Leto IX. Številko «3. V UDtillonl. v sredo 23. fetrunrlo 19Z7. Ceno Din t Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemšl nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petH a 2-— Din. do 100 vrst 2 50 Din. večji Uiserati petit vrsta 4— Din; notice, poslano, izjave. Popust po dogovoru, laseratni davek posebej »Slovenski Njrflci« velja letno v Jugoslaviji 240— Din. za inozemstvo 420— Din reklame, preklid beseda 2.— Din. Upravništvo: K nafto va ulica štev* 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Borba za notranjega ministra Vsi poslanci pozvani, da prisostvujejo četrtkovi odločilni seji Narodne skupščine* — Strah pred tajnim glasovanjem. — Ne-edinost med radikalnimi poslanci« Poštnina plačana v gotovini* — Beograd, 22. februarja. Vsi poslanski klubi so odposlali danes svojim poslancem nujne pozive, naj se sigurno vrnejo v četrtek v Beograd, da prisostvujejo seji Narodne skUDščine, na kateri se bo razpravljalo o obtožbi notranjega ministra Bože Maksimovića. V političnih krogih vlada za četrtkovo sejo veliko zanimanje. Iz okolice notranjega ministra se doznava, da Boža Maksimović ne bo podal ostavke, kakor se je prvotno zatrjevalo, marveč bo ostal na svojeni mestu, češ da tudi doslej razni ministri v takem slučaju niso demisijonirali. Tudi radikali razun pašićevcev naglašajo, da demisije za nober>D ceno ne bi pripustili, ker bi se na tak način udomačila praksa, da bi pogubna stranka lahko ministra, ki ji ni povolji, odstranila s tem, da bi ga kraikomak) obtožila, Kljub temu je Še zelo dvomljivo, kakšen bo izid glasovanja. Zakon o ministrski odgovornosti namreč predpisuje tajno glasovanje. V opozicijonal-nih krogih se zato vzdržuj vest, da bo tudi del radikalnih poslancev glasoval za obtožnico, zlasti pašićevci. V radikalnem centrumu prevladuje struja, ki se zavzema za to, da bi se vprašanje notranjega ministra Maksimovića kot interna strankina zadeva rešilo že pred sejo Narodne skupščine v radikalnem klubu. Će pa bi v klubu samem ne prišlo do soglasne in povoljne rešitve, naj bi se radikalnim poslancem pustile proste roke. V poučenih krogih se zatrjuje, da bi se v tem slučaju nezadovoljni radikalni poslanci najbrž sploh ne udeležili odločilne seje. Klerikalci so ozlovoljeni, ker morajo vedno popuščati in kapitulirati. — Da se rehabilitirajo, zahtevajo odstavitev obeh slovenski! velikih županov. — Beograd, 22. februarja. V političnih krogih se mnogo komentirajo ponovne konference med dr. Korošcem, ministrskim predsednikom Uzunovi-ćem, notranjim ministrom Maksimovi-ćem in poljedelskim ministrom dr. Ku-lovcem. V poučenih krogih se zatrjuje, da je postalo razmerje med klerikalci m radikali zelo napeto, da pa si zaenkrat še obe strarici prizadevata, da stvar prikrijeta. Klerikalci so ogorčeni, ker radikali nočejo izpolniti danih obljub, zlasti pa še, ker so morali klerikalci doslej vedno kapitulirati ter podpirati ravno tisto, kar so prej sami pobijali. Da prikrijejo dosedanje neuspehe na celi črti, zahtevajo od radikalov, da jim izroče oblast v Sloveniji, da tako lahko vsaj pred svojimi volilci pokažejo svojo moč in nekaj, četudi v bistvu brezpomembnih uspehov. Klerikalci skušajo tokrat izrabiti zadrego radikalov spričo ostrih obtožb proti notranjemu ministru dr. Maksi-moviču. Radikalom ie mnogo na tem, da ne prodre akcija opozicije, ki bi zelo škodovala ugledu in poziciji radikalne stranke med narodom. Zato zahtevajo, da tudi klerikalci glasujejo za zaupnico Boži Maksimoviču. Klerikalci so, kakor se doznava Iz dobro poučenih radikalnih krogov, v principu na to sicer pristali, zahtevajo pa pri- flifl val zii in m Mraz, snežni zameti in viharji ob Jadranu. — hajajo tudi iz ostale Evrope in iz Amerike. Newyorku. merne koncesije, predvsem odstavitev obeh slovenskih velikih županov. Ce in v koliko bodo radikali na to pristali, doslej še ni znano, ker se še vedno vrše pogajanja. Radikali odgovarjajo na klerikalne zahteve s pretnjo, da prekinejo koa?ici o s klerikalci, kar bi pomenilo za SLS popoln polom. Klerikalci, ki so se v času svoje kratko-dobne koalicije z radikali na celi Črti kompromitirali, zlasti pa razgalili s svojim postopanjem v anketnem odboru in v pobijanju avtonomije ob'astnih samouprav, bi osfali v tem slučaju popolnoma izolirani. Zato vlada v radikalnih krogih prepričanje, da bodo klerikalci tudi tokrat opustili svote ultimativne zahteve in se zadovoljili s tem, da ostanejo še nadalje v vladi. V zvezi s tem so bili tudi včerajšnji sestanki med dr. Korošcem, ministrskim predsednikom Uzunovićem, poljedelskim ministrom dr. Kulovcem in notraniim ministrom Božo Maksimovi-Čem. Pogajanja se danes nadaljujejo, vendar pa rezultat teh razgovorov še ni znan Vsekakor pa vsa politična javnost z velikim zanimanjem pričakuje četrtkove seje Narodne skupščine, na kateri se bo razpravljalo o obtožbi ra-dlčevcev proti notranjemu ministru Boži Maksimoviču. Slične vesti pri-— Razdejanja v 8nlak» 22. februarja. Zadnje tri dni vlada v Primorju ostra zima. Temperatura je telo padla, ker je kazal dane? zjutraj top!->-mer 4 stopinje pod ničlo. V minuli noči je razsajala na zgornjem Jadranu strahovita burja. Glasom vesti iz Trsta vlada tudi tam c*stra zima in divja hud vihar, ki je zahtevaj 'udi že več človeških žrtev. Včeraj popoldne sta dve osebi padli v morje. Posebno hud vihar razsaja v tržaški luki. kjer je promet popolnoma ustavljen. Ob obali so napete vrvi, da morejo pasanti prekoračiti najnevarnejša mesta. Cetinje, 22. februarja. V vsej Črni gori le tri dni neprestano sneži. V mesto je zapadel že nad 1 m debel sneg. v okolici pa ga je že nad tri metre. V vaseh se pojavljajo številna krdela volkov, ki napadajo ljudi in živino. — Zagreb. 22. februarja. Seismografskl aparati na Griču so zabeležili včeraj ob 7.47 precej močan potresni sunek, kojega epicenter je oddaljen 105 km v severno-vzhodni smeri. Maksimum premikanja zemlje je bil ob 7.48 ter je znašal 70 mikronov. Potresni sunek se je ob 8.48 ponovil, vendar pa m* bil tako močan kakor prvi Budimpešta, 22. februarja. Od sobote dalje vlada v madžarski prestolici nenavadno hud mraz. Temperatura znaša 10 stopinj pod ničlo. Tako hudega mraza v letošnji zimi še ni bilo. Tudi z dežele poročajo o ostrem mrazu. Najnižja temperatura je v Debrecinu, kjer je padel termometer na 20 stopinj pod ničlo. V poljedelskih krogih povzroča mraz veliko vznemirjenje, ker obstoja bojazen, da bodo uničene zimske setve. Vznemirjenje se pojavlja tudi na sitnih borzah, kjer Je zavla- dala v prometu s poljskimi pridelki hause. Varšava, 22. februarja. Iz vseh pokrajin prihajajo vesti o nenavadno hudem mrazu, ki je zavladal zadnje dni. V Hovalanki je kazal včeraj toplomer 34 stopinj pod ničlo, v znanem podkarpatskem kopališču Zakopan y pa 25 stopinj pod ničlo. V Lublina vlnda že več dni sem mraz pod 20 stopinj Celzija. Ponekod, zlasti v goratih pokrajinah, je zapadel nanovo debel sneg. Promet jo mestoma ukinjen. — Newyork, 22. februarja. Iz vzhodnih dp?av Amerike poročajo o strahovitih snežnih zametih Brzina viharja znaša 80 km na uro. V Newyorku je tekom zadngih 20 ur zapadel debel sneg. 23 oseb ie zmrznilo. Promet je v vsej Ameriki zelo oviran. — Newyork, 22. februarja. «United Pre-sial» poroča, da je vsled snežnih žametov samo v nevyorš*ki luki smrtno ponesrečilo 12 oseb Škoda, povzročena po viharju, se ceni samo v newyoTški raki nad 3 milijone dolarjev. — Newyork, 22 februarja Tekom zadnjih 20 ut vladalo v Newyorku in ob vsej atlantski obali strahoviti snežni zameti. V Newyorku so se ponesrečile tri osebe. A. THOMAS PRIDE ZOPET V BEOGRAD — ženeva. 22. februarja. Ravnatelj mednarodnega urada za delo Albert Tho-mas Je odpotoval v spremstvu svojega kabinetnega šefa na Dunaj. Z Dunaja odpotuje preko Budimpešte v Beograd, kjer bo stopil v stik z merodajnimi krogi v svrho ratifikafje konvencij, ki so bile sprejete na mednarodnih konferencah dela. Kop.tulociin SLS pred centralizmom S kraljevsko uredbo od 18. februarja se ukinja finančna samostojnost oblasti. — Obenem se suspendira proračunska avtonomija vseh občin« — Novi davki pred durmi. Vlada je po daljših posvetovanjih NRS in SLS dne 18. februarja predložila kralju v podpis «Uredbo o oblastnih in sreskih proračunih*. Poleg raznih fraz. ki v normativne predpise pač ne spadajo, — da namreč bodi proračun jasen, pregleden in štedljiv, v razmerju z ekonomsko silo naroda itd., kar se pač lepega da želeti, a nič ne stane, — je finančni minister s to naredbo dobil vse proračunske pravice oblasti prav za prav v svoje roke. oblastnim skupščinam pa je ostala le še pravica predlaganja. Proračunski izdatki oblasti se dele po novi Uredbi v dvoje skupin: I.) v take. ki jih skupščina mora dati v proračun; če jih ne da, jih mesto nje vpiše finančni minister (izdatki na podlagi zakonskih predpisov, osebni in materijalni izdatki za oblastno skupščino, odbor in osobje, odplačila dolgov); in 2.) v take, ki jih oblastna skupščina sklene za czadovoljitev krajevnih, kulturnih in socijalnih potreb in ki so namenjeni podpiranju blagostanja ter kulturnega in ekonomskega napredka* (člen 9.). Dočrm si za prvo skupino, kjer je oblastna skupščina itak že *vezana po zakonih, pragmatikah in pogodbah, finančni minister prkJrži pravico, da pro. račun kar sam popravi z rdečim svinčnikom, si v členih 9. in 13. zadržuje pravo, da po lastnem prevdarku cenzurira tudi Izdatke druge skupine, lih briše kakor hoče, bodisi, da smatra, «da niso v skladu z ekonomsko močjo oblasti.« aH pa da ne »gredo paralelno z občjni cilji države in državne finančne politike.* m Za. to koncesijo centralizma pa si je SLS očividno izposlovala analogno koncesijo v členu 30. iste Uredbe, po katerem bo oblastni odbor razmotril in končno odobril vse občinske proračune, ako doklade ne presegajo 300 %. Če gredo preko 300 %. pojdejo proračun? v Beograd k finančnemu ministru. Pri mestih z nad 3milijonskim proračunom pa bosta odobravala proračun kar oba: oblastni odbor in finančni minister... Bravo SLS. daleč si nas dovedla! Občinski odbori se bodo zaman trudili, kajti čisto nava-den normalen proračun bo potoval po svetu in ga bo po parti- zanskih vidikih raztrgal oblastni odbor, pri velikih občinah pa še kak referent finančnega ministra. Kdo bo še imel veselje do dela v občinah? Popolnoma neumestno se današnji «Slovenec». ki o novi uredbi previdno molči, izgovarja na zakon o oblastnih in sreskih samoupravah od 26. aprila 1922. Ta zakon je precizen in kdor ga je proučil, dobro ve, da je strogo de-centralističen in da jamči oblastrm zlasti v finančnem pogledu več svobode nego so jo imeli bivši deželni zbori. A te svobode se ravno boji sedanja vlada in Uredba od 18. februarja spreminja ta zakon v centralističnem duhu. Kako so klerikalni in drugi ministri mogli podpisati Uredbo, ki nasprotuje zakonu? Pravica kontrole proračuna od strani finančnega ministra je v členu 76. zakona omejena na odobritev samostojnih oblastnih davščin (ki Jih sedaj nova uredba sploh izločuje) in na odobravanje doklad na direktne davke pre_ ko 50 %. Sicer pa se minister ne sme mešati v proračun. To se z novo centralistično uredbo bistveno spreminja. Ta uredba skoraj v vsakem členu navaja kaj novega, kar je proti zakonu in pomenja omejitev oblastne samouprave. Uvaja policijo v finančnem pogledu in povrh še ukinja finančno samostojnost okrajnih zastopov. To se bodo lepo zahvalili naši okrajni zasto-pi, če bo njilvova blagajna pri davčnem uradu in bodo, ako bodo hoteli kako stvar plačati, okrog nje izgubili več časa, kakor s stvarnimi posvetovanji. Skoro vsakotedenske atake SLS na avtonomijo občin, zdaj pa še okrajev in oblasti, se razvijajo v sistem. 2e branijo pristaši SLS ukinjenje proračunske avtonomije naših mest, ki ga je predložil posl. Smodej. češ: te občine nam itak niso sigurne! Sedaj bo SLS branila novo centralistično uredbo Po vsem je videti, da se je v celokupnem umeva-nju samouprav in političnih problemov zgodila pri SLS z vstopom v vlado globoka prememba. ki javnosti in pristašem doslej ni sporočena. Vse pa ka?e, da se SLS končno odločuje za polftfko centralizma, kakor jo je vodila v Avstriji. Posvetovanja radićevcev v Ljubljani — Ljubljana, 22. februarja. Danes dopoldne in popoldne se e^svetujejo radićevski člani oblastne skupščine o svoji taktiki na prvih skupščinskih sejah. Za klubskega predsednika je bil izvoljen inž. Franjo Zupančič, za tajnika pa Janko Bukovec. Klub bKS šteje pet članov. Na današnji seji je klub razpravljal tudi o odcepitvi Kastva od ljubljanske oblasti, ki jo zahtevajo hrvatski radtćevci. V Kastvu izvoljeni radičevec namerava v tem oziru do-kreniti akcijo, kakor jo je že najavil tudi Stepan Radič o priliki svojega včerajšnjega govora v Karlovcu. Radie napoveduje ofenzivo v Sloveniji — Zagreb, 22. februarja. Na povratku Iz Karlovca v Zagreb se ie Stepan Radić razgovarjal z novinarji o političnem položaju ter je med drugim izjavil: »Jaz ne morem verjeti, da bi sedanja vlada spravila proračun pod streho. G. Uzunovič se zelo moti, ako računa na to, da ga bomo mi pri proračunu kakorkoli podpirali. Mi ne bomo vodili opstrukcije, jasno pa je. da tudi ne moremo glasovati za proračun. Prepričan sem, da bo še pred sprejetjem proračuna izbruhnila vladna kriza ter da bomo doboli močno vlado široke koalcije. Sedanja vlada je preslaba. Po mojem mnenju se ^|pdo še pred L aprilom izvršile dalekosežne spremembe.« Kar se tiče obtožbe proti Maksimoviču je Radić mnenja, da bodo radičevce podpirale vse opozicijonalne stranke ter da bo Maksimović obsojen kljub odporu celokupnega radikalskega kluba. Za SLS je zagovarjanje Maksimovića skrajno riskantno. H koncu ie Radić napovedal veliko akcijo v Sloveniji, da paralelizlra Korošce vo akcijo: »Slovenije ne bom pustil več g. Puclju. Kakor smo napravili v Hrvatski, tako bomo napravili tudi v Sloveniji. Sli bomo od vasi do vasi in potem boste že videli.« . . Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5, I. nadstropje. — Telefon Štev. 34. Iz pestre ljubljanske kronike Zastavni Tone. ki se je na korajžo nekoliko okadil, je pozno snoči prilomastll v ntko stanovanje v Idilični In tihi Rožni dolini. Zavpil je nad gospodinjo: »Kje je Herminca?« »Je ni doma! Izginite!...« Tone ves razburjen: »Ce pride domov, bo konec vsega, konec moje službe, konec mojega in njenega življenja! Uh, uh!« Gospodinja se ga je ustrašila in nanj opozorila stražnika, ki ie pozneje Toneta povabil na policijo, kjer so ga pridržali in danes sodišču ovadili radi nevarne grožnje. Herminca sama je povedala, da odklanja Tonetovo ljubezen in da jo je Tone večkrat Že pretepal. Danes je Tone ves skesan in zbegan. Odkrito je pojasnil svoje srčne bolečine i dežurnemu uradniku: i »Gospod! Herminca ie bila moja zaročenka. Dvajset mesecev sva se ljubila. Sedaj se mi je izneverila. Drugega fanta si je poiskala. Postal sem ljubosumen. Za njo sem že veliko žrtvoval. A Še vedno jo močno ljubim...« Izkušeni uradnik ga je vprašal: »Ce jo ljubite, zakaj pa ste jo pretepali?« Tone ves plamteč: »Res jo ljubim, vroče in pošteno. Klofutal sem lo Iz ljubezni. Jezen sem bil, ko sem io šel iskat na stanovanje, pa se mi ie Herminca skrila. Zato sem dejal: Ce pride v moie roke. bo mojega in njenega življenja konec. Res ie tako!« Toneta so pridržali v zaporo. Pač zaradi nadalnjega življenja ... Vitka in zapeljiva Julka je služila pri nekem boljšem posestniku tam pod Šmarno goro. Videla ie, da ima njen gospodar Martin obilo bankovcev. Poželela je po lepih jurjih. Pred dnevi je Martinu izmaknila 1000-dinarski bankovec in se takoj odpravil? v belo Ljubljano, da tu preživi nekaj veselih uric predpusta. Nastanila se je v nekem manjšem hotelu. Prva njena skrb ie bila. da si je nabavila lep kostum, čedne nogavice, rokavice In druge malenkosti. Ker se je včeraj nekoliko dolgočasila, jc okoli 14. odšla na sodišče poslušat porotne razprave, ker je slišala, da se obravnavajo velike tatvine. Kakor ]e sama pozneje dejala, jo je mikalo, kako se Je treba pred sodniki zagovarjati radi tatvine. Prišla je do vhodnih vrat v porotno dvorano. Hotela je ravno vstopiti, ko jo je stražnik Polde Valentinčič pobaral: »Kdo ste? Kako je vaše ime?» Ju!ka je tiho odvrnila: «JuLka sem!...» «In kako se pišete?« ... «K.... c».,. «Julka. za vas ni porota! Boste šli raje z menoj tja na policijo.* Romati je torej morala v policijski zapor, preden je slišala premetenega Franceta Klavsa zaeovir... Zborovanje Centrale industrijskih korporaclj Referata o položaju industrije v Sloveniji. — Beograd. 22. februarja. Osrednja orga* nizacija juguslovenskih industrijskih korpo* racij je imela v nedeljo in včeraj v Bco* gradu svoje redno zborovanje. Nedeljska posvetovanja so bila internega značaja, vče* raj pa se je vršil javni zbor, kateremu je predsedoval gospod Bailoni in kateremu so prisostvovali zastopniki vseh ministrstev ter v imenu Narodne Odbrane general Nedić. Tajniki centrale gg. Curčin, Gregorič, Miličevič in Blašković so so podali lepa in pregledna stvarna poročila o položaju v raznih panogah naše industrije. Nato se je razvila živahna debata, ki je trajala ves dan. V imenu Slovenije je prvi govoril glav* ni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in in* dustrijo g. dr. Fran VVindischer, ki je v kratkem referatu očrtal splošne potrebe in zahteve slovenske industrije in se dotaknil tudi perečih vprašanj đemontaže in ino* zemskega kapitala. Za niim ie tajnik Zveze indu^trijcev g. inž. Milan Suklje poročal o položaju in o zahtevah posameznih indu* atrijskih strok Slovenije. Zborovanje je sprejelo obširne resolucije, ki bodo izroče« ne interesiranim ministrstvom. PRIBIČEVIĆ V KARLOVCU — Karlovac* 22. februarja. Danes je do* spel semkaj Svetozar Pribičević Na kolo« dvoru ga je sprejel minister n. r. dr. Edo Lukinić in zastopniki mestnega odbora SDS. Popoldne se vrši v mestni posvetovalnici seja oblastnih poslancev SDS za krajiško* primorsko blast, kjer ima SDS veČino. Ju* tri dopoldne se sestane oblastna skupščina v mestni posvetovalnici k prvi aeji. AVDIJENCA FINANČNEGA MINISTRA — Beograd, 22. februarja. Včeraj zvečer Je bil finančni minister dr. Bogdan Markovi? sprejet na dvor v daljši avdi-jenci. Finančni minister je poročal kralju o amandmanih, ki pridejo v finančni zakon ter o financiranju oblastnih samouprav. Pride! Pride! Veliki historični monumentalni film. od slavnega režiserja Fr. ZELNIKA. V glav* nih vlogah: Olga Čehova Hanni Weisse Otto Gebiihr Jakob Tiedtke Georg Aleksander Wilhelro Dieterle in ostala filmska elita. Elitni Kino Matica Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA Efekti: Investicijsko posojilo 0—87, Vojna škoda 334—336. ZadolZnice kranjske dež banke 20—22, Zastavni listi dež. bke. 20—22, Celjska posojilnica 193—197, Ljubljanska kreditna 150—150, Merkantilna, Kočevje, 99—100, Prastediona 925, Kreditni zavod 170-—180. Strojne tovarne 85 —0, Trbovlje 0—400. Vevče 120—0, Split 725—0. Stavbna družba 55—65, šešir 104. ZAGRKBSKA BORZA. Efekti. Ljubljanska kreditna 150— 153, Prastediona 930—935, Trboveljska 410 —415, Union paromlin 306—315, Vevče 132-50—135. Devize: Dunaj 801—804. Berlin 13.4895 — 13.5195, Budimpešta 994.50 — 997-50, Italija 24974—251.74. London 276— 276.80, Newyork 56.75—56.95, Pariz 223— 225, Praga 168.30—169 10, Curih 10.95— 10.97, Madrid 950.5—954.5. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.13. Pariz 20.35. London 25 22. Newyork 520, Milan 22.95, Praga 15.40. Dunaj 73.20. Trst: Beograd 40.10, London 110.875, Curih 439JO- ^915 1702 95 St«* * iSCOVENSICI NARODi dne 23. Februarja 1927. S**43. Ob otvoritvi oblastnih skupščin Jutri v sredo, se prvič sestane jo oblastne skupščine k prvemu zased*« nju. O tvar j a jo se pokrajinski pa ris« menti in prične se njih delo kot nekaj povsem novega* V Sloveniji se otvarjata oblastni skupščini ljubljanska in mariborska v okolnostih, ki s strankarsko-političnega stališča niso ugodne. V obeh imajo po« slanci, pripadajoči SLS, absolutno veči« no in posebna vladna odredba, ki v povsem nenavadni meri favorizira ve« črnsko stranko, da se pri konstituira* nju oblastnega odbora ni treba ozirati na proporc, je tej stranki zagotovila Še večjo veljavo, kakor ji gre po šte* vilu mandatov. Ali vendar nam ne pri* de na um, da bi delo in pomen novo se otvarjajočih oblastnih skupščin pre« motrivali samo s tega stališča. Z otvoritvijo oblastnih skupščin se uvršča v našo upravo popolnoma nov faktor. Pričenja se doba, lokalne samouprave, doba, v kateri bo pričelo prebivalstvo posameznih oblasti sodelovati na urejanju velike vrste javnih poslov. Kako bo uspevalo to sodelovanje, je danes še popolnoma negotovo, saj se Oblastne skuščine šele konstituirajo in nimajo po večini na razpolago še ni-kakih praktičnih vzgledov. Najbolj si moremo delo oblastnih skupščin predstavljati v onih pokrajinah, kjer so obstojali nekdaj deželni zbori, dočim je po drugod, osobito v Srbiji, institucija posebnih pokrajinskih predstavništev doslej neznana. Zato je pričakovati, da se . bodo prečanske pokrajine hitreje vži- S vele v stvar hi poprijele za delo, morda z večjo spretnostjo in večjo intenzivnostjo. Z oLvorilvijo oblastnih skupščin se pričenja realizirati važen del vidov-danske ustave, oni del. okrog katerega se je sukal nekdaj najsrditeljši boj med našimi političnimi strankami, borba med centralizmom in avtonomizmom. Centralistična zakonodaja kot okvir in na njeni osnovi samouprava posameznih okrožij oziroma pokra.in, to je bil rezultat teh izredno ljutih borb, ki so obvladovale prvo dobo naše skupne državne eksistence. Danes smo na pričefku preiskusa, kako bo praktično udejsrvovanje potrdilo to našo važno institucijo političnega življenja. Stranke so sedaj poklicane k delu, k podrobnemu delu, kjer ne gre toliko za lepe govore in taktične kombinacije pred in za kulisami, marveč za resno delo. kjer pokažejo politiki svojo strokovno spretnost in usposobljenost. Tu se demagogija in slične sposobnosti ne obnesejo, marveč povsem reelno delo. To nalogo m ore i o stranke izvršiti jako dobro. Priliko imajo, da zaposlijo vrsto dobrih strokovnjakov in javnih delavcev ter njihove energije koristno vporabijo v javni prid. Ako bodo svoj posel vršile v navedenem smislu, morajo oblastne skupščine pokazati dober efekt, kjer pa bo razvoj zahteval, morda korekture in izpopo'nila. S takimi občutki pozdravljamo otvoritev pokrajinskih ljudskih zbornic. Ljubljanska porota Uboj v Bohinjski Beli. france Klavs, ki seje včeraj zagovarjal adi velikega vloma v Zagorju, je bil obso* len na pet let težke ječe. Danes pa se za* jo var j a pred poroto 21Ietni pekovski po« noćnik Ivan Svetina z Bleda radi uboja. Lani 31. oktobra so napravili fantje iz Mlinegi izlet v Bohinjsko Belo. V Slami* it vi gostilni so zasedli omizje v posebni } sebi, le Ivan Svetina je odšel v večjo gostil* nisko sobo. kjer je začel kvartati s fanti b Bohinjske Bele. V posebni sobi so se fantje šalili in ubrali za «štefan» vina. Prišla sta k njim tudi domačina Tone Rogač in Franc šim* nič Veselje se je spremenilo kmalu v pre* pir in pretep, katerega se je udeležil tudi Svetina. Ta je Šimnica trikrat sunil z no* žem, da se je nesrečnež zgrudil in kmalu izd.hnil. Svetina se mora zato zagovarjati radi uboja. Senatu predseduje podpredsednik dežel* nega sod. i ca Peter Keršič, votanta sta svet* pik Anton Avsec in sodnik Rajko Leder* nas, državni pravdnik dr. Robert Ogoreuta, obtožencev zagovornik dr. Milan Subie. Obtoženec je pravi gorenjski tip. sred* nje velik, čvrst in čokat fant, ki nastopa inirno in ne napravlja slabega vtisa. Obtož* nlco posluša pazljivo, nepremično sedeč na svojem mestu. Po prečitani obtožnici opozori predjed* nik porotnike na načrt Slanovčeve gostilne, ki je s kredo narisan na steni, da si po« rotniki lažje ustvarijo jasno sliko, kje se je vršil pretep. Predsednik obtožencu: «Ali se čutite kri* ▼ega?* Obtoženec: «Ne, nisem zakrivil niČesarN Predsednik: «Kako je bdo?» Obtoženec: »Spravili so me na Belo, pa nisem rad Šel, ker je Jože Stibil siten, kadar je pijan, meče klobuke v zrak in vpije. Šli smo gledat škodo, ki jo je voda napravila.*> Predsednik: «Kdaj ste prišli k Slanov* eu?» Obtoženec: »Popoldne okoli dveh.* Predsednik: «AIi ste Simnica kaj vi* deli?* Obtoženec: «Saj ga tedaj Se poznal ni« tem. Fantje iz Bele so bili že notri.* Predsednik: «Ali je med fanti iz Mline« ga m onimi iz Bohinjske Bele nasprotstvo?» Obtoženec: «Da, veliko sovraštvo!* Predsednik: «Kako je bilo potem?* Obtoženec; «Stirje smo kvartali. Ob še« stih nekako sem začul hrušč Iz gostilniške sobe.* Predsednik: «AIi vam ni nekdo šimnica pokazal ?» Obtoženec: «Da, nekdo iz moje družbe je dejal: Ta je pa tisti pretepač.* Karol Slanovic, gostilničar na Bohinjski Beli, izpove, da je res med fanti iz Mlinega in onimi iz Bohinjske Bele sovraštvo, ker to morali enkrat Mlinci pred Bohinjci teči. libiti Šimnic je bil siten fant in mu je zato celo svojo gostilno prepovedal. Priča po* trdi, da je res obdolženec padel, a ga ni nihče udaril, ker mu je najbrže spodletelo. Ko se je dvignil, je odšel v posebno sobo, kjer sta Se nekaj ruvala umorjeni Simnic in Franc Mandeljc. — Naenkrat je Šimnic stegnil obe roki in pade) vznak. Mlinski fant Miha Piber izpove, da je stal blizu Šimnica in bi bil moral videti, rt bi Šimnica napadel Svetina z nožem. Bil pa je preveč razburjen in ne more ničesar gotovega povedati, ker se ne spominja. Predsednik: »In potem? Kako je bilo?« Obtoženec: »Videl sem skozi priprta vrata živ klopČič v posebni sobi; vsi fantje iz Bohinjske Bele so bili le v oni sobi. Ker so šli drusri, sem šel tudi jaz. Med vrati me je naenkrat nekdo z nekim trdim predmetom udaril po glavi. Padel 6em « Predsednik: »Pa pravijo, da vam je spodletelo?« Obtoženec: »Ne, padel sem. zlezel v posebno sobo po vseh Štirih med drenjajotimi se fanti. Videl sem naenkrat tam blizu vral Simnica v krvi na tle^.« Predsednik: »Ali mislite, da ga je morda zaklal kateri iz Bohinjske Bele?« Obtoženec: »Da, najbrže-, saj ©o bili zgo-vorjeni. da nas bodo napadli. Pač je kak Bohinjec hotel kakega našega fanta, pa se je zmotil, saj se je pri petrolejki v gostilni zeio sin bo videlo.« Predsednik: »Kako, da so tudi druge priče rekle, da ste imeli nož.< Obtoženec: »To ni res. noža nisem imel pač pa Cedro v žepu, drusresa pa nič. Pipa se je evetila, ker je bila nova. Predsednik: »Torej vstrajate pri tem, da Sfa vi niste?« Obtoženec: >Da, nisem ga!« Obtoženec vztraja tudi nadalje pri tem. da ni povzročil Simnicove smrti, in zatrjuje, da sploh ni imel noža pri sebi. Predsednik preide nato k zaslišanju prič. Tudi ostale priče ne morejo povedati ničesar gotovega; njiVove iznovedbe so za obtoženca deloma ugodne, deloma ga obremenjujejo Par prič je potrdilo, da je imel Svetina pri sebi nož. Razprava ob 13.30 Se ni končana. Brezdušna kampanja proti naši rivijeri Italijanske turistovske agenture zlorab« ljajo potres v Hercegovini za blazno kam* panjo proti naši rivijeri in tujskemu pro* metu. Uspelo jim je preko Dunaja lansirati tudi v angleške listi najstrahovitejse fanta* zije, ki predstavljajo katastrofo v Hercego* vini in Dalmaciji za strašneišo in obsežnej* šo kakor v Mcssmi ali na Japonskem. Tako nasedafo in objavljajo velike •Times«, da se je de) Popopcga polja s hišami vred pogreznil v zemljo in vodo, da v Mo* starju umirajo neštete žrtve pod ruševina* mi in zdravniki prihajajo v letalih na po« moč. «Daily Telcgraph* in »Manchestcr Guardian* poročata o večstomilijonski ško» di in 600 mrtvih. Prebivalci Dalmacije da so bili primorani pred ogromnimi morskimi Ladislav Vladvka: Roman. — Zdi se ml. da nimaš daleč do Prage. Kdo ti brani oditi, kadar te je volia. Sklenila je roke In zopet je opisala i njimi krog okrog sebe. — Kaj pa tole? Mar lahko pustim ta dekletce samo? Vedno je tu nekaj, nikoli ne pridem iz malenkosti in vsakdanjih skrbi, ves dan imam dela čez glavo in tako niti ne opazim kdaj nastane večer. Pa se ozreš okrog in vidiš, da nisi ničesar napravil. Opazila je njegov nasmeh in se zamislila. — Pripovedujem ti o teh neumnostih, ki te gotovo ne zanimaio. — Tega nisem trdil, toda zdi se mi, da si se zelo spremenila. Naenkrat si postala tako marljiva. — Le smej se. toda glupo je baš to. da pride delavnost sama oo sebi, ne da bi si le baš želel. Ne morem se iz-nebiti težkega suma, o kasačem sem že govorila Karlu. — Kdt> ie to? Moj mož, drugače blagorodni gospod Horalek, družabnik tvrdke Hora in drug. Veš kaj. zdi se mL da si nekam pozabil na me. — Oprostite, milostiva gosoa, samo na gospoda soproga. Zdaj pa ta sum, ako dovolite. — Tak. mislim si. da ie zgradil to hišo nalašč za to. da bi me imel dobro pod kliučem. — Saj imate sosede, — Gospoda Horo, prosim. In njegovo častitljivo gospodinjo. Se tega je manjkalo tu! Ako bi vedela, kakšen je, bi nikoli ne dovolila zidati tu hišo. — Kaj ti je storil ta nesramnež? Na videz sra poznam. — Nič. v tem posledu bi še šlo. Pač pa je priliznjen in potuhnjen. Ne morem reči. da bi bil vsiljiv, ne. je povsem korekten. Drugače mi ie pa neznosen. Zoprn je. Kadar govori z menoj kakor s kakim mehkužnim dekletcem, bi mu najraje privezala prtič okrog vratu, da bi se ne oonesnažil. — Sat bi mu tudi pristoial. A nje-KGva gospodinja? — Baba. kapitalna baba. Poleg tega je še gluha ko noč. To me iezi. kadar igram. valovi pobegniti v notranjost države. — «Daily Newa» še dostavlja* da so itevilni angleški turisti žurno ispustili Dalmacijo. «Daily Chronicle* piše o delovanja razboj* nikov med ruševinami in o aettetih mrličih. «Dailly Maib» končno navaja, da je mrtvih najmanj 600, a par sto ameriških in angleških turistov je menda odneslo življenje. Pljačke as območju potresa so prisilile beo* gradsko vlado, da je odposlala velike voja* ške oddelke. Škoda iznaša samo v enem delu Hercegovine 230.000 funtov šterlingov. Številni okraji so pod snegom, na stotine ljudi, ki so bežali pred potresom, je umrlo radi mraza in naporov. Glad preti vsemu prebivalstvu... Da povečajo vtis brezdušnih fantazij, objavljajo posamezni listi tudi slike Sara* jeva in drugih krajev, ki jih imajo še izza atentata 1914. * Italijanske agenture so torej tudi tokrat z vsem elanom opravile svoj posel. In sicer tako dobro, da so spravile v zmedo ne le nemški in angleški tisk, marveč tudi posa* mezne beogradske liste. Lahko je pojmiti, koliko Škode lahko takšna brezdušna kam* panja povzroči našemu Primorju ravno zdaj pred sezono turistovskega prometa. In mi smo v svoji neelastičnosti nroti vsej gonji pasivni. Edino potniški urad v Splitu je poslal avstrijskim in nemškim uradom obi* čajen demanti Prosveta Repertoar Narodnega gledališča DRAMA: Torek, 22.: Zaprto. Sreda. 23.: Zaprto. Četrtek. 24.: Bolji človek. Premijera. Proslava 25Ietnice književnega delovanja M. Begovica. C. * Petek. 25.: Pahljača lady Windennere. D. Sobota, 26.: Zaprto Nedelja, 27.: Danes bomo tiči. Ljudska predstava po znižanih cena. Izv. OPERA: Torek, 22.: Ple*» v maskah. B. Sreda. 23.: Sevilski brivec Gostuje ga. Ve- sel-Pola. D Četrtek, 24.: Zaprto. Petek. 25.: Zaprto. .Sobota, 26.: Prodana nevesta. E. Nedelja, 17.: ob 15. Grofica Marica. Ljudska predstava po znižanih ceniah. Izv. Begovićeva dela Kakor smo že javili, proslavi ljubljanska drama v če*rtek, 24. t. m. 251etnieo literarnega delovanja hrvatskega pisatelja Milana Begovića. Begovič spada med najmarkantnej-še pojave hrvatske modeme. Zadnjih 25 let srečujemo njegovo fme v hrvatskih in srbskih revijab, v pori listkih časopisov, na gledaliških lepakih itd. Piše pe»mf, novele, drame, prevaja francoske, nemške, italijanske avtorje, urejuje književne revije, dopimije o naši literaturi in gledališču inozemskim časopisom. Bejoviceva glavna dramska dela so: »Mvr-rha«, drama v treh dejanjih; »Venus Vie- trix<. komedija v enem dejanju; »Gospa Wa-letvska«, drama v stihih v petih dejanjih; »Stana«, drama v treh dejanjih; »Male komedije«, sedem enodejank; >Svrrtbeni let«, drama v treh dejanjih: »Božji Človek«, drama v treh dejanjih; >Pu«#olov pred vratic, tragikomedija v devetfh <*llkah. B<*govič pravkar do-vršuje svoje najnovejše dramsko delo z naslovom: »Amemkanska jahta v splitski luki«. Velik del Besrovićevih del je preveden na češko, poljsko, itali:an#*ko. angleško, nemško, rusko madjarsko. Njecove drame so bile uprizorjene na v?eh odrih Jugoslavije, dalje v Petrograd«u (WalewRka), Pragi, Brnu. — >Božjega Človeka« bodo igrali Se to sezono v New-Yorku. »Pustolova prsd vrati« pa marca meseca t. 1. na Dunaju. Avtor, ki prispe danes v Ljubljano bo premijeri svoje drame na našem odru osebno prisostvoval. Gostovanje ge. Tinke Vesel-Pelle v ljubljanski operi. V sredo, 23. t. m. eostuje v naši operi odlična koloraturna pevka ga. Tinka Vesel-Polla, članica zasrrebške opere, ki je ie v prejšnjih sezonah večkrat gostovala v Ljubljani in to vselej s izrednim uspehom. Je izvrstna koloraturna pevka Iti ji daje ravno vloga Roslne vso odliko pokazati ves blesk in tehniško izvežbnnost svojega glasu. Predstava se vrši za red D. Kapelnik f,orrrj Ma*a*lč. Pozna ga vsak obiskovalec ljubljanske opere, saj je delovni v naši operi polni dve sezoni in to z jako lepimi uspehi. Bil je izredno muzikalen in temperamenten rliriffent. ki je prav umetniško dirigiral ve? na§ih opernih premiier kakor tudi del starejše oneme literature. Kapelnik Matačič je odšel iz Ljubljane k beograjski operi, kjer nadaljuje svoje delo z največjo vnemo. Ves svoj prosti čas pa posveča akademskemu pevskemu druStvu >Obilič«, ki se je povzdignil pod njegovim vodpfvom na Jako ugledno umetniško viji- no ter je danes eden najboljših pa tudi najštevilnejših zborov. Z »Obilicam« pride Matačič zopet v Ljubljani, kjer dirigira njegov koncert v petek, dne 26. L a v Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični kni-garni. Anketa • slovenski glasbi. V zagrebškem tedniku »Narodno djelo« je izšel dne 6. t. m. ii peresa On vsa (psevdonim) uničujoč članek o slovenski glasbi. Uredništvo »Zborov« je razpisalo o ten izvajanjih anketo in je naprosilo slovenske glasbenike, skladatelje in kritike, da zavzamejo svoje stališče. Odgovori bodo natisnjeni v prihodnji književni prilogi »Zborov«. Ntko Bartulovič. upravnik splitskega gledališča, je upokojen, za njegovega namestnika pa je imenovan dosedanji dramaturg dr. Mirko Korolija. Sport Sankaške tekme na Pohorju. V nedeljo ao se vršile na Pohorju prve sankaške tekme za prvenstvo Pohorja, ki jih je organiziral i. SSK Maribor. Vreme je biki idealno zimsko, saoinec izredno ugoden. V zgodnjih jutranjih urah je sicer pritisnil hud mraz (— 17 C), vendar je žareče solnce do opoldneva ozračje malo segrelo. Tekma sama je potekla v najlepšem redu, brez vsakega incidenta ali nezgode, pa tudi organizacija prireditve je bila brezhibna. Start je bil točno opoldne, prijavilo pa se je okoli 50 tekmovalcev, dam in gospodov. Najboljše rezultate so dosegli: med gospodi, posamezno Hubert Dolinšek (Ruše) 8:54; med damami, posamezno ga. GajSekova (Maribor- 10:36; med dam-kimi pari Starčeva in Krošljeva (Maribor) 16:18, med mešanimi pari Kukovec in ftoštarič (Maribor) 9:45, med moškimi pari 2gur in Kovačič (Maribor) 11:26.3. Da je prireditev potekla brezhibno, gre zahvala tudi vojaški oblasti, ki je dala na razpolago oddelek vojaštva in telefonski materijah Češkoslovaška — Italija 2 : 2. Včeraj smo na kratko poročali, da je končala meddržavna nogometna tekma Češkoslovaška — Italija, ki se je vršila v nedeljo v Milanu, neodločeno v razmerju 2:2. Italijani so za borbo nastopali precej samozavestno in po svoji zmagi nad Švico v razmerju 5:1, so se smatrali za sigurne favorite. Prišlo pa je drugače kol so pričakovali. Cehi so pred vedi i v prvem polčasu krasno igro, katefi Italijani niso bili kos, in so lakoj v začetku dosegli prvi gol, ki pa ga sodnik Braun radi offsida ni priznal. V 19. minuti je Puč zabil vodilni gol. dočim je za Atalijo v 30. minut izenačil Libonatti. Cehi so nato izvedli par rarantnih napadov in v 40. minuti je Silny drugič zabil v mrežo Italijanov. Rezultat2 : 1. V drugem polčasu so pričeli Italijani, podžgani od temperamentne publike, z vehementni m i napadi, ki pa so se razbili ob sijajni obrambni igri Cehov. Šele v 24. minuti se jim je posrečilo Izenačiti. Gol je zabil Balomieri. Tekmi je prisostvovalo nad 35.000 gledalcev, sodil pa ie mimo in preudarno Du-najčan Braun, dasi je imel radi fanatične publike zelo težko stališče. — Udeleženci smuSke skakalne tekme v Mojstrani, ki se vrsi v nedeljo 27. t. m. ima* jo pravico do polovične vožnje ter prejme* jo tozadevna potrdila pri saveznem blagajniku v Mojstrani, Hotel Triglav, od 1. do 2. popoldne in od 5. do 6. zvečer. Vsakdo mora kupiti direktno karto in se z isto vrača. V Mojstrani bo posloval v čakalnici kolodvora stanovanjski od*ek. Prenočišč je dovolj, vendar naj se javijo vsaj vsi oni, ki žele imeti kurjeno sobo, hotelu Rabič že naprej z dopisnico ali brzojavko. Sobe bo mogoče dobiti v Mojstrani le z nakaznico stanovanjskega odseka. Po možnosti naj zato vsakdo javi s katerim vlakom se pri* pelje v Mojstrano. V Ljubljani sprejema prijave za sobe tudi *Putnik». kjer lahko vsakdo že tekom tedna kupi karto za so« boto. Izletniki, ki bodo prisostvovali le kot gledalci, se pripeljejo lahko z jutranjim vlakom ter £redo od kolodvora naravnost k skakalnici. Tekma prične ob pol 11.. tako da bodo lahko prisostvovali celi tekmi. — Za smuško skakalno tekmo za držav* nc prvenstvo je zadnji rok prijav do petka 25. t. m. opoldne. Tekmovalci, ki se prija* vi jo naknadno, morajo plačati dvojno pri* javnino. Snega je v Mojstrani dovolj; sita* kalnica je v izbornem stanju ter bo od so* bote dalje za trening zaprta. — J2SS. — Sonja Hennie svetovna prvakinja v umetnem drsanju. V Oslu so se v nedeljo vršila damska tekmovanja v umetnem dr* sanju za svetovno prvenstvo. Proti vsake* mu pričakovanju je zmagala mlada Nor* vežanka Sonja Hennie nad dosedanjo pet* kratno svetovno prvakinjo Dunajčanko Ja* TOsz*Szabo. Dunajski listi pripisujejo zmago kskaincmu patrijotizmu norveških sodnikov, ki so imeli v žiriji večino. Avstrijski za« stopoik dr. Muller je takoj po razglasitvi rezultatov vložil protest. šBeležnica KOLEDAR. Danes: Torek, 22. februarja 1927; katoličani: Stol Sv. Petra; pravoslavni: 9. februarja, Nikifor. Jutri: Sreda, 23. febuarja 1927; katoličani: Peter D.; pravoslavni: 10. febuarja, Na-ralastlje. Današnje prireditve. Gledališča: Drama: Zaprto. — Opera: >Ples v maskah.« Kinematografi: Matica: »Ukročeni markiz;. — Dvor: > S ve ta gora«. — Ideal: iLiubljavna kletka«. Predavanja: Ob 20. v knjižnici za dvorski okraj Alojzij Potočnik: >Dvorski okraj v starih časih.« Dežnrne lekarne. Danes: Ramor. Miklošičeva c; Trnkoczkv, Mestni trg Jutri: Botune, Rimska c; Levstik. Kosijo va c. Solnce zaide danes ob 17.37, vzide jutri ob 6.50 in zaide ob 17.38. Mesec vzide nocoj ob 23.47, zaide jutri ob 0.51, in vzide ponoči ob 0436 (zadnji krajec). Ponižna vprašanja V Zagrebu se hudo prerekajo kat o* liki in star okat oliki. Ali kakor je to običajno, ne gre za staro vero in star denar, marveč za čisto nove komedije. V glasilu «Starokatoliku» stavlja n. pr. urednik Donkovič naslednja vprašanja zagrebškim jezuitom: «Zakaj je bil iz Zagreba premeščen pater Ilija Gavrić, vaš glavni kričač in misijonar proti hrvatskim starokatolh kom in oženjenim svečenikom? Kje se zdaj nahaja? Ali je še živ, ali pa je res bil zastrupljen? Ako je zastrupljen, kdo ga je zastrupit? Ako je živ, zakaj prepričujejo onesrečeno Dragico Be* kicevo, da je umrl in da naj opusti za* htevo po alimentih?... In kje se zdaj nahaja pater Ersin?* Če bi kak slovenski list priobčil feljton z namigavanjem na srednjeve* ške razmere po kloštrih, bi zagrmele prižnice in spovednice. Kakšen bo od* mev na Hrvatskem, bomo šele videli. Šah Šahovski turnir v Newyorku V nedeljo je bilo igrano prvo kolo med« narodnega šahovskega turnirja, pri katerem sta se srečala oba slovanska mojstra dr. Aljehin in dr. Milan Vidmar. Partija je vzbudila med udeleženci turnirja takoj spo* četka veliko zanimanje. Otvorjcna je bila Z damskim gambitom in je trajala skoraj nepretrgoma 5 ur. Oba mojstra sta poka* zala veliko spretnost In napela vse 6ile, da si pridobita čimveč šans za končno zrna« go. Do odločitve ni prišlo, dasi je trajala napeta igra pet ur. Po 45. potezah se je končala igra s komplicirano pozicijo, v ka« teri je težko oceniti šanse obeh mojstrov. Capablanca je igral s Spielmannom. Tudi ta "igro je bila otvorjcna z damskim gam* bitom. Oba mojstra sta igrala skrajno pre* vidno. Igra se je končala po 30 potezah z remijem. Marchall se je v svoji partiji proti Niem* eoviču poslužil francoske obrambe. Kmalu je prevzel inicijativo in začel nasprotnika energično napadati. Po 45. potezi je bila igra prekinjena, in sicer v poziciji, ki je za Marchalla znatno ugodnejša. 2e iz prvih spopadov med svetovnimi šahovskimi mojstri je razvidno, da prinese turnir zelo zanimive partiie in da bo njegov športni nivo na izredni višini. Včeraj so igrali v drugem kolu. Nogavice „KLJUČ najbolfše.,na]{rpcžnejšc. zato najcenejše. — Svojčas si igrala krasno na klavir. — Igrala, igrala., toda ne tegnem se vaditi. Zdaj igram radio. Cuj. Jarko, včasih jejo dobro. Počakaj, pokažem ti. Odhitela le v jedilnico in kmalu je prirtnila pred seboj nekaj podobnega čajni mizici na kavčugastih koleščkih. Od zgornje deske Je odskočila sobna antena, pod odprtimi vratci sta se pojavila dva velika in dva manjša gumba. Stopil je bliže in si ogledal originalni radio - aoarat. Ta čas ie Mila Ho-ralkova pogledala na program. — Tu je takoj London, toda opoldne se ne sliSi dobro. AH hočeS Pariz? Koncert Gavinovega orkestra? Ni čakala odgovora. Njeni nežni rečici sta objeli gumbe. Nista iih držali dolgo. Kmalu so zadoneli po sobi akordi godalnega orkestra. Aparat je bilo treba samo še malo popraviti. — Imam tudi super, toda samo od 200 do 700. Ta je do 2000. poglej, tu notri se Drivija oscilator. Dobef aparat je, flora mi ga ie podaril za Božič. Iz Amerike ga je pripeljal. Oddajna postaja je igrala dokaj močno in Mila ie morala slabiti valove s rmtPnrinaMfcfforn Molče sta poslušala godbo, ki ju je polagoma omamljala. 2ivci in mišice so se prebujale, nekaj nemirno sladkega se je prelivalo s krvjo po rokah in nogah. Mila Horalkova je oritrkavala s koncem čeveljčka po tleh. a Kova-fik se je zalotil, kako tolče s prsti po mizi. Naenkrat je stala Mila pred Kova-fikom. — Moram. Objel jo je nežno okrog pasu In ona mu je položila roko na ramo. V Parizu so začeli novo melodijo in sicer foxtro! Ritem godbe se je polastil obeh in ju vedno boli zbliževat. Potem je nekaj burnih taktov spojilo obe mladi telesi, ki se nista več ločili. Prvi koraki in figure so bile plahe. Spominjale so ju na prejšnje čase. Njune noge so se dotikale, kri je valovila po žilah in polagoma ju je mamila sladka opojnost prebujene ljubezni. Godba je bila sicer nežna, a vendar tako silno, da je razvnemala niuno kri. Telo je nehote sledilo živahnemu ritmu. Kovafikove roke so se utrdile in noge so vedno bolj iskale nienih nog. Mila je bila vsa omamliena. Lahno se ie zibala v njegovem objemu in uiti za hip ni pomislila, da se igra z ognjem. Orkester je nehal ijrrati in Horalkova je sedla s Kovafikom v fotelj. Nista si gledala v oči. marveč sta zrla skozi okno na zeleno polje. Spregovorila je s tihim glasom: — Jarko, veruješ - li v prijateljstvo med moškim in žensko? Odgovoril je Šele čez nekaj časa. — Da ti povem po pravici, ne verujem, toda mogoče ie tudi to. — Na primer? — Saj ni treba hoditi daleč. Midva. Bil sem tvoj učitelj, dasi pet let starejši. Zaupanja, s katerim si me sprejela, nisem mogel zlorabiti. Poznaš me. Ko si dorasla, je prišla lansko spomlad pravočasno tvoja možitev. Jaz sem bil znan z Manico. pred dvema letoma sem jo prvič videl. Vedela si za najino razmerje in včasih si me rada zbadala. — Cista resnica. — Na tvoji svatbi sem bil živ dokaz nezmiselnosti tvojih študij. — Ironično si mi želel obilo uspeha pri nadal.inih študijah, kar je povzročilo polom. — Družba je bila že malo razjarjena in je sprejela moje besede kot slab k**t*c Toda da ne raideva predaleč. 0866 60 tev 43 SLOVENSKI NAROD* dne 23. februmrj« 1927. Stran 3. Dnevne vesti. K Ljubljeni, dne 22. februarja 1927. Usoda treh mladenk Mis Jugoslavia odpotovala v Berlin. — Ponesrečen izgon lepe Francozinje iz Beograda. - Tragična usoda mlade Zagrebčanke. — Akcija za postavitev spomenika kralja Petru Osvoboditelju. Uprava ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev in ratnikov je prevzela inicijativo za postavitev spomenika kralju Petro Osvoboditelju v Ljubljani. Spomenik naj bi bil dostojen izraz hvaležnosti in priznanja zaslug blagopokojnega kralja za naše osvo-bojenje in ujedinjenje. Akcija za postavitev spomenika je v polnem teku. Te dni razpošilja uprava ljubljanskega pododbora gospodarskim podjetjem, raznim ustanovam in premožnejšim zasebnikom v Sloveniji prošnje, naj ji priskočijo pri tej ;eiki nalogi na pomoč s prostovoljnimi prispevki. Postavitev spomenika, s katerim naj se Slovenija na dostojen način oddolži največje.nu borcu za osvobojenje podjarmljenih slovanskih narodov in ki naj bo poznim rodovom dokaz, da smo znali tudi Slovenci ceniti delo za našo lepšo bodočnost, je in mora biti zadeva nas vseh. Ker je pa združena akcija z velikimi gmotnimi žrtvami, bi bilo želeti, da se odzovejo prošnjam pripravljalnega odbora brez izjeme vsi oni krogi, na katere se odbor pismeno ali potom svojih zastopnikov obrne. — Konferenca drogeristov v Novem Sadu. V nedeljo se je vršila v Novem Sadu konferenca drogeristov, na kateri se je razpravljalo o važnih stanovskih zadevah. Večina delegatov se je izrazila proti borbi med drogeristl in apotekarji. Soglasno je bil sprejet sklep, da se pokrene energična akcija v svrho organiziranja drogeristov v celi drŽavi. — Propaganda za Jadran. Ministri onih resorov, ki so zainteresirani na tujskem prometu, se bodo te dni na posebnem sestanku posvetovali o propagandi za naše Primorje. Prometni minister je v tern poglede že odobril nekatere odredbe, ki bodo pospeševale tujski promet. Trgovinsko ministrstvo bo organiziralo turistovske razstave v vseh večjih evropskih mestih, zlasti v Nemčiji, Avstriji, Češkoslovaški, Poljski in v skandinavskih državah. Zunanje ministrstvo podpre to akcijo preko naših konzulatov v inozemstvu. — Redukcija prometnih uradnikov. Ker bodo nekateri oddelki prometnega ministrstva in generalne direkcije Železnic v kratkem odpravljeni, je bila imenovana posebna komisija, ki ima nalogo izvesti redukcijo uradništva teh oddelkov. Redukcija zadene deloma tudi uradništvo železniških direkcij. — Seja oprave ljubljanskega podobora Udruženja rezervnih oficirjev in ratnikov. Snoči se je vršila seja uprave ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev, na kateri se je nanovo konstituirala uprava. Za predsednika je bil ponovno soglasno izvoljen dosedanji predsednik ing. Ladislav B e v c za I. podpredsednika dr. Janko 2 i r o v n i k, za H. podpredsednika Milan S t r I e k a r, za celjskega podpredsednika pa predsednik celjske sekcije dr. Leopold Vičar. Tajnik je ostal ing. Ciril Pire blagajnik Aleksander Kuharic, gospodar pa France A h č i n. Dosedanje funkcije uprave so se spremenile samo v toliko, da ie prevzel mesto zapisnikarja Janko J a r e c mesto knjigovodje pa dosedanji zapisnikar Ivo B u r g e r. Uprava je sprejela na snočni seji tudi več novih članov, katerih število je s tem narastlo na 1005. — Mesto strokovnega učitelja za strojno kovaštvo ie raspisano na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Prošnje se vlagajo do 10. marca pri ravnaieljstvu Tehniške srednje šole v Ljubllanl. — Nepotrebno kolkovanje. Številni delodajalci in tudi delojemalci kolkujejo svoje vloge na Okrožni urad za zavarovanje delavcev al! na Osrednji urad. To ni potrebno, kajti po § 189. zakona o zavarovanju delavcev so vse vloge oproščene taks vseh vrst. — Poročil se je dne 21. febr. t Lv župni cerkvi v Celfj g. sodnik Ivan Stefancio-sa iz Dol. Lendave z gdč učiteljico Fino Majzelj iz Česi ribe pri Dol. Lendavi. Čestitamo! — Čtalnlca v Gradcu si je za leto 1927 Izvolila naslednji odbor: predsednik Vrho-vac Vladimir, polkovnik v p.; podpredsednik Jevtič Dušan, kend. med.; tajnik VerbiČ Rajko. konz uradnik; blagajnik Hren Franc, kroj. mojster: knjižničar Majer Josip, uradnik. — Za siromaš.ie delavske družine, ki so trpele po jesensk? poplavi, je poslala Slov. Narodna Podporna lednota v Chlcagu večjo vsote denarja Zadružni banki v LJubljani, Aleksandrova cesta, da jo razdeli med potrebne. Prizadrte delavske druHne naj pismeno sport-če svoje naslove na Zadružno banko v Ljubljani, Aleksandrova c. 5. Dobro je, če prilože potrdilo županstva O istonito-sti svojih nav*db — Radodarnost poljedelskega ministra. V mariborski oblasti so razsajale lani Živinske kužne bolezni, ki so povročile kmetom veliko Škodo. Mnogo živine je poginilo in gmotni položaj kmetov, ki je že itak težak, se Je še poslabšal. Novi poljedelski minister dr. Kulovec se je spomnil težko prizadetih kmetov in iim priskočil na pomoč s podporo, ki znaša — reci in piši 30.000 Din. V koliko bo s to radodarnostio kmetom pomagano, si lahko mislimo — Občni zbor ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa se vrši v petek, 4 marca ob 16 pop .IJne v zborovalnici mestnega masjiMrita v Ljubljani. K temu občnemu zbaru so vabljeni vsi člani ljubljanskega oblastnega odbora in delegati zunanjih društev cele Slovenije. Z ozirom na velik pomen nrgan}73cije Rdečega križa In kolosalni razvoj izza zadnjega časa. hode to zborovanj* vele/animivo io pričakujemo poinošievilne udeležbe. 193/a — Dva zaslužna učHetia zbolela. Znani prvoboritelj za interese našega učiteljstva g Janko Le ban leži že več dni v bolnici usmiljenih bratov v KandijI. Zbolel je tik pred 72. letom svojega rojstva. — V Krškem je pa zbolel upokojeni ravnatelj meščanske šole g. Ivan Lapajne. Želimo obema odličnima prosvetnima delavcema, da čim prej okrevata. — Novinarski dom v Zagrebu. Zagrebška sekcija JNU je v nedeljo imela svoj redni občni zbor. Izvoljena ie v glavnem dosedanja uprava, ki ji predseduje dr. Mi-livoi Dežman (direktor »Obzora«, »Jutarnjega lista« in »Večera«), podpredsednik pa je g. Toni Schlegel (direktor »Novosti« in »Morgenblatta«). Zanimivi so izkazi odbora za zgraditev Novinarskega doma v Zagrebu. Doslej je v to svrho zasiguran en milijon dinarjev, k čemur bo v kratkem prirastlc še 500.000 Din in se z graditvijo Novinarskega doma prične že letos. S tem bo Zagreb pridobil novo moderno, reprezentativno palačo, novinarske obitelji pa lepo, udobno tn varno zatočišče. — Obsodba velikih defravdantov. Včeraj popoldne je bila v Zagrebu zaključena obsežna razprava proti defravdantom. ki so v računovodstvu zagrebške delegacije finančnega ministrstva izvršili velike prevare in poneverbe, o čemer se je pred meseci mnogo pisalo. Obsojeni so: Gori-čan na pet let, Krznarič na tri in Benič na dve leti težke ječe. Nadalje plača Oori-čan 600.000 Din odškodnine, solidarno s Krznaričem 109.450 Din in solidarno s Krz-naričem in Beničem 75.000 Din. Krznarič in Benič pa soidarno plačata 15.575 Din. — Granata raztrgala očeta in sina. Pod Ratitovcem na Gorenjskem se ie pretekle dni dogodila težka nesreča, ki le zahtevala dvoje človeških življenj. Kočar Josip Gart-ner in njegov sin Gašper iz Torka sta odšla v četrtek opoldne v gozd pod Ratito-vec sekat drva. Ker se do večera nista vrnila domov. Je odšel posestnik Josip Kopač v smeri za njima. Naše! ju je mrtva. Oče In sin sta ležala vsa razmesarjena v snegu. Orožniki, ki so odšli drugo jutro na kraj nesreče, so ugotovili, da je oba Gart-nerla raztrgala ročna granata, ki sta jo našla v gozdu. Ker sta z granato neprevidno ravnala, je eksplodirala in ju ubila. Kdo je granato pustil v gozdu, ni znano, sodi pa se, da je italijanskega izvora. Tragična smrt obeh Gartnerjev ie vzbudila v tamošnji okolici splošno sočutje. — Samomor. V gozdu nedaleč od Šent-peterskt graščine pod Smarjetno goro so našli v ponedeljek dopoldne mrtvega trgovskega pomočnika Srečka Pavlina iz Krania. Poleg njega je ležal samokres, s katerim si je nesrečni mladenič prestrelil prsa. Kaj je gnalo mladega in simpatičnega mladeniča v smrt, ni znano, ve se samo, da se le pred dnevi spri s svojim gospodarjem in odšel, ne da bi kdo vedel kam. — Nogaviee, vezenine in žepne robce ku pite najceneje v trgovini Osvald Dobeic. Ljubljana. Pred škofijo 15 in Sv. Jakoba trs 9. 40 L - KONPRFS MARMIOV - velika maskerada Sokola L na :s Taboru 26. februarja :: Iz Ljubljane —U Ljubljanska oblastna skupščina se bo sestala, kakor smo že poročali, jutri zjutraj v zborovalnici mestnega magistrata Ker je v zborovalnici prostora le za 48 občinskih svetnikov, oblastnih poslancev pa je 53. bodo danes postavili v dvorano še pet provizoričnih sedežev z mizicami- Predsedniško mesto bo zavzel kot najstarejšf poslanec g. Gostinčar, na njegovi lev* bosta za predsedniško mizo oba tajnika, na desni pa veliki župan in njegov tajnik. Mizo na levi strani prezidija bodo okupirali skupščinski stenograii (profesorji: Dolenc Gruden in dr. A. Robida); mizo na desn* strani pa novinarji. Na galerijo bo pripuščenih le 60 oseb. Tozadevne vstopnice je veliki Župan fzročil vsem trem klubom, da jih razdele. Brez vstopnice ne bo mogel nihče na galerijo. —Ij Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da se je danes na gremijalnl šoli zaključil prvi semester z razdelitvijo spričeval. Učni gospodarji naj od vajencev, ki obiskujejo Šolo, zahtevajo spričevala na vpogled. — Načelstvo* —I] Pogreb pokojnega davčnega nad-upravitelja v pokoju Ignacija Mahorčiča bo danes 22. t. m. ob štirih popoldne (ne ob eni) iz državne bolnice k Sv. Križu. —lj Gospodarsko In izobraževalno društvo za dvorski okraj. Danes ob osmih zvečer bo predaval g. Al. Potočnik: Dvorski Okraj v starih Časih. Lokal: društvena knjižnica na Rimski cesti. Vstop prost. — Izobraževalni odsek. —lj Pravljice za deco. Ga. SkerU-Med-vedova pripoveduje jutri v sredo ob 5..V Narodnom donu vesele doživljaje dveh hudomušnež^v Maicsa in Morica. To Busch-ovo snov je \t nemščine prevel pred kratkim preminuli grmn. ravnatelj Amat ŠkerU. Opozarjamo na to pripovedovanje vse starše —lj Predavanje v Pravnika. Društvo »Pravnik« opozarja na predavanje: »Pripombe k osnutku nrvega avtorskega zakona«, ki bo v sredo, dne 23 t. m. ob 6. pop na sodišču c<"»ba št 79. Predaval bo gosp. univ prof dr Stinko Lapajne in sicer »O vsebini avtorskih pravic«. Na predavanje so vabljeni vsi. ki ce za to snov zanimajo —lj Zsdnja plesna vaja J. N. A. D »Jadran« pred venčko.n se vrši danes. 22 t. m. v Napr dlj domu (Arena). Venček se bo vršil 4 marca. — Odbor. 2W-n -41 Plesal red »Grafike« na pustno soboto v »Kazini« bo zadovoljil mlade in stare plesalce. Muzika Dravske divizijske oblasti. Dostojne maske dobrodošle. Vstopnina 15 dinarjev. —II Ceskoslovenska obec v Ljubljani. Valnu hromada v sobotu 26. t tn. o osmč v restauraci Ljubljanski dvor — mistnost čislo 5. — Dostavte se všlchni. 200n —lj Za kongres narodov — v soboto 26. t. m. na Taboru se prijavljajo vsak dan nove skupine. Vstopnice v predprodaji v Tiskovni zadrugi, za sokolsko Članstvo po 15 Din, na dan prireditve splošno po 20 Din. Damski pokroviteljski komite se zbere v soboto ob 8.15 v glavni dvorani pred odrom. Prijave za lože v društveni pisarni. —U R«z*rajač. Po Masarvkovt cesti Je snoči silno razgrajal neki France, doma tam od Borovnice. Popival Je ves dan po ljubljanskih gostilnah, a prod večeru se je hotel odpeljati z vlakom domov. Po cesti je kričal na korajžo. a se je končno zvrnil v jarek. Odpeli i li so ga z veliko težavo v arest. Danes je 1 akt, nično in skesano dejal dežurnemu uradniku: «Ne vem, kaj sem delal.» Da bo dobro pTemiŠIoevaJ o pred-pustnem veselju, so mu na policiji dali 24 ur zapora. —U Samotno*. Polet gostilne «Nov1 svet» na Gosposvetski cesti ima malo prodajalno Karel Fuchs, samec in star 63 let Za prodajalno ima malo stanovanje. Njegova postrežnica Antomja Tavčar Je včeraj zjutraj opazila, d9 »t stanovanje zaprto tn da gospodarja nI v prodajami. Okoli poldneva ie bita o tem obveščena policija, ki je odposlala komisijo Ta Je vdrla v stanovanje in našla Fuchsa mrtvega. Sedel je na stolu, okoli vratu je imel močno vrv, ki je bila privezana na zidni žebelj. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu Vzrok samomora ni znan. —lj Sovražnik advokatov. Zadnji čas je opažati, da se množe slučaji, ko neznan Človek uničuje imovino odvetnikov, odnosno razbija napisne table in okna od* vetnikov. Pred dnevi smo že javili, da je neznanec razbil napisne table dvema odvetnikoma. Nocoj Je neznan zlikovce razbil veliko šipo odvetniške pisarne dr. Fet-ticha v Dalmatinovi ulici. —tj Lastnik suknje naj se javi! Na Jesenicah je bil pred dnevi aretiran prebrisan tat srkenj Jože Guzelj. Kakor Je sedaj ugotovljeno, je Guzelj v neki kavarni v Ljubljani natakarici zastavil lepo, dobro ohranjeno, temmnoslvo suknjo, vredno 1000 dinarjev. Suknja je bila najbrže ukra-dena na kaki predptrstni veselici, ker so dobili v njenih žepih še konfete. —Ij Pogrešana, Trgovec na Poljanski cesti Ferdo Ferenz je naznanil, da že od nedelje 20. t. m. pogrešajo služkinjo Anico Ahčin, doma iz Laverce. Odšla je brez vsakega razloga in obvestila. Pred odhodom je še izjavila gospodični Josipini Spitzer: »V ponedeljek bodete že izvedeli, kaj je z menoj.« Ni izključeno, da je izvršila samomor. —li Drobna policijska kronika. V policijske zapore so bile včeraj pripeljane tri osebe. Tone radi nevarne grožnje, Maks radi poneverbe zaupanega mu denarja in Julka radi tatvine 1000 Din. Prijavljena Je goljufija 125 Din, tatvina premoga in tatvina delavske knjižice. Neki mlad gospod je ovaden radi nedostojnega vedenja na ulici. Neka gostilničarka v Šiški je ovadena radi prekoračenja policijske ure. Čudno je, da je bil prijavljen to pot le en sam slučaj prestopka cestnopoliciiskega reda. Vabimo na «PLES V SLOVAN-SKH NOŠAH» vse one, ki imajo narodno nošo in ki niso dobili posebnega vabila! — Odbor. Iz Maribora —m Veliko zanimanje za zasedanje oblastne skupščine. Za zasedanje oblastne skupščine, ki prične jutri dopoldne v porotni dvorani okrožnega sodišča, vlada v vseh krogih veliko zanimanje. Žal pa je prostor v dvorani tako omejen, da bo za občinstvo le malo prostora. Da se prepreči naval, je veliko županstvo odredilo, da se izdajo posebne vstopnice. Brez vstopnic dostop k sejni dvorani oblastne skupščine ne bo dovoljen. K seji bo pripuščenih kvečjemu 50 ljudi. Bilo bi pa vsekakor želeti, da se seje oblastne skupščine prene-so kam drugam, kjer bi imelo občinstvo dostop v večjem številu. —m ¥ cerkvi zblaznela. Včeraj dopoldne je v frančiškanski cerkvi neka omo-žena ženska nenadoma zblaznela. Sredi cerkve je začela na ves glas pridigati In pozivati ljudi k molitvi. Poklicati so morali stražnika, ki Jo je odstranil iz cerkve ter pozval rešilni oddelek, da je nesrečno žensko odpeljal domov. Gre bržkone za versko blaznost Taki slučaji so se tekom zadnjega leta že večkrat dogodili In bi bilo za to umestno, da bi se oblasti zanje zanimale. —m Porotno zasedanje v Maribora prične 7. marca. Doslej so razpisani samo štiri slučaji in sicer: za dne 7. marca: Ru-pert Doki, ubol. in Tihomir Miloševič, poneverba; za dne 8. marca: Franc Perš, tatvina In umor, ter dne 9. marca: Anton Krcmut in Magdalena Vuzem. tatvina. —m Nesreča pri drsanja. V nedeljo se je ponesrečM pri drsanju na Treh ribnikih 181etni Franc Kukovec Padel Je tako nesrečno, da si je pretresel možgane ter mu je počila lobanja. Prepeljali so ga v bolnico. —m Prosta stanovanja. Pri mariborskem stanovanjskem sodišču ie razpisanih pet prostih stanovanj. Interesenti naj si stanovanja ogledajo in vlože prošnje za dodelitev najkasneje do četrtka opoldne pri stanovanjskem sodišču aa Stotnikovem trgu. • — Četudi še bolehna po preizkušnji Španske, se je gdč. Stefica Vidačićeva končno odpravila v Berlin, kamor so jo zadnji teden neusmiljeno citirali Fanametovi telegrami. Zagrebški in beograjski listi so že v nedeljo poro* dali. da je Stefica odjadrala iz Zagreba v soboto zvečer, v resnici pa je od po* tovala Sele sinoči ob 8.45. Se vedno je slabega zdravja. Toda slava je mamljiva in često premaga nele telesne slabosti, marveč tudi srčne in duševne težave. Poljakinja Aniela Bogucka, vrstnica in obenem konku« rentinja Stefice Vidačićeve, je v Ber* linu že teden dni. Splošno je opažati, da je prvotno navdušeno zanimanje za celotni Famu metov konkurs že precej poplahnilo. Ljudstvo ima pač vselej prav: navdu* šijo ga novosti s tam?tamom in rekla* mo. a končno želi videti pozitivne re« zultate. Po prevratu je neki višji častnik dovede! s seboj iz Francije v Beograd nežno bitje, imenu Margarita Divald. Nastanila sta se v Sarajevski ulici, kjer je Margerita s finim okusom uredila stanovanje, začela voditi vzorno gospodinjstvo in si pridobila simpatije vsega sosedstva. Prva leta je harmonija med obema bila popolna. V lanskem decembru pa so se naenkrat začela pojavljati nesoglasja, ki so končno dobila svoj epilog na polici i. Ravno na pravoslavni božič je častnik zapustil svojo ljubico. Margarita pa je nadalje ostala v stanovanju in Živela mirno, skromno življenje z dohodki, ki jih je prejemala od svojih sorodnikov v Parizu. Hotela je še to zimo preživeti v Beogradu, na pomlad pa se vrniti domov, k svojim. Toda človeška zloba ne pozna obzirnosti. Policija je začela dobivati anonimne denuncijacije, da se mlada Francozinja bavi z nedovoljenimi posli. Tako se je zgodilo, da sta se te dni zgla-sila pri Margarin* dva detektiva, jo odvedla na policijsko ravnateljstvo in cd- Gc-spodonftio Ustanovni občni zbor Obrtne banke Kakor smo že včeraj poročali, se je vrši! v nedeljo v dvorani beogradske borze izredno dobro obiskani ustanovni občni zbor delničarjev Obrtne banke. Zborovanje je otvoril predsednik ustanovnega zbora Milan S t o j a n o v i ć z oduševljenim nagovorom, v katerem je ugotovil, da so delegati deponirali 256.181 delnic s pravico do 24.810 glasov. Vseh delegatov ie bilo 2000. Na dnevnem redu so bile najprej vo-vitve predsednika in dveh podpredsednikov. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Milan S t o j a n o v i č, za podpred-nika pa Milan Ramuščak iz Zagreba in Engelbert Franchetti Iz Ljubljane. Predsednik je nato prečital poročilo ustanovnega odbora, iz katerega je razvidno, da je bilo vpisanih namesto prvotno piedvidenih 112.500 delnic do 226.218. Vpisovanja se je udeležilo 9132 delničarjev. Tćko je bila vpisana vsa osnovna glavnica v znesku 75 milijonov dinarjev ali bolje tečeno, privatni delničarji so vpisali 226 tisoč delnic, torej nekaj nad 45 milijonov dinarjev, ostala glavnica pa odpade na državo. Nato je bil izpremenjen člen 8. bančnih pravil, ki se glasi: Osnovna bančna glavnica znaša 75 milijonov dinarjev in je razdeljena na 375.000 delnic po 200 dinarjev nominalne vrednosti. Država plača 40% bančnega kapitala, v smislu člena 1. odstavek g) zakona o Obrtni banki. Ostalih 60% vplačajo zasebniki najkasneje do konca leta 1930. in sicer v enakih mesečnih ali Četrtletnih obrokih, kakor določi uprava Delnice se lahko tiskajo po 1, 10 50, 100 In 1000 komadov obenem. Sledile so volitve upravnega in nadzorstvenega odbora ter poslovnega odbora glavne podružnice v Zagrebu. Glasov Je bilo 22-006. Z absolutno večino je bila izvoljena sledeča uprava: Milan Stojanovič, Voja Janković, Mihajlo Stojadinovič, Života Lazarevič, Albert First, Krsta Dinovič, Stojan Veljkovič, Vlado Vapič, Jakob Shn-janovič, vsi iz Beograda, dalje Milan Ramuščak iz Zagreba, Pavel Vič iz Vinkov-cev, Nikpja BabiČ iz Prijedora, Dušan Maric iz Sarajeva, Slavko Lozančič iz Kikin-de, Milan Avramovič iz Novega Sada, En-gelbert Franchetti Iz Ljubljane, Arandjel Stankovič iz Skoplja, Dušan Žrvojinovič iz Požarevca, Ljubislav Vujovlč iz Kragu-jevca in Drago Petrovič iz Ćuprije. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Dušan Stojadinovič iz Kruševca in Tasa Genič iz Beograda. Nato je tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani f. dr. Ivan Pless prečital resolucijo, v kateri se naroča upravnemu odboru, da ustanovi takoj podi užnici v Ljubljani in v Sarajevu ter ekspoziture v Splitu, Skoplja in Novem Sadu. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Tako dobi podružnico Obrtne banke tudi Ljubljana, kar Je za slovenske obrtnike velikega pomena. —g Komisija ta premet t laaaentram. V trgovinskem ministrstvu Je bili te ioi ostavljena reorganizacija centrale za promet s Inozemstvom. Namesto centrale je bila tod po kratkem zaslišanju b komisari-jatu železniške policije z nalogom, da se Francozinja s prvim vlakom odpravi v Francijo. Dočim je Margarita že vdana v svojo usodo čakala na odhod vlaka, se je pri komisarijatu zglasil vojni ataše francoskega poslaništva. Zah:eval je podrobne informacije. Telefonirali so na vse strani, dokler se ni izkazalo, da je bila cela zadeva o Margariti — podlo obrekovanje. Margarita ostane torej še nadalje v BeogradjL Ali kakor pravi, najkasneje marca za vedno zapusti našo državo, na katero jo zdaj ne vežejo ravno najlepši spomini, in se vrne k svojim v Pariz. Zagrebški sodnik, ki pretresa slabo vest potepenih bitij, ie te dni obravnaval žalostna moralna poglavja z izredno lepo izgonašico. To je Angela Deako-va. Danes šteje 19 let, izkušeni pa ima za 30. Kajti padla je že v nežni dekliški dobi. Ko je štela 16 let, je bila že dobra znanka policije In sodišča. Navzlic temu se je vanjo zaljubil 20-Ieten obrtnik in jo poročil. Moral pa je kmalu po poroki k vojakom, a Angela i? krenila nazaj na pot zablod. Ko je mladi mož dal slovo vojaški puški in doznal za grehe svoje žene. se ie poslovil tudi od nje. In odtlej je Angela neprestana nadloga varnostnih oblasti. — Kdaj ste bili prvič sojeni? — 1933. Bila sem še devojka. Imam tri sodne in osem policijskih kazni, — Kolikrat ste bili v bolnici? — Trikrat Po par dni. — Zdaj vas toži državni pravdnfk, da ste se zadnje čase v Zagrebu in okolici potepali, pijančevali in... — Nisem imela zaslužka. Do novega leta sem pomagala zidarjem, nato sem ostala brez vsega. — Pa ste izgnani iz Zagreba. Mlada izgubljenka ne odgovarja, temveč molče posluša obsodbo na mesec dni zapora. In šlo bo tako dalje v njenem življenju. imenovana komisija, v kateri so načelnik oddelka za splošno trgovino dr. Steinmetz, inspektor tega oddelka dr. Pertoi, Sef računo-vod. Ste* 43 To in ono Zadnja pot velikega pevca Pogreb Trajana Grosavesca. Dunaj se je v soboto z globokim sočutjem poslovil od Trajana Grosavesca, nesrečne žrtve zmedene ženske. Deset-tisoči U udi so tvorili špalir po vseh ulicah ,kjer se je pomikal sprevod od kapele splošne bolnice do državne opere. Zasedena so bila tudi vsa okna in močni oddelki policije so komaj vzdržali red. Grosavesca je na mrtvaškem odru v kapeli splošne bolnice kropila ogromna množica ljudstva. Nagromadilo se je toliko vencev in šopkov, da je bil ves prostor okrog katafalka prenatrpan s cvetjem in zelenjem. V soboto ob 4. popoldne je bila krsta blagoslovljena. Že dve uri poprej je bilo okrog kapele zbranih na tisoče ljudi. Točno ob 4. je prispel rumunski poslanik Mitilineu in se takoj podal v spremstvu legacijske-?a svetnika dr. Sturdza v kapelo. 2a-iobno ceremonijo v kapeli sta opravila rumunski pravoslavni župnik Ivan Mi-tariu in srbsko-stni koral. V mrtvaški voz je bilo vpreženih 6 parov vrancev. Na čelu sprevoda so stopali Člani nogometnega kluba Rapid, za vozom pa sorodniki, rum unska kolonija .operni zbor in ogromna množica odlične dunajske družbe. Samo s po- močjo policije se je sprevod lahko premikal med gostim špalirjem, ki je segal do srede ulice. Okrog 6. je sprevod dospel do ope-re, ki je bila obkoljena z ogromno množico ljudstva. Arkad« in prostor pred opero je očistila policija. Ko je mrtvaški voz dospel do kandelabrov pred opero, je generalni ravnatelj Schneider-han stopil odkrite glave s Številnim spremstvom pred krsto in izrekel poslednje slovo* proslavljajoč pokojnika kot umetnika in plemenitega moža. Duhovniki so poslednjič blagoslovili krsto, nakar se je mrtvaški voz pomikal proti kolodvoru, ljudje pa so se razhajali z molčečo tugo. Le najožji sorodniki so prisostvovali in vagoni ran ju. Trajan Grosavescu bo v domačem kraju Lugošu pokopan s krežjimi častmi. Že na kolodvoru v Temešvaru ga sprejmejo rumunska pevska društva ter vsi solisti bukareške opere. Spremljali ga bodo v Lugos. ki je že od dneva smrti odet v črno. Pri pogrebu bodo sodelovali predstavniki vseh civilnih in vojaških oblasti, šolska mladina, društva umetnikov in vsa rumunska elita. Pogrebno slavnost pa bo opravil banatski škof. 100 rabinov pred sodiščem Poljski javnosti se obeta redka sen* zacija. V kratkem se bo namreč vršil v Varšavi senzacijonalen proces, pri katerem bo sedelo na zatožni klopi 100 rabinov. Ker so rabini obenem tudi dus ševni voditelji židovskega prebivalstva in ker se Židje preko njih uvejavljajo v političnem življenju, bo ta proces vplival tudi na stališče, ki ga zavzema židovska manjšina napram poljski državi. Pred leti je zapustil trgovec Kom* stein v Lodzu na Poljskem svojo ženo in odpotoval v Švico, kjer je kmalu obogatel. Hotel se je ločiti od žene, ne da bi se vrnil na Poljsko. Taka ločitev je pri Židih mogoča samo tedaj, ako podpiše tožbo 100 rabinov. Kornstein je posetil nekega dne vrhovnega rabina v Švici dr. Hohla in mu izjavil, da je njegova žena duševno bolna. Z njim sta prišli tudi dve priči, ki sta njegovo izjavo potrdili. Hohl je dal Kornsteinu pismenu izjavo, da ne ugovarja razpo* roki. Na temelju tega dokumenta je poslal Kornstein 99 poljskim rabinom prošnjo, naj podpišejo njegovo tožbo na ločitev zakona. Poljski rabini so njegovi želji ustregli. Pred dvema ted* noma je bila Kornsteinova o ločitvi uradno obveščena. Odšla je k odvetni* ku, ki je izročil zadevo državnemu pravdništvu in tako se bo moralo vseh 100 rabinov zagovarjati pred sodiščem. Zanimiva statistika Češkoslovaški drž. statistični urad je zbral in objavil zanimive podatke o sodiščih, obsojencih in jetnikih za leto 1925. To je prva statistika te vrste, ki se nanaša na vso Češkoslovaško. Obsega podatke o delovanju okraj., okrož. in višjih deželnih sodišč, vrhovnega sodišča, državnih pravdništev ter vseh jetnišnic. Celokupno število pred okrajnimi kazenskimi sodišči sojenih oseb je znašalo leta 1925 v ceH državi 39.827, od katerih je bilo 10.149 popolnoma oproščenih, 29.678 brezpogojno in 10.238 pogojno obsojenih. Okrožna sodišča so imela 90.872 kazenskih slučajev. Od teh je prišlo v razpravo 74.181 in sicer pred poroto 666, pred kazenskim senatom 16 tisoč 981, pred sodnikom pa 14.292. V preiskovalnih zaporih Češke. Moravske in šlezije so sedele 2003 osebe, od teh 1661 moških in 342 žensk. V sodnih zaporih je bilo 3844 oseb, od teh 3277 moških in 577 žensk, v moških kaznilnicah je bilo koncem leta 2715 kaznjencev, v ženski kaznilnici pa 215 žensk. Levinja kot ljubica O skoro neverjetnem dogodku poročajo francoski listi. V malem mestecu Chateau Mailant se mudi skromen cirkus, čegar glavno senzacijo tvori mlada levinja. V soboto ponoči je levinja, ki sta jo bržčas mučila glad in mraz, natihoma ušla iz svoje kletke in se skozi le napol zaprto okno splazila v magacin bližnje trgovine. Tam se je okrepčala z vsem, kar ji je prijalo, nato šla v trgovino, prebrskala in premetala vse križem in se potem, ker ni znala najbrž več nazaj, po stopnicah povzpela v prvo nadstropje, ne da bi jo kdo slišal. In zopet je našla vrata, ki so bila le priprta in skozi katera je puhtelo prijetno toplo; levinja je prišla v sobo, v kateri je spal mlad trgovski pomočnik. Dečko, ki je morda ravno sanjal o svojem dekletu, je naenkrat čutil ob se- bi toplo telo. Lahko si predstavljamo njegovo razočaranje in njegov strah, ko se je (prebudil in mesto ljubke deklice spoznal v svoji družici levinjo, ki jo je ravno prejšnji dan občudoval v cirkusu, ki pa si je gotovo nt želel za ljubico. V smrtnem strahu se Je skril nazaj pod odejo in nepremično preždel par ur ob levinji, ki pa se je ponašala izredno »dostojno« in na topli postelji očividno sladko zadremala. Šele proti jutru je bilo fantovega pekla konec ko so prišli uslužbenci, ki so celo noč stikali za begunko, in ga rešili nevarne družice, Japonska pevka Jovita Fuentes v Pragi Znana japonska pevka Jovita Fuentes je prispela v nedeljo zvečer iz Vra-tislave v Prago, kjer so jo zelo prisrčno sprejeli. Kljub svoji mladosti (stara je šele 22 let) je dosegla že lepe uspehe in zaslovela povsod, kjer je nastopila. Jovita je bila rojena na Filipinskih otokih in zato tvorijo filipinske narodne pesmi tudi najljubšo točko pevkinih koncertnih programov. Umetniško karijero je začela Jovita Fuentes v Milanu, kjer je nastopila v naslovnih vlogah raznih italijanskih in drugih oper. Nekaj časa je bila angažirana na japonski cesarski operi v Tokiju. Kritika je njen zvočni glas in umetniško visoko stoječo igro zelo hvalila. Odlikovala se je zlasti kot Madame Butterflv in v operi Bohe-me. Iz Tokija je odpotovala na turnejo po Evropi, ki jo je dovedla zdaj v Prago. Na sporedu njenega koncerta so arije iz Madame Butterflv in Boheme ter japonske filipinske narodne pesmi. Na Češkoslovaškem Jovita Fuentes ne ostane dolgo. Nastopi samo še v Brnu, potem bo pa nadaljevala svojo turnejo po Evropi. Ustavi se tudi na otoku Malti, jeseni pa odpotuje v Ameriko. Pevka ima s seboj dragoceno garderobo in krasen kimono. V Bremnu se je seznanila z neko bogato Američanko, ki ji je ponudila za kimono 1000 dolarjev. Toda pevka je njeno ponudbo odklonila. Kmalu nato je kimono pogrešila in ko je upravitelj hotela, v katerem je stanovala, uvedel preiskavo, se je izkazalo, da je dala Američanka kimono ukrasti. Američanka je morala dragoceno oblačilo vrniti in prositi Japonko odpuščanja. Sven Hedin o politiki Sven Hedin, o katerem so inozemski listi nedavno poročali, da namerava poleteti z dr. Ecknerjem v zrakoplovu v vzhodno Azijo, da preišče neznane kraje, je odgovoril na vprašanje nekega angleškega novinarja, kaj je s to ekspedicijo, da zrakoplova sploh še niso pričeli graditi. Sven Hedin je prepričan, da bo mogoče s pomočjo zrakoplova uspešno raziskovati neznane pokrajine. Ekspedicije, pri katerih so morali učenjaki hoditi peš ali pa si pomagati s konji, odnosno velblodi. so po njegovem mnenju že zastarele. V Braziliji in sploh v Južni Ameriki je še mnogo neraziskanih pokrajin in zrakoplov bo igral pri raziskovanju teh krajev najvažnejšo vlogo. Glede političnih razmer v Evropi in ideje evropskih Zedinjenih držav je Sven Hedin pesimist Evropski narodi se nahajajo v obupnem položaju, iz katerega še ne bodo našli kmalu izhoda. Zanimivo je Sven Hedinovo naziranjc o nacijonalizmu. Na zadevno vprašanje je odgovoril novinarju, da je navdušen pristaš nacijonalizma. v kolikor ne vodi k reakciji. Angleški nacionalizem se mu zdi zelo posrečen kompromis med obema političnima eks-tremoma, reakcijo in demokracijo. Ta nacijonalizem ima velik vpliv na razvoj evropskega nacijonalizma. Da ima nacijonalizem tudi svoje dobre strani, dokazuje Turčija, ki se je zadnja leta zelo modernizirala. Evropa mora računati s preporodom islama kot Činiteljem, ki bo igral v najbližji bodočnosti zelo važno vlogo. Sličen pokret kot v Turčiji je nastal tudi na Kitajskem. S. Hedin je prepričan, da se bodo Kitajci kmalu otresli tuje nadvlade. • Skok z EKflovega stolpa. V nedeljo okoli tretje ure zjutraj je splezal neki moški na 300 metrov visoki Eifflov stolp v Parizu In se Iz vrtoglave visine pognal v globino. Bil je seveda takoj mrtev. Vzrok strašnega samomora so bile rodbinske neprilike. X Težka nesreča v Frankfurtu. V Frank; furtu se je v ponedeljek opoldne primerila težka nesreča. V nekem lokalu, ki je po* preje služil za žitnico, a so ga sedaj pre. uredili za kino, se je radi velike množin** snega udrla streha. Pri katastrofi so bili ubiti štirje delavci, 6 oseb je dobilo težke poškodbe, 25 pa jih je bilo lažje poškodovanih. Fr, L.: Pismo na pošti Kako malo nam je včasih treba, da postanemo srečni vsaj za trenotek, vsaj navidezno, zgolj v svoji domišljiji! Kaka neznatna malenkost pa nam včasih zadostuje, da se vse naše mišljenje prevrne, zrušijo nazori in si naenkrat začnemo domišljevati, da smo nesrečni in že sanjamo o smrti in koncu. Vendar sem prepričan, da so te malenkosti odločilne pri marsikateri samomorilni katastrofi, o katerih čitamo vsak dan v časnikih. Prišel sem zjutraj v urad in sluga me obvesti, da imam na pošti pismo, ki ga moram sam dvigniti... Kakšno pismo, kdo mi je pisal? Na vsak način mora biti to nekaj posebnega. Kar sem tisto dopoldne napravil v uradu, ni bilo počenega groša vredno: vse moje misli so bile pri tem važnem pismu. Iz urada jo mahnem tedaj takoj na pošto; med potjo zaupam svojo skrivnost tovarišu in ga prosim, naj ne pripoveduje drugim, saj vemo, kako je dandanes. Ta me opozori in vpraša, če imam kaj drobiža pri sebi, ker bi ga na pošti utegnil rabiti. Bil sem brez vinarja, tovariš tudi. Šel je k znanki trgovki in si tam zame izposodil malenkost. •*-Veš,» mu pravim, c pismo je lahko iz Amerike. Imam tam sošolca, ki jo je še pred vojno ubral tjakaj in sedaj sedi na težkih milijonih. Bila sva najboljša prijatelja in je mogoče Čital, kako nam prede v svobodni domovini...» «Nič se ne ve,» mi odgovori, «mor-da te res čaka presenečenje in jaz te za vsak slučaj počakam pred glavnim vhodom. Že sem bil v oddelku, kjer so dajali poštnoležeča denarna pisma. No, poglejte si, ta moj ameriški sošolec me torej ni pozabil! Zvedel je, kako se mi godi in dobrega srca je bil že od nekdaj! In v dolarjih to ne bo malo. In končno se sedaj lahko zapletem ž njim v prijateljsko dopisovanje, ni vraga, da bi bilo zastonj! Vprašam tedaj uradnika, kako in kaj. Ta mi je samo odgovoril, da ni tu zanje nič, temveč me je še tako sumljivo pogledal, da sem bil i sam takoj prepričan, da nisem prišel s poštenim namenom v ta oddelek. Precej hitro sem bil zunaj. Zbogom, goljufivi dolarji! Sicer pa ie bil tisti moj sošolec iz Amerike skopuh in egoist prve vrste, še ko je bil v šoli in ko Še ni nič imel. Le kdo mi je rekel, naj se nanj zanašam! Nato so mi rekli, naj počakam pismonošo, ki donaša pošto v moj urad. Da mora biti takoj tukaj, da je visoke sloke postave, črnih brk in da ga bom takoj spoznaL Čakal sem. To so bili blaženi tre-notki! Pismo, važno, poštnoležeče, ki se mora meni samemu predati v roke! Saj ni treba, da bi bilo kar naravnost denarno. Aha! Glej ga, kljukca! To so previdni, ti gospodje bančni uradniki! Imam namreč staro umazano turško srečko, ki sem jo pred meseci pokazal prijatelju iz banke s prošnjo, naj me obvesti, če bo kaj... Glejte in zdaj me obvešča in sicer na tak način, da ne izvedo za stvar moji tovariši iz urada! Seveda, kar žep jim bom nastavil! In končno bi bilo tistega pol mi-lijončka zlatih frankov predvsem za naše gospodarstvo velikega pomena! Tako si je gotovo mislil tudi moj bančni uradnik, ko me je šel tako previdno obvestit. Kdo pa pravi, da moram denar takoj pognati! Pameten mož je, primerna nagrada mu ne odide! Tisti moj tovariš, ki je šel na posodo zame, naj pa kar Čaka pred glavnim vhodom do jutri, če hoče! Saj ima pošta več izhodov, hvala Bogu! Pol milijona! Le počakaj me, ošabni krojač, še prosil me boš, da naroČim pri tebi tiste modne hlače, za katere sem tako dolgo moledoval! Pismonoše so prihajali. Moj Bog, koliko sreče in koliko žalosti nosijo ti možje v svojih listnicah!... Pol milijona! To bom šefu kazal zobe! Na av- to še ne mislim, človek naj bo z malim zadovoljen! Saj to je tista lahkomiselna razsipnost našega naroda! Pa govorimo o narodnem gospodarstvu! Vsak naj kar pri sebi začne!... Da bi le še dolgo ne bilo mojega pismonoše! Treba se je predvsem umiriti in trezno premisliti. Glavno je, da ne izve nihče za mojo srečo. Evo, pismonoša! «Kar z menoj, gospod! Tukaj v tem-Ie predalu — Tu so modre kuverte od sodnije in policije... Dve sta za vaš urad... Takoj...» Moj Bog In oče nebeški! Franke ml je že vrag; odnesel in še zaprt bom povrhu! Saj sem vedel, da tista zad-nia afera v kavarni ob eni Čez polnoč ni bila kar tako. Ti prokleto črno vino! Glej ga spaka. kako ti je močno! Saj sem vedel! Zato se je stražnik tako hinavsko smejal! Globo bom plačal, zaprt bom, pa sem sanjal o miljončku in se jezil nad krojačem, ki je pošten obrtnik. Boga naj zahvalim, da mi sploh daje na obroke! Moj dobri tovariš me gotovo še čaka pred vhodom. Zvesta duša, k tebi se zatečem za svet saj poznam tvoje dobro srce. Da, v nesreči najprei spoznaš prijatelja! Človek se pa napihuje, dokler ga Bog ne strese za ušesa!... Pa kdo mi je rekel, naj sanjam o o glavnem dobitku! Saj ga ni nihče za- del, vsaj v naših krajih ne! Pri nas je vedno vse po starem in v lepem miru: ni glavnih dobitkov in celo španska bolezen se ne briga za nas. Pri nas je počasno tiho umiranje kakor brle-nje oljnate leščerbe; goriva ji zmanjka in ugasne. To naj bi mislil, ne pa na pogubni denar. Prav mi je, zato bom pa kaznovan in zaprt. «Nič ni tu za vas, gospod,* mi pravi prijazni pismonoša, ^poglejte morda doli v pritličju pri drugem predalu.* Saj sem vedel! Zbogom policijska kazen! Kakor da se nismo črnega vina že do dobrega privadili! Saj nismo otroci in vemo, kako ga je treba piti! Ampak dva druga iz našega urada bosta pa že videla! O, da bi vedel, kdo sta, to bi jih jutri pogledal! Da ljudje ne morejo biti zmerni! Zato pa vedno tarnamo, da imamo premajhne plače. Zmernost in vztrajnost naj bi bila naše geslo! Na okencu drugega oddelka povem svoje ime in prijazna gospodična mi da pismo in pravi: «Dva dinarja.* Prav toliko sem imel v žepu. Ko sem stal v vestibulu, sem začel čitati. Pisal mi je bratranec, rekrut v Mace-doniji, da mu gre sicer dobro, da mi pa vendar naknadno vošči srečno novo leto ter da naj mu oprostim, ker je v naglici pozabil prilepiti znamke.-. Naznanilo! Vljudno naznanjam, da sem prevzel s 16. t. m. kolodvorsko restavracijo v Celju Skrbel bodem za najboljšo pijačo in jedačo ter se cenj. po* tu j očem u občinstvu na j tople je priporočam Jakob Baraga, restavrater. V vsaki hiši je «BRAZA Y» FRANCOSKO 2GANJE Z METOLOM neobhod. no potrebno fzak. zaše.> Savez grafičkih radnika sporoča vsem svojim članom, da je njega dol* goletni zvesti član, gospod Karol Fuchs nenadoma preminul. Pogreb blagopokojnika bo v sredo dne 23. februarja 1927 ob 4. uri popol« dne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. februarja 1927. Sfeetni pogrebni uvod. Pri notranjih slabostih, glavobolu, zobobolu je treba samo nekoliko kap« tjic. Vzeti BRAZAY FRAN. COSKO 2CANJE in ta. koj se bolečine olajšajo; posebno pa proti reumi in trganju. Po masiranju se počutite kakor poziv« ijeni. Dobi a« v vseh lekarnah, drogerijah in večjih trgovinah. Gen. zastopstvo in depot za SHS. DESTILAT X D. ZE> MUN za Slovenijo in Medjimurje pri A. ŠA* RABONU, LJUBLJA. NA Lep poslovni lokal v **^ntrj Ljubljane, zraven gla —e pošte I. n. na ulico, ob« stoječ iz dveh ali treh sob s cent alno k'irjavo ii. električno lučjo, telefon — se takoj odda — Nasl-v v upravi «Slov. Na« r Ja» ali vprašati na Aleksan> drovt cesti a>. 2, T. nad t rop je. 34/L Sveže ribje olje najboljše znamke se dobi v lekarni dr. G. Piccoli, Ljubljana, Dunajska cesta št. 6. Naročila se točno izvršujejo. Štedilnik dobro hranjen — za 250.— di» narjev naprodaj. — Rožna do» Ima, Cesta VI/4 (pri Cehu). 409 Sobo oddam šivilji s 1. marcem; event. tudi s hrano; po možnosti mora imeti svojo posteljo. — Ponud« be pod «Zračna soba/441» na upravo <=Slov. Naroda*. Popravila klobukov za dame in gospode sprejema Stuchly*Maike, Ljubljana, ZU dovska ulica 3. 438 Lep zaslužek dobe agilni in pošteni upokojenci in tudi drugi pri domači ljubljanski specijalni banki za srečke s prodajo dobrih doma« čih srečk. — Ponudbe na upra« vo «Slov. Naroda» pod« «Po* sebna sreča/437*. Premog — drva «1LIRIJA», Ljubljana. Kralja Petra trg & Telefon 220. 3 L Trgovska pomočnica. izuriena v mešani trgovini, ve« šča slovenskega in nemškega jezika želi preuieniti sedanje mesto. Nastop s 1. marcem. — Ponudbe pod «Trgovina/440» na upravo «Slov. Naroda*. Nalaavajal epokalad tvmm ifttrolataka plin*** svettltaua, ,AIDA* Lijgg liim 4 *4 200-900 »več moči Neznatna po raba petroleja S ved kakor elektrika' „aid a* *e rabi za razsvetljavo prodajalnic, aradov, gostiloic Sol. cerkev, d vodic, vrtov itd. „JUDA" je pri. triadna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte 1 Glavno skladišče za SHS trna elektrotehnična firma SVARO • drug '.agbe8. mmjmm oNo » • Iščemo zaupne zastopan ke — — ZahtevaH? nroznekte* — Ocarinjenje vseh uvoznih, Izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJ KO TURK, carinski posred, nik, LJUBLJANA. Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira« nega blaga in vse informacije brezplačno. 181 /T TNl^l^HimmmFinRRRRFnPlBFltri Mokiiloturni papir kg a Din 9-- m prodata oprava „Slov. Naroda11 : TRIKO-PERIIO za moške, žene In otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nogavice, dokolenice, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti, sifoni, žepni robci, palice, vilice, noži. škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje In brivce edino le pri tvrdki Josip Peteline UUB1JANA blizu Prešernovega spomenika. Najnižje cene! Na veliko In malo. Urejuje; Josip Zupapčič, — Za «Narodno tiskarno*: Fran Jezeriek. — Za tnserstoi dd tista; Otoo Chriatoc. — Val v Ljubljeni. ■