97. številka. V Trstu, v sredo 5. decembra 1888. Tečaj XIII. „E D I N 0 S T" i2haja dvakrat ha teden, vhmIco gredo m soboto »ti 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vne leto gl. - ; izven Avst. 9,— j:l. za polu lotu . H.—; „ w 4.,M) „ za četrt leta , 1.50; „ „ 2.25 , Posamične Številke fe dobivajo v pro-dajalnicnh tnlmka v TritE po S miv., r Gorio i in v Ajdovićini p« «1 n»v. Na naročtoe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST V*i dopisi h« poniljajo uredništvu t uliei Carintia it. 28. V*ako pUmo mor* biti frankovano, ker nefrankovana *e n» npre-jemajo. KokopiHi ho up vračajo. Oglasi in oznanila H« račune po T nov. vrstica v petitu; 7» naslove / debelimi črkami se plačuje proator, kolikor hi ga obaeglo navailnih vrntir. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. ho rin'uric po pogodbi. Naročnino, reklamacije in irmerate prejema upravništvo v uliri 1'arintia '28. Odprte reklamacije ho proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. >V clmoit .1« inof«. Mir in sprava. Da so v kukej deželi doseže gmotno blagostanje in mogoč procvit javnega dobra, treba je miru in sprave. V državi, kjer divjajo burni boji za to ali ono stvar, gotovo se zanemarja javno dobro in gmotno blagostanje. Tudi mi živimo v državi, kjer se se vedno in čim hujše bijejo nekrvavi boji, boji za pravice, za ravnopravnost in sploh za — narodnost. Zadnja ideja, ki je v novejšem času priplavala kot zvezda voditeljica na politično polje, ne bi imela s zadnjim tako rekoč nič opraviti; narodnost, ki je postala nekako pogoj obstoja držav, postala je tudi činitelj politiko in predmet njenih razprav, vgnjetila se je povsod, osobito pa v zbornici, kjer bi jej sicer ne smelo biti prostora. Na narodnost računa dandanes vsakdo; kandidat za eno ali drugo službo ponaša se pred vsem z svojo narodnostjo; kandidat v deželni ali državni zbor stavlja pred oči svojih volilcev pred vsem — lastno pokoljenje; statistik natanko računa, koliko državnikov spada k temu in koliko k onemu narodu; politik, v časniku naslanjajoč «e na podatke zadnjega, javlja v svojih spisih čitateljem svojim, da ra aH ona stvar pripada temu in ne onemu narodu ; zgodovinopisec sam povdarja narodnost tega aH onega prebivalstva ali dežele ter pripisuje temu ali onemu narodu slavne ali neslavne nekdanje dogodke; filolog skrbno cepi posamezne besede, iskajoč izvora v tem ali onem nekdanjem jeziku in skušajoč iz teh besed dokazati pravo sorodnost posameznih narodov z drugimi. In kaj bi ne! Narodna ideja postala je v zadnjem času posebne važnosti; ni vse jedno, ako se pripisujemu k temu ali onemu narodu, kajti narodnost je moralno načelo, na katero moramo s ponosom karati; od narodnosti naše od visi naš sijajen obstoj, našu lepa prihodnost aH občna pozabljivost. Ako samo sebe pozabimo, ako zanemarjamo to, kar je nase, pozabijo nas i drugi. Kdor zanemarja to, kar mu jo Bog sam vsejal v srce — oni ni tega Stvar-nikovega daru vreden in sam dirja v svoj propad. Tudi narodnost je enak dar, ki ga je Stvarnik sam podelil ljudem, da ga obrnejo v njegovo slavo in čast, sobi pa v korist. Ni vse ono, aH bo pripisujemo Slove-nom ali Italijanom; je-li smo danes Slovenci, jutri pa Nemci ali Lahi. Jedna nam je majka in te ne sinemo tajiti. Narodnost donaša nam lehko mnogo koristi a vse te koristi preziramo, ako zatajimo svoj rod, ako se mu napovedamo sovražni, ako jamemo delovati v njegovo škodo. Ne samo oni, ki javno zataji svojo narodnost, je naroden odpadnik in izdajalec, temuč vsakdo, ki liki kukavica danes tiči v svojem, jutri pa v tujem gnezdu, ter stavlja lasten trebuh in zlato tele pred vzvišenejšo, milejšo idejo narodnosti. Narodnost ni samo ideja, ona je čut. ki nas lehko vodi do dobrih in slabih dejanj, čut našega srca do mile domovine, do sorodnikov, roditeljev, bratov, prijateljev, domače koče, domaČih šum, logov in gozdov, potokov in rek, holmov in hribov, ravnin in travnikov; čut in ljubezen do vsega, kar je domače, osobito pa do domačih običajev, šeg in navad in pred vsem ljubezen do lastnega — jezika. Katera govorica je pač slajša, milejša, prijaznejša od domačega jezika? Saj edino v tem jeziku moremo natančno izraziti svoja srčna čutila, saj je ta govorica edina, v kateri najlažje mej seboj občujemo! Narodnosti in domoljubju glavni predmet je narodni jezik in njegovo proslavljenje. Narodnost jo tedaj moralna Čut človeka, ki se pa lehko pretvori v dobro ali slabo. Lehko ga pripelje do najplemeni-tejših činov, a od drugo strani povod je tudi lehko činom, ki delajo sramoto vsemu narodu. Po navodilu narodnih načel lehko človek zagazi na krivo pot in spozabivši se, poprime se dejanj, ki so njemu v največjo nečast, a, narodno vodilo ga lehko tudi privede iz krivo poti na pravo in celo do najplemenitejših činov. Narodno načelo človeka hrabri ter inu daje jakosti in srčnosti — a gorje, ako je to načelo krivo, ako bo narodni kolovodje zašli na krivo cesto ter napisali napčen naroden program ! — Tudi mi Slovenci smo jeden narod, ali prav za prav oddelek velikanskega slovanskega debla; tudi mi se poganjamo za to, kar je narodnjaku in domoljubu naj-milejše, — za narodne pravice in pred vsem za čast in spoštovanje pred okolujo-cimi nas neštevilnimi sovražniki. Rekli smo sovražniki, kajti žalibog v Avstriji vera in narodnost sta še vedno uzrok trpljenja in tožeb. Kaj jo temu uzrok? Morda državna ustava sama? Tudi prodno se je razglasila državna avstrijska ustava, predno se je narodom razglasil tolikokrat imenovani 19. ustavni člen, bili so se v našej državi jezikovni boji, kateri pa niso bili tako burni in intezivni, kakor v sedanjem času. Izvršitev omenjenega paragrafa državnega zakonika dala je povod omikanejsim narodom, razkoračiti se nad nežnejše in bolj v pozabljivosti živečo ter jim vsiljevati svojo omiko :n navado. (Dalje prih.) PODLISTEK. Iz Gaberja. Crtico. Spisal llrunimir. Miha Pekjet. (Dalje.) Miha Pekjet bi bil moral pri svojej ženi biti ustvarjen kakor so kače, da bi se vsako leto prelevil, ali pa kakor tiči, da bi se oskubil in bi mu zrastla nova obleka, kajti žena jo najraje pevala: „Kikelco prodala bom, Za vince sladko dala bom," itd. Tudi Miha jej jo pomagal, le da ni mogel prodati „kikelco44 no hlač, ker ni imel niti eno, no drugo, Miha Pekjet jo bil milovanja vreden; Se berači ga niso zavidali radi njegove obleke : bil jo bolj beraču podoben, kakor kmetskomu gospodarju. Radi obleke uže zdavnej ni bil pri sv. maši in kadar so ljudje mimo njegove hiše jeli hoditi v cerkev, togotil se jo nad ženo radi slabega gospodinjstva, a ona mu je očitala zaprav-Ijivost, pijančevanje in Bog ve kaj še. Da brez tepeža ni bilo, se užo lahko ume. In ko je moral Miha pred ženo bežati, šel je v boršt, je žalosten in pobit legel v senco pod hrast ter je tožno zrl gori v hrastove veje, zraven pa premišljeval svoj bridki stan. Na jezik mu je pa silila pesen, ki so jo na svatovanji peli: „Sem se oženil^ se kesum, Za ta preljubi, „ledig" stan; Sem se oženil, se kesam, Se jokam noč in dan." itd. Vseh teh spominov rešilo ga je vsa-kikrat spanje. Zbudil se je VBelej potola-žen in pokrepčan. Žena se nikakor ni mogla sprijazniti z svojim Mihom in če je bil le blizu nje, jela se je prepirati ž njim, na kar jej tudi Miha ni molčal. Tako je bil veden prepir in tepež. Miha videvši, da nima nobene oblasti v hiši več, jel je pohajati z doma. Toda gozda se je kmalu naveličal, za krčmo pa ni imel denarja. Delal nt rad, najraje bi bil brez dela živel. Zato je hodil po sejmih ter jo skušal meŠetariti, da je vjel kak krajcar, katerega je vselej hitro po grlu pognal. Žena mu je bila radi pijače nevo-šljiva in ko je hotel iti zopet nekoč v semenj, vzela mu je še tisto strgano suknjo in jej je odsekala rokave, da bi mu zabranila iti. Miha je pa šel prosit na posodo suknjo in jo je tudi dobil, da je šel v semenj. Takrat je z istega semnja gnal nekemu bloškemu prekupcu prvič vole v Trst in potem je bil vsak teden dvakrat, jedenkrat pa gotovo v Trstu, Od začetka so mu plačevali kupci pošteno obljubljeno plačilo, ko so pa spoznali neumnega Miho, opeharili so ga o vsake j priliki. Če mu je kupec obljubil C gl., pomolil mu je le dva in Miha jih je vselej urno vzel ter jih nesel za žganje. Miho Pekjeta so ljudje poznali uže od daleč po obleki : Na glavi je nosil klobuk, ki jo bil uže prav star. Ni se poznalo kake barve je bil nov, ne kakšne oblike. Iz deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. (XI. seja dne 11, oktobra 1888.) (Konec.) Poslanec Detela poroča v imenu finančnega odseka o prošnjah županstev v Gorjah in na Breznici za podporo za uravnavo Savskih bregov moj Bregom in Zaspim in nasvetuje, da se izroči deželnemu odboru za natančneje izpovedbe. Dalje poroča o prošnji občine Veliko Poljano za podporo za napravo vodnjakov in nasvetuje, naj se da. deželnemu odboru z nalogom, da dovoli tej občini primerno podporo iz zavarovalnega zaklada. Poslanec Pakiž podpira prošnjo ker se jo občina uže izjavila, da vso zemljišče, kolikor ga je v občini, da brezplačno za dolenjsko železnico in nasvetuje, naj so deželnemu odboru naroči, da da občini Velike Poljane iz zavarovalnega zaklada 200 gl. podpore, ali pa iz deželnega zaklada, vlada pa naprosi naj bi dala podporo. — Deželni predsednik baron \Vinkler pravi, da je vladna podpora za tako na- Imel je doli obrnjene krajo, ki so mu bili v dežju dežnik, a so ga tudi solnca branili. Stulo je imel prevotljeno. Ljudje so govorili, da ga je Miha najbrž kakemu tatermanu raz glave snel. Suknji se je poznalo, da ni bila njetnu umerjena; pretesna in prekratka mu je bila. Na komolcu je imel predrgjeno, da mu je gledala srajca ven, ali je pa gol komolec kazal. Prednji deli so se mu svetili kakor oljarju. Iz črovljev, ki so bili brez peta, pa so gledali palci po svetu. V roki je j imel zakrivljeno, v dimu zakajeno, drenovo palico. Tak je bil Miha Pekjet kot Ipoganjač od Gaberja do Trsta. Daje kot I poganjač tudi tihotapil, se lahko ume. Mnogo je pa učinil, kar sc še povedati I ne sme. Žena, zaradi katere je Miha Pekjot j po svetu kolovratil, mu uinrje. Umrla je, pa tudi pokopali so jo v njegovej nonav-zočnosti. Domu prišedši, se je Miha jako zavzel, ko najde hišo tako mirno. Otroci so mu takoj povedali, kaj se je zgodilo; a Miha, ne da bi plakal in tugoval, vzklikne prav vesel: „O, hvala Bogu, šel je hudič !* In da bi ga bil videl ti : ves prerojen je bil; težko bi bil spoznal r njem nekdanjega Miho. Se jedenkrat je gnal vole v Trst, da razglasi po vseh gostilnah ob ve-likej cesti od Gaberja do Trsta, da ga je rešil Bog hudiča (kakor je svojo ženo imenoval). Zdaj jo bil Miha sam svoj gospodar. Otroci, ki ga pa niso prav nič spoštovali in ljubili, obdelovi so mu zemljo, sam je mene zavisna od tega, da so načrti predloženi. Predlog posl. Pakiža se no vsprejme, odobri se pa nasvet finančnega odseka; drugi del predloga poslanca Pakiža no vsprejtne. Poslanec Detela poroča v imenu finančnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora Novomeškega zavoljo podpore za cestno potrebščine. Prošnja se izroči dež. odboru, da mu, ako bode cestni odbor Novomeški storil drugo leto svojo dolžnost, dovoli primerno podporo. Poslanec Pfeifer prav toplo priporoča Novomeški cestni okraj za izdatno podporo. Poslanec dr. Samec poroča v imenu upravnega odseka glede dovoljenja doklad za okrajne cesto in nasvetuje, slavni dež. I zbor naj sklene: 1. Okrajnemu cestnemu od-| boru Žnžemperškemu so dovoli, da ume i v pokritjo za leto 1880. v proračunu iz-' kazano potrebščine za cestne namene pobirati v tamošnjem cestnem okraji 188!). leta 12% priklado na vso neposredne i davke z izredno doklado. 2. Okra jnemu ] cestnemu odboru Škofjeloškemu in Krškemu se dovoli, da smeta v pokritje za I. 1889 v proračunu izkazane potrebščino za cestne namene pobirati 1. 188!). vsak v svojem cestnem okraji lf>°/o priklado na vse neposredne davko z izvenredno doklado. 3. Okrajnemu cestnemu odboru Logaškemu in Radovljiškemu se dovoli, da smeta v pokritje za leto 1889. v proračunu izkazane potrebščine za cestne namene pobirati leta 1889. vsak v svojem cestnem okraji 20% priklado na vso neposredne davke z izredno doklado. 4. Okr. cestnemu odb.iru Ložkemu so dovoli, da sme v pokritjo za I. 1880. v proračunu izkazano potrebščine za cestne namene j pobirati v tamošnjem cestnem okraji 1889. [ leta. 25% priklado na vso neposredno davko z izredno doklado. 5. Deželnemu i odboru so naroča, da potrebno nkreno za-1 radi prepisa in pobiranja pod 1 do 4 dovoljenih priklad. (!. Deželni odbor se pooblašča, da okrajnemu cestnemu odboru Kočevskemu pobiranje od njega v pokritje v proračunu izkazane potebščine sklenjene i 20% priklado na vse neposredno davke z izredno doklado za leto 1881). dovoli in ! ukrene potem, ko bodo načelnik tega ceat- pa stražil dom in vrt. Podil jo dečke in I mladeniče, ki so hodili „robotat" sadje. A dveh najdrznejših se je Miha Pekjet j vendar bal, namreč Starinčovega Jožeta in Jazbarjovega Anžeta ; če jo dobil Sta- 1 rinčevega Jožeta na vrtu jo vselej rekel: ! „Sem mislil, da je Jazbarjev ; ti le treai, 'ali oni se mi naj no prikaže; in če jo i dobil Jazbarjevega, zažugal je Starinčevemu. Miha kot vdovca, srečal jo večkrat spomin nekdanjih mladeniških let. Domislil so je neko Lenko, s katero je uže nekdaj „šmirnl", katera je sedaj osebetiko-vala kot „zarjavela devica" na Griču. Jel je zahajati tja, a to ni moglo ostati prikrito ljudem. Govorilo so je po vsej župniji, da Miha Pekjet hodi k Mežnarjevej Lenki na Grič, da su imata rada. da se vzameta in Bog vč kaj še. Nagaljivi mladenci so pa Mihu nagajali, kjer so ga srečali. „Stric, kam pa greste ? ga je uprašal Jazbarjev Anže. „Po njivah malo pogledat/ mu brž odgovori Miha. „E, stric, kaj se lažete, k Mežnarjevej Lenki greste na Grič, ker jo imate radi." Miha Pekjet so jo obrnil za njim, ga zapodil, zraven pa se je hudoval: „Kaj boš ti vedel! ti „žverca" ti, ti „griža* ti, ki si tak. kakor da bi bil zelenca požrl! Ti lakotnik, ti boš tneni pravil, ki sem bil večkrat v Trstu kakor ti na poči, meni, ki sem bil mešetar, „trajbar44 in dober kmet; glej, da se mi hitro ispod nog spraviš ter tečeš k materi, da ti da mleka, ti mleČnik ti!* (Daljo prih.) nega odbora predložil zaostala potrjila o razglasu dotičnoga sklepa. 7. Deželni odbor se pooblašča, da onim okrajnim cestnim odborom, kateri potrebščine svojih cest 1. 1889. ne bi mogli pokriti z ll)°/0 priklado na vse neposredne davke z izredno doklado, pri dokazani potrebi in na podlagi pravilno sestavljenega proračuna dovoli za leto J 889. znotraj postavnih mej 10% presedajoče priklade ter ukrene potrebno zaradi pobiranja teh pri klad. 8. Deželni odbor se pooblašča, okrajnemu cestnemu odboru Logaškemu obrok za poplačan je od 1. i88P>. dež. zakladu dolžnih 2000 gld. podaljšati do tja, da bode za-gradba ceste iz Dolenjega Logatca na Rovte izgotovljena. 9. Deželni odbor se pooblašča, da sme 1. 1889. v mejah za cestne namene pri deželnem zakladu na razpolaganje stoječega kredita, za take cestne zgradbo, katere je treba hitro zagotoviti, proti posledobnemu poročanju in opravičenju slavnemu deželnemu zboru in 8 vodji staroČeske stranke čestitke in častne diplome občin in družtev iz vse Češke, Moravske in Slezije. — V mestnem zboru pražkem sede sedaj sami Čehi. Pri ožjih volitvah so Nemci, ki so napeli svoje moči do skrajnosti, propali in sloga mej Staročehi in Mladočehi je sedaj jasno vsemu svetu dokazala, da je Praga čisto slovansko mesto in da tam nimajo Nemci več nikakega oblastva. Spet nov dokaz, koliko premore sloga. Pred tridesetimi leti so gospodovali v Pragi samo Nemci! Vnanje dežele. „Novoje Vreraj a1 prinesle so te dni jako znamenit dopis iz Dunaja, ki je v očitem nasprotstvu z napadi nenaško-pruskih listov na avstrijsko vlado. V tem članku pravi dunajski dopisnik imenovanega ruskega lista, da je na Dunaji napravilo rusko prizadevanje približati se papežu jako ugoden utis, kajti to je dobrih Avstrijcev najljubša ideja. Ako bi Rusija Politični pregled. Notranje dežele. Bark ovijah odbor, koji je nabiral dobrovoljne doneske, da se z dotičnim denarjem nakupi razne potrebne obleke ubož-nejsim Barkovljanskim otrokom, kateri obiskujejo slovenske razrede Barkovljan-ske šole. Omenjeni odbor imel jo plemenito svrho: Nabiral je dobrovoljne doneske v rečeni namen. In res! odborov poziv ni ostal „glas upijočega v puščavi14 — slavno ohČinstvo storilo je svojo dolžnost, — dolžnost pravili državljanov. Nj. Velič. ni hotelo, da bi se Njegova štiridesetlet-nica slovesno obhajala ; izvrstnejše misli ne uioral bi toraj imeti dotični odbor, nego da je priskrbel razne potrebne obleke ubogim otrokom v spomin štiridesetletnega vladanja Njegovega. — V imenovani namen nabral je odbor 324 gl. — pač lepa svota! Iz imenovane svote nakupil je odbor : 79 parov čevljev . , primernim oziranjem na razmere prometa priznala prava papeževa, katera niso za njo v deželi, dovoljevati podpore, eventualno „iti škodljiva niti nevarna, bilo bi to Dunaju predplačila ali neobrestna posojila v zne- ljubše, nego Bog znakaki odstopki ali konce-skih nad 1000 gl. Vsi predlogi vsprejmo sije katolištvu. Dunajski državniki, se ve da se brez razgovora. Seja se s tem sklene. Iie ti, ki sede sedaj na ministerskih stolih, J mislijo, da bi z dosego dobrih razmer mej Rusijo in Vatikanom bil tudi konec rusko-poljskemu narodnemu sporu, kar bi bil začetek zbližanju Rusije in Avstrije. Obe državi bi se postavile o rimskem vprašanji na ono stališče, na katerem stoji sedaj Francija, koje voditeljem je katoliška vera sicer ravnodušna, ki pa glavarju ka-. toliške cerkve priznavajo politično važnost. \ soboto bile so v obeh zbornicah Koraki, katere je Prusko storila, da bi polj-avstn.jskih slavnostne izjavo povodom štiri-1 8ki narod na Poznarijskem popolnoma desetletnice vladanja našega presvitlega zatrlo, so Poljakom odprli oči. — Te cesarja. A državnem zboru je izustil pred- dni je izšla knjižica, v katerej se grof j sednik S m o 1 k a navdušen govor, v ka- Mnišek ostro postavlja proti nemško-av-terem je naglašal vse, kar je bilo dobrega 1 strijskej zvezi ter zagovarja rusko-avstrij-za narode pridobljeno pod slavno vlado 9ko zvezo. Spis je napravil povsod velik našega cesarja. V štiridesetih letih vlade utis. _ cesarja Frana Josipa I, bila je odprav-1 Vsled znanega ukaza srbskega Ijena robota ter pridobl jena kmetom osebna kralja, s katerim vničuje vse volitve v in gospodarska svoboda. Osvobodili so se skupštine, so v mnogih okrajih navstali graščakov ter pridobili si zemljišča v svojo re3ni nemiri. Nemški listi so raznesli v last, s katero sedaj po svojoj pameti raz-1 8Vet, da so se naprednjaki in liberalci zve-polagajo in upravljajo. Narodi so si pri- zali proti radikalcem. Neverjetno je, da bi dobili pravo udeleževati se zakonodajstva Ribičeva stranka bratila se z onimi, ki so gl. gl. gl. gl-g'. 173-80 13-50 10-50 18-— 34.50 gl. 10-- gl-gl- 30 — 27-50 6-20 po svojih zastopnikih v državnem zboru. Predsednik je o tej priliki še dodal, da je bila baš njemu pred štiridesetimi leti Srbjo tako globoko pokopali v dolgove, ter jo tudi moralno razdejali. V nemškem državnem zboru je izredna čast, kot članu deputacije prvega bilo prečitano poročilo o učinkih zakona avstrijskega državnega zbora čestitati na-1 proti socijalistom. To poročilo je sestav-šemu vladarju o njega nastopu vlade. Svoj; ]jeno tako, da bi dokazalo, da je neobhodno govor je zvršil s trikratnim živio cesarju, potrebno podaljšanje tega zakona. Nemški kateremu vskliku se je vsa zbornica nav- j vlastodržci se boje za svojo moč in oblast, dušeno pridružila. Na to je v smislu oe- zato delajo na vse kriplje, da zatrejo vsako sarjeve želje in naredbe prešla zbornica prosto gibanje. Socijalisti to dobro vedo, na dnevni red ter je zvršila podrobno debato o § 17. dednega in naslednega prava na srednjih kmetijah. Debata je bila jako živa in zanimiva. Desnica jo poslala svojega pravnika dr. Madejskega v boj. Dr. Madejski je imel nalogo dokazati, da s § 17. ni zedinjena premena ustave in da je zato dovolj, da je vsprejet po večini, ne pa kakor levica trdi, da treba dve tretjini večine, da je pravno vsprejet. — Govor je bil z odobravanjem vsprejet in levičar C'hlumecki ni z svojim govorom mogel omajati sklepa večine. Napeto so pričakovali vsi poslanci „velik" govor kneza Liechtensteina. Ko ga je pa izustil, bili so vsi iznenađeni, kajti knez Liechtenstein si je samo prizadeval dokazati, da kmetu niso nevarni veleposestniki, kakor so knezi Sclnvarzenbergi in drugi, ki imajo neizmerna posestva v svoji nedotakljivi lasti, ampak, da treba te sovražnike iskati drugod. Res je, kmet ima tudi druge nevarne sovražnike v oderuhih, Židih, ponarejevalcih vina in drugih naravnih pridelkov, ne da se pa tajiti, da so neiz- j zato so izdali uže sedaj razglas na narod, da naj njih pristaši uže sedaj nabirajo denar in zopet denar za prihodnje volitve, ker vse kaže, da bode državni zbor pred časom razpuščen in bodo razpisane nove volitve. V Parizu je bila te dni velika demonstracija v spomin Baudina, ki se je boril za svobodo in republiko. Demonstracijo je napravil magistrat parižki. Izpred mestne palače je šlo deaet tisoč ljudij v vrstah na pokopališče. Na grobu Bau-dinovem je izustil predsednik občinskega sveta lep govor v spomin Baudinu. Povdar-jal je republikanske ideje, za katere je Baudin padel na barikadah ter glasno in odločno protestoval proti boulangismu in cezarismu, ali prizadevanji nekega generala, priboriti s pomočjo vojake gospodstvo v državi. V zbornici so bili določeni izredni troski za vojsko, ki bodo znašali na Francoskem 500 milijonov frankov, od katerih bode 400 milijonov precej zahteval vojni i minister. Papež je odposlal to dni vsem ka- papez. da je papež sprožil tako ljudomilo in krščansko vprašanje ter obljublja delati z vsemi močmi na to, da se ta blaga ideja niči in izvede. vres- inerna in nerazdeljiva posestva nekaterih ( binetom okrožnico, v kateri vabi vse evrop-priviligovanih plemenitašev napredku in j 8|ce vlade, naj se združijo v boju proti zdravemu razvoju kmetskega stanu tudi trgovcem z sužnji. Da to grdo in nečlo-škodljiva, zato pa tudi kneza Liechten-, Veško trgovino uničijo, naj bi vse vlade steina govor ni napravil tacega utiša na j sklicalo kongres, na katertm bi se to zbornico, kakor se je pričakovalo. Koncem ( vprašanje temeljito proučilo. Predscdništvo debate je bil sprejet § 17. kakor ga je „a tem zboru bi imel seveda vladala predlagala, z navadno večino. j Rismark je izrazil svoje veselje, V hrvatskem saboru je bil sprejet proračunski zakon in vzet na znanje obračun z Ogersko za leto 1884. in 1885. Finančnemu erarju dovoli se prodati nekatera posestva- Finančni ugovor z Ogersko je podaljšan na eno leto brez občne in podrobne razprave. Tako je bil sprejet tudi proračun deželnih ustanov brez razprave. Dr. R i e g e r j u , vod ji staročeske stranke, poklonijo njegovi pristaši o priliki njegovo 701etnice 70. tisoč forintov, da si za češki narod velezaslužni mož tudi ma-terjalno malo opomore ter da mu pripra-vijo njegovej stopinji, katero zavzema v političnem živenji, vsaj malo primerno stališče. O tej priliki dohajajo sivemu DOPISI. [Izv. je v Barkovlje 3. decembra 1888. dop|. V nedeljo 2. t. m. vršila bo Barkovljah nenavavadna slavnost, — slav-nost v spomin štiridesetletnega vladanja Nj. Vel. cesarja. — Znano je menda vsakemu čitatelju „Edinosti", da se je ustanovil nedavno v 30 kapic 60 parov nogovic .... 30 zavratnih rut..... 110 molitv. knjižic .... Družbi s v. Cirila i Metoda se je odtočilo ... ... Za Rojanske učence III. slov. razreda ....... Ubogim starim Barkovljanom . Razni stroški......gl Skupaj. . . . gl. 324,00 Imenovana slavnost vršila so je v starem šolskem poslopju. Dvorana bila je lepo okrašena. Na steni ste viseli podobi Nj. Velič. cesarja i cesarice, potem še prestolonaslednikov: Carjeviča Rudolfa i carjevne Štefanije. Ob straneh imenovanih podob pokrivale so stene štiri velike zastave: dve Avstrijski, ter dve narodni trobojnici. Tudi z zelenjem bila je dvorana lepo okrašena, tako da jo napravila prav prijeten utis. Ob 3 i/s uri otvoril je slavnost g. A. Martelanc, predsednik dotičnega odbora. V kratkih, a jedernatih besedah naznanil je pomen slavnosti, ter povabil navzočo otročiče in drugo občinstvo, naj zakličejo trikratni „živio" svetlemu vladarju našemu. Zadonel je nato navdušeni „živio", (dvorana je bila natlačeno polna) da se je kar šolsko poslopje streslo. Otroci, podpirani po domačih pevcih in drugim občinstvom zapeli so na to cesarsko pesen. Bil je to moment, kateri nam je natanjko slikal udanost naših okoličanov do presvitle vladarske hiše. Domači pevski zbor zapel je na to „Bože živi", potem pa je nastopil g. Skabar ter v svojem govoru slikal življenje cesarjevo od leta 1848, ko jo Nj. Vel. vlado prevzel, in do današnjega dne. Omenil je razne bitke, katere so se pod Njega vladanjem vršile, posebno je govoril o slavnih pri visu, Kustoci, itd. Govoril je nadalje o blagem srcu vladarjevem in o raznih milodarih, katere Nj. Vel. ob vsaki priliki deli. — Po končanem govoru pričelo se je deliti med navzočo deco dotične reči. Fantiči dobili so po jeden par črevljev, no-govice in kapico, dekleta pa pojeden par črevljev, nogoviee, i po jedno zavratno ruto. Drugi, manj potrebni otroci, dobili so po jedno molitveno knjižico. Nastopila sta potem deček in deklica, ter se zahvalila v imenu svojih sošolcev ; posebno deklica je izvrstno govorila, — Sedaj so nastopili zopet domači pevci, ter krepko zapeli „Hej Slovani". Zaključila se jo pa slavnost s cesarsko pesnijo, katero je vse občinstvo z šolskimi otroci in pevci odkrito, navdušeno pelo. Bil je to za Barkovljane gotovo imeniten dan in akoprav hoče skoraj tuji upljiv v Barkovljah ukazovati, sodeč po omenjeni veselici, lahko vskliknejo Bar-kovljani, da ni še „llannibal ante portas"! „X". Opčine, 29. novembra 1888. [Izv. dop.] (Konec.) Na to stopi deček z šopkom cvetlic pred g. viteza Klodiča in reče: „Pre-blagorodni gospod ! Sprejmite iz naših hvaležnih rok šopek cvetlic v znamenje uda-nosti, spoštovanja in zahvale za preveliko veselje, ki ste nam je danes pripravili. Spomin tega dne nam bode v spodbujo in vodilo, da se ravnamo tudi mi kakor naš blagi g. učitelj po geslu: Vse za vero, dom, cesarja!" — Za njim pride deklica in govori g. učitelju, kateremu podari tudi šopek cvetlic : Blagi g. učitelj! Tudi naša mlada srca so polna radosti in srčnega veselja. Tudi iz njih globine kipč vroče želje do prestola Vsemogočnega : Bog ohrani še mnogo, mnogo srečnih let našega preblagega, našega predobrega g. učitelja ! S tem se je končala slavnost v šolskem poslopji in tej slavnosti sledila je druga, prvi podobna kar se tiče navduše- nosti in prisrčnosti. Prijatelji-spoštovatelji g. Valentiča napravili so njemu na čast majhen banket pri Obelisku, da skažejo, kako globoko čutijo utis tega prekrasno-vzvišenega trenotka, kako čislajo, spoštujejo in ljubijo svojeg* blagega prijatelja, druga in značajnega moža. Povabili so tudi vse pričujoče korporacije in oblast-nije. Če jo bil prvi del vzvišen, kaj naj rečemo o drugem ? Naše pero ne more opisati, kar jo čutilo srce v teh lepih, nepozabnih trenotkih. — Napitnica sledila je napitnici. Prvo je napil g. vitez Ivlodič presvitlemu cesarju Fr. Jos. I. kot onemu, kateri želi blagostanje in srečo svojih podložnih, katerega vse moči so združene v besedah: Vse v blagor mojih vdanih sinov ! Napilo se je tudi Nj. Prevzvišeno-sti c. kr. namestniku, g. šolskemu ase-sorju, g. slavljencu, pričujočim zastopnikom raznih oblastni j i. dr. Med napitnicami in potem prepevale so se kaj lepo in navdušeno naše slovenske pesni, ki so napravile prav povoljen utis na vse navzoče. — Prehitro jo čaa potekal in treba jo bilo ločiti se. Razšli smo so in ponesli seboj neizbrisljiv spomin prekrasnega in veselega dne. Sklenivši ne moremo drugo, kakor da vskliknemo iz globino svojih src: Bog živi vzglednega učitelja, Bog živi blagega, usmiljenega in značajnega moža, ki je bil povod tem lepim, nepozabljivira, vzvišenim in blagim trenot-kom!Bog živi odlikovanca g. Valentiča še mnogo, mnogo let nam vsem v srečo in ponosi Iz Avberja, 1. decembra. [Izv. dop.] Danes smo tu praznovali 401etnico Nj. Velič., presvetlega cesarja Frana Josipa t. Ob 9. uri je bila slovesna sveta maša, katere se je vdeležila tudi šolska mladina. Veličastno so se razlegale orgije po našem cerkvenem prostoru, odičenem ta dan z dvema lepima zastavama pred velikim oltarjem. Tudi petje je bilo kaj dobro, uprav v narodno-cerkvenem duhu. Posebno mi je omeniti tukajšnje pevke Bore To-tnažič, ki ima tako ljubek in zvonek prvi glas, da se le malo katera deklina smo ponašati z enakim darom. Po sv. maši govoril je naš g. župnik, Peter Svetlin, izpred oltarjr kratek, a ganljiv govor, primeren denašnjej slavnosti. Posebno je navajal, da ga veseli, da so je vdeležilo toliko vernikom sv. maše ter da je mlado in staro zanimljivo popevnlo veličastno cesarsko himno. Po sv. maši je bila zahvalna pesem, a na to se je napotila šolska mladina v šolo, a ž njo naš gospod učitelj, župnik in predsednik krajnega šolskega sveta, Alojzij Fabian. Gospod učitelj J. Leban je imel pred zbrano deco kratek, šolski mladini primeren govor, ter je čital iz „Iskric" slavospev, ki ga je zložil presvetlemu našemu cesarju. Na to so otroci kaj lepo zapeli „cesarsko pesen" ter klicali navdušeno „živio" našemu cesarju. Radost srečne mladine pa se popne do najvišega vrhunca, ko jim učitelj jame deliti primerni knjižici „Naš cesar" in „I s k rico". Pa tudi gosp. župnik je iz svojega delil mej otroke lopo podobice, primerno knjige, a iz vrhanega jorbasa lepih dobrih lirušek, Hvala lepa vsem, posebno pa prečastitemu našemu župniku Petru S v e 11 i n u , ki se je skazal blažega prijatelja nežnej našej šolskej mladini ! Omeniti moram še, da jo naša mladina v predvečer, to je na Andrejevo, 8ežigala kreaovo presvetlemu našemu cesarju na čast. Končujem svoj dopis z srčno željo, katero jo naš gosp. učitelj izrazil v svojih „Iskricah". Bog daj : Da našega cesarja Bog ohrani, Da vsega zlega vsikedar ga brani, Da mu s cvetličjem trosi pot Kjerkoli hodi naj, povsod ! In da s čem večo še častjo Odiči sivo mu glavo, Čez let deset vesel in zdrav in čil Petdesetletnico da bi slavil!... Iz Pliskovice 3. decembra. | Izv. dop.] Dno 1. t. m. čital je naš e. gosp. vikar sv. mašo v proslavo štiridesetletniee Nj. Vel. Frana Josipa I. presvitlega nam vladarja. Užo prejšni večer oznanjeval je strel topičev na dveh krajih (pri pev. bral. družtvu in cerkvi) redki dan slovesnosti. Tudi o sveti maši in popoldne pokali so topiČi neprenehoma. V cerkvi bilo jo polno ljudstva, več, kakor v nedeljo ali praznik. Pred oltarjem stala je šolska mladina z svojem voditeljem, krajni šolski svet in starešinstvo. — Po cerkvenem opravilu zbrala se je mladina v šoli, kjer jo je gosp. učitelj primerno ogovori, a žal, da niso prišli blizo odrasli povabljeni. Se nekaj. O polndne istoga dne pre-minol je Janez Grgačev, dober in pobožen kmet na kužni bolezni, na kožicah, katere je baje prinesel iz Trsta. Županstvo za-ukazalo je osamiti njegovo hišo v začetku bolezni pred 8 dnevi, ter da jo čuva robota. Prepovedan je bil vhod in izhod. Kaj čudno so ta opravek vršili. Zdaj je na straži stara žena, zdaj mož in tudi učeča se šolska mladina, ki ima baš toliko pameti in razuma, da ve za učilišče, kamor zahaja; in ta naj bi varovala in do-našala potrebno osamljeni družini, potem pa naj gre v šolo? Čudno! To se pravi: Vi občani pojdite po kozice k Grgačevem in prinesite jih domu. Za tako službo naj bi se najel pameten mož, naj bi ga plačala občina ali kdor si uže. Občani, varujte se kužnih bolezni! Davica je razsajala dva meseca v vasi^ a umrlo jo hvalo 13ogu le malo ljudij. Čuvajte so drugih bolezni! Domače vesti. Nj. Veličanstvo cesar dospel je, kakor smo bili uže javili, dne 1. t. m zjutraj v grad Miramar. Malo prej prihodom cesarjevem dospela je Nj. Vel. cesarica na jakti „Miramare" iz Grške. Cesarica je šla Nj. Veličanstvu nasproti do vhoda v grad, kjer sta se Veličanstva prisrčno pozdravila. Potem je sprejel cesar deželnega namestnika g. barona Pretisa in vice-admirala "Wiplingerja v avdijencijo. Popoludne od 3—4., ko je dež nekoliko prestal, sprehajala sta se Veličanstva v grajskem perivoju. Dne 2. t. m. vstal je oesar, kakor navadno, uže ob 5. uri zjutraj, ob 7. uri šel jo na sprehod. Ob 10. uri daroval je presv. biskup dr. Glavina v grajskej kapeli sv. mašo, katere sta se vdeležila Veličanstva z spremstvom. Popoludne sprehajala sta se Veličanstva po vrtu in sta prišla tudi do ceste, ki pelje do kolodvora. Mnogobrojno občinstvo, zbrano na cesti, ja je spoštljivo pozdravljalo. Ob uri zvečer odpotovala sta Veličanstva a posebnim dvornim vlakom na Dunaj, kamor sta dospela dne 3. t. m ob 83/t uri zjutraj. Velikanske ustanove. V spomin štiri-desetletnice cesarjeve odločil so jo slavni rodoljub g. J. Gorup, veletržec na Reki, 50.000 gld. v jednotnej papirnej renti za 10 ustanov po 200 gld. za dijakinje višje slovenske dekliške šole v Ljubljani, 60.000 gold. v 5Vo papirnej renti pa za lOuHtanov po 300 gold. za velikošolce slovenskih sta-rišev, oziroma 12 ustanov po 250 gld. za slovenske dijake srednjih šol. Ustanove niso omejeno sumo na jedno kronovino, temveč pravico do njih imajo slovenski dijaki iz Štajerske, Kranjske, Primorske in Reške okolice. S tem veledušnim činom ravnal jo g. Gorup po presvetlega cesarja intenciji in zares knežje darilo poklonil v dobrodelne namene. Zato mu iz vsega sraa kličemo Slava ! 0 slavljenji 40letnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja prihajajo nam obširni dopisi iz raznih krajev bližnje in daljne okolice. Žal, da nam ne dopušča prostor objaviti vse posamezno slavnosti. Nadejamo pa se, da č. gg. dopisniki zaradi tega ne bodo razžaljeni, kajti znano je, da so Slovenci sploh, no samo zvesti sinovi svoje matere „Slave", ampak tudi zvesti Av-strijanci. Za družbo sv. Cirila in Metoda podaril je dotični odbor, kateri je nabiral mile darove za ubogo otroke, jobiskujočo slovensko šolo v Barkovljah, iznos 10 gl. Srčna hvala! — V veselej družbi v nedeljo dne 2. t. m. nabralo se je mej članovi dolalskega podpornega družtva gold. 4 05. — Podaril je znani rodoljub, g. A. Bone pet gld., da slavi s tem 401etnico presv. cesarja. — V veseli družbi na Prošeku nabralo se je dne 2. t. m. 8 gold. — V veseli družbi dne 4. t. m. nabralo so je v veselej družbi v Čitalnici gl. 11 -80. — Delalsko podporno družtvo slavilo je 40letnico vladarjevo z sveto mašo, katero je čital dne 2. t. m. ob 8. uri zjutraj preč. g- župnik Fabris v cerkvi sv. Antona novega. Odborovemu pozivu sledila jo večina članov, kajti udanost naših rojakov do svojega cesarja jo poznata in zato je bila prostorna cerkev prepolna. Petje pod vodstvom družtvenegft pevovodjo g. Kosovela bilo je, kakor vedno, tudi o tej priliki izborno. — Na večer snidlo so je blizo 100 družtvenikov v prijateljskem krogu, da slave mejsebno pomenljivi dan. Bilo je primernih govorov obilno in vedno čili družtveni pevci skrbeli so za splošno zabavo, Pozna noč še je našla zbrane družabnike, kajti ločitev je bila težka in baš to je najboljši dokaz, da ostane cesarjeva obletnica vsim udeležnikom v stalnom spominu. Otročje zabavišče pri Sv. Jakopu obhajalo je spomin 40letnega vladanja Nj. Veličanstva dne 1. t. m. z sveto malo v župnijskej cerkvi sv. Jakopa, Vkljub jako slabemu vremenu prišlo je lepo število otročičev v spremstvu svojih roditeljev, kateri so jih tudi spremili v cerkev. Žensko podružnico sv. Cirila in Metoda zastopala je gčna. načelnica z dvema odbornicama, možko gosp. načelnik M. Mandič. Zbralo se je tudi lepo število slovenskih rodoljubov in članov družbe sv. Cirila in Metoda. Telovadbo za deklice prične „Tržaški Sokol" v četvrtek 6. t. m. ob 0. uri popoludne v svojej telovadnici Via Coro-neo št. 17. Natančne jše določbe zvedo ro-aitelji in otroci na licu mesta. Razpis častnega darila. Da bi pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje „Matica Slovenska" po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanove 200 goldinarjev častnega darila povesti slovenski, obsezajoči najmanj 10 tiskanih pol. Snov povesti bodi zajeta iz zgodovine ali sploh iz življenja naroda slovenskega. Povest mora biti pisana tako, da po obliki in vsebini svoji ustreza umetniškim zakonom pripovedno književnosti ter poleg tega ugodi literarnim namenom „Matice Slovenske". Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanove, prejme vrhu tega za svojo povest še navadno pisateljsko nr.grado, katero plačuje „Matica Slovenska" po g. 15. svojega opravilnega reda. Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru „Matice Slovenske" do 1. oktobra 1889. leta. Pisateljevo ime naj se pridene rokopisu v zapečačenein listu, na katerem je zapisnno dotično geslo. Večkrat se je povdarjalo, da „Matica Slov." podaja svojim članom premalo leposlovnega berila. S tem razpisom hoče Matični odbor pokazati, da ga je resna briga, pO vsi svoji moči pospeševati tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske ter članom svojim podati v roko lepo zabavno knjigo. Zatorej se pa odbor „Slovenske Matice" tudi nadeja, da ga bodo pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu ter se častno odzvali njegovemu domoljubnemu pozivu. Protiavstrijske demonstracije v Trstu. Za bivanje Nj. Veličanstva cesarja v bližnjem gradu Miramare trosila je po mestu na dan 40. letnice cesarjeve neka tržaška klika plakate protiavstrijske vsebine. Policija je zaprla več sumljivih oseb. Odbor v Barkovljab, kateri je nabiral v spomin 401etne vlade Nj, Vel. denar za deco, obiskujočo slov. šolo, nam javlja, da je podaril še g. dež. poslanec Nadlišek 2 gld. — V zadnjem izkazu bilo je pogrešno tiskano Jakop Perrot, namesto Jakop Pertot-Mešina. Slovenski napisi in magistrat. Tujec, ki bi ogleduje tržaško mesto, našel bode jako skromno število slovenskih napisov nad prodajalnicami, kajti mogočen veletržec in skromen „kramar" boji se vsemogočnega magistrata in njegove samovoljno diktature. — Vender pa so imeli nekateri trgovci — žal, da je njih število jako neznatno — uže pred leti pogum, dostaviti italijanskemu napisu tudi s 1 o-venski. Pogum smo rekli zaradi tega, ker pri naših okolščinah n i vladala in it e vlada pravica, temveč edina italija-nnška trmoglavost magistrata. Doslej se pa na takih sporadičnih napisih ni spod-tikal niti sam vsemogočni mestni oče, dokler ga ni dregnil zadnje dni v rebra veren njegov sin „Independente* v zvezi z svojimi bratranci. Dotični „liberalni" gospodje namreč niso našli baš o štiri-desetletnici našega cesarja primernega gradiva in zatorej so se vrgli z vso svojo duhovitostjo na užo plesnivi napis nad neko žganjerijo v ulici Ghega, zahtevajoč v dolgih člankih, naj se poleg italijanskega stoječi slovenski napis odstrani, kajti v Trstu vlada in hode gospodarila edino lo italijanščina. Da naš bistroumi mestni očo uboga vernoisvoje „sinove", je popolnoma umevno; samo čudimo so temu, da je po tolikih letih še-lo te dni opazilo „magistratno oko" pod prahom in plesnobo slovenski napis! Skoraj bi rekli: V skrajnem slučaju poprime so človek tudi biljke, da ga reši pogibelji! In take pojave naših mogoč-nežev — niso li znaki slaboumnosti ? ? — Dovoljeno je vsim trgovcem, menjačnicain itd. staviti nvoje napise v srbskem grškem, turškem, nemškem in ako bi prišlo komu na pamet, tudi v bo-tokudskem jeziku — ali v deželnem slovenskem — o, tega ne sme vporabiti niti skromen trgovec! Vprašamo torej slavni magistrat: Smo li zar adi toga tu, da plačujemo naše davke, ne da bi imeli pravico kakor slehern avstrijski državljan, ali živimo na svojih t 1 e h 1 e, d a t r ž a s k i slavni magistrat izpušča nad nami strele svoje vsemogočnosti? Skrajni je čas, da naši poslanci na mero-dajnem mestu razjasnijo naše težnje, kajti položaj Slovencev v Trstu pod mogotstvoni magistrata j e u ž e n e z n o s e u ! —O sklepu lista doznamo, da so iredentarski pobalini dotični slovenski napis v noči oblatili. Kje so bili tedaj čuvarji javnega miru ? Ako sprejema naša diktatura iz slovenskih rok pristojbine, bode baje Slovencem vsaj dovoljeno svobodno uživati tržaški zrak ter rabiti svoj jezik. V tukajšnjej c. kr. državnej šoti delile so se dne 2. t, m. med najboljše učence nagrade iz ustanove neke „neimenovane" gospe, dalje darovi baronice Ralli in učiteljev. Nagrade so dobili nastopni učenci: Henrik Furlani, Ivan Heyd, Vekoslav Le-ban, Jernej Ferluga (2 napoleona), Nikolaj Gjasie in učenka Olga Prato. Otvoritev novih obrtnih šol v Ljubljani. Dne 3. t. m. depoludne ob 1 1. uri vršila se je slovesna otvoritev novih šol za lesno obrt, za umetno vezenje in šivanje čipek v prvem nadstropji nekdanje Vi-rantove hiše. Ko so se zbrali povabljeni gostje, mej njimi: deželni predsednik bar. \Vinkler, deželni glavar dr. Poklukar, dež. odborniki, dež. sodišča predsednik Koče-var, župan Grasselli, fin. ravnatelj Plahkv, nadzorniki, ravnatelji in profesorji raznih učilišč in mnogo druzega odličnega občinstva, stopil je vodja novih šol gosp. Ivan Šubic na okrašeno estrado, na kateroj je stal pod baržunastim baldahinom kip cesarjev in v jako lepem slovenskem govoru hvaležno omenjal faktorjev, ki se dele v trosko za te zavode; v prvej vrsti mesta Ljubljanskega, potem dežele, trg. zbornico in hranilnice. Zahvalil se je cesarskemu svetniku g. Iv. Murniku, čegar mnogoletnemu prizadevanju je pripisovati, da smo to velevažno šolo dobili, visoki vladi na dosedanji skrbljivosti in podpori, proseč jo nadaljne naklonjenosti, obrisal na kratko zgodovino obrtnih šol, osobito v severnih kronovinah, spominjal se domačega obrtništva, obračal se do učencev in učenk s pozivom, da se z vso resnobo poprimejo pouka ter z umestnimi besedami končal s trikratnim živioklicem na presv. cesarja, katere klice so vsi prisotni stoje ponavljali. Ko jo vodja Subic zaprosil, da blagovoli otvoriti šoli, stopi dež. predsednik bar, AVinkler na estrado in v slovonskem in nemškem govoru poudarja važnost obrtnega pouka, obetajoč, da bode vlada tudi v bodoče drago volje podpirala prepotrebni ta zavod in izražajoč nado, da bodeti novi šoli delovali uspešno, da se doseže nameravani smoter. Deželni predsednik baron \Vinkler proglasi potem novi šoli otvor-jeniuia, na kar poprime besedo župan g. Grasselli ter po primernem govoru o novi šoli in ob obrtniških zadevah sploh izreče zahvalo učnemu ministru pl. Gauču, ki nam je naklonil to šolo, proseč deželnega predsednika, da blagovoli to zahvalo javiti ministru. Prostori za šolo so obširni in lepi, razno orodje in pripravo vse v izobilji in lepem redu, učiteljsko osobje izborno in čilo, dotacije zadostne, število učencev nepričakovano, zanimanje vsestransko, zatorej smemo upati, da bode tudi uspjeh sijajen. „SI. N." Otroška bolnica cesarice Elisabete v Ljubljani. Dne 2. t. m. bil jo položen temeljni kamen novi otroški bolnici, katera ima prostora za 35, a v sili tudi do 50 bolnih otrok. Poslopje začelo se je uže spomladi graditi in je uže pod streho. Polaganje temeljnega kamna se jo vršilo kasneje v spomin štiridesetletnice cesarjeve. Bolnica stoji sredi vrta ob streliščni cesti. Deželni muzej „Rudolfinum" v Ljubljani se je dno 2. t. m. slovesno otvoril. Slovanski visokošolci v Gradci priredijo v petek dne 7. decembra t. I. v prostorih „Puntigamer Bierhalle" prvi slav-1 no8tni komers. Pričetek ob 8. uri zvečer. Nov šaljiv list. V Ljubljani prične s , 1. januvarjein 1889. izhajati nov ilustro-van političen-šaljiv list pod naslovom „Hrus", 'Urednik mu bode gosp. Ivan Železnikar. „Brus" bodo edini slovenski šaljiv list, kajti „Rogač" prestane z novim letom. „Brus" bode v dobrih rokah, zatorej opozarjamo uže sedaj na novo podvzetje vse nase rodoljube, tembolj ker bode novi list „obrusil" marsikatero politično zadevo, o kojoj ne bi se moglo v resnem razpravljanju spregovoriti. Učiteljskega Tovariša 23. št. je izšla v praznični obliki. Na prvej strani prinaša podobo cesarjevo s primernimi stihi. Nadalje vsebina: Učitelji slovenski! —Trdo-glavnost. — Knjiga Slovenska. — Dr. Iv. Scopoli. — Učiteljska zborovanja v Ljub- ljani. — Deželna sadna razstava. — Poročilo o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno razstavo „Pedagogiškegu družtvau v Krškem". — Književnost. — Dopisi. — Prem»'mbe pri učiteljstvu. C. kr. državno sodišče bode imelo leta 18S9. svoje redno četvrtletne sejo dne 21. januvarja, S. aprila. 1. juliju in 14. oktobra. Statistika umrlih. Od t->. do 24. pr. m. umrlo je v Trstu 78 oseb in sicer 34 možkih in 44 ženskih. Po starosti jih je bilo: 24 do 1., 12 do 5., 5 do 20., 6 do 30., 5 do 40., 15 do 00., 20 do HO. lota in 1 preko 80 let. Lani je umrlo v istej dobi 21 oseb več. Poprečno je umrlo izmed 1000 oseb 25 99. Zgubljeno dete. Delalec Ivan Zando-nati našel je dne 2. t. m. okolo 2 leti staro dete v takozvanom „Bosco Pontini*. Vzel je otroka seboj ter ga odnesel na bližnjo postajo javne straže; ker pa straža dete ni mogla prevzeti, moral ga je vzeti Zandonati na svoj dom. Stanuje v ulici Scorzeria h. št. 2. — Nadejati se je, da se stariši skoraj oglase, kajti lastno dete ne zgubi se, kakor — kakšna zapestnica ! Poskušeno samoubojstvo. 21-letni bivši dnevničar Maksimilijan Beck, stanujoč v ulici S. Giacomo al Monte h. št. 5, poskusil se je v noči od 2. do 3. t. m. otroviti z fosforjem. Domačini so mu prišli slučajno na sled ter ga odpravili brzo v j bolnico. Beck je uže dlje časa brez za-: služka in vsled tega hotel se je usmrtiti. Književnost. „I s k r i c e". Zbirka pesnij in povestij* Spisal in slovenske) mladini poklonil J-Jj e b a n, učitelj v Avberu pri Sežani. I. zvevek. Cena 20 kr., po pošti 25 kr. V Ljubljani. Založil pisatelj. Tiskala „Katoliška'Tiskarna, 1888." To jo naslov najnovejši, 40 stranij obsezajočej knjižici. Namenjeno je to delce, kakor pravi gospod pisatelj sam: n lo-venskim otrokom v zabavo in pouk; ra vrhu tega je Iskricam blag smoter, obujati v mladih srcih iskre prave ljubezni do Boga, do cesarja, do milega jezika in naroda našega". Vsebina knjižici jo nastopna : 1. Šolska mladina o slovesnosti 40-letnega vladanja našega presv. cesarja Frana Jožefa 1. (Pesen), 2. Zdravica o godu presv. našega cesarja Frana Jožefa T. (Pesen). 3. Bodi pošten! (Povest). 4. Sv. Flizabeta (Pesen). 5. Varuj so prehlada! (Povost). 0, Umirajoči deček. (Pesen), 7. Andrej Oehovin. (Životopis). 8. Vol ni osel. (Pesen). 9. Moli in delaj! (Povest). 10. Sv. Bonifaci.(Pesen). 11. Dobra zaušnica. (Povest). 12. Ptičku. (Pesen). 13, Katarinka. (Povest). 14. Čr-tiče o cesarji Jožefu II. 15. Konec šolskega leta. (Pesen). Znani mladini mili pisatelj, g. profesor Anton Bezonšek, piše o tem delci nastopno: „Iskrice" so lepa in mična knjižica. To delce bodo kaj koristilo našej nežnej mladini; iz njega so vidi, da jo je spisal mojster, ki pozna srca naše mladine, ki jih umeje oplemenovati z blagimi idejami in voditi k dobremu z lepimi primeri, vzetimi iz dostojnih jej slojev. Slava !" „Iskrice" so tako primerno darilo za našo mladino o Miklavževem, o božiču ali o novem lotu. Priporočamo jo zatorej toplo slov. občinstvu. Gospodarske in irpinske stvari. Sadni kis ali jesih /a dom. Posestniki sadja si za domače potrebe lahko sami kis napravijo in jim ni potrebno izdavati denarja za to tekočino. Res, da se te reči no rabi posebno veliko, a vsak krajcar je dober, če so more prihraniti. Domači kis iz sadja napravlja se na prav priprost način. Vzame se velik prsten ali kameniten lonec ali majhen sodček, v to posodo devajo se lupine in obrezki od sadja, ki se za domače potrebo lupi ali pa obrezuje in razrezuje. Ti ostanki se potem z vrelo vodo poli jejo in sicer toliko, da voda črez nastopi. Kedar se zopet kaj obrezkov naredi, denejo se k prejšnjim in prilije se zopet kropa, da so vse zalije. Tako se dela, dokler ni posoda polna. Ko je pa polna, naj se skrbno s prtom pokrije in ob solnčnih dneh na solnco postavi. O hladnem vremenu naj se pa k peči ali ognjišču pronese. Drugih reči ni potreba nič pridevati. V šestih do osmih tednih so jo voda v izvrsten lepo rumen kis spremenila. Ta kis ima bolj prijeten okus mimo fabriškega in je tudi bolj zdrav. „Mir". Listiiicn uredništva Gosp. dop iz Brd Izrekli smo uže večkrat. «1 r« n«Č InoiiM sprejemamo stvari, katere razpravljajo Morebiti Vam vstreže dotični list. ki je prines i dopis. — Srčen pozdrav! — Nekatere dop se moriili smo odložiti za prihodnjič Prosimo zatorej dotične p. dopisnike nekoliko potrplj nji. — G. dopisnik C«rkno. Ne moremo, ker nimamo dokazov za izrf5.no obtožb >. Morete priobčili kakor »Poslano« z svojim podpisom. L,istnioa uprtivnistva Gfsp. Ivan P , Buenos Avr s-f'iirana Pls-Chiio 7.1 tekoče m do konca le u 1889 Hvala in srčen pozdrav ! Javna zahvala. Podpisani zahvaljuje se vsej oni gospodi, katera je darovala primerne svote v spomin stiridesetletnice presv. cesarja za uboge Barkovljanske otroke, obiskujoče slovenske razrede dotične šole. Vsem pl. dorovateljem in si. občinstvu sploh, katero je v ta namen kaj podarilo, kličemo v imenu Markovijanskih otročičev : „Bog Vas živi" ! Bog Vam plati! „ODBOR". Dr. VALENTINA ZAMIKA ZBRANI SPISI I. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. UREDIL IVAN ŽELEZNIKABc Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika- — Ura bije. človeka pa ni! — Maščevanji* usode — Kazni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovonskega turista- Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zamikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je 1 prid., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v „Narodni tiskarni" v Ljubljani. Poziv rodoljubom! Nadarjen mladenič, katerega proganja nesreča, prosi nujno slovenske rodoljube, da mu presktbe službo pisarja ali drugo, njegovej zmožnosti primerno mesto. Zvršil je nižjo gimnazijo in 3 tečaje učiteljsku pripravnice. Natančneje se izve pri uredništvu našega lnta. Assicurazioni generali. v Trwiu (društvo, ustanovljeno leta 1831.) To društvo je ružtegnolo svoje delovanje uh vse VH|e zavarovanja, posebno pa* na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje Društvena Klavnica in reserva dne 31. decembra 1887 f. 86,1:20. 17053 Premij1* za poterjati v naslednjih' letih f 22,706 106-95 Glavnica za zavarovanje žive- nja do 31. decembra 1887. f. 11)0,482.051-38 Plačana povračila: h) v letu 1887. f. 10,099.«3 U - N = 58 b> S M O g « ° S « 2 h a. 0 v* v c t s* £ t t t > 5 M ■ 5 >*> " > 'ga <~ e o j« r F _ ijžo i o o o o r o u « « w T' ci M > _ , o ■J t>c« žl | 5 |l| -o i Najboljša in najcencjšn, an^ležkn ura v remontoirnej obliki z nihalom! Unicum sedajnosti! Samo 4 gld. namesto 15 gl. 10 letna garancija da se kazalo sveti in 2 letna garancija, da ide ura točno. Ta uru, Ui je odlikovana z 9 zlatimi, srebrnimi in mćdnimi kolnj-narnl ji v okvirju iz On kovin* po gore stoječem načrtu ter ima pntemo<'ano ploščato stekleno kizalo, katero iina čudovato lastnost, da se v tem-nej noči samo ob sebi ■ 111 sveti kakor mesečni žarki. Razun tega ima budilni zvouČnk, ki s-« more staviti na kateri koli čas, 2 bron-i'inma te/.ala in, k-;r je cena, vltljučljivo odprave v lesenih zabojih, stavljena sumo na štiri goldinarje, m >rn si vsak io kupiti tako izvrstno, trpežno uro, ki je prava dika vsakemu stanovanja. Pošilja se proti gotov m denarju ali proti poštnem povzetju. Exporthaus „znr Kaiserin Maria Theresia", ffien. III. liezirk, Krieglergasse II, Parterre Thiir 5. Pošilja po postarskem povzetju trgovina F. R. HEGRAT FrenStat pod RadhoStem Moravska. TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejomlje dnuarne vlog« v bankovcih od ud oO siil< 1 do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od ti— Iti urn opoludne. Ob tiedt ljal« pa od 10-11 ure zjutraj. Obresti na knjižice..........4'i/fo Plačuje vmik dun od D—1^. ure opoludne. Znr-ke od Kld. preOej, od 50— 1 (X> )e treba 1 dati odpovedati, 100—1000 3 dni in čez 1U0(J pa 5 dni poprej. Eakomptuje mmiji.-e domicilirane na tržaškem trgu po........4V»°'o Pogojuje na državne papirje avstro-ogrske do 1C00 gld. po........5°/0 višji zneske v tekočem računu po . 4V2°.'o Dajo denar proti vknjiŽenju na posestva v Trstu. Oiiresti po d"govoru. THST, 1. oktobra 1887. * 2-24 Lastnik pol. družtvo „Edinost". Najcenejši izvor za kupovanje za zimsko sezijo in Božič! J. d S. Kessler v Brnu, Ferdirandovc ulice št. 7 sn., razpošilja-ta po poštnem povzetji : 10 metrov zimskega lodna za ženske obi- ko. dvojne Širokosti gld 5 50 it) m- trov Vallerie-flanele za ženske obleke, imjuovejši u/.orec |?M 4 - 10 metrov kalmuka, t-žke baŽe, iisjiiovejši nzO'ee yld 2 7o. in metrov loarhanta za obleke, tnžke baže. najnovejši n zoreč to la. 8 10 irintrov blaga za ponočne suknje križisinga. najnovejši nz 'feC Rld. •J 6n 29 vatlov Prostejevakega "barhanta, moder in rnjav gl 5 b d in rud^Č old. 0 -- 3 10 m^tra blaga za moško o"bleko za zimo la. uld 5 50 11^. gld 3 'h 2.10 metra blaga za zimske suknje, modn-sa. la. gld iti —, Ha. gld. 6 - ^.10 metra blaga za ogrtače, modnega. e\ 6. - 0, kap iz pliša za gospod e in dečke gld. l 5n 1. zimska posteljna odeja iz Rouge, komplftna crlii 1. iabraka, :9o st. preg-.. iz npsu gld 450. iz jut e d, .'(ftO 29 vatlov domačega platna, t»-ške baže. s 4 gld. 5 50 i/i Id. 4 20 29 vatlov oksforda. najnovejši naris gld 4.50 '9 vatlov kanafasa, nainov-jSI naris, najboljše baže gld (3.- 8 prti. vseh barv, N[4 gld 2 —. gld 1 Uzorci zastonj >» franko. Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. . ..Nar. koledar za I. dobi se v tisk. Dolenc po 40 kr. s poŠto 45. liSlSl [čUiJilSil ISIvžISl fčIlStelS] ISlvvlSlfSf*® Oglas, V ulici Acquedotto štev. 4 odpre se nova trgovina z svežim sadjem, zelenjavo, Marijinem cvetjem, ribami za akvarije, konservami za hrano, kitajskim čajem, angleškimi biskoti, pravim jamajskim rumom in južnim vočjem po jako nizkih cenah ter se ob enem jamči za pristnost blaga. — Na vslugo p. n. občinstva je poseben težak, ki dostavlja nakupljene stvari na stanovanje. La Filiale della Banca Union TRIE STE s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio - Valuto. a) Accetta versamenti in Conto corrente, abbonnndo PER BANCONOTE: PER NAPOLEONI: 8114°/0 c. preav di 5 g ni a« 19 ° « ii »i 1 £ »» H" 4 „ a 4 mosi fisso k ti » <» n „ 4 „ a 8 „ 2s/«%o.proav.di 20 g.ni ® n 1» <1 >1 ,, 374 nt. ti r, 8 m«si 3'/» „ „ * „ 6 . II nuovo tasso d' interese versamento in circolazione con 5 giorni di preavviso a datare dal 24 Ottobre. a. c. In Banco giro abbuonando il 3°[0 in-teresse annuo sino a qualunque somma; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso ch6que; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto. Conteggia per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno. Amimepei propri correntisti Tincasso di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vienna, Budapest ed altre principali cittk, rilascia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro la facoltti di domiciliare effetti presso la sua cassa franco d'ogni spesa per em. b) S'incarica delVacquisto e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, nonehe dell'incasso di assegni, cambiali o coupons, verso '[g0!,) di prov-vigione. > c) Accorda ai propri committenti la fa-colta di depositare effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis l'incasso dei coupons alla scadenza. d) Vende le Lettere di pegno 4V[0 o 5°|„ (h'lla Banca Commerciale Unghe-rese di Pest e le lettere di pegno 4°[0 doli' i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaca di Vienna. Trieste, i i), ottobre 1888. Brnsko sukno posiljeni proti gotovem denarji ali poštnem povzetji zu neverjetno nizko ceno in sicer samo dobre vrsti H. 10 metrov iiolgo, na zims.to obleko . ... . . f 3 75 3-10 metrov dolgo, na boljšo zimsko obleko . . . . f 5,20 3 10 metrov dolgo, na boljši) zimsko obleko.....f. «.— «'10 met ov dolgo, na lino zinisio obleko.....f. 8.— 310 metrov iolgo, na fino zimsko ohleko . . . . f 10.— 3 10 metrov dolgo, na jako fino zimsko obl ko .... . t 12. — tt'10 imtrov dol«o, na iinjft- nejšo z rusko sukno . f. 14 — 3 1U metrov d Igo, na najbolj lino zimsko sukno , . f. 10 — Naj odličnejše brnsko sukno za suknje 1 10 ni-'ii'ov dolgo, na kom- pletno zimsko Kukiiji . f 5.— 2.10 nn trov dolgo, na boljšo zimsko suknjo . . .t' 5.50 2T0 metrov dolgo, na Ono zimsko si kojo . • f. (J — 2 10 metrov dolgo, na iiiijfinejšo •/, msko suki jo . . . f. 10,— Štajersko valjano sukno lovske s kuje in menčikov 2 10 metrov . , f 5.20 Edina kristijanska tvrdka za razpošiljatve Karol Pechaezek Briinn, Krautmarkt 13. — Uzorci zastonj in franko. — Tiskarna Dolenc V Trstu.