob 20.30, v soboto, 22. maja ob 16.00.
Gledališče Miela
Jutri, 8. maja ob 21.30 koncert skupine The Third Planet Kurdistani.
Pomorska postaja
V	četrtek, 20. maja ob 21.00 »Afro festival«. Nastopa »Manantial percussion ensamble«, projekcije Cappella Underground.
Cerkev Madonna delle Grazie (Ul. Giustinelli 7)
V	nedeljo, 9. maja ob 20.30, VI. orgelski festival »Julius Kugy«. Koncert dua Silvia Di Marino (flavta) in Valentina Longo (orgle).
GORICA
Kulturni center »Lojze Bratuž«
Danes, 7. maja ob 21. uri koncert ansambla Čuki.
PORDENON
Avditorij Concordia
V okviru, glasba na ekranu bo v Četrtek, 27. maja ob 21.00 nastop pianistke Rite Marcotulli. Na sporedu bo filmska glasba Francoisa Truf-fauta.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
12. maja nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma. Kitarist Gerardo Nunez, dirigent Anton Nanut.
28. maja bo z videmskim Filharmoničnim orkestrom nastopila pianistka Enrica Ciccarelli. Dirigent Lior Shabadal.
_____________SLOVENIJA_________________
KOPER
Dvorana palače Belgramoni - Tacco
Društvo prijateljev glasbe iz Kopra priredi v to-
rek, 11. maja ob 20. uri, koncert mešanega pevskega zbora Ipavska. Dirigent Matjaž Sček.
PORTOROŽ
Avditorij
V	sredo, 12. maja ob 20.00 nastop obalnih baletnih skupin.
DOBROVO Grad Dobrovo
V	petek, 14. maja nastop Komornega orkestra slovenske filharmonije. Umetniški vodja Andrej PetraC.
VIPAVA
Kulturni dom
V	soboto, 8. maja ob 20.00 gostuje Dramska skupina iz Grgarja s komedijo Carla Goldonija »Krčmarica Mirandolina«. Režija Berta Ukmar.
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
2. Mednarodni festival kitare. V četrtek, 13. maja ob 20.00 koncert izbranih učencev kitare primorskih glasbenih Sol.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 7. in jutri, 8. maja ob 20. uri bo v okviru rojstnega dne Ivana Cankarja plesna predstava; Mateja Bučar »Telborg«. (Dvorana DuSe Počkaj).
Danes, 7. maja ob 19.30 nastop orkestra slovenske filharmonije. Dirigent Milan Horvat, solist Miran Kolbl. (Gallusova dvorana).
V	torek, 11. maja ob 19.30 nastop Pihalnega kvinteta Eichendorff iz Avstrije. Na klavir igra Ingeborg Baldaszti.
V	sredo, 12. maja ob 20. uri bo nastopila Nemška komorna filharmonija Bremen. Dirigent in solist Heinrich Schiff.
SNG opera in balet
Danes, 7. ob 16.30 in v soboto, 8. maja ob 19.30 Engelbert Humperdnick »Janko in Metka«.
V	sredo, 12. maja ob 11.00 Bedrich Smetana »Prodana nevesta«.
Ljubljanska stolnica
V	petek, 14. maja ob 20.00 bo krščanska kulturna zveza s Koroške gostovala s psalmsko kantato Jožeta Ropitza »Zena - mati«.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
V	XH dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do
18.00.	Razstava bo odprta do 30. maja.
V	bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils Češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Postna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Veneto 1: še jutri, 8. maja razstava arhitektonskih ornamentov za notranjost in zunanjost stavb.
Palača Costanzi: do 16. maja odprta razstava Anita Pittoni, umetniške cunjice. Gre za celovit prikaz dejavnosti Anite Pittoni; razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
Rižarna: do 16. maja bo odprta fotografska razstava Erich Hartmann »II silenzio dei campi«. Urnik: od torka do sobote od 9. do 18. ure. Ob praznikih pa bd 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih.
Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7);
Več kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00.
Galerija Rettori Tribbio 2: razstavlja Vito Me-lotti. Razstava bo odprta Se danes, 7. maja in sicer od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30. Galerija Rettori Tribbio 2: od jutri, 8. do 21. maja bo razstavljal Gianni Borta. Ogled ob delavnikih od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 13.00, ob ponedeljkih zaprto. V nedeljo, 16. maja pa bo odprto od 10.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Gledališče Miela: do 15. maja razstavlja Angela Pietribiasi. Ogled možen ob urah predstav.
Caffe stella polare (Ul. Dante 14 - Trg sv. Antona Novega 6: do 31. maja razstavlja svoja novejša dela Ennio Steidler.
Atelje Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): od jutri, 8. maja do 4. junija bo razstavljala Giosetta Fio-roni. Urnik ogleda: od torka do petka od 17.00 do 20.00.
SKEDENJ
Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek
in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure.
MILJE
Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00.
REPEN
Od 15. do 30. maja bo v prostorih sedeža Konzorcija vin Kras na ogled razstava «Ko bo cvetel lan«. Razstava bo odprta ob sobotah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure. Za morebitne skupine predhodno poklicati na tel. št. 040-327124.
GORICA
Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931).
Kulturni center Lojze Bratuž: razstava bosanskega umetnika Safeta Zeca, podaljšana do 15. maja. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17.00 do 19.00. Ob nedeljah in praznikih od 10.30 do 12.30.
Galerija kulturnega doma (Ul. Brass 20): danes, 7. maja ob 18.30 odprtje razstave Jožeta Šubica. Urnik: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00.
CASARSA
Palača »alla Roggia« (Ul. XXIV. maja): do 23.
maja je na ogled razstava, Tina Modotti, življenje in fotografija. Razstava je odprta ob praznikih in predprazničnih dneh od 10.00 do
24.00.
__________ VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr: do 9. maja bo na ogled razstava »Avventurine« Massima Nordia. Razstava je odprta od 9. do 19. ure.
Gallerie delPAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«.
_____________SLOVENIJA________________
PORTOROŽ
Avditorij: razstava grafik Ljerke KovaC in Janeza
Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v času večernih predstav.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11; do 16. ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so Se naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih
13.00	- 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
NOVA GORICA
V Primorskem dramskem gledališču je do 15.
maja na ogled razstava Zgodovinskega arhiva iz Ptuja »Dekleta in žene« avtorice Tjaše Mrgole Jukič.
Galerija Artes (Gradnikova brigada 6): danes, 7. maja ob 20.00 odprtje razstave Jožeta Šubica.
Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 12.30 in od
15.00	do 19.00.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
DOBROVO Grad Dobrovo
V	galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Moderna galerija: Božidar Jakac, razstava ob stoletnici umetnikovega rojstva. Iz zbirk Moderne galerije. Razstava bo odprta do 23. maja in sicer od torka do sobote od 10.00 do 18.00 ob nedeljah od 10.00 do 13.00.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja Giorgio de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogled možen od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 14.00.
Galerija Commerce: šq danes, 7. maja razstavlja mariborska slikarka Taya Burmicky. Odprto od 9.00 do 19.00.
BISTRA
V	Tehniškem muzeju Slovenije bo do 30. maja razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki jo je pripravil Bruno Volpi Lisjak.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi.
RAI 3
slovenski
program
RAI 2
Sij RETE 4
ITALIA 1
S
RAI 1
Euronevvs Pregled tiska Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00,
7,30,8.00,	8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo
Film: Queen (dram., ZDA ’93, i. Danny Glo-ver, Halle Berry, 3. del) Dnevnik
Razvedrilna oddaja: La vecchia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: II tocco di un angelc (i. R. Downey)
Dok.: Kvarkov svet Variete za najmlajše: Sol-letico (vodita Irene Ferri Mauro Serio), vmes risanke Heidi, nan. Lassie in Zorro ter mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Prima - Predvsem kronika, vmes (18.00) dnevnik
Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik
Variete: Caccia al lupo Dok.: SuperKvark Dnevnik
Glasb, odd.: Taratata Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme
Aktualno: Amor - Roma -Fortuna, 1.10 Potihoma, 1.25 Coincidenze mera-vigliose
Film: I 39 scalini (krim., VB '78, i. Robert Powell, David VVarner)
Variete za najmlajSe; Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Nan.: L’ arca del Dr. Bayer
Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vase zadeve (vodi Massi-mo Giletti)
Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje
Variete: Ci vediamo in TV
Kronika v živo: Vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik in šport Sereno variabile Nan.: Sentinel (i. Richard • Burgi, G. Maggart)
Loto ob osmih Večerni dnevnik Tg2 Variete: Festa di classe (vodi Amadeus)
Aktualno: Tg2 Dosje Dnevnik, v parlamentu, vreme Tenis
Aktualno: Periferie Nočni dnevnik Sanremo Compilation
RAI 3
Dnevnik, vreme Aktualne oddaje: Me-dia/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Lemma Tenis
Schvvarzvaldska klinika Dnevnik, šport Sredozemlje, 13.00 Tisoč in ena Italija, 13.15 Tele-sogni
Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Šport: Pit Lane, tenis Dok.: Geo & Geo Nad,: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Friends Film: Nel centro del mi-rino (dram., ZDA '93, i. Clint Eastvvood)
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Italia Maastricht, 0.20 T3 VVeekend Dnevnik, pregled tiska, vreme
Fuori orario, vmes film La scelta (dram., Burkina Faso, ’86)
Nad.: Un volto, due don-ne, 7.25 Sei forte papa Pregled tiska Nad.: Aroma de cafe, 9.45 Huracan, 10.45 Feb-bre d’ amore Dnevnik
Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Napoletani a Milano (kom., It. '53, r.-i. E. De Filippo, A.M. Ferrero) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
Dnevnik
Nan.: Un giustiziere a New York
Nan.: Sotto il cielo deli’ Africa (i. C. Alt, R. Jo-swig, 109. ep.)
Film: A dangerous wo-man (dram., ZDA '93, i. Debra VVinger)
Pregled tiska
CANALE 5
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene
Variete: Maurizio Costanzo Show
Nan.: Komisar Scali (i. M. Chiklis, Theresa Saldana),
12.30	Hiša Vianello - Zivo-mo samo enkrat Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo), 14.20 Vivere (i. Fabio Mazzari, F. Marchegiani) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Ciao dottore Kronika v živo: Verissi-mo
Variete: Passaparola (vodi Claudio Lippi) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gerry Scotti, Gene Gnocchi)
Variete: Chi ha incastrato Peter Pan? (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik
Variete: Maurizio Costanzo Show Dnevnik
Striscia la notizia Nan.: Hill Street
Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Chips (i. Larry Wilcox, Erik Estrada) Film:	Lo straccione
(kom.,ZDA '79, i. Steve Martin, Callin Adams) Šport, 12.25 Odprti studio
Nan.: V osmih pod eno streho
Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego!
Nan.: Gli amici del cuore (i. Helene Rolles)
Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Baywatch ^ Odprti studio Šport
Nan.: Družina tretjega tipa (i. John Lithgow),
19.30	Tata (i. Fran Dre-scher)
Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
Film: Cliffhanger - L’ ul-tima sfida (pust., ZDA '93, i. S. Stallone, John Lithgovv, M. Rooker)
Film: Alien 3 (fant., ZDA '92, i. Sigoumey Weaver) Odprti studio, šport Glasba: Super!
# TELE 4
19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
Informativna oddaja XIV. turnir Gradišče Zoom umetnost Musichiamo Zoom umetnost XIV. turnir Gradišče Film: la notte in bianco

MONTECARLO
jr Slovenija 1
Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor:
Ročne ustvarjalnosti: Mavčni podstavki za namizne šopke, 9.25 Enajsta šola, oddaja za radovedneže, 10.00 Poročila, 10.10 Drama: Alder O kand (Age Unknownd) (Švedska, R. Hobert) Dokumentarna oddaja Tedenski izbor: Modro, 12.35 Sledi Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Po domače
Slovenski komorni zbor: Luzern
Podoba podobe Mostovi
Lahkih nog naokrog Risanka
Obzornik, vreme, šport Izobraževalna oddaja Risanka
TV Dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna Športni kviz
Nanizanka: Seinfeld - Vizum (ZDA, 15. ep.) Odmevi, kultura, vreme Šport, marketing Polnočni klub Poročila
Nemški komorni orkester iz Frankfurta (dir. Pier Alberto Cattaneo) Izobraževalna oddaja Razpoke v času - Slovenski miti in legende: Tursko kopito
Slovenija 2
Vremenska panorama Tedenski izbor: Video-ring s Tanjo Nad.: Dekle (VB, 3. del) Tenis: Odprto prvenstvo Slovenije (četrtfinale), Predstava SNG Maribor: Krefli (Ivan Potrč, i. Arnold Tovornik)
Flm: EP 54 (Francija) Dkumentarna serija: Človeško telo (VB, 4. del)
Po Sloveniji
Nad.: Otok Jersey (VB, 6. del)
Nan.: Simpsonovi (ZDA, 11. ep.)
TV igrica: Kolo sreče Videoring
Danes in nikoli več -Orhideja
Dokumentarna serija: Z Michaelom Palinom okoli oceana (VB, 4. del)
Film tedna: Pianese Nun-zio jih bo maja dopolnil 14 (It. 1996, r. Antonio Capuano, i. Fabrizio Ben-tivoglio, Emanuele Gar-giulo, Tonino Tainti) Nan.: Umori (ZDA, 18. epizoda)
Nadaljevanka: Extradicija (Poljska, 4. del)
Nan.: Omertš, zakon molka (Kan., 8. ep.) Kolesarska dirka po Sloveniji: Maribor - Ljubljana
Koper
		
	19.30, 22.45, 0.30 Dnev-	H
	nik, 13.30,19.50 Šport Nan.: Agencija Rockford,	
	13.00 II Santo	
	Film: Ragazze alla fine-	
	sira (kom., ZDA ’52)	
	Variete: Zap Zap TV	
	Nan.: Club Havvaii	
	Aktualno: Giocamondo	
	Film: I laureati (kom., It.	
	’95, r.-i. L. Pieraccioni)	
	Šport: Mondocalcio, 0.05	
	TMC motori	a
TV PRIMORKA
16.00	Videostrani Turizem in gostinstvo Vi sprašujete, župan odgovarja: M. Klun, Sežana Pogovor o...
Kako biti zdrav?
Program za otroke Videostrani Dnevnik, vreme Hitov trenutek Obiskali smo... Črnice Pozdravljeni, g. direktor Oddaja o avtomobilizmu ATV Signal, Litija Dnevnik TV Primorka
Euronevvs
Otroška odd.: Gugalnica Četrtkova športna oddaja Film: Skrivališča (ZDA '73, i. L Bergman)
Program v slovenskem jeziku: Iz prve roke Primorska kronika Dnevnik, šport Otroška oddaja: Gugalnica Vsedanes
Potopis (vodita R. Giuri-cin, S. De Franceschi) Tajne službe: Mossad Vsedanes - TV dnevnik Dok.: Formula 1 Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik
Radio Trst A
8.00,14.00,17.00 Poročila;7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika;
8.10	Kulturne diagonale; 9.00 Evergreen;
9.15	Odprta knjiga: Ana Korenina (r. M. Prepeluh, 4. del); 9.40 Glasba za vse okuse;
10.10	Koncert simfonične glasbe; 11.00 Od Milj do Devina; 12.40 MePZ O. Župančič; 13.20 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Veselo po domače; 15.05 Glasbeni predah; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.;
8.30.12.30.18.30	Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; ; 6.45 Prvih 50 let; 7.00 Jutranjik; 10.00 Intervju; 11.15 Za in proti - mnenjska odd.;
12.30	Opoldnevnik; 13.00-15.00 Daj, povej;
16.15	Glasba po željah; 16.45 Na poti v Evropo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19,00 Konec tedna - kulturni koledar, kino, pla-
\rtnski vodnik; 20.00 Oddaja o morju in po-
morščakih; 0.00 Nočni pr. RS iz studia Radio Koper, vodi Pavle Plahutnik.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6,00 Dobro jutro; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9,15 Pogovor o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10,33 Na prepihu; 11.00 V parlamentu; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu, čestitke; 16.00 Ob 4-lh; 18.00 London calling; 18.45 Avtorske pesmi; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr. RK; 0.00 Prenos RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio ga-ga; 9.45 Ringa-raja; 10.30 Labirinti sveta; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes;
15.30	DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odd, o morju in pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd; 22.45 Naš kraj; 23.05 Nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti;
8.15	Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve, gorniške novice; 9.35 Popevki; 10.00 Avtomobilistične minute; 12.00 Country glasba; 13.40 Gost, drobtinice; 15.30 DIO
16.15	Popevki; 16.30 Petkova centrifuga
17.00	Glasovanje za novi popevki tedna 17.35 Obvestila; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.25 Klub klubov, vmes (23.00) Poročila.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00,22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica;
10.05	Vodomet melodij; 11.05 Repriza;
12.05	Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13,30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Spet oživljene opere: Demon (A, Rubinstein); 19,30 Koncert orkestra Slov. filharmonije (dir. M. Horvat), v odmoru Glasbeni globus; 21.30, Glasb, nokturno; 22.05 Igra: Olimpijski artist z zastavo; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba za konec dneva in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora:
10.00-	14.00/18.00-2.00; Radio Korotan:
2.00-	10.00/14.00-18.00(105,5 MHZ).
Primorski dnevni
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT -100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro ratim 51420-601-27926
Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
Petek, 7. maja 1999
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN
RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
r . „ SREE
SREDISCE
HLADNA	SREDIŠČE AMTI-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
6
66
666
C
PLIMOVANJE
Danes: ob 8.26 najnižje -31 cm, ob 16.52 najvišje 16 cm, ob 22.12 najnižje 8 cm.
Jutri: ob 1.20 najvišje 10 cm, ob 10.02 najnižje -26 cm, ob 18.17 najvišje 23 cm, ob 24.59 najnižje -3 cm.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
	°C	
500 m			16	2000 m
1000 m			12	2500 m
1500 m			8	2864 m
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Končno dosegli dogovor o Vzhodnem Timorju
NEW YORK - Po 24 letih državljanske vojne v Vzhodnem Timorju sta Indonezija in Portugalska v sredo na sedežu ZN v New Yorku podpisali veC dokumentov o prihodnosti tega otoka. Osrednji sporazum je naCrt o avtonomiji, o katerem naj bi prebivalci Vzhodnega Timorja odločali na referendumu 8. avgusta.
Ce ga bodo prebivalci potrdili, bo Indonezija še naprej pristojna za zunanjo in obrambno politiko Vzhodnega Timorja. Indonezijske enote bodo ostale nameščene na otoku in bodo lahko dejavne tudi izven vojašnic, Ce bo prišlo do napadov od zunaj ali Ce bo ogrožena suverenost ali ozemeljska celovitost Indonezije. »Avtonomno območje Vzhodni Timor« bo tudi pod indonezijsko gospodarsko in fiskalno politiko, prebivalci pa bodo davčni zavezanci Džakarte. Ce bodo prebivalci zavrnili avtonomijo, bo Indonezija omogočila Vzhodnemu Timorju neodvisnost. Upravo nad otokom vse do konca procesa osamosvojitve naj bi v tem primeru prevzeb Združeni narodi.
Indonezijski zunanji minister Ali Alatas in portugalski zunanji minister Jamei Gama sta v New Yorku podpisala tudi sporazuma o preventivnih varno-stniih ukrepih ter po-
ZDA naj bi spet obnovile podporo skladu Združenih narodov za prebivalstvo
NEW YORK - Sklad Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA) je pozdravil potezo ameriškega republikanskega senatorja iz Vermonta Jima Jeffordsa, ki je senatu predložil zakonodajo, s katero bi obnovili prostovoljne prispevke ZDA za UNFPA. Izvršni direktor sklada Nafis Sadik je dejal, da je novica opogumljujoCa.
»Zakonodaja, ki jo je predlagal senator Jeffords, bo, Ce bo seveda sprejeta, pomagala ženskam po vsem svetu. Z njo bodo mnogi ljudje v državah v razvoju dobili pravico, ki jih imajo Američani za zajamčeno, to je svobodna izbira vsakega posameznika glede števila družinskih elanov,« je dejal Sadik. Ameriški kongres je oktobra lani ukinil financiranje Sklada ZN za prebivalstvo, ker po mnenju konservativnih republikancev ne dela nic drugega, kot pomaga pri izvajanju umetnih prekinitev
nosečnosti v nerazvitih državah.
»Prispevki ZDA bodo utrdili populacijske programe, ki so namenjeni zagotavljanju prostovoljnih in kakovostnih reprodukcijskih zdravstvenih uslug. Mednje spada načrtovanje družine, pomoC pri porodu in v boju' proti spolno prenosljivim boleznim ter preventiva pred AIDS-om,« je dejal Sadik.
Ameriški prispevek UNFPA je pred ukinitvijo financiranja v letu 1998 znašal 20 milijonov dolarjev, celotni letni proračun UNFPA pa obsega 290 milijonov. UNFPA je pretekli mesec na Balkan poslala nujno potrebne zaloge reproduktivnih zdravil za kosovske begunke v Albaniji in Makedoniji. Med temi zdravili so bila tudi sredstva za zagotavljanje varnega poroda in izredna kontracepcijska sredstva za žrtve posilstva, kar je izzvalo negodovanje Vatikana. (STA)
teku referenduma.
Pristaši in nasprotniki neodvisnosti Vzhodnega Timorja so na podpis omenjenih sporazumov reagirali različno. Proin-donezijski Forum za enotnost, demokracijo in pravičnost je podpis pozdravil. Pred univerzo v prestolnici Dili pa je okoli 2000 ljudi (na sliki AP) mirno demonstriralo za neodvisnost Vzhodnega Timorja.
Vzhodni Timor je nekdanja portugalska kolonija, ki jo je Indonezija anektirala leta 1976. Boji za neodvisnost Vzhodnega Timoraja so po ocenah ZN zahtevali najmanj 200.000 življenj. (STA/dpa)
Špice girl		Na Japonskem se rodi	
MelC		vse manj otrok	
snema		TOKIO - Na Japonskem se rodi vse manj	
evoi album		otrok. Delež prebivalstva, mlajšega od 15 let, se	
		je namreC po najnovejših vladnih podatkih spu-	
LONDON - Špice girl		stil pod 15 odstotkov. Letošnjega 1. aprila je na	
Mel C, znana tudi kot		Japonskem živelo le 18, 88 milijona otrok	
Sporty Špice, je zaCela v		mlajših od 15 let oziroma 310.000 otrok manj	
Los Angelesu snemati		kot lani. Sicer število otrok pada že 12 let zapo-	
svoj solo album. Na go-		red, tokrat pa je zmanjšanje doseglo najnižjo ra-	
vorice, da se na svojem		ven v povojnem obdobju. Obenem je število	
albumu oddaljuje od		prebivalcev, starejših od 65 let, v primerjavi z	
ustaljenih zvokov skupi-		minulim letom naraslo za 0, 5 odstotka in sedaj	
ne in poje bolj trdi rock,		znaša 16, 5 odstotka celotne populacije. Leta	
je Mel C dejala: »To so		1997 je na Japonskem prvič živelo veC ljudi, sta-	
le govorice. Doslej ga ni		rejših od 65 let, kot pa otrok do 14. leta starosti.	
še nihče slišal.« Mel C		V tem letu je Japonka povprečno imela 1, 39	
tudi ni hotela povedati,		otroka. Da bi na Japonskem, ki ima 122 milijo-	
s katerimi glasbeniki bo		nov prebivalcev, zagotovili enako število prebi-	
sodelovala, niti kdaj bo		valcev, pa bi morala vsaka ženska v povprečju	
album izšel. (STA/dpa)		imeti 2,1 otroka. (STA)	
Vložena obtožnica proti Ankici Lepej
ZAGREB - Občinsko državno tožilstvo je po končani preiskavi o izdaji podatkov o stanju na deviznih računih predsednika Hrvaške Franja Tudjmana in njegove soproge Ankice vložilo obtožnico proti uslužbencem ZagrebaCke banke Ankici Lepej, Robertu Horvatu, Dubravki Gutschy in Ljubici Casič ter novinarki Jutranjega lista Orlandi Obad.
Kot piše včerajšnji Jutranji list, obtožnica Ankico Lepej bremeni, da je 6. oktobra 1998 podatke o stanju na deviznih računih zakoncev Tudjman, ki so poslovna skrivnost, nezakonito posredovala novinarki Orlandi Obad, ki je te podatke zbirala in jih, potem ko jih je preverila pri Robertu Horvatu, objavila v Jutranjem listu. Uslužbenki Gutschy in Ca-siC pa sta, glede na obtožnico, delali malomarno, ker nista odjavili šifre, s pomočjo katere sta Lepejeva in Horvat izvedela za stanje in raCun zakoncev Tudjman. (STA)