LETO XXI. - številka 83 Ustanovitelji: občinske konference szDl Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič. - Izdaja časovno podjetje Gorenjski tisk Kranj. 23 redakcijo odgovoren Albin Učakar £ L A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sreda, 23. 10. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah metrov !^?Pte.r^a sta s P1**20"^3 atomskega napada odvažala najhujše ranjence v nekaj kilo-strani f^eno namišljeno bolnišnico. Več o vaji civilne zaščite v Kranju berite na 4. in 5. — Foto: F. Perdan. wjy * lf*li skupščln tne vaie civilne zaščite v Kranju so dopoldne v spodnjih prostorih občinske Še jutri (d 0<*pr^ tutu razstavo pripomočkov in opreme enot civilne zaščite. Razstava bo odprta ^jake i etrte't^ Oddelek za narodno obrambo v Kranju vabi člane delovnih kolektivov ter n učence šol, da si ogledajo to zanimivo razstavo. — Foto: F. Perdan. v I. sejem obrti in opreme končan zap^f^doljek So v Kranju He. Na' 8^ena ODrtJ in opre-a njem je razstavljalo 53 ^užbe? avni-k°v zasebne in Sa je ol>rti. Oglodalo si valeev S 25 tisoč dali za na njCm pa 80 Pro-Oov s( naimanj 180 milijo- °d ti \dinarJov izdelkov. Vof PrS^Vlja,lcev J« naJ" fc Zaria tr8ovsko podjot-8oni mJL2 Jesenic. Na dru-vilski Z tu J° Kmetijsko ži-tr°lJiTn 'nat KranJ- na S* btietiTl9111 **> Prom<*" animivn Zad™ga Sloga. v° Je, da so tudi na tom sejmu zabeležili nekaj deviznega prometa. Ce bi okušali dati grobo oceno, potem moramo roči, da je I. sojom obrti in opreme prosegol vsa pričakovanja. Tako podatki o prometu kot o številu obiskovalcev so več kot zadovoljivi. Vendar pa že groba ocena kaže, kaj naj bi v prihodnje (sejem bo namreč postal tradicionalen) morali upoštevati. Ce izključimo prostore, ki so bili tudi tokrat premajhni, potem si bodo v prihodnje morali prireditelji prizadevati, da bo na sejmu bolje zasitopan družbeni sektor obrti. Tokrat je namreč na njem sodelovalo le 8 predstavnikov družbene obrti. Med zasebnimi obrtni.ki pa so manjkali predstavniki lesno proizvodnje, umetne obrti (čipke, umetno kovaštvo) in še nekaterih drugih področij. Kljub vsemu pa lahko zapišemo, da je sejem uspel. Najpomembneje*? pa je: v dobršni meri je pokazal in opozoril na dobre in slabe strani zasebne in družbene obrtne proizvodnje! A. Ž. Ameriški vesoljci srečno pristali HUSTON, 22. OKTOBRA — Danes ob 12,12, do minute natančno, je vesoljska ladja Apollo 7 pristala na gladini Atlantskega oceana, južno od Bermudskih otokov. Trije ameriški vesoljci — VValter Schirra, Don Eisell in Walter Cunningham — so torej uspešno opravili težavno nalogo in se po več kot 260 urah letenja vrnili na zemljo. To je bil prvi polet astronavtov ZDA, odkar so januarja lani zgoreli trije njihovi kolegi. Tokrat med enajstdnevnim poletom ni prišlo do večjih težav, kabina je svoj ognjeni krst dobro prestala, zato Američani za letošnji december napovedujejo nov podvig — izstrelitev treh vesoljcev na krožno pot okrog lune. če se bo tudi ta poskus srečno končal, utegne ameriška vesoljska ladja s človeško posadko pristati na mesečevi površini še pred koncem leta 1970. 8. novembra referendum o združitvi Save in Standarda še preden karkoli rečemo o združitvi tovarne gumijevih izdelkov Sava in industrije usnja, umetnega usnja in kemičnih izdelkov Standard, moramo povedati, da ideja o tem ni nova. Najbrž niso sporne ugotovitve o tem, koliko danes pomeni na vseh področjih (proizvodnih, finančnih, kadrovskih) močno podjetje. Nočemo sicer posploševati, vendar pa je v Kranju resnično precej razdrobljenosti. Zato tudi ni čudno, da so različne ideje o združevanju že nekaj časa žive. Posebno po uveljavitvi reformnih ukrepov je bilo tudi v kranjski občini večkrat slišati o njih. Ena le-teh je bila tudi združitev Save in Standarda. O njej so prav letos začeli resno razpravljati. Skupna komisija obeh podjetij, ki je s pomočjo drugih komisij preučevala različne pogoje spojitve, je pred nedavnim končala delo. Ta komisija je tudi ugotovila, da je predlog o integraciji upravičen. O tem predlogu pa sta razpravljala tudi delavska sveta tovarn in sklenila, da bo 8. novembra letos referendum, na katerem se bodo člani obeh kolektivov odločili o predlogu. Te dni v obeh kolektivih potekajo razprave o predlagani združitvi. Na njih razpravljajo o prednostih združitve in o pogojih poslovanja združenega podjetja. In zakaj se tako v Standardu kot v Savi zavzemajo za združitev? Odgovor pravzaprav nI težak. Proizvodna programa obeh tovarn imata precej skupnega, še več skupnega dela pa napovedujejo razvojne perspek-. tive. Lete namreč pri obeh podjetjih segajo na področje kemije. Vsi podatki zato kažejo, da bi združitev proizvodnih, finančnih in kadrovskih zmogljivosti koristila uspešnejšemu in hitrejšemu razvoju enotnega kolektiva. Pa ne le to. Z združitvijo bi se povečala tudi poslovna moč podjetja; posebno na tujem trgu. Predvsem bi se povečalo po združitvi izkoriščanje že obstoječih zmogljivosti. Med drugim bi združeno podjetje precej pridobilo tudi na področju združitve nekaterih strokovno precej močnih služb. če se bodo člani obeh kolektivov na referendumu odločili za združitev, se naj bi novo podjetje imenovalo Sava, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov. V združenem podjetju bi bilo potem zaposlenih okrog 2400 delavcev, vrednost njihove proizvodnje po letošnjih podatkih pa bi znašala okrog 290 milijonov novih dinarjev. A. žalar Občinski sindikalni svet o razvoju otroškega varstva v kranjski občini Najprej izdelati realen in racionalen program V kranjski občini je med vsemi zaposlenimi že polovica žensk — Po programu naj bi se otroško varstvo v prihodnje povečalo za 35 odstotkov V kranjski občini vsako leto naraste število prebivalcev za 2 odstotka. Vendar na povečanje ne vpliva naraščanje otrok, marveč dalj sanje starostne dobe prebivalcev. Podatki celo kažejo, da je bilo pred petimi leti v kranjski občini 50 otrok več kot danes. Med naselji, kjer zadnja leta število prebivalcev najhitreje narašča pa so trenutno Naklo, Predoslje in Šenčur. To je le del podatkov, ki bi jih bilo treba upoštevati pri sestavi programa razvoja otroškega varstva v prihodnje. Čeprav so ti podatki na prvi pogled precej optimistični in morda kažejo, da v prihodnjih desetih ali več letih, če bo šlo tako naprej, otroško varstvo v kranjski občini ne bo več tako velik problem kot je trenutno, pa vseeno to niso edini podatki, ki bi jih bilo treba upoštevati pri sestavljanju programa. Razen tega pa ti podatki niso najbrž tudi povsem realni. Pri sestavljanju programa je namreč treba upoštevati enega najpomembnejših podatkov. Najnovejše številke kažejo, da je danes med vsemi zaposlenimi v kranjski občini že polovica žensk. Drug podatek pa nam pove, da je le 6 odstotkov otrok v občini danes v organiziranem otroškem varstvu — v vzgojnih varstvenih ustanovah. S temi podatki je med drugim minuli teden na seji občinskega sindikalnega sveta, ko je bila na dnevnem redu razprava o razvoju in financiranju otroškega varstva v kranjski občini, postregel predsednik sveta za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti. V razpravi, ki je potem sledila, so bila načeta najrazličnejša vprašanja. Vendar pa je rdeča nit oziroma glavna misel vse skozi bila, da je treba začeti reševati ta nekajletni problem v kranjski občini. Veliko so na seji govorili o referendumu oziroma, da bi ta problem rešili podobno kot pred dobrimi štirimi leti program gradnje novih šolskih prostorov. Pravzaprav ni nihče v razpravi nasprotoval temu predlogu, ki se je izoblikoval že na razpravi o programu razvoja otroškega varstva na zadnji seji kranjske občinske skupščine. Precej pomislekov je bilo le o trenutnem predloženem programu. Člani občinskega sindikalnega sveta so se strinjali, da bi bilo treba sedanji program razširiti tako, da bi vanj vključili tudi nadaljnji razvoj šolske mreže oziroma šolskih prostorov. Menili so namreč, da bi vzgojno var- V kranjski občini 130 novih članov Z! Na zadnji seji komiteja občinske konference zveze komunistov v Kranju so razpravljali tudi o sprejemanju novih članov v zvezo komunistov. V razpravi so ugotovili, da v primerjavi z drugimi občinami v kranjski sprejemanje oziroma naraščanje števila članov ZK v redu poteka. Vendar pa so poudarili, da nekatere organizacije ZK v občini prepočasi uresničujejo ta sklep občinske konferenc,^ zveze komunistov. Letos so v 17 organizacijah zveze komunistov v občini sprejeli ekrog 130 novih članov v ZK. To so bili večinoma mla-.ii ljudje, stari do 25 let. Od 24 organizacij ZK v občini tako zdaj le v sedmih organizacijah niso še sprejeli nobenega novega člana. Naj-več članov sta do sedaj spre jeli organizaciji ZK na Zlatem polju in v tov,-.rn> ifkra. Ko smo se pred kr«M,vi;a na komiteju občinske konference ZK v Kranju pogovarjali, kako potekajo priprave oziroma sprejemi novih članov, smo ugotovili, da se prav v vseh organizaciian pripravljajo na sprejeme. Vendar pa ponekod, predvsem na terenu, te priprave potekajo prepočasi. Predvsem v aktivih zveze komunistov, ki po spremenjenem sklepu o reorganizaciji zveze komunistov v občini le-ti prav tako lahko sprejemajo nove člane, teh sprejemov praktično ni bilo. Zato so na zadnji seji komiteja tudi poudarili, da morajo ne le v organizacijah marveč tudi v aktivih ZK v občini hitreje in odgovorneje uresničevati sklep o reorganizaciji zveze komunistov v občini. Na komiteju občinske konference ZK menijo, da bodo letos sprejeli v zvezo komunistov še najmanj sto novih članov. A. Z. stvo moralo biti tesno povezano s šolo. Čeprav se to za zdaj v kranjski občani še ne da izvajati, oziroma se tam, kjer so za to že pogoji, ne izvaja najbolje, pa vseeno ne gre prezreti dejstva, da gre pri vzgoji in varstvu tako za predšolskega kot za šolskega otroka. Bistvo vse razprave pa je bilo financiranje takšnega programa. Ko so govorili o investicijah za rešitev problema otroškega varstva in se dotaknili tudi kasnejšega vzdrževanja, so odločno poudarili, da sedanji program ne ustreza. Potrebne bodo temeljite analize, kje je problem najhujši. Nišo bili proti, da bi se čez približno pet let število otrok v varstvenih ustanovah povečalo za 35 odstotkov, meniai so le, da se ne bi smelo zgoditi, da bi bile varstvene ustanove, ko bi bile zgrajene, prazne. To pa so ugotovili tudi na zadnji seji skupščine. Program naj bi namreč bil tak, da bi rešil problem tam, kjer je najbolj pereč, vendar pa ne bi smel ogroziti kranjskega gospodarstva, ne bi smel povzročati težav na področju zaposlovanja itd. Sklep so na ko>ncu podprli vsi člani sveta. V njem so se zavzeli za rešitev otroškega varstva v kranjski občini in se strinjali, da se ta problem reši tudi z referendumom. Poudarili pa so, naj bo program, ki ga bo sestavil poseben koordinacijski odbor (predvideno je, da bo ta odbor na jutrišnji — četrtkovi — seji imenovala občinska skupščina) res dobro pripravljen, realen in racionalen. Odveč in neupravičeno bi bilo kakršnokoli opredeljevanje za ali proti rešitvi otroškega varstva v občini. Menim, da je problem na dlani in je bilo o njem govora že pred štirimi leti. Zavzemam pa se, da naj bo ta program temeljito pripravljen (utemeljen na podlagi izračunov in drugih podatkov). In tak naj bo potem posredovan tudi občanom in delovnim organizacijam v javno, demokratično razpravo. A. Zal ar Novinarji so krivi za težak položaj jeseniškega gledališča? Več slovenskih časopisov je pred kratkim poročalo o težav-* nem položaju jeseniške gledališke hiše. Srečko Tič, upravnik gledališča, se je o teh problemih pogovarjal z nekaterimi funkcionarji jeseniške občine. V petek je bila seja gledališkega sveta, prva točka dnevnega reda pa: Razprava o člankih v dnevnem tisku o delu našega gledališča. Na seji je Srečko Tič poročal o pogovorih na občini. Med drugim je dejal: »Namesto, da bi se pogovarjali o finančni problematiki gledališča, so se pogovori vrteli o člankih v tisku, pravzaprav o naslovih v tisku v zvezi s stanjem v gledališču«?. Občinski možje so zahtevali, naj gledališki svet najprej razpravlja o člankih v tisku, nato bo šele občina pripravljena razpravljati o finančnih težavah gledališča. Takšna je bila torej zahteva jeseniške občine, prva točka dnevnega reda na seji gledališkega sveta pa po želji »užaljenih« občinskih mož. Na občini so nekateri (menda samo eden) užaljeni zaradi treh naslovov v tisku in to: naslov prispevka v že-lezarju SOS amaterskega gledališča, Ultimat gledališča, sestavek objavljen v Dnevniku in naslov v Glasu Ultimat jeseniškega gledališča. Pavle Dolar, načelnik oddelka za družbene službe pri občinski skupščini Jesenice, je na seji dejal: »Tisk nam ni bil naklonjen. Novinarji in dopisniki se niso z večjim prizadevanjem lotili tega vprašanja. Preveč kažemo na črno stran problema. Občina nima izdatkov, ki ne bi bili nujno potrebni. Problemi niso samo v gledališču. Morda bo pri rebalansu občinskega proračuna ostalo nekaj denarja za razporeditev«. Profesor šifrer, predsednik gledališkega sveta, Je dejal, da gledališče živi v iluzijah misleč: »Mi smo delali, mi smo imeli toliko in toliko gledaliških predstav, ko pa nam bo zmanjkalo denarja, gremo na občino, še enkrat moramo pregledati poslovanje in ugotoviti za vsak dinar, iftim gre«. Po mnenju tovariša šifrer-ja tudi ni pravilno, da so kljub izgubi osebni dohodki zaposlenih delavcev v gledališču ostali nedotaknjeni. Srečko Tič, upravnik gledališča, se s takšno oceno ni strinjal. Povedal je, da je gledališče dobilo od občine skoraj polovico manj denarja kot lani. »Nočem več slišati zahtevo, naj se osebni dohodki gledališčnikov znižajo. V gledališču ni bila izplačana niti ena nadura, čeprav veliko delamo. Igralec je na primer za 64_ predstav v tem letu dobil samo 64.000 S din. To pomeni, da je igralec za vse priprave, učenje in nastope v gledališču letno dobil okrog 70.C00 S din«. Jože Gazvoda, predsednik sveta za kulturo, presveto in šolstvo pri občinski skupščini, je dejal, da še ni nikdar slišal, kako borno so plačani jeseniški igralci. »Verjetno nihče od odbornikov tega ne ve,« je dejal Gazvoda. Dejal je tudi, da prvič sliši, da so zaradi naslovov v tisku nekateri užaljeni, »če ne bi bilo takega naslova v tisku, ne bi prebral članka, pa marsikdo drug tudi ne. Novinar je želel javnost seznaniti s težavnim položajem gledališča, naslov pa je izbral tak, da je bralca pritegnil, da Je prebral vaebino članka. S tem je dosegel svoj namen«. Na seji so celo postavili dilemo, ali naj gre gledališče v likvidacijo. So se pa vs* strinjali, da je občinska skupščina doslej vedno kazala razumevanje za proble-me gledališča in da je prek Stanovanjskega podjetja pn v resnici ni steklo niti kaptfe krvi. Vendar pa je sobotna akcija civilne zaščite poP01-noma uspela. Vse sodelujoče velja pohvaliti za prizadevnost. Ukrepali so hitro j*1 malone brez napak, le tu »a tam se je kaj zataknilo. Resnični napad nas očitno ne b zatekel nepripravljen*. I. G- SREDA = 23. oTrtobra 1963 GLAS * 5. STRAN »Atomska« goba nad Vodovodnim stolpom Sobotna vaja civilne zaščite uspela Kranj ali bolje rečeno njegov severozahodni del je v soboto doživel »atomski« na-Pad. »Sovražnik« pa je že Prej z »bombandiranjem« skušal uničiti nekatere objekte, vendar mu to zaradi močnega odpora branilcev ni uspelo. Gradbišče novih stanovanjskih blokov v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju je postalo idealno prizorišče prikaza usposobljenosti vseh služb, ki morajo ukrepati v primeru klasičnega ali pa atomskega letalskega napada na neko mesto. Nekaj minut čez dvanajsto 80 v Kranju spet zatulile sirene. Iz opazovalnice so sporočili, da so z radarji opazili manjši nalet letal »modrih«, m da bodo ta letala v dveh do treh minutah nad Kranjem. Takoj po alarmu so se morali ljudje zateči v zaklonišča, ki *» morala biti že prej oskrbljena z najnujnejšim. Sest minut čez dvanajsto sta prihrumeli dve reaktivni letali m odvrgli jedrsko bombo. Opazovalnica številka 1 je takoj javila: jugozahodno od ^si Kokrica je dvesto metrov nad zemljo eksplodirala Jedrska bomba z močjo deset kilotonov. Omenjena opazovalnica je takoj tudi sporočila posledice eksplozije — vneli so se nekateri objekti, toplotni žarki, ki so nastali pri eksplo-*ji>i so vžgali vnetljive snovi. Toplotni in zračni sunek eksplozije je zajel vasi Kokrico, Rupo, Okroglo in Naklo. V akcijo so najprej stopile enote samozaščite, ki so ugotovile stopnjo radioaklivno-sti, kasneje pa so začele omejevati požare. V teh trenutkih je predsednik občinskega štaba za narodno obrambo seznanil predsednika ob-einske skupščine s posledicami eksplozije atomske oombe. Ta je takoj ukazal, da se v reševanje vključijo v*e enote civilni zaščite. GASILCI NAJPREJ NA PRIZORIŠČU POŽAROV Kmalu po eksploziji »atomske« bombe so prihiteli na področje Vodovodnega stolpa reševalne ekipe in gasilci. Reševalci so takoj uredili improvizirano postajo prve pomoči, kasneje pa so v sanitetnih šotorih začeli s prvimi operacijami »ranjencev«. Gasilci so prikazali več praktičnih primerov gašenja požarov in reševanja ranjencev iz visokih stanovanjskih hiš. Posebno zanimivo je bilo gašenje naftne cisterne. Gasilci so namreč s posebnim prahom v trenutku po-gasli ogenj, prizorišče požara pa so zaradi varnosti prekrili še z debelo peno. Ob vrsti pripomočkov za reševanje ljudi iz visokih hiš velja omeniti posebno kori-tasto platno, po katerem se ljudje tudi iz najvišjih nadstropij varno spuste na zemljo. Sobotna vaja je med drugim prikazala tudi pripravljenost specialnih služb. Tako so kmalu po napadu prihiteli delavci cestnega podjetja in popravili razrito cesto, električarji so postavili podrt električni drog, delavci komunalnega podjetja so spet usposobili poškodovan kanal, medtem ko so vodovodni instalaterji popravili počene cevi. Pri reševanju ranjencev sta sodelovala tudi vojaška helikopterja, ki sta nekatere najhuje ranjene hitro odpeljala v bolnišnico. Nekaj sto metrov stran od stanovanjskih blokov so postavili svoje šotore vojaki in v njih uredili dekontamina-cijsko postajo, kjer so raz-kuževali vse ljudi, ki so prišli v stik z atomskim prahom. Končno oceno o vaji bodo seveda dali strokovnjaki, vendar pa lahko kljub temu zapišemo naše laično mnenje, da je vaja uspela. Še več, pokazala je, da so enote civilne zaščite, gasilci, reševalci in ne nazadnje pripadniki naše armade sposobni se spoprijeti z vsemi oblikami vojne — pa naj gre za vojskovanje s klasičnim ali pa za napad z atomskim orožjem. V. G. Na sobotni vaji civilne zaščite v Kranju je sodelovala tudi ekipa Rdečega križa iz Ljubljane. — Foto: F. Perdan d Sanitetne enote v okviru civilne zaščite so po atomskem napadu posredovale med prvimi. Opremljene so z najnujnejšo opremo prve pomoči. — Foto: F. Perdan Ekipa kranjskega Zdravstvenega doma se je na mesto napada pripeljala z reševalnimi avt©^ mobili. Slika prikazuje njene člane med postavljanjem šotorov. — Foto: F. Perdan France Kokalj, Franci Novine in Momo Vuković Iskanje lastne poti Gornji naslov naj bi nekako izpričal skupno značilnost, ki združuje tri likovnike, katerih dela so ta čas razstavljena v galeriji na loškem gradu. Toda za prvega od njih, za Franceta Kokalja, oznaka skoraj ne velja več. Petintridesetletni slilkar, rojen v Petelinjah pri Ljubljani, je cč\ j lezarjev so potrdili tudi že j izdelan statut orkestra in i* j volili 11-članski izvršni in 3-članski nadzorni odbor. Jesenice so končno dobile glasbeni ansambel, ki bo imel vse možnosti za napredovanje in uvrstitev med enake godbe ' slovensikih industrijskih kra-| jev. Danes ni več dvoma, da bi ob 100-letnici železarne Jesenice ne imele godbe na pihala, ki bo v ponos železarni, komuni železarjev in občanom. '■■;«;•"■■■■**•■••■■■■■« ••■•■■■;;;;!»" V petek, 25. oktobra, ob 19.30 prireja v viteški dvorani Gorenjskega muzeja v Kranju, Titov trg 4 (pritličje) Klub kulturnih delavcev Večer poezije Franceta Pibcrnika. Večer so pripravili Jože Kovačič, Alenka Svetel in Arne Mavčič. S to prireditvijo začenja Klub kulturnih delavcev s svojo dejavnostjo v sezoni 1968/69. Te dni po svetu mm m BRUSELJ, 18. oktobra — Tu se jc končal prvi del pogajanj med Jugoslavijo in EGS. Uradni komunike poudarja, da sta delegaciji proučili razvoj trgovinske menjave in ugotovili, da obseg in vrednost blagovne izmenjave označuje nenehno povečevanje izmenjave. Pogajanja naše države z evropskim skupnim trgom se bodo verjetno nadaljevala v Beogradu. beograd, 18. oktobra — Predsednik Tito je sprejel državnega podsekretarja ZDA Nicholasa Katzenbacha, ki mu je izročil osebne pozdrave predsednika Johnsona. Oba državnika sta med daljšim pogovorom izmenjala "mnenja o bilateralnih odnosih in o mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. vVASHIGTON, 19. oktobra *- Ameriška vlada je zanikala vesti, da je dobila od Severnega Vietnama odgovore na tajne predloge o pospešit-vi Pt-ajanj o Vietnamu, vendar uradni vvashingtonski krogi ne prikrivajo, da odgovor pričakujejo. BEOGRAD, 19 oktobra — Podpredsednik evropske komisije EGS prof. Lionell Sandri, ki se mudi na obisku v naši deželi, je na tiskovni konferenci izjavil, da je v interesu skupnega evropskega trSa> da najde rešitev in uSodi zahtevam jugoslovanskih gospodarstvenikov. new TORK, 19. oktobra — Socialni odbor generalne skupščine ozn je zahteval. *a odpravijo vse zakonske omejitve za pregon in kaznovanje vojnih zločincev in ljudi, ki so krivi zločinov Proti človeštvu, ne glede na to- kdaj so bili ti zločini storjeni. scorpios, 20. oktobra — "a otočju Scorpios sta se poročila Jacqueline Kennedv J* grški bogataš Aristoteles Onasis. Ljubljana, bi. oktobra 7" Predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Stane Kav-Jc sprejel delegacijo slovenske narodne skupnosti v ItaH.H. Člani delegacije so seznanili Staneta Kavčiča s Položajem slovenske manjši-Be v Italiji in možnostmi za "^eno polno uveljavitev v tuji državi. NEW YORK, 21. oktobra — Zur>anji minister ZAR Mah-mi*d Riad je izjavil, da tako mienovanih »novih devet izolskih točk« za rešitev krir-20 na Bližnjem vzhodu ne Pomeni nič novega. Zavrnil J? izraelski načrt in poudaril, ~a mora Izrael najprej spremi in začeti uveljavljati re-■Oluciio OZN. »Sami bomo rešili vse težave« Ljudje Ob obletnici ustanovitve Prve južnomoravske brigade je bilo na glavnem trgu v Le skovcu veličastno zborovanje, na katerem je več kot 150.000 ljudem spregovoril predsednik Tito. V tem sestavku objavljamo izvlečke iz predsednikovega govora, katerega pomen so poudarile tudi vse svetovne agencije z objavo izvlečkov. V začetku se je predsednik Tito dotaknil preteklega obdobja in se zlasti zadržal na bilanci gospodarske in družbene reforme. »V bilanci izvajanja gospodarske in družbene reforme smo ugotovili, ne glede na vse težave, na katere smo zadevali, dobre rezultate. Zlasti letos se je uveljavila močna aktivnost na vseh področjih našega notranjega življenja. Letos je tudi naša mladina povzdignila svoj glas v želji, da bi bila skupaj z vsemi, ki grade socializem, z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi. Sprejeli smo vse tiste upravičene kritike, ki sta jih izrekla mladina in delavski razred.« V nadaljevanju svoje ocene notranjepolitičnega položaja v naši državi je Tito dejal: »Reči moram, da se nikoli prej, v minulih več kot 20 letih v Jugoslaviji ni kazala takšna enotnost kakor letos. Močno je prišla do veljave enotnost naših narodov in mladine, enotnost naših teženj, da ohranimo svoj nemoten razvoj, tj. socialistično graditev, da ubranimo svojo neodvisnost proti vsem poskusom vn - savan j a v naše notranje zt--2ve.« Ko je tovariš Tito spregovoril o dogodkih v ČSSR, je poudaril: ».. . Mislim, da morajo načela nevmešavanja, neodvisnosti, nedotakljivosti in suverenosti veljati za vsako deželo na svetu, pa naj so v enem ali drugem bloku ali zunaj njih. Takšna naša politika je zbudila revolt pri nekaterih naših prijateljih in sosedih v vzhodnih deželah — na Poljskem, SZ, Madžarski, NDR, zlasti pa v Bolgariji, in ponovno so seveda, kakor se je zgodilo leta 1948, začeli napadati našo deželo v tisku in v govorih. Razumljivo, da moramo mi odgovarjati, ko gre za načelna vprašanja___Ne gre za naključen spor med nami in njimi. Tu gre za to, da jim naš družbeni red, naš samoupravni socialistični sistem, naša pet v socializem in komunizem ni po volji. Po volji jim ni naša socialistična de- mokracija. Skratka, najbolj jih mori samoupravljanje. In zato so zdaj udarili pa našem notranjem sistemu. Mi pa se zaradi tega ne bomo mnogo vznemirjali. Pokazali jim bomo dejstva o tem, kaj smo dosegli. Napadajo našo reformo, čeprav sami iščejo pota k nekakšni reformi. To so torej nekateri osnovni elementi, ki stoje med nami in njimi. V primeru češkostova-ške je bilo po mojem mnenju glavno prav to, da je šel družbeni razvoj po demokratični poti, v smeri sprememb, ki naj bi ljudstvu olajšale napore za vzpostavitev boljšega življenja ...« Predsednik Tito je v svojem govoru omenil naslednje reformne uspehe: stabilizacijo dinarja in stabilizacijo cen, modernizacijo industrije za okoli 55 odstotkov, uravnovešenje plačilne bilance, 50-odstotno povečanje izvoza, napredek kmetijske proizvodnje, ki danes povsem zadovoljuje potrebe po živilih, vsakoletno naraščanje produktivnosti in življenjskega standarda. V svojem govoru se je predsednik Tito dotaknil tudi mednarodnega položaja. Po njegovem mnenju je stabilnost na Balkanu mogoča le s tesnim sodelovanjem balkanskih dežel, zlasti Jugosla- vije in Bolgarije.« Sodelovanje med Jugoslavijo in Bolgarijo bi moralo biti temelj stabilnosti na Balkanu. Mi to želimo, ker bi radi v miru gradili svoje boljše življenje. Mislim, da želi isto tudi bolgarski narod. Moram pa reči, da je izjava, ki jo je dal nedavno eden izmed najvišjih voditeljev Bolgarije in v kateri je rečeno, da so vse socialistične države dolžne pomagati, kadar je v kaki deželi socializem v nevarnosti — nesprejemljiva in da nasprotuje načelom suverenosti dežel. Iz te izjave sledi, da bi oni tudi Jugoslaviji prihiteli na »pomoč« tudi brez našega poziva. Takšen prihod bi sprejeli zelo ostro, če te kdo ne kliče, se pravi, da mu nisi potreben. Kar pa zadeva nas, urejamo svoje notranje zadeve sami. Socializmu v naši deželi ne grozi nobena nevarnost. Vsi naši ljudje žive v duhu socialistične graditve. Socializem v Jugoslaviji jc pognal globoke korenine, ki jih nihče ne more iz-dreti. Nikomur se ni treba bati, da bi kdo z Zahoda mogel okrniti našo neodvisnost. Dovolj smo sposobni, da ubranimo našo deželo pred vsakomur, ki bi kaj poskušal proti njej ...« in dogodki milijonski Ivica Že nekaj dni se mudi na turneji po Sloveniji znani pevec zabavne glasbe Ivica Šer-fezi. Z njim nastopata še pevka šansonov Lada Kos in pa mladi pevec Franc Koren, mlajši. Spremlja jih ansambel Alegro. Skupina nastopa v tem sestavu že eno leto. Program je sestavljen za mlado in staro, kot temu pravijo sami. Osrednja točka predstave je seveda Ivica Šerfezi. Ko smo se srečali v hotelu Evropa, nas ni sprejela zvezda jugoslovanskega po-pevkarstva, pač pa preprosti Ivica v športnem puloverju. Na vprašanje, zakaj se je odločil za turnejo po Sloveniji, pravi takole: »Veste, iz Slovenije dobivam precej pošte, pa tudi veliko mojih, plošč se proda prav v Sloveniji. In ta turneja je mišljena kot nekaka zahvala za vso pozornost.« Najbrž ne bo več novica, da Ivica Šerfezi proda največ plošč pri nas. V kratkem pričakujejo število milijon — namreč toliko prodanih plošč. Ivice se je zato že prijel vzdevek — prvi milijonar pri nas. V pogovoru je Ivica šerfezi izrekel tudi nekaj laskavih pohval za slovensko publiko. Pravi, da je nepokvarjena, v tem smislu, da loči kvalitetno prireditev od nekvalitetne. Sredi decembra bo imel v Ljubljani samostojen koncert, nato pa simpatičnega pevca spet čaka turneja po Sovjetski zvezi — že tretja po vrsti. Za vse, ki jim je Ivica Šerfezi še posebno všeč, bo prijetno slišati, kako poje v slovanskem jeziku. Ni se še odločil za pesmi, ki bodo na tej slovenski plošči. Ob milijonskem jubileju bo po vsej verjetnosti v prodaji tudi long play plošča z naslovom Milijonska plošča Ivice Šerfezi j a. O Opatiji 68 ni hotel kaj dosti govoriti; pravi, da najraje poje, in to za publiko. »Če se ravnate po tem načelu,« pravi Ivica, »potem imate vsekakor najmanj težav v karireri. Jaz se sicer moram prav s težavami pohvaliti. Morda prav zaradi iskrenih intervjujev«. Vsi smo se nasmejali, Ivica pa je še izročil pozdrave za naše bralce. L. M. Lesene zgradbe v Jasni pri Kranjski eori obnavljajo^Drugo leto bo ob novem jezeru spet veselo. - Foto: B. Blenkus Vodna skupnost Slovenije zagraja de«ii breg Save »olinke, da ne bi ob povodnji poškodovala cevi jeseniškega vodovoda. — Foto: B. Blenkuš GLAS * 8. STRAN GLAS * 9. STRAN ^^^^ ■- Peter se je delal, kako čuti z njim. »Prav dobro vas lahko razumem, saj vem, kako je. Pa saj ste zdaj spet v Londonu in vse ostalo je za vami in pozabljeno. Povejte mi, ali je tamle v steklenici šampanjec ali . . .?« Lisgard se je namuznil. »Predlagam vam, da preide-va na whisk'y.« Dvignil je roko in pomigrdl natakarju, ki je lahkotno prihitd in opletal z brisačo. »Prosim, Sir?« »Wbisky,« je naročil Lisgard, »Prinesite kar celo steklenico!« Ko je natakar prinesel naročeno, mu ni dovolil, da bi jima natočil, temveč je sam napolnil čaši in potisnil eno pred Petra. »Na zdravje, Rae, ravno prav, da sva se danes srečala. Zaposleni ste pri nekem časopisu, kaj ne?« »Pri Oratorju,« je odvrnil Peter, »Vendar samo začasno. Honorarji, ki jih ti ljudje plačujejo, namreč niso zame posebno vabljivi. Delam resnično za miloščino.« Zlovoljno je zrl v kozarec. »Vaš posel pa cvete, se mi zdi?« Stari je skomignil z rameni. »Ne gre nam slabo in. nočem se pritoževati. Toda jaz sem obenem tudi solastnik podjetja in to je vsekakor nekaj drugega.« Njegovi prsti so nervozno skubili po namiznem prtu in Petru se je zdelo, da je stari mož nekam živčen in v zadregi. Nenadoma pa se je položaj povsem spremenil, kajti za njegovim hrbtom je stopilo k mizi dekle. Njene prisotnosti se je Peter zavedel šele, ko se je Chesney Lisgard dvignil. »Ah, draga moja Jane . . . Pojdite sem! čudno se mi je že zdelo, kje ste ostali tako dolgo.« Dobrohotno, pokroviteljsko je zmajeval z glavo. »Oh, ta mladost, ta mladost!« Peter je bil medtem vstal. Zazrl se je v dvoje veselih, sivih oči, opazil je na prvi pogled lepo zaokrožena usta, ki so bila kot ustvarjena za smeh. Nato je šele opazil, da Chesnev Lisgard govori. »To je Mr. Rae, Jane. Bila sva skupaj pri vojakih. Mr. Rae — Miss Selby, moja tajnica in poleg Jega še moja zelo dobra prijateljica.« Povedal je to v zanosu lastniškega ponosa in Peter je opazil, kako se je dekle nejevoljno zdrznilo. Z občudovanjem jo je gledal in Jane Selby je bila preveč ženska, da ne bi bila z zadovoljstvom sprejela tega poklona. Zasmejala se je. »Prosim, sedite vendar spet!« Lisgard je uslužno pristavil stol. »Dajte, izpijte čašico,« ji je ponujal, ona pa je odkimala. »Ne, hvala lepa, Mr. Lisgard, šampanjca nimam posebno rada. Niti ne pri porokah!« Medtem ko je sedla in se zapletla v pogovor s Petrom, je Chesnev Lisgard odkril majhnega moža, temnih oči, ki je sedel pri sosednji mizi. Vstal je in spet dejal: »Oprostite me za kratek čas, Jane. Rad bi spregovoril besedico s Kynejem in, vidim, da je ravno sam.« Odšel je in Peter je gledal za njim. Nekaj časa sta oba molčala, potem pa je dekle smeje začela: »Vse se mi tako zdi, da ste v družbo vdrli kot zaplee-kar, Mr. Rae. Razposajeno je zgrbančila nos. Prejle sem pregledovala seznam gostov, pa se ne morem spomniti, da bi bila med njimi brala ime Rae.« »To je samo pomota,« je malomarno odvrnil Peter. Godba je intonirala počasen valček in Peter je naglo porabil priliko. »Bi radi plesali, Miss Selby? V tej umetnosti sicer nisem poseben mojster, toda ako ne bom zgrešil takta, upam, da se bo nama le posrečilo.« Veselo se je zasmejala. »Oh, kar poskusiva!« je dejala in je vstala ter krenila proti plesišču. Peter jo je prijel za roko. Izkazalo se je, da je mnogo boljši plesalec, kot jo je prej hotei prepričati in ko jo je ob koncu plesa spet vodil k mizi, mu je to povedala. Peter se je zadovoljno smehljal. Pravnik se je bil medtem že vrnil k mizi in je vstal, ko sta se bližala. Zdelo se je, da so njegova rožnata lica še bolj zardela in njegove ribje oči so negotovo zrle v dekle. »Jane, ljubo bi mi bilo, če bi šli za trenutek tjakajle h Kyneju. Ostati ne namerava več dolgo, pa bi se rad pogovoril o nekih poslovnih zadevah.« Molče je gledal za njo in Peter ga je pazljivo opazoval. »Prekleto čedno dekle, Lisgard!« »Kaj? Oh, Jane? Da — nenavadno lepo dekle!« »Kako pa ste se seznanili z njo?« Pravnikove oči so se nenadoma nezaupno ozrle vanj. »Kaj pa hočete s tem reči, Rae?« »Menim namreč, da to ni tiste vrste deklet, ki mačene pri vas ^°'0k ne bodite hudi!« P?' za trenutek k mizi, Kje ^ del mali, črnooki m°* m ste, za marsikatero t* precej nezmotljiv sp Za trenutek se Je ^ bo Lisgard vzlup«'^ se je obvladal m se., zasmejal. »Nesramni Jane je moja tajn«*^ drugega.« »To rad v^rj je godrnjal Peter »Tg z ruj te se neumnih » ^ mrkim pogledom J^pa val sosednjo miz°- jje. je ta fant, ta rim tako prijateljsko jete?« .. je1 r- »Hollvjev tajnik,« J ,v. nil Lisgard P^i o-zel je vodstvo dajalk slave in ureja tudi i*^ Njegove polne ustni« te znile. »Da, Rae, imeli Precejšnjo P« f;te sramnosti. Pn «ra' , z zaposleni? Toda»la">s vašo podjetnostjo w tel lahko na boljši svojo srećo.« ^ J* »Obiščite me kdaj ' jel njih dneh!« Iz zeP3^, vizitko in mu 1° £|in »Dopoldne med ^j. eno me večinoma w> ^ 3fi ciiu me w».~------ j dete, le popoldne «« ni v uradu..« Iz zgodovine železarstva v Kamni Gorici (2) V Kamni gorici je bilo 12 vigenjcev, v njih pa 40 ješ. n Vt;aki ješ i je bilo zaposle-m 10 do 12 delavcev. Ka-*or sem že omenil, je bilo v vsakem vigenjcu do 6 ješ. To so bih približno po 2X 2 m Jeiiki POdesti, zapolnjeni zno-traj z negorljivim materialom. Nad sredino ješe je bila »ovnata in z železom prepleta velika kupola; pod njo Je gorel ogenj, v katerem so ieSS'ali Železo- Ta kupola Z lla neke vrste požarno ^mostni ukrep, ki je preprečeval, da ne bi plamen ali lese. nePOsredno uhajale v eni strop, obenem pa so hrano kupoli tudi kuhali Pri 1 vsakem takem ognju ^delalo po 5 do 6 delavcev £0 (aVk' kl S° se^vaIi že" Val- ^ne^; tl so se lmeno-*U mojstri. Vsak mojster nikfi!meI Še SV0J'eša Pomoč-ca m 80 ga imenovali hlap-• Mojster je vodil železno lovT hl Pd obdclavi , , al z majhnim kladivom, kladivom V mn0g° VeČJim hteti y 'J" ga je mohU vi" tem obema rokama. Pri mu je veliko pomagal šelemberk, to je iz usnjenih odpadkov izdelan pas, ki je imel na sredini, to je na trebuhu vdelano bukovo deščico. Vanjo je hlapec opiral roč kladiva in si s tem olajševal težko delo; če ne bi imel tega pasu z deščico, bi moral imeti reč kladiva uprt v trebuh. Vsak dan sta mojster in hlapec izdelala cd 30 do 50 kilogramov žebljev, kar je bilo seveda odvisno od veli-j kosti žebljev. Poleg nakovala I pa so imeli še naprave, ki so j jih imenovali špere; na njih so izdelovali tudi do meter dolge žeblje za jezove. Tako, kot sem opisal, so izdelovali žeblje v Kamni gorici, Kropi in v Železnikih do leta 1894 in nekateri še dlje. V tem času pa so na { Jesenicah začeli vlivati bolj ] moderna in bolj praktična I nakovala, ki so jih imenovali stoki, za manjša nakovala pa so uporabljali izraz žaba. j Stoki so bili visoki po en I meter, žabe pa po pol metra, j Ta nakovala (tako stoki kot žabe) so imela v sredini odprtino, v katero so pritrjevali že veliko modernejše mo- dele in nagležne za vsako vrsto (ali, kakor pravimo danes, za vsako kvaliteto) žebljev. Nakovala so imela ob strani še posebno odprtino, na katero so lahko pritrdili model oz. nagležen za izdelovanje žebljev z daljšimi konicami. Izpopolnjena nakovala in modeli ter štirioglato paliča-sto železo, izdelano v jeseniški železarni, ves to je pomenilo pravcato revolucijo v izdelovanju žebljev. Poslej je bila produktivnost večja, pa tudi kvaliteta se je izboljšala. Najprej so dolge železne štirioglate palice rezali na ustrezno dolžino z ročnimi škarjami, kar je bilo zelo naporno delo, kasneje pa so si izmislili škarje na vodni pogon, kar je zelo olajšalo težaško delo, istočasno pa tudi povečalo produktivnost oz. hitrost rezanja. Vse to je vplivalo na velike spremembe tudi v notranjosti vigenjcev. Na ješah so izginile velike kupolke, centralni ogenj za beljenje železa pa je zamenjalo več manjših ognjev. Okrog ješ so zdaj Malo sva sicer pozna ... Premladi za zakon Da bi zmanjšala prehitro naraščanje prebivalstva, je indijska vlada uvedla nov zakonski predpis. Dekle se lahko poroči, ko dopolni devetnajst let, fant pa z enaindvajsetim letom. Po sedanjih predpisih je morala imeti nevesta najmanj petnajst, ženin pa najmanj osemnajst let. ; Statistika pravi, da se na leto rodi v Indiji 21 milijonov otrok. Z novimi predpisi skušajo zmanjšati števfto rojstev. Predvidevajo, da se bo tako v enem letu zmanjšalo število novorojenih otrok za tri milijone. Afričani umirajo mladi Po podatkih, ki jih zbirajo komisije Združenih narodov, kosi smrt med mladimi Afričani bolj kot kjerkoli drugje. V dvajsetih afriških državah umre 150 od 1000 novorojenčkov do dvanajstega meseca starosti. Številka je šestkrat večja od zahodnoevropskega in ameriškega poprečja. Po poročilu svetovne zdravstvene organizacije so zabeležili žalosten rekord v umrljivosti dojenčkov v portugalski Angoli — 273. Nato sledi Zambija, kjer umre 259 od 1000 novorojenčkov. Poprečna življenjska doba v Afriki je prav tako kratka — '10 let. Kopanje v oktobru Kopalna sezona je že zdavnaj za nami. Tudi na Bledu sedaj ni več videti kopalcev, saj je jezerska voda že pošteno mrzla. Vendar pa se v Zaki od časa do časa še okopi jejo tisti, ki jih ne zebe rado. Med njimi je tudi 65-letni Joža Boncelj, železniški upokojenec. Z mopedom se pripelje z Jesenic in pravi, da ga na mopedu bolj zebe kot v vodi..V jezeru se koplje od aprila pa do konca oktobra. Pred leti se je bil nekoliko zredil, srce mu je nagajalo, pa še revma ga je mučila. Ko pa se je začel redno ko- Nevarna kratka krila Neki londonski zdravnik opozarja, da lahko dolžina krila prav usodno vpliva na zdravje. Krilo, ki se končuje osem centimetrov nad kolenom, lahko povzroči zni-ianje telesne temperature pod normalo, kar seveda ni brez nevarnosti za človeški organizem. Menda so v posebni nevarnosti tajnice in strojepiske v kratkih krilih. V hladnih mesecih so v prvih urah na službenem mestu apatične in razdražljive prav zaradi nezadostne telesne temperature. In kakšno je zdravilo? Čisto preprosto. Dolge spodnje hlačke, take kot so jih nosile naše babice, daljša krila in pa energična telovadba pred odhodom v službo. pati in plavati, nima več teh težav. Plava skoraj vsak dan. Po kopeli se toplo obleče, tako da se nd še nikoli preitladil. Joža Boncelj pravi, da se najraje koplje v Zaki, da ima mir pred gledalci. Sicer pa ni vedno sam. Zadnjič se je neki Nemec pognal v vodo kar brez ogrevanja, česar pa Joža Boncelj ne priporoča. B. Blenkuš Fernandlovi zobje za zgled Znani francoski komik Fernandel je dovolil obesiti v vseh razredih osnovnih šol svojo sliko. Z velikimi podobami komika, znanega po veliki čeljusti, bi šole rade opozarjale učence, da si je treba redno umivati zobe. namestili na nizkih ikamnrtih podstavkih itoke in žabe, zraven pa še manjša nakovala, imenovana špere za izdelovanje konic na žebljih. Od takrat najprej je imelo vsako nakovalo (stoki in žabe) svoj ogenj za beljenje železa. Skupni ogenj sta imela le žebljar, ki je iz narezanih kosov izdeloval glavo žeblja, in njegov pomočnik, to pa je bil velikokrat žena ali hčerka pa tudi otroci, stari od 12 do 14 let, ki so na sosednjem nakovalu delali žebljem konice. Na žabah so delali tudi otroci in žene, ker so na teh nakovalih običajno izdelovali manjše žeblje. Tako so izdelovali žeblje v Kamni gorici vse do leta 1958, ko so v tem kraju povsem opustili ročno kovanje žebljev. Rečno kovani žeblji so bili mnogo kvalitetnejši od tistih, ki so kovani s stroji, zato je bilo po njih vedno veliko povpraševanje, dokler se seveda strojno izdelovanje ni vsestransko uveljavilo in povsem zamenjalo ročno, s tem pa tudi velik fizični napor, ki so ga vlagali žebljar j i v svoje delo. V Kamni gorici je bila takrat tudi delavnica za izdelavo stavbnega okovja, delav- nica za verige, podkovski kovač in celo delavnica za cerkvene orgle, ki sta jo vodila brata Zupan. Ta je imela vedno dovolj naročil, zsto sta imela tudi 8 do 10 pomočni-nikov. V vasi sta bila tudi dva mlina in delavnica za strojenje kož. Vse te delavnice — razen Zupanove — so uporabljale vodo za pogon strojev in naprav. Na začetku vasi je bil jez na potoku Lipnici, od koder je voda po umetno narejenih koritih tekla na vodna kolesa in jih poganjala. To je bila osnovna energija za vso dejavnost v vasi. Korito obstaja še danes, če je primanjkovalo vode, so imeli povsod pripravljene ročne pogone, tako imenovane kozle, s katerimi so upravljali otroci in starejši, ki niso bili več sposobni kovati žebljev. Jože Vari (Naprej prihodnjič) Gorenjski kraji in ljudje ■■■■■ffiffaNfitiiimigt«nKaiiB Miha Klinar: Mesta, #f* ^cestja Ta vzdevka sta seveda krivična, ^ijo tud,:1,"3 njeS tnost in natančnost, čeprav se "'^rs^^drnet °berst lastnosti pikolovsko smešne m ^ negal a> k let Posmeh, ovo ove ISinOStl piKOlOVSKO Sinesarc ApV^ i ' *i ima ld m ficirskih smešnic na račun prizadc 0 sleher v Predalč. ih svojih uradniških možganov baj^ lem k pUn- stvu nagnjenem vojaku v cesars ^ % ob To ni samo ena izmed mnogih ..^so To ni samo ena izmed mn°8 trdijo V s° Pri oh lanSen-holza«, marveč čista resnica. Takoj^rst<5^ °berst p tu iskali podatke o notranjih sovražnikih J^^ovai obe ^ising ni upa, nJem zvedel kaj moč in podrobnejše podatke. Zato več tudi o nekem Cankarju. a\q^ Uurtt gan »Oberst Stangenholz wird von a 5 bestimmt alles vvissen!« 2 »Cankar? Ja, wir haben ^^^4^1^^ Oberst Freising strmi za p£*J> ' haja v prostor, podoben naročP^ nar ^ kai;;:;io; Dežela turizma V prvih sedmih mesecih tega leta je obiskalo Italijo nekaj več kot 15 milijonov turistov ali za 5,6 odstotka več kot lani v enakem času. Tujci so v Italiji zapravili 499 milijard lir. Statistika pravi, da je bil ta Izdatek turistov za 6,3 odstotka večji kot lani. Oberst Freising strmi za P^£>^ ^Kega VQ]:. — ■ J* prava Mi>e i*iak<>v rl^oelimi fascikli, poravnanimi kakor nepr« ^ $ ^ k o .strogem redu na policah bi človek mish 1, kater;." e maP"e Anjige, ki služijo dvorani za okras • «. Tud. » »e ukvar- jajo podrejeni v oddelku obersta fc ^ _ n*ze s kar. časopisnega podjetja z ,s"0^"^icS^1 dvorana, obdana z dostopnim1 1 " da ne jajo poetrejeni v oogcik-u ^----'oo^i*^edo^b-"" totečnimi škatljami in listi so P° fc^ovi J? tknJei čeprav se nad nekaterimi prav tajV.'^vi W podobni tkalcem nad statvami. ^j, <°r da bi Njd^jA 8tl> kak j/VAii/um mcui.-t3iii umi on.«""— —' med bele kartotečne lističe vpleta" »Nfitl?« Da, niti usode. l^ »Schieksalsfaden.« V5V^ni Usnx Res, oberst Freising ima Pra -eP^J^s ^..f mizah je usoda kakega človeka. W ^ enkra^ "k^kra- ljevo vojaško in politično obla*tj . ,^ <^ ■ v življenju. Tu je zapisan in ^^^t^^l^^ bo po veri obersta Freisinga tiaj ^c^J« obia«.t In kdor je zaznamovan na ten ^ wj nay_ : nc poKna popuščanja in milosti. Zanj jc ^ Q^ ' «e j;h Pa tudi za njegove otroke, če jih ima, * m "ooo imeli. Tek listič, najsi bo še tako papirnato bel, je črn madež, ki zbledi šele po nekaj rodovih, če sploh kdaj zbledi. »Ja, ja! Ich habe ihn schon!« vzdrami obersta Freisinga hladni glas oberata Lemraa, Ta glas je podoben strogemu in hladnemu redu v dvorani. V njem se skriva Lammova pedantnost, ki bi mu jo človek po prekljasti zunanjosti in slabo prilegajoči uniformi ne prisojal, če bi ga ne poznal. »Ja, ja, Ivan Cankar, freier slovvenischer SehriftsteHer, sozialdemekraliseher Kandidat bei den VVahlen im Jalire 1907 . . .« Pisatelj? Poklicni slovenski pisatelj? Ima tista svojat med Dravo in Adrijo sploh kakega pisatelja? Ne, o kakih pisateljih pri barbarski svojati na jugu oberst Freis ng ne ve ničesar, čeprav je nekoč (menda je bilo pred kakimi štirinajstimi leti bral »Jahrzeitung«, ki so ga izdali kranjski turnerji in v katerem so med drugim pisali tudi o slovenski in slovanski kulturi nekako takede: Pravkar je izšla knjiga »Neuester Slawenquet^ scher« ali popolno navodilo, kako se v osmih dneh naučiš slovensko pisati, računati in brati. Dobi se v vseh knjigarnah v tuzemstvu in inozemstvu. Kdor kupi izvod, dobi povrhu brezplačno salonsko izdajo celotne slovenske književnosti v treh drobnih zvezkih natisnjenih z velikanskimi črkami in opremljenih z mnogimi slikami v žepnem formatu. Cena knjigi je 12 vinarjev... »Ja, ja! Das waren Asslinger-Turner,« se oberst Freising spominja, saj se je tiste dni pred štirinajstimi leti mudil pri kranjskih turnerjih v Ljubljani kot odposlanec turnerske zveze. Nekaj dni je preživljal pri prijatelju inženirju Pflaunu, voditelju jeseniških turnerjev. Z uslužbenci gradbenih podjetij »Manile et Co.« in »Gross et Co.«. ki sta gradili predor skozi Karavanke se je udeležil praznovanja Sonnenvvendefeier. Veselo praznovanje je bilo to. Tekmovanja na nekem travniku v bližini opuščenih rudnikov Kranjske industrijske družbe so proslavili z zabavo in plesom. Navdušeni nad lepim in prijetn m dnevom so se zvečer vračali skozi gorsko vasico in prepevali turnerske in druge nemške pesmi, vzklikali nenvV.vu, poklicanemu, da zgradi nemški most do Adrije in pretopi vind šarsko svojat v Nemce, nepoboljšljive pa izžene v svet. Nekateri so začeli vzklikati: Nieder mit den windischen Hunden — Dol s slovenskimi ps:! a so s. tem priklicali samo gručo vaške vindišarske svojcli. Bij so sami grčavi in divji orjaki, pravi barbari, ki so se zapodili proti njim s težk mi gorječami v rokah. Dan še ni popolnima ugasnil. Mrak se še ni zgostil v temo. Hribi so še krvavo žareli, saj je bil najdaljši dan v letu, prvj poletni dan, barbarskih rogoviležev pa je bilo čedalje več, tako da se jim niso mogli postaviti po robu in so ce morali odločiti za beg. »O, ne! Oberst Freising ne bo pozabil tistega dne. To ni bil kak buršavski pretep, marveč pravi napad podivjanih barbarov, za njegove pojme pravi upor, ki bi ga morala oblast kaznovati, saj so jo turnerji. med njimi tudi on, komaj odnesli živi. Ta dogodek je seveda pogrel tud; ljubljanske turnerje, ko bo zvedeli zanj. Se bolj so se zagrizli v delo in sklenili da bodo preprečili prvi slovenski vsesokoLski zlet, ki naj bi bil med 16. in 18. julijem 1904 v Ljubljani in na katerega so bili povabljeni tudi češki Sokoli kot pobudniki vseslovanske sokolske zveze, v katero so se včlanili češki, poljski, ruski, slovaški, slovenski, hrvaški in srbski Sokol ter izšeljeniški češki Sokol Americky in bolgarski Junak kot protiutež Turnvereina in splošne reichovske telovadne zveze »Deutscher Turnerbund«. In ljubljanski prvi slovenski vseslovanski sokolski zlet naj bi bil manifestacija vseslovanske zveze. Manifestacija, zaradi katere so poslali njega in še nekatere vodilne turnerje v Ljubljano, da bi s tamkajšnjimi turnerji preprečili ljubljansko vseslovansko sokolsko manifestacijo, a se jim ni posrečilo. Slovanska nevarnost med Dravo in Adrijo je bila močnejša, kakor je pred odhodom v Ljubljano mislil. Drugega niso mogli storiti, kakor da so sklenili, da bedo do ljubljanske sokolske prireditve pokazali prezir in se 16. julija odpeljali demonstrativno na neko, na hitrico sklicano in prirejeno turnersko prireditev v Beljak. Peljali so se po progi Ljubljaria-Jesenice-Trbiž-Beljak, po isti progi, po kateri eo se voziii proti Ljubljani češki Sokoli. Vse postaje so bile v cesarskih in slovenskih zastavah. Te, zadnje so pričale, .da zastave pozdravljajo Čehe. Ni čuda, da jim je kri od postaje do postaje čedalje bolj vrela. V Kranju so zaman čakali, da bi se jim pridružili tamkajšnji turnerji. Množica na postaji je pričakovala Češke Sokole s slovenskimi in češkimi narodnimi zastavami v rokah. Sele na naslednji postaji se jim • je pridružila peščica turnerjev iz Turnvereina Krainburg. Bali so se množice, ki se je nagnetla na kranjsko železniško postajo iz mesta in okolice, da bi počakala na vlak, ki naj bi pripeljal iz nasprotne strani češke Sokole. Niso tako močni in številni kakor turnerjj na Jesenicah. Na Jesenicah jih je več. Tudi gospoda in lastniki industrijske družbe so zaščitniki Turnvereina, Siidmarke in Schulvereina. Jesenice so bolj nemške kakor Kranj, so opravičevali svojo strahopetnost. Na Jesenicah deluje že nemška šola. Skoro polovico jeseniških šolarjev zahaja vanjo. Brez dvoma lahko turnerji na Jesenicah pričakujejo dostojen sprejem, kakršnega so obljubili jeseniški turnerji. In na Jesenicah so res zaslišali godbo, ko je vlak vozil na postajo, podobno velikemu gradbišču, saj so prav tedaj gradili novo postajno poslopje in ravnali prostor na severni strani za nove tire. — Ja, Assling ist wirklich schon fast volkommen deutsch, — so se veselili zvokov godbe, ki je igrala, čeprav se jim koračnica ni zdela popolnoma tumorska. Sele slovenske zas*avice v rokah množice so jim dopovedovale, da je bila koračnica slovenska, obenem pa so na prvem predpostajnem tiru že zagledali vlak. Sprva se jim je zdelo, da je prazen, v resnici pa je bil poln čeških Sokolov in Sokolić. To so jim povedali tudi preplašeni jeseniški turnerji. ki so se pritihotapili v turnerski vlak z gradbišča nove postaje. Tudi ti se niso upali med množico in so šele sedaj zahtevali, naj bi posvetili Cehom z napadom na češki vlak. — Bohmisc-he Schweine! GLAS * 10. STRAN SREDA — 23. oktobra ^ Kakšne osnovne šole so v tržiški občini? Pol stoletja kriške osnovne šole Te diii vsi Tržičani razpravljajo o bodočem referendumu o samoprispevku za gradnjo in popravilo šol. O stanju šolskih prostorov v občini so že razpravljali zbori volivcev v vsej občini in čeprav še nimamo podatkov o tem, kaj vse so na zborih volivcev Tržičani po veda! i o predvidenem samoprispevku, pa lahko zapišemo, da podpirajo predložen? načrte o samoprispevku oziroma o gradnjah novih šol s sredstvi tega samoprispevka. Z namenom, da bralce seznanimo s stanjem šolskih prostorov v tržiški občini, smo obiskali vse osnovne šole. Danes je na vrsti pogovor z ravnateljem osnovne šole v Krizah Janezom Kavarjem, v prihodnjih številkah pa bomo pisali še o drugih tržiških osnovnih šolah. »STOJI UČILNA ZIDANA« — OD LETA 1900 Stavbo osnovne šole v Krizah so zgradili že pred letom 1900, kasneje pa so šolo popravili in ji pred desetimi leti dozidali dve učilnici. »Šola sama po sebi še ni v tako slabem stanju,« nam je dejal ravnatelj kriške osnovne šole Janez Kavar, »samo premajhna je. Za 15 oddelkov, kolikor jih je danes na šoli, imamo na voljo le 4 prave učilnice, drugi trije prostori pa so preurejeni iz bivšega stanovanja. Skratka, danes imamo torej sedem učilnic, delavnica za tehnične predmete pa je v kleti. Za pouk telesne vzgoje že nekaj časa uporabljamo dvorano Partizana Križe, ki pa je mračna, mrzla in nasploh ne ustreza pogojem za normalni pouk. Razen omenjenih prostorov nimamo nobenih drugih, učiteljska knjižnica je v bivši shrambi, knjige, namenjene učencem, so shranjene v knjižnih omarah na šolskih hodnikih. V šolski kuhinji pripravljajo malico za 300 otrok, 40 kosil, poleg tega je ta prostor namenjen še poučevanju gospodinjskega pouka. Učila imamo spravljena v prostoru, ki je bil namenjen šolarjem za garderobo, ta pa je sedaj kar na hodnikih.« »UCEKCI NE SMEJO TEKATI PO HODNIKIH, KER BI SE STROP PODRL »Tovariš ravnatelj, koliko učencev hodi vsak dan v osnovno šolo v Križah?« »Danes imamo 360 učencev, pouk je dvo — in eno izmenski, v eni učilnici pa poučujemo v treh izmenah. Zaradi pomanjkanja prostora se pouk na naši šoli začne že ob 7,20, konča pa ob 17.30 — tako učenci prihajajo v temi v šolo, in v temi odhajajo. Pereče je tudi vprašanje ce- r Svet brez bleščic Samorastnik Odrasli večkrat prav radi pozabljajo, da so bili tudi sami nekoč mladostniki z različnimi težavami, ki navadno spremljajo vživljanje mladega človeka v svet odraslih. Podobno je bilo z Bogdanom. Samo, fant ni imel ob sebi roke, ki bi ga vodila med njegovimi mladostniškimi težavami. Rastel je sam, kot nekakšen samorastnik s svojimi pravili vedenja, v svetu drugačnih pravil. Tak je prišel tudi na svoje prvo službeno mesto. No, tu niso imeli ravno posebnega razumevanja za njegovo obnašanje, niti niso vedeli, zakaj se tako obnaša. Pri prvem prekršku se je Bogdan znašel na cesti. Mladostnik na cesti brez nadzorstva pa se navadno znajde na področju, od koder vodi pot naravnost pred sodnika za mladoletne prestopnike. Po naključju ali kako bi temu rcklit pa se Bogdana življenje v nasprotju z zakonom ni prijelo. Se pravi čas je poiskal pomoč. Nato je skupaj s službo socialne pomoči dolge mesece 'skal službo. Vsaki kadrovski službi pa jc bilo treba seveda prej povedati, da je Bogdan zrasel brez matere, da ima mladostne muhe in podobne težave, značilne za fante njegovih let. Zato bi v začetku potreboval na delovnem mestu precej razumevanja in tovarištva, saj je sicer dober fant, nepokvarjen in podobno. Tako so predstavili Bogdana kadrovskim službam; takega kot jc bil v resnici, potrebnega razumevanja in vodenja. Odkritosrčnost seveda ni prinesla nobenega uspeha. Neki uslužbenec kadrovske službe je celo odkrito dejal, da je tnalo upanja, da bi ga katera delovna organizacija vzela, ko so zvedele vse o Bogdanu. ' Nato pa so mu le v neki delovni organizaciji dali možnost, da se zaposli, da se počasi vključuje v družbo, da prebrodi mladostne muhe. Ponudili so mu roko in Bogdan je prijel zanjo. Nekajkrat ga je na delovnem mestu še polomil, vendar je okolica znala vse skupaj obrniti na pravo stran. Sedaj je pri vojakih in — polnoleten. L. M. "S lodncvnega varstva otrok, saj sta oba starša velike večine otrok zaposlena. Poleg pomanjkanja učilnic tudi sama lega sedanje šole ni ugodna — pročelje je obrnjeno na severno stran, je tik ob cesti. Najbolj pereče pa je vprašanje stropov. Lani smo morali nujno zamenjati strop v eni učilnici, ker je bil stropnik popolnoma gnil, v kratkem pa bo treba obnoviti še druge strope.« V KRIŽAH BODO IMELI NOVO ŠOLO Po prvotnih načrtih naj bi s sredstvi samoprispevka kriško šolo obnovili, oziroma ji dozidali nekaj učilnic in telovadnico. Ker pa so kasneje uvideli, da ne bi nova šola stala dosti manj kot popravilo stare, so se seveda odločili za novo šolo. Tako bodo torej volivci na referendumu tudi odločali, ali bodo imeli v Križah novo šolo ali ne. »Novo šolsko poslopje naj bi stalo nasproti sedanjega, umaknjeno bi bilo od ceste in obenem povezano z že obstoječim športnim igriščem. Nova lokacija bo omogočila tudi kasnejšo gradnjo oddelkov predšolskega varstva. Po predvidevanjih naj bi bodoča šola v Krizah imela štiri klasične učilnice za nižje razrede in osem posebnih učilnic za kabinetni pouk. V novi šoli bo dvorana za šolske prireditve, za seje in sestanke družbenopolitičnih organizacij. Skupaj s šolo bo zgrajena tudi telovadnica, sama šola pa bo imela še sobo za pogovore s starši in pionirsko sobo in prostore, name- njene celodnevnemu varstvu učencev.« Tako je torej v osnovni šoli v Krizah. Besedam ravnatelja Janeza Kavarja naj dodamo še to, da kljub pomanjkanju prostorov, kljub neustreznim razmeram, v kriški osnovni šoli tega ne obešajo na veliki zvon. Dokaz za to so številne izvenšolske dejavnosti kriških osemlotkarjev — modelarski, matematični, foto in telesno-vzgojni krožek. Poleg tega pa se učenci kriške osemletke zanimajo za taborniško organizacijo, smučanje in še marsikaj. Danes starši, zlasti pa Še otroci iz Križev upajo, da bo nova šola kmalu zgrajena. Seveda je vmes še referendum, na katerem bo padla odločitev, ali bodo v Križah imeli novo šolo ali ne. V. Guček Minuli petek so v galeriji Mestne hiše v Kranju odprli razstavo plastik in risb kiparja -* I samouka Petra Jovanoviča iz žetine. Na posnetku vidimo eno od njegovih umetnin. — Fot F. Perdan J V galeriji Prešernove hiše te dni razstavlja svoja slikarska dela likovnik Viktor Majdan Razstava bo odprta do 3. novembra. — Foto; F. Perdan S XVI. gostinsko turističnega zbora Slovenije Priznanja, nagrade In medalje Vesel zaključek v dvorani Kazine na Bledu V petek zvečer so se v dvorani Kazine na Bledu zbrali na zaključku vsi udeleženci XVI. gostinsko turističnega zbora Slovenije, katerega prireditelj je bil republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti. Po dveh dnevih različnih prireditev in razstav so ta večer razglasili še rezultate najboljših in Podelili priznanja, nagrade ter medalje. Razdeljevanje priznanj je dajalo debelo uro. Zanimivo Da je, da so vrsto priznanj, nagrad in medalj dobili prav blejski in ljubljanski turistični delavci. Ko sem se o tem Pogovarjal pri mizi v dvorani Kazine z direktorjem kranjskega hotela Evropa, ni bil Pfav nič presenečen. Rekel je, da je na teh zborih to že običajno Tisti, ki je tako rekoč prireditelj tega vsakoletnega zbora, ima tudi naj-vee možnosti, da uspe. Pri- pravljanje jedil namreč ni lahka stvar. In največ možnosti za uspeh ima največkrat tisti, ki jih pripravlja doma. In Blejci so seveda imeli to prednost. »Prepričan sem, da bodo prihodnje leto na XVII. zboru, ki bo v Portorožu, največ nagrad in priznanj pobrali prav portoroški in okoliški turistični delavci,« je menil direktor hotela Evropa Kranj. če bi hoteli objaviti seznam vseh tistih, ki so dobili priznanja, nagrade in medalje, bi bil to precej dolg, da ne rečem predolg, zapis. Vseeno pa pri tem ne gre izpustiti Turističnega društva Bled, kateremu je komisija za ocenjevanje turističnih propagandnih edicij Turistične zveze Slovenije podelila priznanje za zimski barvni prospekt Bleda. Ta prospekt je tiskala tiskarna CP Gorenjski tisk Kranj. Edini predstavnik kranjskih gostinskih delavcev oziroma podjetij, ki je na Bledu prav tako dobil priznanje oziroma medalji, pa je hotel Evropa iz Kranja. Za beko-nov hrbet je ta hotel dobil bronasto medaljo, za svinjski vrat pa srebrno. Tik pred podelitvijo teh priznanj smo srečali pri mizi hotela Evropa iz Kranja Angelo Blešar, ki je v noči med-17. in 19. oktobrom v Kranju pripravljala obe kasneje nagrajeni jedili. Zanimalo nas je, kako se počuti tik pred podelitvijo medalj. »Bolj, ko se bliža objava rezultata, večjo tremo imam. Vendar pa mislim, da ne bom imela tolikšne treme, kot sem jo imela danes ponoči, ko sem pripravljala obe jedili.« Angela Blešar, ki je že sedem let zaposlena v Hotelu Evropa v Kranju in je s tem ^ePrav ie 80stinske tekmovanje s sodčki za pivo potekalo bolj za šalo kot zares, pa je moralo 15 tek-Prikazati precej spretnosti. V ogorčeni borbi je zmagal Bogo štrozak iz izolske šole. — Foto: F. Perdan Ifanpl ^1 Rostlnsko-turistlčnega zbora je bilo na Bledu tudi več tekmovanj. Tako so se *^n° PokS strokovnih šol Iz vse Slovenije pomerili v tekmovanju s pladnji in prak- azali svoje natakarske spretnosti, (vg) — Foto: F. Perdan delom zelo zadovoljna, je nato že čez nekaj trenutkov s s precejšnjo tremo v imenu hotela sprejela bronasto in srebrno medaljo. Ponosna je bila in s foto-reporterjem sva ji obljubila, da bova ob priliki prišla na pokušino obeh nagrajenih jedil. Veseli del zaključka XVI. gostinsko turističnega zbora Slovenije v veliki dvorani Kazine na Bledu se je še močno zavlekel. Zakaj pa ne? Prav je, da se enkrat povese-lijo tudi tisti, ki med letom skrbijo za dobro počutje gostov. Sicer pa to ni najbolj pomembno. Pomembnejša je prav gotovo ugotovitev, da turizem in gostinstvo danes že veliko prispevata k večanju narodnega dohodka in da sta postala ena izmed močnih gospodarskih panog pri nas. A. žalar V spodnjih prostorih Kazine na Bledu je bila odprta razstava pogrinjkov, jedilnih listov in turističnih edicij. Razstava pogrinjkov, na njej je blo 22 različnih modelov pogrnjenih miz, se je odlikovala predvsem z originalnostjo in uporabnostjo posameznih razstavnih pregrinjkov. O kvaliteti letošnje razstave pogrinjkov govori tudi dejstvo, da so bili skoraj vsi razstavljeni pogrinjki nagrajeni, (vig) — Foto: F. Perdan Kulinarična razstava, ki je bila v okviru gostinsko-tut istič« nega zbora v blejski restavraciji Blegaš, je bila po obsegu in številu razstavljenih jedil ena največjih tovrstnih razstav v Sloveniji. Strokovnjki pa menijo, da je bila trdi najboljša, kar jih je bilo doslej. Med 142 jedili je bilo tudi veliko narodnih jedil, strokovna komisija pa je podelila 10 zlatih, 21 srebrnih in 16 bronastih medalj, (vig) — Foto: F. Perdan S ŠOLSKIH KLOPI SREDA — 23. oktobra 1968 Sprejeli smo planinsko štafeto V soboto, 28. septembra, smo se zbrali planinci kranjskih osemletk v avli občinske skupščine Kranj. Pričakovali smo štafeto, ki je že 8. septembra krenila z vrha Triglava prek slovenskih gora proti Jajcu. Tako hočejo naši planinci počastiti 25-letnico II. zasedanja Avnoja. V nedeljo, 22. septembra, so trije mladi Kranjčani v dežju in viharju sprejeli štafetno palico na vrhu Storžiča od Tržičanov. V Preddvoru so jo oddali pionirjem-planincem. Potem so jo med tednom prenašali od šole do sole v okolici Kranja, kjer delajo planinske sekcije. V avlo občinske skupščine, ki je bila lepo okrašena, so pritekli trije planinci s Šenturske gore. Prinesli so štafetno palico in planinske pozdrave. Mladinski pevski zbor iz kranjske gimnazije je pod vodstvom prof. Matevža Fabijana zapel dve pesmi. Vrstile so se deklamacije in nastop mladega harmonikarja Petra. Načelnik mladinskega odseka Jože Simčič je prebral štafetno pismo. Še isti dan popoldne so planinci odnesli štafetno palico na Kokrško sedlo in jo v nedeljo na vrhu Grintavca oddali Kamničanom. Mihela Smolkovič, 7. č razred osnovne šole Stane Žagar, Kranj Naše ptice pevke Jutranje misli Pravzaprav vse premalo vemo o krilatih človekovih prijateljih, ki letajo naokrog, lovijo žuželke, zobajo zrnje in žvrgolijo v stoterih različnih glasovnih odtenkih. Veliko jih živi pri nas. Pred tedni smo vam prav ha tej strani skušali opisati ptice selivke ter njih navade. Danes pa bo govora o drugi skupini pernatih letalcev, o ptičih pevcih. Nekatere od njih gotovo že poznate, vsaj po glasu, če že ne kako drugače. To so živalice, ki s svojim kukanjem, gruljenjem, žvižganjem, piskanjem in žvrgo-lenjem povzročajo, da se nam zdijo zgodnje ure poletnih dni še prelestnejše kot bi bile drugače, strupena zimska jutra pa manj neprijazna. Da, tudi pozimi ptičje petje ne zamre. Mnogi pevci tedaj sicer odlete drugam, na jug, saj sodijo v skupino se-hvcev, nekaj pa jih vendarle ostane. Poglejmo, kateri so to. Predvsem velja omeniti Šah Pravočasna žrtev Oglejte si diagram! 1. r : A A : y y ....... ! Beli zmaga, če ob pravem času žrtvuje kmeta: 1. Ke2 — e3 2. Ke3 —e4 3. Ke4 — f5 4. Kf5 —g5 5. h7 — hSD-r- 6. Kg5 —h6 7. g6-g7 8. Kh6 —h7 in boli kmet postane damn, belemu tako m več težko zmagati. Kg7 - h8 Kh8 — g7 Kg7 - h8 Kh8 - g7 Kg7 — h8 KM - g8 Kg8-f7 stržka, ki je zelo majhen, droban in mu zato pravijo tudi palček, potem črnoglav-ko, prav tako majhno živalco, z vranje črnim pokrivalom na glavi. Živi po vrtovih, gnezdi pa v drevesnih duplinah. V skupino pevcev-stal-nic sodijo še čižek, vseh vrst senice, zelenček in strnad. Svojevrsten posebnež v tej druščini je vodni kos, ki mu mraz ne more do živega. Živi ob vodi, se potaplja in lovi ribe. Pri tem ni nič manj ] spreten od vodomca, le da ves i čas neumorno prepeva. Na-I vadno gnezdi pod kakšnim slapom, saj je vodna stena najboljši zaščitnik pred roparji. Prvovrstne pevke pa vendarle najdemo med selivci. Spomnimo se samo slavčka, inenadkriljivega virtuoza med pticami. No, tudi vseh vrst penice, taščice, lišček, grilče/k, drozgi, kukavica, kobilar, ščinkavec in kos niso od muh. Nekoliko slabša sta le škorec in kalin. Sploh naj povemo, da ptice pevke lahko delimo tudi po kvaliteti petja. Vendar je tistih s šibkim glasom bolj malo, poleg omenjenih dveh le še strnad in brglez. O slavoku velja spregovoriti še posebej. Na račun njegovega glasu kroži veliko zgodbic. Žal pa moramo ugotoviti, da ga na Gorenjskem skoraj ni videti. To je namreč ptič, ki najraje živi med nasadi trte, torej v vinorodnih krajih, na štajerskem, Primorskem in Goriškem. Hrani se s trtno ušjo in drugim mrčesom, zato je zelo koristna žival. Pri nas ga slišimo le ob času selitve, ko preko Gorenjske odhaja na jug ali pa se vrača domov. Tedaj se za nekaj ur ustavi, da bi v grmovju počil, potem pa krene dalje. Značilno za pevke je tudi, da se malone vse hranijo z mrčesom. Izejme so le liščki, čižki in repniki. Slednjih jc pri nas zelo malo, že po imenu pa se da razbrati, da zlasti čisla seme od repe. Za konec, kot posebno zanimivost, naj povemo, da se pri vseh naštetih ptičkih Oglašajo !c samci, samice pa ne znajo poti. I. G. Jutro je. Zbudim se kot ponavadi ob pol šestih. Potem še ponavljam, kar se je treba naučiti za ta dan. Toda danes je drugače. Včeraj, zadnjo uro fizike, smo pisali kontrolno nalogo. Skrbi me, kako bo. Imam občutek, kot da nisem naredila vse prav. Na gori, ki jo vidim s postelje, so se podili majhni, nežni oblaki. Rečem si: »če se bodo vsi oblački porazgubili še preden bom vstala, bom pisala kontrolno slabo, če se pa ne bodo, bom pisala dobro. »Kar naenkrat pa pri-pluje na goro večji oblak, ki je imel obliko tanka. Vrtiljak mojih misli se je obrnil drugam. Morda že slutite ali pa že veste, kakšne so bile te misli? Mislila sem na ubogo češkoslovaško, ki so jo zasedle sosednje države zato, ker je njeno ljudstvo hotelo imeti svojo posebno pot v socializem. Tuje države pa tega niso pustile. Ali ne sme človek narediti nečesa po svoje, kakor misli, da je prav? Ali je potem še socializem? Ne, to ni več socializem. Potem smo pa še zmeraj v kapitalizmu ali pa celo v fevdalnem redu, kjer tlačan ni smel glasno izraziti svojih misli, če pa je to, kar je mislil, povedal, je bil zaprt v grajskih ječah, kjer so ljudje umirali kot psi. Vse to sem premišljevala. Kar naenkrat pa se zasliši iz kuhinje mamin glas: »Kaj, ali danes ne boš šla v šolo? Imate spet prost dan?« šele takrat sem se predramila iz misli. Spomnila sem se, da se moram še obleči in potem še iti na avtobus. Kot veter vstanem, se uredim in poza j trku jem, vzamem torbo in tečem na avtobus. Komaj sem ga še ujela. Toda celo v avtobusu so me preganjale prav take misli kot doma v postelji. Šole v šoli, ko smo dobili nazaj kontrolne naloge, sem povsem pozabila na jutranje misli, saj sem dobila dobro oceno. Marjana Krč, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor Lojze Zupane ZA ZOB • • © 9 9 © i e 9 • © Med okupacijo so Italijani v Ljubljani srečali dijaka, ki je nosil okrog vratu zavezano živordečo kravato. Takšna kravata pa je bila po mnenju fašistov simbol komunizma, zalo je nadut laški tenen-te planil k mladeniču in ga pričel sredi prometne ulice divje pretepati, dokler se mu ni nesrečnik iztrgal iz rok ter zbežal v vežo bližnje hiše, od koder jo čez dvoriišče za hišo izginil na varno. Leto pozneje pa je fašistična Italija kapitulirala in v Ljubljano so prikorakali Nemci, ki so zamenjali bežeče Italijane. Seveda so umikajočo se Lahe še prej razorožili, preden so le-ti zapustili mesto. Na cestnem pločniku je srtal dijak, ki ga je bil italijanski častnik pred letom divjaško pretepel, in opazoval, kaj se dogaja. Mod bežečimi Italijani jc kar naenkrat zagledal zoprnega fašističnega ofi-cirčka. Videl je, kako je prav tedaj stopil predenj nemški oficir in mu ukazal, naj odda orožje. Besni Italijan pa je kričal: »Orožja ne oddam, ker se hočem še nadalje boriti proti partizanom. Vključil se bom v Hitlerjevo armado!« Nemci ga niso razumeli, kaj žlobudra. Tedaj je dijak stopil s pločnika in se približal nemškemu oficirju ter ga vprašal, če lahko prevede v nemščino, kaj pravi Italijan. »Freilich,« je pokimal Nemec. »Ali naj prevodom dobesedno?« »Javvohl!« »Jaz nisem partizan,« je zdajci izmišljeno pričel prevajati dijak, »zato ti, smrkavec, ne dam orožja! Hitler in njegova armada pa naj me pišeta ne vem kam!« Ko je Nemec to slišal, je kar zaripntl od jeze, besno zakrulil, pograbil z levico Laha za ovratnik, z desnico pa ga pričel klofutati, da so udarci odmevali izza ljubljanskih streh. Tedaj se je dijak zadovoljno umaknil s prizorišča. Maščeval se je nadutemu italijanskemu tenen-teju, mimogrede pa je okoU stoječim fricem še dejal, da »občuduje« voditelja Tretjega rajna. © ti m i • e • • Veliko razočaranje Prvi dan v šolskem letu sem že zelo zgodaj prišla ? šolo. Tu sem že srečala nekaj starih znank. Potem so prihajale nove. Pozdravi so bili drugačni kot sem si jin predstavljala in želela. BiH so hladni. Smeh in radost 0» obrazu sta se mi zdela pona* rejena. Beseda se je zatikala. Tako je bilo moje prvo snidenje s svojimi starimi znankami, ne znankami, ampak tujkami. Beseda ni stekla o počitnicah, ampak o novem šolskem letu. »Oh, spet ta pouk, mar bi bile še počitnice!« »Res ne vem, zakaj te bo* sede, zakaj tak odpor do P°" uka. Želijo si počitnic, jaz P* sem si tako želela pouka, želela sem spet videti svoj« stare znance, ti pa so m« tako razočarali. Da, res Je biti bolje doma s knjigo v roki kot pa se pogovarjati ' njimi, ki so popolnoma spremenjeni in odtujeni ter me skoraj ne poznajo, ki nimajo ničesar povedati, ki niso vefl znanci, ampak ljudje, ki iiD prvič srečaš. Kako boleče Je to spoznanje!« sem pomislil' v tistem hipu. Sedaj pa je minilo že nekaj tednov od prvega šolskega dne. Ni več tako, kot ie bilo vseh prejšnjih sedem let, vse se je spremenile« Boleč je ta preobrat, PoS^ no zame, saj sem si zamišlJ3 la to šolsko leto veliko lePsft Včasih pomislim, da so v# skupaj le sanje in da bo kriza prešla, pa vendar vse gola resnica, ki je ni goče prekriti z lažjo. Tak« £ in nič drugače. Moje s0S ke in sošolci hočejo biti ne- kaj več, ker so osmošolci. Morda v prihodnjih ^ ne bomo več sedeli morda je tokrat zadnjič. Tf* ga se vsi dobro zavedamo"1 namesto, da bi bili složni bi krepiij prijateljstvo, se W damo kot levi. Ob vsem tem mi misel hote uide drugam in P0*' slim: »Se mi se prepir*0; j kako se ne bi tudi razHJ narodi. Ni čudno, da so v0J ne.« Grenko kot pelin je nanje, da ne more biti PrU^ teljstva med vsemi IJudnl' cj, se prepirajo celo stari zn»n * Vsi si želimo miru, sii^t nasprotniki vojn, a ve.jy med seboj nismo pravi V™, telji. Smo res vsi z» JJj Smo sposobni nadome^ stare zagovornike miru- . ne moremo sc boriti z« Tu jateljstvo, ker ga ni niti n* nami, ker smo si stari f"a poslali tujci — sovražm*1-Anka RoffoIJ. 8. c. r8Zf osnovne šolo LucU*0 Seljak, Kranj Prodam Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Tupaliče štev. 39, Preddvor 5117 Ugodno prodam spalniCO. Strahinj 84, Naklo 5148 Šivalni stroj singer, pogrezljlv, dobro ohranjen, in lončeno PEC (majhen kamin) prodam. Morič, Titova 58, Jesenice 5150 Prodam TELEVIZOR. Tr-stenik 15, Golnik 5157 iRHBaniUUBHIIUiUllHUUUIIIIMUUliUIB) Tovarna vijakov PLAMEN KROPA razpisuje javno licitacijo za prodajo zemljišč (njive, travniki) v k. o. Kropa v skupm izmeri 15.328 m2. Licitacija bo v četrtek, dne 31 • 10. 1968 ob 10. uri v Kropi na licu mesta. •HllllUlIlIllllliiiiiiiillilitiliiiiiiiitiUlliliilUlll _ Prodam delovnega VOLA. Potoče 19j Preddvor 5158 Prodam odlično ohranjeno HARMONIKO hohner - 120-nasno. Meglic, Pristava 11, Tržič 5159 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Selo 20 Bled 5160 valilnica v naklem Pri Kranju prodaja vsak to-Fek> sredo in soboto 2 do 3 Mesece stare jarčke, pasme le8horn po 15 N din za 1 kom. Prodam zastava 600-D. Pav-llč Martin, Kranj, Kidričeva 6 5161 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Vučan Milan, Velesovo 56, Cerklje 5162 Prodam novo PEC na olje, Znamke preporod zaradi selitve. Pavlin, Zasavska C 15, Kranj — Orehek 5i63 Prodam dva KONJA, 5 let Ktara. Cegeljnica 1, Naklo 5164 Prodam PESO in KORENJE. Naklo 73 Ugodno prodam dobro ohranjen MOPED kolibri. Gašpcr-lin Danica, Predoslje 81, Kranj 5166 Prodam veliko, dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco. Tekstilna 13, Kranj 5167 Prodam dva PRASlCA, po 80 kg težka. Luže 35, Šenčur 5168 Prodam karamboliran FIAT 750, letnik 1968. Zalog 4, Golnik 5169 Prodam TAUNUS 12 M, letnik 1967. Lavrič, C. kokrškega odreda 16, Kranj 5170 Prodam FIAT 750. Informacije dobite pri Ravnikar, Zupančičeva 17, Kranj 5171 Po ugodni ceni prodam enovrstni PLETILNI STROJ regina. Štrukelj Marija, Grad-nikova 5, Kranj 5176 Prodam KONJA, Voklo 8, Šenčur 5177 Prodam belo KOZO, Bo-bovk 8, Kranj 5178 Nov GUMI VOZ, lesen, za konjsko vprego ugodno prodam. Kaufman,, Zapuže 13 Begunje 5179 Prodam po ugodni ceni KOMPRESOR za avtoličarje ali plastike. Hrastje 14, Kranj 5180 Pečeni predam moško temno OBLEKO, PLASC in BUNDO za srednjo postavo. Ogled dopoldan. Drolc, M. Pijade 6, Kranj 51 SI Prodam KONJA lipicanca, sposoben za vsa kmečka dela ali zamenjam za goved. Vodnik Franc, Trboje 80, Smlednik 5182 Prodam ali zamenjam karamboliran VW kombi za FIAT 750. Vodnik Franc, Vir, Bukovčeva cesta 17, Dob pri Domžalah 5183 KUPIM Kupim 4 lesena KOLESA, 6 cm platišča. Leben, Seničiča, Medvode 5172 Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah umi vas 48, Šenčur preklicujem in obžalujem, ker sem dne 19. 5. in 9. 6. 1968 žaljivo govoril o Koželj Lojzetu, Hote-može 16, Preddvor v gostilni pri Jurčku. Obljubljam, da ga bom v bodoče pustil pri miru ter se mu zahvaljujem za odstop od kazenskega postopka 5174 Izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravila moja žena Kuraš Zofka, Kranj, Zupančičeva 19. Kuraš Bajram, stanujoč prav tam. 5175 Izgubil sem OČALA na cesti na Klanec do Avtoprome-ta, c. St. Žagarja. Najditelja prosim, da jih vrne v trgovi-no pri STEFETU proti nagradi. 5144 Cenjene stranke obveščam, da sem odprla novo CVETLIČARNO ZVONČEK v Skofji Loki, C. talcev 14. Za obisk se priporoča SITAR MARIJA NOVI PLESNI TEČAJI V DELAVSKEM DOMU KRANJ za začetnike 24. oktobra, nadaljevalni 30. oktobra, nedeljski začetniški pa 10. novembra. Informacije na oglasni deski, Delavski dom, vhod 4. 18.10.1968 18.10 1968 Uprava Zavarovalnice SAVA Poslovna enota Kranj obvešča svoje zavarovance, da so bile izplačane naslednje požarne škode: POTOČNIK Vinko, Stirpnik 15, p. Selca S din 3.645,375.— za požar Vaška skupnost Podgora pri Gorenji vasi, za most čez Soro S din 803.390.— za poplavo Ostalo V središču mesta Kranja oddam opremljeno SOBO dvema fantoma. Kranj, Cankarjeva 6 5173 Podpisani Kern Miha, Sr. k UPRAVA ZAVAROVALNICE »SAVA«, PE KRANJ | ^daja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: ranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 uprava lista, ma-tooglasna in naročniška s>uiba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna l2— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din Inozemstvo 16.00 N din do Wali oglasi beseda 0,6 1 N din Naročniki 2£» 10% popusta. Nepčanih n„_ „k Jiiiiiiiii!!iiiii!iiiiiiiHiitiiiiEiiif!iiniiniE]iiiiiiifii!!iiuiiEiiiii»iiiiiiin?!niiiiinr[iniiiiiiiiiifiiriiii£ I RAZPISNA KOMISIJA DELAVSKEGA SVETA | TURISTIČNO r* D T T 1\T 7f 1 = PROMETNEGA l > K Pi NA i PODJETJA X-' * * *• I I KRANJf 1 razpisuje PROSTO DELOVNO MESTO = ( VODJE DELOVNE ENOTE J servis osebnih avtomobilov = na Ljubljanski cesti 22, Kranj (Labore) {= \ Kandidati za sprejem morajo izpolnjevati enega | = izmed naslednjih pogojev: | I a) strojna fakulteta in 3 leta prakse na vodilnih § I delih servisnih obratov; 9 I b) strojna fakulteta I. stopnje in 5 let prakse na § vodstvenih delih servisnih obratov; J I c) strojni tehnik in 7 let prakse na vodstvenih delih \ S servisnih obratov; = ■ Stanovanje za razpisano prosto delovno mesto ni za- jj_ = gotovljeno. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom =J U o delitvi osebnih dohodkov podjetja. I Poskusno delo traja 2 meseca. 5 Razpisni rok jc 15 dni po objavi razpisa v časopisu. =J pj Do zaključka tega roka naj kandidati pošljejo svoje s S prošnje na naslov: razpisna komisija delavskega =• = sveta turistično-prometnega podjetja Creina Kranj, = j§ Trg revolucije 4. miiiiLiiiiifiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii;iiiiiijiiiujiiiitiuiui»T Zavarovalnica Maribor obvešča javnost da je za stopnik tov. ROTAR Anton razrešen delovnega raz meda in iz tega razlaga ni več pooblaščen sklepati zavarovanja afi kakorkoli nastopati v imenu naše zavarovalnice. ZAVAROVALNICA MARIBOR © • • i 2 Jesenice RADIO 23. oktobra italij. barv. CS film SOKOLOV PLEN 24. oktobra nemški barv. film DEŽELA SMEHLJAJA Jesenice PLAVŽ 23. oktobra nemški barv. film DEŽELA SMEHLJAJA 24. oktobra franc. barv. CS film NABOJ V SRCE 25. oktobra franc. barv. CS film NABOJ V SRCE Dovje-Mojstrana 24. oktobra amer. film VI-VA ZAPATA Kranjska gora 24. oktobra italij. barv. CS film SOKOLOV PLEN škofja Loka SORA 23. oktobra amer. barv film KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF? ob 18. in 20. uri 24. oktobra amer. barv. CS film TAJNI AGENT FLINT ob 20. uri 25. oktobra amer. barv CS film TAJNI AGENT FLINT ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 23. oktobra jugosl. barv. CS film VOLK S PROKLETI-JA ob 19. uri 24. oktobra jugosl. barv. CS film VOLK S PROKLETI-JA ob 18. uri Radovljica 23. oktobra italij. — franc. film GUSARJI MALEZIJE ob 18. in 20. uri 24. oktobra amer. barv. film PRERIJA ČASTI ob 20. uri 25. oktobra amer. CS film PLAČA ZA VRAGA ob 20. uri Kranj CENTER 23. oktobra amer. barv. VV film DIVJI SAM ob 16. uri, amer. barv. film PREKLETA POSEST ob 18. in 20. uri 24. oktobra franc. barv. CS film DEKLETI IZ ROCHE-FORTA ob 16., 18. in 20. uri 25. oktobra amer. barv. VV film DIVJI SAM ob 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 23. oktobra amer. barv. film DR. NO ob 16. in 20. uri, zah. nem. — jug. CS film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA ob 18. uri 24. oktobra italij. barv. CS film SEDEM ZLATIH M02 ob 16., 18. in 20. uri 25. oktobra jugosl. barv. film MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA ob 16. uri, franc. barv. CS film DEKLETI IZ ROCHEFORTA ob 18. uri, amer. barv. film PREKLETA POSEST ob 20. uri Kamnik DOM 25. oktobra zah. nem. -jug. barv. CS film KOMISAI X ob 17. in 19. uri JLAS # 14. STRAN SREDA — 23. oktobra 1*58 Nekaj pred dvanajsto uro je v torek izbruhnil požar na gospodarskih poslopjih Valentina Po-rente na Hujah 14 pri Kranju. Vzroke požara še raziskujejo. Ob 14. uri nam je sporočil tov. Herlec, da je treba za požrtvovalno reševanje razen gasilcev pohvaliti tudi sosede; zlasti Bidovca, Krča in Jalna. — Foto: F. Perdan. PISMA BRALCEV Izlet na Mangart in še kaj Ker je izboljšanje vremena ob koncu tedna obetalo prijeten izlet, sva se s prijateljem odločila za dokaj nevaren podvig. Cilj najinega dvodnevnega izleta je bil Mangart, razdaljo pa morava premagati s kolesom. Že prvi dan je bilo potrebno prevoziti okoli 50 km, in sicer od Begunj do drugega Belopeškega jezera. Promet na cesti je bil v obeh smereh izredno živahen. Končno pa naju to sploh ni motilo, večja težava je bila vse-spozi napeta cesta. Ko sva se počasi premikala po klancu pod Dovjem, sva se že vnaprej vesilila položnega dela ceste, ki se spušča zatiod-no od omenjene vasi. Toda veselje je bilo le kratko. Po dobrih sto metrih pospešene vožnje po klancu navzdol, malo pred ovinkom oziroma križiščem, kjer zavije pot v Mojstrano, sem neposredno ob svoji levi strani zaslišal brnenje motorja. Ozrl sem se in opazil tik ob moji levi rami sprednji del avtobusa, nasproti pa je prihajal fičo. Vozil sem na skrajnem desnem robu cestišča, zato sem se pri umiku avtobusa znašel v jarku, ki pa k sreči ni bil preglobok. Po več kakor 20 metrih vratolomnega poskakovanja po kamnitem jarku sem se končno ustavil. Najprej sem pogledal na plašče, če jih oster oster rob ceste in pa kamenje po jarku morda nista poškodovala, toda razen postrani obrnjenega krmila in sedeža je bilo vse v redu. I Oddahnil sem se, vendar j$e je v meni vse treslo. Sele ^tedaj sem pomislil, kaj pa, če bi na tem delu ceste stal ob strani drog s prometnim znakom ali kakšna bankina in bi zaradi brezobzirnega in sebičnega prehitevanja voznika avtobusa SAP-Ljubljana, ki me je prisilil oziroma dobesedno potisnil s ceste, zadel v omenjeno oviro? Avto-busove registrske številke nimam namena navajati, ker bi v krogu šoferjev SAP-Ljubljana verjetno dvignil preveč prahu. Omenim naj povrh še to, da se je avtobus ustavil na postajališču, izstopil je en potnik, toda vozniku še na misel ni prišlo, da bi se mi s prijazno besedo opravičil. In zraven se še vprašam, zakaj se je vendar vozniku avtobusa po klancu navzdol tako mudilo, da se še zmenil ni za kolesarja ob skrajnem robu ceste, ko pa se je na dnu klanca že ustavil? Da se me bo šofer avtobusa morda le spomnil, naj navedem, da je storil prometni prekršek ravno ob 16.43 in da je peljal iz Ljubljane proti Kranjski gori oz. Ratečam. Mislim, da je ves dogodek razumnemu bralcu, predvsem pa voznikom avtomobilov, dosti podrobno komentiran. Sicer pa se mi je v desetih letih kolesarjenja večkrat pripetilo kaj podobnga, vendar sem hitro prebolel krivico, ki jo nehumani vozniki motornih vozil delajo kolesarjem. Šoferji, vaš kulturni nivo in vaš humanizm se pokaže-ta na cesti, kjer kot enakopravni partnerji nastopate z vsemi uporabniki cestišč, (kolikor vam nekdo ni dal posebnih pravic)! Anton šlibar .Begunje 47 na Gorenjskem Huligani ali kaj? Že dlje opažamo v naši vasi skupino petih, šestih fantov. Vsi so še ostiovnošolci. Pogosto se klatijo po sadovnjakih in bližnjih travnikih. Z zračno puško streljajo ptice. Večino so s streljanjem že pregnali iz sadovnjakov. Ne'streljajo pa samo ptic, pač pa mimogrede pobijejo še nekaj oken. Prebivalci Gorij se upravičeno jeze. Neka starejša ženska se je tako razjezila zaradi njihovih norčij, da je dobila žolčni napad. Ce že starši ne morejo pri-striči fantalinom peruti, bi jim najbrž morali sropiti na prste vsaj v šoli. Ne vem, ali smejo tako mladi fantje nositi orožje, čeprav je to samo zračna puška. Tudi z mo. pedi in avtomobili se vozijo, ne glede ali je cesta ali travnik. Ti prestopki morda niso tako veliki, vendar mislim, da je treba preprečiti, da se taka dejanja ne bi sprevrgla v kaj hujšega. j. Ambrožič, Gorje Zapuščena cesta Turistični delavci v Begunjah in vaščani vasi mod Tr-žičem in Begunjami sc jezijo, ker nihče ne vzdržuje ceste, ki pelje po pobočju Dobrče od Tržiča mimo Sv. Neže do Begunj. Zaradi lepega razgleda je cesta še vedno zelo zanimiva za turistični promet, za domačine pa tudi nujno pot robna. Menda na tej cesti ni niti cestarja. Radi bi zvedeli, kdo je sploh odgovoren za vzdrževanje te ceste in kdo je tako pozabljiv, da niti tega ne ve, da je tam bila nekoč zelo dobra cesta. J. V. Nesreče v zadnjih dneh Nedelja, 20. oktobra, ni bila srečen dan za voznike motornih vozil na gorenjskih cestah. Pripetilo se je namreč kar sedemnajst prometnih nesreč. V nedeljo ob eni uri zjutraj se je na cesti drugega reda med Lescami in Bledom pri odcepu ceste za šobec zaletel v drevo voznik osebnega avtomobila Ciril Bizjak. Nesreča se je pripetila, ko je voznik zaradi velike hitrosti zapeljal na desno v jarek in trčil v drevo. Sopotnica Marta Svetina je bila v nesreči huje ranjena, voznik pa laže. Na avtomobilu je za 2000 N din škode. Voznika so odpeljali na odvzem krvi. Na cesti prvega reda med vasmi Rateče in Podkoren sta v nedeljo trčila osebni avtomobil avstrijske registra-.cije, voznik Herbert Rasin-ger in pa osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je vozil Franc Cujnik. Nesreča se je pripetila, ker je avstrijski voznik vozil po levi strani ceste. Tedaj je pripeljal še osebni avtomobil KR 105-94, voznik Ivo Klančnik, in od zadaj trčil v osebni avtomobil Franca Čujnika. Ranjenih ni bilo, škode pa je za 1500 N din. Nekaj po drugi uri popoldne v nedeljo sta pri vasi Leše pri Tržiču v blagem preglednem ovinku trčila voznik osebnega avtomobila Mirko Razinger in voznik mopeda Marjan Papler. Nesreča se je pripetila, ker sta se voznika srečavala na ozki cesti pri neprimerni hitrosti. Pri trčenju je obležal Papler hudo ranjen na cesti, medtem ko je na vozilih za 3000 N din škode. Na cesti prvega reda na Belem polju pri Hrušici je v nedeljo popoldan voznik osebnega avtomobila Janez Stare pri prehitevanju nekega vozila zadel tri pešce, ki so hodili po levi strani ceste v isto smer kot je vozil avto-mobilist. Ranjena sta bila Hasan Coralić in Blagoje Efremov. Vsi trije pešci s0 bili pod vplivom alkohola. Na cesti tretjega reda v vasi Malo Naklo je v nedeljo zvečer voznik osebnega avtomobila Janez Pezdirc v nepreglednem ovinku zapeljal preveč v desno ter zdrsnil po levem boku s ceste. Avtomobil je obstal na spodnji poti« Voznik je bil laže ranjen, na avtomobilu pa je škode 23 4000 N din. Cesta na Srednji vrh nad Gozd Martuljkom pelje skozi vite oblike skalnate narave. — Foto: Vldic SREDA = 23. oktobra 1968 GLAS * 15. STRAN }••••< t >3« Nogometaši Triglava so v sredo izvolili novo vodstvo NK Triglav V sredo je imel nogometni klub Triglav iz Kranja Predčasno letno konferenco, na kateri so obravnavali Predvsem nedejavnost dosedanjega upravnega odbora. Podpredsednik kluba Milan Kraševec je v poročilu upravnega odobra navedel, da letošnji upravni odbor ni upravičil zaupanja 110 članskega nogometnega kolektiva in so v zadnjih mesecih ostali od 15-članskega odbora le še trije člani, ki so delali in vodili celotni nogometni klub v Kranju. Toda to delo ni bilo lahko, saj so se medtem borili še s precejšnjimi finančnimi težavami. Čeprav sezone še ni konec, pa ima klub že 1,3 milijonov S din dolga, ki izvira predvsem iz neplačanih računov iz leta 1967. Vse to je vplivalo tudi na rezultate v letošnjem jesenskem delu Prvenstva. Klub doslej ni naletel pri pristojnih organih na pravo razumevanje, predvsem pa so obsodili tudi nedejavnost izvršnega 'odbora SD Triglav, ki je tudi delni krivec za splošno nazadovanje telesne kulture v Kranju. Matično društvo na to letno konferenco ni Poslalo svojega predstavnika, čeprav se je obravnavala Precej pereča problematika o delu nogometnega kluba Triglav v prihodnjem letu. Posamezni člani pa so obsodili premajhno organiziranost višjih športnih organov e kranjske občine, ki bi morali vsekakor v perečih prob- • lemih, ki tarejo'kranjski šport v letošnjem letu, odloč- J fcoje nastopati pred pristojnimi občinskimi organi. Na- • J2*** na konferenci so grajali tudi nedeljski nešportni • ^Pad igralca Verbiča in menili, da nima več mesta * med nogometaši Triglava, ki so do nedeljskega dogod- • ^ veljali kot eno najbolj discipliniranih moštev v slo- 9 venski nogometni ligi. Ob koncu so izvolili nov 15- • elanski upravni odbor, v katerem bodo naslednji člani: J Andrej Babic, Bojan Bizjak, Vinko Martinjalk, Tone • Kremžar, Štefko Vidic, Rudi Koban, Ivo Petrovič, Ivo • Perkovič, Tone Koželj, Milan Kraševec, Tone Robež- ® Kruno Vizinovič, Jože Eljon, Drago Vidmar in • stane Uranič. Javornik g »Jelovica 68« zgoškiPlan'nskem domU bilo ravni na Jelovici je ori^T nedelJo tradicionalno ^entacijsko tekmovanje iz vse Slovenije za se i "-"vica 68. Prvenstva član? £ v!?110 16 ekip- Med bila nniKrvličo «Vir>a p'anincev J*« Jelovica bila najboljša ekipa Radovljice, medtem ko so bili Kranjčani drugi. V konkurenci mladincev pa so prva tri mesta pripadla radovljiškim ekipam. Pri pionirjih pa je bil vrstni red naslednji: 1. Radovljica II, 2. Kranj II, 3. Radovljica I. Gorenje potrebujejo igrišče \sae^tem k° imajo skoraj rv,:_naselJa v okolici Kranja oziroma v kranjski občini Primerne športne naprave za rekreacijo, pa žal skromnega igrišča nimajo v Gorenj ah Pri Kranju. Zaradi tega ima mladina, ki se želi športno divljati precej težav in si Pomaga kakor ve in zna. Pn tem pa je že doslej naletela na vrsto težav. Nekaj časa so mladinci igrali no&omet v bližnjem gozdu. Tam so po stavili sami skromne naprave, vendar so nedavno tega izginile neznano kam. Prav bi bilo, da bi mladini priskočil na pomoč odbor krajevna skupnost Primskovo oziroma družbenopolitične organizacije, ki naj bi skupno rešili ta problem in omogočili mladini športne rekreacije v vasi Gorenje. A. M. Šport v kratkem # Košarka — Mlade košarkašice Jesenic so osvojile letošnje prvenstvo Slovenije za mladinke. Tekmovanje je bilo preteklo nedeljo v Ljubljani in so Jeseničanke vse ekipe gladko premagale. Stare šele šesti Na štiri steznem avtomatskem kegljišču v Kranju je bilo v soboto in nedeljo letošnje državno prvenstvo v kegljanju za starejše člane. Ob udeležbi 78 tekmovalcev je naslov prvaka osvojil Ljubljančan Mlakar. Najboljši izmed Gorenjcev pa je bil Kranj skogorčan Ur-" bar, ki se je uvrstil na četrto mesto. Favorit tekmovanja Kranjčan Stare pa je zaradi skromnega rezultata zasedel šele šesto mesto. V desetorico najboljših pa se je uvrstil tudi Švab iz Tržiča, ki je zasedel deveto mesto. J. J. Pionirska občinska rokometna liga Komisija za rokomet pri občinski zvezi za telesno kulturo Kranj je organizirala občinsko rokometno ligo, v kateri nastopajo pionirji in pio nirke kranjskih osnovnih šol. V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: pionirji osnovne šole Preddvor : osnovna šola Predoslje 1:11 (0:5), osnovna šola Lucijan Seljak : osnovna šola France Prešeren 14:11 (6:6), osnovna šola Šenčur : osnovna šola Simon Jenko 11:6 (6:4); pionirke osnovne šole Lucijan Seljak : osnovna šola France Prešeren 19:5 (10:2). — dh # Nogomet — V sedmem kolu republiške lige je kranjski Triglav igral v Hrastniku in z istoimenskim moštvom iztržil neodločen rezultat 3:3 (2:2). Kljub temu pa je še vedno na predzadnjem mestu. V drugi republiški ligi je v gorenjskem derbiju Kranj premapal Kamnik s 5:3 (2:1), škofjeločani pa so presenetljivo doma izgubili s Piranom 0:2 (0:0). Po sedmem kolu je LTH na tretjem, Kranj na četrtem, Kamnik pa na enajstem mestu. B) Rokomet — Tržič je v nedeljo gostoval v Ribnici in po enakovredna tekmi z domačo ekipo zabeležil neodločen rezultat 24:24 (12:12). Po devetem kolu je ekipa Tržiča na sedmem mestu. V ženski republišM I;ig5 pa so Kranjčanke dosegle prvo zma- go, ko so premagale oslabljeno ekipo Pirana z 20:12 (11:5). Selca pa so dosegle zelo pomembno zmago nad Slovanom s 13:8 (4:4) in so še vedno na vrhu lestvice brez poraza. Ekipa Kranja pa še vedno domuje na zadnjem mestu. 9 Odbojka — V nedeljo je bilo končano tekmovanje v republiški moški ligi. Triglav je izgubil z 0:3 z Izolo, Kamnik pa z Braslovčami z 2:3. Kranjčani so ob koncu prvenstva zasedli šesto mesto, Kamnik pa deveto. V I. zvezni odbojkarski ligi pa so Jesenice odpravile Metalca s 3:2 in so trenutno na drugem mestu. V gorenjskem derbiju ženske republiške li* ge so Jesenice premagale Kamnik s 3:1. 'iiiiiitiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiii ■■■HBMiieiisiceKSEiiiiiiiiiiaBiiaEiiiaiii&sai cii ■■ ■■ Smučarska skakalnica podrta | Pred dnevi so prišli na gradbišče 45-metrske skakal- jj« niče na Gorenji Savi člani smučarskega kluba Triglav, U da bi nadaljevali z deli pri preureditvi skakalne napra-ve za novo sezono. Toda začuđeni so obstali, ko so za- gledali, da je nekdo podrl leseno konstrukcijo odskoč- jjjj ne mize. Ves trud članov SK Triglav je bil torej v pre- 55 teklih mesecih zaman, saj bodo imeli sedaj znova do- SS volj dela, potrebna pa bodo tudi nova finančna sredstva, li če bodo hoteli vaditi in tekmovati v novj tekmovalni ti sezoni na imenovani športni napravi na Gorenji Savi. Sezona je pred durmi. Poleg vrste drugih problemov, jj ki tarejo smučarski kolektiv v Kranju, pa je bila sedaj S! navržena še omenjena težava s skakalnico. Kdo je to U napravo podrl, je sedaj težko ugotavljati. Skakalnica je jj! podrta, skratka, za novo sezono je praktično v nerab- "S nem stanju, če ne bodo z deli takoj nadaljevali in, če pristojni občinski športni organi ne bodo priskočili na pomoč. Medtem pa smo zvedeli, da klub že pripravlja v so- jK delovanju s konstruktorjem nove planiške velikanke li ing. Goriškom načrte za povečanje omenjene skakalnice 55 na 65 metrov, ki bi bila pokrita z umetno maso. Ker letos zaradi nezagotovljenih sredstev za gradnjo ni mogoče začeti z deli, vsekakor v klubu pričakujejo, da «■ bodo začeli takoj spomladi. Za letošnjo zrno pa bodo se- 55 daj popravili obstoječo, na kateri bi lahko treniralo nad "S 70 skakalcev smučarskega kluba Triglav. J. Javornik li mm mm mm mm UBBBiBiBiaaMBBipjBia VALILNICA V NAKLEM PRI KRANJU RAZPRODAJA do 1. novembra, zaradi preurejanja vzrejališča, jarčke stare 2 do 3 mesece po ceni od 5 do 10 N din. •"■••lii.Hiiiuiiim.iiiiiiimiiim.iMiii.m VEDNO IN POVSOD S KLOBUKI TOVARNE KLOBUKOV OGLEJTE SI NOVE JESENSKE IN ZIMSKE MODELE V TRGOVINAH: KRANJ TEKSTIL, Prešernova ul. KONFEKCIJA, Titov trg MODA, Titov trg JESENICE KONFEKCIJA, Titova 40 SLOVENIJASPORT, M. Tita 16 TRŽIČ KONFEKCIJA, PRESKRBA RADOVLJICA MANUFAKTURA BLED KOKRA, MURKA BOH. BISTRICA SAVICA SK SiR I ''IIUINIIIUIIIIIIIUUIMIIIIIIIUIHMMIMM O Iv AS SREDA — 23. oktobra 1968 Diagonale XIX. modernih olimpijskih iger (3) Zmagovalci prihajajo iz ozadja »Zmagovalci prihajajo iz ozadja«, je dejal trener Vere Nikolič še preden je začela s svojo olimpijsko avanturo. Trener je mislil na zmagovalce olimpijskih tekaških tekmovanj, ki so se skoraj po pravilu prerinili v ospredje v zadnjem delu proge. Petro vič je dejal, da bo zato tekla Vera rezervirano in bo pazila predvsem na tekmovalke za seboj. Kakšno razočaranje! Vera Nikolič — svetovna rekorderka na 800 metrov — je brez kakršnegakoli vidnega vzroka odstopila v polfi-nalnem olimpijskem teku! Vsa leta je bila v ospredju največkrat pretirane pozornosti in poveličevanja. Zaradi tega ni uspela in je obenem poskrbela za sramoto, ki se je boji vsak športnik začetnik. Otroci se norčujejo iz kole gov, ki na tekmovanjih odstopajo. Sedaj se lahko norčujejo tudi iz svetovne rekorderke, »zlate« Vere, pono sa jugoslovanske atletike in športa — Vere Nikolič. Zmagovalci prihajajo iz ozadja! Da to drži, je pokazala skromna in simpatična Splitčanka Djurdja Bjedov, ki je triumfirala nad evropsko in svetovno rekorderko, nad vsemi najboljšimi plavalkami na svetu in povsem nepričakovano osvojila prvo mesto in zlato olimpijsko medaljo. Vere ni več (morda bi bilo bolje, če Vere, ki j 2 postavljala rezultate tako kot jih je, sploh nikoli ne bi bilo), tukaj je Djurdja! Prišla iz ozadja. SRAMOTA IN RAZOČARANJE Prva polfinalna skupina na 800 metrov ženske. Nikoliče va je pred startom snela zaročni prstan (sedaj pravi, da uro) In ga vrgla v travo. Po startu je ze/o rezervirano pretekla okoli 300 metrov, se počasi ustavila in zavila z atletske steze. To je v bistvu vse. Vse razlage o vzroku za to odločitev so le ugibanja. »Že prej sem vedel, da se bo tako zgodilo,« je rekel njen trener Aca Petrovič »že pol ure pred startom mi je dejala, da bo odstopila«. Vera je svojo obljubo izpolnila. Niso pomagala prepričevanja, niti »vojska« Jugoslovanov, ki so jih ob progi postavili atletski trenerji, da bi spodbujali Vero. Vera se sicer sedaj kesa, vendar je po toči zvoniti prepozno. Ko se je malo umirila, je rekla: »Nisem več za velika tekmovanja, ne morem vzdržati, za to nimam živcev ...« Mehiška statistika je ugotovila, da je na olimpiadi tudi en jugoslovanski turist. Morda po vsem tem lahko ugibamo, če ni to Vera Nikolič. KRVAVI MARATON Organizatorji so sprejeli maratonsko progo najprej po središču mesta. Ker pa je bil v začetku meseca prav tu krvav spopad z demonstranti, so traso proge spremenili. Očitno so se bali, da ne bi maratonski tek spremljal tak krvav dogodek. Kljub vsemu je bil poln tragičnih dogodkov. Etiopija je obdržala prvo mesto. Vendar ne po zaslugi že legendarnega Bikile Abebe, temveč njegovega naslednika Voldeja. Slavni Abebe je moral približno na polovici proge zaradi izčrpanosti odstopiti. Enako usodo je doživel tudi naš maratonec Nedo Far-čič. Polovico proge se je držal v ospredju med štirimi vodilnimi tekači. Začel je tarnati o težavah v želodcu, vendar ni hotel odstopiti, ker je imel še pred očmi neslavni odstop Vere Nikolič. Povsem izčrpan je vztrajal v tej naporni preizkušnji Tekel je vse bolj počasi, dokler ni nazadnje le še hodil — počasi hodil. Tedaj so ga vzeli v avtomobil Japonci in ga odpeljali v bolnišnico. NI SKRIVNOSTI Mnoge zanima, kje tiči skrivnost uspehov afriških športnikov. Eden izmed teh črnih zvezd Mohamed Gam-moudi je bil pripravljen na vprašanje odgovoriti. Ko so se.okoli njega zbrali novinarji, jc izrekel le eno besedo: »Delo«. Res je. Ni skrivnosti uspeha afriških atletov. Niso poznali meja. O svojih pripravah vsakomur radi pripovedujejo. To je garanje, ki se ga ne da opisati. Rezultati so tu. Visoke uvrstitve se vrstijo. MILIJON BESED DNEVNO Z mehiško olimpiado je zaposlenih več tisoč ljudi. Več sto teleprinteristov poganja aparate in prenašajo vesti na vse kraje sveta. V 24 urah teleprinterji ne utihnejo niti za minuto. Vsak dan pošljejo v svet nad milijon besed. O olimpijskih igrah, o tragediji in veselju, ki jih je poln vsak olimpijski dan. OLIMPIJSKI RASIZEM Nosilca olimpijskih medalj Carlos in Smith sta na zmagovalnem odru dvignila roko s črno rokavico v pozdrav »črni sili« ter s sklonjenima glavama poslušala ameriško himno. Podobno so reagirali tudi drugi črni ameriški atleti. Bob Beamom (s skokom 8,9 m je osvojil zlato medaljo v skoku v daljino) je sprejemal svojo medaljo v raztrgani copati, črnih nogavicah, zavihani trenerki z dvignjeno stisnjeno pestjo. Tako črni atleti protestirajo proti rasni diskriminaciji v ZDA in izražajo svojo podporo črnskemu gibanju »črna sila«, ki se bori za enakopravnost. Ameriško vodstvo je zaradi vztrajnega pritiska predsednika MOK Brundagea izključilo Smitha in Carlosa iz ekipe. Kasneje so izključili še deset črnopoltih atletov. Ameriška ekipa je izrazila podporo črnim upornikom. Košarkarji so se zbrali na posebnem posvetovanju, kjer so se pogovorili o njihovih stališčih. Rezultati še niso znani. BRISAČA IN MEDALJA Trikrat zapovrstjo je zmagal na olimpijskih igrah v disku Amerikanec Oerter. V Melbournu, Rimu in Tokiu je zmagoval z brisačo okoli vratu. V Mehiki je nastopil brez brisače in — tudi zmagal. Njegov tekmec Silvester je nastopil brez brisače in n.i bil uspešen. V Mehiki je nastopil z brisačo vendar vseeno ni uspel. Oerter je vrgel disk dva metra dlje od osebnega rekorda. Silvester sedem metrov manj od svojega svetovnega rekorda. Kaže, da je Oerter stvar dobro preračunal. Po poklicu jc namreč strokovnjak za elektronske stroje. KULTURNA OLIMPIADA Obenem z olimpijskimi Igrami je v Mehiki tudi tako imenovana kulturna olimpiada. Čeprav tu ni medalj, bi bila zlata lahko vseeno podeljena. Po oceni obiskovalcev bi jo zaslužila Nigerija. Razstava te afriške države je izzvala pravo razburjenje. Zelo je zanimiva in po mnenju mnogih boljša od vseh drugih. Zvedeli smo, da jo bodo takoj po končanih olimpijskih igrah prenesli v Jugoslavijo. Ognjeni zublji in steber črnega dima so silili proti nebu. Tako je bilo nekaj minut po bombardiranju tovarne Sava. • — Foto: F. Perdan Oba posnetka sta s sobotne vaje civilne zaščite v Kranju. aH Za takšnole reševanje ranjencev je treba kar precej spretno in hrabrosti. — Foto: F. Perdan