Leto 1900.
411
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXTII. — Izdan in razposlan dne 25. oktobra 1900.
Vsebina: (St. 174—176.) 174. Razglas o ustanovitvi c. kr. meroskusne postaje za elektroštevce in mernike o porabi vodena Dunaja. — 175. Ukaz o meroskusnega urada preskušnji in poveritvi mernikov o porabi vode. — 176. Ukaz meroskusnega urada preskušnji in poveritvi mernikov o porabi elektricitete.
m.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 3. avgusta 1900.1.
o ustanovitvi c. kr. meroskusne postaje za elektroštevce in mernike o porabi vode na Dunaju.
Dne 3. novembra 1900. 1. stopi na Dunaju, XLV/3, Diefenbachgasse št. 2 v veljavo c. kr. mero-skusna postaja za elektroštevce in mernike o porabi vode. Temu meroskušališču je izročena meroskusnega urada preskušnja in poveritev elektroštev-cev in mernikov o porabi vode (prometnih instrumentov), ako c. kr. komisija za pravilni meroskus dotične tipe elektroštevcev in vodomerov pripušča v poveritev meroskusnega urada.
G. kr. meroskusna postaja je v upravnem in tehniškem oziru podrejena c. kr. komisiji za pravilni meroskus, oziroma trgovinskemu ministrstvu.
Call s. r.
1 Î 5.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 4. julija 1900. 1.
o meroskusnega urada preskušnji in poveritvi mernikov o porabi vode.
Na podstavi zakona z dne 23. julija 1871.1. (drž. zak. št. IG iz 1. 1872) se dajejo v nastopnem na javno znanje predpisi o meroskusnega urada preskušnji in poveritvi mernikov o porabi vode, ki jih je izdala c. kr. komisija za pravilni meroskus in jih je gledé prisilnega meroskusa in dodatnega meroskusa, ustanovljenega v oddelku I, točki 1, in gledé pristojbin odobrilo trgovinsko ministrstvo.
Ti predpisi stopijo s 3. dnem novembra 1900.1. v veljavo; s prej označenim dnevom (3. novembrom 1900. 1.) pa se razveljavljajo vsi predpisi, obstoječi doslej gledé meroskusnega urada preskušnje in po-veritve mernikov o porabi vode, in to razglasa trgovinskega ministrstva z dne 5. septembra 1892. 1. (drž. zak. št. 175) in z dne 13. marca 1893. 1 (drž. zak. št. 34), ukaz trgovinskega ministrstva z dne
15.	marca 1893. (drž. zak. št. 37), razglasi z dne 27. maja 1894. 1. (drž. zak. št. 103), z dne 3. februarja 1895. 1. (drž. zak. št. 30), z dne 23. julija 1895. 1. (drž. zak. št. 115), ukaz z dne 12. januarja 1896. 1. (drž zak. št. 15), razglasi z dne 26. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 132), z dne 23. avgusta 1897. I. (drž. zak. št. 214) in z dne 23. decembra 1897. 1. (drž. zak. št. 302) o meroskusnega urada poveritvi mernikov o porabi vode, nadalje ukaz trgovinskega ministrstva z dne 23. novembra 1897. 1. (drž. zak. št. 264) o zalaganju stroškov za prevažanje in prevozno zavarovanje v meroskus in kolkovanje vposlanih mernikov o porabi vode, končno ukaz z dne 29. januarja 1898. 1. (drž. zak. št. 25) o izdajanju duplikatov izvidnic, spadajočih k mernikom o porabi vode.
Call s. r.
Predpisi
o meroskusnega urada preskušnji in poveritvi mernikov o porabi vode.
I.	Splošna določila.
1.	Vsi merniki o porabi vode (vodomeri), ki se vstavljajo v vodovode in kojih napovedi so podstava za preračun med oddajnikom vode in med
(SlOVUli Boli.)
100
konsumentom vode, so zavezani prisilnemu mero-skusu. oziroma prisilnemu dodatnemu meroskusu.
2.	Prav tako so v zmislu doslej veljajočih predpisov uradno že poverjeni vodomeri zavezani dolžnosti dodatnega meroskusa, in pripadajoče izvidnice obdržč svojo dosedanjo dobo veljavnosti dveh let in enega meseca, računaje od časa. v katerem so se izvidnice izdale.
3.	Vodoméri pa, ki so še sedaj v nepreskuše-nem stanju vstavljeni v vodovode, bodisi da glede svoje kakovosti ustrezajo v oddelkih IV in V teh predpisov navedenim pogojem ali ne, se smejo do konca leta 1903. 1. nepreskušeni pustiti na svojem mestu, na katerem so sedaj postavljeni; ako pa se odvzamejo, postanejo zavezani meroskusu, in predno se vnovič vstavijo, jih je poverili.
4.	Vodomeri, ki pripadajo enemu v dodatku k tem predpisom naštetih vodomerskih tipov, ki so se na podstavi doslej obstoječih predpisov že pripustili v poveritev meroskusuega urada, se privzamejo, tudi ako ne ustrezajo povsem pogojem, navedenim v oddelkih IV in V teh novih predpisov, do konca leta 1908. preskušnji meroskusnega urada, oziroma poveritvi; po tem roku se morajo taki merski aparati, da se morejo privzeti v uradno poveritev, spraviti v popolno soglasje s predpisi oddelkov IV in V.
Samo v oddelku V, točki 22 obseženo določilo gledé oznamenila okrovov vodomerov z uradno številko tipa je za tiste vodomere, ki spadajo kakemu sedaj že dopuščenemu vodomerskemu tipu. obvezno že počenši s 1. dnem januarja 1901. 1.
11.	Vodomerski tipi in pristojno oblastvo za odločbo o pripustitvi vodomerskih tipov v poveritev meroskusnega urada.
5.	V dodatku k tem predpisom so tisti vodo-tnerski tipi natančneje popisani, oziroma našteti, ki so že sedaj pripuščeni v poveritev meroskusnega urada.
O uradni pripustitvi vodomerskih tipov odloča ravnatelj c. kr. komisije za pravilni meroskus in potemtakem je prošnje za pripustitev novih vodomer-skih tipov v poveritev meroskusnega urada pošiljati e. kr. komisiji za pravilni meroskus na Dunaju II. Praška državna cesta (Prager Reichsstrasse) št. 1 (poštni vročilni okraj XX/./).
lil. Mcrosknšalisče zn prometne instrumente.
(i. Vodomeri (prometni instrumenti) se preskušajo in poverjajo, ako je dotični tip pripustil
ravnatelj c. kr. komisije za pravilni meroskus, na c. kr. meroskušališču za elektroštevce in mernike o porabi vode na Dunaju.
Temu primerno je vse vloge, ki se nanašajo na preskušnjo in poveritev vodomerov (prometnih instrumentov), nasloviti na zadnje označeno mero-skušališče, Dunaj XIV/-, Diefenbacligasse št. 2. kjer je tudi prometne instrumente vložiti v uradno obravnavanje.
7.	Vodomeri, iz kojih preskušnje in poveritve meroskusnega urada v uradnih prostorih c. kr. meroskusne postaje za elektroštevce in mernike o porabi vode bi nastale posebne težkoče in neprimerno visoki stroški, se po dopustnosti službenih razmer uradno obravnavajo po odposlanih organih imenovanega meroskuševališča v prostorih stranke, in stranka mora plačati stroške vseh naprav, ki jih je eventualno vsled tega izvršiti na licu mesta, in pa izdatke, ki nastanejo, ker se pošljejo organi, katerim je naročeno uradno dejanje.
8.	Ako bi si stranke omislile posebne tehniške uredbe, ki naj jih od primera do primera predpiše c. kr. meroskušališče za elektroštevce in mernike o porabi vode, in ki jih je hraniti pod uradno zaporo, se lahko preskušnja in poveritev vodomerov, ne gledé na obvezni meroskus na licu mesta, omenjen v spredaj stoječi točki 7, na zaprosilo od primera do primera opravi tudi v prostorih stranke, ako zanesljivost uradnega dejanja s tem v nobenem oziru ne postane dvomljiva.
Stranka pa nima pravice zahtevati to ugodnost.
9.	Ro potrebi in pripustnosli razmer se lahko tudi c. kr. meroskusni uradi opremijo za poveritev vodomerov.
IV. Pogoji gledé pripustitve vodomerskih tipov v poveritev meroskusnega urada.
10.	V zmislu določil oddelka II. odločuje ravnatelj c. kr. komisije za pravilni meroskus o vprašanju pripustitve novih vodomerskih tipov v poveritev meroskusnega urada.
V poveritev se pripuščajo vodomerski tipi, ako oh preskušnji v svojih napovedih in gledé svoje kakovosti ustrezajo naslednjim splošnim temeljnim pogojem ;
a)	Vodomer mora množino vode. ki jo je spustiti
skozi njega, vpisati po litrih, hektolitrih ali ku-
bikmetrih.
b)	Merski aparat mora imeti normalni kazalnik.
Za normalni kazalnik naj velja v obče
tisti, ki ima poleg drugih cifrenic tudi
v 100 delov po posameznih litrih razdeljeno ! cifrenico, koje delne črte niso močnejše nego j četrtina delitvenega presledka.
Kazalec te cifVenice mora biti na koncu ploščat in ostro ošpičen in ta ost ne sme biti bolj nego za dolžino enega delitvenega presledka oddaljena od delne plošče.
Velikost delitve po litrih se lahko izbere poljubno, prenos gibanja pravega merskega aparata (krilnega kolesa; kapičnega strojevja i. e.) na os litrske cifrenice pa sme kazati samo prestave od večje na manjšo kotno brzino.
Pri vodomerih s 40 mm kalibra (premera pretočnega prereza) in več se lahko rabi od 10 do 10 litrov deljena, 100 do 1000 litrov obsegajoča litrska plošča.
Nadalje je pri normalnem kazalniku litrsko ploščo oznameniti z „liter“ ali „Z“ in hektolitrsko ploščo s „hektoliter“ ali „W“; ostale plošče, ki kažejo kubikmetre, naj imajo skupno ime „kubikmeter“ in oznameniti jih je z „enote“, „desetine“ itd. (Primerjaj dodatek, tipa 1 in XVII, podobi 3).
Na kazalniku mora biti zaznamovano ime izdelovalca vodomera, tekoča tovarniška številka in premer pretočnega prereza (kalibra) merskega aparata.
Pripušča se, da se na kazalniku pove tudi stanovališče izdelovalca ali ime in stano-vališče prodajalca.
Ravnatelj c. kr. komisije za pravilni me-roskus pa ima pravico, da označi kazalnike, ako se izkažejo za namenu primerne, za pri-pustne (normalne), tudi ako se od spredaj stoječih pogojev razločujejo v tern ali onem oziru.
V tem zmishi so sedaj že pripuščeni kazalniki vodomerskih tipov XIV. XXI, XXVII in XXIX.
c)	Vsak vodomer mora biti zaprt v okrovu, ki se dâ zavarovati s plombeno zaporo in ima steklo, skozi katero se vidi, in to steklo mora biti v okrov od znotraj vstavljeno.
d)	v pritočnem kanalu vodomera mora biti nameščeno sito; to sito je ali v vodomer trdno vdelano, ali pa je z okrovom vodomera v zvezi takozvana vreča za blato, v katero je sito tako vstavljeno, da se more v namen čiščenja iz nje vzeti.
e)	Merski aparat mora zanesljivo delovali in biti tako sestavljen, da ja stalnost njegovih napovedi
zajamčena v pripustni meroskusni toleranci (primerjaj oddelek V, točko 20) in v dobi veljavnosti meroskusnega kolka.
f)	Vodomeri, ki se ne dado prenesti, so izključeni od uradne poveritve.
Za neprenosne se smatrajo sè stališča meroskusnega urada tisti vodomeri, ki ne pripuščajo iz-premembe mesta, na katerem so postavljeni, ne da bi bilo pričakovati vpliva na pravilnost napovedi teh merskih aparatov.
11.	Da se opravi preskus novega vodomer-skega tipa, je dotični merski aparat vposlati c. kr. komisiji za pravilni meroskus na Dunaju v pet izvodih, ki ne smejo imeti kalibra z manj nego 13 in ne več nego 22 mm, predloživši dve natančni risbi in dva popisa.
12.	Za preskušnjo novega meroskusnega tipa je plačati naprej znesek dvesto (200) kron v pla-čilnici c. kr. komisije za pravilni meroskus, bodisi da se dotični merski aparat kakor novi tip končno pripusti v uradno poveritev ali ne.
13.	V točki 11 omenjenih pet uzorcev mora ob uradni preskušnji nadalje zadostiti naslednjim posebnim pogojem:
a)	Vodomer mora biti tako narejen, da se ustavlja notranjemu tlaku 10 atmosfer.
b)	Odvisnost napovedi vodomera od tlaka ne sme biti tako velika, da bi ob izpremembi tlaka od 6 na 0 5 atmosfer bile od nje odvisne sistematične razlike v znesku polovične meroskusne tolerance (primerjaj oddelek V, točko 20).
Za krepek tlak v zmislu teh predpisov se smatra sreda iz tlaka v pritočnem in iztočnem preseku vodomera.
c)	Zlasti ne smejo napovedi merskega aparata ob rastoči in pojemajoči obremenitvi (množini pretoka) za isto obremenitev menjati za več nego polovico meroskusne tolerance, navedene v oddelku V. točki 20.
14.	Ako sestava predloženih aparatov v zmislu določil tega oddelka s teoretskega stališča in tudi z ozirom na zadevne izkušnje ne daje povoda pomisleku, lahko ravnatelj c. kr. komisije za pravilni meroskus začasno pripusti merski aparat, še predno se povsem opravi njegova preskušnja. na posebno zaprosilo stranke kakor nov vodomerski tip v uradno poveritev.
V tem primeru se dadö dotičnim prometnim instrumentom proti preklicu začasne izvidnice
z dveletno dobo veljavnosti. (Primerjaj oddelek VII, točko 24, in VIII, točko 26.)
15.	Ko se povsem opravi preskušnja aparata v /.mislu določil tega oddelka, odloči ravnatelj c. kr. komisije za pravilnimeroskus o dokončni pripustitvi merskega aparata (kakor vodomorskega tipa) in potem se stranki vrnejo trije predloženih vzornih aparatov.
16.	Ako bi v spredaj stoječi točki omenjena preskušnja aparata dala neugoden izid, se ustavi izdaja začasnih izvidnic, vendar ohranijo že izdane začasne izvidnice svojo dveletno veljavno dobo od časa, v katerem so se izdale.
17.	Dopuščeni vodomerski tipi se zaznamujejo tekoče z rimskimi številkami.
18.	Dokončna in pa tudi začasna pripustitev vodomerskih tipov v uradno poveritev, prav tako eventualni preklic opravljene pripustitve vodomerskih tipov in eventualno podaljšanje ali okrajšanje roka dodatnega moroskusa za prometne instrumente posameznih vodomerskih tipov (primerjaj oddelek VIII, točko 29) se razglasi od primera do primera v državnem zakoniku.
Y. Pogoji gledé pripustitve vodomerskih prometnih instrumentov v poveritev mero-skusnega urada.
19.	Za javni promet določeni vodomeri morajo ustrezati pogojem, navedenim v oddelku IV.
20.	Nadalje smejo razlike napovedi vodomera od dolžnih napovedi pri 100, 50 in 10 odstotkih največje obremenitve na več ali manj znašati k večjemu dva odstotka dolžne napovedi (meja pogreškov, meroskusna toleranca).
Z enodstotno obremenitvijo mora vodomer zanesljivo kazati.
Največja obremenitev se ustanovi tako, da naj pride na vsak kvadratni milimeter napovedanega pretočnega prereza pol litra za eno minuto.
21.	Vodomeri, ki imajo kaliber z manj nego 5 mm, se ne pripuščajo v uradno poveritev.
Vodomeri s kalibrom od 5 do 80mm, ki ob nadtlaku šestih atmosfer poprej oznamenjene največje množine pretoka ne dado doseči, so izključeni od uradne poveritve.
Gledé meroskusnega urada ravnanja z vodomeri kalibra z več nego 80 mm, odloča od primera
do primera c. kr. meroskusna postaja za elektro-števce in mernike o porabi vode na Dunaju.
22.	Na okrovu vodomera je uradno številko tipa z rimskimi številkami natančno poočititi.
VI.	Kolkovanje vodomerov (prometnih instrumentov).
23.	Vodomeri, ki ob preskušnji meroskusnega urada ustrezajo pogojem, navedenim v oddelkih IV in V, se uporabljaje eno ali več plomb uradno tako zapro, da ni moči odpreti okrova vodomera, ne da bi se pokvarila zapora plombe.
Vsaka pri tem rabljena plomba ima na eni strani kolkovno znamenje c. kr. meroskusne postaje za elektroštevce in mernike o porabi vode na
Dunaju, na drugi strani pa letno in mesečno številko poveritve.
Na isti plombni zapori se pritrdi kovinska plo-čica, na kateri je poočitena uradna zapisna številka in letna številka, in na kateri je izražena tudi veljavna doba meroskusnega kolka z oznamenilom »2 J.u, ,3 J. “ itd. (2 leti, 3 leta).
VII.	Izvidnica.
24.	K vsakemu uradno poverjenemu vodomeru se izda izvidnica, katere besedilo je posebno umerjeno dotičnenm vodomerskemu tipu.
Sprednja stran izvidnice obsega zlasti nastopne napovedi:
»
a)	številko fabrikacije aparata, uradno številko
tipa in zapisniško številko;
b)	kaliber vodomera;
c)	največjo pretočno množino, s katero se je preskusil vodomer in s katero se sme rabiti ;
d)	potrdilo o plačani meroskusni pristojbini;
e)	dobo veljavnosti izvidnice.
Nadalje obsega vodomerska izvidnica izrečno določilo, da je oddajnik vode dolžen, konsumentu vode na njegovo zahtevo dovoliti vsakikrat vpogled v izvidnico.
Ozadnja stran izvidnice obsega kratko podučilo o praktični rabi vodomera.
Izdajajo se dokončne in v zmislu določil od-1 delka IV, točke 14, tudi začasne izvidnice (z izrečnim I napisom »Začasna izvidnica“).
Ako je stranka izgubila h kakemu vodomeru spadajočo izvidnico, ali ako je ta postala nerabna, se lahko zaprosi izdaja duplikala pri c. kr. meroskusni postaji za elektroštevce in mernike o porabi vode na Dunaju.
Za vsak posamezni duplikat potrebno kol-kovno znamko v vrednosti dveh kron je priložiti prošnji, ki je zavezana kolku, in v vlogi je povedati uradno zapisniško številko, pod icatero se je vodomer poveril, številko tipa in fabrikacije aparata ter ime in stanovališče izdelovalca vodomera.
Za izdajo duplikata je plačati, ako ni izvirne izvidnice, znesek šestdesetih vinarjev, ako je izvidnica pri rokah, znesek dvajsetih vinarjev.
VIII. Doba veljavnosti meroskusnega kolka na vodomerih, oziroma doba veljavnosti izvidnice.
25.	Doba veljavnosti meroskusnega kolka na vodomerih, ki pridejo v bodoče v uradno poveritev. in s tem tudi doba veljavnosti pripadajoče izvidnice mine, z uvetom dokončne pripustitve dotičnega vodorner-skega tipa, s pretekom treh let, računaje od dneva izdaje izvidnice, ako v pripadajoči izvidnici v zmislu določil točke 29 tega oddelka ni uradno ustanovljena kaka druga doba veljavnosti. (Prim. tudi oddelek VI, točke 23, zadnji odstavek.)
26.	Ako se je kak vodomerski ti j» na podstavi določil oddelka IV, točke 14 začasno pripustil v uradno poveritev, mine veljavnost meroskusnega kolka, oziroma začasne izvidnice s pretekom dveh let, računaje od časa izdaje začasne izvidnice.
27.	Začasne izvidnice se ne zamenjujejo za dokončne izvidnice.
28.	Tiste stranke, ki prosijo za pripustitev novih vodomerskih tipov v uradno poveritev, so dolžne, ako se dotični vodomerski tipi dokončno pripusté, pred pretekom treh let, računaje od dokončne pripustitve, vsaj 40 izvodov tega tipa po svobodnem izboru c. kr. meroskusne postaje za elektroštevce in mernike o porabi vode na Dunaju dati na razpolago temu meroskušališču v namen uradne poprcskušnje, ki se vrši v tem primeru pristojbine prosto, ki pa ne obsega v sebi uradnega kolkovanja.
Dotični prometni instrumenti morajo imeti nepokvarjeno uradno zaporo s plombo, in stranka naj
vrhu tega dokaže, da so bili dotični vodomeri vsaj dve leti istinito v rabi.
29.	O izidu te popreskušnje in oziraje se na izkušnje, dobljene v obče ob meroskusno-uradnem ravnanju s prometnimi instrumenti dotičnega vodo-merskega tipa, poroča c. kr. meroskusna postaja za elektroštevce in mernike o porabi vode c. kr. komisiji za pravilni meroskus, in ravnatelj zadnje imenovanega oblastva odloči potem, ali bo normalno triletno dobo veljavnosti meroskusnega kolka za prometne instrumente tega tipa, ki prihajajo nadalje v poveritev. v bodoče obraniti, podaljšati ali skrajšati.
Ravnatelju c. kr. komisije za pravilni meroskus se pri tem tudi pridržuje pravica, da za primer, ako bi spredaj omenjena poskuŠnja podala docela neugoden izid, prekliče pripustitev dotičnega vodo-merskega tipa v meroskusno uradno dejanje.
Dotične odločbe pa ne segajo nazaj in stopijo vsakikrat v moč še le z dnem, katerega se raz-glasé v državnem zakoniku (prim. oddelek IV, točko 18) in zato ne veljajo za prometne instrumente, preskušene pred pravkar omenjeno razglasitvijo. za čas veljavnosti pripadajočih že izdanih izvidnic.
30.	Poprej omenjeno dolžnost oddati vsaj 40 izvodov prometnih instrumentov v pristojbine prosto popreskušnjo imajo tudi tiste stranke, ki so svoječasno prosile za pripustitev sedaj uradno že pripuščenih vodomerskih tipov (prim. dodatek); triletni rok za priglasitev teh prometnih instrumentov v popreskušnjo se začne gledé že pripuščenih vodomerskih tipov od dneva, katerega stopijo ti predpisi v moč.
31.	O izidu spredaj omenjene popreskušnje se stranka primerno obvesti, in izročeni merski aparati se ji vrnejo v uradnih prostorih c. kr. meroskusne postaje za elektroštevce in mernike o porabi vode na Dunaju.
32.	Ako bi stranka v zmislu določil v točkah 28 in 30 tega oddelka ne izpolnila v predpisanem roku dolžnosti oddati vsaj 40 izvodov vodomerov v uradno popreskušnjo, ali ako bi tega tudi kak drug udeleženec ne storil, ima ravnatelj c. kr. komisije za pravilni meroskus pravico rok dodatnega meroskusa za prometne instrumente dotičnega vo-domerskega tipa uradoma znižati na eno leto.
IX.	Dodatni meroskus.
33.	Da se opravi dodatni meroskus vodomera, so izvzemši ugodnost, določeno z določili oddelka I
točke 4, merodajni tudi v oddelkih IV in V postavljeni pogoji, in za to uradno dejanje velja nespremenjeno nastopna pristojbinska tarifa
34.	Na podstavi določil oddelka VIII, točke 35. bo, ako se kak vodomerski tip dokončno pripusti v poveritev meroskusnega urada, pripadajoči z dokončno izvidnico opremljeni prometni instrument ob porabi v javnem prometu pred pretekom treh let računaje od časa izdaje izvidnice vnovič uradno preskusiti, oziroma poveriti, ako ni v pripadajoči izvidnici v zmislu določil oddelka VIII, točke 29 ustanovljen poseben daljši ali krajši rok veljavnosti meroskusnega kolka (rok dodatnega meroskusa).
Vodomere, za katere se bodo v bodoče izdajale začasne izvidnice, je pred pretekom dveh let, računaje od časa izdaje začasne izvidnice, vnovič poveriti.
Ker ohranijo izvidnice, pripadajoče k doslej poverjenim vodomerom, v zmislu določil oddelka I, točke 2 poprej ustanovljeno dobo veljavnosti, je te vodomere pred pretekom dveh let in enega meseca računaje od časa izdaje dokončne izvidnice, predložiti v prihodnji meroskus.
X. Pristojbine za preskusnjo in poveritev vodomerov (prometnih instrumentov).
35.	Za vodomere, ki se radi lahko vidnih pogreškov sestave zavrnejo od uradnega dejanja, je plačati manipulacijsko pristojbino petdesetih vinarjev za izvod.
36.	Za vodomere, o katerih se ob opravi po-preskušnje spozna, da ne ustrezajo za uradno poveritev postavljenim pogojem, je plačati zneske, navedene v naslednji pristojbinski tarifi pod „Za pre-skušnjo brez kolkovanja“.
V tem in pa tudi v spredaj navedenem primeru se izročč vodomeri stranki z izdajo povračil-nice. na kateri se uradno potrdi plačana vračilna, oziroma manipulacijska pristojbina.
37.	Za uradno poveritev vodomerov je plačati zneske, navedene v nastopni pristojbinski tarifi pod „Za preskušnjo in kolkovanje“.
38.	Za vodomere, ki imajo kaliber z manj nego 40 milimetri, in pri katerih ustreza enkratnemu obratu najnagleje vrtečega se kazalca 300 litrov ali več, je za uradno dejanje plačati pribitek. razviden iz dodatka k pristojbinski tarifi, enako, ali se je opravila samo preskušnja ali pre-skušnja in kolkovanje merskega aparata.
39.	Ta pristojbinska tarifa velja za vse mernike o porabi vode, h katerim se v zmislu določil tega oddelka izdajajo vračilnice ali izvidnice, ki so datovane od dne 3. novembra 1900.1. (čas, v katerem se oživotvori meroskusna postaja), ali pozneje.
40.	Pristojbine, pripadajoče za uradno ravnanje z vodomeri, je plačati po opravljeni preskušnji, oziroma poveritvi prometnih instrumentov v plačil-nici c. kr. meroskusne postaje za elektroštevce in mernike o porabi vode na Dunaju in uradno opravljeni merski aparati se potem izročč upravičenim prejemnikom.
Pristojbinska tarifa
za meroskusnega urada preskušnjo in poveritev mernikov o porabi vode.
Kaliber vodomera v milimetrih	Pristojbina, ki jo je plačati				Kaliber vodomera v milimetrih	Pristojbina, ki jo je plačati			
	za preskušnjo in kolkovanje		za preskušnjo brez kolkovanja			za preskušnjo in kolkovanje		za preskušnjo brez kolkovanja	
	K	h	K	h		K	h	K	h
5	2	28	1	14	43	11	94	5	97
6	2	32	1	16	44	12	40	6	20
7	2	38	1	19	45	12	88	6	44
8	2	46	1	23	46	13	36	6	68
9	2	54	1	27	47	13	86	6	93
10	2	62	1	31	48	14	36	7	18
11	2	72	1	36	49	14	88	7	44
12	2	82	1	41	50	15	42	7	71
13	2	94	1	47	51	15	96	7	98
14	3	08	1	54	52	16	52	8	26
15	3	24	1	62	53	17	08	8	54
l(i	3	40	1	70	54	17	64	8	82
17	3	58	1	79	55	18	22	9	Ï1
18	3	76	1	88	56	18	82	9	41
19	3	96	1	98	57	19	42	9	71
20	4	18	2	09	58	20	04	1Ö	02
21	4	40	2	20	59	20	68	10	34
22	4	62	2	31	60	21	32	10	66
23	4	86	2	43	61	21	96	10	98
24	5	12	2	56	62	22	62	11	31
25	5	38	2	69	63	23	28	11	64
26	5	66	2	83	64	23	96	11	98
27	5	94	2	97	65	24	66	12	33
28	6	24	3	12	66	25	36	12	68
29	6	64	3	27	67	26	06	13	03
30	6	86	3	43	68	26	78	13	39
31	7	18	3	59	69	27	52	13	76
32	7	52	3	76	70	28	26	14	13
33	7	86	3	93	71	29	02	14	51
34	8	22	4	11	72	29	78	14	89
35	8	60	4	30	73	30	56	15	28
36	8	98	4	49	74	31	36	15	68
37	9	36	4	68	.	75	32	16	16	08
38	9	76	4	88	76	32	96	16	48
39	10	18	5	09	77	33	78	16	89
40	10	60	5	30	78	31	60	17	30
41	11	04	5	52	79	35	44	17	72
42	11	48	5	74	80	36	30	18	15
Za uradno preskušnjo in poveritev vodomerov s kalibrom z več nego 80 mm je plačati pristojbine, ustanovljene za uradno ravnanje z vodomerom z 80 mm kalibra, in pribitek 80 h za preskušajo in kolkovanje in 40 h za preskušnjo brez kolkovanja za vsak milimeter, ki priraste kalibru.
Manipulacijska pristojbina (prim. oddelek X, točko 35) znaša 50 h za vodomer.
Dodatek k pristojbinski tarifi za mernike o porabi vode.
Tarifa pribitkov
za mernike o porabi vode, ki imajo kaliber z manj nego 40 mm, in pri katerih odgovarja enkratnemu obratu najnagleje vrtečega se kazalca 300 litrov ali več.
Enemu obratu najnagleje vrtečega se kazalca ustreza:
vodomera v milimetrih	300 litrov		400 litrov		500 litrov		600 litrov		700 litrov		800 litrov		900 litrov		1.000 litrov	
	K	h	K	h	K	h	K	h	K	h	K	h	K	h	K	h
5	2	10	2	80	3	50	4	20	4	90	5	60	6	30	7	00
6	2	04	2	72	3 1 40		4	08	4	76	5	44	6	12	6	80
7	t	98	2	64	3	30	3	96	4	62	5	28	5	94	6	60
8	1	92	2	56	3	20	3	84	4	48	5	12	5	76	6	40
9	1	86	2	48	3	10	3	72	4	34	4	96	5	58	6	20
10	1	80	2	40	3	00	3	60	4	20	4	80	5	40	6	00
11	1	74	2	32	2	90	3	48	4	06	4	64	5	22	5	80
12	1	68	2	24	2	80	3	36	3	92	4	48	5	04	5	60
lil	i	62	2	16	2	70	3	24	3	78	4	32	4	86	5	40
14	l	56	2	08	2	60	3	12	3	64	4	16	4	68	5	20
15	l	50	2	09	2	50	3	00	3	50	4	00	4	50	5	00
16	l	44	1	92	2	40	2	88	3	36	3	84	4	32	4	80
17	l	38	1	84	2	30	2	76	3	22	3	68	4	14	4	60
18	l	32	1	76	2	20	2	64	3	08	3	62	3	96	4	40
19	l	26	1	68	2	10	2	52	2	94	3	36	3	78	4	20
20	l	20	1	60	2	00	2	40	2	80	3	20	3	60	4	00
21	l	14	1	52	1	90	2	28	2	66	3	04	3	42	3	80
22	i	08	1	44	1	80	2	16	2	52	2	88	3	24	3	69
23	l	02	1	36	1	70	2	04	2	: S	2	72	3	06	3	40
24	0	96	1	28	1	60	1	92	2	24	2	56	2	88	3	20
25	0	90	1	20	1	50	1	80	2	10	2	40	2	70	3	09
26	0	84	1	12	1	40	1	68	1	96	2	24	2	52	2	80
27	0	78	1	04	1	30	1	56	1	82	2	08	2	34	2	6 i
28	0	72	0	96	1	20	1	44	1	68	1	92	2	16	2	40
29	0	66	0	88	l	10	1	32	1	54	1	76	1	98	2	20
30	0	60	0	80	1	(0	1	20	1	40	1	60	1	80	2	00
31	0	54	0	72	0	90	1	08	1	26	1	41	1	62	1	80
32	0	48	0	64	0	80	0	96	1	12	1	28	1	44	1	60
33	6	42	0	66	0	70	0	84	0	98	1	12	1	26	1	40
34	0	36	0	48	0	60	0	72	0	84	0	96	1	08	1	20
35	0	30	0	40	0	50	0	60	0	70	0	80	0	90	1	00
36	0	24	0	32	0	40	0	48	0	56	0	64	0	72	0	80
37	0	18	Ö	24	0	30	0	36	0	42	0	48	0	54	0	60
38	0	12	• 0	16	0	20	0	24	0	28	0	32	0	36 —	0	40
39	0 1 06		0	08	0	10	0	12	0	14	0	16	II	18	0	20
40	0	00	0	00	0	00	0	00	0	(K)	0	00	0	00	0	00
Na Dunaju, dne 20. junija 1900. 1.
C. kr. komisija za pravilni meroskus: Tinter s. r.
Dodatek.
Popis
vodomerskih tipov, dokončno pripuščenih v poveritev meroskusnega urada.
(S tabelami podob.)
Vodomerski tip I.
Ta vodomer (prim. pod. 1 in 2) sestoji iz kovinskega okrova Gr, vlitega v enem kosu z dotočnima in odtočnima kanaloma k{ k., in z zveznimi flančami, v katerem je zaprt mehanizem, in iz zatvorne kapice K.
Zgornji del prereza pritočnega kanala se lahko v uravnavo delovanja vodomera nekoliko izpremeni s popravnim vijakom f.
Po opravljeni uravnavi se naredi ta vijak z za-tvornim zamaškom P nedostopen, in ta zamašek se po uradnem meroskusu zavaruje s tem, da se napravi nanj plombena zapora.
V pritočni kanal je pri S vloženo sito, ki zadržuje debele smeti pretakajoče se vode.
Iz ki v okrov prihajajoči vodeni curek zadene kolo s krili F, narejeno iz celulojida ali kovine in je zavrti.
To vrtenje se prenese na štelo Z, cigar cifre-nice in kazalci se vidijo od zgoraj.
Čita se skozi močno steklo L, ki je hkratu zaključek vodomera na zunaj. V ta namen se vloži med steklo L in okrov G obroč iz gume g, na ploščo L se postavi pram iz cinka in zatvorna kapica K se privije in pritrdi na G.
Da se zatvorna kapica po opravljenem meroskusu ne odvzame, varuje uradna zapora s plombo, koje žice pa se nategnejo samo toliko, kolikor je potrebno za imenovano varstvo. Ako bi morda zapora začela prepuščati ali ako bi bilo treba aparat izzra-čiti, se torej lahko kapica K nekoliko zasukne, ne da bi se pokvarila plomba.
Dovoljeno je zapreti vodomer s pokrovom D.
Normalni kazalnik vodomera kaže podoba 3.
Yodonierski tip II.
Okrov tega vodomera (prim. pod. 1 in 2) je iz dveh delov in je sestavljen iz kosov G in Gt, ki sta pri h privita drug v drugega in opremljena z vlogo, da ne prepuščata.
Po opravljenem meroskusu se zavaruje zveza kosov Gr in G, s tem, da se napravi nanja zapora s plombo.
Skozi ky pritekajoča voda pride skozi ks v škatlico W in jo spravi v vrtilno-oscilujočo premikanje, ki se s sovzemnikom m in z vmesnimi zvezami V, F, V prenese na kljuko R, molečo iz štela Z in stem na štelo samo.
Voda odteka skozi fe, in k.£ iz vodomera.
V	ostalem se ujema sestava tega vodomerskega tipa s sestavo tipa I.
Vodomerski tip III.
Ta vodomer (prim. pod. 1 in 2) ima tridelen okrov, ki je sestavljen iz kosov G in K iz plašča doze B.
Kosa G in K sta privita drug na drugega in s tem privitjem se srednje dno b s pripomočjo zgostitve g na spodnjem delu G zgosti, da ne prepušča.
Pomikanje kolesa s krilom F se prenese na tečaj, gibajoč se v delu aparata, ki je napolnjen z vodo, in z osjo, zgoščeno v srednjem dnu, na štelo Z, ki gre v zraku.
V	ostalem se u jema sestava tega vodomerskega tipa s sestavo tipa 1 in v podobah so enake sestavine označene z enakimi črkami.
Vodomorski tip IV.
Okrov tega vodomera (prim. pod. 1 in 2) ima tri dele in je sestavljen iz kosov G, K in iz plašča doze B.
(SlovenUch.)
101
Kosa G in K sta vloživši zgostitev zvezana s 4 vijakastimi zagozdami. Ta zveza se po meroskusu zavaruje s plombo.
Plašč B je, vloživši zgostitev g, privit na K\ s tem se srednje dno b na vodomeru zgosti, da ne prepušča.
Ta zavoj se fiksuje s stranskim vijakom s, in se po meroskusu zavaruje s plombeno zaporo.
Voda priteče skozi kanal k{ v vodomer, gre skozi sito S, kamrico k3 in teče skozi štiri odprtine h v kamrico k- ; v tem zavrti vodeni curek kolo s krili F. Iz ks se odteka voda skozi kanal /rv
Vrtenje kolesa s krili se prenese s tečajem L, ki gre v vodi, na vreteno iv, ki je v srednjem dnu zgoščeno, in od njega na štelo Z, ki gre v zraku in je izdelano deloma kakor diferencijalni pogon.
Štelo je zaprto s pokrovom D, ki ga drži vijak s2 ; ta se odjenja s ključem s3.
Po meroskusu se zavaruje zveza pokrova z delom B okrova, pritrdivši dve plombi.
Vodomerski tip V.
Ta vodomer (prim. pod. 1 in 2) ima dvadelen okrov, ki je sestavljen iz kosov G in K.
Gornji kos K je na spodnji kos G privit s 4 vijaki s; s tem je hkratu srednje dno b s pripomočjo zgostitve g na spodnjem delu G zgoščen.
Ta zavoj se po meroskusu zavaruje s plombeno zaporo.
Vodomeru je spredaj vstavljen ventilen okrov F, čigar z vijakastimi zagozdami s3 posredovana zveza z G se po meroskusu zavaruje z dvema plombama. Ta plombena zapora zavaruje hkratu vijakovo zaporo s, ventilne kamrice.
Spodnji del G vodomera je privit v trdnem kovinskem podnožju M.
Voda pride v vodomer, ko je tekla skozi sito S, po kanalu kt in od tod v cevice r, oziroma v kamrico k3.
V ventilnem okrovu delujeta namreč na trdnem vodilnem drogu «S, dva ventila », in »a, kojih spodnji je prevrtan. Dokler je pretok vode skozi vodomer majhen, je v kamricah k3, ka, k3 in &, blizu isti tlak, in ventila », in »3 sta zaprta. Voda teče zgolj po čevčh r in vpliva na krilato kolo F.
Ako se odvzame več vode, nastane v kamricah k~, kz in kt različen tlak, in ventila se bolj ali manj vzdigujeta.
Voda potem ne teče samo po ceveh r, temveč tudi skozi kamrice k.,, k3 v k3 in dalje skozi poševne luknjice e v G zgoščenega plašča m pod zarebreno dno doze D; pri tem pride njen vpliv na krilato kolo do veljave.
Nekatere luknjic e zapre izdelovalec ob uravnavi aparata.
Doza D je samo z dvema brvicama t pritrjena na m in voda teče po vsem obročastem vmesnem prostoru aa, deloma tudi po kanalu c v kamrico k3 in od tod se odteka skozi ke.
Vrtenje krilatega kolesa A’se prenese z gonilom na vreteno iv, zgoščeno v b, in od tod s sovzem-nikom m, na štelo Z.
Vodomerski tip VI.
Ta vodomerski tip (prim. pod. 1 in 2) se razlikuje od tipa V samo s tem, da srednje dno b v vodomeru ni zgoščeno in da se ves tečaj in štelo giblje v prostoru, napolnjenem z vodo.
Del okrova K je privit na G, vloživši zgostitev g. Ta zavoj se zavaruje po meroskusu s plombo.
S štela se čita skozi steklo L, ki je vlepljeno
v K.
V podobah tipov V in VI so skladajoči se deli označeni z enakimi črkami.
Vodomerski tip VII.
Okrov tega vodomera (prim. pod. 1 in 2) ima dva dela in je sestavljen iz kosov G in K, ki sta vloživši zgostitev j s i vijakastimi zagozdami s tako zvezana, da se hkratu zgosti srednje dno b. Pri tem se opira puščica D na zgostitev d.
Zgoraj omenjene zagozde so na spodnjih delih prevrtane, in zveza delov G in K se po meroskusu zavaruje z napravo plombe.
Voda pride skozi kanal /c,, ko je tekla skozi sito S, v kamrico k.,, in teče od tod skozi odprtine h v kapico k3 ; vsled tega se zavrti krilato kolo F.
Iz kä teče voda pod tečajevo dozo D in odteče skozi kanal /r4.
Vrtenje krilatega kolesa se prenese s tečajem L, ki gre v vodi, na vreteno W, ki je v srednjem dnu zgoščeno, in od tod na Štelo Z, ki gre v zraku.
Z njega se čita skozi stekleno ploščo, ki je vstavljena od znotraj.
Vodomerski tip TIH.
Ta vodomerski lip (prim. pod. 1 in 2) se razlikuje od tipe VII zgolj s tem, da se ves tečaj in štelo giblje v prostoru, napolnjenem z vodo.
S štela se čita skozi stekleno ploščo P, vloženo
v K.
S tem da se zavijejo vijaki s, se zgostitev, ki leži na stekleni plošči in pa pod njo, pritisne na ploskve sedežev in tako se zgosti vodomer.
V podobah tipov VII in Vlil so skladajoči se deli označeni z enakimi črkami.
Vodomerski tip IX.
Okrov tega vodomera (prim. pod. 1 in 2) ima dva dela in je sestavljen iz kosov O in K. Kos K je, vloživši zgostitev g, privit na G s 4 vijaki s; s tem se hkratu zgosti srednje dno b na vodomeru.
Ta zavoj se po meroskusu uradno zavaruje s plombo.
Glava vijaka s, se lahko zapečati in tako se zavoj lahko še zasebno zavaruje.
Voda pride skozi predloženo sito S v pritočni kanal ki vodomera, teče v kamrico k.t in skozi celo vrsto luknjic h v kamrico k3.
Dve teh pritočnih odprtin sta preloženi v krog-ljice l, ki se dado prestaviti. Z vrtenjem teh krogljic se popravlja delovanje vodomera.
Voda zavrti v ks zaprto krilato kolo F, odteče skozi odprtine v kamrico &5 in se odteka odtod skozi kanal kt.
Vrtenje krilatega kolesa se prenese s tečajem L, ki gre v vodi, na vreteno w, ki je zgoščeno v srednjem dnu, od tod na štelo Z, ki teče v zraku.
Štelo je s pokrovom 1) odločeno in pokrov drži vijak s2.
Po meroskusu se zveza pokrova z delom K okrova zavaruje z napravo druge plombe.
Vodomerski tip X.
Ta vodomer (prim. pod. 1 in 2) ima okrov iz dveh delov, ki je sestavljen iz kosov G in K. Kos K J je, vloživši zgostitev g, na G privit s štirimi vijaki s; j s tem se hkratu zgosti srednje dno b na vodomeru.
Ta zavoj se po meroskusu uradno zavaruje j s plombo.
Glava vijaka s, se lahko zapečati in tako zavoj tudi zasebno zavaruje.
Voda pride skozi predloženo sito S v pretočni kanal kx vodomera, teče v kamrico k2 in skozi celo vrsto luknjic h v kamrico k3. Stem se zavrti krilno kolo F, voda pa odteče skozi odprtine A v dnu pušice B v kamrico k3. Odtod se odteka voda skozi odtočni kanal ks.
Vrtenje krilatega kolesa se prenese s tečajem L,-ki gre v vodi, na vreteno W, ki je zgoščeno v srednjem dnu, in od njega na štelo Z.
Štelo je s pokrovom D odločeno in pokrov drži vijak na K.
Po meroskusu se zveza pokrova z delom okrova K zavaruje z napravo druge plomhe.
Vodomerski tip XI.
Okrov tega vodomera (prim. pod. 1) ima dva dela in je sestavljen iz kosov G in K. Kos K je, vloživši zgostitev g, pritrjen na G, s šestimi vijakastimi zagozdami.
Zveza obeh delov se po meroskusu zavaruje s plombo.
V delu G okrova je vdelan dvojno delujoč vodni motor z betom; pri tem krmili eden bet drugega (prim. pod. 2).
Krmilenje je porivalno krmilenje.
Voda pride pri A:, v vodomer, gre skozi zatvor-nico in valjar in pride iz školjkastih zatvornic v skupni kanal &2, potem pa zapusti vodomer pri kt. S je spredaj vstavljeno silo.
Ako stojijo beti, kakor je narisano, je A.t dovršil svojo pot navzdol, A, pa je na potu navzgor.
Ako je to gibanje blizu dovršeno, vzame bet At seboj poiivalni drog s, in školjkasta zatvornica tnt, ki krmili bet A.,, se porine v svojo drugo končno lego; s tem dobi bet A.t vodeni tlak od zdol in gre kvišku.
To se ponavlja menjaje pri obeh valjarjih.
Sovzemnik školjkaste zatvornice i., prenese svoje gibanje tudi na vmesni stvor in provzroči s tem po zobeh vrtenje zavornega kolesa B, čigar os je zgoščena v okrovu. Od te osi se prenese vrtenje na štelo Z, ki je pokrito z zaščitnim pokrovom s steklom.
Skozi vijake s, s potegnjena plombena zveza brani, da se pokrov ne more sneti in deloma tudi, da se ne odstrani zveza okrovnih delov G in K po opravljenem meroskusu.
Yodomerski tip XII.
1.	Sestava merilnega dela tega aparata je enaka dotičnemu delu vodomerskega tipa II, namestitev štela pa namestitvi vodomerskega tipa III (prim. pod 1 in 2).
V podobah tipov II, III in XII so zlagajoči se deli označeni z enakimi črkami.
Ti vodomeri so opremljeni z majhnimi excen-trično postavljenimi delitvami po litrih.
Vodomer se po meroskusu zapre s tremi plombami, ki vežejo dele G, G,, K in B.
2.	Vodomeri, ki se razlikujejo od vodomerov, popisanih pod 1, s tem, da je razdelitev po litrih preložena na obseg kazalnika in da deluje litrski kazalec iz njega srede, vsled česar se bistveno natančneje čita z njega, se tudi uradno obravnavajo kakor tip XII.
Yodomerski tip XIII.
1.	Sestava merilnega dela tega aparata (prim. pod. 1 in 2) je enaka dotičnemu delu vodomerskega tipa V, zapora okrova pa je enaka zapori vodomerskega tipa VI.
V. podobah tipov V, VI in XIII so zlagajoči se deli označeni z istimi črkami.
Vodomer se po meroskusu zapre s tremi plombami, ki vežejo dele G, K in V.
Kakor vodomeri tipa XIII se nadalje obravnavajo :
2.	Vodomeri, ki se od vodomerov, popisanih pod 1, razlikujejo s tem, da doza Z) (prim. pod. 3) ni privita na plašču m, temveč na srednjem dnu b in da je ločena od jezdnih kril.
3.	Vodomeri, ki se od vodomerov, popisanih pod 1 in 2, razlikujejo s tem. da drži kamrico jezdnih kril (prim. pod. 4) navzdol obroč, ki je hkratu plašč D tečaja, in da gornji dol okrova K ni v spodnjem delu okrova uvit, temveč na tem spodnjem delu privit.
4.	Vodomeri, pri katerih ostane sestava teča-jeve doze in kamrica jezdnih kril po pod. 3 nespremenjena, zatvorna kapica K pa (prim. pod. 4) je privita na spodnjem delu.
Yodomerski tip XIV.
1.	Okrov tega vodomera (prim. pod 1 in 2) ima tri dele in je sestavljen iz kosov G, K in B. Gornji del K je, vloživši zgostitev g, privit na G, s tem je hkratu zgoščeno srednje dno b. B je privit v K in vzprejme steklo, vstavljeno od znotraj.
Po meroskusu se deli G, K in B plombujejo.
Voda pride, ko je šla skozi sito S, skozi kanal k, v vodomer, zavrti krilato kolô F in odteče skozi kanal k...
Vrtenje krilatega kolesa se prenese s tečajem L, ki gre v vodi, na vreteno iv, ki je zgoščeno v srednjem dnu, in od tega na štelo Z, ki gre v zraku.
2.	Vodomeri, ki so skoro enako sestavljeni kakor pod 1 popisani in se razlikujejo samo s tem, da okrovova dela B in K nista privita drug z drugim, temveč da sta narejena iz enega kosa, se obravnavajo tudi kakor tip XIV.
Ti in pa slično sestavljeni vodomeri se lahko opremijo tudi s takimi šteli, pri katerih se suče vrsta cifrenic, oznamenjenih z 0 do 9, za malimi okroglimi odprtinami štelovega okrova skokoma tako, da je treba čitati samo število, da se dobč takoj napovedi vodomera v kubičnih metrih.
Ulomki kubičnega metra se lahko napovedujejo prav tako ali pa uporabljajo cilrenice s kazalci.
Tako štelo kažejo podobe 3, 4 in 5, od katerih kaže podoba 3 prednjo stran, podoba 4 stranski pogled in podoba 5 pogled na štelo, ko se je odvzel kazalnik.
Yodomerski tip XV.
1. Okrov tega vodomera (prim. pod. 1 in 2) ima tri dele in je sestavljen iz kosov G, K in B, od teh sta prva dva, vloživši zgostitev g, s Štirimi
vijaki s tako zvezana, da je hkratu zgoščeno srednje dno b. B je privit na K.
Glave zgoraj omenjenih vijakov s so prevrtane, in zveza delov G in K se po meroskusu zavaruje s plombo.
Plombena žica se potegne skozi luknjico nastavka, vlitega na B, tako da se potem, ko se je napravila plombena zapora, tudi B ne more odvzeti, ne da bi se pokvarila plomba.
Voda pride skozi kanal kt, ko je šla skozi sito S, v kamrico k., in teče od tod skozi odprtine h v kapico ks, vsled česar se zavrti krilato kolo F. Iz k3 teče voda skozi odprtine i v kanal in odteče.
Vrtenje krilatega kolesa se prenese s tečajem L, ki gre v vodi, na vreteno w, ki je zgoščeno v srednjem dnu, in od tod na štelo Z. ki gre v zraku.
2. Vodomeri, ki so skoro enako sestavljeni kakor pod 1 popisani vodomeri, in se razlikujejo samo s tem, da plošča tal ks ni uvita, temveč z malimi vijaki privita, da ležč odprtine h nekoliko niže in da cifrenice niso nameščene v ravni smeri druga poleg druge, temveč da so na kazalniku enakomerno razdeljene, se obravnavajo tudi kakor tip XV.
Pri teh in sličnih vodomerih se vlije na dele okrova včasih v namen plombovanja več lopatic.
Zvezni vijaki v tem primeru niso prevrtani.
Vodoinerski tip XVI.
•
Ta vodomer (prim. pod. 1 in 2) ima tridelen okrov, ki je sestavljen iz kosov G, K in B. K je, vloživši zgostilni obroč, privit na G ; pri tem se zgosti hkratu srednje dno b. Zveza teh dveh okrovovih delov se po meroskusu zavaruje z napravo plombe.
Obroč B, v katerem je steklo vstavljeno od znotraj, je natančno umerjen na K in se dâ vrteti, pa se ne dâ odvzeti, ker brani to od znotraj v K uvit, v drago B segajoč klinček s. Steklo se pokrije z zaščitnim pokrovom D.
Voda pride, puščajoč debele smeti, ki jih je morda pridrvila seboj, na situ S, skozi kanal k, v vodomer, zavrti krilato kolo F in odteče skozi kanal kt.
Vrtenje krilatega kolesa se prenese s tečajem L, ki gre v vodi, na vreteno m, ki je zgoščeno v srednjem dnu b, in od tod na štelo Z, ki gre v zraku.
Vodoinerski tip XVII.
1.	Sestava tega vodomera se razlikuje, kakor je videti iz podob 1 in 2, od sestave tipa VII s tem, da je okrovov gornji del K neposredno privit na spodnjem delu. Hkratu je štelo Z tako prenarejeno, da se je mogla litrska razdelitev namestiti na obsegu kazalnika, torej narediti bistveno večja in natančnejša.
Zveza okrovnih delov G in K se po meroskusu zavaruje s plombo. Normalni kazalnik tega vodomera kaže slika 3.
2.	Vodomeri, ki se razlikujejo od vodomerov, popisanih pod 1, tem, da mašilna pušica W (prim. tudi tip VII) v srednjem dnu b ni vstavljena po strani, temveč v sredi in da sta tečaj in štelo nameščena temu primerno, se obravnavajo tudi kakor tip XVII.
Vodoinerski tip XVIII.
Vodomeri tega tipa (prim. pod. 1 in 2) se razlikujejo od vodomerov, popisanih kakor tip X, po drugi obliki kamrice k3, ki bistveno upliva na delovanje aparata.
V podobah tipov X in XVIII so skladajoči se deli označeni z enakimi črkami.
Vodoinerski tip XIX.
1.	Vodomeri tega tipa (prim. pod. 1 in 2) se razlikujejo od vodomerov, popisanih kakor tip XV, zgolj z drugo uredbo štela. Štelo je namreč tako predrugačeno, da leži os litrskega kazalca a v sredi aparata in da je litrska delitev prenesena na obod kazalnika; s tem se omogoči, da se bistveno natančnejše in važnejše čita z vodomerâ.
Vstavljena priredba u m, s katero se more steklo od znotraj čistiti, ni nikaka celokupna sestavina predložene sestave vodomera.
V podobah tipov XV in XIX so skladajoči se deli označeni z enakimi črkami.
2.	Vodomeri, ki so skoro enaki vodomerom, popisanim pod 1, in se razlikujejo samo s tem
(prim. pod. 3 in 4), da dobé kanali h četverokoten prerez in kolo na lopate F drugo obliko, ter da je tečaj L zaprt v plašču, se obravnavajo tudi kakor tip XIX.
Vodomerski tip XX.
Okrov tega vodomera (prim. pod. 1 in 2) ima tri dele in je sestavljen iz kosov F in G in iz do-zinega plašča K. Kosi F, G in K so, vloživši zgostitev, drug na drugem priviti; pri tem se hkratu zgosti srednje dno b na vodomeru.
Zveza teh treh delov se po meroskusu zavaruje s plombeno zaporo.
Voda pride skozi sito St v kanal k{ vodomera, gre skozi sito Sit teče v k., in turbino T, ki se zavrti. Iz ka odteče voda skozi kanal k
Vrtenje turbine se prenese p tečajem L, ki gre v olju, na vreteno tv, ki je zgoščeno v srednjem dnu, in od tod na štelo Z, ki gre v zraku in je deloma izdelano kakor diferencijalen pogon.
Štelo je zaprto s pokrovom J5, ki je s klinčkom in s šarnirsko zaporo pritrjen na K.
Po meroskusu se zavaruje zveza pokrova z delom K okrova z napravo plombe.
Vodomeri tega tipa se privzamejo tudi tedaj v poveritev meroskusnega urada, kadar se predpisana največja pretočna množina pri 6 atmosferah tlaka ne da doseči, in kadar vodomeri z vsaj 2 odstotkoma največje obremenitve zanesljivo kažejo.
Vodomeri tipa XX pa se pripuščajo v prvi meroskus samo do 1. dne januarja 1903. 1.
Vodomerski tip XXI.
Vodomeri te sestave (prim. pod. 1 in 2) se razlikujejo od vodomerov, popisanih kakor tip IV, s tem, da je diferencialno štelo nadomeščeno z navadnim štelom s trdnim kazalnikom in vrtečimi se kazalci. Pri tem se smatra štelo, oziroma kazalnik (prim. pod. 3) tudi za normalnega, ako se prestava od osi mašilne pušice na os litrskega kazalca, ki naj se ob pretoku 100 litrov enkrat zasuče, izvrši s skrbno rezanimi kolesi z več nego 19 zobmi in tako, da se ob pretoku 200 litrov os mašilne pušice tudi natančno enkrat zasuče.
To določilo velja tudi za druge analogno sestavljene vodomere. Pri vodomerih tipa XXI se regi-struje praviloma po litrih.
V podobah tipov IV in XXI so skladajoči se deli označeni z enakimi črkami.
Večji vodomeri te vrste se pripuščajo v meroskus in kolkovanje tudi tedaj, kadar pritočni možnar ni vstavljen v plaščevo ploskev,temveč v ploskev dna.
Število pritočnih kanalov h se lahko razlikuje od števila, ustanovljenega za tip IV.
Vodomerski tip XXII.
(Podala v preskušnjo tipa firma F. Manoscbek, Dunaj.)
Vodomeri tipa VII, ki so zgrajeni v okrov vodo-merskega tipa XVII, se ob meroskusu in kolko-vanju obravnavajo kakor tip XXII.
Vodomerski tip XXIII.
Ta vodomerski tip. (prim. pod 1 in 2) se razlikuje od tipa XXI bistveno v tem, da je v dnu kamrice za krilato kolo k~ vdelanih nekoliko ventilov y.
Pritekajoča voda pride torej ob majhni obremenitvi zgolj skozi pritočne kanale h, ob večji obremenitvi pa tudi skozi ventile na dnu v kamrico krilatega kolesa.
Vodomerski tip XXIV.
(Predala v preskušnjo tipa firma Siemens & Halske, Dunaj.)
Vodomeri tipa XXI, ki imajo na kolesu z lopatami nekoliko zaviralnih kril in ki so zgrajeni v okrov vodomerskega tipa XX, se obravnavajo kakor tip XXIV.
Vodomerski tip XXV.
Okrov tega vodomera (prim. pod. 1 in 2) ima dva dela in je sestavljen iz kosov G in K, ki sta, vloživši zgostitev g, zvezana s štirimi vijaki s.
Ako se ti vijaki pritegnejo, se vsede hkratu pušica D v obročni žleb, ki je gladko izvrtan v okrovu G, in loči pritočno kamrico k, od odtočne kamrice k2}
Voda pride skozi sito S v kanal /c, in teče od tod skozi odprtine h v prostor kapice ka, vsled česar se zavrti krilato kolo F.
Ena omenjenih poševnih lukenj h je v zamašku p, ki se dd vrteti, tako urejena, da teče voda skozi odprtine aa in obročast kanal f, in da se more smer curka, sukaje zamašek p, izpremeniti.
Iz ks odteče voda skozi odprto dno pušice D v odtočni kanal k2.
Vrtenje krilatega kolesa se prenese s tečajem, ki gre v vodi, na štelo Z, ki gre tudi v vodi.
Napovedi štela se čitajo skozi stekleno ploščo B, ki je vstavljena od znotraj in zgoščena.
Štirioglate glave vijakov s so prevrtane, in zveza delov G in K se uradno zavaruje s plombeno zaporo.
Vodoinerski tip XXVI.
Vodomeri tega tipa se razlikujejo v svoji sestavi od sestave tipa XXV v bistvu v tem, da teče pri teh merskih aparatih (prim. pod. 1 in 2) tečaj L v dozi M v vodi, štelo Z pa se giblje v zraku izven prostora za vodo in z njega se čita skozi stekleno ploščo P.
Doza M se z zgostilnim obročem g zgosti na zunaj, ako se vijaki s nategnejo. Zvezo štela s tečajem L posreduje zgoščeno vreteno w.
V podobah tipov XXVI in XXV so analogne sestavine označene z enakimi črkami.
Vodoinerski tip XXVII.
Okrov tega vodomera ima tri dele in je sestavljen iz kosov G, K in B (prim. pod. 1).
Dela G in K sta, medsebojno zgoščena, zvezana drug z drugim z več vijakastimi zagozdami; B je na K prosto postavljen in s tremi vijaki a privit.
Prava merska priprava sestoji iz škatlice A, koje gibljivi del je izdelan kakor oscilujoča plošča B (prim. pod. 2 in 3).
Vrtenje te plošče se prenese s klinčkom b na gonilo T in uporabljaje zgoščeno vreteno c na štelo Z.
Štelo je vdelano v okrovnem delu P, in s kazalnika se čita skozi steklo L, vstavljeno od znotraj.
Voda pride skozi kanal d v vodomer, gre skozi sito S in škatljico (pritok pri g, odtok pri h) in odteče skozi kanal /.
Štelo je deloma izdelano kakor kazalni stvor, deloma cifrenica s skakajočimi številkami.
Zveza v uvodu oznamcnjenih okrovovih delov G, K in B se zavaruje z napravo treh plombe-nih zapor.
Od nastopnih podob kaže podoba 4 pogled na kazalnik, podobe 5 pa predočujejo nekatere dele cifrenice.
Vodoinerski tip XXVIII.
(Podala v preskušnjo tipa firma Eduard Schinzel, Dunaj.)
Vodomeri tipa XVII, ki so vdelani v okrovu tipa VII, se obravnavajo kakor tip XXVIII.
Vodoinerski tip XXIX.
Sestava tega vodomera (prim. pod. 1 in 2) je jako slična sestavi vodomerskega tipa XII.
V	podobah tipov XXIX in XII so skladajoče se sestavine označene z enakimi črkami.
V	merilnih sestavinah se razlikujeta ta dva tipa, ako se puščajo sestavne podrobnosti v nemar, samo v toliko, kolikor dobi pri vodomerskem tipu XXIX os plošče m v stožcu p vodstvo in je tečaj Q, ki je neposredno skopčan s sovzemnikom R brez vmesnega kosa (v v v pri tipu XII), vdelan v kamrici za vodo a, ne da bi bila vložena ločilna stena,
Okrov vodomera ima tri dele in je sestavljen iz kosov G, Gi in B, ki so zvezani z vijaki in vijakastimi zagozdami. Zveza med G in G, se uradno zavaruje z napravo dveh plomb, in zveza med Gt in B z napravo ene plombe. Vodomeri spredaj stoječega popisa se izdelujejo deloma z obče navadnimi šteli in kazalniki, deloma s šteli in kazalniki s skakajočimi številkami (prim. pod. 3). Ta izdelava je blizu enaka izdelavi tipa XXVII.
Vodoinerski tip XXX.
Pri tem vodomeru s krilatim kolesom se vrti (prim. pod. 1 in 2) krilato kolo F v valjasti kamrici K, ki je v okrovu G vstavljena tako, da nastanejo med temi sestavinami štirje kanali, od katerih dovajata s ct in cs oznamenjena kanala vodo krilatemu kolesu, kanala c., in c4 pa vzprejemata odtekajočo vodo.
Voda priteka torej skozi pritočne odprtine hi ht A, A3 v dveh diametralno nasproti ležečih, kvadrantih, odvaja pa se voda skozi odprtine h2 h.. A4 7i4 v vmes ležečih kvadrantih.
Glavni kanali c, c2 c3 e4 so v okrovu G ob vlivanju primerno razprti (prim. pod. 3); v skupnem dotočnem kanalu a je vdelano sito S
Vrtenje krilatega kolesa se prenese na tečaj in štelo Z, ki gre v vodi.
Vodomer je, vloživši /.gostilni obroč g, zaprt na zunaj s stekleno ploščo E. Zapora se opravi s haljino matico M.
Po meroskusu se zveza delov G in M zavaruje z napravo plombe.
Vodomerski tip XXXI.
Ta vodomer se razlikuje v splošni zgradnji samo neznatno od vodomerov tipov X in XVIII.
Sito S (prim. pod. 1 in 2) je praviloma vloženo v omarici (vreča za blato), priliti na okrovu.
Značilnost predložene sestave je v izpreme-njeni obliki kamrice za kolo z lopatami /c», nadalje v obliki kolesa z lopatami samega in v načinu, kako se dovaja voda.
Jezilna krila so prirejena nad krilatim kolesom in razdeljeni curek vode naravnan nekoliko navzgor.
V	podobah tipov X, XVIII in XXXI so skladajoči se deli označeni z enakimi črkami.
Pod. 3 kaže plombovanje, opravljeno po izvršeni preskušnji vodomera.
Vodomerski tip XXXII.
Sestava tega vodomera je jako slična sestavi vodomerskega tipa XII.
V	podobah tipov XII in XXXII so skladajoči se deli oznamenjeni z enakimi črkami.
V	merilnih sestavinah se razlikujeta oba tipa, ne gledé na sestavne podrobnosti, po| različni priredbi kanalov za pritok in iztok vode škatljice, nadalje po drugače urejenem prenosu vrtenja plošče na štelo
Na mesto vmesnih delov v v Ji je namreč, izpustivši del tečaja Z, ki gre v vodi (prim. pod. 1 tipa XII), stopil diferencijalni stvori (prim. pod. 1, 3, 4, 5 in 6), čigar glavno vreteno c (pod. 4) je s prenosnim ročajem v v skopčano po sovzemnern klinčku s, ki sega v zarezo tega vretena, pustivši mali prostor.
Diferencijalni stvor sestoji iz dvadelne kapice d, d., (pod. 3), kije zgoščena v srednjem dnu b
(pod. 1) in sprejema v spodnjem delu trdni venec zob fi, v zgornjem delu pa gibljivi venec zob fsh čigar vrtilna os l je zgoščena s pomočjo mašilne pušice i, in koje vrtenje se prenese na pravo štelo Z z navadnimi zobatimi kolesi.
Na vreteno c je postavljen ekscenter P (pod. 3 in 4), ki tvori vrtilno os diferencijalnega kolesa t, tt ; gornji v /) segajoči del diferencijalnega kolesa ima za en zob manje nego spodnji v ft segajoči del.
Okrov tega vodomerskega tipa ima tri dele in je sestavljen iz okrova štela B, glavnega telesa G in vznožja F}
Po meroskusu se zveza G z F, oziroma B, zavaruje z napravo po ene plombe (prim. pod. 7).
Vodomerski tip XXXIII.
Okrov tega vodomera (prim. pod. 1 in 2) ima dva dela in je sestavljen iz glavnega telesa G in kape K. Kapa K je privita na G in drži hkratu steklo N in škatljico B navzdol; pri tem se, vloživši zgostitev g, doseže zapora, ki ne prepušča vode.
Ob poveritvi meroškusnega urada se zavaruje zveza delov G in K z napravo plombe.
Vodomer je sestavljen kakor vodomer s krilatim kolesom.
Voda vstopi skozi kanal /ct, gre skozi sito S in teče v obračast kanal k.,. Iz tega teče skozi poševne odprtine /i, A, kamrice za krilato kolo A v to kamrico in odteče, udarivši na krilato kolo F, skozi nasprotno nagnjene luknjice h.z h-z v obročast kanal kt in odtočni kanal /r4.
Nad in pod krilatim kolesom je prirejenih nekoliko jezdnih kril f ki se dado vrteti.
Vrtenje krilatega kolesa F se prenese na tečaj in štelo Z, ki gre v vodi in ki je zaprto v škat-ljici B.
Vodomerski tip XXXIV.
(Podala v preskušajo tipa firma Carl Andrae, Stuttgart.)
Natančnejši popis tega vodomerskega tipa
sledi.
/



215,237.
A.C. SPANNER
'4M°' ^NKFUM
(Slo veni ich*)
10 2
Yodomerski tip I.
(Podala v preskušnjo tipa firma A. C. Spanner, Dunaj.) Pod. 1.
Pod. i.
Pod. 3.
Vodomerski tip II.
(Podala v preskušajo tipa firma A. C. Spanner, Dunaj.)
Pod. 1.
S
S
Pod. 2.
Vodomerski tip III.
(Podala v preskušnjo tipa firma A. G. Spanner. Dunaj.)
Pod. 1.
Pod. 2.
Vodomerski tip IV.
(Podala v preskušnjo tipa firma Siemens & Halske, Dunaj.)
Pod. 1.
Pod. 2.
Vodomerski tip V.
(Podala v preskušnjo tipa firma G. Bernhardtovi sinovi, Dunaj.)
Vodomerski tip VI
(Podala v preskušnjo tipa firma G. Bernhardtovi sinovi, Dunaj.)
S
Vodomerski tip VII.
(Podala v preskušnjo tipa firma F. Manoschek, Dunaj.)
Pod. 1.
Vodomerski tip VIII.
(Podala v preskušnjo tipa firma F. Manoschek, Dunaj.)
Pod. 1.
Pod. 2.
mmm
Vodomerski tip IX.
(Podala v preskušnjo tipa firma H. Meinecke, Budimpešta.)
Pod. 1.
(Slovenisch).
103
Vodomerski tip X.
(Podala v preskušnjo tipa firma Vratislavska livarnica kovin koinanditna družba H. Wolff & Schreiber,
Vratislava.)
Pod. 1.
Pod. ±
Kos LXXIII. J75. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 4. julija l'.'OO.
Vodomerski tip XI.
(Podala v preskušnjo tipa firma Hess, Wolff & Co., Dunaj.) Pod. 1.
Vodomerski tip XII.
(Podala v preskušnjo tipa firma A. G. Spanner, Dunaj.)
Pod. 1.
S
Vodomerski tip XIII.
(Podala v preskušnjo tipa firma G. Bernhardtovi sinovi, Dunaj.)
Pod. 1.
Vodomerski tip XIV.
(Podala v preskušnjo tipa firma A. R. Pleskot. Praga.)
Pod. 3.
Pod. 5.
)
Vodomerski tip XV.
(Podala v preskušnjo tipa firma Teirich & Leopolder. Dunaj.)
Pod. 1.
'/////,

Pod. 2.
S
Vodomerski tip XVI.
(Podala v preskušnjo tipa firma W. Birna, Praga.)
Pod. 1.
Pod. 2.
(Sluvtmiioh.)
104
Vodomerski tip XVII.
(Podala v preskušnjo tipa firma F. Manoschek. Dunaj.)
Pod. 1.
Pod. 2.
-	(S
* I	/ /
	Ti
é	\ « \ t \
■	
a
Vodomer ski tip XVIII.
(Podala v preskušnjo tipa firma Vratislavska livarnica kovin komanditna družba H. Wolff & Schreiber,
Vratislava.)
Pod. Ž.
Vodomerski tip XIX.
(Podala v preskušnjo tipa firma Tei rieh & Leopolder, Dunaj.)
Pod. 1.
Pod. 3.
Vodomerski tip XX.
(Podala v preskušnjo tipa firma Società d’acquedotto Aurisina, Trst.)
Pod. 1.
Pod. 2.
Vodomerski tip XXL
(Podala v preskušnjo tipa firma Siemens & Halske, Dunaj.)
l’od. 1.
k:
Vodomerski tip XXIII.
(Podala v preskušnjo tipa firma Siemens & Halske, Dunaj.)
Vodomer ski tip XXV.
(Podala v preskušnjo tipa firma Bopp & Reuther, Dunaj.)
Pod. 1.
Pod. 2.
(SloTAolseh.)
105
Vodomerski tip XXVI.
(Podala v preskušnjo tipa firma Bopp & Reuther, Dunaj.)
Pod. 1.
Pod. 2.
Vodomerski tip XXVII.
(Podala v preskušnjo tipa firma National Meter Company, New-York.)
Pod. 1.

Pod. 5.
5 <1
Prerez rs.
Prerez p'q.
Pod. 2.
Pod. 3.
Pod. 4.
EMPIRE METER
MTO’ BY
NATIONAL METER Co. NEW YORK U.S.A.
Ns 21712	15mm
iioniiM
CUBIK METERTlITER
0
Vodomerski tip XXIX.
(Podala v preskušnjo tipa firma Compagnie pour la fabrication des compteurs, Pariz.)
Pod. 1.
Pod. î.
Pod. 3.
DES	'/
COMPTEURS PARIS
KUBIK METER.
ZEHNTAUSEND TAUSEND! HUNOERTE ZEHN!«
455
Vodomer ski tip XXX.
(Podala v preskušnjo tipa firma Carl Andrae, Stuttgart.)
Pod. 1.
Vodomer ski tip XXXI.
(Podala v preskušnjo tipa Vratislavska livarnica kovin, Vratislava.)
Pod. 1.
Pod. 2.
Pod. 3.
Vodomerski tip XXXII. ,
(Podala v preskušnjo tipa firma H. Meinecke, Dunaj.)
Vodomer ski tip XXXIII.
(Podala v preskušnjo tipa firma Carl Andrae, Stuttgart)
Pod. 1.
Pod. 2.
196.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 4. julija 1900.1.
gledé meroskusnega urada preskušnje in poveritve mernikov o porabi elektrike.
Na podstavi zakona z dne 23. julija 1871. 1. (drž. zak. št. 16 iz 1. 1872.) se dajejo na javno znanje po c. kr. komisiji za pravilni meroskus izdani, gledé prisilnega meroskusa in dodatnega prisilnega meroskusa, ustanovljenega v oddelku I, točki 1. in gledé pristojbin od trgovinskega ministrstva odobreni predpisi o meroskusnega urada pre-skušnji in poveritvi mernikov o porabi elektrike.
Ti predpisi stopijo s 3. dnem novembra 1900.1. v veljavo ; razveljavljajo se pa z označenim dnem (3. dnem novembra 1900. 1.) vsi v tem predmetu doslej obstoječi predpisi, in to ukaz trgovinskega ministrstva z dne 3. maja 1894. 1. (drž. zak. št. 82), nadalje razglasi trgovinskega ministrstva z dne
21.	septembra 1896. 1. (drž. zak. št. 181), z dne
22,	avgusta 1897. 1. (drž. zak. št. 203), z dne 20. novembra 1897 1. (drž. zak. št. 263) in z dne
29.	maja 1898. 1. (drž. zak. št. 97) gledé meroskusa in kolkovanja mernikov o porabi elektrike in ukaz z dne 29. januarja 1898. 1. (drž. zak. št. 25) gledé izdaje duplikatov izvidnic, spadajočih k mernikom o porabi elektrike.
Call s. r.
Predpisi
gledé meroskusnega urada preskušnje in poveritve mernikov o porabi elektrike.
1. Splošna določila.
1.	Vsi merniki o porabi elektrike (elektromeri, elcklroštevci), ki se vstavljajo v naprave, in kojih napovedi so podstava za preračun med oddajnikom toka in med konsumentom toka, so zavezani prisilnemu meroskusu, oziroma prisilnemu dodatnemu meroskusu.
2.	Prav tako so v zinislu doslej veljajočih predpisov uradno že poverjeni prenosni elektroštevci zavezani dolžnosti dodatnega meroskusa, in pripadajoče že izdane dokončne izvidnice obdržč tako pri prenosnih kakor pri neprenosnih elektroštevcih
svojo dosedanjo dobo veljavnosti dveh let in enega meseca, začasne izvidnice pa vsakikrat na njih navedeno dobo veljavnosti, računaje od časa, v katerem so se izvidnice izdale. (Prim. tudi oddelek X, točko 46, odstavek 3).
Za neprenosne se smatrajo z meroskusno-uradnega stališča tisti elektroštevci, ki ne dovoljujejo, da bi se menjal kraj, na katerem so postavljeni, ne da bi bilo pričakovati kakega vpliva na pravilnost napovedi teh merskih aparatov (izpre-memba konstante).
3.	Prenosni elektroštevci, ki so še sedaj v ne-preskušenem stanju vstavljeni v naprave, bodisi da gledé svoje kakovosti ustrezajo v oddelkih V in VI teh predpisov navedenim pogojem ali ne, se smejo do konca leta 1903. nepreskušeni pustiti na svojem mestu, na katerem so sedaj postavljeni; ako pa se odvzamejo z mesta, na katerem so postavljeni, pa postanejo zavezani meroskusu, in predno se vnovič vstavijo, jih je poveriti.
4.	Ne prenosni elektroštevci se smejo v svojem sedanjem stanju v mreži voda, v kateri so sedaj vstavljeni, tudi nepreskušeni uporabljati do konca leta 1905; po tem roku pa jih je odstraniti iz naprav.
5.	Prenosni elektroštevci, ki pripadajo enemu v dodatku k tem predpisom (glej izkaz) naštetih prenosnih tipov elektroštevcev, ki so se na podstavi doslej obstoječih predpisov že pripustili v poveritev meroskusnega urada, se privzamejo, tudi ako ne
I ustrezajo povsem pogojem, navedenim v oddelkih V j in VI teh predpisov, do konca leta 1908. preskušnji I meroskusnega urada, oziroma poveritvi; po tem ! roku se morajo taki merski aparati, da se morejo j privzeti v uradno poveritev, spraviti v popolno so-j glasje s predpiši oddelkov V in VI.
Samo v oddelku VI, točki 33 in 34, obsežena ! določila gledé tega, da se ohranijo tokove stopinje pri elektroštevcih in gledé oznamenila okrovov elektroštevcev z uradno številko tipa, so za tiste elektroštevce, ki spadajo h kakemu sedaj že dopu-I ščenemu prenosnemu tipu elektrošlevca, obvezna že počenši s 1. dnem januarja 1901. 1.
II. Električne merske enote.
6.	Električne enote se izvajajo iz metričnih J osnovnih enot dolžine in mer, privzemši časovno j enoto, po elektromagnetskern merskem sestavu.
SlovenUch.
106
Pri tem je začeti s centimetrom kakor z dolžinsko enoto, z gramom kakor z mersko enoto in s sekundo srednjega solnčnega časa, od katerih tvori 86.400 en srednji solnčni dan, kakor s časovno enoto, in tako nastajajoči elektromagnetski merski sestav se imenuje C G S-sestav (sestav po centimetru, gramu, sekundi).
7.	Enota odpora je om, ki je enak 109 elek-tromagnetskih odpornih enot C G »9-sestava.
V	javnem prometu se lahko odpor, katerega zadene neizprcmenljiv tok v stebru živega srebra, ki ima 14-4521 g, je dolg 106-3 cm in ima 0° C temperature, šteje za enakega enemu omu.
8.	Enota tokove jakosti je ampèr, ki je enak desetemu delu elcklromagnetske enote tokove jakosti C. G S-sestava.
V	javnem prometu se lahko' intensiteta nespremenljivega toka, ki tekoč skozi vodeno raztopino srebrnega nitrata odloči v vsaki sekundi 0-001118 <7 srebra, šteje enako enemu amperu.
9.	Enota elektromotorske sile je volt, kije enak tisti elektromotorski sili, ki v neizpremcnljivi jakosti v prevodniku z odporom enega orna vplivajoč, proizvaja v tem prevodniku tok z enim amperom.
10.	Enota delovne jakosti je watt, enak 101 enotam delovne jakosti C G <9-sestava ali enak delovni jakosti toka z enim amperom ob elektromotorski sili enega volta (voltamper).
11.	Množina elektrike, ki ob tokovi jakosti enega ampéra teče skozi kako vodilo v eni sekundi srednjega solnčnega časa, velja za kulomb. Amper-ska ura obsega 3600 kulombov.
12.	V kakem vodilu ob delovni intensiteti enega watta v 3600 sekundah storjeno delo velja za wattsko uro; 100 waltskih ur je ena hekto-wattska ura in 1000 waltskih ur je ena kilo wattska ura.
III.	Tipi elektroštevcev in pristojno obla-stvo za odločbo o pripustitvi elektroštev-skih tipov v poverite v meroskusnega urada.
13.	V dodatku k tem predpisom so tisti prenosni tipi elektroštevcev natančneje popisani, oziroma našteti (glej izkaz), ki so sedaj pripuščeni v poveritev meroskusnega urada. Tisti neprcnosni ' tipi elektroštevcev. ki so doslej bili pripuščeni v po-
veritev meroskusnega urada, so sprejeti v tem izkazu s svojimi dosedanjimi številkami tipov samo radi popolnosti, ker so neprenosni lipi elektroštevcev v bodoče izključeni od poveritve meroskusnega urada (prim. oddelek V, točko 17 f).
O uradni pripustitvi prenosnih tipov eleklro-števcev v poveritev meroskusnega urada odloča ravnatelj c. kr. komisije za pravilni rneroskus in potemtakem je prošnje za pripustitev novih tipov elektroštevcev v poveritev meroskusnega urada pošiljati c. kr. komisiji za pravilni rneroskus na Dunaju II, Praška državna cesta (Prager Reichsstrasse) št. 1 (poštni vročilni okraj XX/3).
IY. Meroskušališče za prometne instrumente.
14.	Elektrošlevci (prometni instrumenti) se preskušajo in poverjajo, ako je dotični tip pripustil ravnatelj c. kr. komisije za pravilni rneroskus, na c. kr. meroskušališču za elektroštevee in mernike o porabi vode na Dunaju.
Temu primerno je vse vloge, ki se nanašajo na preskušnjo in poveritev elektroštevcev (prometnih instrumentov), nasloviti na zadnje označeno meroskušališče, Dunaj XIV/3, Diefenbachgasse št. 2, kjer je tudi prometne instrumente vložiti v uradno obravnavanje.
15.	Elektroštevci, iz kojih preskušnje in poveritve meroskusnega urada v uradnih prostorih c. kr. meroskusne postaje za elektroštevee in mernike o porabi vode bi naslale posebne težkoče in neprimerno visoki stroški, se po dopustnosti službenih razmer uradno obravnavajo po odposlanih organih imenovanega meroskuševališča v prostorih stranke, in stranka mora plačati stroške vseh naprav, ki jih je eventualno vsled tega izvršiti na licu mesta, in pa izdatke, ki nastanejo, ker se pošljejo organi, katerim je naročeno uradno dejanje.
16.	Ako bi si stranke omislile posebne tehniške uredbe, ki naj jih od primera do primera predpiše c. kr. meroskušališče za elektroštevee in mernike o porabi vode, in ki jih je hranili pod uradno zaporo, se lahko preskušnja in poveritev elektroštevcev. ne gledé na obvezni rneroskus na licu mesta, omenjen v spredaj stoječi točki 15, na zaprosilo od primera do primera opravi tudi v prostorih stranke, ako zanesljivost uradnega dejanja s tem v nobenem oziru ne postane dvomljiva.
Stranka pa nima pravice zahtevati to ugodnost.
V. Pogoji gledé pripustitve tipov elektroštevcev v poveritev meroskusnega urada.
17.	V zmislu določil oddelka III odločuje ravnatelj c. kr. komisije za pravilni meroskus o vprašanju pripustitve novih tipov elektroštevcev v poveritev meroskusnega urada.
V poveritev se pripuščajo tipi elektroštevcev, ako ob preskušnji v svojih napovedih in gledé svoje kakovosti ustrezajo naslednjim splošnim temeljnim pogojem:
a)	Merski aparat mora porabljeno množino elektrike, oziroma električno energijo beležiti po amperskih urah, wattskih urah, hektowatt-skih urah ali kilowattskih urah, ali pa se mora dati najti po množitvi s konstantno veličino (konstanto).
b)	Elektroštevec mora imeti normalni kazalnik.
Za normalni kazalnik velja v obče tisti, ki ima poleg drugih cifrenic ludi tako, pri kateri se kazalec ob polni obremenitvi števca v šestih minutah vsaj enkrat povsem zavrti.
Prenos gibanja pravega merskega aparata na os zadnje imenovanega kazalca sme kazati samo prestave od večje na manjšo kotno brzino.
Omenjena cifrenica mora biti razdeljena v 100 delov, in delilne črtice ne smejo biti debelejše nego četrtina delitvenega presledka.
Na koncu ploščati kazalec mora končati v špico, ki ne sme biti bolj nego za dolžino enega delitvenega presledka oddaljen od delne plošče.
Posamezne plošče cifrenice je ozname-niti z besedami „enote“, „desetine“, „stotine“, oziroma „desetinke-“, „stotinke“ itd. in skupno z izbrano enoto „amperske ure“, „wattske ure“, „hektowattske ure“ ali „kilo-wattske ure“.
To skupno oznamenilo enote pa se mora pri elektroštevcih, kojih konstanta se ob pre-skušnji ni spoznala za enako „eni“, na cifrenici opustiti in se tudi na drugih delih elektro-števca, n. pr. na okrovu itd. ne sme namestiti niti pred meroskusom niti pozneje.
Nadalje se spozna cifrenica za pravilno, pri kateri se posamezne od 0—9 ošteviljcne plošče cifrenic (bobni) vodijo mimo izrezov tako, da se more napoved števca kakor celo
število, oziroma kakor celo število z decimalnim drobcem citati neposredno.
Tudi v tem primeru se mora zadnja plošča ali boben v šestih minutah ob polni obremenitvi števca vsaj enkrat povsem zasuk-niti in mora bili razdeljena v 100 delov; nasproti plošči mora biti natančo kazalo.
Dopustno je nadomestiti nazadnje imenovano ploščo cifrenice (boben) s ploščo cifre-nico, navedeno v odstavku 2 te točke (b).
Ravnatelj c. kr. komisije za pravilni meroskus pa ima pravico, da označi kazalnike, ako se izkažejo za namenu primerne, za pri-pustne (normalne), tudi ako se od spredaj stoječih pogojev razločujejo v tem ali onem oziru.
c)	Elektroštevci, ki služijo za določevanje porabljene električne energije, morajo imeti posebne stranske zatvorne kljupe, ki se morejo po po-veritvi priklopiti kljupam glavnega toka (oziroma vodom), ne da bi se porušila plombena zapora; stransko zaporo je pri števcih več vodov dejati na zunanje vode; pri števcih vrtinčastih tokov so dopustne tokovemu sestavu primerne izjeme.
d)	Vsak elektroštevec mora biti zaprt v okrovu, ki se dâ zavarovati s plombeno zaporo in ima steklo, skozi katero se vidi, in to steklo mora biti v okrov od znotraj vstavljeno.
e)	Merski aparat mora zanesljivo delovati in biti tako sestavljen, da je stalnost njegovih napovedi v pripustni meroskusni toleranci (primerjaj oddelek VI, točko 30) zajamčena v dobi veljavnosti meroskusnega kolka.
Dopušča se elektroštevce opremiti s popravljalno napravo, ki je dostavniku toka dostopna tudi po opravljeni uradni poveritvi in ki služi za to, da se napovedi števca spravijo na ničlo, ako se tok ne rabi.
Ta naprava pa mora biti taka, da razmerje med napovedjo števca in porabo toka, kakor je bilo za časa uradnega dejanja, po vsakikrat opravljeni popravi ne kaže nikake izpremembe.
Ako se namerava dodatno namestiti tako popravno napravo na elektroštevcu kakega tipa, ki je uradno že pripuščen, je en izvod te popravne naprave predložiti c. kr. komisiji za pravilni meroskus, ki odloči o pripustnosti te naprave.
f)	elektroštevci, ki se v zmislu določil v oddelku I, točki 2 ne dadö prenesti, so izključeni od uradne poveritve.
18.	Da se opravi preskus novega tipa elektroštevca, je dotični merski aparat vposlati c. kr. komisiji za pravilni meroskus na Dunaju v pet izvodih, ki smejo biti urejeni za tokovo silo z ne več nego 15 amperov, predloživši dve natančni risbi in dva popisa.
Gledé napetosti, za katero naj bodo elektroštevci ob preskušnji tipa določeni, naj se od primera do primera stranka dogovori s c. kr. komisijo za pravilni meroskus.
19.	Za preskušnjo novega tipa elektroštevca je plačati naprej znesek štiristo (400) kron v plačilnici c. kr. komisije za pravilni meroskus, bodisi da se dotični merski aparat kakor novi tip končno pripusti v uradno poveritev ali ne.
20.	V točki 18 omenjenih pet uzorcev mora ob uradni preskušnji nadalje zadostiti naslednjim posebnim pogojem :
a)	Napovedi elektroštevca se ob naraščajoči in pojemajoči obremenitvi (magnetizovanju) za eno in isto obremenitev ne smejo izpreminjati za več nego za polovico v oddelku VI, točki 30 navedene, za prometne instrumente postavljene meroskusne tolerance.
b)	Pri menotočnih števcih ne sme odvisnost njihovih napovedi od številke tečajeve mene, oblike tokovih krivulj, premikanja faz, napetosti in dobe vložbe koristnega toka, pri isto-točnih števcih pa neodvisnost od napetosti in dobe vložbe koristnega toka biti tolika, da bi ob praktičnih obratnih pogojih provzročevala sistematične odstope od srednje napovedi v znesku polovične meroskusne tolerance.
Tista napoved števca, ki jo naredi, ako je krog koristnega toka obremenjen brez pre mikanja faz in s 50 odstotki največinskega obremenila števca, držč se za uzorne izvode ] navedenega obdobnega števila, in napetosti, velja za srednjo napoved v zmislu spredaj stoječega odstavka.
c)	Vseh pet uzornih izvodov se mora uravnati v mejah pogreškov, določenih z določili oddelka VI. točke 30.
I
21.	Ako sestava predloženih aparatov v zmislu ; določil tega oddelka s teoretskega stališča in tudi j
z ozirom na zadevne izkušnje ne daje povoda pomisleku, lahko ravnatelj c. kr. komisije za pravilni meroskus začasno pripusti merski aparat, še predno se povsem opravi njegova preskušnja, na posebno zaprosilo stranke kakor nov tip elektroštevca v uradno poveritev.
V tem primeru se dadö dotičnim prometnim instrumentom proti preklicu začasne izvidnice z dveletno dobo veljavnosti. (Primerjaj oddelek VIII, točko 36 in IX, točko 38).
22.	Ko se povsem opravi preskušnja aparata v zmislu določil tega oddelka, odloči ravnatelj c. kr. komisije za pravilni meroskus o dokončni pripustitvi merskega aparata (kakor tipa elektroštevca) in potem se stranki vrnejo trije predloženih vzornih aparatov.
23.	Ako bi v spredaj stoječi točki omenjena preskušnja aparata dala neugoden izid, se ustavi izdaja začasnih izvidnic, vendar ohranijo že izdane začasne izvidnice svojo dveletno veljavno dobo od časa, v katerem so se izdale.
24.	Dopuščeni tipi elektroštevcev se zaznamujejo tekoče z rimskimi številkami.
25.	Dokončna, in pa tudi začasna pripustitev tipov elektroštevcev v uradno poveritev, nadalje eventualni preklic opravljene pripustitve tipov elektroštevcev in eventualno podaljšanje ali okrajšanje roka dodatnega meroskusa za prometne instrumente posameznih tipov elektroštevcev (primerjaj odstavek IX, točko 41) se razglasi od primera do primera v državnem zakoniku.
26.	Eventualna pripustitev tipov elektroštevcev v preskušnjo in poveritev, ki so zgrajeni za mnogo-terne tarife, se pridržuje posebnim določilom, kolikor se pokaže, da je njih pripustitev sploh potrebna.
VI. Poboji glede pripustitve elektroštevcev j (prometnih instrumentov) v poveritev me-roskusnega urada.
27.	Za javni promet določeni elektroštevci morajo ustrezali pogojem, navedenim v oddelku V.
28.	Na okrovu elektroštevca mora hiti nameščena tablica, ki se ne more zamenjati, ne da bi se porušila plombena zapora aparata.
Ta tablica naj ima oznamenilo največe pri-pustne tokove jakosti in tiste napetosti (pri števcih
za več vodov v obliki 2 X................. oziroma
4 X...........), za katero je določen elektroštevec.
Pri menotočnih števcih je povedati tudi število popolnih period za vsako sekundo, za katero je sestavljen števec.
Napoved mej toka in napetosti se ne dopušča.
29.	Na spredaj omenjeni tablici, na elektro- ! števcu samem ali pa njegovem okrovu mora biti povedano in natančno vidno ime in stanovališče izdelovalca in tekoča številka fabrikaeije aparata.
Dopustno je navesti tudi ime in stanovališče prodajalca merskega aparata.
30.	Razlike napovedi elektroštevca od dolžnih napovedi njegovih ob 100, 50 in 10 odstotkih največje obremenitve smejo na več ali manj znašati največ 4 odstotke dolžne napovedi in to ob 15° C. (meja pogreškov, meroskusna toleranca).
Vsaka pri tem rabljena plomba ima na eni ( strani kolkovno znamenje c. kr. meroskusne po-I staje za elektroštevce in mernike o porabi vode na
Dunaju, na drugi strani pa letno in mesečno številko poveritve.
Na isti plombeni zapori se pritrdi kovinska plo-čica, na kateri je poočitena uradna zapisna številka in letna številka, in na kateri je izražena tudi veljavna doba meroskusnega kolka z oznamenilom „2 J.u. „3 ■/. “ itd. (2 leti, 3 leta).
VIII.	Izvidnica.
Pri menotočnih števcih se nanaša ta toleranca tako na indukcije prosto obremenitev, kakor tudi na premikanje faz, ki se pričakuje ob praktični uporabi elektroštevca.
31.	Elektroštevec mora, ako znaša njegova največja tokova jakost 3 ampere, ob 3 odstotkih, ako je njegova največja tokova jakost višja, ob 2 odstotkih njegove največje obremenitve delovati zanesljivo.
32.	Elektroštevec v neobremenjenem stanju, pa ob zvezani napetosti ne sme kazati več nego Vin ; odstotka tiste napovedi, katero bi v istem času po- ; kazal ob polni obremenitvi.
33.	Elektroštevci do tokove jakosti z vštevši I 1 50 amperi morajo, da se morejo privzeti v uradno ! preskušnjo in poveritev, biti sestavljeni za eno v naslednjem imenovanih tokovih jakosti in to za 3, 5, I 10. 15, 30, 50, 100 in 150 amperov.
Za elektroštevce z vlšimi tokovimi jakostmi niso predpisane določene tokove stopinje.
34.	Na okrovu elektroštevca je uradno številko tipa z rimskimi številkami natančno poočititi.
VII. Kolkovanje elektroštevcev prometnih instrumentov).
35.	Elektroštevci, ki ob popreskušnji meroskusnega urada ustrezajo pogojem, navedenim v oddelkih V in VI, se uporabljaje eno ali več plomb uradno takö zaprö, da ni moči odpreti okrovov elektroštevcev, ne da bi se pokvarila plombena zapora.
36. K vsakemu uradno poverjenemu elektro-števcu se izda izvidnica, katere besedilo je posebno umerjeno dotičnemu tipu elektroštevca.
Sprednja stran izvidnice obsega zlasti nastopne napovedi :
a)	številko fabrikaeije aparata, uradno številko tipa in zapisniško številko;
b)	za katero tokovo vrsto in za katero ovodje je določen elektroštevec ;
e) pri elektrošteveih, kojih temperaturni koefici-jent je večji nego >/10 odstotka za 1 ° C., približno napoved odvisnosti konstante od temperature ;
d)	konstanto (prim. oddelek I, točko 2);
e)	potrdilo o plačani meroskusni pristojbini;
f)	dobo veljavnosti izvidnice.
Nadalje obsega vsaka izvidnica elektroštevca I izrečno določilo, da je oddajnik toka dolžen, kon-sumentu toka na njegovo zahtevo dovoliti vsakikrat vpogled v izvidnico.
Ozadnja stran izvidnice obsega kratko pod-! učilo o praktični rabi elektroštevca.
Izdajajo se dokončne in v zmislu določil od-I delka V, točke 21, tudi začasne izvidnice (z izrečnim s napisom „Začasna izvidnica“).
Ako je stranka izgubila h kakemu elektro-števcu spadajočo izvidnico, ali ako je ta postala nerabna, se lahko zaprosi izdaja duplikata pri c. kr. meroskusni postaji za elektroštevce in mernike o porabi vode na Dunaju.
Za vsak posamezen duplikat potrebno kolkovno znamko v vrednosti dveh kron je priložiti prošnji, ki je zavezana kolku, in v vlogi je povedati uradno zapisniško številko, pod katero se je elektroštevec poveril, številko tipa in fabrikaeije aparata ter ime in stanovališče narejnika elektroštevca.
Za izdajo duplikata je plačati, ako ni izvirne izvidnice, znesek šestdesetih vinarjev, ako je izvidnica pri rokah, znesek dvajsetih vinarjev.
IX- Doba veljavnosti m eroskusnega kolka na elektroštevcik, oziroma doba veljavnosti izvidnice.
ravnanju s prometnimi instrumenti dotičnega tipa elektroštevca, poroča c. kr. meroskusna postaja za elektroštevce in mernike o porabi vode c. kr. komisiji za pravilni meroskus, in ravnatelj zadnje imenovanega oblastva odloči potem, ali bo normalno triletno dobo veljavnosti meroskusnega kolka za prometne instrumente tega tipa, ki prihajajo nadalje v poveritev, v bodoče ohraniti, podaljšati ali skrajšati.
Ravnatelju c. kr. komisije za pravilni meroskus se pri tem tudi pridržuje pravica, da za primer, ako bi spredaj omenjena poskušnja podala docela neugoden izid, prekliče pripustitev dotičnega tipa elektroštevca v meroskusno uradno dejanje.
37. Doba veljavnosti meroskusnega kolka na elektroštevcih, ki pridejo v bodoče v uradno poveritev, in s tem tudi doba veljavnosti pripadajoče izvidnice mine, z uvetom dokončne pripustitve dotičnega tipa elektroštevca, s pretekom treh let, računaje od dneva izdaje izvidnice, ako v pripadajoči izvidnici v zmislu določil točke 41 tega oddelka j ni uradno ustanovljena kaka druga doba veljavnosti.
(Prim. tudi oddelek VII, točko 35, zadnji odstavek.! 4.9 izvodov prometnih instrumentov v pristojbine
prosto popreskušnjo imajo tudi tiste stranke, ki so
Dotične odločbe pa ne segajo nazaj in stopijo vsakikrat v moč še le s časom, v katerem se raz-glasé v državnem zakoniku (prim. oddelek V. točko 25) in zato ne veljajo za prometne instrumente, preskušene pred pravkar omenjeno razglasitvijo, za čas veljavnosti pripadajočih že izdanih izvidnic.
42. Poprej omenjeno dolžnost oddati vsaj
38.	Ako se je kak tip elektroštevca na |-odstavi določil oddelka V, točke 21, začasno pripustil v uradno poveritev, mine veljavnost meroskusnega kolka, oziroma začasne izvidnice s pretekom dveh let, računaje od časa izdaje začasne izvidnice.
svoječasno prosile za pripustitev sedaj uradno že pripuščenih tipov elektroštevcev (prim. dodatek); triletni rok za priglasitev teh prometnih instrumentov v popreskušnjo se začne gledé že pripuščenih tipov elektroštevcev od dneva, katerega stopijo ti predpisi v moč.
39.	Začasne izvidnice se ne zamenjujejo za dokončne izvidnice.
40.	Tiste stranke, ki prosijo za pripustitev novih tipov elektroštevcev v uradno poveritev, so dolžne, ako se dotični tip elektroštevca dokončno pripusti, pred pretekom treh let, računaje od dokončne pripustitve, vsaj 40 izvodov preskušenih in porabljenih prometnih instrumentov tega tipa po svobodnem izboru c. kr. meroskusne postaje za elektroštevce in mernike o porabi vode na Dunaju dati na razpolago temu meroskušališču v namen uradne popreskušnje, ki se vrši v tem primeru pristojbine prosto, ki pa vendar ne obsega v sebi uradnega kolkovanja.
'43. O izidu spredaj omenjene popreskušnje se stranka primerno obvesti, in izročeni merski aparati se ji vrnejo v uradnih prostorih c. kr. meroskusne postaje za elektroštevce in mernike o porabi vode na Dunaju.
44. Ako bi stranka v zmislu določil v točkah 40 in 42 tega oddelka ne izpolnila v predpisanem roku dolžnosti oddati vsaj 40 izvodov elektroštevcev v uradno popreskušnjo, ali ako bi tega tudi kak drug udeleženec ne storil, ima ravnatelj c. kr. komisije za pravilni meroskus pravico rok dodatnega meroskusa za prometne instrumente dotičnega tipa elektroštevca uradoma znižali na eno leto.
Dotični prometni instrumenti morajo imeti nepokvarjeno uradno zaporo s plombo, in stranka naj vrhu tega dokaže, da so bili dotični elektroštevci vsaj dve leti istinito v rabi.
41.	O izidu te popreskušnje in oziraje se na izkušnje, dobljene vobče ob meroskusno-uradnem
X.	Dodatni meroskus.
45. Da se opravi dodatni meroskus elektroštevca, so izvzemši ugodnost, določeno z določili oddelka I, točke 5, merodajni tudi v oddelkih V in VI
postavljeni pogoji, in za to uradno dejanje velja nespremenjeno nastopna pristojbinska tarifa.
40. Na podstavi določil oddelka IX, točke 37, bo, uko se kak tip elektroštevca dokončno pripusti v poveritev meroskusnega urada, pripadajoči z dokončno izvidnico opremljen prometnii instrument ob porabi v javnem prometu pred pretekom treh let, računaje od časa izdaje izvidnice, vnovič uradno preskusiti, oziroma poveriti, ako ni v pripadajoči izvidnici v zmislu določil oddelka IX, točke 41 ustanovljen poseben daljši ali krajši rok veljavnosti meroskusnega kolka (rok dodatnega meroskusa).
Elektroštevci, za katere se bodo v bodoče izdajale začasne izvidnice, je pred pretekom dveh let, računaje od časa izdaje začasne izvidnice, vnovič poveriti.
Ker ohranijo izvidnice, pripadajoče k doslej poverjenim elektrošteveem, v zmislu določil oddelka I, točke 2 poprej ustanovljeno dobo veljavnosti, je dotične prenosne z dokončnimi izvidnicami opremljene elektroštevce pred pretekom dveh let in enega meseca, računaje od časa izdaje dokončne izvidnice, z začasnimi izvidnicami opremljene prenosne elektroštevce pred pretekom v dotični začasni izvidnici navedene dobe veljavnosti, predložiti v prihodnji meroskus.
Ako je na doslej izdanih začasnih izvidnicah navedena krajša nego dveletna doba veljavnosti, je dopustno vložiti te začasne izvidnice pri c. kr. meroskusni postaji za elektroštevce in mernike o porabi vode na Dunaju, da se podaljša doba veljavnosti na dve leli, računaje od časa, v katerem so se izdale izvidnice.
Dotične izvidnice se podaljšajo pristojbine prosto prenatisnivši izvidnice s kolkom „Podaljšano na dve leti od časa izdaje“.
Pripadajoče prometne instrumente je potemtakem v tem primeru pred pretekom dveh let, računajo od časa, v katerem se je izdala izvidnica, privzeti v vnovično poveritev.
XI.	Pristojbine za preskušajo in poveritev elektrostevcev (prometnih instrumentov).
47.	Za elektroštevce, ki se radi lahko vidnih pogreškov sestave zavrnejo od uradnega dejanja, je
plačati eno krono manipulacijske pristojbine za izvod.
48.	Za uradno preskušnjo in poveritev elektro-števcev do tokove jakosti 150 amperov je plačati za vsak izvod nastopne pristojbine:
a)	osnovne takse štiri krone;
b)	za vsak ampér ali hektowatt napovedane naj-večinske obremenitve dvanajst vinarjev doklade.
Elektroštevci za tokove jakosti z več nego 150 amperov so zavezani isti pristojbini kakor elektroštevci za 150 amperov.
49.	Za elektroštevce, o katerih se ob opravi
popreskušnje spozna, da ne ustrezajo za uradno poveritev postavljenim pogojem, je plačati naslednje pristojbine za izvod :	v
a)	pri elektroštevcih do tokove jakosti z vštevši 100 ampéri polne pod točko 48 navedene pristojbine, to je temeljno odredbino in doklado;
b)	pri elektroštevcih v tokovi jakosti z več nego 100 ampéri do vštevši 200 ampérov dve tretjini pod točko 48 navedenih pristojbin, to je temeljne odredbine in doklade;
c)	pri elektroštevcih v tokovi jakosti z več nego 200 ampéri polovico pod točko 48 navedenih pristojbin, to je temeljne odredbine in doklade.
V tem primeru in pa tudi, ako je plačati zgolj manipulacijsko pristojbino (točka 47), se izrocé elektroštevci stranki z izdajo povračilnice, na kateri se uradno potrdi vračilna, oziroma manipulacijska pristojbina.
50.	V tem oddelku navedene pristojbine veljajo za vse elektroštevce, h katerim se izdajajo vračilnice ali izvidnice, ki so datovane od dne 3. novembra 1900. I. (čas, v katerem se oživotvori meroskusna postaja), ali pozneje.
51.	Pristojbine, pripadajoče za uradno ravnanje z elektroštevci' je plačati po opravljeni preskušnji, oziroma poveritvi prometnih instrumentov v plačil-nici c. kr. meroskusne postaje za elektroštevce in mernike o porabi vode na Dunaju, in uradno opravljeni merski aparati se potem izrocé upravičenim prejemnikom.
Na Dunaju, dne 26. junija 1900.
C. kr. komisija za pravilni meroskus r Tinter s. r.
Dodatek.
Natančnejši popis
prenosnih tipov elektroštevcev I, VIII, VIII a, VIII b, VIII H, Vlil K, VIII H K, XI (XI a, XI b, XI H, XI K, XI H K) in XII (s podobami na tablicah vred).
Tip elektroštevca I.
Ta mernik o porabi elektrike, ki je določen, da zapisuje porabo energije v trovôdnem tokovem krogu, po katerem gre menjalni tolÿ je, kakor je razvidno iz podob 1, 2 in 3, pritrjen na vodoravni temeljni deski B in je obdan s kovinskim okrovom G, v čigar prednjo steno je vstavljeno gledalno steklo S, da se more citati s štela Z. Okrov je s pomočjo več vijakov s krožci s trdno privit na temeljni plošči. Skozi krožce vijakov s se potegne po opravljeni preskušnji merskega aparata plombena žica.
Izven okrova so še štiri tok dovajalne kljupe K K in Ki Ki, od katerih je dve, ki sta na desni gledalnega stekla, zvezati s tokovim virom, dve, ki sta na levi gledalnega stekla, pa s tokovim krogom, čigar porabo energije je meriti.
Pravi merski aparat je sestavljen iz elektromagneta H (magnet glavnega toka), iz elektromagneta N (postranski zaporni magnet) s pripadajočim trdnim sidrom A, iz kovinske plošče li, ki se dâ vrteti okoli vertikalne osi, iz zaviralnega magneta M, iz bakrene pločevine E, ki je na sidru A tako nameščena, da se d;i prestavljati, in iz štela Z.
Magnet glavnega toka H ima v obliki okvira jedro, ki je sestavljeno iz osamljenih železnih pločevin in pretrgano z razporo, široko prilično 1 cm. Okoli jedra magneta sta ovili dve vretenci iz debele žice z malim številom zavinkov, kojih konca sta J zvezana s kljupama K in Kx. Vmeščeno je tako, da j se magnetizujoči vpliv koristnega toka, ki teče v vre- j tencili, sešteva.
Postranski zaporni magnet N ima v obliki j podkve jedro, sestavljeno iz osamljenih železnih pločevin, pred čigar tečaji je v majhnem presledku pritrjen raven prav tako iz železnih pločevin ; sestavljen sidrov kos A, pri tem sega sidrov kos na obeh straneh nekoliko čez tečaja magneta N.
Kraka magneta N nosita vsak po eno vretence, obstoječe iz mnogih zavinkov tanke bakrene žice F.
Notranja konca obeh zavojev sta zvezana drug z drugim, zunanja pa z vodoma iz debele žice za koristni tok, tako da pride na vretenci iz tanke žice vsa med tokovima vodoma obstoječa razlika napetosti. Plošča R se giblje v razpori magneta H in v prostorih med krakoma magneta N in med sidrovim kosom A. Menjalni tok, ki teče v zavoju magneta N, je v primeru h koristnemu toku. ki oklepa magnet H, v fazi premaknjen.
Iz menjalnega vpliva obeh elektromagnetov na toke, indukövane v kovinski plošči R, sledi vrtilni moment, ki provzročuje rotacijo plošče R. Vrtenje te plošče zavira magnet M, sestavljen iz magnetizo-vanili jeklenih pločevin.
Pod ploščo R je bakrena pločevina E, privita na sidrovem kosu A tako. da se dâ prestavljati, ki je pravokotno upognjena in koje srednji del je izrezan. Premaknivši to pločevino se lahko števec uravna v gotovih mejah in se doseže laglje delovanje njegovo. Vrtenje plošče R se prenese na štelo Z.
Pod kazalniki štela je praviloma nameščena še deljena pomožna plošča D s stranskim trdnim kazalcem.
Napovedi tega števca so odvisne od napetosti in frekvence toka, in pa od faznega premikanja v krogu koristnega toka.
Odvisnost napovedi števca od temperature in oblike tokovih krivulj se ne dâ ovedeti.
Meroskusno-uradno ravnaje s tem elektro-števcem se tudi ové, ali pravilno beleži, ako sta obremenjena oba kroga koristnega toka (prim. pod. 5) ali samo eden.
Naravno se lahko ta eleklroštevec vstavi in rabi tudi kakor dvovôdni števec po pod. 4.
Tip elektroštevca Till.
Ta mernik o porabi elektrike, ki je določen beležiti porabo energije v dvovôdnem tokovem krogu, po katerem teče istotok, je, kakor se vidi iz podob 1 in 2, zaprt v kovinskem okrovu CT, v čigar kapo K. ki se dâ sneti, je vstavljeno gledalno steklo S, da se more citati s kazalnika. Kapa K je z vijakom N s krilno matico trdno privita na temeljni plošči okrova, skozi koje luknjico se potegne po opravljeni preskušnji plombena žica. Na ozadnji steni okrova so izven prostora, zaprtega s kapo K, nameščene tok dovajalne kljupe E, E, in F.
Te kljupe varuje pokrov X, ki je urejen za plombovanje sè strani dostavnikov toka, pred neupravičenim zunanjim posegom.
Z grezilom L opremljeni števec je trdno pribiti na vertikalno steno.
Pravi merski aparat je sestavljen iz elektromotorja brez železa, čigar vertikalna os ima zaviralno ploščo. Gibanje motorja se prenese na štelo Z.
Koristni tok gre po dveh vretencih D D, iz debele žice, ki imata skupno vodoravno smer osi in sta vstavljeni v vrsti. Ti vretenci sta poljska magneta motorja, in obdajata armaturo A, opremljeno z bob-novim zavojem.
Na vertikalni armaturni osi so nameščeni ko-lektor C, dva okvira iz osamljujoče tvarine R Et, ki nosita armaturni zavoj, in bakrena zaviralna plošča .B. Ta se suče med tečaji permanentnih zaviralnih magnetov M v obliki podkve. Kako leži armaturna os, se vidi iz podobe 2. Spodnji konec z jekleno špico teče na kamenu. Zgornje ležišče se lahko v dolžinski smeri nekoliko premakne.
Od kljupe E, gre odrastek k eni ali dvema vretencema H iz tanke žice, ki sta nameščeni znotraj vretenc D in I)x iz debele žice, potem k eni na kolek-torju C brusečih krtač T. Druga krtača je zvezana s sprednjo vstavno odporo V, ki je nameščena na ozadnji steni okrova; drugi konec odpore V je zvezan s kljupo F. (Glej vstavni obris pod. 3.) Po armaturi A gre tok, čigar intenziteta je proporcijo-nalna razliki napetosti, obstoječi med tokovimi vodi. Tenkožičasto vretence H provzročuje, da mernik o porabi beleži že ob majhni obremenitvi, in orno-gočuje dosego zadostne proporcionalnosti med nje-
govimi napovedmi in med istinito porabljeno energijo. Vsled menjalnega vpliva med tokom, ki teče v armaturi A in v tenkožicastem vretencu H, se naredi majhen vrtilni moment, tako da ima armatura tendenco delovati, tudi ako ne teče tok po debelo-žičastih vretencih D. Ta vrtilni moment ne sme biti tako velik, da števec istinito beleži, dokler so vretenca D brez loka.
Gibljivi del mernika o porabi ima aretovalno pripravo, koje posameznosti se vidijo iz podobe 2. Ko se odvzame pokrov X, se dâ vijak ležišča J izviti; potem se lahko ma ica W tako visoko navije, da tišči proti kovinskemut kosu U, nameščenemu na armaturni osi.
Armatura je s tem aretovana, vijak ležišča se lahko zopet uvije. Narobe je ravnati, ako je treba armaturo oprostiti. Vijak ležišča je izviti, matico pogrezniti do udarca, in potem zopet vijak ležišča uviti in to prav tako, da udari. Zaviralna plošča B pride vsled tega ob večkratnem montiranju natančno v isto lego napram zaviralnim magnetom.
Kakor je razvidno, se varuje s pokrovom X tudi aretovalna priprava, da se ne more vplivati na njo.
V podobi 3 je podan obris za vstav elektro-šlevca. Črke imajo isti pomen, kakor v podobah 1 in 2.
Z L L, sta oznamenjena kabla, ki sta zvezana s cestno mrežo.
Napovedi tega števca so v manjši meri odvisne od obratne napetosti, v znatnejši meri od temperature.
Tip elektroštevca Till a.
Za tip elektroštevca Vlila se poverjajo merski aparati, pri katerih ostanejo način delovanja merodajnih sestavin in navojne ter elektromagnetiške razmere v primeru s tipom Vili neizpremenjene, ki pa se od nazadnje imenovanega tipa razločujejo tako:
Zaviralna plošča B in zaviralna magneta M (pod 1 in 2) so premeščeni v gornji del števca, tok dovajalne ščetl T pa ležč v spodnjem delu.
Kolektor C in najskrajnejši konci ščetl T (pod. 3) molé iz uradno ploinbovanega dela okrova in so do neke stopinje dostopni dostavniku toka.
(Slovenisch. )
107
Tokova delitev E od glavnega tokovoda in stranskega stika se lahko prekine izvivši stikalni vijak a (pod. 1 in 4).
Tako je omogočeno ob meroskusu glavni tokov krog in stranski stikalni krog stakniti z različnimi viri toka.
Geli števec je montiran v lesenem okrovu K, čigar gornji del se po opravljeni preskušnji z napravo plombe na koncu stikalnega droga N in zveznega kota b uradno zavaruje, oddajnik toka pa lahko plombuje spodnji del pri d.
Tip elektroštevca TIH b.
Na teh elektrožtevcih je aretovalna priprava v primeru z aretovalno pripravo tipa Vlila (prim. pod. 1 in 2 tipa Vlila) izpremenjena tako, da je podvalni vijak J neizpremenljivo privit v temeljnem nosilcu a, vrhnja matica W pa nima svojega ovoja več v tem temeljnem nosilcu, temveč na J in se lahko vrti s prosto roko; pri tipu Vlila pa je bilo zato potrebno posebno dleto.
Ob prevozu števca je W visoko navit in obroč V armaturnega vratila leži v stožkoviti pogrezi vrhnje matice, konec osi pa je od svojega ležišča v J povsem odmaknjen.
Po montiranju se W zvije navzdol; pri tem se pogrezne vratilo z Î7 in konec osi leži potem na svojem ležišču, vsled česar je števec v svojem gibanju svoboden.
S stališča meroskusnega urada nič ne moti, ako se sestava lesene omare tipa elektroštevca VIII b kakor tudi sestava tipa Vlila izpremeni tako, da so posamezni deli lesene omare drug z drugim in z ozadnjo steno večkrat zvezani z vijaki, od katerih imajo nekateri naprej moleče in prevrtane glavice.
Stikalni drog N in zvezni kot b (prim. tip Vlila) odpadeta pri tej sestavi.
Pri teh števcih se napravi plombena zapora na levi in desni steni omare povsod z eno plornbeno žico, ki veže poprej omenjene glavice vijakov.
Spodnji del omare, iz katerega molé ščeti T (prim. tudi tip Vlila, pod. 3), mora biti pri vseh teli sestavnih vrstah z ozadnjo steno trdno in tako zvezan, da se po meroskusu ne more premakniti ali povsem odstraniti, ne da bi se porušila plombena zapora.
Razpora, iz katere molé ščeti. sme na obeh straneh ščeti puščati prazen prostor največ 5 mm, prav tako ne sme kolektor biti bolj oddaljen od raz-pore, nego to brezpogojno zahteva sestava aparata.
Tip elektroštevca YIII H.
Za tip elektroštevca VIII H se poverjajo merski aparati, ki se razlikujejo od tipa VIII samo z napravo oviralne priprave. S pomočjo tretje ščeti, ki drsa na podaljšku kolektorja, obsegajočem samo eno lamelo, se ob vsakem vrtežu delujoče tuljave ali njih dela mimogredé na kratko staknejo in s tem spravijo iz vplivanja. S tem naj se zapreči zaznamovanje števca, ako koristni tokov krog ni obremenjen.
Tip elektroštevca VIII K.
V	poveritev meroskusnega urada se pripuščajo udi taki elektroštevci, in to kakor tip VIII K, ki se (razlikujejo od elektroštevcev tipa Vlil s tem, da se omarica zapira s stranskimi kljukami in da se kot-vično vratilo aretuje z vmesnim členom, nameščenim na strani.
Pločevinska kapica K, podoba 1 in 2, ki je opremljena z gledalnima stekloma SS, vstavljenima od znotraj, da se more čitati s cifrenice in da se opazuje zaviralna plošča B, sega tudi čez vodoravno temeljno ploščo a povsem in čez okrovovo ozadnjo steno G v širokem in dobro zaporo varujočem pregibu. Znotraj v omari K sta nameščeni dve tuljavi Or.
V	dveh loputieah okrovove ozadnje stene leži vratilo Wl, ki nosi znotraj v kapici K dva kavlja Uh, ki se ob vrtenju vratila vlagata v spredaj omenjeni tuljavi in tako provzročala zaporo okrova. Na zunaj končuje vratilo v vijakovi glavici sličen del z zarezo in ta del se lahko suče s pomočjo dleta. (Pod. 2.)
Ako je števec tako, kakor je spredaj popisano zaprt, se potisne zaporna pločevina Ss čez vratilov konec in, uporabljajo loputici l, l.z, se po meroskusu s plombo zavaruje zoper neupravičeno odpiranje.
Pri novejših izdelkih (pod. 3 in 4) je zaporna pločevina Ss opuščena in se končuje vratilo IVI v šarniro Ch, ki se lahko rabi za vrtenje vratila s prosto roko.
Po meroskusu se položi šarnira čez okrovovo loputico l3 in se, uporabljaje narejene luknjice s plombami zavaruje, da se ne vrti nazaj in da se števec eventualno pozneje ne odpre.
Sprednja stikalna odpora stranske zapore je pri teh števcih vdelana v odprtino okrovove ozadnje stene G in na zunaj zaprta z vlotano ali od znotraj privito pločevino.
Podvalni vijak J je pritrjen v nosilcu a in je od zunaj nedostopen, prav tako vrhnja matica W.
Na njo deluje povsem svobodno obroč o, ki ga nosi vzmet f. Z vrtenjem vijaka m, ki je oddajniku elektrike dostopen od zunaj, se lahko f in s tem o zvišuje in znižuje.
Ako se o vzdigne čez določeno mejo, se zgrabi zvončkasti spodnji del zaviralne plošče B in kotvično vratilo se dvigne od svojega spodnjega ležišča. V tem stanju se lahko števec prenaša.
Tip elektroštevca XII.
Ta tip elektroštevca je sestavljen po istem načelu kakor tip elektroštevca VIII, razlikuje pa se od tega v obči zgradbi in z nekaterimi sestavnimi podrobnostmi.
Posamezne sestavine števca (prim. pod. 1 do 6) so montirane na trdni vertikalni temeljni plošči <7, in na glavnih nosilcih G2 in Ga.
Vretenci glavnega toka J){ D., ležita vodoravno, motorjeva os Ax pa je postavljena vertikalno.
Na tej osi sedi s kroglastim bobniškim ovojem opremljena armatura A s kolektorjem C in z zaviralno ploščo B vred. Na zaviralni plošči sedeči klinček i (prim. pod. 3) drsa po jako finem peresu q, s čimur se zabranjuje, da števec pod edinim vplivom delujočega vretenca H ob stresih ne pride v vrtenje, ako tudi po vretencih glavnega toka ne teče tok.
Tip elektroštevca VIII H K.
Za tip elektroštevca VIIIH K se poverjajo merski aparati, ki se razlikujejo od tipa VIII K samo z napravo oviralne priprave (tretje ščeti), omenjene pri tipu VIII H.
Tip elektroštevca XI
(vštevši XIa, Xlb, XI H, XI K in XI H K).
Elektroštevci tipov VIII, VIII a. Vili b, VIII H, j Vlil K in Vlil HK se rabijo tudi za določitev porabe \ energije v trovodnih napravah z istomernim tokom j in se v la namen na eni strani opremijo z drugače odmerjenimi sprednjimi stikalnimi oporniki stran- j ske zapore, na drugi strani izpremenijo tako (pod. 2), da vodita od obeh vretenc glavnega toka oba konca k prosto ležečim kljupam kt k2 ka lck, pri dvovod-nem števcu (prim. pod. 1) pa je od vsakega vretenca speljan samo po en konec k prosto ležeči kljupi k,, oziroma in sta vretenci znotraj'v števcu zvezani drugo z drugim.
Ob meroskusno-uradnem ravnanju z omenjenimi trovodnimi števci, ki se oznamenjajo za tip XI, oziroma XI a, XIb, XIII, XI K in XIII K, se ové, ali pravilno beležijo, ako sta obremenjena oba kroga koristnega toka a in b (prim. pod. 2) ali ako je obremenjen samo eden od njih
Naravno se lahko ta elektroštevec stakne in rabi tudi kakor dvovodni števec po podobi 1 ; pri tem izpade v primeru k podobi 2 zgolj srednji vod.
Sestava slednega ležišča vratila Ax je razvidna j iz podob 1 in 2.
Ako naj se števec prenese, se aretcvalni vijak r (prim. pod. 2) zasukne na desno, vsled česar se ! dvigne vzmet/, zgrabi vratilo Ax pri g in se dvigne j od podnožnega ležišča.
Med tokovimi vretenci in med zaviralnim sestavom je napravljen iz več jako tenkih železnih dočevin obstoječ zaslon t, s katerim naj se raz-sipalni vpliv vretenc in tudi iz njih izvirajoči prenos toplote zadržuje od zaviralnega sestava.
Geli merski aparat je zaprt v kovinski kapi K, ki je privita na temeljni plošči Gt. To privitje se ob uradni poveritvi zapre z napravo dveh plomb.
V	kovinsko kapo K so vstavljeni veliko gle-dalno steklo S, da se gleda na cifrenico, in dve v podobah ne razvidni gledalni stekli, da se opazuje vrtenje zaviralne plošče.
Tok se dovaja s kljupaini a, b, c in d (prim. pod. 4).
Zveza kljup a in i se ob meroskusu lahko loči; s tem je omogočeno uradno dejanje gledé več vzporedno vstavljenih števcev.
Kljupe so po meroskusu dostopne oddajniku elektrike, ob vstavi pri konsumentu pa se pokrijejo s kapicami in oddajnik elektrike jih s plombami za-j varuje zoper neupravičen poseg.
V	prvotni obliki (prim. pod. 1 in 2) je podvalni vijak 7 trden in po narejeni plombeni zapori
\ nedostopen.
Pri novejšem izdelku je ta vijak (prim. pod. 5), ko se odstrani zaporni vijak v, ki se dâ plombovati, dostopen oddajniku elektrike, in med prenosom se lahko privije niže. Ob montiranju pa se mora pod-valni vijak zopet do udara zviti navzgor. Tudi se števci večkrat opremljajo z osrednjim aretovanjem (prim. pod. 6).
Ako se podvalni vijak I zasukne na levo, se pod vplivom spiralne vzmeti h dvigne matica l, ki se v k ne dâ vrteti, temveč samo premikati in se zgrabi primerno oblikovan kosem vratila Ax.
Ako se dalje vrti, se 1 izvije iz kosa k navzdol, kolikor dovoljuje udarni vijak m, in spodnji del osi
je potem zavarovan, da se ne dotika s kamenom ležišča.
V podobi 6 naslikana oblika ležišča namerja tudi, da se bolje drži mala količina mazalne snovi.
Napovedi števca so od obratne napetosti in temperature le malo odvisne.
Natančnejši popis ostalih doslej v po-veritev meroskusnega urada pripuščenih prenosnih tipov elektroštevcev sledi.
’od. 1.
Tip elektroštevca I.
(Podala v preskušajo tipa firma mednarodna družba za elektriko, Dunaj.)
Pod. 2.
Pod. 3.

Pod. 4.
Pod. 5.
Tip elektroštevca VIII.
(Podala v preskušnjo tipa firma družba za elektriko F. Singer & Go., Berlin in firma Union, družba za
elektriko, Berlin.)
Pod. 1.	Pod. 2.
Pod. 3.
F E'
Tip elektroštevca Vlila.
(Podala v preskušnjo tipa firma družba za elektriko F. Singer & Go., Dunaj.)
Pod. 1.	Pod. 2.
ms
(Slovonisch.)
Tip elektroštevca VIII b.
(Podala v preskušnjo tipa firma družba za elektriko F. Singer & Go., Dunaj.)

Tip elektroštevca VIII K.
(Podala v preskušnjo tipa firma Avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.)
Pod. 1.	Pod. 2.
Pod. 3.
Tip elektroštevca XI
(vštevši XI a, XI b, XI H, XI K in XIH K.)
(Podala v preskušnjo tipa firma družba za elektriko F. Singer & Co., Dunaj, oziroma Union-družba elektriko, Berlin, oziroma Avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.)
Pod. 1.
Pod. 2.
Tip elektroštevca XII.
(Podala v preskušnjo tipa firma Kremenezky, Mayer & Go., Dunaj.) Pod. 1.	Pod. 2.
Pod. 3.
Pod. 4.
-o—
-o—
Pod. G.




Izkaz
o tipih elektroštevcev, doslej pripuščenih v preskušajo in poveritev meroskusnega urada; pri tem so neprenosni tipi, kojih pripadajoči prometni instrumenti so v zmislu spredaj stoječih predpisov (prim. oddelek V, t. 17, 1) v bodoče izvzeti od poveritve,
vzprejeti samo zaradi popolnosti.
Tip elektro- števca	Pri šč 0 1 £	pu- eu 1 1	1 prenosen	1 neprenosen	OJ	Vrsta toka	Sestav vôda	Ozna menilo	Uradna plombena zapora,« število plomb	?	Opomba
I	1	—	1	1	Blathyjev števec	Izmenični lok m	Trovod	Vrteča se plošča v dveh poljih izmeničnega toka. Podala v preskušnjo tipa mednarodna družba za elektriko, Dunaj.	l	
II	1 1				Aronov števec	Enotnimi tok	Dvo- vod	Dve dolgi nihali. Tokovo nihalo (elektrodinamsko nihalo) z vodoravnim vretencem v vodoravnem vretencu glavnega toka nihajoče. Konstanta arbitrarna, temeljna plošča iz lesa. Podala obča avstrijska družba za elektriko, Dunaj.	l	Se kakor neprenosen ne poverja več. (Prim. spredaj stoječe predpise, oddelek V, t. 17,/.)
III				1	Aronov števec	Eno-memi tok	Dvo- vod	Kakor tip 11, toda konstanta ena. Podala obča avstrijska družba za elekrtiko, Dunaj.	t	Se kakor neprenosen ne poverja več. (Prim. spredaj stoječe predpise, oddelek V, t. 17, f)
IV	1			1	Aronov števec	Eno-merni tok	Dvo- vod	Kakor tip 11, toda temeljna plošča kovinska. Podala obča avstrijska družba za elektriko, Dunaj.	l	Se kakor neprenosen ne poverja več. (Prim. spredaj stoječe predpise, oddelek V, t. 17,/.)
V	1	—	—	1	Aronov števec	Eno- nternitok	Dvo- vod	Kakor tip III, toda temeljna plošča kovina. Podala obča avstrijska družba za elektriko. Dunaj.	l	Se kakor neprenosen ne poverja več. (Prim. spredaj stoječe predpise, oddelek V, t. 17,/.)
VI	1			1	Thom- sonov števec	Eno- merni tok	Dvo- vod	Motorni števec, brez železa z bob-nično armaturo, kolektor zgoraj, zaviralna plošča spodaj, okrov iz kovine, aretovanje osrednje, se spravi v delovanje z dletom. Pod-valni vijak brez udarov, lega zaviralne plošče odvisna od stanja podvalnega vijaka. Podala F. firma Singer & Go., Berlin.	l	Se kakor neprenosen ne poverja več. (Prim. spredaj stoječe predpise, oddelek V, t. 17,/.)
Tip elektro- števca	Pri še O >L; 1	>u- 5n 1 !	prenosen	1 neprenosen	o e	Vrsta toka	Sestav vôda	Uznamenilo	Uradna plorabena zapora,II število plomb	j	Opomba
VII	1			1	Siemens Sc Halske-jev števec	Eno- merni tok	Dvo- vod	Števec amperskih ur, z diskontinu-jočim beleženjem s sumacijo udarov kazalca (sablještevec). Podala Siemens & Halske, Dunaj.	l	Se kakor neprenosen ne poverja več. (Prim. spredaj stoječe predpise, oddelek V, t. 17,/.)
VIII	1		1		Thom- sonov števec	Eno- merni tok	Dvo- vod	Kakor tip VI, toda podvalni vijak z udarom. Lega zaviralne plošče podana s tem. Opornik stranske zapore novo srebro. Oviralna priprava nikaka, ali magnetske vloge v zaviralni plošči, zaporna kapa ne presegajoč?, temeljno p^^o, are-tovanje osrednj^^ Podala F. Singer & Go., Berlin in Union-družba za elektriko, Berlin.	1-8	
Vlila	1		1		Thom- sonov števec	Eno- merni tok	Dvo- vod'	Kakor tip VIII, toda z lesenim okrovom, kolektor spodaj in izven plombene zapore (dostopen oddajniku toka) zaviralna plošča zgoraj. Podala družba za elektriko F. Singer & Go., Dunaj.	2	
VIII b	1		1		Thom- sonov števec	Eno-merni tok	Dvo- vod	Kakor tip Vlila, toda druga sestava okrova. Aretovanje brez orodja, se spravlja v delovanje s prosto roko. Podala družba za elektriko F. Singer Sc Go., Dunaj.	2	
Vili H	1		1		Thom- sonov števec	Eno-merni tok	Dvo- vod	Kakor tip Vlil, toda odcep v stranski zapori in tretja ščet za oviralno pripravo. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	1—3	
VIIIK	1		1		Thom- sonov števec	Eno-merni tok	Dvo- vod	Kakor tip Vlil, toda zaporna kapa presegajoča temeljno ploščo. Aretovanje ne osrednje. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	1	
VIIIIIK	1		1		Thom- sonov števec	Eno-merni tok	Dvo- vod	Kakor tip VIII, toda odcep v stranski zapori, in tretja ščet za oviralno pripravo. Zaporna kapa presegajoča temeljno ploščo. Aretovanje ne osrednje. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	1	
IX	1	1		1	Aronov števec	Eno- merni tok	Dvo- vod	Kakor tip H, toda os vretenca navpična in vretenca drugo na drugem postavljena. Podala obča avstrijska družba za elektriko, Dunaj.	1	Se kakor neprenosen no poverja več. (Prim. spredaj stoječe predpise, oddelek V, 1.17,/.)
Tip elektro- števca	dokončno I «< 5 1	ii- ii 1 1	prenosen	neprenosen	v s	Vrsta toka	Sestav vôda	Oznamenilo	Uradna plombena zapora, število plomb	Opomba
X	1	•		1	Aronov števec	Eno- merni tok	Dvo- vod	Kakor tip III, toda os vretenca nav pit-no in vretenci drugo na drugem urejeni. Podala obča avstrijska družba za elektriko, Dunaj.	1	Se kakor neprenosen ne poverja več. (Prim. spredaj stoječe predpise, oddelek V, t. 17,/.)
XI	1		1		Thom- sonov števec	Eno- merni tok	Tro- vod	Kakor tip VIII, toda trovodni števec. Podala družba za elektriko F. Singer & Co., Dunaj, Union-družba za elektriko, Berlin.	1—3	
XI a	1		1		Thom- sonov števec	Eno- merni tok	Tro- vod	Kakor tip Vlila. Podala družba za elektriko F. Singer & Go., Dunaj.	2	
XI b	1		1	•	Thom- sonov števec	Eno- merni tok	Tro- vnd	Kakor tip VIII b. Podala družba za elektriko F. Singer & Go., Dunaj.	2	
XIH	1		1		Thom- sonov števec	Eno- merni tok	Tro- vod	Kakor tip Vlil H, toda trovodni števec. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	1—3	
XIK	1		1		Thom- sonov števec	Eno- merni tok	Tro- vod	Kakor tip VIII K, toda trovodni števec. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	1	
XIH K	1	•	1		Thom- sonov števec	Eno-rnerni tok	Tro- vod	Kakor tip Vlil H K, toda trovodni števec. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	1	
XII	1		1		Scliu- ckertov števec	Eno- merni tok	Dvo- vod	Motorjev števec kakor tip VIII, v nekoliko izpremenjenem redu. Diafragma med vretenci glavnega' toka in zaviralnim sestavom. Are-tovanje ekscentrično. Udarna peresa za obrano, da ne teče prazno. Podali Kremenezky, Maver & Go., Dunaj.	2	
XIII	1		1		Aronov števec	Eno- merni tok	Tro- vod	Pretakljiv števec s kratkimi nihali. Podala obča avstrijska družba za elektriko, Dunaj.	1	
XIV	1	1	1		Schu- ckertov števec	Eno- merni tok	Tro- vod	Kakor tip XII. Podala delniška družba za elektriko, poprej Schuckert & Go., Norinberg.	2	
(SlovenlBcb.)
Tip elektro- števca	Pri šč O >0 O _o	pu- tn I 1	1 prenosen	1 neprenosen	1	Vrsta toka	Sestav vôda	Oznamenilo	Uradna plombena zapora, število plomb	Opomba
XIV a	1		1		Schu- ckertov števec	Eno- merni tok	Tro- vod	Kakor tip XIV, samo drugačna oblika okrova in drugačna lega vretenc in štela. Podala avstrijskaSchuckertova delavnica, Dunaj,	2	
XV	1			i	Aronov števec	Eno- merni tok	Tro- vod	Kakor tip IX. Podala obča avstrijska družba za elektriko, Dunaj.	1	Se kakor neprenosen ne poverja več. (Prim. spredaj stoječe predpise, oddelek V, t. 17,/.)
XVI	1		j		Aronov števec	Eno- merni tok	Dvo- vod	Kakor tip XIII. Podal H. Aron, Berlin.	1	
XVII	1	•		i	Aronov števec	Eno-merni tok	Dvo- vod	Števec ampèrskih ur z magnetnim nihalom, sicer kakor tip 11. Podala obča avstrijska družba za elektriko, Dunaj.	1	Se kakor neprenosen ne poverja več.	! (Prim. spredaj stoječe predpise, oddelek V, t. 17,/.)
XVIII	1		1		Thom- sonov števec	Eno- merni tok	Dvo- vod	Kakor tip VIII, toda opornik stranske zapore iz železa. Podala Union-drožba za elektriko, podružnica, Dunaj.	1—3	
XVIIIII	1	•	1		Thom- sonov števec	Eno- merni lok	Dvo- vod	Kakor tip VIIIII, toda opornik stranske zapore iz železa. Podala avstrijska Union-družlm za elektriko, Dunaj.	1- 3	
XVIIIK	1		1		Thom- sonov števec	Eno- merni lok	Dvo- vod	Kakor tip Vlil K, toda opornik stranske zapore iz železa. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	1	
XVIIIIIK	1	•	1	•	Thom- sonov števec	Eno- merni tok	Dvo- vod	Kakor tip VIII H K, toda opornik stranske zapore iz železa. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	1	
XIX	1		1		Berg- mannov števec	Eno-tnerni tok	Tro- vod	Števec nemira z navpičnimi vrtilnimi osmi. Cifrenica s skakajočimi številkami. Podal E. Bergmann, Berlin.	1	
XX	1		i		Blathy- števec	Izmenični tok	Dvo- vod	Kakor tip 1, za napetost, perijodno število in fazno premikanje bolje kompenzovan. Podali Ganz &• Co., Budimpešta.	1	Opuščen tip.
	Tip elektro- števca	dokončno	ii- ii i •	prenosen	! 1 g	0) e	Vrsta toka	Sestav voda	Oznamenilo	Uradna plombena zapora, 1 število plomb	jj	Opomba
	XXI	1 1		i		Blathyjev števec	Izmenični tok	Tro- vod	Kakor tip XX. Podali Ganz & Go., Budimpešta.	i	
	XXII	1		1		Thom- sonov števec	Izmeni fini tok	Dvo- vod	Kakor tip VIII, toda za izmenični tok. Podala Union-družba za elektriko, Berlin, podružnica Dunaj.	1-3	
	XXIIH	1		i	•	Thom- sonov števec	Izmenični tok	Dvo- vod	Kakor tip VIII H, toda za izmenični tok. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	1-3	
	XXIIK	1		i		Thom- sonov števec	Izmenični tok	Dvo- vod	Kakor tip Vlil K. toda za izmenični tok. Podala avstrijska Union-družba za elektriko. Dunaj.	1	
	XXIIIIK	1		i		Thom- sonov števec	Izmenični tok	Dvo- vod	Kakor tip VIII H K, toda za izmenični tok. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	1	..
	XXIII	1		i		Thom- sonov števec	Izmenični tok	Dvo- vod	Kakor tip Vlil. Sprednji stikalni opornik v stranski zapori baker. Podala družba za elektriko F. Singer i- Go., Dunaj.	2	
	XXIII a	1		i		Thom- sonov števec	Izmenični tok	Dvo- vod	Kakor tip Vlila. Podala družba za elektriko F. Singer & Go., Dunaj.	2	
	XXIII b	1		i		Thom- sonov števec	Izmenični tok	Dvo- voa	Kakor tip Vlil h. Podala družba za elektriko F. Singer & Go., Dunaj.	2	
	XXIV		i	i		Thom- sonov števec	Eno-merni tok	Tro- vod	Kakor tipXI, toda opornik stranske zapore iz železa. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	1—3	
	XXIV11		i	i		Thom- sonov števec	Eno- meini tol	Tro- vod	Kakor tip XIH, toda opornik stranske zapore iz železa. Podala avstrijska Union-družba za eleklriko, Dunaj.	i—a	
	XXIVK		i	i		Thom- sonov števec	Eno-merni tol	Tro- vod	Kakor lip X1K, toda opornik stranske zapore iz železa. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	i	
Tip elektro- števca	dokončno |	|	pu- en I !	S 1	1 neprenosen	o	Vrsta toka	Sestav vôda	( t znam e nil o	1 h ji	Opomba
XX1VHK		1	l		Thom- sonov števec	Eno- merni tok	Tro- vod	Kakor tip XI H K, toda opornik stranske zapore iz železa. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	i	
XXV	1		l		Hnm-melov števec (o. d. z. e.)	Eno- merni tok	Tro- vod	Motorni števec z oscilujočo armaturo. Podala Jordan & Treier, Dunaj.	2	
XXVI	1		l		Hum-melov števec (o. d. z. e.)	Izmenični tok	Dvo- vod	Kakor tip 1, s posebno kompenzacijo za fazno premikanje. Podala Jordan & Treier. Dunaj.	1	
XXVII		l	l		Thom- sonov števec	Vrtinčasti tok	Dvo-in tro-fazen	Dva števca, tip VIII, na skupni osi po Aronovem stiku. Podala družba za elektriko F. Singer A' Oo.. Dunaj.	2	
XXVI11		l	l		Aronov števec	Eno-merni tok	Peto- vod	Kakor tip XV!. Podal H. Aron, Dunaj.	1	
XXIX	1		l		Thom- sonov števec	Izmenični tok	Dvo- vod	Kakor tip XXII, toda opornik stranske zapore iz železa. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	1—3	
XXIX H	1		i	•	Thom- sonov števec	Izmenični tok	l)vo- vod	Kakor tip XXII H, toda opornik stranske zapore iz železa. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	1—3	
XXIX K	1		I		Thom- sonov števec	Izmenični tok	Dvo- vod	Kakor tip XXII K, toda opornik stranske zapore iz železa. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	1	
XXIX H K	1		i		Thom- sonov števec	Izmenični tok	Dvo- vod	Kakor tip XXIIII K, toda opornik stranske zapore iz železa. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	1	
XXX	1		i		Aronov števec	Eno- merni tok	Dvo- vod	Helais-števec. Podala obča avstrijska družba za elektriko, Dunaj.	2	I Se kakor nepre-! nosni elektroštevci V v bodoče ne pri-
XXXI	1		i		Aronov števec	Eno- memi tok	Trc- vod	Kakor tip XXX. Podala obča avstrijska družba za elektriko, Dunaj.	2	/puščajo več v po-iveritev meroskus-\nega urada.
Tip elektro- števca	Pr 8Č j	pu- en I i	I prenosen	I neprenosen	1	Vrsta toka	Sestav voda	Oznamenilo	Uradna plombena zapora, 1 število plomb	Jj	Opomba
XXXÏT	1	l	i i	•	Aronov števec	Izmenični tok	Dvo- vod	Kakor tip XVI Podal H. Aron, Dunaj.	i	
XXXIII					Aronov števec	Vrtinčasti tok	Tro- fazen	Kakor tip XIII. Podal H. Aron, Dunaj.	i	
XXXIV	1	i i	i	i	Aronov števec	Eno-merni tok	Tro- vod	Kakor tip 11. Podala ohča avstrijska družba za elektriko, Dunaj.		Se k akor nepre-nosen ne poverja več. (Prim. spredaj stoječe predpise oddelek V, t. 17,/.,
XXXV	1 1				0'Keen- anov števec	Eno- merni tok	Dvo- vod	Števec ampèrskih ur. Podala družba za elektriko F. Singer &■ Co., Dunaj.	i	
XXXVI			i i i i		Schu- ckertov (Raab) števec.	Izmenični tok	Dvo- vod	Kakor tip I z dvema poljema stranske zapore. Podala avstrijskaSchuckertova de lavnica, Dunaj.	2	*
XXXVII	—				Thom- sonov števec	Vrtinčasti tok	Tro- fazen	Dva števca, tip Vili, na skupni osi. Stik različen od števcev tipaXXVII. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	1	
XXXVII II K				-	Thom- sonov števec	Vrtinčasti tok	Tro- fazen	Dva števca, tip Vlil H K, na skupni osi. Stik različen od števcev tipa XXVII. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	1	
XXXVIII					Hum-melov števec (o d. z. e i	Eno- merni tok	Dvo- vod	Podala Jordan & Treier, Dunaj.		Opuščen tip.
XXXIX		i	i		Ilum- melov števec (Mona- kovo)	Eno- inerni tok	Dvo- vod	Motorni števec, kakor tip XI z drugačnim armaturnim povojem. Podal G. Hununel, Monakovo.	3	
xu	•	i	i		Thom- sonov števec	Izmenični tok	Tro- voil	Kakor tip XI. Opornik stranske zaporo železo, rabljen za izmenični tok. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	1—3	
XL H «		i	i		Thom- sonov števec	Izmenični tok	Tro- vod	Kakor tip XI11, toda opornik stransko opore železo, rabljen za izmenični tok. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	1-3	
(Slovenisch.)
110
Tip elektro- števca	dokončno	I	li- tt O s a >o	1 prenosen	1 neprenosen	1	Vrsta toka	Sestav voda	Oznamenil o	Uradna plombena zapora, 1 število plomb	\	Opomba
XL K		i	i		Thom- sonov števec	Izmenični tok	Tro- vod	Kakor tip XI K, toda opornik stranske opore železo, rabljen za izmet nični tok. Podala avstrijska Union-družba za elektriko, Dunaj.	i	
XL H K		i	i		Thom- sonov števec	Izmenični tok	Tro- vod	Kakor tip XI H K, toda opornik stranske opore železo, rabljen za izmenični tok. Podala avstrijska Union-družba za • elektriko, Dunaj.	i	
XL1		i	i		Hum-melov števec (Monako vo)	Eno-merni tok	Dvo- vod /	Kakor tip XXXIX. Podal G. Hummel, Monakovo. *	3	•