OSREDNJA
KNJIŽNICA
C£UE
Leto XI	številka 5	cena 1,46 EUR	27. maj 2009
Leto XI	številka 5	cena 1,46 EUR	27. maj 2009

Sajenje dreves in ekološki duh ob dnevu Zemlje..................str. 8
Letos o staranju prebivalstva...................................str. 9
&nj a
Čoperji
YAM A
Celje - skladišče D-Per
28/2009
Sport	Potovanja
COBISS o
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko.
ÄfLTOJA K©@
Kapla 4, 3304 Tabor, Tel.:(03) 5726-057, 041 687-940
VAM NUDI SVEŽE JAGODE RAZLIČNIH SORT
Po nove evropske poslance
CREAü&m
STREHA ZA VEČ GENERACIJ
OPEČNA STREŠNA KRITINA VRHUNSKE KVALITETE s
GARANCIJO
Im2 Že od 8,06€ z ddv dalje posebej primemo za zamenjavo salonitnih kritin
Informacije na tel. 03 710 09 50 in 031 637 213
______www.creatim.si________________
«a?
V nedeljo, 7. junija, bomo že drugič po osamosvojitvi Slovenije volili slovenske poslance v Evropski parlament za obdobje naslednjih petih let. Za poslanska mesta se tokrat poteguje 81 kandidatov oz. 12 list, med njimi je samo en kandidat
občan Spodnje Savinjske doline (Borut Cink na listi LDS).
Večina list ponuja najvišje mogoče število dovoljenih kandidatov, le Neodvisna lista za pravice bolnikov je v boj poslala samo štiri. Volilna kampanja se je začela že 8. maja, končala
pa se bo 5. junija opolnoči, ko začne veljati volilni molk. 7. junija bomo tudi volivci Spodnje Savinjske doline volili sedem poslancev, in prispevali svoje glasove za slovenske predstavnike v Evropskem parlamentu. Več na str. 13.
300 tekačev ob Vrbenskem jezeru
Zavod za kulturo, šport v občini pripravil tretjo od in turizem Žalec je v sode- šestih prireditev Razpnimo lovanju s športnimi društvi jadra ob Vrbenskem jeze-
ru (fotografija na desni). V štirih tekih, za naj mlaj še do najstarejših se je pomerilo okrog tristo ljubiteljev teka.
Zbrane je pred tekom pozdravil Uroš Vidmajer, najhitrejši v članski konkurenci na progi dolgi 4,3 km pa je pri moških zmagal Peter Pfeifer iz Petrovč, pri ženskah Ina Ravnjak iz Braslovč, ki sta za nagrado prejela leseni skulpturi, delo Vinka Kova-čeca, ki ustvarja ob Vrbenskem jezeru.
Več na 21. strani. T. T.
Naravno in/ali/hkrati/proti virtualno
Statistični urad je ob svetovnemdnevu telekomunikacij, 15. maju, objavil zelo pomenljive podatke. V 1. četrtletju 2008 je v Sloveniji redno uporabljalo internet kar 95 odstotkov mladih med 10. in 15. letom starosti, kar je za pet odstotnih točk več kot v enakem obdobju 2007. Kar 69 odstotkov teh mladih je internet uporabljalo vsak ali skoraj vsak dan. Tudi med mladimi od 16. do 24. leta starosti je bilo rednih uporabnikov interneta skoraj toliko, 94 odstotkov. In naprej: mobilni telefon je v prvem četrtletju lanskega leta uporabljalo kar 98 odstotkov mladih v starosti od 10 do 15 let. Mladostniki uporabljajo internet za različne oblike komuniciranja z drugimi, teh je v obeh omenjenih starostnih skupinah blizu 90 odstotkov. Skoraj polovica 10- do 15-letnikov je internet najpogosteje uporabila za igranje omrežnih iger, v starostni skupini od 16 do 24 let je bilo takih tretjina.
Raziskava Na poti k varni uporabi interneta otrok v EU za potrebe Evropske komisije oktobra 2008 je še pokazala, daje v Sloveniji le slabih 20 odstotkov staršev vedno v bližini otrok, starih od 6 do 17 let, ko ti od doma dostopajo do interneta. To je skoraj za 10 odstotnih točk manj, kot je povprečje v Evropi. Le 5,5 odstotka staršev vedno sodeluje s svojimi otroki, ko ti dostopajo do interneta (13,3 odstotka v EU). 6 odstotkov staršev se s svojimi otroki ne pogovarja in jih ne vpraša o njihovih namenih uporabe interneta, kar je ravno tako pod povprečjem EU za skoraj 3 odstotke. Kar dve tretjini staršev v Sloveniji ne preverja, ali imajo njihovi otroci svoj profil na spletnih straneh socialnih omrežij, kar je skoraj za 17 odstotkov višji delež kot v EU. 34 odstotkov staršev v EU zelo skrbi, da bi postali njihovi otroci izolirani od drugih, ker preživijo preveč časa za računalnikom. V Sloveniji je takšnih staršev za 7 odstotkov manj. Jih je pa skoraj 40 odstotkov (ali skoraj 10 odstotkov več kot v EU) takšnih, kijih ne skrbi, da bi postali njihovi otroci izolirani. V Sloveniji kar 45,5 odstotka staršev ne uporablja nobene programske opreme za nadziranje uporabe interneta svojih otrok ali za blokiranje določenih spletnih strani. In še bi lahko nizali podatke.
Ali naši otroci (mladi) postajajo zasvojena generacija? Bodo čez nekaj let še znali sočloveku pogledati v oči in mu osebno kaj povedati, se družitif Bodo še poznali materni jezik brez okrajšav in popačenk? Bodo še sploh obvladali rokopis? Bo sploh vzgoja staršev še lahko »konkurirala« neskončnim (nejvzgoj-nim vsebinam internetaÌ Smo starši, ki nas je že zaradi nujnosti rabe računalnika in sodobnih elektronskih poti zaradi službe potegnilo v ta virtualni svet, sposobni obvladovati brezmejnost možnosti, ki jih računalnik in internet ponujata otroku? Kje je meja med racionalizacijo življenja, dela ali učenja s pomočjo računalnika in zasvojenostjo z njim? To je nekaj vprašanj in izzivov sedanjika. In odgovorov, priznam, meje malo strah. Hkrati pa, ko se ukvarjam, kako obvladovati virtualna popotovanja lastnega otroka, me ponedeljkov datum, 25. maj, spomni na dan mladosti iz naše zgodovine, ne zaradi ideologije, ampak zaradi druženj, vrednot in oblik komuniciranja ter življenja, ki so nas oblikovali. Prihaja poletje in verjemite, dragi mladi, veliko lepše je, če ga povonjaš, začutiš, vidiš in doživiš v živo kot v virtualnem svetu.
Lucija Kolar
Da bo vaš užitek ob kopanju resnično ostal užitek, vam bomo bazen posesali mil
Podvin 223,3310 Žalec - tel.: 03 710 37 90 - GSM 051669 237 __________www.mimeks-trade.si • info@mimeks-trade.si________________________
pohitite z naročilom
HORMANN
garažna in industrijska vrata
— Generalni H uvoznik za H vrata Hörmann B v Sloveniji:
■ Matjaž d.o.o.
■fB T -386 (G!3 7' 20-600
PE Ljubljana
m T +386 (0)1 24 45 680
a www.matjaz.si info@matjaz.si
Vrhunska avtomatska sekcijska garažna vrata Hörmann
ŽE ZA 929 €!
Cena zajema sekcijska izolirana garažna vrata EPU (vodoravni motiv, bela woodgram). dimenzije: 2375 x 2000, 2375 X 2125,2500 x 2000 m 2500 x 2125. motorni pogon, montažo in 8,5 % DDV. Akcija traja đo 31.5.2009!
matjaž
UstvoQomo pozdrave
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
Kolesarjenje
po Spodnji Savinjski dolini
© Nedelja, 28. junij, ob 8. urijired Hotelom Žalec
Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, zkst.tic@siol.net
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Prazarna in kavni butik!
nakup nad 8,35 €!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Marjana Senger,
Goriška 1, Celje
2.	Božo Radovanovič, Šmatevž 20, Gomilsko
3.	Zlatko Ribnikar, Kajuhova 40, Kranje
Zadovoljni z ljubiteljsko kulturo
60 let predšolske vzgoje v Žalcu
Predsednik zveze Ivo Lindič med podajanjem poročila
V Grižah so se na 11. redni letni skupščini sestali delegati Zveze kulturnih društev Savinja Žalec in gostje. Najprej so prisluhnili krajšemu kulturnemu programu, ki so ga pripravili ženski pevski zbor, Ubrane strune in del harmonikarskega orkestra iz Griž.
Poročilo o delu je podal predsednik zveze Ivo Lindič. V Občini Žalec deluje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti 17 kulturnih društev z 923 aktivnimi člani in pet šolskih kulturnih društev s 1644
najvidnejše sodi drugo mesto Godbe Liboje na tekmovanju slovenskih godb. Med pomembne mednarodne prireditve pa sodita folklorni festival Od Celja do Žalca in tradicionalni festival Sredi zvezd. Društva so za redna delovanja, tekoče investicijsko vzdrževanje in opremo iz občinskega proračuna dobila nekaj več kot 83 tisoč evrov. Med težavami
je Lindič navedel investicijsko vzdrževanje prostorov in dokaj visoke stroške za avtorske pravice od vsake prireditve.
V razpravi je bilo podanih največ pripomb prav na račun avtorskih pravic in da društva še niso prejela prve akontacije iz proračuna. Prvo akontacijo naj bi društva prejela v naslednjih dneh. Delo zveze je pohvalil žalski župan Lojze Posedel in med drugim omenil letošnjo 150-letnico rojstva Rista Savina, ki jo bodo 10. julija praznovali s kulturnim maratonom. Delo zveze v letošnjem letu je podobno lanskemu.
Na skupščini so podelili priznanja za leto 2008. Zlati znak zveze je prejelo KUD Grifon Šempeter, srebrnega Ivan Grobelnik (KUD Svoboda Griže), bronastega pa Suzana Divjak in Petra Žagar (obe iz Turistično-kulturnega društva Levec).	T. T.
Za pločnik 390 podpisov
Dela na kanalizacijskih kolektor j ih
Gasilci imajo novo avtocisterno
Med govorom predsednika Mitje Lešnika
Na predvečer prvega maja so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ložnica pri Žalcu namenu predali novo gasilsko avtocisterno.
Predsednik Gasilskega društva Ložnica pri Žalcu Mitja Lešnik je v uvodnem nagovoru
med drugim poudaril, da je ideja za pridobitev nove ustrezne av-tocisterne v operativnih vrstah društva zaradi potreb klila že dolgo časa, predvsem pa zaradi nenehnega povečevanja požarne obremenitve v kraju. Vozilo z gasilsko oznako GVC 16/50
ima podaljšano kabino s 4800 litri vode, 500 litrov pene, tisoč kilogramov prahu in vgrajeno črpalko Rosembauer z visokim tlakom 60 barov. Z novim vozilom bodo lahko vse morebitne intervencije reševali hitreje in kakovostneje.
Zbranim sta spregovorila predsednik Gasilske zveze Žalec Edvard Kugler in župan Občine Žalec Lojze Posedel, ki sta društvu čestitala za novo pridobitev. Velja poudariti, da je društvo vozilo kupilo z lastnimi privarčevanimi sredstvi ob pomoči donacij podjetij, lokalne skupnosti, botrov in vseh vaščanov Ložnice, ki so prispevali po svojih zmožnostih. Blagoslov novega vozila je opravil žalski župnik Jože Rupnik, pripravili pa so tudi velik kres z druženjem. T. Tavčar
de športnike je na stadionu pozdravil žalski župan Lojze Posedel, ki je pohvalil delo vrtcev, olimpijado pa je vodila direktorica Fit projekta v Sloveniji Barbara Konda. Najmlajši so kot pravi športniki v mimohodu predstavljali različne države, o katerih so mnogo izvedeli tudi v vrtcu, nato pa so se pomerili v različnih disciplinah, v katerih odrasli športniki tekmujejo na olimpijadi.	T. Tavčar
V okviru skupnega projekta občin Spodnje Savinjske doline Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje - Projekt Žalec so po daljšem pripravljalnem obdobju začeli z deli tudi na treh kanalizacijskih ko-lektorjih v Občini Žalec.
Tako izvajajo gradnjo kolek-torja v Starovaški in Savinjski ulici v Šempetru, nadaljevali bodo v Hmeljarski in Tovarniški ulici. Dela otežuje zlasti ozka trasa med objekti in veliko število že vgrajenih komunalnih vodov. Vrednost del je ob dolžini 981 m 295 tisoč evrov in zajema vzpostavitev ceste v prvotno stanje. Drugo gradbišče, kjer poteka gradnja kanalizacijskega
Pri gradnji kolektorja na cesti Žalec-Griže
kolektorja, je na cesti Žalec-Gri-že-Zabukovica. Dolžina kanala je 3.035 m, skupna vrednost del pa je 950 tisoč evrov. Z deli so začeli tudi v Kasazah proti Libojam, v dolžini 3.365 m. Skupna vrednost del je dober milijon
evrov. Izvajalec je z začetkom del močno zamujal, z uvedbo dodatnih ekip in boljšo organizacijo dela pa je zagotovil dokončanje del v roku. Za zadnji, najkasnejši odsek Kasaze-Liboje, je ta konec avgusta 2009.	T. T.
Najmlajši so na olimpijadi predstavljali posamezne države
S Fitovo olimpijado mladih predšolskih športnikov so 14. maja na žalskem stadionu proslavili 60 let predšolske vzgoje v Občini Žalec.
Kot je poudarila ravnateljica žalskih vrtcev Mara Mohorko, so v predšolski vzgoji doživljali spremembe, hkrati pa se nenehno zavedajo, da je treba spoštovati preteklost ter oplemenititi delo in izkušnje stroke, vse pa opravljati na profesionalnem ni-
voju. S prireditvijo so dokazali, da spoštujejo vrednote, od spoštovanja, pristnosti do sodelovanja, za kar pa v vrtcih potrebujejo znanje, pozitivno naravnanost in pripravljenost za delo. Vse te vrednote so razvili v preteklih šestih desetletjih, Mara Mohorko pa je zatrdila, da bodo še naprej, skupaj z najmlajšimi, hodili po pravi poti in učili, da je v življenju pomemben vsak trenutek.
Številne starše in seveda mla-
člani. Znotraj društev delujejo na posameznih področjih različne sekcije. Največ, kar 28, je vokalno-instrumentalnih glasbenih skupin, 12 je gledališko lutkovnih, 5 plesnih in 4 likovne. Skupaj so lani pripravili 76 samostojnih koncertov, 22>4 priložnostnih nastopov, 134 nastopov na medobmočni reviji pevskih zborov, 15 razstav in 57 gostovanj. Učenci so sodelovali na 372 nastopih na različnih področjih, 49-krat kot posamezniki in skupine na različnih tekmovanjih. Lani beležijo tudi več uspehov na državnih tekmovanjih. Med
napise so zmraii Kar na avtoousm postaji v zaouKovici
V organizaciji civilne iniciative so v Zabukovici v soboto, 9. maja, začeli z zbiranjem
Na podlagi 50., 60 in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007) ter 16., 24. in 36. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99,43/00, 37/01,25/02,5/03, 29/03, 134/04,16/05,95/05,23/06) župan Občine Žalec s tem
JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o ponovni javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta stanovanjske soseske Žalec zahod
Župan Občine Žalec naznanja ponovno javno razgrnitev‘dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta stanovanjske soseske Žalec zahod (v nadaljevanju: dopolnjeni osnutek OPPN), ki sta ga pod št. projekta P 111870 (dopolnitev maj 2009) izdelala Toming consulting, d. o. o., Velenje in Protim Ržišnik Perc, d. o. o., Šenčur.
Gradivo iz prve točke bo od 20. maja do 18. junija 2009 javno razgrnjeno:
-	v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec, soba št. 38, Ulica Savinjske čete 5, Žalec in
-	v prostorih Mestne skupnosti Žalec, Ulica Savinjske čete 4, Žalec.
m.
Javna obravnava bo potekala dne 27. maja 2009 z začetkom ob 16. uri v sejni sobi Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec.
IV.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek OPPN. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 18. junija 2009 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Občine Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Ulica Savinjske čete 5, Žalec, ali na elektronski naslov obcina.zalec@eunet.si, pri čemer je v rubriki »Zadeva« potrebno navesti ključne besede »OPPN Žalec zahod«.
Po preteku javne razgrnitve bo zavzel stališče do vseh pripomb in predlogov javnosti župan Občine Žalec, Občina Žalec pa bo pisno seznanila s svojim stališčem vse tiste lastnice in lastnike zemljišč, ki so pripombe in predloge podali v okviru javne razgrnitve.
VI.
Javno naznanilo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Žalec (http://www.zalec.si), na oglasni deski Občine Žalec in Mestni skupnosti Žalec ter v časopisu Utrip Savinjske doline ali Delo. Javno naznanilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Štev.: 35005-0006/2004 2/3 Žalec, 4. maja 2009
Župan Občine Žalec Lojze Posedel, univ. dipl. ekon.
podpisov, s katerimi želijo doseči gradnjo približno 3 kilometre dolgega pločnika od Griž do Zabukovice.
Krajani opozarjajo predvsem na nevarno in prometno obremenjeno cesto, po kateri hodijo tudi otroci. Kot je povedal Zmago Oblak, naj bi bila sredstva za gradnjo pred leti že predvidena v žalskem proračunu, vendar se ni izšlo po željah krajanov. V zadnjem času se po cesti vozijo tudi težki tovornjaki, ki vozijo iz bližnjega podjetja, zato so v Zabukovici prepričani, da pločnik nujno potrebujejo. Menda v krajevni skupnosti niso naleteli na dovolj posluha, zato upajo, da bodo z zbranimi podpisi, teh je 390, lažje potrkali na vrata žalske občine.	T. T.
LETOVANJE 2009 RAZPIS ZA VZGOJITELJA/-ICO NA LETOVANJU -PUNAT IN TRIJE KRALJI
Komisija za letovanje pri Občinski zvezi DPM Žalec objavlja
razpis za delo vzgojiteljice oziroma vzgojitelja na letovanju 2009:
PUNAT (otok Krk) in Trije Kralji:
16. 7. do 27. 7. 2009 23. 7. do 3. 8. 2009 Kandidati morajo imeti veselje do dela z otroki, osnovna znanja in izkušnje iz pedagoškega dela.
Pisne prijave sprejemamo do 15. junija 2009 na naslov: Občinska zveza DPM Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom “Letovanje - vzgojitelji 2009".
Žalska občina prva
Dr. Pavle Gantar s svojimi gostitelji v Žalcu
Na povabilo župana in poslanca Lojzeta Posedela je v ponedeljek, 11. maja, Žalec obiskal predsednik Državnega zbora RS dr. Pavle Gantar. Župan gaje s sodelavci najprej sprejel v vinskem Keudru v obrambnem stolpu, pozneje pa se je predsednik državnega zbora v žalskem hotelu srečal tudi s predstavniki gospodarstva in politike.
Dr. Pavle Gantar si je v obrambnem stolpu ogledal razstavni prostor Društva savinjskih vinogradnikov in zeliščni
park. Kot je povedal novinarjem, je zelo pomembno, da tudi predsednik državnega zbora obišče ljudi na terenu in se seznani z njihovimi težavami: »Mi sprejemamo namreč v državnem zboru zakone in včasih je prav vedeti, kaj se dogaja na terenu, med ljudmi, s kakšnimi težavami se srečujejo tudi občine, da bi lahko tudi bolje načrtovali naše zakone. Večkrat naletimo na očitek, da državni zbor odloča daleč od oči in prizadevanj od prebivalstva in takšni obiski naj bi to stanje vsaj
nekoliko izboljšali.«
Občina Žalec je prva, ki jo je dr. Pavle Gantar obiskal v tem mandatu. Poleg zasebnih obiskov je žalsko občino obiskal tudi v času ministrovanja na ministrstvu za okolje in prostor. Koliko se je v tem času stanje na področju varovanja okolja in urejanja prostora na splošno v Sloveniji morda izboljšalo? »Spremembe prostorske zakonodaje niso bile najbolj posrečene, kar se vidi v tem, da so postopki še vedno zelo zbirokratizirani, dolgotrajni, hkrati pa niso ponudili nekega res dobrega jamstva pred nezakonitimi in celo škodljivimi posegi v prostor, ki se kažejo predvsem kot črne gradnje ali kot poseganje v kmetijsko zemljišče. To je še vedno akutni problem slovenske gradbene in prostorske zakonodaje.«
Predsednik državnega zbora si je ogledal tudi ribnik Vrbje, v žalskem hotelu pa je predstavnikom politike in gospodarstva žalske občine predstavil delovanje državnega zbora. K. R.
Ocenili vina letnik 2008
Zlati in srebrni vinogradniki zgosti
Društvo savinjskih vinogradnikov je pripravilo tretjo prireditev Praznik vina, na kateri so ob kulturnem programu prejšnji četrtek vinogradnikom podelili priznanja za najboljša vina letnik 2008.
Zbrane so v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec nagovorili predsednik društva Silvo Marič, Tadeja Vodovnik Plevnik in podžupanja Občine Žalec Ivica Čretnik. Komisija v sestavi mag. Anton Vodovnik, Tadeja Vodovnik Plevnik, Jože Jesenek, Janez Jančič in Simona
Hauptman je od 89 vzorcev vin kar 39 prisodila zlato diplomo, 33 pa srebrno. Najvišje je bilo ocenjeno vino šardone - izbor vinogradnika Silva Mariča, in sicer z oceno 18.73. Kar štiri vina omenjenega vinogradnika so bila ocenjena z zlato diplomo, in sicer tudi modra frankinja, modra frankinja barique, letnik 2007, in bela zvrst.
Zlate diplome so prejeli tudi Milan Krašovc za šardone, rumeni muškat in renski rizling, Mirko Krašovec za šardone, kerner, belo zvrst in modro
frankinjo, Martin Smrekar za šardone, Emil Medvešček za rumeni muškat, Adolf Sevčnikar za renski rizling, Blaž Horvatič za sovinjon, Marjana Oman za modro frankinjo, Rudolf Janežič za renski rizling, Slavko Pižorn za sovinjon, Rudi Divjak za belo zvrst, Viktor Drama za modro frankinjo, Edi Peternel za beli pinot, belo zvrst in modro frankinjo, Srečko Vidmajer za beli pinot, Drago Kveder za kerner in šardone, Miro Mikša za traminec in belo zvrst, Jože Drame za rumeni muškat, beli pinot in kerner, Dušan Mastnak in Franc Žužej za belo zvrst, Rudolf Trobiš za modri pinot, Ivan Zagožen za belo zvrst, Jernej Podpečan za kerner, Franc Gajšek za sovinjon in Vinogradniško društvo Vojnik za belo zvrst. Po podelitvi priznanj so v avli doma pripravili pokušnjo najbolje ocenjenih vin.	T. Tavčar
Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor je v četrtek potekalo ocenjevanje vin letnika 2008 vinorodne dežele Podravje. Med 164 predstavljenimi vini so s šestimi vini sodelovali tudi člani Društva savinjskih vinogradnikov. V vsaki komisiji je bilo sedemnajst ocenjevalcev iz vse Slovenije. Med vini vrste šardone si je najboljšo oceno (18,59 točk od 20) prislužil izbor Silvestra Mariča, med sortnimi vini pa je najvišjo oceno prejel renski rizling Adolfa Sevčnikarja (18,35 točke). Zelo visoko sta bili ocenjeni vini šardone Milana Krašovca (18,29) in renski rizling Rudolfa Janežiča (18,22).
DNEVNI CENTER ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE PODMORNICA
. pripravlja
v sredo, 17. 6. 2009, med 14. in 16. uro dan odprtih vrat.
Vabimo vas, da se nam pridružite, nas spoznate in se podrobneje seznanite s programom in prostori, v katerih delujemo.
Nahajamo se v kletnih prostorih Centra za socialno delo Žalec (Mestni trg 5,. 3310 Žalec).
Prisrčno vabljeni!
S sejo nadaljujejo danes
Danes ob 13. uri bodo svetniki Občinskega sveta Občine Žalec nadaljevali z 18. maja prekinjeno sejo. Na njej naj bi obravnavali štirinajst točk dnevnega reda, ustavili pa so se že pri sedmi točki, pri predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda ZKŠT Žalec. Sejo je župan Lojze Posedel prekinil, ker svetniki naj ne bi izglasovali predlaganih sprememb tega odloka. Po pregledu videoposnetka seje pa so ugotovili, da »rezultat« glasovanja ni bil osem proti osem (za in proti), ampak devet proti osem za sprejetje predloga.
Gre za predlog sprememb odloka na osnovi pripomb v kulturni, turistični in športni zvezi žalskih društev, ki so jih oblikovali potem, ko je OS Občine Žalec na prejšnji seji 23. marca že sprejel predlog takšnega odloka s tremi amandmaji svetnice Tanje Razboršek Rehar (da je pogoj za direktorja zavoda univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo oz. magisterijem ekonomske ali druge ustrezne smeri, kar velja tudi za njegovega pomočnika in da ima svet zavoda pet članov, med njimi predstavnika zaposlenih, štiri pa imenuje ustanovitelj s področij, ki jih pokriva zavod). Zveze so namreč predlagale, da bi v svetu zavoda sodelovali izključno predsedniki teh zvez in ne katerikoli predstavniki turističnega, kulturnega in športnega življenja. Sicer pa naj bi bili poleg teh treh predstavnikov v svetu zavoda še po en predstavnik zaposlenih in en član, ki ga
imenuje občinski svet izmed uslužbencev žalske občinske uprave. Razprava ob tej točki je bila vroča in predvsem svetniki SD-ja so zagovarjali tezo, da predlagani novi odlok ni ustrezen, ker občina kot ustanoviteljica zaradi avtomatizma članstva predsednikov zvez v svetu zavoda naj ne bi imela neposrednega vpliva na delovanje zavoda. Predlagatelj, župan, pa je trdil, da je odlok pravno utemeljen, saj ga je pripravil zunanji pravnik, da pa so se ravno z njim hoteli izogniti neposrednemu političnemu vplivu na zavod. Po glasovanju je sprva kazalo, da odlok v predlagani obliki ni bil sprejet, po videoposnetkih lokalne televizije pa so ugotovili, da je bil za sprejetje odloka en glas več.
Župan je pred prekinitvijo seje
18.	maja z dnevnega reda umaknil točko Predlog podelitve priznanj Občine Žalec za leto 2009, saj naj bi bil rok za pripravo predloga za KVIAZ prekratek. Svetniki so v nadaljevanju za direktorja javnega zavoda ZKŠT Žalec za petletno mandatno obdobje potrdili Matjaža Juterška ter izdali pozitivno mnenje Nataši Privo-šnik za ravnateljico II. OŠ Žalec. Slednja potrebuje za dokončno potrditev še soglasje ostalih spo-dnjesavinjskih občin soustanoviteljic. Sprejeli so tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o izločitvi organizacijske enote Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate iz javnega zavoda Zdravstveni dom Celje in po razgibani razpravi ter številnih pripombah vendarle sprejeli predlog odloka o zaključnem računu Občine Žalec v prvi in drugi razpravi.
Matjaž Juteršek, novi direktor ZKŠT Žalec
Svetniki so se precej časa zadržali tudi pri predlogu premoženjskopravnih zadev in odpisu terjatev, kjer jih je najbolj zmotila prodaja počitniškega apartmaja v hrvaški Barbarigi, ki je prav tako niso potrdili. Prav tako pa so zavrnili nakup hiše na Levstikovi za potrebe dnevnega centra Želva, čeprav so se po večini strinjali, da je trenutna lokacija tega centra v mestnem parku neprimerna. * Župan je v obrazložitvi pri nakupu hiše na Levstikovi trdil, da že ima tudi soglasje mestne skupnosti (podpisan zapisnik), svetniki SD-ja pa, da jim je predsednik lokalnega odbora SD, sicer pa predsednik MS Žalec, Roman Virant pred sejo zagotovil, da o Levstikovi ne ve ničesar. Pa da lokacija »100 metrov« od sedanje gotovo ni bistveno boljša in še, da je v bližini predlagane lokacije na Levstikovi pediatrična ambulanta in da je mamice z otroki strah, saj naj bi jih varovanci Želve ogrožali, ...Na koncu pa so zaradi nestrinjanja najprej iz predlaganega odloka o letnem načrtu pridobivanja in razpolaganja z nepremičninami izločili nakup hiše na Levstikovi, nato pa sprejeli predlagani odlok z dopolnitvijo.	L. K.
Upor potreben tudi danes
Združenje borcev za vrednote NOB Žalec je ob pomoči Občine Žalec ob dnevu upora proti okupatorju v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravilo osrednjo prireditev. Pred začetkom prireditve smo lahko tudi tokrat prisluhnili Godbi Zabu-kovica.
Slavnostni govornik župan Občine Žalec in poslanec Lojze Posedel je poudaril pomen odločitve za boj proti okupatorju, ki ga ne zmanjšajo nobeni izgovori, zakaj so nekateri ravnali drugače. Med drugim je poudaril, da smo tudi danes pred mnogimi pomembnimi odločitvami in da so prav tako potrebne različne oblike upora, med drugim tudi upor proti uničevanju našega planeta.
Na prireditvi je predsednik žalskega združenja borcev Marijan Turičnik za predano delo izročil dve priznanji Zveze združenj borcev Slovenije za vrednote NOB. Janez Meglič iz žalskega krajevnega odbora je prejel srebrno, Ladislava Zupanc iz krajevne organizacije Polzela pa zlato plaketo.
Kulturni program so oblikovali Oktet 9, člani Harmo-
nikarskega orkestra Griže, Folklorna skupina Ponikva, re-citatorka Jožica Ocvirk, solista
Sebastjan Podbregar in Meta Podbregar ter tolkalist Dejan Tamše.	K. R.
Razpis letovanja otrok
Skrb in prizadevanje za dobro otrok je tudi naše poslanstvo. Z njim lahko prispevamo k otrokovemu zdravemu razvoju, k njegovi sreči, pozitivni samopodobi in drugim življenjskim vrednotam, ki so pomembne za njegovo sedanje in prihodnje življenje.
Tudi letos smo se odločili, da otrokom omogočimo LETOVANJE. Glede na vse večja obolenja otrok na dihalih in priporočila otroških zdravnikov v Občini Žalec in izkušnje bomo otroke popeljali na 12-dnevno kombinirano letovanje na MORJE in v HRIBE. Omogočili jim bomo nekaj drugačnega, mnogo doživetega, nekaj, kar jih bo spremljalo vse življenje. To so predvsem tista doživetja, ki so drugačna od vsakodnevnih dogajanj. Tovrstni obliki doživetega pravimo šola za življenje, kjer otroci spontano - neprisiljeno pridobivajo znanja, po principu lastnih izkušenj in pod strokovnim vodstvom mentorjev. Občinska zveza DPM ŽALEC bo v sodelovanju z občinami, osnovnimi šolami in vrtci Spodnje Savinjske doline organizirala 12-dnevno letovanje predšolskih in osnovnošolskih otrok, in sicer na otoku Krku (Punat) in Pohorju (Trije Kralji) v naslednjih terminih:
1. dekada od 16. julija do 27. julija PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI)
2 dekada od 23. julija do 3. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI)
3.	dekada od 30. julija do 10. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI)
4.	dekada od 6. avgusta do 17. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI)
Število otrok po posameznih terminih je omejeno!
INFORMACIJE NA SEDEŽU OBČINE ŽALEC, II/nad„ soba 53, tel. 713 64 38, mob. 051 342 646
Predsednica OZ DPM Žalec Danica V. Veligošek, univ. dipl. def.
Skupni zmagovalec Občina Vransko
Direktorica občinske uprave Občine Vransko Jadranka Kramar, Luka Laznik, Janja Čuvan in Franc Sušnik
Ob mednarodnem dnevu Zemlje je v Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka potekala zaključna prireditev akcije Zemljo so nam posodili otroci. Skupni zmagovalec, ki je po mnenju komisije v zadnjem letu za ohranjanje naravnega okolja, ne glede na kategorijo nominacije, storil največ, je postala Občina Vransko, ki jo je
predlagal dijak Srednje šole za gradbeništvo iz Šolskega centra Celje Luka Laznik iz G-3. b-razreda pod vodstvom mentorice Janje Čuvan.
Akcijo že od leta 2006 organizira Agencija RS za okolje v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, letos pa je k akciji pristopilo rekordno število osnovnih in srednjih šol (skupno 54 šol). V okviru trimesečnih aktivnosti so učenci višjih razredov osnovnih in di-
jaki srednjih šol opazovali svoje okolje, podjetja in posameznike v njem ter izbrali tistega, ki je po njihovi oceni najbolj prispeval k varovanju in ohranjanju našega okolja kot čistega, zdravega in človeku prijaznega. Prispele nominacije, letos jih je bilo rekordnih 75, je ocenila komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki s področja okoljevarstva in tudi dijaki. Izbrala je najboljše v naslednjih kategorijah:	neobremenjeva-
nje Zemlje, kakovosten odnos do voda, ohranjanje čistega zraka, ozaveščanje javnosti, najbolj aktivna šola in najboljši izdelek nominacije. Najboljši so prejeli nagrade, komisija pa je izbrala in razglasila tudi skupnega zmagovalca, ki je po mnenju komisije v zadnjem letu za ohranjanje naravnega okolja, ne glede na kategorijo nominacije, storil največ. Slavnostni govornik na zaključni prireditvi je bil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk.	T. T.
Za praznik Šentjurski sejem
Predzadnja aprilska nedelja je bila v Občini Tabor v znamenju Šentjurskega sejma, ki ga vsako leto pripravijo v okviru praznovanja občinskega praznika.
Po sveti maši v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Jurija so se v paradi predstavili konjeniki KD Mustang Gomilsko, Godba Liboje, hmeljske starešine, posamezna društva Občine Tabor in ljubitelji starodobnih vozil. Sledila je prva tekma za naslov najmočnejšega Slovenca, nato pa so si ogledali nastop mladih talentov. Občinstvu se je predstavilo devetnajst posameznikov in skupin, ki so peli, igrali ali plesali. Prava zabava se je začela po 14. uri, ko so občinstvo vse do 23. ure zabavali ansambli:
Robi Zupan, Golte, Čar, Hlapci, Bratje Avbreht, Zapeljivke, Donačka, Mateja Jan in harmonikar Matija Veninšek.
V okviru sejma se je zvrstilo še več spremljevalnih aktivnosti. Med drugim prodajna razstava dobrot dru-
štva žena in deklet, razstava radijsko vodenih modelov, razstava ročnih del društva Jelka iz Griž, predstavitev šiviljstva - skoraj že pozabljene obrti, razstava malih živali in razstava likovne sekcije Mavrica.	D. N.
Vodo je treba prekuhavati
Svetniki Občine Vransko so na 17. redni seji občinskega sveta obravnavali 12 točk dnevnega reda. Uvodoma so se svetniki seznanili s pisnim odgovorom občinske uprave na pobude in vprašanja svetnikov, nato pa so v prvem branju obravnavali odlok o zaključnem računu Občine Vransko za lansko leto in ga dali v enomesečno javno obravnavo.
Prav tako v prvem branju so svetniki razpravljali o odloku o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Vransko in ga prav tako dali v enomesečno javno obravnavo.
Dalj časa so svetniki razpravljali o rezultatih analize vzorcev pitne vode iz osmih lokalnih vodovodov. Rezultati
so pokazali, da voda v okviru izvršenih kemijskih preiskav ustreza zahtevam pravilnika o pitni vodi, medtem ko rezultati mikrobioloških preiskav izkazujejo njeno neustrezno kakovost za pitje. Tako je občina za lokalne vodovode Jeronim - Marinca, Vologa - Kale in Klance sprejela in javnost obvestila o obveznem prekuhavanju do preklica. Ponovni odvzem vzorcev bo maja. Svetniki so v nadaljevanju seje sprejeli odločitev, da se priznanja Občine Vransko za leto 2008 podelijo na slavnostni seji občinskega sveta. Najvišje priznanje, grb občine, bosta prejela Janko Križnik in Barbara Ramšak, plaketo Ivo Bred, Ljubo Gosak in Franci Čulk, priznanje pa Anton Ferme. Svetniki so dali tudi soglasje za nekaj sofinanci-
ranj. Tako bo občina 150 evrov namenila za nov prapor veteranom Gasilske zveze Žalec, ki ga bodo slovesno razvili 20. junija ob 100-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Levec. 150 evrov bodo prispevali tudi za program preventivne vzgoje otrok v cestnem prometu na Osnovni šoli Vransko - Tabor, tisoč evrov Planinskemu društvu Vransko za izvedbo prireditve ob 40-letnici delovanja ter 1.250 evrov za sofinanciranje vodovoda Brvar-Dežman v zaselku Zaplanina. Svetniki so imenovali in potrdili Sosvet za varnost občanov v naslednjem sestavu: Roman Ocvirk, Martina Zupanc Kuserbanj, Irena Prašnikar, Gregor Zagoričnik, Vladimir Reberšek, Rosita Papinutti, Mojca Hrastnik, Marta Kos in Simona Stantar. T. Tavčar
Recesija nov izziv za življenje
Letošnji nagrajenci z županom
Na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Tabor je občinstvo nagovoril župan Vilko Jazbinšek, ki je s svojim govorom med udeležence seje ponesel veliko mero optimizma. Dejal je, da je potrebno recesijo jemati tudi kot streznitev iz potrošniške in h kapitalu usmerjene družbe, ki je vse bolj pozabljala na človeške vrednote in na človeka kot družbeno bitje. Po njegovem mora biti recesija nov izziv za življenje in priložnost za ustvarjanje drugačnih, boljših medčloveških odnosov.
Tudi tokratna seja je bila zelo slovesna in kulturno obarvana, za kar so poskrbeli praporščaki s prapori društev, ki delujejo v občini, z Zelenim Jurijem na čelu in ob zvokih koračnice rogistov. Nina Kreča je zapela himno, svoje pa so v nadaljevanju dodali voditelja Gorazd in Patricija, Gaberški rogisti iz Nove Cerkve, Moški pevski zbor KD Ivan Cankar Tabor z zborovodkinjo Marjetko Rak, mešani pevski zbor pod vodstvom Milana Kasesnika, ženski pevski zbor pod vodstvom Špele Kasesnik ter pevka in glasbenica Alenka Lesjak s pri-
jatelji. V nadaljevanju so župan in gostje nazdravili letošnjim dobitnikom priznanj. Po seji je sledilo družabno srečanje.
Priznanje častni občan Občine Tabor je prejel Milan Lesjak. Bojan Drča, Janko Šmit in Ivanka Leskovšek so prejeli priznanje Občine Tabor, zlato plaketo občine so podelili Alojzu Ribiču, srebrno Danijelu Jesenku in bronasto Jožetu Blazniku. Priznanje župana je tokrat prejel Vinko Turnšek. V imenu nagrajencev je zbranim spregovoril Milan Lesjak in se zahvalil za izkazano pozornost. D. N.
Nove cene odvoza odpadkov
Svetniki Občine Polzela so se sestali na 15. redni seji in obravnavali kar dvajset točk dnevnega reda. V prvi in drugi obravnavi so razpravljali in sklepali o odloku o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter sprejeli sklep o določitvi cene odvoza odpadkov.
O tem sta svetnike seznanili Mojca Tolič in Romana Kolenc iz podjetje Simbio, d. o. o., Celje. Svetniki in župan Ljubo Žnidar so podali nekaj pripomb na novo ceno odvoza. Ta bi se naj za 120-litrsko posodo z odvozom štirikrat mesečno povečala za 3.65 evra, kar je za 32 odstotkov. V odgovoru sta predstavnici podjetja Simbio povedali, da se cene odvoza odpadkov v Občini Polzeli niso povišale vse od leta 2003, zato so svetniki po krajši razpravi potrdili vse tri odloke in novo ceno odvoza komunalnih odpadkov.
Svetniki so bili v nadaljevanju seje seznanjeni z zaključnim računom proračuna Občine Polzela za lansko leto in načrtom letnega programa nadzora v občini za letos. Kot je v razpravi poudaril župan Ljubo Žnidar, so lani za naložbe namenili kar 41 odstotkov proračunskih sredstev in imeli dva
rebalansa. Dalj časa so svetniki namenili odloku o občinskem podrobnem načrtu Ločica III prva faza, ki se nahaja v Ločici ob Savinji in zajema 1200 kvadratnih metrov površine, zgrajenih pa bi bilo 12 enodružinskih hiš. Ker svetniki na odlok niso imeli pripomb, so ga sprejeli v prvi in drugi obravnavi. Tudi pravilnik o dodeljevanju denarnih socialnih pomoči so svetniki sprejeli v prvi in drugi obravnavi. Kot je povedala direktorica občinske uprave Alenka Kočevar, ki je pripravila pravilnik, so določeni upravičenci do enkratne denarne pomoči, ki znaša največ dvakratni znesek osnovnega zneska minimalnega dohodka iz
Velenja Pukl
Valerija Pukl bo OŠ Polzela vodila tudi v nasle-
zakona o socialnem varstvu. Iz proračuna za letos je predvidenih 2.440 evrov, kar pa je bilo po nekaterih izjavah svetnikov premalo, saj je občinska uprava že prejela pet prošenj. Za samsko osebo in prvo odraslo osebo v družini znaša pomoč 221 evrov. Svetniki so sprejeli ob koncu seje še dva sklepa, in sicer sklep o določitvi cene pomoči družini na domu in o določitvi najema grobnega prostora na pokopališču v Andražu, in se seznanili s poslovnim poročilom Osnovne šole Polzela za lansko leto ter dali pozitivno mnenje Tanji Cehner k imenovanju ravnateljice Glasbene šole Risto Savin Žalec.	T. Tavčar
dnjem mandatu.
Svet Zavoda OŠ Polzela jo je namreč na podlagi predhodnega pozitivnega mnenja ministra dr. Igorja Lukšiča soglasno imenoval za ravnateljico OŠ Polzela v naslednjem mandatu. Pred tem so dali pozitivno mnenje k imenovanju že učiteljski in vzgojiteljski zbor, Svet staršev, Svet šole in vrtca ter Občinski svet Občine Polzela. Na razpisano delovno mesto ravnatelja OŠ Polzela se je poleg Valerije Pukl prijavila še Tatjana Zafošnik Kanduti.	T. T.
Valerija Pukl ostaja ravnateljica
Mreža lokalnih cest v Braslovčah Zlati jubilej PD Polzela
Pri delih na odseku ceste Kamenče-Šmatevž
Ustanovni člani (Vili Vybihal, Jože Kočevar, Marija Slokar), predsednik PZS Franci Ekar, predsednik PD Polzela Zoran Štok in predsednica MOPD Manja Rajh
Projekt MLC (Mreža lokalnih cest) v Občini Braslovče je razdeljen na dva dela. Prvi del, z deli bodo končali letos, poteka na Gomilskem in v Grajski vasi, kjer urejajo dovozno cesto na odseku Grajska vas most in Gomilsko - Rezana. Celotna naložba za ta del znaša nekaj več kot
850.000	evrov, od tega so s strani SVLR (Služba vlade za
Svetniki Občine Braslovče so se sestali na 19. redni seji občinskega sveta in obravnavali osem točk dnevnega reda.
Največ časa in razprave so namenili vlogi iniciativnega odbora za odcepitev dela Letuša - zaselka Roje in priključitvi zaselka k Občini Šmartno ob Paki. O tem so svetnike seznanili župan Marko Balant, predsednik iniciativnega odbora Alojz Šmigovec in svetnik s tega območja Dani Arčan. Želja sto dvajsetih krajanov, ki živijo v 58 gospodinjstvih na 81 tisoč kvadratnih metrih velikem območju na levem bregu Savinje, po odcepitvi je klila že več kot deset let. V razpravi so sodelovali številni svetniki, glasovalo pa jih je 11 od dvanajstih. Svetnik Dani Arčan je glasoval za
Občina Braslovče je postavila pet obvestilno-pro-mocijskih tabel.
Na tablah se s svojimi logotipi na eni strani predsta-
lokalno samoupravo) pridobili dobrih 537.000 evrov, kar pomeni 75 odstotkov.
Razliko sredstev bo zagotovila Občina Braslovče iz proračunskih sredstev. V letošnjem programu je celovito urejanje povezovalnih cest na območju Grajska vas - most in Gomilsko - Rezana.
Projekt MLC 2. del je triletni. Lani so zgradili kolesar-
odcepitev, deset svetnikov pa je bilo proti, zato je občinski svet sprejel naslednji sklep, da OS Občine Braslovče ne soglaša z izločitvijo dela naselja Letuš -zaselka Roje in s priključitvijo tega naselja k Občini Šmartno ob Paki, saj zagovarja celovitost Občine Braslovče. Po glasovanju je iniciativni odbor zapustil sejo in, kot kaže, bodo v nadaljevanju krajani Roj izbrali druga pravna sredstva. Zavrnitev pa po besedah predsednika odbora Alojz Šmigovca v ničemer ne ogroža demokratičnih postopkov, ki se jih nameravajo posluževati v prihodnje. “Posluževali se bomo vseh pravnih poti in pravico iskali na sodišču, vse dokler na bo ugodeno naši želji.”
Na seji so sicer svetniki dali zeleno luč tudi odloku o
vljajo podjetniki in nekatere organizacije z območja občine, na drugi strani pa so obiskovalcem na voljo osnovne informacije o občini ter opis
sko stezo in uredili cestišče na odseku Rakovlje-Kamen-če. Letos nadaljujejo z deli na odseku Kamenče-Šmatevž. Izgradnja tega dela kolesarske steze in ureditev vozišča je zelo pomembna, saj gre poleg šolske poti tudi za zelo pomembno turistično pot, ki povezuje Podvrh, grad Žovnek in Žovneško jezero. Vrednost celotnega projekta za MLC 2. del je nekaj manj kot 650.000 evrov, od tega bo SVLS zagotovila dobrih 83 odstotkov ali dobrih 450.000 evrov, razliko pa Občina Braslovče.
V načrtu za letos je dokončanje trase do Šmatevža v vrednosti nekaj manj kot
160.000	evrov, od tega bo dobrih 110.000 prispevala SVLR, ostalo pa bodo zagotovili iz proračuna občine. Ob izgradnji kolesarske steze bodo uredili del vodovoda in odvodnjavanje meteornih voda. T. Tavčar
občinskem podrobnem prostorskem načrtu na območju katastrske občine Latkova vas v Šentrupertu, v velikosti 7.523 kvadratnih metrov površine, ki se nahaja ob regionalni cesti Vransko-Šen-trupert ter ob občinski cesti Šentrupert-Prebold. S sprejemom občinskega podrobnega prostorskega načrta se znotraj ureditvenega območja predvideva gradnja dveh poslovno-skladiščnih objektov, z možnostjo proizvodnje in s pripadajočo zunanjo komunalno, energetsko in prometno ureditvijo. Svetniki so obravnavali tudi načrt razvojnih programov za izgradnjo kanalizacije Letuš-Male Braslovče in nadgradnjo čistilne naprave Šmartno ob Paki.
T. Tavčar
in fotografije nekaterih zanimivosti oziroma znamenitosti. Table so postavljene pred občinsko zgradbo v Braslovčah, pred gasilskim domom v Parižljah, v križišču pri avtobusni postaji v Letušu, pred kulturnim domom na Gomilskem in pred šolo v Trnavi.	T. Tavčar
V dvorani Kulturnega doma Polzela so pripravili osrednjo prireditev ob 50-le-tnici Planinskega društva Polzela.
Zbrane sta nagovorila predsednik Planinskega društva Zoran Štok in podžupan Občine Polzela Jože Kužnik, osrednji govornik pa je bil predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar, ki je društvu čestital za zlati jubilej ter mu podelil svečano listino Planinske zveze Slovenije. V nadaljevanju je skupaj s predsednikom Planinskega društva Polzela Zoranom Štokom in predsednico Meddruštvene-
Zupan Vilko Jazbinšek s svojimi gosti
Ob dnevu družine je taborski župan Vilko Jazbinšek pripravil sprejem za petnajst novorojenčkov, ki so se rodili od lanskega do letošnjega aprila, in za deset prvošolcev ter njihove starše.
V nagovoru je župan Vilko Jazbinšek vsem izrekel prisrčno
Svetniki Občine Prebold so na zadnji seji občinskega sveta obravnavah poročila javnih
ga odbora planinskih društev Manjo Rajh štirim ustanovnim članom društva, Jožetu Puru,
dobrodošlico in zaželel vse dobro najmlajšim in prvošolčkom, staršem pa veliko veselja in čim manj skrbi z njihovim naraščajem. V nekaj besedah je poudaril pomen tovrstnih srečanj za občinsko skupnost. Za prisrčen kulturni program so poskrbeli otroci iz vrtca in podružnične
zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Prebold. Občina bo sicer prihodnji mesec praznovala občinski praznik, poleti pa bo ponovno poskrbela tudi za počitniško delo svojih dijakov in študentov.
Občina Prebold je počitniško delo prvič v večjem obsegu ponudila v času največjega propadanja gospodarstva v občini. Izkušnje so bile zelo dobre, mladim vsak zaslužek pride zelo prav, za občino pa so vsako leto opravili pomembno delo. Za letošnje poletje je Občina Prebold na svoji spletni strani razpisala petdeset
Mariji Slokar, Jožetu Kočevarju in Viliju Vybihalu, podelil priznanja.
Društvo šteje 383 članov, od tega je 150 mladih planincev iz polzelske osnovne šole in vrtca. Polzelski planinci so še posebej ponosni na svoj dom na Gori Oljki. Ob tej priložnosti je potrebno izpostavili Vilija Vybihala, ki je bil kar 20 let predsednik društva in ustanovni član. V kulturnem programu so nastopili najmlajši planinci iz vrtca, osnovne šole, Moški pevski zbor Polzela in Vaški godci iz Andraža.	T. Tavčar
osnovne šole. V Občini Tabor prejmejo starši prvega novorojenčka s stalnim bivališčem v občini denarno pomoč v znesku 200 evrov, za vsakega naslednjega pa 50 odstotkov več. Denarni prispevek za prvošolčka, ki je vpisan na podružnično osnovno šolo, pa je 150 evrov.	T. T.
mest, in sicer za administrativna dela v občinski upravi, izdelavo spletnega časopisa, delo v knjižnici, delo v letnem kopališču, v turističnoinformacijskem centru in za dopolnitev etnografske zbirke. Dijaki in študentje s stalnim prebivališčem v preboldski občini imajo čas za prijavo do L junija. V teh dneh potekajo tudi dela na občinski stavbi. Skupaj s solastnikom stavbe obnavljajo strešno kritino, preuredili bodo klet, zgradili pa so že tudi prizidek. Kdaj bodo dela končana in investicije uradno predane svojemu namenu, do konca redakcije še ni bilo znano.	K. R.
NOVO — šUfitptm
Za vse, ki še cenite ohranjanje poklica naših babic, prijazno besedo, čas, znanje obrtne in modelarske šole ter izkušnje na kreacijah za medijske osebe, ostajam na meni najbližjih tleh.
ŠIVANJE PO MERI
AKTUALNO: Izposoja fantovskih in dekliških obhajilnih oblek
£ea Zupan d. p., OpVtiika uaa 35 &, 3304 Jafim Jnfatmacije na tel.: 03 572 70 79, 051365 079
Ne za odcepitev naselja Roje
Informativne table v Braslovčah
Informacije o občini poslej na informativnih tablah
Med nastopom najmlajših planincev
Novorojenčki in prvošolčki pri županu
Tudi letos počitniško delo
Od nagrajencev do varne vožnje
Ljubezen do motorjev je bila očitna tudi ob odprtju restavracije: trak na terasi v drugem nadstropju sta prerezala župan Franc Sušnik (desno) in lastnik Matjaž Lesjak
Letošnji občinski nagrajenci z županom, podžupanoma in direktorico občinske uprave
Ob prazniku Občine Vransko, ki ga praznujejo v spomin na pridobitev trških pravic leta 1868, so letos največ prireditev pripravili v centru za trening varne vožnje v Čepljah pri Vranskem. Center seje namreč s svojim objektom izkazal kot zelo primeren prostor za različna druženja.
Osrednjo prireditev - slavnostno sejo občinskega sveta - so popestrili z županovim tekmovanjem v varni vožnji in odprtjem nove restavracije Lisjak. Župan Franc Sušnik je v svojem nagovoru na slavnostni seji naštel številne uspehe v času od prejšnjega praznika in poudaril, da je občina v desetih letih samostojnega delovanja dosegla pomembne kratkoročne in dolgoročne cilje. Lani je bil zagotovo najpomembnejši dogodek za občino začetek delovanja poligona za trening varne vožnje: »Ta investicija, ki je bila predana svojemu namenu 1. septembra, je v celoti upravičila naša pričakovanja. Poligon deluje dobro, je zelo obiskan in predstavlja kakovostno popestritev ponudbe Občine Vransko.«
Posebej je poudaril dobro so^ delovanje v regijskih projektih, kot so gradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki, mreža lokalnih cest Spodnje Savinjske doline in projekt zbiranja in čiščenja odpadnih voda porečja Savinje. Občina ves čas skrbi za ustrezne pogoje za delo vrtca in šole, ki dosegata lepe rezultate, z
naložbami na tem področju pa še niso končali. »Zdaj se srečujemo s potrebo po širitvi prostora za vrtec in šolo, v kratkem bomo dobili gradbeno dovoljenje za razširitev vrtca, to je eden od ključnih projektov na področju vzgoje in izobraževanja. Prav tako nas čaka še ureditev petih dodatnih razredov, kar pomeni drugo fazo izgradnje večnamenske športne dvorane.«
Župan je pohvalil tudi delovanje doma za starejše, ki je pridobil še eno koncesijo in bo kmalu odprl dodatne kapacitete za domsko varstvo. V kulturnem domu so obnovili stavbno pohištvo, v knjižnici pa odprli nov otroški oddelek. Pomembno delo so opravili tudi gasilci. Zalo veliko pa je občina skupaj s podjetji in drugimi ustanovami naredila na področju ekologije, za kar je letos prejela tudi najvišje priznanje s področja ekologije v državi. »Vsekakor je prvih deset let delovanja Občine Vransko zaznamovala naša ekološka usmeritev v obnovljive vire energije. Zgradili smo sistem daljinskega ogrevanje na lesno biomaso, sofinanciramo individualne sisteme na lesno biomaso, imamo fotonapetostno solarno elektrarno, ogromno smo naredili na področju zbiranja in čiščenja odpadnih voda in Vransko ima tudi že skoraj desetletje ekošolo. To so opazili tudi drugi, nas nominirali in zelo vesel sem, da smo bili zmagovalci akcije Zemljo so nam posodili
otroci, kar je nesporno najvišje okoljsko priznanje,« je povedal Franc Sušnik. V svojem govoru je pohvalil tudi vsa društva. Svojo uspešno pot je začelo folklorno društvo, planinsko društvo letos praznuje že 40-letnico, nogometni in košarkarski klub pa sta se z nekaterimi ekipami uspela prebiti v višjo ligo.
Župan Franc Sušnik je na slavnostni seji skupaj s podžupanjo in podžupanom podelil letošnja občinska priznanja. Priznanje občine je za vodenje gospodarske komisije Planinskega društva Vransko in planinskega doma na Čreti prejel Anton Ferme, plaketo pa podjetji Aida in Gomark za dosežke na področju podjetništva ter Ivan Izlakar, Franci Čulk in Anton Sitar - ustanovitelji in ves čas aktivni člani Planinskega društva Vransko, ki letos praznuje 40-letnico.
Najvišje priznanje, torej grb občine, sta prejela Barbara Ramšak za dolgoletno delo na področju vzgoje in izobraževanja ter profesor Janko Križnik za delo na področju športa in publicistike.
Po slavnostni seji so z blagoslovom odprli novo restavracijo. V vrhnjem nadstropju centra AMZS je prostore za 99 let najel in v njih uredil restavracijo podjetnik Matjaž Lesjak, ki je znan zlasti po svoji ljubezni do motorjev in dirkanja. Ker ga mnogi kličejo kar Lisjak, je tako imenoval tudi restavracijo s 140 sedeži, na terasi je še dodatnih 110 sedežev in je poleti odprta vsak dan od 8. do 22. ure. S prerezom traku sta restavracijo odprla motoristična zanesenjaka Matjaž Jelen in -župan Franc Sušnik, prostore pa je blagoslovil domači župnik Jože Turinek.
Po odprtju restavracije so razglasili tudi rezultate tekmovanja v varni vožnji med župani in podžupani. Od županov so za volan sedli polzelski Ljubo Žnidar, braslovški Marko Balant, taborski Vilko Jazbinšek in seveda Franc Sušnik, za Žalec
je vozil podžupan Ivan Podpečan, za Vransko podžupanja Maja Jerman, tekmovanja sta se udeležila tudi načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar in Matjaž Lesjak. Progo so pre-
Braslovški župan Marko Balant in svetovalka za družbene dejavnosti Renata Ma-rovt sta pripravila tradicionalni sprejem za najmlajše občane Občine Braslovče in njihove starše.
Na sprejem je bilo povabljenih petindvajset otrok, rojenih zadnja dva meseca lanskega • in prve tri mesece letošnjega leta. Skupaj je bilo leta 2008 rojenih 62 otrok, kar je 14 več kot leto prej in hkrati
vozili po vseh pravilih vame vožnje, poleg časa pa so štele tudi kazenske točke, je povedal vodja Centra varne vožnje Andrej Brglez. Prednost domačega terena je prvo mesto prinesla
največ v zadnjih desetih letih od nastanka Občine Braslovče. Župan Marko Balant jim je v pozdravnem nagovoru izrazil prisrčno dobrodošlico, zaželel vse dobro najmlajšim na njihovi življenjski poti in staršem ter v nekaj besedah poudaril pomen tovrstnih srečanj. Otrokom je podaril slikanico Sladko spi, mali medo in kot novim državljanom Slovenije državno zastavo. Občina Braslovče je s podpisom po-
lastniku restavracije Matjažu, z odlično vožnjo se je izkazal tudi župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, tretje mesto pa je zasedel domači župan Franc Sušnik.	K. R.
sebnega dogovora o sodelovanju s Poštno banko Slovenije staršem otrok ponudila tudi možnost vključitve v poseben program otroškega varčevanja. Starši, ki se bodo odločili za to hrčkovo varčevanje pri poštni banki, bodo poleg enkratne denarne pomoči v višini 126 evrov, ki jim jo podari Občina Braslovče, prejeli še dodatnih 30 evrov, ki jih bo ob odprtju hranilne knjige podarila Poštna banka Slovenije. Ob koncu je sledil sproščen pogovor o otrocih, varstvu in drugih zadevah, povezanih s starševstvom.	T. Tavčar
Novorojenčki in starši z županom Markom Balantom
Novorojenčki pri županu
20 let PGD Zavrh
V Zahomcah 4,6 km asfaltiranih cest
V ponedeljek, 4. maja, so gasilci praznovali praznik svojega zavetnika sv. Florjana. V ta namen so se v cerkvi sv. Jakoba v Galiciji zbrali gasilke in gasilci Gasilskega poveljstva Občine Žalec in prisluh-
nili maši, posvečeni zavetniku gasilcev. Maše sta se med drugimi udeležila tudi župan in podžupan Občine Žalec. Denar, ki so ga zbrali med daritvijo pri maši, so namenili za pomoč pri odpravljanju
posledic požara na domačiji Kovač in na Šentjungertu.
S praznovanjem, ki je bilo zaradi jubileja, saj praznuje letos PGD Zavrh pri Galiciji 20 let delovanja, še toliko bolj slovesno, so nadaljevali v Zavrhu pri Galiciji. Na slavnostni seji je zbranim spregovoril predsednik društva Ivan Šmarčan in predstavil kratko, a bogato zgodovino gasilcev iz Zavrha. Gasilcem so spregovorili tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel, predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, predsednik KS Galicija Jože Kruleč, ki je društvu izročil priznanje za 20-le-tnico delovanja, in predsednik KS Ponikva pri Žalcu Ivan Jelen. Po kratkem programu je sledila zabava z ansamblom Navihanke.	T. T.
Za zaselek Zahomce v Občini Vransko je bilo sredi maja zelo slovesno, saj so namenu predali kar pet odsekov na novo asfaltiranih cest v skupni dolžini 4,6 kilometra.
Na slovesni otvoritvi so se zbrali domala vsi krajani in drugi. O tej veliki pridobitvi za kraj, asfaltirane ceste nima samo še ena domačija, sta govorila predsednik režijskega odbora Darko Kajbič in vranski župan Franc Sušnik. Vrednost opravljenih del znaša 850 tisoč evrov. Od tega je največ, 570 tisoč evrov, prispevala občina Vransko iz proračuna, 210 tisoč evrov je bilo pridobljenih iz evropskih sredstev za projekt mreže lokalnih cest Spodnje Savinjske doline, 71 tisoč evrov pa je nepovratnih sredstev Službe vlade RS za lokalno samoupra-
vo. Izvedena je bila kompletna voziščna konstrukcija spodnjega in zgornjega ustroja z asfaltno prevleko, uredili so odvodnjavanje meteornih in zalednih vod, zaradi strmega in v zimskem
času nevarnega terena, so bile mestoma nameščene tudi jeklene varnostne ograje.V prihodnje načrtujejo še ureditev odseka, ki povezuje občino Vransko z občino Tabor.	T. Tavčar
S prerezom traku so cesto predali namenu župana občine Vransko Franc Sušnik in občine Tabor Vilko Jazbinšek, višja referentka za okolje in prostor na občini Vransko Marjana Jerman in najstarejši krajan Zahomc, Ivan Marko
Manjša udeležba, a ne tudi kakovost
Domača Vokalna skupina Cantemus tudi v novi zasedbi nadaljuje z uspehi
Šusice slavile v Belgiji
Eva Zavšek, Katarina Kukovič, Ines Ljubej, Petra Vidmar, Dejan Tamše, Sara Železnik in Aleksandra Šuklar
Žalec s svojimi tremi festivali postaja vse bolj uveljavljeno festivalsko mesto. Tretji konec tedna v maju je namenjen festivalu vokalne zabavne glasbe Sredi zvezd. Letošnja udeležba vokalnih skupin in tudi gledalcev na sedmem festivalu Sredi zvezd je bila nekoliko manjša, a kljub temu so ljubitelji te zvrsti glasbe uživali.
Festival vsako leto organizirajo žalska Vokalna skupina Cantemus, Kulturno društvo Žalec, Občina Žalec in žalska izpostava Sklada RS za kulturne dejavnosti. Tudi tokrat je festival začela svetovno uveljavljena skupina te zvrsti glasbe, to je bila italijanska skupina Vocalica, ki je navdušila sicer ne polno dvorano gledalcev in poskrbela tudi za dopoldansko delavnico. Na sobotnem tekmovalnem večeru je letos nastopilo le pet skupin. Če bi jih bilo enajst, kot je kazalo sprva, bi morala strokovna žirija
Mešani pevski zbor A Cappella Petrovče z zborovodjem Blažem Rojkom je svojo petnajsto obletnico okronal z udeležbo na odmevnem tekmovanju Musica Mundi v Benetkah, ki je potekal od 28. aprila do 2. maja. Sodeloval je v dveh kategorijah, sakralno petje in najzahtevnejša kategorija tekmovanje odraslih MePZ z obvezno pesmijo, in v obeh prejel srebrno priznanje z najvišjo stopnjo znotraj tega priznanja - stopnjo devet.
Na tekmovanju v sakralnem petju se je MPZ A Cappella
opraviti še predizbor. Na sami prireditvi so svoj nastop odpovedali še člani Vokalne skupine Pusluschtae, tako da so peli le VS Sonus, Akolada, Male Malice, Oktet 9 in Cantemus. Člani žirije so bili priznani glasbeniki in vokalisti Tomaž Kozlevčar, Italijan David Chiesa in Samo Ivačič.
Vseh sedem let spremlja festival Tomaž Kozlevčar: »Vsekakor smo doživeli nekaj presenečenj tudi na letošnjem festivalu. Veseli me, da lahko tu spremljamo prerez slovenske »a capella« scene, pa tudi v šovprogramih gostujejo zelo kakovostne skupine iz sosednjih dežel. Okus se ves čas pili in brusi, to je občutiti tako pri gostih kot pri tekmovalnih skupinah, seveda pa bi nas veselilo, da bi tu srečali še kaj več kot pet skupin. Čeprav zastopamo različne generacije glasbenikov in tudi narodnosti oziroma jezikovne skupine, smo v žiriji kar složni v naših
preizkusil v cerkvi Sacro Cuore v kraju Lido di Jesolo, že dan zatem pa na tekmovanju mešanih pevskih zborov z obvezno pesmijo. Moderna obvezna pesem Multi Dicunt, avtorja Miškinisa, je bila napisana prav za ta nastop in zbor je to delo uprizoril premierno. Zbor je nastopil tudi na koncertu v središču Benetk, na najprestižnejšem prizorišču, v cerkvi Santa Maria Gloriosa dei Fra-ri. »Petje v tej cerkvi je posebna čast, privilegij in velik užitek. Med občinstvom je sedela tudi komisija s tekmovanja in, kot smo izvedeli kasneje, si je
odločitvah in tudi naši kriteriji so skozi leta bolj izbrušeni.« Letos je strokovna žirija devet kriterijev strnila v štiri točke: intonančna točnost, ritem in dikcija, interpretacija s stilom petja in zahtevnostjo skladbe ter celostni nastop.
Žirija se je odločila za dve posebni priznanji. Za najkakovostnejši celostni nastop je priznanje prejela skupina Akolada, za najizvirnejši aranžma slovenske skladbe pa celjski Oktet 9. Občinstvo je tretje mesto prisodilo skupini Akolada, drugo Oktetu 9 in prvo mesto Vokalni skupini Sonus. Žirija pa je tretje mesto prisodila Oktetu 9, drugo Vokalni skupini Sonus, prvo mesto pa Vokalni skupini Cantemus, ki je po dveletnem premoru ponovno nastopila v tekmovalnem programu. Po besedah vodje skupine Matjaža Kača, direktorja festivala, je to zanje veliko presenečenje, saj so skupino lani zapustili štirje člani, nova zasedba pa se je prvič predstavila prav na letošnjem festivalu.
Med zasedanjem strokovne žirije in štetjem glasov občinstva je po odmoru občinstvo zabavala italijanska vokalna skupina Mezzotono, ki je poleg seveda odličnega petja večinoma italijanskih skladb navdušila z aranžmaji in celostnim nastopom ter tako slovenskim vokalnim skupinam pokazala, kaj vse je še mogoče tudi na področju vokalne zabavne glasbe.	K. R.
zbor posebej zapomnila po tem nastopu,« nam je povedala podpredsednica zbora Bojana Omladič in ob dejstvu, da je zbor v obeh izbranih kategorijah prejel srebrno priznanje z najvišjim rangom znotraj tega priznanja - stopnjo devet dodala: »Petrovče, ki jih lahko na zemljevidu iščemo s povečevalnim steklom, so se v močni svetovni konkurenci povzpele tik pod vrh.« Bojana Omladič je še povedala, da se v pevskem zboru zavedajo, da jim kljub trdemu delu in kakovosti petja ne bi uspelo, če njihove udeležbe na tekmovanju ne bi podprli mnogi sponzorji, donatorji in seveda njihovi domači, ki jim vseskozi stojijo ob strani.	L. K.
Dekliška tolkalna skupina Šus pod vodstvom Dejana Tam-šeta je na 57. evropskem glasbenem festivalu za mlade (European Music Festival for Young People) v belgijskem Neerpeltu, ki je potekal od 30. aprila do 3. maja, zmagala v kategoriji tol-kalnih skupin in prejela posebno nagrado Cum Laude.
Prenovljen
Dela na Aninem domu, ki je izjemno velik in zahteven projekt preboldske župnije, se počasi bližajo h koncu. Pred velikonočnimi prazniki je dom dobil tudi novo zunanjo podobo - pročelje.
Anin dom ima zdaj s pomočjo številnih donatorjev in prostovoljcev pravzaprav urejene že skoraj vse predvidene prostore, vključno z zimsko kapelo, ki so jo predali namenu januarja letos. Do podobe, kot so si jo zamislili, pa bo potrebno še kar nekaj napora. Čaka jih namreč še izgradnja večnamenske dvorane z okrog 120 sedeži, ki naj bi jo zgradili do prihodnjega leta, ko se tudi izteče petletni načrt za izgradnjo doma. Tega so se namreč lotili po fazah, glede na zbrana sredstva. Začeli so leta 2006 z obnovo strehe, leta 2007 pa nadaljevali z notranjimi deli, s katerimi so nadaljevali tudi lani.
Prvo leto je bilo opravljenih 510 prostovoljnih delovnih ur, leta 2007 že 2358, lani pa 2026 prostovoljnih delovni ur.
D. Naraglav
Simfoniki
nastopajo
Jutri, 28. maja, se bo ob
19.	uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec občinstvu predstavil simfonični orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki vedno navduši s svojim igranjem in izborom programa.
Že pred dnevi pa je prav tako v Žalcu svoj letošnji program pod vodstvom prof. Dejana Podbregarja zaigral Mladinski pihalni orkester, ki vadi na Polzeli. Mladi glasbeniki so navdušili z odlično izvedbo skladb. K. R.
Na festivalu, na katerem je nastopilo 96 različnih glasbenih skupin z vsega sveta, so se Šusice v skupini tolkalnih skupin pomerile z belgijsko in švicarsko skupino in z naskokom osvojile prvo mesto in posebno nagrado Cum Laude. Publiki in mednarodni žiriji so se predstavile s 25-minu-tnim programom, v katerem so morale pokazati čim več raznolikih veščin igranja tol-
kal. Še posebej so navdušile s skladbo Mušketirji.
»1. mesto in posebna nagrada žirije Cum Laude na 57. festivalu mladih glasbenikov je ogromen dosežek za mlado slovensko tolkalno skupino, ki deluje dobra tri leta. Številne vaje, delo in odrekanja deklet, ki prihajajo z vseh vetrov, pa so s to nagrado poplačani. /.../ Seveda je ta dosežek priznanje tudi zame, kot neka potrditev, da delamo dobro in kakovostno. Tolkala so v Sloveniji v trendu, zanimanje še vedno narašča, vendar nekako ne moremo mimo tega, da je center tega dogajanja pravzaprav v Žalcu, kjer vadi ŠUS, velikokrat tudi StoP - slovenski tolkalni projekt, in tukaj imamo edini slovenski mednarodni tolkalni festival BUMfest. Ob vsem tem bi se v imenu skupine ŠUS zahvalil Glasbeni šoli Risto Savin, Občini Žalec in KUD-u Žalec za vso pomoč in podporo pri gostovanju v Belgiji,« nam je ob tem uspehu povedal Dejan Tamše.	L. K.
K uspehu sta poleg trdega dela gotovo prispevala zanos in energija pevcev
TURISTICNO-KULTURNO DRUŠTVO LEVEC
ob soorganizaciji ZKŠT Žalec
objavlja razpis za sodelovanje na izboru
za “Smaragdno kraljico” - Žalec 2009
Izbor bo v soboto, 4. julija 2009, ob 21. uri na ploščadi pred Domom II. slovenskega tabora Žalec.
Na izboru bodo razglasili zmagovalko in dve spremljevalki.
Zmagovalka dobi:
- lento in uradni naziv “Smaragdna kraljica” 2009 - prehodno unikatno krono - unikatno broško
- unikatno kreacijo modne oblikovalke Diane Kotnik Lavtižar - šopek
Praktične nagrade za vse tri zmagovalke prispevajo številni sponzorji.
Na razpis se lahko prijavijo dekleta, stara najmanj 16 in največ 25 let, ki imajo smisel in željo do tovrstnega nastopanja. Prijavo, ki naj vsebuje osebne podatke (tudi naslov in telefon) in fotografijo, pošljite najkasneje do 10. junija 2009 na e-naslov (www.smaragdna- kraljica.com) ali na naslov: Turistično-kulturno društvo Levec,
Levec 25, 3301 Petrovče (vodja projekta Milena KOTNIK, 041 504 981).
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkstzalec@siol.net
Kresnični
večer
Novo Celje. 21. junij, ob 21. uri
Ob prijetni glasbi s kulturnim programom bomo prestopili prag poletja ter nazdravili ob dnevu državnosti.
Vabljeni!
Za petnajst let srebro
Sajenje dreves in ekološki duh ob dnevu Zemlje
Janko Božič in Franc Štorman ob zaključku posaditve drevesa
Ob dnevu Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, in to vse od leta 1970, so tudi letos po vsej dolini pripravili kar nekaj akcij in prireditev. Mnogi so nadaljevali z akcijami čiščenja okolja, ki so se začele že zgodaj spomladi, večina pa je tudi letos posadila nova drevesa in tako simbolno pokazala na vlogo dreves pri omilitvi posledic podnebnih sprememb.
V	Občini Žalec posadili 28 dreves
V Občini Žalec so ob svetovnem dnevu Zemlje tudi letos sadili drevesa. S tem so želeli prispevati k urejenosti krajev in simbolično opozoriti na podnebne spremembe in vlogo drevja pri omilitvi posledic.
V	akciji so sodelovali krajani, učenci, otroci iz vrtcev ter člani turističnih društev, ki so v dnevih med 22. in 26. aprilom v svojem okolju posadili lipo ali drugo avtohtono drevo, ki bo obogatilo kraj ter življenjsko in delovno okolje. Zasaditve so spremljale priložnostne slovesnosti. Skupaj so posadili 28 dreves, in sicer šest lip, sedem javorjev, šest jerebik, pet češenj, eno bukev, en hrast in dve smreki omoriki.
Največ prireditev je bilo na območju ribnika Vrbje pri Žalcu, ki je zavarovano kot krajinski park. 22. aprila so organizirali tudi naravoslovni dan za otroke iz vrtcev žalske občine. Otroci so ob ribniku opazovali ptice. Prireditve se je udeležilo 150 otrok in vzgojiteljev iz Žalca, Šempetra, pridružili pa so se jim tudi obiskovalci iz Štor in z Dobrne. Program dejavnosti so pripravile vzgojiteljice Vrtca Žalec.
Popoldne so ob INFO-sredi-šču ob ribniku Vrbje pripravili prireditev, namenjeno ozave-ščanju domačinov in obiskovalcev. Predstavniki KS Vrbje in Občine Žalec so posadili hrast dob, nato pa so prisluhnili predavanju o NATURI 2000 v Občini Žalec.
Pri prireditvi so sodelovali predstavniki Zavoda za gozdove RS, žalska krajevna enota, Egon Vočko, ki je predstavil pomen hrasta za oblikovanje nižinskih poplavnih gozdov, Zavoda RS za varstvo narave, enota Celje, Mojca Tomažič, in Grega Kalan s predstavitvijo petih območij NATURE 2000 v Občini Žalec, predsednik društva varuhov okolja Radoživ iz Žalca Gregor Vovk Petrovski je predstavil zloženko NATURA 2000
pri nas doma, ki predstavlja ostenje Posavskega hribovja z Mrzlico in Kamnikom, Kulturno društvo Lipa Vrbje pa je ob tej priložnosti poskrbelo za pogostitev.
Posadili so, patruljirali bodo
Ob praznovanju dneva Zemlje so v Turističnem društvu Šempeter tudi letos pri Rimski nekropoli posadili drevo -gorski javor.
Drevo sta tudi tokrat posadila častna člana TD Šempeter Janko Božič in Franc Štorman. Pri zasaditvi jima je pomagal Marjan Volpe, ki je pri turističnem društvu zadolžen za koordinacijo delovnih akcij. Ob
posaditvi javorja so učenci OŠ Šempeter tudi tokrat pripravili kulturni program. Dogodek pa je popestrila tudi cvetlična tržnica. S svojim projektom sajenja rož so se ob tej priložnosti predstavili tudi malčki iz šem-petrskega vrtca.
Pri turističnem društvu je že začela delovati turistična patrulja, ki bo izbrala najlepše hiše, kmetije, poslovne objekte, zaselke ...
Zemlja in vesolje na Polzeli
Občina Polzela je v sodelovanju s turističnim in hortikulturnim društvom, Sandijem Kersteinom, člani astronomskih društev Velenje in Pe-
trovče obeležila dan Zemlje in leto 2009 kot mednarodno leto astronomije. V mali dvorani kulturno-umetniškega društva so pripravili zanimivo razstavo in predavanje na to temo in si ogledali zanimiv film o vesolju. Predavanje, ki ga je pripravil Sandi Kerstein, in razstava sta bila še posebej zanimiva za osnovnošolce. Razstava je bila postavljena v treh sklopih. V prvem je govorila o Zemlji in vesoljskem okolju, v drugem so predstavili astronomijo, tretji sklop pa so posvetili človeku, ki osvaja vesolje.
V parku pred kulturnim domom sta pozno popoldne župan Ljubo Žnidar in predse-
dnik Hortikulturnega društva Polzela Ferdinand Glavnik slovesno posadila drevo arukovec. Pred tem sta govorila o pomenu dneva Zemlje, Ferdinand Glavnik pa je prisotne opozoril tudi na pomen vode in njeno rabo. Učenci OŠ Polzela so pripravili kulturni program, članice turističnega društva pa so poskrbele za pokušnjo hrane in pijače na ekološki tržnici. Zvečer so na igrišču v Športnorekreacijskem centru Polzela s teleskopi opazovali nočno nebo, ki je bilo kot nalašč jasno in polno bleščečih zvezd, in tako
na zanimiv način obeležili dan Zemlje.
200 krajanov čistilo v Braslovčah
V organizaciji turističnih društev Braslovče in Gomilsko in v sodelovanju Občine Braslovče so na območju občine že drugo leto zapored izvedli vseobčinsko čistilno akcijo. Skupaj je čistilo nekaj več kot 200 krajanov, ki so zbrali 100 vreč in nekaj prikolic različnih odpadkov in jih odpeljali na zbirno mesto na Žovnek.
Udeleženci so očistili območja ob regionalnih in lokalnih cestah, ob vodah, jezerih, turističnih znamenitostih ... Kot
je povedala predsednica TD Braslovče Jasmina Roter, so se akcije v Letušu, Grajski vasi, na Gomilskem, v Orli vasi, Poljčah in na Žovneku udeležili številni krajani, lovci so čistili na Dobrovljah, gojenci Varstveno-de-lovnega centra Muc pa v okolici centra v Preserjah. Iz poročil koordinatorjev je bilo razvidno, da je bilo odpadkov manj kot lani. Še vedno pa je kar nekaj divjih odlagališč večjih odpadkov, predvsem avtomobilov in bele tehnike, s čimer so seznanili pristojne na občini.
T. T., D. N., L. K.
Zasaditev drevesa
Člani PGD Trnava pri pobiranju odpadkov ob lokalni cesti Trnava-Zakl
Lipovškova bodika - drevo leta
V Mali Reki nad Preboldom so pri Lipovškovih - Breznikar j e vih v počastitev dneva Zemlje predstavili in razglasili letošnje drevo leta na Celjskem. Drevo leta je projekt Zavoda za gozdove Slovenije, s katerim želijo spodbujati
zavedanje in razmišljanje o drevesih kot nepogrešljivih sooblikovalcih naše kulturne krajine. Vsako leto izberejo drevo, ki je v svojem okolju nekaj posebnega. Letošnje drevo leta na Celjskem je Lipovškova bodika.
Bodika ali božji les je že v antiki simbolizirala veselje in dobro voljo ter odganjala zle duhove. Zaradi svojih čarobnih lastnosti je bilo drevo zaželeno tudi na številnih kmetijah v Mariji Reki in okolici, kjer je med vsemi ohranjenimi najmogočnejše tisto, ki so ga negovale skrbne generacije gospodarjev Lipovškove domačije. Dolga desetletja roke mame Marije Breznikar - Lipovškove mame, ki 'so ji ob tej priložnosti izkazali posebno pozornost. Vodja območne enote ZGS Celje Miran Orožim ji je namreč podaril veliko uokvirjeno sliko njihove bodike. Na slovesnosti, ki se je je udeležilo veliko gostov, med drugimi tudi sekretar ministrstva za javno upravo Branko Lobnikar, direktor Zavoda za gozdove
Drevo leta iz Male Reke nad Preboldom
Slovenije Jošt Jakše, poslanec in župan Občine Žalec Lojze Posedel, vodja UE Žalec Marjan Žohar, podžupana Občine Prebold Franc Škrabe in Emilija Črnila, je zbrane najprej pozdravil in nagovoril vodja krajevne
enote ZGS Žalec Uroš Petrič. V kulturnem programu so nastopili ljudski pevci Reški slavčki, citrarka Cita Galič, učenci 7. in 9. razreda OŠ Prebold ter z zgodbo o Lipovškovi domačiji naj-mlajša na domačiji Mojca Jezernik. Povedala je, da leži njihova domačija na 710 m nadmorske višine. Posestvo v velikosti 22 hektarjev pa se razteza do vrha Reške planine z 925 m nadmorske višine. Približno tri četrtine je gozdnih površin, ostalo pa so travniki in njivi. V preteklosti so se lastniki preživljali z gozdarjenjem in živinorejo. Osnovno hrano so si na njivah pridelali sami. O starosti kmetije ni veliko podatkov, znano pa je, da so bili ti kraji naseljeni že v 14. stoletju. Morda domačija izvira že od takrat. Povsem zagotovo pa stoji na tem mestu že od leta 1848, saj je bila pred obnovo na vhodnem portalu vklesana
letnica. Kmetija je dobila ime po lipah, ki rasteta pred domačijo in delata družbo tudi velikima bodikama.
Tokratna slovesnost je bila tudi dan velike žalosti za Marijerečane in vse, ki so poznali Jureta Artelja, soseda Lipovškovih - Breznikar-jevih, ki je nekaj dni prej v delovni nesreči izgubil svoje mlado življenje, ta dan pa so se od njega poslovili na pokopališču v Mariji Reki. Vsi govorniki so se z nekaj besedami dotaknili tudi tega tragičnega dogodka, ki je družini vzel očeta in moža, ostalim pa zanesljivega človeka, delovnega soseda, vaščana in prijatelja, ki je bil vedno pripravljen pomagati in sodelovati. Z velikim veseljem se je pripravljal tudi na to slovesnost, a mu ni bilo dano doživeti tega dogodka. Bodika, drevo leta na Celjskem v letu 2009, bo nema priča in spomin tudi nanj.	D. Naraglav
Miran Orožim, vodja območne enote ZGS Celje, med izročitvijo slike drevesa leta 86-letni Lipovškovi (Breznikarjevi) mami Mariji
Letos o staranju prebivalstva
Povezovanje za večjo strokovnost
Državni sekretar prim. mag. Ivan Eržen
V Žalcu je letos potekalo
4.	strokovno posvetovalno srečanje patronažnih medicinskih sester. Letošnja tema je bila patronažna zdravstvena nega starostnika, v uvodu pa je udeleženkam posveta poleg župana Lojzeta Posedela in predsednice Zbornice zdravstvene in babiške nege Darinke Klemenc spregovoril tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje prim. dr. Ivan Eržen.
Strokovno srečanje, ki je potekalo v dvorani žalskega gasilskega doma, je v sodelovanju s strokovno sekcijo medicinskih sester v patronažni dejavnosti in OE Patronažno varstvo ZD Adolfa Drolca Maribor organiziralo Združenje zasebnih patronažnih medicinskih sester. Preden so se lotile tem, povezanih s sta-
strokovne sekcije patronažnih medicinskih sester pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Martina Horvat: »Za vsako ceno moramo ohraniti polivalentno patronažno službo, narediti red na področju podeljevanja koncesij, vendar ne v smislu zaviranja zasebništva, ampak ga narediti preglednega in omogočiti samo tistim izvajalkam, ki so že v mreži, da odhajajo v zasebništvo. Dve točki smo posvetile prenovi evidenc o patronažni zdravstveni negi in informatizaciji sistema patronažnega varstva, saj so vsi podatki, ki jih zbiramo na terenu, zelo dragoceni in samo, če so zbrani in obdelani na pravi način, so lahko koristni za razvoj stroke in krepitev zdravja vseh segmentov naše populacije. Spregovorile smo tudi o tem, da bi se v skladu z vsemi navodili Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodnega sveta medicinskih sester iz patronažnih medicinskih sester preimenovale v družinske medicinske sestre, kar bi nam omogočalo boljše vključevanje v samo zakonodajo in sodelovanje z drugimi profili, ki so sodelavci v našem timu. Nenazadnje smo spregovorile tudi o tem, da bi pri prenovi zakonodaje patronažno zdravstveno nego in patrona-
Na strokovnem srečanju so sodelovale patronažne medicinske sestre koncesionarke in zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih
rostniki, so patronažne sestre prim. dr. Ivanu Erženu predstavile aktualno problematiko patronažnega varstva v Sloveniji. Svoje zahteve so strnile v sedem točk, je povedala vodja
žno varstvo umestili v sistem zdravstvenega varstva na tak način, ki bi nam omogočal večjo samostojnost in večjo razpoložljivost s samim bolnikom ter samostojno upravljanje s
Za optimizem in življenje
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje tudi letos pripravlja celodnevno prireditev Tek - hoja za življenje. Z njo želi v ljudeh vzbuditi skrb za lastno zdravje in zdrav življenjski slog, bolnim za rakom in njihovim svojcem pa vliti optimizem v njihovem boju zoper bolezen. Letošnja prireditev bo v petek, 12. junija, od 16. do 22. ure v Športnem centru Žalec.
To bo že osma slovenska javna kulturno-zabavna in športna prireditev, katere častna pokrovitelja sta minister za zdravje dr. Borut Miklavčič in evropski poslanec Lojze Peterle, ki vsa leta tudi s svojo prisotnostjo podpira prizadevanja
društva za promocijo in vzgojo za zdravje v boju proti raku. Program bo živahen in pester, saj bodo nastopili otroci spo-dnjesavinjskih vrtcev, šolarji, razni ansambli, animatorji, mažoretke, karateisti, nogometaši in drugi.	K. R.
kadri, viri in sredstvi, namenjenimi patronažnemu varstvu. V veliki večini teh točk nas je državni sekretar podprl in nam zagotovil, da nas bodo pri uveljavljanju teh sprememb v samem sistemu zdravstvenega varstva podprli, saj vidi krepitev patronažnega varstva kot ključno za krepitev samega primarnega zdravstvenega varstva, na katerem bo poudarek v prihodnosti.«
V nadaljevanju so govorili o patronažni zdravstveni negi pri obravnavi starostnika na domu. Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak je predstavila poglede civilne družbe oziroma kako starejši razumejo delo patronažnih medicinskih sester. Eno od predavanj se je nanašalo na arhitektonske ovire in uporabo tehničnih pripomočkov v bivalnem okolju starostnika, govorili pa so tudi o tem, kako preko funkcionalne vadbe do zdrave starosti, o možnostih sodelovanja patronažne zdravstvene nege v krajevnih medgeneracijskih središčih, o starostnikih v ambulantah družinske medicine, o nasilju nad starejšimi in o vlogi prehrane v preventivi starosti pridruženih obolenj.
Martina Horvat je ob koncu strokovnega srečanja med drugim povedala: »Populacija se nezadržno stara, že več kot 20 odstotkov starejših je med nami in vedno več jih bo. Če vemo, da ima vsak starejši od 65 let v 80 odstotkih vsaj eno do tri kronične bolezni in da se ta odstotek po 85. letu še veča, moramo biti na to dobro pripravljeni, ....«
In še o nasilju: »Mag. Ana Habjanič je predstavila tudi nasilje nad starejšimi, pri čemer ne gre zgolj za fizično nasilje, ampak predvsem za nasilje kot zlorabo starostnika, zanemarjanje, slabo skrb zanj, zlorabo njegovih finančnih virov, čustveno in verbalno nasilje. Takšno nasilje je zagotovo prisotno, le odkriti ga moramo. /.../ Težav med starostniki je veliko, od zdravstvenih in socialnih do nasilja in učinkovito jih lahko rešujemo le timsko, ne me same, ne zdravnik ali socialni delavec, ampak samo s povezovanjem. Me smo nekakšna vez ne le med varovancem in osebnim zdravnikom, ampak tudi med vsemi, ki se vključujejo v skrb za starostnika, in to svojo vlogo moramo v prihodnosti še krepiti.«	K. R.
f»
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
Simona KODRIN, s. p.
Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA dr. Arsena Janjiča Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure na tel.: 700 06 30!
Četrtek, 11. in 18. 6. 2009
AKCIJA od 20. 5. do 30. 6.
Gotovinski popust na vse blagovne znamke sončnih očaJ 10-30 %.
ZA VAS PRENOVLJENA OPTIKA SIMONA.
Z vami že 17 let
obiščite nas in videli boste bolje

Predsednica Združenja zasebnih patronažnih medicinskih sester je Žalčan-ka Urška Flajs, patronažna medicinska sestra s koncesijo v Braslovčah. Z njo smo se o patronažni dejavnosti pogovarjali po strokovnem srečanju v Žalcu, ki ga je organiziralo omenjeno združenje.
Ste predsednica Združenja zasebnih patronažnih medicinskih sester. Koliko članic ima združenje oziroma ali je članstvo v združenju obvezno?
»Trenutno je v Sloveniji na področju patronažne dejavnosti okoli sto koncesio-nark, približno 85 % jih je včlanjenih v naše združenje. Delujemo kot prostovoljno, neprofitno društvo s sedežem v Občini Krško, članstvo pa za koncesionarke ni obvezno.«
Kaj vse počnete v okviru združenja?
»Namen združenja je povezati izvajalce patronažne zdravstvene nege, ki to dejavnost opravljajo kot zasebno zdravstveno dejavnost, zato povezovanju, spoznavanju in medsebojni komunikaciji ter pomoči namenjamo posebno pozornost. Po svojih močeh poskrbimo tudi za pomoč kolegicam, ki prehajajo v zasebništvo. Prizadevamo si za izboljšanje pogojev opravljanja patronažne dejavnosti, s skupnimi močmi sledimo spremembam zakonodaje, zadnja leta pa organiziramo tudi strokovna srečanja in posvete z namenom povezovanja in sodelovanja z ostalimi izvajalkami patronažne dejavnosti, predvsem pa so naša prizadevanja usmerjena v napredek stroke patronažne zdravstvene nege.«
Ali so pogoji za pridobitev koncesije za področje patronažne dejavnosti zelo strogi?
»Pogoje za pridobitev koncesije oblikuje občina, ki jo podeljuje, strokovne pa Zbornica zdravstvene nege, ki na zahtevo občine poda
svoje mnenje za pridobitev koncesije. V združenju smo mnenja, da bi morali biti pogoji s strani stroke strožji, zato že nekaj let opozarjamo na potrebo po spremembi pravilnika o podeljevanju mnenj za zasebno dejavnost pri zbornici oziroma zvezi.«
Ali je za pacienta kakšna razlika, če ga obišče patronažna sestra iz javnega zdravstvenega zavoda ali patronažna sestra s koncesijo?
»V obeh primerih gre za javno zdravstveno dejavnost, razlika je le v obliki organiziranosti izvajalk, zato za uporabnike v tem primeru ni nobenih razlik.«
V katerih primerih patronažne medicinske sestre obiščete družino?
»Patronaži obiski so kurativni in preventivni. Kurativne opravljamo na podlagi delovnih nalogov osebnih zdravnikov, preventivni pa so določeni s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja in pravilnikom o izvajanju preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Družino torej po trenutno veljavnih določilih obiščemo takrat, ko kateri od članov družine zboli in njegov osebni zdravnik naroči patronažni obisk ali pa ima pravico do preventivnega patronažnega obiska. Družina je pomemben subjekt obravnave v patronažnem varstvu in ravno zaradi tega smo na našem srečanju v Žalcu predlagale, da bi se preimenovale v družinske patronažne medicinske sestre.«
Katere težave bi izpostavile kot najbolj pereče pri svojem delu?
»Najbolj pereče težave patronažne stroke smo predstavili na našem 4. strokov-noposvetovalnem srečanju v Žalcu: pogoji za podeljevanje koncesij in zaščita obstoječe mreže izvajalk patronažnega varstva, pravična delitev terenskih področij, ohranitev polivalentne patronažne službe, veliko težavo predstavlja tudi neu-
Urška Flajs
strežno obveščanje izvajalk patronažne dejavnosti, zastarela dokumentacija ...«
Za temo posveta ste letos izbrale zdravstveno oskrbo starostnikov. Kakšne so specifične težave starostnikov, s katerimi se srečujete?
»Pri starostnikih, ki jih srečujemo na terenu, zaznavamo fizične, psihične in socialne spremembe. Spremljajo jih pogosto razna kronična obolenja, so slabše mobilni, zaradi tega bolj podvrženi poškodbam, soočiti se morajo s statusom upokojitve in s tem nekateri sprejeti nižji finančni status, so bolj odvisni od drugih in na splošno se počutijo osamljene.«
Ali patronažne medicinske sestre posredujete tudi na primer pri centru za socialno delo ali drugih službah, če vam starostnik zaupa takšno težavo?
»Seveda, skrb za starostnika je kompleksna, koordinirana in kontinuirana, kar pomeni, da so starostniki deležni individualne obravnave, s katero želimo doseči pri njem kakovostnejše preživljanje jeseni življenja. Sodelujemo s centrom za socialno delo, kadar rešujemo starostnikovo socialno problematiko, s centrom za pomoč na domu, kadar potrebujejo razne oblike pomoči na domu, dostavo hrane na dom, povezujemo se z institucionalnim varstvom oziroma domovi upokojencev, ko potrebujejo domsko namestitev, pa z društvom Hospic, Rdečim križem, Karitasom in drugimi.« K. R.
instalacije
pomagajmo naši naravi z EKOloškimi viri energije
toplotne črpalke kondenzacijske peči solarni kolektorji

Razvojna agencija Savinja, giz
Ul. heroja Staneta 3. 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70: e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - JUNIJ 2009
JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Javni razpis za ukrep Povečanje gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007-2013 za leto 2009 (Ul.
RS, št. 35/09). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do zaprtja za posamezen ukrep. Informacije: ARSKTRP, tel.: 01/580 77 92 in aktrp@gov.si.
Javni razpis za ukrep 111 - Usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu (Ul. RS, št. 36/09). Rok: od naslednjega dneva po objavi pa do zaprtja za posamezen ukrep. Informacije: ARSKTRP, tel.: 01/580 77 92 in aktrp@gov.si.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Javni razpis za subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu ter osebne asistence za leto
2009	(Ul. RS, št. 32/09). Rok: 21. 9. 2009. Informacije: Iris.Lojevec@ess.gov.si.
Javni razpis za spodbujanje novega zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb - prejemnikov denarne socialne pomoči za leto 2009 (Ul. RS, št. 32/09). Roki za oddajo vlog: 29. 7. 2009, 28. 10. 2009. Informacije: Iris.Lojevec@ess.gov.si.
Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2009 (Ul. RS, Št. 36/09). Roki za oddajo vlog: 5. 6. 2009, 3. 7. 2009, 4. 9. 2009. Informacije: Matej Skočir, tel.: 01/58 91 889.
Javni razpis za sofinanciranje stroškov projektnih interdisciplinarnih skupin (št. I.) (Ul. RS, št.
33/09). Roki za oddajo vlog so: 5. 6. 2009, 16. 11. 2009, 11. 2. 2010, 12. 5. 2010. Informacije: Rok Smrdel, interdisciplinarne@japti.si.
Ministrstvo za okolje in prostor
Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za leti 2009 in
2010	v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo (Ul. RS, št. 36/09). Roki za oddajo vlog so: 4. 6. 2009, 2. 7. 2009, 3. 9. 2009. Informacije: lojze.subic@gov.si in jani.turk@gov.si.
Slovenski podjetniški sklad
Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (P1B) (Ul. RS, št. 32/09). Roki za predložitev vlog so: 10. 6. 2009, 10. 7. 2009, 10. 9. 2009,10.10. 2009, 10. 11. 2009, 10. 12. 2009. Informacije: Boštjan Vidovič, tel.: 02/234 12 64 in bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec
Razpis 23. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinia.si/pdf/razpis 23 natecai.pdf. Informacije: člani odbora ali na tel. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent).
TUJI RAZPISI
- Razpisi in več informacij na spletni strani: www.japti.si. Ostale informacije:
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
A*
RtFUOUKA SLOVfNUA
cvzu MIHCTISTVOIA ŽOUTVO IH>Q»T
Naložba v vašo prihodnost
ÜTtR/OJO DtLNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA
Ev'ocfeki soda** ski*i
SAVINfSKA
Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI-Ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednje dejavnosti:
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: Nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče Žalec
Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja. Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za polic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu številka 03 713 35 65, po elektronski pošti na naslovu isio@upi.si.
Svetovalno središče Žalec od leta 2008 dalje deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si.
Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri: pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij,
-	hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju,
-	storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
NAPOVED DOGODKOV IN POVABILO V MESECU JUNIJU 2009
-	3. in 17.6. 2009
Dan odprtih vrat Razvojne agencije Savinja v sodelovanju s samostojno finančno svetovalko ga. Andrejo Turnšek, ki bo osebno svetovala na temo razmer na finančnih trgih, problematike varnih vlaganj in pokojninskega varčevanja.
-	10.6.2009
Predavanji z naslovoma »Razmere na finančnih trgih in kam varno vložiti naš denar« in »Kaj bo z našimi pokojninami in ostalimi socialnimi prejemki v prihodnje?«
Podrobnejše informacije v zvezi z dogodki dobite na Razvojni agenciji Savinja in na spletni strani www.ra-savinja.si.
Aktivnost društev in turistične zveze
V Turistično zvezo Občine Žalec je včlanjenih 13 društev, in sicer TD Žalec, TD Šempeter, TD Galicija, TOD Lipa Gotovlje, TKD Levec, TŠD Liboje, TD Vrba Vrbje, TD Griže, Društvo kmečkih žena Ponikva, TD Ponikva, Etnološko društvo »Hmeljarska Vas«, TD Petrovče in Etnološko društvo Srečno. Turistična zveza ima za sabo že sedem let aktivnega in uspešnega dela.
Tudi lani so pripravili veliko akcij in projektov, bodisi na nivoju posameznih društev bodisi v skupnih projektih. S številnimi prireditvami zabavnega in etnološkega značaja so društva popestrila življenje prebivalcem občine, Savinjske doline in drugim, ki so se teh prireditev udeležili. Kot je na skupščini zveze konec preteklega meseca v Grižah povedala predsednica Zveze TD Občine Žalec Breda Vizovišek, so z delom društev zelo zadovoljni, zveza pa se je trudila za dobro koordinacijo in izpeljavo skupnih programov. Kar osem društev je sodelovalo na pustnem karnevalu v Žalcu, šest društev je organiziralo cvetlične tržnice, nekatera društva pa so sama organizirala čistilne akcije. Med največje lanskoletne aktivnosti zveze na republiškem nivoju sodi srečanje turističnih društev s podeželja, ki je bilo organizirano v sodelovanju s TZ Slovenije, ZKŠT Žalec in Razvojno agencijo Savinja. Pripravili so še veliko drugih množičnih prireditev, od kolesarjenja po Spodnji Savinjski dolini do pohoda po hmeljski poti. Omenjenih prireditev se je udeležilo več kot štiristo kolesarjev in približno tudi toliko pohodnikov. Zanimiva je bila tudi lanskoletna turistična tržnica, ki so jo tokrat združili s prireditvijo Trgatev trte Nikolaje. Sodelovala so skoraj vsa društva, nekatera med njimi pa so medse povabila tudi turistične podmladke, ki so se predstavili bodisi s programom na odru ali
pa s predstavitvijo na stojnici. Ta dan so s prodajo različnih izdelkov v okviru dobrodelne akcije zbrali 960 evrov za družino iz Slovenje vasi, ki ji je neurje uničilo dom. Med akcije s tradicijo sodi projekt Najlepši kraj, hiša in kmetija. V izbor je po predlogih turističnih društev prišlo triintrideset kandidatov iz različnih kategorij. Petčlanska komisija, ki ji je predsedovala Štefanija Kos Zidar, je opravila več ogledov in pripravila predloge za podelitev nagrad in priznanj. Turistična zveza Občine Žalec se je aktivno vključevala v projekte TZ Slovenije, v območni komisiji projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna pa je sodelovala tudi Martina Jurjevec, ki naj bi bila stalna članica komisije. Mesto Žalec je v kategoriji srednje velikih mest osvojilo četrto mesto.
V Zvezi TD so posvečali pozornost tudi izobraževanju. Člani turističnih društev se izobražujejo preko delavnic in srečanj, ki jih organizirajo sami, ali pa se udeležujejo seminarjev drugih društev in TZ Slovenije. Lani so uspešno izpeljali tudi strokovno ekskurzijo na Kras.
Na skupščini v Grižah so prebrali povzetek poslanice generalnega sekretarja Svetovne tu-
ristične organizacije združenih narodov ob svetovnem dnevu turizma, v kateri med drugim piše, da prav po zaslugi turizma vedno več držav zapušča seznam manj razvitih, lokalne skupnosti odkrivajo boljše življenje, ljudje so ponosni na svoje okolje in kulturo, cveti majhno podjetništvo in še, da je turizem brez dvoma zgodba o ljudeh, kjer gostje in gostitelji vzajemno pridobivajo.
Na skupščini TZ Žalec so sprejeli tudi program in finančni plan za letošnje leto. Poleg spodbujanja turističnih društev k povezovanju in sodelovanju s turističnimi in ostalimi društvi, organiziranju prireditev, urejevanju okolja in vseh ostalih nalog bodo aktivno sodelovali tudi v projektih TZ Slovenije in ZKŠT Žalec. Srečanje TD slovenskega podeželja bodo od zdaj naprej pripravljali v različnih krajih po Sloveniji in ne več samo v Žalcu kot vsa prejšnja leta. Ta novica je na skupščini naletela na različne odzive in sprožila kar pestro razpravo. Mesto je s tem izgubilo prireditev, ki se je prav tu začela pred desetimi leti, hkrati pa bo s tem dana možnost, da bodo udeleženci srečanja spoznali tudi druga področja Slovenije.
D. Naraglav
PONIRKOV INFO CENTER
Odpiralni čas v juniju:
PONEDELJEK-PETEK	od 15. do 19. ure
SOBOTA, NEDELJA, PRAZNIKI	od 9. do 19. ure ZAPRTO med 12. in 14. uro
šž
s?
r ~Jr
j>\T
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE, VSAKO SOBOTO in NEDELJO, med 17. in 19. uro.
Možnost izposoje daljnogledov in palic za nordijsko hojo. V primeru slabega vremena zaprto.
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE
TEL.: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 01 01, CSM: 04I 690 023, 04I 6O8 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN
Z vami že 28 let
Odstranjevanje azbestnih plošč - SALONITK
potrdilo ZVD Ljubljana UL RS, št. 93/05
%rovstvo-fcJeparstvo >>ffON%0«
Kovač Ronald s. p„ Žalec, gsm: 041 417 737 '	e-naslov: ronald.kovac@siol.net
-	svetovanje in izdelava predračunov
-	dobava in montaža strešnih kritin CREATON, TONDACH , BOGENER,
ESAL, BRAMAC...
-	jeklene strešne kritine LINDAP, DECRA, S-Metal, METRObond, Trimo ...
-	dobava in montaža strešnih oken VELUX
-	dobava in montaža sončnih kolektorjev VELUX, BRAMAC
-	dobava in montaža želebov, snegolovov ...
IZVAJAMO
VELUX
MONTAŽO
/N ATRIJ	Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. www.sz-atrij.si | info@sz-atrij 1 Celje 1 Ljubljanska cesta 20 ) 03 42 63 110 : Rifnik Šentjur | Ulica Dušana Kvedra 11 | 03 74 71 040 Ljubljana | Vojkova 63 | 01 53 09 290 ( Rogaška Slatina | Kidričeva ulica 30 | 03 81 84 252
Že 30 ki.	
TABOR, v bližini AC Vransko in Šentrupert, pravljična vasica Plankov log (enojčki, dvojčki Ijj - III. podalj.grad.faza.). Primemo za vse, ki si želijo iz mestne gneče v prijetno, čisto, domače okolje, s hitrim dostopom do večjih mest. Velikost enojčkov znaša 115,12 m2, dvojčkov pa 110,83 m“ (vse enote imajo balkon, teraso, nadstrešek za avtomobile in shrambo). Na voljo še nekaj enot. Velikosti parcel od 203 m2 do 345 m2. Cene: od 108.841 € do 134.297 €
Z mlaji
ohranjajo
tradicijo
V podjetju Sigmanova poskrbijo vsako leto ob prazniku dela za postavitev mlaja. Pri tem gre predvsem za druženje.
Sodelavci Sigmanove postavijo ob koncu zadnjega delovnega dne pred prazniki mlaj in ob kranjskih klobasah ter dobri kapljici spomnijo na mednarodni praznik dela. Tako je že desetletje, zaslugo zato pa ima nekdanji direktor in tudi solastnik podjetja Martin Goršek, ki mu tradicija in zgodovina nekaj pomenita. Temu se v podjetju niso odpovedali niti v času gospodarske krize. D. N.
FASADERSTVO
040 42 73 11
davor zagožen
SLIKOPLESKARSTVO
tel./fax:03 705 33 44
www.slikopleskarstvo.eu
info@slikopleskarstvo.eu
ŠEMPETER, samo 200 m od A/C, 30 minut pl do Ljubljane ali Maribora in 10 minut do Celja, ter čisto ob prometni lokalni cesti, se prodaja vpeljan poslovno stanovanjski objekt 4 za različne storitvene dejavnosti in gostinstvo. É Skupne površine je 468 m2 ter 2.200 m2 zem- k ljišča. ODLIČNA NALOŽBA ZA LASTNO I DEJAVNOST ALI ODDAJANJE V NAJEM I NA POPULARNI LOKACIJI!!!
POLZELA - stanovanjska hiša v urbanem naselju, lepa lokacija, nedaleč od mestne infrastrukture (ZD, šola, trgovina, promet), visokopritlična, bivalne velikosti cca 140 m2, ■ parcela 680 m2, solidno grajena 1972, sprotno K vzdrževana, možen takojšnji prevzem.
Cena: 138.000 € Info:031 342 118
_______________________________________________I
Predsednik dr. Uroš Merc
Kljub toplemu vremenu še vedno v snegu
V soboto, 30. maja, bodo za obiskovalce, čeprav ste se uradno odprli Snežno jamo vanjo lahko podali že od 1.
maja. Jama bo do 15. julija na ogled ob vikendih in praznikih, od 15. julija do konca avgusta pa vsak dan.
Ogled traja približno dve uri. Temperatura v jami je od -1 °C do +4 °C, zato priporočajo primerno obleko in obutev. Snežna jama je najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji, zanjo pa vse od začetka skrbijo preboldski jamarji, ki so ob odkritju te jame doživeli enega izmed najlepših trenutkov v svoji 40-letni zgodovini delovanja. Od leta 1990 je urejena za turistične namene in predstavlja eno najpomembnejših naravnih turističnih destinacij v porečju Savinje.	D. N.
Telefon: 03/712 12 80
Snežna jama za ohladitev
geodetske storitve
urejanje mej	parcelacije"
vriši objektov GPS meritve geodetski načrti
03/710-38-10
izvolila vodstvo združenja in začrtala načrt aktivnosti v letošnjem letu.
Slovenija po besedah dr. Uroša Merca, ki je združenje vodil do prve skupščine, člani pa so mu podelili mandat tudi za nadaljnje vodenje, nujno potrebuje organizirano obliko delovanja podjetij, ki delujejo na področju fotovoltaike. Med ključnimi nalogami združenja, katerega ustanovni članici sta bili družbi Bisol, d. o. o., iz Lat-kove vasi in Elektro Celje, d. d., je zastopanje interesov slovenskih podjetij na domačem in tujih trgih širiti strokovno znanje o fotovoltaiki, krepiti ugled fotovoltajke doma in v tujini, vzpostaviti pomemben instrument lobiranja, skrbeti za hitrejši razvoj in implementacijo standardizacije, pa tudi spodbujati posredovanje informacij
o kakovosti sončnih elektrarn, ki je ena od pomembnih nalog združenja.	T. Tavčar
Dr. Uroš Merc
Na celjskem sejmišču je potekala prva generalna skupščina Združenja slovenske fo-tovoltaične industrije (ZSFI). V združenje, katerega osnovni cilj je postati pomemben in kompetenten sogovornik v slovenskem prostoru na področju fotovoltaike, je trenutno vključenih devetnajst podjetij, ki so na skupščini
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ. VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI. ZAKOLIČBE OBJEKTOV. POSNETKI ZA LOKACIJE.
KATASTER KOM. NAPRAV. MERITVE ZA PROJEKTIVO. INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041/612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
CVETLIČARNA ZVONČEK ŽALEC Pokopališka cesta 1, tel.: 710 35 45 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 15. ure, nedelja od 8. do 12. ure.
Spletna stran: www.jkp-zalec.si
Slikopleskorstvo - fasaderstvo
SLI KOD ES IG N -
Karlo Florjančič s.p.
Sv. Lovrenc 87 3312 Prebold
Podjetje Bisol iz Latko-ve vasi bo za vsako sončno fotonapetostno elektrarno, ki se bo gradila na šoli ali drugih javnih ustanovah, prispevalo dva tisoč evrov.
Z donacijo želi podjetje aktivno sodelovati pri uresničevanju energetskega načrta Evropske unije. Še posebej so zanimive fotonapetostne elektrarne na šolskih zgradbah, s čimer dajejo mladim dober zgled in jih spodbujajo k nujnemu ohranjanju narave in k sodobnemu, ozaveščenemu načinu življenja.
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186
POPRAVILA
•PRALNIH STROJEV, •ŠTEDILNIKOV • GRELNIKOV VODE, •SUŠILNIKOV,
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILNIKOV
Jurijev konjeniški pohod
S kočijami in konjeniki odprli 15. Gališke dneve
Turistično društvo Galicija je prvo soboto v maju pripravilo Jurijev pohod. S kočijami in konjeniki so se podali po cestah krajevne skupnosti. S tem dejanjem so se začeli 15. Gališki dnevi, ki bodo potekali vse do 27. junija. Zvrstilo se bo kar 25 kulturnih, športnih in drugih prireditev.
Pred začetkom pohoda je na Zavrhu pri Galiciji zbrane najprej pozdravila predsednica Turističnega društva Galicija Cvetka Pernovšek, o letošnjih galiških dnevih je govoril predsednik organizacijskega odbora Viktor Furman, prireditev pa je odprl predsednik KS Galicija Jože Kruleč.	T. Tavčar
Postavili tudi hmelj evke
Turistično društvo Šempeter je prejšnjo soboto na parkirišču pri Rimski nekropoli organiziralo tradicionalno cvetlično tržnico, na kateri so sodelovali fioristi s pisano ponudbo cvetja in sadik, Inštitut hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Žalec z zelišči in tudi strokovnjaki kluba ljubiteljev vrtnarjenja Gaia, ki so odgovarjali na vprašanja glede vzgoje in varstva rastlin.
V tem času si je bilo mogoče ogledati razstavo Vrtca Šempeter z naslovom Z rožicami za lepše okolje, predstavili pa so tudi projekt Iz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov, ki je namenjen zbiranju nesnovne kulturne dediščine hmeljarstva, pivovarstva in vinogradništva. Ob tej priložnosti so tudi letos posadili javor in tako obeležili dan Zemlje. Drevo sta posadi-
Med delom tudi malica
la častna občana KS Šempeter Franc Štorman in Janko Božič.
Zelo zanimivo je bilo v dolini Rupe nad Jamo Pekel, kjer sta TD Šempeter in Etnološko društvo Hmeljarska vas organizirali postavljanje hmeljevk in s tem obudili spomin na stare čase. Spomin na stare čase ročnega obiranja hmelja pa je za-
živel tudi ob prisotnosti avtorja knjige Obiralka hmelja Daniela Artička. Prihodnje leto naj bi se tega dogodka udeležili tudi Norvežani, ki so preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma sofinancerji projekta Iz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov.	D. Naraglav
Trinajsta salamijada TD Braslovče
Ocenili 37 salam
V dvorani Kulturnega doma Letuš je v soboto potekala že 13. salamijada v organizaciji Turističnega društva Braslovče. Komisija je salame ocenila že dan prej, rezultate pa so razglasili na sobotni večerni prireditvi.
Šestčlanska strokovna komisija na čelu z Janezom Šumakom je ocenjevala salame po pravilniku o ocenjevanju domačih salam Zveze salamarjev Slovenije.
Letos so ocenjevali 37 salam iz Savinjske doline in od drugod. Ocenjevali so zunanji izgled, vonj, prerez in okus. Letošnje ocenjevanje je prvič potekalo po enotnem računalniškem programu Zveze salamarjev Slovenije. S tem organizatorji sodelujejo v projektu, ki naj bi zaščitil blagovno znamko - Slovenska domača salama. Najbolje je bila ocenjena salama Grete Režun iz Znojil 12, Čemšenik, ki je pre-
jela 51,3 točke, na drugo, tretje in četrto mesto pa se je uvrstila družina Pečnik iz Gotovelj pri Žalcu. Salama sina Uroša je prejela 51,2 točke, salama očeta Milana 50,7 točke in salama mame Edite 47,9 točke. Na peto mesto se je s 46,5 točke uvrstil Karel Borovnik iz Studenc pri Ponikvi. Prve štiri salame so se uvrstile na državno salamijado, ki bo letos 9. maja v Radencih.
Priznanja in nagrade sta podelila predsednica TD Braslovče Jasmina Roter in župan Občine Braslovče Marko Balant v sodelovanju z delom ocenjevalne komisije. Za pester program so poskrbeli učenci OŠ Braslovče, plesalke orientalskega plesa, humoristi in ansambel Krajcarji. Program so tudi letos dopolnili z ocenjevanjem višine in teže salame velikanke, licitacijo pečene svinjske glave in nekaterimi domislicami.	D. Naraglav
Spoštovani,
vabimo vas k sodelovanju pri projektu
»Najlepši kraj, hiša in kmetija v letu 2009«
Na podlagi 6. člena izbora »Najlepši kraj, hiša in kmetija« vas vabimo, da prijavite svojo hišo, kmetijo, poslovni objekt... Prijavnice prejmete v TIC-u Žalec, Šlandrov trg 25, ali na spletnih straneh ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si) in Občine Žalec (www.zalec.si).
Prijave zbiramo do 31. maja, oddate jih v TIC-u Žalec ali pri krajevnih turističnih društvih.
Za dodatne informacije smo vam na voljo v TIC-u, in sicer od 9. do 19. ure med tednom ter od 9. do 13. ure ob sobotah (tel.: 710 04 34).
Svečana povorka mladoporočencev in grajske gospode Slavnostni sprejem s fanfarami in nagovor mladoporočencema Program konjenikov Malteška konjenica
Srednjeveške igrice za otroke:
»Princeska na zrnu graha«, »Ubijanje zmaja po srednjeveško«
Srednjeveški plesi Mečevanje
•	Lokostrelski turnir
•	Bruhanje ognja	™
•	Umivanje po srednjeveško
Za žejne in lačne pa bosta poskrbeli
Srednjeveška tržnica in Krčma »pri Merjascu«	*" Jj
s jDogačo in s specialiteto dneva »Malteški lonec«
OBČINA POLZELA
MALTEŠKI POZDRAV POLETJU
SREDNJEVEŠKI DAN V PARKU SENEK na Polzeli
z Malteško poroko
	mj tkam		
'nr-,r>			
	V " ^		
	WW Vài
	LJfat e/jItTÌ
Drugič na evropske volitve
Volilna kampanja za poslance v evropski parlament se je začela že 8. maja in bo zaključena 5. junija opolnoči, ko se bo začel volilni molk. Sicer pa bo že pred datumom volitev, 7. junijem od torka, 2. junija, do četrtka, 4. junija, na sedežih upravnih enot in njihovih izpostav mogoče predčasno glasovati.
Volivke in volivci lahko tudi najpozneje do 4. junija na svoji okrajni volilni komisiji (na sedežu upravne enote) uredijo vse potrebno, če se na dan glasovanja zaradi bolezni ne bodo mogli udeležiti glasovanja na volišču (glasovanje na domu). V primeru, da na dan glasovanja ne bodo v kraju svojega stalnega prebivališča, se lahko do 4. junija 2009 prijavijo za glasovanje na posebnih voliščih na območju drugih volilnih okrajev. Osebe s posebnimi potrebami (invalidi) se lahko do 4. junija prijavijo za glasovanje na posebnih voliščih, dostopnih za invalide. Na nekaterih od teh volišč bo omogočeno glasovanje s posebno elektronsko napravo.
Volivci bomo lahko glasovali za eno listo kandidatk in kandidatov (obkrožili zaporedno številko ob listi kandidatov). Na listi, za katero bodo volivci glasovali, pa lahko volivci glasujejo (obkrožijo številko) za posameznega kandidatko ali kandidata in ji/mu s tem podelijo preferenčni glas, kar pomeni, da mu dajejo prednost pred ostalimi. Predlagatelji list so morali letos upoštevati tudi to, da mora biti vsak izmed spolov, moški in ženski, zastopan na listi vsaj s 40 %.	L. K.
Kandidati za evropske volitve po listah (po vrstnem redu, kot so jih razvrstili predlagatelji)
NSI: Lojze PETERLE, Ljudmila NOVAK, Mojca KUCLER DOLINAR, Anton KOKALJ, Alenka ŠVERC, Klemen ŽUMER, Ksenija KRAŠEVEC; SMS: Darko KRAJNC, Nataša LORBER, Katja GRABNAR, Idris FADUL, Peter JANEŠ, Maja KOVAČ, Miha JAZ-BINŠEK; SLS: Ivan ŽAGAR, Marta CIRAJ, Marjan SENJUR, Nada SKUK, Ciril SMRKOLJ, Marija RIBIČ, Janez PODOBNIK; KRŠČANSKI SOCIALISTI SLOVENIJE: Maruša BENKIČ, Nedeljko DABIČ, Gabrijela ČEVNIK, Srečko PRISLAN, Valentina STOPAR, Nina PLAHUTNIK SUHADOLNIK, Andrej MAGAJNA; SD: Zoran THALER, Tanja FAJON, Andrej HORVAT, Mojca KLEVA, Lev KREFT, Karmen PAHOR, Andreja KATIČ; ZDRUŽENI ZELENI: Vlado ČUŠ, Lucija MOZETIČ, Mihael JARC, Teja DUMENČIČ, Franc ČERNAGOJ, Tomaž OGRIN, Tamara GALUN; DeSUS: Karl Viktor ERJAVEC, Marija GJERKEŠ DUGONIK, Drago MIROŠIČ, Andrejka MAJHEN, Joško GODEC, Silva SAVŠEK, Avgust HERIČ-KO; SDS: Milan ZVER, Romana JORDAN CIZELJ, Zofija MAZEJ KUKOVIČ, Dragutin MATE, Mirko ZAMERNIK, Katja KOREN MIKLAVEC, Anže LOGAR; ZARES: Ivo VAJGL, Felicita MEDVED, Roman JAKIČ, Bernarda JEKLIN, Peter J. ČESNIK, Cvetka ZALOKAR ORAŽEM, Matej LAHOVNIK; NEODVISNA LISTA ZA PRAVICE BOLNIKOV: Marko ŠIDJANIN, Tadeja CANKAR DAVANZO, Andraž KOŠIR, Tina JAKOPIN; LDS: Jelko KACIN, Mirjam MUŽENIČ, Slavko ZIHERL, Sonja KRALJ BERVAR, Borut CINK, Darija MOHORIČ, Aleš GULIČ; SNS: Sergej ČAS, Donja HUDOKLIN, Barbara JERMAN, Aleš BANDUR, Janja ČAS, Nina MAVRIN, Matej IVANUŠA.
Evropski parlament ima sedež v Strasbourgu, vendar deluje v treh krajih: v Strasbourgu, Bruslju in Luksemburgu. V Strasbourgu, simbolu francosko-nemške sprave, je tudi sedež Sveta Evrope. Poslanci v EP niso razporejeni glede na svojo nacionalno pripadnost, temveč glede na pripadnost politični skupini. V EP, ki končuje mandat, je sedem političnih skupin in skupina "samostojnih" poslancev, in sicer Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu, Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze, Konfederalna skupi-
na Evropske združene levice - Zelene nordijske levice, Skupina neodvisnosti/demo-kracije in Skupina združenje za Evropo narodov. Prvih sedem slovenskih evropskih poslancev, ki se jim mandat izteka: dr. Miha Brejc (SDS) in dr. Romana Jordan Cizelj (SDS), Ljudmila Novak (NSI) in Lojze Peterle (NSI), vsi v Skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, SDS; Jelko Kacin (LDS) in Mojca Drčar Murko (LDS), v Skupini zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo; Aurelio Juri (SD), ki je nadomestni evropski poslanec Boruta Pahorja, potem ko je slednji prevzel vodenje slovenske vlade, v Skupini socialdemokratov v Evropskem parlamentu.
Priložnost mladim
Lahko bi dobili več
V Žalcu so na zadnji aprilski dan počastili 5. obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Ob trti Nikolaji je o pomenu tega dogodka za Slovenijo spregovoril dolgoletni diplomant, nekdanji minister za zunanje zadeve Ivo Vajgl.
Pred petimi leti so ob začetku polnopravnega članstva Slovenije v Evropski uniji v Žalcu ob obrambnem stolpu posadili potomko naj starejše slovenske trte, v nebo pa so poleteli golobi. Ob obrambnem stolpu so pripravili tudi srečanje ob obletnici, zaradi dežja pa je bila udeležba ljudi zelo skromna. Zbrane je najprej nagovoril župan in poslanec Lojze Posedel, o Slovencih v Evropski uniji po petih letih pa je govoril Ivo Vajgl. Kot je povedal, smo Slovenci z vstopom v
Evropsko unijo veliko pridobili, ne potrebujemo potnih listov za potovanje po državah unije, uporabljamo isto valuto, nenazadnje smo bolj zaščiteni tudi v odnosih s sosedi. Premalo smo bili pripravljeni le na črpanje evropskega denarja, saj smo ga uporabili le približno polovico od tistega,
je s pozdravnim nagovorom odprl dosedanji predsednik MSi Robert Ilc. Kongresa MSi so se udeležili tudi predsednica NSi Ljudmila Novak, nosilec liste NSi na volitvah v EP Lojze Peterle, podpredsednika NSi Jožef Horvat in Anton Kokalj, predsednica sveta NSi Mojca Kucler Dolinar in kandidatki na volitvah v EP dr. Alenka Šverc in Ksenija Kraševec.
V soboto je na kongresu z mladimi o temi Kristjani v politiki razpravljal urednik revije Ognjišče mag. Božo Rustja. V nedeljo pa je zgodovinar dr. Stane Granda spregovoril o socialni vključenosti krščanske demokracije. Kongres je sprejel tudi pet resolucij, ki so pomembni dokumenti za njihovo nadaljnje delo, končal pa se je s sklenitvijo dobrodelne akcije »MLADI ZA MLADE«. Zbrane otroške igrače je Mlada Slovenija predala Karitasu, ki bo poskrbel, da bodo igrače prišle do tistih, ki so jim namenjene.	D. N.
kar je bilo Sloveniji na razpolago. V pripravi ustreznih projektov, za katere bomo lahko dobili denar iz evropskih skladov, vidi Ivo Vajgl največjo nalogo Slovenije v prihodnje. Ob spominu na obletnico sta Ivo Vajgl in Lojze Posedel simbolično spustila v zrak modro-rumene balone. K. R.
Novoizvoljeno vodstvo Mlade Slovenije (z leve proti desni: generalni sekretar Andrej Cimperšek, podpredsednica Nadja Prosen, predsednik Jernej Vrtovec in podpredsednik Aleksander Reberšek, doma z Vranskega)
V soboto, 16., in nedeljo, 17. maja, je v Žalcu potekal 9. volilni kongres Mlade Slovenije - podmladka NSi. Delegatke in delegati so na kongresu volili novo vodstvo podmladka in člane organov. Za predsednika Mlade Slovenije je bil izvoljen
dosedanji generalni sekretar MSi Jernej Vrtovec, podpredsednika sta postala Aleksander Reberšek in Nadja Prosen, generalni sekretar pa Andrej Cimperšek.
Kongres, ki je potekal pod geslom »Priložnost mladim!«,
Ob peti obletnici vstopa Slovenije v EU
Družina je naj večja vrednota
3	i	j. ^ v#".	s* - *
■8		Sr V'	* \ ;
■			
začutili, kako pomembna je družina in v njej dobra vzgoja otrok, kar mora biti naš ideal.
Zbranim je spregovoril tudi evropski poslanec Lojze Peterle, ki je spregovoril o pomembnosti osamosvojitve pred osemnajstimi leti in da je Slovenija že pet let članica Evropske unije. Toda nekateri si v nostalgiji po starih časih prizadevajo izničiti te zgodovinske dogodke.	T. T.
Tradicionalni pohod
Klub Socialnih demokratov v žalskem občinskem svetu je v nedeljo, 10. maja, organiziral že
6.	tradicionalni pohod ob dnevu Evrope. Udeležilo se ga je okrog 150 pohodnikov, kar je doslej rekordno število. Med njimi je bilo tudi nekaj svetnikov in članov drugih političnih strank.
Tokrat so se podali na Brnico. Na startu pred podjetjem Kih Liboje sta pohodnike pozdravila predsednik Območne or-
ganizacije SD Roman Virant in predsednik Planinskega društva Liboje Franc Čretnik, ki je skupaj s svojima pomočnikoma iz društva prevzel vodenje pohoda, ki je trajal uro in pol. Na cilju je pohodnike čakalo okrepčilo in prijetno družabno srečanje. Za kulturni program je z recitacijami o domovini poskrbela Anka Krčmar, za veselo razpoloženje z glasbo pa brata Štefan in Vinko Frece. Udeležencem je spregovo-
Andreja Katič
rila tudi kandidatka za evropsko poslanko na listi stranke SD Andreja Katič iz Velenja, ki je vse pozvala, naj se udeležijo volitev.
D. Naraglav
Med nagovorom Lojzeta Peterleta v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki
Ob svetovnem dnevu družine, 15. maju, sta savinj-sko-šaleški regijski odbor Nove Slovenije in občinski odbor Polzela v nedeljo na Gori Oljki pripravila že osmo srečanje, ki sta se ga udeležila tudi evropska poslanca Ljudmila Novak in Lojze Peterle. Srečanje so začeli s sveto mašo v cerkvi na Gori Oljki.
Mašo je za slovenske družine daroval Martin Dolamič,
župnik iz Velenja. Zbrane je nagovorila predsednica Nove Slovenije in evropska poslanka Ljudmila Novak. Dejala je, da so jo nekateri iz Stranke mladih Slovenije obtožili sovražnega govora, ker je proti temu, da bi bila istospolna partnerstva enakovredna ostalim družinam. Zagovarja osebno svobodo odraslega človeka, vendar pa ob tem trči na svobodo otroka. Še naprej se bo zavzemala za to, da bi
Z EU bomo ravnali v rokavicah.
Odločno, po pravilih.
il LDS ®
Štejejo izkušnje in odločnost.
Štejejo izkušnje in odločnost.
Z EU bomo ravnali v rokavicah.
Odločno, po pravilih.
Proslavili dan zmage
Slavnostni govornik Jelko Kacin
Zveza borcev za vrednote narodnoosvobodilne vojne Žalec in Krajevna organizacija Braslovče sta na športnem igrišču v Letušu pripravili v počastitev dneva zmage nad fašizmom drugo srečanje borcev in udeležencev narodnoosvobodilne vojne.
Srečanja se je udeležilo več sto članov borčevske organizacije z vseh koncev Slovenije, med njimi tudi general Ivan Dolničar, poslanec v
državnem zboru Lojze Posedel in drugi. Zbrane so uvodoma pozdravili podžupan Občine Braslovče Rudi Sedovšek, predsednik Zveze borcev za vrednote NOV Žalec Marijan Turičnik, slavnostni govornik je bil evropski poslanec Jelko Kacin, ki je med drugim dejal: »Udeležencem NOV se v tem trenutku spomina in ponosa zahvaljujem za prispevek k obrambi slovenskih interesov v času druge svetovne vojne in za vaš prispevek k skupni zmagi nad fašizmom in nacizmom. Resna država se ne more odrekati niti zamolčati najmanjšega delčka svoje zgodovine, pa če nam tudi prav vse ne more biti v ponos. Današnja Evropa namreč temelji na spoznanjih, na norostih druge svetovne vojne in zato so na današnji dan ustanovili skupnost za jeklo in premog, da bi večnim sovražnikom preprečili nove vojne spopade, da bi jih
prisili v politično, vojaško, gospodarsko in občečloveško sodelovanje in medsebojno spoštovanje ...« Nato so na kratko obudili spomin na dogodke izpred 64 let, ko so se v Letušu, v gostilni pri mostu, začeli pogovori o kapitulaciji nemške vojske s komandantom nemških enot za jugovzhodno Evropo Aleksandrom Löhrom in Ivanom Dolničarjem, ki je zastopal takratno jugoslovansko partizansko vojsko. Pot sta nadaljevala do Topolšice, kjer je Löhr pred partizanskim generalom Ivanom Dolničarjem podpisal listino o brezpogojni kapitulaciji nemških oboroženih sil.
V imenu organizatorja se je zbranim zahvalil predsednik braslovške krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOV Ivan Zorec, kulturni program pa so pripravili godbeniki iz Prebolda, učenci Podružnične osnovne šole Letuš in Dobroveljski fantje, Slovenska vojska pa je ob tej priložnosti predstavila svojo tehniko.
T. Tavčar
Da bi jih varoval sv. Florjan
Med govorom Klemna Cvirna
Prva majska nedelja je bila v znamenju praznovanja godu sv. Florjana, zavetnika gasilcev. V Občini Polzela so svetovni dan gasilcev, 4.
maj, tokrat počastili v pol-zelski župnijski cerkvi.
Pred župnijsko cerkvijo so se zbrali gasilci petih prostovoljnih gasilskih društev,
Zaključek abonmaja
Iztekajo se gledališki in drugi abonmaji v sezoni 2008/2009. V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je bil 2. aprila zadnji koncert v sklopu abonmaja narodnozabavnih ansamblov, ki poteka v organizaciji ZKŠT Žalec.
S tem se je končalo petletno obdobje uspešnega abonmajskega ciklusa, ki ga vodi pove-
zovalec Andrej Hofer. Ob peti obletnici sta v avli dvorane za dobro razpoloženje poskrbela vinogradnik Jože Slavinec iz Mihajlovcev pri Ormožu in Roman Brglez. Na zadnji abonmajski prireditvi naro-dno-zabavnih ansamblov so nastopili Vitezi Celjski, Zaka' pa ne, Krajcarji in ansambel Zupan.	D. Naraglav
ki delujejo v občini. Polzel-ski župnik Jože Kovačec in diakon Tone Založnik sta jih sprejela pred cerkvijo, nato pa so v procesiji odšli v cerkev.
Zbrane je v imenu organizatorja letošnjega praznovanja pozdravil podpredsednik PGD Ločica ob Savinji Klemen Cvirn. V nagovoru je med drugim dejal: »Čas je, da se ljudje okoli nas začnejo zavedati dejstva, da bomo vedno storili vse, kar je v naši moči, da bi pomagali. Dovolj je le klic na pomoč, pisk sirene, nista pomembna dan in ura, vedno smo pripravljeni. Ne moremo izbirati kraja ali osebe, za nas je pomembno le pomagati vsakomur in kadarkoli ...« Nekaj besed je spregovoril tudi o godu zavetnika sv. Florjana. Njegovo podobo opažamo na številnih gasilskih domovih, praporih, mnogo pa je tudi cerkva in kapel, posvečenih njemu v spomin. Župnik Jože Kovačec je v nagovoru med mašo poudaril, da je prostovoljstvo v današnjem času najpomembnejša vrlina, pravo nasprotje egoizmu in sebičnosti, ki išče in grabi samo materialne dobrine. Pripravljenost gasilcev prostovoljno pomagati v nesreči ob vsakem času in v vseh okoliščinah pomeni razdajati se za sočloveka. Ta lepa navada je prisotna tudi v drugih dejavnostih, Karitasu, raznih društvih, župnijskem pastoralnem in gospodarskem svetu in vseh, ki opravljajo kakršno koli prostovoljno poslanstvo. Čaščenje sv. Florjana spada med najstarejše slovesnosti v Evropi.	T. Tavčar
Vadili evakuacijo
V okviru letnega programa aktivnosti Osnovne šole Braslovče so izvedli vajo - Evakuacija Podružnične šole Trnava in Vrtca Trnava z namenom naučiti učence, varovance in zaposlene, kako je treba zapustiti šolsko zgradbo, preizkusiti tehnično in organizacijsko pripravljenost za varno in hitro zapustitev zgradbe ob morebitnih izrednih razmerah, ugotoviti, kaj je potrebno še izboljšati, da bi bila morebitna evakuacija čim učinkovitejša in varna. Vaja je potekala v skladu z elaboratom, ki so ga izdelali gasilci iz PGD Trnava. Ob 10. uri je alarm z ročno sireno naznanil začetek vaje. Učenci, učiteljici in učitelj, otroci vrtca in vzgojiteljice so mirno v vrstah po dva zapustili šolsko zgradbo in se napotili proti igrišču za telova-
Med zapuščanjem šolskih prostorov
dnico, kjer je bilo zbirno mesto. Vodje posameznih oddelkov so preverili prisotnost otrok, ki so bili v učilnicah ob začetku vaje, ostalo šolsko osebje pa je opravilo naloge, predvidene v elaboratu. Kot je povedal poveljnik PGD Trnava Jože Derča, so takoj po vaji opravili analizo, kije
pokazala, da je bila evakuacija izvedena dobro in brez zapletov. Manjše pomanjkljivosti so zabeležili in bodo v pomoč pri izpopolnjevanju šolskih načrtov za evakuacijo. V istem času so vajo evakuacije izvedli tudi na podružničnih šolah v Letušu in na Gomilskem.	T. T.
Rekreacija, družabnost in izleti
Društvo upokojencev Občine Braslovče, ki je najštevilčnejše društvo v občini, je prejšnji mesec pripravilo občni zbor.
Društvo šteje 393 članov, od tega 257 žensk in 136 moških. Na zboru v znanem gostišču je predsednik Tone Repnik povedal, da so lani pripravili dva izleta, in sicer v brežiško klet in na Hidroelektrarno Blanca v izgradnji, drugi izlet pa na
Primorsko, kjer so si ogledali Luko Koper in kobilarno Lipica. Obeh izletov se je udeležilo 150 članov. Športniki so se udeležili več športnih tekmovanj, pripravili so tradicionalna piknika pri brunarici turističnega društva, novoletno srečanje, organizirali merjenje kostne mase, krvnega pritiska, sladkorja in holesterola v krvi. 35 članov se je udeležilo letovanja, ob visokih jubilejih
so obiskali svoje člane in jim ob osebnih praznikih poslali voščila. Udeležili so se tudi festivala za tretje življenjsko obdobje, promocijske prireditve Termanija v Laškem itd.
Program dela za letos je precej podoben lanskemu. Letos bodo poskrbeli tudi za pomoč na domu tistim upokojencem, ki so pomoči potrebni. Delo društva je v razpravi pohvalil župan Marko Balant. T. T.
Občni zbor malo drugače
Z občnega zbora
Letošnji občni zbor je potekal nekoliko drugače kot prejšnja leta. Organiziran je bil kot razširjena seja predsedstva OO ZWS, na katero so bili poleg članov predsedstva povabljeni tudi predstavniki posameznih komisij, občin SSD, obeh veteranskih organizacij NOB in Sever, ki delujeta na območju Spodnje Savinjske doline, predstavnici UE Žalec, ki skrbita za veteransko problematiko, in nekateri drugi gostje.
Zbranim veteranom in gostom je obširno poročilo o delu organizacije podal predsednik OO ZWS Spodnje Savinjske doline Adi Vidmajer, ki je bil v letu 1990/91 tudi poveljnik 81. območnega štaba Teritorialne obrambe in mož, ki se ni pokoril ukazu o predaji orožja JLA.
___________________________u
V preteklem letu se je članstvo v območnem združenju ZVVS povečalo. Trenutno je včlanjenih več kot 600 članov, kar predstavlja le tretjino vseh upravičencev, ki lahko v skladu s statutom postanejo člani njihove veteranske organizacije.
Območno združenje ZWS že nekaj let dobro sodeluje z ostalima dvema veteranskima organizacijama. Rezultat sodelovanja so skupna srečanja vseh treh veteranskih organizacij, ki so se lani srečale v Braslovčah. Kot zgled dobrega sodelovanja je tudi sodelovanje s Slovensko vojsko. Skupaj s policijo in vojsko na teh srečanjih pripravijo tudi tehnični zbor s predstavitvijo najnovejše oborožitve in vojaške tehnike.
Tudi sicer ne manjka medsebojnih srečanj na raznih
zborih, proslavah in ob drugih dogodkih. Med zelo množičnimi velja izpostaviti proslavo na Čreti. Zelo prijetno je tudi vsakoletno srečanje družin, ki so skrivale orožje TO na svojih domovih. V preteklem letu je bilo pestro tudi na športnem področju, organizirali so izlet na Kočevsko, k aktivnostim pa je svoje dodala tudi komisija za zgodovinsko dejavnost, ki si prizadeva zbrati čim več slikovne in druge dokumentacije iz časa slovenskega osamosvajanja. Dokaj uspešno so svoje delo in aktivnosti beležili v sredstvih javnega obveščanja in svoji reviji Veteran.
Tudi letos so izpeljali že vrsto aktivnosti. Po skupnem srečanju veteranskih organizacij 16. maja na Vranskem jih junija čakajo dan ZVVS na GEOSS-u, pohod po poteh generala Maistra v Lenartu, ki bo 6. junija, in 9. športne igre veteranov v Sežani, poleti pa tradicionalni pohod veteranov na Triglav, ribiško mednarodno prvenstvo veteranov na Ptuju, športno družabno srečanje veteranov ZVVS v Preboldu in septembra strokovna ekskurzija članov, družinski veteranski pohod na Goteniški Snežnik, 9. republiško tekmovanje veteranov dvojic v tenisu v Hrastniku 26. septembra in druge. D. N.
PO DOLINI
maj 2009
Zbrali dve toni hrane
Moderator Radia Boštjan Oder med prejemom hrane iz rok namestnice vodje Evrospina Žalec Valerije Podlunšek
Na mednarodni dan Rdečega križa, 8. maja, je Radio 1 pripravil veliko dobrodelno akcijo Pomagajmo skupaj. Po vseh večjih slovenskih mestih so se namenili v enem dnevu
zbrati tono hrane. Zaradi velikega odziva poslušalcev so v enem dnevu zbrali kar dve toni hrane, lep delež tudi v uredništvu Radia 1 v Žalcu.
Zbrano hrano so že preda-
li območnim organizacijam Rdečega križa, ki so bile zelo vesele tega daru, saj je vedno več tistih, ki so potrebni tudi tovrstne pomoči. V Žalcu je hrano v glavnem prispevalo podjetje Evrospin - enota Žalec. Sekretarka združenja Majda Pilih in nova predsednica združenja Olga Hočevar sta bili zelo veseli uspeha akcije, saj bodo s hrano lahko pomagali še komu več kot ponavadi.
Skladišča Rdečega križa in tudi Karitasa so bila še do nedavnega skoraj prazna, saj se potrebe po hrani v teh kriznih časih nenehno večajo. Pred prvomajskimi prazniki je prišlo do razdeljevanja hrane iz zalog evropske skupnosti, kar je vsaj trenutno omogočilo oskrbeti pomoči potrebne. Ker krizi še ni videti konca, bi bile najbrž podobne akcije dobrodošle tudi v prihodnje.	D. N.
Počastili sv. Florjana
Vsako leto eno izmed gasilskih društev Gasilskega poveljstva Občine Braslovče organizira mašo v počastitev sv. Florjana - zavetnika gasilcev. Letos je imelo to nalogo v rokah PGD Parižlje Topovlje. Maši so naprej želeli prisluhnili pri kapeli v Parižljah, ker pa vreme ni bilo nabolj primerno, so se odločili, da bo maša, ki jo je daroval domači župnik Milan Gosak, v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Braslovčah.
Obreda se je udeležilo več kot osemdeset gasilcev iz vseh sedmih društev v obči-
Zbor gasilcev pred odhodom v cerkev
ni in tudi nekaj občanov. Po Topovlje Dani Kronovšek maši sta prisotne pozdravi-	in župan Občine Braslovče
la predsednik PGD Parižlje Marko Balant.	T. T.
Obiskali varovance doma upokojencev
Učenci OŠ Polzela so v začetku maja obiskali oskrbovance Doma upokojencev Polzela in s prijetnim kulturnim programom pričarali pomladno svežino v toplo dopoldne oskrbovancev doma.
V kulturnem programu so se s petjem in plesom pod vodstvom mentoric Mojce Novak in Majde Pur najprej predstavili najmlajši, učenci so pod vodstvom Helene Lah ob zvokih narodne in moderne glasbe prikazali folklorne spretnosti, za glasbene vložke je poskrbela Mija Novak z Orffovo skupino, kako se streže harmoniki,
Varovanci so pozorno spremljali nastop šolarjev
pa je pokazal Rok Novak. Kot recitator pesmi Neže Maurer se je izkazal Kristjan Posedel,
povezovalki programa pa sta bili Maša Krajnc in Karin Pungartnik.	T. Tavčar
Erjavec na Sentjungertu
Ob peti obletnici vstopa Slovenije v EU
V soboto popoldne je krajevni skupnosti Galicija in Ponikva obiskal minister za okolje in prostor in kandidat za evropskega poslanca Karl Erjavec.
Kot je povedal predsednik Planinskega društva Galicija Viktor Furman, si je minister ogledal pogorelo kočo na Šentjungertu. Zanimalo ga je namreč, kako potekajo obnovitvena dela. V tem času se trudijo z zbiranjem finančnih sredstev, minister pa je obljubil pomoč. Obiskal je tudi Dom Nine Pokorn na Grmovju in se kot predsednik upokojenske stranke DeSUS udeležil občnega zbora stranke upokojencev na Ponikvi.	T. T.
Veterani na Vranskem
Zveza veteranov vojne za Slovenijo - Območno združenje veteranov za Spodnjo Savinjsko dolino Žalec, Veteransko društvo Sever, Združenje borcev za vrednote NOV Žalec, Slovenska vojska, AMZS in Občina Vransko so v prostorih Centra varne vožnje Vransko pripravili letno srečanje, ki so se ga poleg veteranov udeležili tudi župani spodnjesavinjskih občin.
Uvodoma je zbrane pozdravil gostitelj srečanja, župan Občine Vransko Franc Sušnik, ki je veteranom voščil za praznik. 17. maj je namreč dan zavrnitve ukaza o oddaji orožja iz skladišč teritorialne obrambe jugoslovanski vojski. »S tem, ko ste se uprli ukazu, ste postavili temelj in ustvarili pogoje za uspešno obrambo
pred napadom JLA,« je poudaril Franc Sušnik. V imenu vseh treh veteranskih organizacij je zbranim spregovoril predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo - Območnega združenja veteranov za Spodnjo Savinjsko dolino, Adi Vidmajer, ki je izrazil zahvalo Občini
Vransko za gostoljubje ob letošnjem srečanju in na kratko obudil nekatere spomine na tiste težke dni leta 1990, ko se je kot takratni komandant TO v Žalcu uprl ukazu za predajo orožja JLA..
Na srečanju, ki so ga popestrili s prikazom veščin vožnje na poligonu z motorji, avtomobili in gokartom, se je z novo opremo predstavila tudi Slovenska vojska. T. Tavčar
Med govorom Adija Vidmajerja
Šempetrski gasilci v novo desetletje
Prostovoljno gasilsko društvo Šempeter je po lanski 130-letnici letos zadihalo z globljimi pljuči in se mirneje posvetilo društvenemu delu. Zadnjih nekaj let so garali, o čemer govorijo vse njihove pridobitve, s katerimi so proslavili 130-letni jubilej. Zdaj se z zadovoljstvom ozirajo nazaj in v prihodnost.
To je bilo razbrati tudi iz poročila njihovega predsednika Petra Žnidaršiča na letošnjem občnem zboru, s katerim so začeli tudi novo desetletje društvenega delovanja, ki bo zdaj temeljilo predvsem na izobraževanju, delu z mladimi, operativnem usposabljanju, vajah, tekmovanjih in druženju. Delovali bodo predvsem na požarnovarnostnem področju in bili vedno pripravljeni posredovati ob požaru ali kakšni drugi nesreči, ki bi prizadela njihove občane ali druge s širšega območja Savinjske doline.
Na občnem zboru se je Žnidaršič zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali uresničiti zastavljene cilje in uspešno izpeljali 130-letni jubilej. Poseb-
no zahvalo je namenil županu Lojzetu Posedelu za izpolnjeno obljubo, ministrstvu za obrambo in tedanjemu ministru Karlu Erjavcu, takratnemu poslancu DZ RS Ivanu Jelenu in predsedniku sveta in članom sveta KS Šempeter Silvu Udrihu za finančno podporo pri proslavljanju 130-letnice.
Tudi druga poročila posameznih vodij so potrjevala uspešno delo društva in rezultate preteklega leta. Svoje druženje so tudi tokrat zaokrožili s podelitvijo novih preimenovanj - činov. Darko Karno-všek, Jože Matjaško in Alojz
Narat so postali gasilski častniki I. stopnje. Priznanje za dolgoletno delo v gasilski organizaciji so prejeli Davor Koren, Mišo Privšek Robi Hrušovar, Dejan Lešer, Boris Zagoričnik, Monika Kolenc (vsi za 10 let), Zvone Kotnik (20 let), Marjan Kuder in Dušan Jelen (40 let). Podelili pa so tudi priznanji za dolgoletno delo na operativnem področju, in sicer Darku Karnovšku (20 let) in Milanu Drobežu (30 let). Podelili pa so tudi priznanji za opravljen tečaj z motorno žago. Priznanje sta prejela Milan Dolinar in Aleš Laznik. D. Naraglav
Med podelitvijo priznanj
Kip Matere Tereze
Cerkev sv. Martina v Pod-vrhu, ki spada pod Župnijo Vransko, je po popolni obnovi pred dvema letoma postala pogosto stečišče verskih ali kulturnih dogodkov. Pred prvomajskimi prazniki pa je njeno notranjost obogatil tudi doprsni kip svetovno poznane, a že preminule Matere Tereze, ki ga je izdelal umetnik Franc Dobnik iz Stopnika pri Vranskem.
Doprsni kip, ki je dobil častno mesto v cerkvi, sta blagoslovila vranski župnik Jože Turinek in provincial slovenskih frančiškanov
Viktor Papež.
Kot so povedali, naj bi šlo za prvi kip Matere Tereze v Sloveniji in morda tudi v
Evropi. Vsekakor dobra zamisel, saj je Mati Tereza simbol za dobroto in pomoč potrebnim.	D. N.
Med blagoslovom kipa glave Matere Tereze
Zvonarijada tokrat v Šempetru
O nasilju v družini, ljubezni, spolnosti...
Med nastopom moškega pevskega zbora Savinjski zvon, ki ga vodi Metka Jagodič Pogačar
V soboto, 16. maja, je šem-petrski pevski zbor Savinjski zvon pripravil srečanje pevskih zborov, ki imajo v svojem imenu besedo ZVON. Od tod tudi naslov prireditve Zvonarijada. Ideja o srečanju pevcev iz različnih krajev Slovenije se je pred enajstimi leti porodila gospodu Milanu Kralju, pevcu Moškega komornega zbora Mengeški zvon. Od takrat se vesela karavana seli iz kraja v kraj.
Pri projektu sodeluje osem zborov, in sicer Komorna skupina Zvon Jakobski dol, Pevsko društvo Zvon Šmartno pri Litiji, Mešani pevski zbor Tra-tarski zvon Gorenja vas, Meša-
ni pevski zbor Šentviški zvon Lukovica, Moški komorni zbor Mengeški zvon, Mešani pevski zbor Zvon Muta, Vokalna skupina Triglavski zvonovi Dovje in domači moški pevski zbor Savinjski zvon. V Jami Pekel sta pevce sprejela hmeljski starešina in hmelj ska princesa, oba tudi člana zbora. Predstavila sta kulturo, ki je ime Savinjske popeljala v svet. Prisotne je v imenu Občine Žalec kot generalnega sponzorja pozdravila podžupanja gospa Ivica Čretnik. Na lepoto naše doline jih bo spominjala vreča hmelja in knjiga Vinka Šmajsa Grenka roža. Ob zabavnem druženju je
hitro minil čas, namenjen obisku Jame Pekel. Sledil je ogled rimskih izkopanin in cerkve sv. Petra z gotskim kipom Marije z detetom.
Vrhunec srečanja je bil večerni koncert v dvorani Hmeljarskega doma Šempeter. Cerkveni otroški pevski zbor Zvončki je z uvodno pesmijo segel v duše obiskovalcev. Pevce in obiskovalce je pozdravil župan Občine Žalec Lojze Posedel, rdečo nit koncerta pa je spretno vodila Alenka Vrenko. Ob zvonjenju zvonov domače farne cerkve je iz stoterih grl pevcev in poslušalcev ob koncu zazvenela Bergerjeva Savinjska dolina. T. T.
Podelili bralne značke
Zlati bralci, vodstvo šole in »Trubar«
Na OŠ Braslovče so ob mednarodnem dnevu knjige 23. aprila podelili bralna priznanja učencem, ki so vse leto pridno brali. Predstava Intervju s Trubarjem je bila nagrada za vse letošnje bralne značkarje z vseh treh podružničnih šol in tudi s centralne.
Ravnateljica Andreja Zupan je čestitala bralcem, ki so prebrali tudi več knjig, kot je bilo potrebno. Skupaj z gosti in nsklajevalko bralne značke Ireno Kumer je ravnateljica podelila bralna priznanja. Skupaj je bralo 346 (83 %) od 417 učencev. Na POŠ Gomil -sko je bralno značko osvojilo 39
učencev od 40, na POŠ Letuš je priznanje prejelo vseh 35 učence, na POŠ Trnava pa 25 učencev od
29.	V Braslovčah so bili od L do
3.	razreda bralni značkarji prav vsi. Vseh ostalih bralcev od 4. do
9.	razreda je bilo 142 od 207- Zlatih bralcev, ki so brali vseh devet let, je bilo 29.	T. Tavčar
Zeleni nahrbtnik - Zmajček Jurček
Z zaključne prireditve
Društvo prijateljev mladine Braslovče je- že tretje
leto zapored izpeljalo nacionalni projekt Zeleni na-
hrbtnik - Zmajček Jurček. K projektu so pristopili vrtci Braslovče, Letuš, Trnava, Prebold, Vransko in Tabor. Naloge so predstavili na razstavi in prireditvi v braslovški športni dvorani. Kot je povedala predsednica Društva prijateljev mladine Braslovče Blanka Nerad, je bil projekt uspešen, otroci so pokazali veliko svoje ustvarjalnosti, zato so se dogovorili za sodelovanje v projektu, ki ga delno financira ministrstvo za šolstvo in šport, tudi v prihodnjem letu. T. Tavčar
Z okrogle mize (prva z leve dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič)
Člani šolske skupnosti in delegati šolskega parlamenta OŠ Polzela z mentorico Mojco Cestnik in ravnateljico Valerijo Pukl so pripravili srečanje s starši in strokovnimi delavci šole, na katerega so povabili kriminalistiko Zdenko Jan, ki je spregovorila o nasilju v družini in šoli ter o pasteh medmrežja. Osrednja gostja je bila dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, doktorica psihologije in družinska terapevtka z evropskim certifikatom.
Za okroglo mizo je učencem na vprašanja odgovarjala najprej o odnosih v družini, vlogah posameznih družinskih članov nekoč in danes in posledično o problemih, ki jih prinaša današnji čas odraščajočim otrokom. Poudarila je, da tako v družini kot vrtcu in šoli moramo skupaj soustvarjati odnose s pogovorom - pomembno je, da se znamo poslušati in tudi slišati, kar
je seveda potrebno preverjati. Odraščajočim otrokom in staršem predlaga ustvarjalno reševanje problemov tako, da obe strani zmagata. Starš, učitelj naj delujeta s perspektive moči, ki daje otrokom občutek lastne vrednosti. Kajti otrok prihaja k odraslim po pomoč.
V tretjem sklopu so se pogovarjali o ljubezni in spolnosti z vidika otrokove potrebe po pogovoru s starši. Dr. Gabi
Čačinovič Vogrinčič je otrokom in staršem spregovorila iz svojih bogatih izkušenj, s toplim občutkom razumevanja obeh strani, kjer spet ni druge rešitve, kot se dogovarjati, poslušati, slišati, zaupati in postavljati zdrave meje. Predvsem pa je poudarila, da je sama spolnost nekaj zelo lepega in predstavlja vrhunec v človeških odnosih. Vsekakor se je strinjala, da lahko mediji naredijo veliko škode. T. T.
Peli, ko so ure stavkale
Na koncertu ob koncu šolskega leta so se v ponedeljek, 18. maja, v Domu II. slovenskega tabora Žalec predstavili štirje pevski zbori, ki delujejo na I. OŠ Žalec in na podružničnih šolah na Ponikvi in v Gotovljah. Večji delež tokratnega koncerta je predstavljala glasbena saga Ure stavkajo, kjer so poleg mladinskega pevskega zbora I. OŠ Žalec pod vodstvom Zdenke Markovič nastopili tudi tolkali-sti Slovenskega tolkalnega projekta Stop, sopranistka Nataša Krajnc, pianistka Tjaša Gorišek in dramska skupina ter napovedovalci pod mentorstvom Karmen Štusej.
Glasbeno zgodbo so začeli pevci otroškega pevskega zbora POŠ Ponikva z zborovodkinjo Andrejo Pušnik in s pesmicama Pomlad in še kaj ter Klobuček, ki so ju ne le zapeli, ampak s pisanimi klobuki tudi zaigrali. S pesmicama Stonoga in Pet pedi se je predstavil otroški zborček POŠ Gotovlje z dirigentko Zdenko Markovič. Pod njeno taktirko in ob klavirski spremljavi Gregorja Deleje so kasneje prepevali tudi pevci otroškega pevskega zbora Kobulka in razburkali vzdušje z Živalsko izšte-vanko in vedno zeleno Kekčevo pesmijo. Osrednji del koncerta je predstavljala glasbena saga
Ure stavkajo, skladatelja Diega Almarja, ki jo je mladinski pevski zbor I. OŠ skupaj s tolkalisti skupine Stop, sopranistko Natašo Krajnc in pianistko Tjašo Gorišek uspešno predstavil že na letošnjem Bumfestu. Tokrat je saga še bolje izzvenela, obogatili pa so jo nedvomno tudi nadarjeni mladi igralci in napovedovalci dramske skupine I. OŠ Žalec pod mentorstvom Karmen Štusej in v domiselnih kostumih Zdenke Virant. Na koncertu so se že tradicionalno poslovili tudi od pevk devetošolk, ki so se s posebej prirejeno pesmijo in simbolnim darilom poslovile od mentorice Zdenke Markovič.	L. K.
Med nastopom mladinskega pevskega zbora v glasbeni sagi Ure stavkajo
Kar 425 bralnih značk
Na I. OŠ Žalec je v letošnjem šolskem letu bralno značko osvojilo kar 425 bralcev. Priznanja so podelili v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Priznanje je prejelo 299 bralcev od L do 5. razreda in 126 bralcev od 6. do 9. razreda. Učenci so brali pod vodstvom mentorjev - vseh razrednih
učiteljic in slavistov. Izbirali so lahko knjige po priporočilnem seznamu ali po nasvetu prijateljev in staršev.
Branje za bralno značko ima na šoli dolgoletno tradicijo in je vedno obogateno z nagrado, z obiskom pisatelja, pesnika ali kakšnega drugega umetnika na kulturnem področju. Letos so gostili kar dve gostji. Naj-
mlajše do 5. razreda je s pripovedovanjem pravljic navdušila pravljičarka Anja Štefan, tiste malo večje pa je obiskala znana slovenska gledališka igralka Mojca Partljič. Usklajevalka bralne značke je Mojca Zelen. Vse mlade bralce je v uvodu pozdravila in jim čestitala tudi ravnateljica Tatjana Žgank Meža.	T. T.
OBČINA ŽALEC
Sobota, 30. maj, ob 15. uri
Pokalno tekmovanje GZ Slovenije in tekmovanje GZ Žalec za starejše gasilke in gasilce;
Športni center Žalec (PGD Žalec).
Četrtek, 4. junij, ob 19. uri
odprtje razstave o vojaški karieri Friderika Širca - Rista Savina;
Savinov likovni salon (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 5. junij, ob 19. uri
20. KAVARNIŠKI VEČER - pesnica Sabina Palmer, glasba Peter Zlodej, kitara Ana Bohinec, vokal;
Kavarna Mignon, Žalec (GLD Aletheia, 031 659 485).
Petek, 5. junij, ob 19.30
koncert Vokalnega kvarteta ZVEN; bazilika v Petrovčah
(KD Vokalni kvartet Zven, 041 712 157).
Petek, 5. junij, ob 21. uri
SAVINOVI VEČERI - koncert skupine La’Vers’ (Martina in Žiga); atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 6. junij, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami; središče Gotovelj
(Turistično olepševalno društvo »Lipa«
Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 6. junij, ob 9. uri
XV. GALIŠKI DNEVI - odprtje razstave ročnih del v izvedbi
»Klepetalnice ročnih del«;
POŠ Trje
(DU Velika Pirešica Galicija, 5728 433).
Sobota, 6. junij, ob 9. uri
pohod od ribnika do ribnika;
zborno mesto ribnik Tajht, Ložnica pri Žalcu
(Turistično društvo Žalec, 031 220 650).
Sobota, 6. junij, ob 10. uri
RAZPNIMO JADRA 2009 - KOTEČNIK VABI; pred OŠ Griže, start pohodnikov ob 8.30, kolesarjev ob 9.30, zbor plezalcev in ostalih ob 10. uri pri Tratnik
(ZKŠT, 041 200 196,041 220 525,041 924 867).
Sobota, 6. junij, ob 16. uri
XV. GALIŠKI DNEVI - turnir v odbojki na mivki; igrišče pri Cizej
(Športno društvo Hofrein, 041 267 440).
Sobota, 6. junij, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE - Živalce plešejo;
Ponirkov infocenter, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 7. junij, ob 8. uri
XV. GALIŠKI DNEVI - pohod po obronkih
KS Galicija;
start izpred POŠ Trje
(Planinsko društvo Galicija, 572 84 02).
Nedelja, 7. junij, ob 15. uri
koncert in srečanje ob 75-letnici Godbe Liboje;
Gasilski dom Liboje
(KD Godba Liboje, 041 200 196).
Nedelja, 7. junij, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE - Živalce plešejo;
Ponirkov infocenter, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 9. junij, ob 16. uri
PET PEDI, plesne delavnice (po urniku);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 10. junij, ob 19. uri
baročni večer (nastopajo učenci čembala in blokflavte GŠ Risto Savin Žalec);
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 11. junij, ob 19. uri
prestavitev pesniške zbirke Nuše Ilovar Potovanje v globine;
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 12. junij, ob 8. uri
regijsko tekmovanje upokojencev v balinanju; balinišče v Žalcu
(Balinarski klub Žalec, 031 892 942).
Petek, 12. junij, od 8. ure dalje
ACS*TEK - hoja za življenje;
Športni center Žalec (DPVZS, 040 760 849).
Petek, 12. junij, ob 19. uri
XV. GALIŠKI DNEVI - zdravilec, refleksni denos terapevt Srečko Hrastnik bo predaval o alternativnem zdravljenju;
prikaz prve pomoči, merjenje holesterola, sladkorja in krvnega tlaka;
Dom krajanov Galicija (KO RK Galicija, 031 481 373).
Petek, 12. junij, ob 21. uri
SAVINOVI VEČERI - koncert skupine GAMMA (instrumentalni kvintet); atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 13. junij, ob 6. uri pohod na Kamniško sedlo in Brano; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah
(Planinsko društvo Zabukovica,
041 311 139).
Sobota, 13. junij, med 8. in 12. uro
domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže, 031 337 097).
Sobota, 13. junij, ob 10. uri
RAZPNIMO JADRA 2009 - 3,2,1 CILJ; športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 041 248 564,
041 639 324,031631 342).
Sobota, 13. junij, od 11. ure dalje
5.	GOLAŽIJADA; kmetija Tratnik
(Turistično društvo Griže, 031 337 097).
Sobota, 13. junij, ob 14. uri
XV. GALIŠKI DNEVI - turnir v namiznem tenisu;
telovadnica pri POŠ Trje
(Kulturno društvu Galicija, 041 951 636).
Sobota, 13. junij, ob 17. uri
XV. GALIŠKI DNEVI - turnir v malem nogometu med zaselki KS Galicija; igrišče v Zavrhu
(športno društvo Hoferin, 041 401 062).
Sobota, 13. junij, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE - Na Luno in nazaj;
Ponirkov infocenter, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 14. junij, ob 8. uri
XV. GALIŠKI DNEVI - odprti tenis turnir za
pokal KS Galicija;
igrišča Tenis kluba Trje 2000
(Tenis klub Trje 2000, 572 80 88).
Nedelja, 14. junij, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE - Na Luno in nazaj;
Ponirkov infocenter, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 16. junij, ob 20. uri
LIZIKA ali ŠE POMNITE, TOVARIŠI; monokomedija v izvedbi Olge Markovič;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 17. junij, ob 18. uri
PET PEDI, zaključek plesnih delavnic;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 18. junij, ob 19. uri
RIMSKI MOZAIK NAŠEGA ČASA - nastop učencev OŠ Šempeter;
vstop prost, v primeru dežja prireditev odpade;
park Rimska nekropola
(Turistično društvo Šempeter, 700 20 56).
Petek, 19. junij, ob 21. uri
SAVINOVI VEČERI - koncert Dekliške tolkalne skupine ŠUS; atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 19. junij, ob 21. uri,
RIMSKI MOZAIK NAŠEGA ČASA - modna revija oblikovalke Maje Štamol z voditeljico Anjo Tomažin in glasbeno spremljavo kvarteta Akord; * vstop prost, v primeru dežja prireditev odpade; park Rimska nekropola (Turistično društvo Šempeter, 700 20 56).
Sobota, 20. junij, ob 8. uri
po poteh KS Šempeter;
zbor pohodnikov na Petrovem trgu v Šempetru; (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 20. junij, med 9. in 12. uro
domača tržnica v Žalcu; sprehajalna pot, Mestni trg, Žalec (Turistično društvo Žalec, 031 220 650).
Sobota, 20. junij, od 9.30 do 11.30	•
RIMSKI MOZAIK NAŠEGA ČASA - antične
delavnice v parku (izdelava nakita, likovna
delavnica, otroške antične igre ...);
vstop prost, v primeru dežja prireditev odpade;
park Rimska nekropola
(Turistično društvo Šempeter, 700 20 56).
Sobota, 20. junij, ob 10. uri
srečanje društev z zabavnimi igrami;
Ložnica pri Žalcu, ribnik Tajht (Turistično društvo Žalec, 031 220 650).
Sobota, 20. junij, ob 15. uri
dan planincev na Bukovici;
Bukovica
(Planinsko društvo Žalec, 041 705 738).
Sobota, 20. junij, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE -Ustvarjalnica na plaži;
Ponirkov infocenter, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 20. junij, od 20. ure dalje
skrivnost kresne noči; ribnik Vrbje
(Kulturno društvo Vrbje, 031 370 959).
Nedelja, 21. junij, ob 10. uri
XV. GALIŠKI DNEVI - turnir trojk v košarki; igrišče v Galiciji
(Športno društvo Hofrein, 041 401 062).
Nedelja, 21. junij, ob 17. uri
XV. GALIŠKI DNEVI - streljanje z zračno puško; Bistro Janez, Zavrh
(Športno društvo Hofrein, 041 401 062).
Nedelja, 21. junij, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE -Ustvarjalnica na plaži;
Ponirkov infocenter, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 21. junij, ob 21. uri
kresnični večer in srečanje ob dnevu državnosti; dvorec Novo Celje	'»
(TIC Žalec, 710 04 34). -
Sreda, 24. junij, ob 18.30
XV. GALIŠKI DNEVI - tek na Goro;
POŠ Trje-Gora (Kunigunda)
(Športno društvo Hofrein, 041 266 175).
Sreda, 24. junij, ob 20. uri
XV. GALIŠKI DNEVI - kresna noč na Gori s kulturnim programom, iskanje kresnih zakladov; Gora - Kunigunda
(Planinsko društvo Galicija, 5728 402).
Četrtek, 25. junij, ob 5. uri planinski pohod na Snežnik; odhod s parkirišča pri podjetju Kili (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53).
Četrtek, 25., do nedelje, 28. junija,
Paklenica;
odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244).
Petek, 26. junij, ob 9. uri
športne igre upokojencev Občine Žalec; igrišče Rega v Podlogu
(Društvo upokojencev Šempeter, 041 877 555).
Petek, 26. junij, ob 21. uri
SAVINOVI VEČERI - koncert skupine LUSIER (Lucija Lavbič, Simona Kropeč, Erian Karlovič); atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 27. junij, ob 5.30 pohod na Storžič;
odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah
(Planinsko društvo Zabukovica,
041 311 139).
Sobota, 27. junij, ob 6. uri
Slovenska planinska pot 1: Rodica-Črna prst (dvodnevni planinski izlet); odhod izpred pisarne PD v Žalcu (Planinsko društvo Žalec, 031 320 242).
Sobota, 27. junij, ob 7. uri
XV. GALIŠKI DNEVI - pohod na Uršljo Goro;
start izpred POŠ Trje
(DU Velika Pirešica - Galicija).
Sobota, 27. junij, med 9. in 12. uro
kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem;
Zaloška Gorica
(Turistično društvo Petrovče, 041 709 156).
Sobota, 27. junij, ob 16. uri
XV. GALIŠKI DNEVI - gasilsko tekmovanje za prehodni pokal KS Galicija; poligon pri trgovini Košarica (PGD Velika Pirešica, 041 783 113).
Sobota, 27. junij, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE -Dogodivščine na kitajskem dvoru;
Ponirkov infocenter, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 27. junij, ob 20. uri
XV. GALIŠKI DNEVI - vrtna veselica (pod šotorom) z Ansamblom Svetlin; gost večera Davor Borno; poligon pri trgovini Košarica (PGD Velika Pirešica, 041 783 113).
Nedelja, 28. junij, ob 8. uri,
kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini; start pred Hotelom Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 28. junij, med 17. in 19. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE -Dogodivščine na kitajskem dvoru;
Ponirkov infocenter, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 29. junij, do petka, 3. julija,
ZAJADRAMO V POLETJE - počitniški izleti otrok na slovenska kopališča (TIC Žalec, 710 04 34).
OBČINA PREBOLD
Petek, 5. junij, sobota, 6. junij, in nedelja, 7. junij,
Šešče - krajevni praznik;
5.	junij ob 18. uri
prireditev ob odprtju razstave ustvarjalnosti krajanov;
6.	junij od 9. do 19. ure
razstava ustvarjalnosti krajanov;
ob 15. uri medgeneracijski turnir na igrišču ob
Savinji;
7.	junij, od 9. dol9. ure razstava
ustvarjalnosti krajanov;
Dom kulture Šešče;
KPD Šešče, PGD Šešče, Krajevni odbor Šešče (Tomaž Cink, 031 612 040).
Sobota, 6. junij, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 7. junij,
“Poletni” Tončev pohod v Marijo Reko;
PD Prebold
(Olga Hribar, 041 922 247).
Sobota, 13. junij,
medklubsko srečanje modelarjev;
AEROKLUB Prebold Kaplja vas (Alojz Weichard, 041 783 313).
Sobota, 13. junij, ob 9. uri
dnevi medu;
čebelnjak pri Aninem domu v Preboldu; Čebelarsko društvo Prebold (Tomaž Škorjanc, 041 727 386).
Sobota, 13. junij, ob 8. uri
tekmovanje mladine GZ Prebold;
Športni park Latkova vas;
GZ Prebold
(Branko Verk, 041 783 207).
Nedelja, 14. junij, ob 8. uri
tekmovanje članov in veteranov;
Športni park Latkova vas;
GZ Prebold
(Branko Verk, 041 783 207).
Sreda, 17. junij, ob 15. uri
medobčinsko tekmovanje upokojencev ob občinskem prazniku;
Gaj Prebold;
Društvo upokojencev Prebold (Društvo upokojencev Prebold 572 31 10).
Petek, 19. junij, ob 16. uri
športne igre na športnem igrišču Marija Reka; športno društvo Marija Reka (Andrej Zagožen, 041 685 063).
Sobota, 20. junij, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 20. junij, od 9. do 16. ure
dan odprtih vrat nove stanovanjske soseske; “Na Novinah" v Latkovi vasi;
Veltrag, d. o. o.
(Veltrag, 703 12 30).
Sobota, 20. junij, ob 7. uri
ribiško tekmovanje za prehodni pokal Občine
Prebold;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold; veliki ribnik Preserje (Milomir Radeljič, 031 531947).
Sobota, 20. junij,
POD REŠKO PLANINO VESELO ŽIVIMO
-	ob 9. uri	•
kolesarski vzpon v okviru Slovenija kolesari; Marija Reka;
ŠD Marija Reka
(Andrej Zagožen, 041 685 063);
-	ob 17. uri
prikaz kmečke ohceti;
Planinski dom Marija Reka;
Kulturno društvo Marija Reka (Cita Galič, 041 650 712);
-	ob 18. uri
13. srečanje ljudskih pevcev in godcev »POJEMO IN GODEMO« v okviru področnega srečanja OI JSKD Žalec;
Planinski dom Marija Reka;
Kulturno društvo Marija Reka (Cita Galič, 041 650 712);
3. predizbor harmonikarjev za 29. Zlato harmoniko Ljubečne; tekmovanje za REŠKEGA GODCA 2009; šotor pred Planinskim domom Marija Reka (Cita Galič, 041 650 712).
Nedelja, 21. junij,
POD REŠKO PLANINO VESELO ŽIVIMO
-	ob 17. uri
7. festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline;
šotor pred Planinskim domom Marija Reka; Kulturno društvo Marija Reka (Cita Galič, 041 650 712).
Torek, 23. junij,
prireditev ob koncu šolskega leta;
OŠ Prebold
(OŠ Prebold, 703 64 20).
Sreda, 24. junij, ob 19. uri
sv. maša za domovino;
pri maši sodeluje Vokalna skupina Glas srca;
Župnijska cerkev sv. Pavla v Preboldu;
Župnija Prebold
(Župnijski urad Prebold, 574 21 83).
Četrtek, 25. junij,
kolesarski vzpon na Golavo;
PGD Šešče
(Matej Golavšek, 041 783 400).
Petek, 26. junij, ob 19.30
slavnostna seja ob dnevu državnosti in občinskem prazniku s podelitvijo priznanj;
Dvorana Prebold;
Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 27. junij, ob 15. uri
tekmovanje s starimi brizgalnami in DAN GASILCA GZ Prebold;
Kaplja vas;
PGD Kaplja vas
(Franc Grenko, 041 793 803).
Sobota, 27. junij,
turnir v malem nogometu - mladi do 15 let; Športni park Latkova vas;
ŠD Latkova vas (Grega Huš, 041 671 692).
Sobota, 27. junij,
Viševnik;
PD Prebold
(Tone Pavlič, 031 294 328).
Od ponedeljka, 29. junija, do petka, 3. julija,
ORATORIJ za otroke od 1. do 8. razreda; prijave do 14. 6. 2009;
Župnija sv. Pavel Prebold (Damjan Ratajc, 572 41 83).
OBČINA POLZELA
Četrtek, 4. junij, ob 17. uri
balinanje Društva upokojencev Polzela;
Športno igrišče Polzela (Karli Korber, 041 81 467).
Petek, 5. junij, ob 18. uri
133. lunohod v neznano v spomin na Staneta; zbirališče pri Domu društva upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790).
Sobota, 6. junij, ob 6. uri
pohod na Ivanščnico v hrvaško Zagorje; odhod avtobusa s parkirišča pred občinsko stavbo (Julijana Klemen, 031 756 1.03,
Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 6. junij, ob 18. uri
18.	kolo medkrajevne lige malega nogometa -Andraž 2008/2009;
Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Nedelja, 7. junij, od 9. do 12. ure
rekreativno kolesarjenje po poti št. 10; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo; Turistično društvo Občine Polzela (Alenka Žnidar, 031 795 685).
Četrtek, 11. junij, ob 17. uri
balinanje Društva upokojencev Polzela;
Športno igrišče Polzela (Karli Korber, 041 381 467).
Sobota, 13. junij, ob 7. uri
pohod po Rečiški krožni poti;
zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo
(Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 13. junij, ob 8. uri pohod starejših na Vimperk; društveni prostori (Jože Krk, 041 669 518).
Sobota, 13. junij, ob 18. uri
19.	kolo medkrajevne lige malega nogometa -Andraž 2008/2009;
Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Nedelja, 14. junij, ob 10.30 sveto obhajilo;
Župnijski urad Andraž (Janez Furman, 041 773 222).
Sobota, 20. junij, ob 18. uri
20.	kolo medkrajevne lige malega nogometa -Andraž 2008/2009;
Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Sobota, 20. junij, od 14.30 do 20. ure
Malteški pozdrav poletju;
srednjeveški dan v parku Šenek na Polzeli z
malteško poroko;
park Šenek na Polzeli
(Občina Polzela, 703 32 00).
Nedelja, 21. junij, ob 8. uri
izlet s kolesi;
zbirališče: Športno igrišče Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
Torek, 23. junij, ob 19. uri
nočni pohod na Goro Oljko;
zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo
(Jožica Jegrišnik, 031 840 387).
Torek, 23. junij, ob 21. uri
Ob kresni noči na Goro Oljko;
Zbirališče: Športno igrišče Andraž (Franjo Jelen, 041 783 733).
Sreda, 24. junij,
srečanje občanov ob dnevu državnosti;
Športno igrišče Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
Četrtek, 25. junij, ob 6. uri
pohod ob dnevu državnosti (Ruše-Ruška koča); odhod avtobusa s parkirišča pred občinsko stavbo (Rudi Divjak, 031 525 790).
Četrtek, 25. junij, ob 18. uri
21.	kolo medkrajevne lige malega nogometa -Andraž 2008/2009;
Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Od sobote, 27. junija, do 4. sobote, 4. julija, tabor mladih planincev Dovje na Gorenjskem (Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 27. junij, ob 9. uri
pohod po spominskih obeležjih Andraža; Zbirališče: Športno igrišče Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499).
Sobota, 27. junij,
športno in družabno srečanje ob dnevu športnega društva Andraž;
Športno igrišče Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499).
Nedelja, 28. junij, ob 10.30
sveta maša za domovino;
cerkev v Andražu
(Janez Furman, 041 773 222).
OBČINA BRASLOVČE
Nedelja, 31. maj, ob 8. uri
tekmovanje GZ Žalec 2009 za članice in člane; Gasilski dom Braslovče (GZ Žalec, 051 38 28 86).
Sobota, 6. junij
20. nočni pohod na Bezovec (857 m);
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Petra Kumer, 031 834 878).
Četrtek, 11. junij, ob 17. uri
Pozdrav poletju; prostori DPM Braslovče;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 512 954).
Sobota, 14. junij
pohod na Bohinjski Migovec (1901 m);
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Katarina Šketa, 031 873 838).
Sobota, 20. junij, ob 17. uri
Braslovški tek za moške in ženske;
Turistično društvo Braslovče (Jasmina Roter, 031 896 938).
Sobota, 20. junij
Dan športa v Letušu;
Športno društvo Savinja Letuš (Sandi Dobnik, 051 355 653).
Sreda, 24. junij, ob 17. uri
proslava ob Dnevu državnosti in slovesen zaključek šolskega leta; športna dvorana OŠ Braslovče (OŠ Braslovče).
Četrtek, 25. junij, ob 9. uri
lovsko strelsko tekmovanje za pokal Občine Braslovče;
strelišče Baštunovec;
Lovska družina Braslovče (Dušan Urankar, 041 634 258).
Četrtek, 25. junij
tradicionalni »pohod po puntarski poti« z družabnim srečanjem pri Mežnarjevih ob 10. uri; Turistično društvo Gomilsko (Božena Kosu. 041 602 464).
Sobota, 28. junij
pohod na Rodico (1966 m) - Črna prst (1844 m); Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Joži Marov, 041 570 151).
OBČINA TABOR
Četrtek, 4. junij, ob 17.30
podpis EKO listine;
Dom krajanov Tabor (Vrtec Tabor, 703 21 82).
Sobota, 6. junij, ob 20. uri
gasilska maša;
Cerkev v Miklavžu (PGD Loke, 041 783 077).
Nedelja, 7 junij, ob 9. uri
družinsko kolesarjenje;
zbirno mesto pred društveno brunarico
(Športno društvo Partizan Tabor, 031 764 505).
Sreda, 24. junij, ob 20. uri
Kresna noč; koča pod steno
(Čebelarsko društvo Tabor 041 325 982).
Četrtek, 25. junij, ob -10. uri kulturni program v počastitev dneva državnosti; (organizator Občina Braslovče) pohod po Puntarski poti do Mežnarjeve domačije, odhod ob 9. uri izpred KZ Tabor (Turistično društvo Tabor in Planinsko društvo Tabor 041 515 988).
Prireditve ob prazniku KS Gotovlje
Nedelja, 14. junij,
strelsko tekmovanje za pokal KS Gotovlje;
Lovski dom Rinka (Lovska družina Žalec).
Petek, 19. junij,
športna tekmovanja; kotiček društva v Gotovljah (Društvo upokojencev Gotovlje).
Četrtek, 25. junij,
pohod po stezicah KS Gotovlje; start pri POŠ Gotovlje ob 9. uri, zaključek pri LD Rinka (Društvo upokojencev Gotovlje).
Četrtek, 25. junij, ob 12. uri
slavnostna seja KS Gotovlje;
Lovski dom Rinka (Krajevna skupnost Gotovlje).
Sobota, 27. junij,
tekmovanje s starimi brizgalnami za memorial Maruške Cokan;
Hipodrom Gotovlje (PGD Gotovlje).
MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC
PRIREDITVE JUNIJ 2009
Torek, 2. 6. 2009, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Ajda Kalan in Janez Vedenik o rabi slovenskega jezika v medijih.
Četrtek, 4.6. 2009, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Zdravje je v naših rokah in nogah - predavanje Helene Alenke Bizjak.
Torek, 9. 6. 2009, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Z ladjo Horn okrog sveta - potopisno predavanje Pavla Martonošija.
Ponedeljek, 8. 6. 2009, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Večer rime in globine.
Torek, 30.6. 2009, ob 17. uri
Po pravljici diši - pravljična ura z Nino
VSE PRIREDITVE V KNJIŽNICI SO BREZPLAČNE.
Partljič, Smolar in čokoladni ježki Zapisi Barbare Širca
Kviz o Ristu Savinu
S slovesnosti ob podelitvi nagrad
V Savinovem letu so na pobudo Medobčinske splošne knjižnice Žalec učenci zadnjega triletja osnovnih šol Spodnje Savinjske doline reševali kviz o Ristu Savinu.
Vire za kviz je zbrala in ure- •
dila Breda Veber, oblikovala pa Alja Bratuša. Za sodelovanje so se odločile OŠ Griže, OŠ Petrovče, OŠ Polzela, I. in II. osnovna šola Žalec. Med 341 rešitvami so ob odprtju razstave likovnih del učencev osnovnih šol v Savino-
Mar tudi nebo joče?
vem likovnem salonu izžrebali deset srečnežev, ki so prejeli knjižne nagrade, ki sta jih prispevala Mladinska knjiga Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Izžrebanci so: Valentina Li-sančič in Žan Jelaš z OŠ Griže, Jure Cizej in Tina Šaver z OŠ Petrovče, Nika Cestnik in Andreja Potočnik z OŠ Polzela, Gentiana Bytyči in Davor Jure Požlep z I. OŠ Žalec ter Sebastjan Tratnik in Matej Prislan z II. OŠ Žalec.
Reševalci so s pomočjo kviza še bolje spoznali skladatelja domačina Friderika Širca - Rista Savina. Čeprav so imeli na voljo le mesec dni, je bilo rešitev veliko. Na šolah, kjer niso utegnili rešiti kviza do predvidenega roka, so zagotovili, da se bodo kviza lotili po počitnicah.	T. Tavčar
Morda bi se res lahko tako vprašali, saj je aprilsko vreme nekoliko zmotilo praznovanje mednarodnega dneva knjige. To pa ni bil razlog za nezadovoljstvo tistih, ki so v Žalcu pripravili prireditev Knjigam za praznik.
Medobčinska splošna knjižnica Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec sta zelo zadovoljna z odzivom občanov na povabilo, da 23. aprila, ki ga je Unesco razglasil za mednarodni dan knjige, pridejo po knjigo in cvet. Tako so v žalski knjižnici, kot v mnogih drugih krajih po Sloveniji in svetu, spomnili na star katalonski običaj, da 23. aprila podari-
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 30. maja odprta razstava del učencev devetih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Na ogled je kar 230 različnih del, ki jih je ustvarilo več kot 200 učencev ob pomoči 29 mentorjev.
Ob odprtju je razstavo predstavila profesorica zgodovine Saša Grahovac. Razstava predstavlja svojevrstno galerijo del in kar likovni svet v malem. Dela so bogata z vidika motivov in umetniške izpolnitve. V mavrici najrazličnejših slikarskih tehnik, od linoreza, tempere, vodnih in voščenih barv, lahko vidimo domišljijo mladih ustvarjalcev. Učenci so na ogled postavili tudi t. i. unikatne readymade predmete, izražene z recikliranimi materiali. Zanimiva so tudi dela v origami tehniki. Preprostost in hkrati izvirnost podob, ki so jih ustvarili mladi likovniki, je poudarjena z otroško naivnostjo s pravilnim svetovanjem odraslih - nekaj zaslug za zanimivo in pestro razstavo gre seveda tudi njim. Vseeno pa je največji čar ravno v svobodi, iskrenosti in veličini umetniškega izraza naših najmlajših. Razstavo je odprla podžupanja Ivica Čretnik.	T. Tavčar
Ustvarjalnost otrok nima meja
Bomo eno zapeli
Pod tem naslovom je drugo majsko nedeljo v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki potekalo enajsto srečanje cerkvenih in prosvetnih pevskih zborov in vokalnih skupin Občine Polzela.
Na srečanju so nastopili cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki pod vodstvom Mateje Stražar, Mešani pevski zbor Polzela (zborovodja Marko Slokar), VS Primule Polzela (zborovodja) Rok Basti, Cerkveni mešani pevski zbor Andraž (zborovodja
Jože Kužnik), mladinski pevski zbor Osnovne šole Polzela (zborovodkinja Mija Novak), vokalno-instrumentalna skupina Margareta Polzela (zborovodkinja Sabina Florjane Dolinšek), vokalni kvintet Lastovka (vodja Franci Ogris) Moški pevski zbor Polzela (zborovodkinja Mija Novak) in Mešani pevski zbor Oljka Polzela (zborovodja Marko Slokar). Ob koncu srečanja se je nastopajočim zahvalil župnik in dekan Jože Kovačec. T. T.
sej, je bilo izpostavljenih nekaj ugotovitev v zvezi z branjem, s pisanjem, a tudi duhovitosti, ki zadevajo ustvarjanje obeh gostov. Presenečenje večera je bil nastop Nine Trbovšek, zaposlene v knjižnici v Žalcu, ki je zapela pesem Ne čakaj na maj. Občinstvo v dvorani je s svojimi pesmimi navdušil tudi Adi Smolar. Po končani prireditvi so bralci prejeli priznanja s knjižno nagrado in čokoladnega ježka. Prireditev so pripravili v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec. T. T.
mo cvet in knjigo vsem, ki jih imamo radi.
Zaradi dežja je bila stojnica s knjigami, ki jih knjižnica ne potrebuje ali so že nekaj časa nedotaknjene na knjižnih po-
licah, poškodovane ali pa vsebinsko in fizično postarane, v knjižnici. Obiskovalci so navdušeno in z zanimanjem brskali po kupu knjig in izbirali gradivo.	T. T.
Stojnica s knjigami je bila zaradi dežja v prostorih knjižnice
Večer z Manco Košir
V okviru zadnjega srečanja članov študijskega krožka Beremo z Manco Košir so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec v sredo zvečer pripravili pogovor z dr. Manco Košir -Radostno staranje s knjigo. Z gostjo se je pogovarjala Irena Štusej, moderatorka študijskih krožkov v Žalcu. Zbrane je pozdravila direktorica knjižnice Jolanda Železnik.
Bralni virus, ki ga je v obliki srečanj, poimenovanih Beremo z Manco Košir, pred dvanajstimi leti med Slovence začela širiti dr. Manca Košir, je novembra lani okužil tudi Žalčane. Člani so prebirali slovenske knjige, se
srečevali enkrat mesečno in se pogovarjali o prebranem. Na zadnje srečanje so povabili tudi Koširjevo. V pogovoru je z iskrivo energijo pripovedovala o pomenu branja, o odnosu do staranja, o razmerjih med moškim in žensko, o pozitivizmu in še o čem.
Posebna gosta sta bila tudi Dušan Kovač, upokojeni študent Visoke strokovne šole za risanje in slikanje, in Fani Robič, vneta zagovornica joge kot zdravega načina življenja. Kovač je ob tej priložnosti razstavil nekaj svojih del iz bogate zbirke, Robičeva pa je pokazala nekaj značilnih vaj joge.
Likovni svet v malem
S srečanja z dr. Manco Košir
Zbrane je pozdravila tudi mentorica krožka Biserka Neuholt z UPI - Ljudske univerze Žalec, saj so bila srečanja organizirana prav na pobudo univerze, ki je bila tudi pokroviteljica tokratnega srečanja.	T. T.
Vodja projekta Irena Štusej med nagovorom
Ob koncu bralne značke za odrasle Savinjčani beremo so v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec pripravili prireditev. V drugi sezoni branja se je za tovrstno branje odločilo 165 posameznikov, ki so brali dela s seznama priporočenih del, ki so ga pripravili v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Gosta večera sta bila Ježkova nagrajenca 2008 Tone Partljič in Adi Smolar.
Uvodoma so se iz teme zaslišali verzi Ježkove pesmi Prižgimo luč, v dvorani pa so se
prižigale posamezne lučke. Sledil je pozdrav direktorice žalske knjižnice Jolande Železnik. Vodja projekta Savinjčani beremo Irena Štusej je povedala, da je preprosta ljubezen tista, ki nas povede h knjigi, morda zato, ker ne zahtevamo preveč, še najmanj pa tisto, česar nam ne more dati. Zato je bila tudi rdeča nit branja za bralno značko poezija Franeta Milčinskega Ježka Preprosta ljubezen. V pogovoru s pisateljem Tonetom Partljičem in glasbenikom Adijem Smolarjem, ki ga je vodila Irena Štu-
Ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprilu, so v Savinovi hiši pospremili na pot novo knjigo - dnevniške zapise Barbare Širca, matere Friderika Širca, bolj znanega kot slovenskega skladatelja Rista Savina.
Dnevniške zapise, ki so nastali v letih 1849-1851 sta prevedla in s komentarji opremila Rolanda Fugger Germadnik in Janko Germadnik, sama knjiga pa je estetski, v duhu tedanjega časa oblikovan izdelek Jožeta Domjana oziroma studia Tri-artes. Dnevniki so spregovorili in predstavljajo ne le zanimiv vpogled v neko intimno življenje, temveč tudi v utrip žalskega življenja sredi 19. stoletja. Molčali so med zapuščino skladatelja Rista Savina. Skoraj
S predstavitve (Lidija Koceli, Barbara Vidovič, Rolanda Fugger Germadnik in Janko Germadnik)
160 let. Trije na gosto popisani zvezki v nemški gotici so toliko časa spretno prikrivali avtorja besedila. Zdaj je skrivnost razkrita, Barbara se je vrnila v hišo, v katero se je nekoč poročila. Z avtorjema knjige,
izdajo je omogočila Občina Žalec, se je pogovarjala Lidija Koceli, izbrane odlomke je brala dramska igralka Barbara Vidovič, knjigo pa je založil in izdal ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. T. T.
KULTURA
maj 2009
Koncert ob 110. obletnici
Med nastopom Mešanega pevskega zbora Oljka
Pesem v maju na Ponikvi
Kulturno-umetniško društvo Polzela je v počastitev 110-letni-ce delovanja društva pripravilo letni koncert Mešanega pevske-
ga zbora Oljka Polzela, ki ga vodi Marko Slokar. Na koncertu v telovadnici Osnovne šole Polzela so sodelovali Zmago Štih,
profesor harmonike na glasbeni šoli Velenje, kvintet Lastovka, dekliška vokalna skupina Primule, Moški pevski zbor Polzela in mladinski pevski zbor OŠ Polzela. Mešani pevski zbor Oljka deluje kot sekcija Kultur-no-umetniškega društva Polzela že 18 let. Zbor od ustanovitve vodi Marko Slokar.
Glavno poslanstvo zbora je poleg prepevanja ohranjanje in prenos pevske tradicije ter s tem bogatega izročila slovenskih ljudskih ter umetnih pesmi na mlajše rodove. Zadnja leta se še posebej trudijo, da bi zborovsko petje čim bolj približali mladim.	T. Tavčar
KD Ponikva in Moški pevski zbor Ponikva sta v nedeljo, 10. maja, pripravila že 19. tradicionalno prireditev Pesem v maju.
Na tokratni prireditvi se je občinstvu predstavilo pet zborov. Poleg Moškega pevskega zbora Ponikva, ki že pet let deluje pod vodstvom Janeza Kolariča, tudi otroški pevski zbor Župnije Ponikva pod vodstvom Neli Kos Zidar, mešani cerkveni pevski zbor Župnije Ponikva pod vodstvom Klementine Tominšek, Oktet Zavodnje z umetniškim vodjem Jožetom Grabnarjem in Moški pevski zbor Dobrna pod vodstvom Tjaše Lešnik.
Prireditev, ki jo je vodila Majda Vasle, je napolnila s pesmijo srca vseh v dvorani. Zbrane je
v imenu Občine Žalec pozdravil podžupan Dani Zagoričnik, občinstvu in nastopajočim sta spregovorila in izkazala spoštovanje tudi predsednik KS Ivan Jelen in predsednik KD Ponikva Franci Kos. D. Naraglav
20 let taborskih pevcev
Slovenski oktet na Vranskem
Ob 20-letnici prepevanja
V petek, 8. maja, je v Športni dvorani Vransko potekal zadnji koncert, ki ga je v okviru glasbenega abonmaja v sezoni 2008/09 pod vodstvom direktorice Suzane Felicijan pripravil Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko.
Koncertno dogajanje je s svojimi znanimi uspešnicami ob spremljavi pianistke Urške Vidic zaokrožil Slovenski oktet. Koncert je povezoval priljubljeni radijski voditelj Radia Ognjišče Jure Sešek. Ob koncu sta zbrane v dvorani in nastopajoče nagovo-
Slovenski oktet s pianistko Urško Vidic
rila župan Občine Vransko Franc zana Felicijan. Razstava bo na Sušnik in direktorica zavoda Su- ogled do konca maja. D. N.
Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor praznuje letos 20-letnico svojega delovanja. V soboto, 16. maja, so v Dvorani doma krajanov Tabor pripravili jubilejni koncert in s svojim nastopom navdušili občinstvo. Predstavili so se z najuspešnejšimi pesmimi in medse povabili tudi goste. Tako so na najlepši način obeležil 20 let prepevanja.
Njihovo 20-letno delovanje so obeležili s projekcijo fotografij in videoposnetkov. Koncert so
s pesmijo pod vodstvom zborovodje Milana Kasesnika najprej začeli predstavniki moškega spola zbora, nato pa so se jim na odru pridružile tudi ženske predstavnice zbora, ki ga ob samostojnih nastopih vodi Sonja Kasesnik.
Začeli so z zahtevnejšimi pesmimi. Pozneje so se jim na odru pridružili Petrovi tamburaši iz Šempetra, ki so petdesetim glasovom zbora dodali prijeten glasbeni melos godal in tamburic. Članice ženskega zbo-
S pesmijo v pomlad
Prosvetno društvo Braslovče je drugo majsko soboto v športni dvorani v Braslovčah pripravilo tradicionalno prireditev S pesmijo v pomlad. Zbrane v dvorani in nastopajoče je uvodoma pozdravila predsednica Prosvetnega društva Braslovče Mateja Perger, ki je med drugim povedala, da prireditev tokrat ni namenje-
na samo pomladi, temveč tudi dnevu zmage in dnevu Evrope.
Na prireditvi so nastopali Moški pevski zbor Karla Viranta, župnijski mešani zbor Marije Vnebovzete, zbor Asumpta iz Braslovč, Sekstet Gomilsko, kvintet Dobroveljski fantje in komorna skupina s pihali Glasbene šole Risto Savin Žalec.	T. T.
Med nastopom Moškega pevskega zbora Karla Viranta Braslovče, ki ga vodi Anja Jezernik
Ena redkih dežel v Evropi smo, ki knjigi namenjamo ves teden in ne le 23. april, svetovni dan knjige. V knjižnici Petrovče so v počastitev dneva knjige posvetili ponedeljek, 20. april, in prisluhnili zgodbam o knjigah in iz knjig.
Pripovedovalke so bile imenitne, njihove izbrane pripovedi prav tako, nam je povedala Metoda Uranjek. Irena Srebot Črepinšek je pripovedovala zgodbo o starejši gospe, ki si je dovolila ljubiti in bila ljublje-
na.	Anka Krčmar je povedala
nizozemsko pravljico o Stavo-renski gospe, ki je bila pogoltna in prevzetna - ker pa je zgolj pravljica - je bila na koncu tudi kaznovana. Heda Vidmar Šalamon pa je nasmejala vse obiskovalce z zgodbami s Pohorja. »Vse nas je presenetil gospod Arpad Šalamon - likovni pedagog, slikar, grafik in izjemen ustvarjalec male grafike, ki je našo knjižnico posebej počastil, saj ji je ob tej priložnosti podaril ekslibris,« je še povedala Metoda Uranjek. Dogajanje je z igranjem na kitaro spremljala Lucija Lavbič.	L. K.
Ob dnevu knjige
ra Pevskega društva Tabor pod vodstvom Sonje Kasesnik so svoj nastop popestrile s plesnim vložkom francoskega kankana.
Prireditev je vodil Solčavski Franc - Franci Podbrežnik. Z zimzelenimi skladbami so pevci MePZ Tabor in pianistka Meta Podbregar občinstvo spomnili na zlata leta slovenske popevke. Sledilo je nekaj zabavnih pesmi, četrti sklop koncerta pa so sklenili s slovenskimi narodnimi pesmimi. Zadnji del večera je bil tokrat namenjen čestitkam, zahvalam in podelitvi zlatih, srebrnih in bronastih Gallusovih priznanj, ki se podeljujejo pevcem in glasbenikom za vztrajnost in dolgoletni okrogli glasbeni ah pevski staž. Koncertno vzdušje je ob koncu popestril ansambel Robija Zupana.	D. N.
Razstavlja Metka Lipnik
V Občinski knjižnici Vransko so v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Vransko odprli razstavo del domačinke Metke Lipnik, rojene Cencelj, ki jo je življenjska pot popeljala v Radizel, kjer si je ustvarila družino.
Uvodnemu pozdravu župana Franca Sušnika je sledila predstavitev. Metka Lipnik ni spretna samo s čopičem, ampak piše tudi poezijo. Presledke med doživeto prebranimi pesmimi izpod njenega in maminega peresa so z glasbenimi vložki zapolnili brat Jože ter hčeri Alenka in Anja. T. T.
Na dan odprtja
^Scz-(^ z n o -u i
Vsak petek ob 21. uri v atriju Savinove hiše
5.6.	Skupina LA “VERS”
12.6.	- Skupina GAMMA
19.6.	- Dekliška tolkalna
skupina ŠDS
26.6.	- Skupina LUSIER
V primeru slabeqa vremena bodo prireditve v Savinovem likovnem salonu. Vstopnina 5 EUR tod tega 3 EUR konzumacija)
ZKŠT ŽALEC.Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zksl-zalec.si
Uspešna sezona za Hopse
dročju dobili še tretjo, bronasto medaljo. Srebrno medaljo so si prislužili v tekmovanju v okviru Šolske košarkarske lige, bronasto pa na tekmovanju osnovnih šol.
Zadnje tekmovanje je potekalo v Prvačini, kjer so se med seboj pomerile najboljše klubske ekipe. V polfinalu so Šempetrani proti kasnejšim državnim prvakom, ekipi Marchiol Prvačina, izgubili z 2 : 1 v nizih. Drugo mesto je osvojila ekipa Žužemberka. V boju za tretje mesto pa je ekipa SIP Šempetra z 2 : 0 v nizih premagala ekipo Fužinarja.
Najmlajši so se v mini odbojki po treh nesrečnih porazih uvrstili v končno tekmovanje in se potegujejo za peto mesto. T. T.
Mladi odbojkarji
Mladi šempetrski odbojkarji
Mlajše selekcije šempetrskih na stopničke. Starejši dečki so v odbojkarjev so ponovno stopile letošnji sezoni na klubskem po-
S piknikom, na katerem se je zbralo več kot 250 ljubiteljev košarke, vse od mladih košarkarjev, igralcev prve ekipe strokovnega vodstva, uprave in sponzorjev pa do gostov, med katerimi sta bila tudi slovenska reprezentanta Samo Udrih in Domen Lorbek, so Hopsi zaključili letošnjo uspe-
šno sezono. Rumeno-modri so v prvem delu lige UPC z dvanajstimi zmagami in desetimi porazi zanesljivo osvojili peto mesto, v nadaljevanju prvenstva pa so v ligi za prvaka petkrat zmagali in devetkrat izgubili in sezono končali na šestem mestu. Polzelani so tudi v pokalu odigrali dobro,
vendar pa so morah v petem krogu priznati premoč šo-štanjske Elektre.
Najboljši igralec Polzelanov je bil v letošnji sezoni 206 centimetrov visoki Shawn King, ki ima tudi naziv najkoristnejšega igralca lige UPC, prav tako pa je ta odlični košarkar s Karibskih otokov sezono končal kot prvi skakalec in drugi strelec lige. Zaradi poškodbe kolena je moral prenehati z igranjem, a polzelski kralj zdaj že dobro okreva. Prav poškodbe so bile glavni razlog, da varovanci trenerja Boštjana Kuharja niso posegli po kakšnemu mestu višje na lestvici, kljub temu pa je za Hopsi uspešna sezona, ki jo bodo rumeno-modri poskušali vsaj ponoviti tudi v prihodnji sezoni, ki se bo s treningi in sestavo ekipe začela že kaj kmalu.	T. T.
Hopsi ob zaključku sezone
Dvoranski športi že drugo leto
Športna zveza Prebold je tudi letos organizirala prireditev Dvoranski športi,
ki je namenjena tako mladim kot odraslim, ki se radi ukvarjajo s športom. V
soboto, 25. aprila, so se ob 9. uri v telovadnici OŠ Prebold najprej zbrali najmlajši športni nadebudneži in se med sabo pomerili v skoku v daljino z mesta, skoku v daljino z odrivne deske, skoku v višino in v sprintu.
Osnovnošolci so se ob
10.30	med sabo pomerili v namiznem tenisu, košarki in nogometu. Člani delovne ekipe Športne zveze Prebold so jim postavili tudi trampolin, s katerega so lahko zabijali žoge v košarkaške koše. Na žalost so bili člani zveze nekoliko razočarani nad številom odraslih udeležencev, ki so bili v telovadnico vabljeni ob 18. uri. Verjamejo pa, da je temu botrovalo toplo spomladansko sonce, ki je tistega dne kar klicalo po zunanjih športnih aktivnostih.
Prireditev sta denarno podprli Občina Prebold in Fundacija za šport. Športna zveza Prebold je organizirala tudi 3. športno druženje mladine.	D. N.
KARATE
DRŽAVNO PRVENSTVO
Za mladino do 21 let v katah in borbah za leto 2009
nedelja 31.maj 2009
športna dvorana OŠ Žalec
08:30 do 09.45 Potrditev prijav tekmovalcev in tehtanje (za starejše do 13:30)
09:50 Otvoritev tekme
10:00 Pričetek tekmovanja v katah za mlajše od 16 let 12:00 Pričetek tekmovanja v športnih borbah za mlajše od 16 let 13:30 Pričetek tekmovanja v katah za starejše od 16 let 15:00 Pričetek tekmovanja v borbah za starejše od 16 let
Žalčanke tretje v državi
Prvenstveno tekmovanje v slovenski ženski rokometni ligi je končano. Ekipa RK Ce-leia Žalec je tekmovanje končala na tretjem mestu.
Na zadnjih dveh tekmah so se za tretje mesto pomerile z ekipo RK Zagorje Istrabenz Gorenje. Na prvi tekmi v Zagorju so izgubile z rezultatom 31 : 30, na drugi tekmi doma prejšnjo soboto pa so z odlično
igro zmagale kar 35 : 23. Igralkam in vodstvu kluba iskreno čestitamo.
Na zadnji tekmi so gole za ekipo RK Celeia Žalec dosegle: Katja Debelak 1, Aannema-ri Grčar 6, Martina Strmšek 4, Maja Korun, Katja Karba, Katja Krajnčan po 2, Sanja Potočnjak 5 in Lina Krhlikar 13 (na sliki), ki je v letošnjem prvenstvu dosegla skupaj kar
163 golov in je najboljša strelka ekipe.	T. Tavčar
Aliansina sezona vredna zlata
Odbojkarice OK Aliansa iz Šempetra so v rednem delu 1. DOL končale tekmovanja na tretjem mestu za OK Calcit Kamnik in OK Sloving Vital Ljubljana in tako postale največje presenečenje, saj so letos prvič nastopile v prvi ligi in z enakim številom točk kot Ljubljančanke zasedle tretje mesto.
Boris Klokočovnik, ki zelo uspešno vodi odbojkarsko ekipo, je o sezoni povedal: »V klubu smo zelo jasno postavili
vrednote, ki se kažejo v klubski pripadnosti in medsebojnih odnosih, predvsem osredotočenih v vrhunske dosežke. Igralke so že na prvih tekmah državnega prvenstva pokazale, da bodo za obstanek v prvi ženski ligi zelo resne kandidatke, kar so v drugem delu potrdile. Ekipa je v letošnjem obdobju opravila zelo veliko kakovostnih treningov, na pripravljalnih in ligaških tekmah pa je dosegla zelo vzpodbudne rezultate. /.../Razvoj je bil
zelo bliskovit, to pa zato, ker je glavnina igralk hitro razumela, kaj hočem. Lahko smo zelo zadovoljni, saj imamo domač kader, brez tujih igralk. To, da razviješ igralke, je dolgotrajen proces, in mislim, da se jih je v tej sezoni uveljavilo kar nekaj. Mislim predvsem na Turnško-vo, Gedrovo, Krajnčevo, Hrenovo, pa tudi na tiste mlajše, Božičevo, Skarlovnikovo, Založnikovo. «
V	klubu so odlično delale tudi mlajše igralke. Igralke Aliansa II so zasedle prvo mesto v
3.	DOL vzhod 1, mladinke in kadetinje so pristale na 5. mestu v državi, starejše deklice so zasedle 9., mala odbojka 13. v konkurenci sedemdesetih ekip in mini odbojka 15. mesto v konkurenci dvainštiridesetih ekip.
V	naslednji sezoni želijo nadaljevati z zastavljenim delom, za dosego ciljev, uvrstitev v finale pokala in polfinale državnega prvenstva pa bo potrebna zelo dobra selekcija igralk. D. N.
V klubu zadovoljni
V NK Žalec so zadovoljni z letošnjo sezono. Mladinci in kadeti so že pred koncem prvenstva osvojili naslov prvaka v svoji kategoriji in se tako uvrstili v kvalifikacije za napredovanje v 2. SML/SKL vzhod. Najboljši v svoji ligi
2.	LMD so tudi mlajši dečki Ul2, s tekmo za drugo mesto pa je presenetila tudi članska ekipa.
Prvi krog kvalifikacij za mladince in kadete bo potekal
3.	in 7. junija, nasprotnika pa Žalčani še ne poznajo. Trener Hodžar je z rezultati sicer zadovoljen, vendar pravi: »Fantje imajo še večji potencial, ki pa ga morajo izpiliti z boljšim obiskom treningov.« Vodstvo kluba je tik pred uresničitvijo dogovora z Bojanom Maja-lom, ki naj bi v prihodnji sezoni prevzel mladinsko ekipo, in je trener z najvišjo slovensko trenersko licenco. Najboljši v svoji ligi so tudi mlajši dečki Ul 2 pod trenerskim vodstvom Dejana Naprudnika, ki so že zmagovalci 2. LMD MNZ Celje. Nagrada - napredovanje oziroma vrnitev v 1. LMD, iz katere so izpadli lani.
Članska ekipa se bori za
drugo mesto, kar je v primerjavi s pričakovanji pred začetkom sezone prijetno presenečenje. »Letos smo se učili in pridobivali izkušnje, v naslednji sezoni pa odkrito ciljamo na prvo mesto v ligi in s tem tudi na napredovanje v štajersko ligo,« je odločen kapetan Dakovič.
Uspeh so dopolnili še starejši dečki, ki bodo osvojili sedmo mesto v 1. LSD. Posebno poglavje pa so najmlajši člani kluba - mlajši in starejši cicibani. Letošnjo sezono jih vodita Marko Križnik, bivši igralec in kapetan MIK CM Celje, in Tadej Marin, igralec članske ekipe NK Žalec. Cicibani
so se v okviru lige pomerili z vrstniki iz najmočnejših klubov celjske zveze in iz tekme v tekmo kazali napredek.
In kaj o letošnji sezoni pravi direktor kluba Samo Verstovšek: »Dobro leto je od takrat, ko smo na seji upravnega odbora začrtali novo strategijo NK Žalec. V tem času smo pridobili kakovosten trenerski kader, skupaj z lokalno skupnostjo pa smo pristopili k urejanju nogometne infrastrukture športnega parka. Najpomembneje pa je, da smo s svojim delom in rezultati uspeli prepričati nekaj podjetij, ki so pripravljeni finančno podpreti naš projekt." Sicer pa imajo posebne načrte tudi za prihodnje leto, ko NK Žalec leta 2010 praznuje 90 let svojega obstoja.	L. K.
Mlajši cicibani s trenerjem Markom Križnikom
Športna ladja uspešno zajadrala
Jaz sem močan, je dejal fantiček na sliki na poligonu kluba Olimpus
V soboto, 9. maja, je bilo mesto Žalec v znamenju športa. Športna ladja je uspešno razpela svoja jadra in se podala na svojo pot. 13. junija bo v Športnem centru Žalec zaključna prireditev s podelitvijo nagrad za udeležbo na prireditvah v okviru akcije Razpnimo jadra. V tem obdobju se bo zvrstilo šest večjih prireditev, ki vključujejo štirideset različnih aktivnosti. Rdeča nit vseh prireditev je zbiranje žigov, ki bodo 13. junija odločali o nagradi. Posebno nagrado bodo prejeli otroci, ki bodo na prireditve pripeljali vsaj enega od staršev.
Športna akcija že deveto leto zapored poteka v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec.
Uvodna prireditev projekta Razpnimo jadra 2009 z naslovom 3, 2, 1 START je na stadion Športnega centra Žalec privabila veliko število udeležencev, od tistih najmlajših do upokojencev, ki so se predali športnim užitkom. Udeleženci so se lahko podali na test hoje na 2 km, Cooperjev tekaški test, na nordijsko hojo, se preizkusili v balinanju in streljanju z zračno puško in pištolo, se pomerili v spretnostni vožnji s trikolesniki, igrali mini tenis, mini rokomet, inline hokej, odbojko na mivki, zadeni balinčka in rusko kegljanje, košarko - zadeni koš, se preizkusili v hoji po vrvi, v taborniških veščinah, v kros fit vadbi v organizaciji Wellness in fitnes kluba Olimpus ... Organizirali so tudi prvenstveno nogometno tekmo med mlajšima selekcijama NK Žalec in NK Murska Sobota, svoje znanje so demonstrirali »skejtarji« in člani taekwondo kluba Sun Braslovče. Otroci so uživali ob premagovanju ovir na napihljivem poligonu in velikem toboganu, na trampolinu, v jezdenju konj in še čem. Na stadion so se spustili padalci Letalskega centra Maribor. Skupaj z njimi je letos v tandemu skočil tudi naš izvrsten judoist Sankaku kluba Celje Rok Drakšič, ki je bil navdušen nad podvigom in hkrati vesel, da je ponovno stopil na trda tla, kjer se, kot pravi, vendarle bolje znajde in počuti. Bi pa skok vsekakor rad še kdaj ponovil.
Začetek projekta Razpnimo jadra je zelo dobro uspel. K temu je največ prispevala
odlična organizacija pod taktirko Uroša Vidmajerja, ki se je tokrat dobro znašel tudi v vlogi moderatorja in komentatorja.
V petek, 22. maja, so izpeljali tudi akcijo Zmorem preteči 5 km. Udeleženci so tekli ob Savinji. Učenci so se udeležili šolskega teka na 1,2 km okrog jezera, najmlajši pa so na cici teku ob Savinji morali premagati 400 m. Naslednja akcija bo v nedeljo, 31. maja, in bo v znamenju nogometa. Prireditev bo potekala na različnih prizoriščih, in sicer na Ponikvi
Na drugi prireditvi v okviru akcije Razpnimo jadra z naslovom Nam se rola se je v Športnem centru Žalec zbralo več kot tristo ljubiteljev malih kolesc. Nekateri so se pri profesorici Metki Umek učili prvih rolarskih prvin, drugi so tekmovali na hitrostno spretnostni progi, za katero je skrb in vso organizacijo prevzel Smučarski klub Gozdnik Žalec, tretji in najbolj vešči so igrali hokej, četrti pa spoznavali novo športno disciplino "skajk".
Hokejisti na rolerjih so se med seboj pomerili v dveh
za letnike 1996 in mlajše, v Levcu za letnike 1994 in mlajše, v Libojah pa turnir za člane. Na Ponikvi in v Levcu bodo tudi tokrat poskrbeli za aktivnost Zadeni pravi okvirček.
Sobota, 6. junija, bo v znamenju pohodništva, kolesarjenja in plezanja. Pod Koteč-nikom se bodo pomerili tudi v orientaciji in streljanju z zračno puško in lokom. Zaključek letošnje akcije bo v soboto, 13. junija, v Športnem centru Žalec. Udeleženci se bodo lahko preizkusili v spretnostni vožnji z mopedi in avtomobilčki, namiznem tenisu, odbojki na mivki, si lahko izmerili hitrost tenis servisa in se zabavali na napihljivem poligonu. Organizirali bodo že 4. državno prvenstvo v igri med dvema ognjema, košarkarski turnir trojk, prireditev Trojke z Udrihi malo drugače in poskrbeli za družabno srečanje športnih društev Občine Žalec. Na zaključni prireditvi bodo podelili tudi nagrade.	D. Naraglav
ločenih kategorijah. Deset ekip iz širše Savinjske doline se je podilo za ploščkom vse od 10. do 16. ure, nazadnje pa sta največ znanja pokazali ekipi Winnersev in Celja. Tekmovanje je v sodelovanju s Hokejskim klubom Celje pripravil Hokejski klub Žalec. Profesor Igor Uranjek je podajal teoretične in praktične informacije o skajku in organiziral 2. državno tekmovanje v tej športni disciplini. Na dokaj težavni progi sta bila najhitrejša Igor Uranjek, ki je dokazal, da je res mojster skajka, in Mojca Drev Uranjek.	T. T.
4
Rok Drakšič v pogovoru z Urošom \idmajerjem takoj po pristanku padala
Nam se rola
Urška evropska prvakinja
Na evropskem prvenstvu v judu v Gruziji so nastopili tudi Savinjčani, člani Sankaku kluba iz Celja. Najbolje se je izkazala Urška Žolnir v kategoriji do 63 kg, ki je osvojila naslov evropske prvakinje.
27-letna Urška je vse tri svoje nasprotnice premagala predčasno, in sicer z iponi. V finalni borbi, trajala je le 37 sekund, je
premagala Rusinjo Vero Kova-ljevo. Ob velikem uspehu je Urška povedala, da zaradi poškodb ni pričakovala medalje, čeprav si jo je želela. Petra Nareks je v kategoriji do 52 kilogramov osvojila peto mesto. Zadnji dan tekmovanja je nastopila tudi Lucija Polavder, ki je prav tako zasedla peto mesto. »Želela sem si medaljo in moram povedati,
da so me zanjo prikrajšali sodniki,« je na sprejemu v Celju dejala Lucija. Rok Drakšič je v moški konkurenci v kategoriji do 66 kg izgubil v osmini finala. Od sedemčlanske slovenske reprezentance se je s kolajno domov vrnil tudi Aljaž Sedej iz Ljubljane, ki je v kategoriji do 81 kg osvojil tretje mesto.
Na prvenstvu je nastopilo 251 judoistk in judoistov iz 39 držav, z dvema kolajnama se je Slovenija uvrstila med osem najuspešnejših udeleženk prvenstva. T. T.
Novi uspehi aljesanovcev
Na mednarodnem turnirju Robi Rajh open v ju jitsu borbah v Dvorani Tabor v Mariboru konec prejšnjega meseca se je borilo 197 tekmovalcev iz petih držav. Med njimi tudi 9-članska ekipa Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter, ki so osvojili tri prva, eno drugo, dve tretji in tri peta mesta.
Z zmagami in zlatimi medaljami so se okitili Sabina Predovnik (mladinke +70 kg), Barbara Stiplošek (kadetinje do 70 kg) in Anja Laznik (kadetinje do 63 kg). S srebrno kolajno je domov odšel Julijan Motoh (kadeti do 66 kg), tretja pa sta bila Žan Artelj (kadeti do 60 kg)
Med dvema
V soboto, 16. maja, je I. OŠ Žalec gostila finale tekmovanja ŠKL med dvema ognjema. Na tekmovanju se je pomerilo 24 ekip iz 18 slovenskih osnovnih šol, skupaj torej 600 udeležencev. Med njimi sta bili tudi ekipi I. OŠ Žalec (tretje- in četrtošolci ter peto- in šestošolci), ki sta edini zastopali spodnjesavinj-ske osnovne šole na letošnjem tekmovanju v boju med dvema ognjema. Med 120 ekipami iz 55 slovenskih osnovnih šol, ki so letos sodelovale v ligi, sta osvojili tretje (3. in 4. razredi) in peto mesto (5. in 6. razredi).
Za naslov najboljših v boju med dvema ognjema sredi maja v Žalcu se je v vsaki izmed treh kategorij, 1. in 2. razredov, 3. in 4. razredov ter 5. in 6. razredov, po-
Aljesanovci po končanem tekmovanju
in Katja Topovšek (članice do 55 kg). S petimi mesti so ekipni uspeh dopolnili Luka Melanšek (kadeti do 73 kg), Ana Hočevar (kadetinje do
merilo po osem ekip, med njimi v zadnjih dveh kategorijah tudi ekipi I. OŠ Žalec. Letošnje zmagovalke so postale: OŠ Šmarje pri Jelšah v kategoriji 1. in 2. razredov, OŠ Janka Glazerja Ruše v kategoriji 3. in 4. razredov ter OŠ
52 kg) in Niaves Ravnak (kadetinje do 57 kg). Devetčlansko ekipo sta spremljala trener Rok Šuster in sodnik Aleksander Jelen. D. N.
Dolenjske Toplice v kategoriji 5. in 6. razredov. Poleg tekmovanj je bilo na finalu v Žalcu pestro tudi spremljajoče dogajanje, od nagradne igre Kinder za vse udeležence, t. i. VIP-tekme odraslih, nastopa rokovske skupine I. OŠ in plesalk do nastopa čarovnika Romana. Prireditev je z nagovorom ob odprtju pospremil tudi župan Lojze Posedel. L. K.
Ekipi I. OŠ Žalec z mentorjema Damjano Kolšek in Miranom Črvekom ter s kobulčkom
ognjema
V spomin Ernesta Šelerja
Šahovsko društvo Šempeter je v spomin na nekdanjega šahista, učitelja, likovnega in kiparskega ustvarjalca, krajana Prebolda, Ernesta Šelerja, ki je umrl pred dvanajstimi leti, pripravilo hitropotezni turnir.
Tudi letos je turnir potekal v Garnem šport hotelu v Preboldu, udeležilo pa se ga je osemnajst šahistov. Predsednik ŠD Savinjčan Jože Peternel je uvodoma na kratko predstavil Ernesta Šelerja, ki je bogato zaznamoval življenje v šoli in kraju in bil tudi mentor mladim šahistom. Zahvalil se je Jožetu Hušu, ki je prispeval pokale za najboljše šahiste turnirja.
Zmagal je Vladimir Ivačič iz Domžal pred Hinkom Jazbecem iz Trbovelj, Jurijem Blatnikom iz
Griž, Brankom Setnikarjem in Štefanom Sinčkom iz Šahovskega kluba Savinjčan Šempeter. T. T.
Utrinek s tekmovanja
maj 2009
NASVETI / PISMA BRALCEV
Pisma bralcev
Lipa zelenela je
Lipa je zelenela še lani. Letos ji tega niso dovolili. Marsikdo med krajani Vrbja in širše okolice se je spraševal, zakaj se je moralo to zgoditi. Slovensko drevo lipa sredi vasi, vsem dolga leta v ponos. A res vsem? Ni ji bilo namenjeno, da bi bila še naprej naš ponos. Bila je krasna, najvišja v vasi, ponosno se je razgledovala naokoli, videti jo je bilo tudi v mesto. Že vrsto let je bila prva med lipami, ki je nosila zastavo, to je bila edina zastava v vsej Savinjski dolini, ki je vse dni v letu plapolala v vetru. Vaškim kmetom je oznanjala delovni dan. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je prva oznanila osamosvojitev Slovenije. Nekaj pogumnih fantov, med njimi naj omenim Martina Vaša in Gorazda Seli-šnika, se je povzpelo nanjo in jo okrasilo s slovensko zastavo. Res jo je bilo potrebno vsake toliko časa zamenjati, a seje veljalo potruditi, dejanje je veliko pomeni-
lo.	In tudi pred nekaj leti, ko smo vstop v Evropsko zvezo obeležili z modro zastavo z dvanajstimi zvezdami. Bili smo res ponosni.
Zdaj pa to nič več ne šteje. Časi se spreminjajo. Na krajevni skupnosti so odločili, da mora lipa pasti in tudi zastava. Neko aprilsko soboto, z nekaj hrupa, brez zbora krajanov, so se tako namenili in zapravili precejšnja sredstva. Eni so dobili, drugi pa smo veliko izgubili. Če bi vprašali krajane, lipe ne bi kar tako dali. Če je bila morda previsoka, prenevarna, bolna ali kako drugače moteča, bi jo lahko strokovno obžagali in znižali ter pozdravili in rešili dragoceno drevo. Zdaj lipe ni več, sredi vasi zeva praznina in tudi v duši marsikoga. Pesem pravi, da ko pade drevo, del narave umre ... Res, pogrešali bomo spomladansko brstenje, sladko medeno cvetenje in brenčanje čebel, šumenje vetra v krošnji, hladne sence in
drevesa, ki toliko obeta. Na eni strani podirajo lipe, na drugi strani zasajajo hraste* Po toči zvoniti pa je prepozno.
Prestavitev
daljnovoda
Na občino sem glede prostorskega načrta stanovanjske soseske Žalec zahod podal pobudo o podzemni napeljavi visokonapetostnega daljnovoda 110 kV. Potrebno bi bilo določiti traso in položiti plastične cevi z ustreznimi jaški, še posebej zato, ker je na tej lokaciji predvidena nova transformatorska postaja.
Pred približno trinajstimi leti, ob takratni rekonstrukciji obstoječega daljnovoda, smo si stanujoči v bližini prizadevali za podzemno izvedbo daljnovoda. Pri tem nismo uspeli, ker občina v tako kratkem času ni mogla določiti trase. S strani takratnega župana Občine Žalec smo dobili pisno izjavo, da bodo takoj začeli s postopkom za določitev trase. Zdajšnjo pobudo so zavrnili, čeprav sem dodal veliko prilog, tudi 213 podpisov podpisnikov zahteve izpred trinajstih let. Smešna je obrazložitev, da mora biti izražen tudi interes lastnika daljnovoda oz. pridobljeno njegovo soglasje. Temu to pač ni v interesu, moralo pa bi biti v interesu občine. Na Primorskem je lahko podobna akcija uspela zato, ker je občane podprl tudi njihov župan.
Posedujem dokument, ki dokazuje, da ima ELES soglasje lastnikov parcel, kjer poteka obstoječi daljnovod, samo za en sistem 110 kV in ne za dva, kot je predvideno na teh drogovih. Lastnik daljnovoda je pisno potrdil, da bodo morali pridobiti nova soglasja za dodaten sistem, vendar zagotavljam, da teh ne bo dobil. Zato je še posebej pomembno, da se zdaj določi nova trasa in pripravi podzemni kablovod. Z njim se je treba pogajati kot s trgovcem, saj nam elektriko prodaja, in ne, kot da
so nedotakljivi. V primeru, da občina ne bo določila trase, se bo verjetno spet našel vzrok, da se prestavitev daljnovoda ne bo zgodila oziroma bo prestavljena nekam v nedoločeno prihodnost. Določitev trase in priprava ne bi predstavljali visokih stroškov, ki jih občina sama oziroma s pomočjo morebitnih investitorjev na zadevnem območju ne bi zmogla.
Zanima me, kakšna je strokovna ocena Elektroinštituta Milan Vidmar št. 3010/08-RI. Ali zajema samo elektromagnetno sevanje ali tudi nevarnosti v primeru havarij, kot so potresi, vetrovi, led in drugo. Naj opravi meritve elektromagnetnega sevanja na obstoječem daljnovodu v naselju in ugotovi, če je sevanje v dopustnih mejah po evropskih standardih.
Jože Kek, Žalec
Onemogočajo dostop do hiše
Stanujem v svoji hiši na Savinjski cesti 123. Na koncu te ulice so na pobudo Policijske postaje Žalec in občine na sredini ulice postavili kovinsko ograjo v takšni dolžini, da mi je onemogočen dostop levo k mojemu domu, onemogočen pa je tudi varen dostop na omenjeno ulico. V zapisniku o ogledu, ki ga je pripravil gradbeni strokovnjak Milan Gerželj z Občine Žalec, je navedenih nekaj neresnic oziroma je v njem ta ureditev križišča, po mojem mnenju, neverodostojna, saj iz zapisnika ni razvidno, da bi pri tem sodeloval kdo od strokovnjakov za promet.
Ne vem, zakaj pri ogledu dovoza do moje hiše ni sodelovala Komisija za promet Mestne skupnosti Žalec. Iz zapisnika je razvidna velika zadolžitev mestne skupnosti, da usposobi vozišče za dostop vozil do moje hiše. Strah me je pomisliti na to, če bi potrebovala nujno medicinsko pomoč ali pomoč v primeru požara, ker je onemogočen dostop
oz. dovoz.
V zapisniku je navedeno, da je bila takšna ureditev do hiše izvedena na pobudo PP Žalec. In ni mi jasno, da niti policija ne ve, da mi je kršena osnovna pravica, ker mi je onemogočen varen dovoz do lastnega doma. V komisiji je sodeloval tudi predstavnik PP Žalec. Podučil me je, da sem ves čas kršila prometne predpise, ker sem vozila po tej cesti in zavijala levo do svojega doma, in da me bodo v prihodnje kaznovali. Ne vem, ali oni ne poznajo prometnih znakov ali se sprenevedajo. Postavljeni so bili namreč znaki za prepoved vožnje z vsemi motornimi vozili oziroma znak za enosmerno cesto. Sama nimam motornega vozila, temveč le dvokolo, in tisti del, kjer je vožnja prepovedana, prehodim peš ob kolesu.
Naslednja trditev v zapisniku, ki govori o številu prometnih nesreč, prav tako ne drži. Tukaj stanujem več kot petintrideset let in na tem križišču ni bilo hujših nesreč, razen ene smrtne, ko je duševno bolna oseba zamahnila z motiko proti neki ženski, ta pa se je umaknila na cesto, kjer jo je povozil avto. Več nesreč, celo smrtnih, se je zgodilo nekoliko naprej proti gostišču Štorman, kjer nameravajo urediti dostop na cesto z zavijanjem v levo proti domačiji Janežič in naprej proti moji hiši.
Zaradi zoženja obstoječe ceste se moram, še posebej ko vozijo tod avtobusi, umakniti na brežino, sicer me lahko povozijo. S to ureditvijo so povzročili več nevarnosti.
Pavla Ledinek, Žalec
Nesebične Ponikovljanke vil. sv. vojni
Tudi letos smo obeležili 66-le-tnico prihoda 14. divizije na Štajersko februarja 1944. Dogodek je povezan z boji te divizije in aktivnostjo mladine na Ponikvi pri
Žalcu. Sanitetna enota legendarne divizije je mladinkam zaupala zdravljenje hudo ranjenega partizana. V spopadu z Nemci mu je granata povzročila kar dvajset ran po telesu. Pavčkove bolnice na zahodnem Pohorju so bile predaleč in ranjenec bi težko prenesel pot. Po premisleku so ga zaupali domačim aktivistkam OF na Ponikvi. Dekleta so ranjenca skrile ob robu gozda, pri kmetu, po domače pri Flornaču, na Ponikvi. Zanj so skrbele Štefka Jezernik, po domače Kresni-kova Štefka, Fanika Razdevšek, po domače Flernetova Fanika, poročena Jezernik, in Fani Jezernik, po domače Lokanova, poročena Čanč. Za obveščanje in varnost je skrbela Ljudmila Kos, po domače Kudrova Ljudmila, poročena Dražnik, edina, ki še živi in je predsednica ZB NOB za področje Ponikve pri Žalcu. Mlada dekleta so bila izredno iznajdljiva in pogumna ob prevzemu in skrbi za ranjenca. Domači zdravilec Janez Rezman, po domače Vovkov Janez, je mladim »sanitejkam« iz zelišč in domačega žganja pripravljal zdravilo za izpiranje gnojnih ran. Zdravilo je dobro učinkovalo, rane so se postopoma začele celiti. Kmalu pa se je pokazala druga težava. Vse več ljudi je izvedelo, kje zdravijo ranjenca, in obstajala je nevarnost, da bi morda prišlo do izdaje. Treba
je bilo poiskati varnejše zavetje. Dekleta so se odločila za manjšo kraško jamo, za Stesko jamo v Studencih nad Matjačkovim mlinom. V temni, vlažni in tesni jami se bolnik ni dobro počutil, saj je s stropa kapljala voda. Težave so rešile na ta način, da so konice kapnikov in drugo vlago povezale z vrvjo in jo napeljale stran od ranjenčevega ležišča. Skoraj neverjetna iznajdljivost je prevevala ljudi v narodnem odporu med NOB. Partizan je okreval, ostal pri življenju in leta 1945 bil sposoben za prevoz v celjsko bolnišnico, kjer je popolnoma okreval. Ranjeni partizan, Nikolaj Ignjatov iz Ukrajine, se je po zaslugi zdravljenja mladih deklet s Ponikve vrnil v svojo domovino. Pozneje se je pisno oglasil in se tem mladenkam za humano, požrtvovalno in vztrajno delo ter skrb prisrčno zahva-
lil.	Nekatere od teh deklet so že umrle, 3. maja letos je žal umrla tudi Fanika Jezernik. Nada Jelen je v imenu organizacije ZB izrekla besede zahvale za njeno veliko delo. Ganljivo izrečene besede so segle vsem do srca: »Narodnoosvobodilno poslanstvo v času okupacije, še posebej skrb za ranjence, se je neizbrisno vtisnilo v zgodovinski spomin tistega časa.«
Milan Razdevšek, Slovenj Gradec
MALI OGLAS
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Informacije: 041 64 55 55.
NUDIM STANOVANJE ŽENSKI ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU.
Informacije: 572 23 64.
Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom Programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov s presledki. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.	Uredništvo
Vedno zaupaj v to, da nenehno napreduješ
DA življenju,
DA življenju naših najbližjih, DA življenje bojem, razočaranjem in izzivom,
DA vašim lekcijam, priložnostim in zmagam,
DA vašemu prekipevajočemu in vse svetlejšemu žaru,
Da...
SMOLA ALI PA SREČA
Nekoč je v skromni kolibi živel kmet, kije lepega dne opazil, da mu je pobegnila edina krava. Ko jo je iskal, je srečal soseda, ki gaje vprašal, kaj počne. Kmet mu je povedal, da išče pobeglo kravo, in sosed je zmajal z glavo ter dejal: »Kakšna smola!«
»Smola ali pa sreča, kdo bi vedel!« mu je odvrnil kmet in šel svojo pot.
Daleč v planini je končno našel svojo kravo, ob njej pa se je pasel isker žrebec. In ko je vodil kravo domov, jima je
žrebec sledil. Naslednje jutro je prišel mimo sosed, da bi povprašal, ali je kmet našel kravo. Koje ob njej zagledal še krasnega konja in izvedel, kaj seje zgodilo, je dejal: »To je pa sreča!«
»Sreča ali pa smola, kdo bi vedel!« mu je odvrnil kmet in nadaljeval s svojimi opravili.
Naslednjega dne seje iz vojske vrnil kmetov sin. Takoj je hotel preizkusiti žrebca, toda ko ga je zajahal, gaje konj odvrgel infant sije zlomil nogo. Sosed je šel mimo in koje zagledal mladega moža z otečeno in povezano nogo, in slišal, kaj se je zgodilo, je rekel: »Kakšna smola!«
»Smola ali pa sreča, kdo bi vedel!« mu je odvrnil kmet in dalje obdeloval svoj vrt.
Naslednjega dne je prišla mimo fantova četa. Prejšnji danje bila izbruhnila vojna in
prišli so ponj, da bi šel z njimi v boj. Ker je imel zlomljeno nogo, ni mogel iti. Sosed, ki seje naslanjal na ograjo in opazoval, kaj se dogaja, je pripomnil: »To pa je sreča!« »Sreča ali pa smola, kdo bi vedel!« je odvrnil kmet in nadaljeval z oranjem.
Tisti večer, ko sta kmet in njegov sin večerjala, se je sinu zaletela piščančja kost, tako da se je zadušil. Na pogrebu se je kmetu približal sosed, mu položil roke na rame in žalostno rekel: »Kakšna smola!«
»Smola ali pa sreča, kdo bi vedel!« mu je odvrnil kmet in položil velik šopek travniških rož na krsto.
Nekaj dni zatem seje sosed oglasil pri kmetu, da bi mu povedal, daje bila celotna sinova četa ubita v neki bitki. Tolažil ga je, daje bil on
vsaj ob sinu, koje le-ta umrl. »Kakšna sreča!« »Sreča ali pa smola, kdo bi vedel!« je odvrnil kmet in šel svojo pot.
In tako dalje in tako naprej...
STRAH PRED SPREMEMBO Večina nas je kot sosed iz te zgodbe. Vsaka naša reakcija in presoja sta odvisni od tega, kar se zgodi v danem trenutku. Je nek dogodek blagoslov ali prekletstvo? Puščamo, da presojajo naša čustva, toda če nam uspe, da se znebimo predvsem čustva strahu, ki nas zajema, ko nas doleti neka težava, potem opustimo oznako »težava«. Dogajanje preprosto poimenujemo »sprememba«, kajti nepričakovana okoliščina terja od nas predvsem to, da se do neke mere spremenimo.
Spreminjanje je bistvenega
pomena za življenje, je bistvo živosti. Če je spreminjanje zavrto, nastopi pomanjkanje vitalne energije. Težave, ki nas prisilijo k spremembi, pa nas ponovno oživijo, nas stresejo iz starih navad. Sprememba lahko povzroči revitalizacijo ali devitalizacijo ali oboje.
Ljudje velikokrat poročajo, da so v takšnih nenadnih težavnih okoliščinah najbolj »živi« in povezani s svojo notranjo močjo, svojim bistvom. Gre za odločilne dogodke v naših življenjih, ki povzročijo, da - drugače kot ravnodušni kmet iz zgodbe - se odzovemo, se prilagajamo in spreminjamo svojo samoopredelitev.
KAKO LAHKO POMAGAM SEBI?
Zdi se, da nam je danih veliko več težkih preizkušenj kot radostnih, zato da se učimo. Se nam tako le dozdeva? Si bolje zapomnimo težave kot radostne prebliske?
R. Norwoodova navaja, da trpljenje prinaša razsvetlitev, medtem ko radost prinaša celjenje, in priporoča naslednja načela:
-	v vsaki težavi poišči dar,
-	nikoli se ne predaj samopomilovanju,
-	nikoli nikogar ne krivi za svoje probleme,
-	goji hvaležnost,
-	ne presojaj svojih okoliščin niti okoliščin drugih,
-	izogibaj se sentimentalnosti,
-	prepoznaj, da bolezen ni kazen,
-	išči možnost, da služiš,
-	nauči se sprejemati smrt kot celjenje.
Vedno zaupaj v to, da nenehno napreduješ.
Zapisala: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
Vir:
R. Norwood: Way Me? Why This? Why Now? (Prevod iz knjige: Z. P. Pahernik)
MLADI
maj 2009
Vez med Grižami in Kecskemetom
OŠ Šempeter: največje presenečenje lige ŠKL
Medsebojno spoznavanje z vrstniki madžarske šole
Osnovna šola Griže že od leta 2001 sodeluje z madžarsko šolo Laszlo Toth iz Ke-cskemeta. Na srečanje, ki med šolama poteka eno leto v eni, drugo leto pa v drugi državi, smo učenci in učitelji OŠ Griže odpotovali 7. maja. Torej tudi letošnje leto ni bilo izjema, da se ne bi odpravili proti Kecske-metu.
Srečanja, ki se jih z veseljem udeležujemo, nam omogočajo medsebojno spoznavanje kulture obeh narodov, ki se odraža v običajih, kulinariki,
jeziku, zgodovini ... Druženje in izmenjava omogočata nam učencem, da lažje sprejemamo drugačnost in sporazumevanje v tujem jeziku. Tako strah pred nerazumevanjem izgine, druženju pa daje še poseben čar gostoljubje in radodarnost družin, pri katerih učenci tudi prebivamo. Tudi letos je bilo tako. V štirih dneh, kolikor je izmenjava trajala, smo se preizkusili v različnih športnih igrah, ogledali smo si lepote in znamenitosti Kecskemeta in en dan preživeli na več kot 100
let stari kmetiji, značilni za to deželo. Ljubitelji konjev pa so uživali ob konjeniški predstavi ter se kasneje tudi sami povzpeli na konja. Zanimiv pa je bil tudi kulturni del, v katerem smo se Grižani predstavili z dramsko igro Matilda v angleškem jeziku ter s plesi. Gostitelji (Madžari) so nas presenetili z nastopom pevskega zbora, v katerem so prepevale njihove učiteljice, učenci pa so se predstavili s folkloro, petjem ter z dramskimi igrami.
Dnevi preživeti v Kecskeme-tu so prehitro minili. Domov smo se vračali polni vtisov, lepih doživetij, potočena je bila tudi solza ob slovesu, morda celo zaradi skrite simpatije ...
Učenci OŠ Griže smo se s prijetnimi izkušnjami vrnili nazaj za šolske klopi, vendar nestrpno pričakujemo naslednje leto, ko bomo naše prijatelje iz Madžarske gostili pri nas.
Špela Terglav in Lucija Knafelc, 8.r., OŠ Griže
Teden Rdečega križa na I. OŠ Žalec
Solidarnost in dobrodelnost že od malih nog
V času tedna Rdečega križa, od 8. do 15. maja, ki je bil ustanovljen pred skoraj 150-imi leti in aktivno deluje po vsem svetu tudi danes, organizirajo v sklopu dobrodelnih dejavnosti med drugim krvodajalske akcije, te-
čaje prve pomoči, letovanja na morju za otroke, pomagajo ob naravnih nesrečah, iščejo izginule osebe in osveščajo ljudi o prometni varnosti. Spodbujajo in gradijo čut za solidarnost in razumevanje težav drugih. Brez
dobrote in širokosrčnosti ljudi, predvsem prostovoljcev, to ne bi bilo mogoče, saj je dobrota zlata veriga, ki povezuje človeštvo.
Na I. OŠ Žalec opozarjamo otroke na pomembno poslanstvo te mednarodne človekoljubne organizacije in jih tudi vzgajamo v odgovorne ter osveščene osebe, ki bodo lahko tudi v odrasli dobi dejavni na tem področju. V tem tednu so bili naši drugošolci sprejeti med mlade člane Rdečega križa, ki so le del ogromne družine dobrih ljudi, ki jim je na prvem mestu pomagati nemočnim ljudem. Učenke in učenci 2. in 3. razredov so jim ob tej priložnosti pripravili bogat kulturni program.
Elica Vasle, mentorica MČRK
Zemlja,
hitim ti na pomoč
Nekega večera sem odšel spat in začel sem sanjati. Sanjal sem in prikazala se mi je Zemlja.
Kašljala je, se dušila in s hripavim, glasom kričala. Zadušila se bom, naj mi kdo pomaga.
Šel sem do kričeče Zemlje in jo
vprašal, kaj ji je. Čez nekaj časa mi
je odgovorila, da jo odpadki in dimi
iz tovarn zelo dušijo. Rekel sem ji,
da ji lahko pomagam in privolila je.
Dala mi je moč in napoj, ki je star
tisoč milijard let. Popil sem ga in
začutil sem neznansko
moč. Z njo sem lahko premikal
hiše, podiral tovarne in teptal avte.
Zemlja mi je naročila,
naj napoj čim bolje uporabim, saj
deluje le dva dni. Tako sem odšel
čistit Zemljo. Napoj
me je povečal za trideset metrov in
razširil za pet metrov. Hitro sem
odšel in z eno roko
sem pograbil celo smetišče. Tako
sem hitro obhodil svet. Zraven sem
na tovarne namestil
filtre in vsem ljudem kupil ekolo-
ška vozila. V dveh dneh sem obhodil Zemljo in jo očistil.
Odšel sem nazaj k Zemlji in dihala je s polnimi pljuči. Zahvalila se mi je, saj so vse vode imele čistilne naprave in vse je bilo čisto. Zbudil sem se in vedel sem, da se mi je sanjalo,
A, ko sem odšel k oknu, je res bilo vse čisto, saj sem Zemljo res počistil, a le v sanjah.
Tim Gaberšek, 5. r
Nekega jutra sem se prebudil in pogledal skozi okno. Videl sem Zemljo, ki se je na vso moč jokala. Šel sem do nje in jo vprašal, kaj je narobe. Povedala mi je, da je preveč onesnažena in da rastline zaradi tega ne morejo rasti. Premišljeval sem, kaj naj naredim. Spomnil sem se, da v bližini živi čarovnik. Stekel sem k njemu in mu rekel, da potrebujem čarobno moč. Začaral sem planete moje velikosti in jim rekel, naj vse počistijo, kar je onesnaženo. Pospravljali so in pospravljali, da je bilo vse čisto. Tudi na dimnike tovarn so dali vrečke, da je držalo dim. Zemlji je bilo to tako všeč, da je zacvetela in me povabila
v vesolje, da bi jo pogledal, kako močno je zelena in cvetoča. Tedaj sem se prebudil in ugotovil, da sem sanjal. Potem sem šel ven in takoj začel čistiti okolico.
Žan Satler, 5. r.
Zjutraj sem slišal Zemljo, kako je žalostna, ker na njen dan nihče ne pospravlja. Spomnil sem se, kako bi bilo meni, če ne bi nihče vedel, da imam rojstni dan. Zemljo sem hotel potolažiti tako, da bom jaz pospravil po njej. Takoj sem začel s pospravljanjem, a kmalu sem ugotovil, da ne bo iz tega nič. Ljudem sem govoril, naj kakšen papirček vržejo v koš, naj reciklirajo odpadke in varčujejo z elektriko. Zemlja je opazila, da se trudim za njeno veselje, zato mi je dala posebno moč. Z močjo sem govoril zelo prepričljivo. Vsak, ki sem mu rekel naj pospravi, je to naredil hitro in temeljito. Vse je postalo lepše in manj umazano. Tisti odpadki, ki pa so ostali, so bili majhni, zato je bila Zemlja vesela. Naslednje leto, na isti dan, sem jo spet slišal in bila je slišati vesela.
Domen Hojkar, 5. r. vsi iz POŠ Andraž
V sredo, 22. aprila, je v ljubljanski dvorani Tivoli potekal finale letošnje sezone v ligi ŠKL. Učenci in učenke OŠ Šempeter so se z izjemno igro uvrstili v finale in tako prvič stopili na parket tivolske dvorane. V mogočni dvorani so ob polnih tribunah in v soju kamer ob neposrednem televizijskem prenosu pokazali, da se lahko majhna šola iz Savinjske doline meri s šolami, ki so po številu učencev mnogo večje. Njihov nasprotnik je bila ekipa OŠ Kanal, ki je v ligi že četrtič nastopila v finalu. Tokrat je Kanalcem uspelo - premagali so Šempetrane in osvojili prehodni pokal, Šempetrani pa so pristali na drugem mestu. A tokratno srebro pomeni skoraj zlato, kajti za OŠ Šempeter je že uvrstitev v finale izjemen uspeh, saj so prvič sodelovali v ligi. Na tribunah so Šempetrane spremljali tudi učenci šole, številni starši, predstavniki klubov, predsednik KS Šempeter Silvo Udrih, župan Občine Žalec Lojze Posedel ter podžupanja in nekdanja ravnateljica šole Ivica Čretnik. Ravnateljica šole mag. Petra Stepišnik: »Izjemna sezona je za nami in ko sem danes videla naše deklice in dečke stati ob igranju himne v tej veliki dvorani, sem bila ganjena. Dokazali smo, kaj lahko naredi dobro delo športnih pedagogov in delo v klubu
ter seveda razumevanje učiteljev in staršev za šport. ŠKL sezona je dolga, učenci tudi manjkajo pri pouku, tako da smo zanje organizirali individualno delo z učitelji. Glede na prikazano igro in navdušenje na šoli napovedujem naše sodelovanje v ligi tudi prihodnje leto. Večina igralcev ostaja, ostaja tudi Jernej Vrhunc, ki je bil letos izbran za najboljšega igralca finala ŠKL-j a. Ob takšnem delu z igralci lahko
Na državnem tekmovanju iz znanja geografije, ki je 21. aprila potekalo v Šempetru, so se domačini odlično uvrstili, torej ekipa OŠ Šempeter. V hudi konkurenci so osvojili zlato in se pridružili številnim šolskim uspehom v letošnjem letu. Ekipo iz Šempetra so sestavljali Nejc Voh iz 8. razreda ter Nastja Hriberšek in Klemen Simončič iz 9. razreda.
Tekmovanje, ki se ga je udeležilo devetnajst osnovnošolskih ekip in devet srednješolskih s številnimi mentorji, je v avli šempetrske šole odprla ravnateljica šole, mag. Petra Stepišnik. V kulturnem programu je sodelovala vokalna skupina, tekmovalci pa so si v
drugo leto postanemo celo prvaki lige in tako pokažemo širni Sloveniji, kje se igra najboljša odbojka.« Med srednješolskimi ekipami je pri deklicah slavila ekipa Gimnazije Ravne na Koroškem, pri dečkih pa ekipa iz Novega mesta. Še enkrat se je izkazalo, da je liga ŠKL pravi spektakel, v katerem sodelujejo in igrajo le najboljši.
Valentina T. Čremožnik OŠ Šempeter
nadaljevanju ogledali film, ki predstavlja šolo, njeno delovanje, uspehe in vpetost v kraj Šempeter ter sodelovanje z Občino Žalec. Nagovoril jih je tudi vodja tekmovanja, učitelj Bojan Lenart.
Sledilo je reševanje testnih pol, nato pa so se odpravili na terensko delo.
Čeprav utrujeni, so tekmovalci odhajali iz Šempetra polni lepih vtisov. Turistično društvo jim je omogočilo tudi brezplačen ogled Jame Pekel in Rimske nekropole. Domači dobitniki zlatega odličja so se tako že drugo leto zapored uvrstili med zlate slovenske geografe.
Valentina Toman OŠ Šempeter
Učenci OŠ Šempeter zlati
Delavni mladi turisti
Turizmu pomaga lastna glava
Smo učenci petega razreda OŠ Griže. V letošnjem šolskem letu smo sodelovali na festivalu Turizmu pomaga lastna glava, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije. Tema letošnjega festivala je bila VODA - ZDRAVJE - IZZIV ZA PRIHODNOST.
V ta namen smo izdelali turistično nalogo z naslovom OD KORITA DO PORANC. Poiskali smo vodnjake v našem kraju z okolico, jih proučevali in med krajani opravili anketo.
Kljub svoji mladosti vemo, da ima voda v sedanjem času izreden pomen, predvsem zaradi onesnaženosti in pomanjkanja. V kraju je veliko vodnjakov, ki jih ljudje v zadnjem času zelo cenijo in hkrati tudi obnavljajo. Krajani, predvsem starejši, si želijo, da se dogodki, ki so nekoč potekali ob vodnjakih, ne bi pozabili. Zavedajo se, kako pomembno je ohraniti dediščino naših prednikov, njihovo kulturo in jo prenesti na nas, mlade. Poleg tega bo podtalnica edini vir za pridobivanje čiste vode, na kar nas opozarjajo tudi strokovnjaki.
Marca smo se predstavili in tekmovali na regijskem festivalu v Mercator centru v Celju. Prejeli smo dve priznanji: srebrno priznanje za turistično nalogo in zlato priznanje za po mnenju strokovne komisije, ki sojo sestavljali člani Turistične
zveze Slovenije, najlepše urejeno stojnico s predstavitvijo.
Aprila smo bili povabljeni na državni festival v Mercator center Šiška v Ljubljani, kjer smo prejeli posebno priznanje s knjižno nagrado.
Zelo smo ponosni sami
nase, saj smo v ta projekt vložili veliko truda in prostega časa. Dokazali smo, da smo kljub našim rosnim letom kos zahtevnim nalogam.
Člani turističnega krožka OŠ Griže ter mentorici Tanja Turnšek in Urška Dežan
OSIL. - PREPISI VOZU
KAJUHOVA UIJC.A J4.	ŽALEC_____
r/.
os

T
HMEZAD
"kaj	äniimüPgEjfti)
^NAJUGODNEJŠI PREPISI V SAVINJSKI DOLINI!!! pokličite:
041-783-022
in se oglasite ( kadarkoli po dogovoru ), po potrebi pridemo tudi na dom t
Danes mi je 100 let
■ Amalija med prerezom torte
Tako si je najbrž rekla Amalija Izlakar, rojena Drnovšek, iz vasi Prekopa v Občini Vransko, ki je 2. maja praznovala stoti rojstni dan. Svoj častitljivi okrogli jubilej je praznovala zelo veselo, dokaj čila in zdrava, v krogu svojih najbližjih, sorodnikov, sosedov, družinskih prijateljev, vaščanov Prekope, župana Vranskega in še koga.
Slavje se je prav 2. maja začelo že na njenem domu v Prekopi, kjer živi pri hčeri Nadi. Vaščani so ji skupaj z domačimi, Občino Vransko, Karitasom, Rdečim križem, Društvom upokojencev Vransko in Folklorno skupino Vransko pripravili veliko slavje. Amaliji je posebno pozornost izkazal tudi župan Franc Sušnik. Po prijetnem druženju je Amalija svoje praznovanje nadaljevala v cerkvi sv. Mihaela na Vranskem, kjer je domači župnik Jože Turi-nek ob njenem visokem jubileju daroval priložnostno mašo. Ob igranju harmonikarja Jožeta Kri-
ke, vnuke in vnukinje, pravnuke in pravnukinje, sosede, prijatelje, ki so me spremljali skozi življenje in mi lepšajo tudi sedanji čas. Vse je čudovito in kar ne morem verjeti, da je to res. Nikoli si nisem mislila, da bom dočakala takšno starost, a se je zgodilo. Vse bi še bilo, če me ne bi bolelo koleno in bi lažje hodila, a sem kljub vsemu zadovoljna, saj hči Nada zelo lepo skrbi zame, velike pozornosti pa sem deležna tudi vseh ostalih mojih otrok in najbližjih.«
Njeno stoletje so na slavju obeležili tudi s slikami, na katerih je Amalija skupaj z nekaterimi vladarji in predsedniki, ki so zaznamovali njeno 100-letno pot. Na sliki je tako ob avstrijskem cesarju Francu Jožefu, jugoslovanskem kralju Aleksandru Karadžordževiču, Josipu Brozu - Titu, Milanu Kučanu, Janezu Drnovšku in aktualnem predsedniku Danilu Tiirku.
Amalija ali Malka, kot sojo klicali, se je rodila 2. maja leta 1909
Amaliji je pozornost izkazal tudi župan Franc Sušnik
žnika in njegovih dveh glasbenih partnerjev pa seje slavljenka skupaj s svojimi sorodniki, sosedi in drugimi gosti odpeljala do Centra varne vožnje AMZS Vransko, kjer so nadaljevali s slavjem. Amalija Izlakar nam je ob tej priložnosti zaupala: »Danes je zame res poseben dan, zelo sem vesela, da imam ob sebi vse svoje otro-
V vasi Dobrljevo v neposredni bližini Čemšenika. Bila je četrti izmed sedmih otrok očeta Tomaža, ki je bil kmetovalec in rudar, in mame Tončke, ki je skrbela za otroke, kmetovala in gospodinjila na domačem posestvu. Življenje v družini sedmih otrok je bilo pestro in zelo delovno, saj so imeli kar 24 hektarjev ve-
Upokojenci tekmovali
Društvo Upokojencev Vrbje je pripravilo osmo prijateljsko srečanje športnikov - upokojencev. Udeležilo se ga je 170 tekmovalcev iz enajstih društev Zveze društev upokojencev občine Žalec in društva upokojencev Andraž.
Pomerili so se v metanju pikada in krogov in streljanju z zračno puško. Tekmovanje v ruskem kegljanju pa je zaradi slabega vremenu odpadlo. Zmagovalci v posameznih kategorijah
so postali: pri metanju pikada pri ženskah Marjana Leskovšek iz Društva upokojencev Žalec, pri moških Jože Horvat iz Društva upokojencev Kasaze - Liboje, v metanju krogov pri ženskah Tilka Breznik iz Društva upokojencev Vrbje, pri moških Janko Sredenšek iz Društva upokojencev Ponikva, v streljanju z zračno puško pri ženskah Karolina Glušič, pri moških Milan Gali-ber, oba iz Društva upokojencev Vrbje.	T. T.
Alojzija Hrusti
V Krajevni skupnosti Ponikva imajo navado, da obiščejo svoje krajane ob praznovanju visokega okroglega jubileja. Slavljenca želijo ponavadi presenetiti prav na dan njegovega rojstnega dne.
Glavni pri tem je Moški pevski zbor Ponikva, ki slavljenki ali slavljencu zapoje nekaj pesmi, z voščili in darili se predsedniku KS Ivanu Jelenu pridružijo tudi predsedniki ali predstavniki nekaterih drugih društev oziroma organizacij, s katerimi
je bilo povezano delovanje in življenje slavljenke oziroma slavljenca.
V sredo, 6. maja, se je nekaj podobnega zgodilo na domačiji Hrustlovih v Podkraju pri Ponikvi oziroma Šentilju, kjer je Alojzija Hrusti - Jerenova mama slavila 90-letni jubilej. Zbrana druščina, ki so jo sestavljali pevci MPZ Ponikva, predstavniki krajevne skupnosti, KO Rdečega križa, Karitasa, kulturnega društva in Društva upokojencev Ponikva, je Alojzijo obiskala malo pred nočjo, ko so domači že opravili vse potrebno delo v hlevu. Alojzija je vsa nasmejana in s solzami v očeh najprej prisluhnila zborovskemu petju, nato pa so ji z voščili in dobrimi željami v roke segli gostje. Sledilo je prijetno druženje ob polni mizi dobrot in dobre kapljice. Ob pesmi, prijetnih pogovorih in spominih na njeno življenje je hitro minil čas.
Alojzija Hrusti se je rodi-
Zlati jubilej zakoncev Povše iz Braslovč
la v Studencih očetu Lovru in mami Alojziji, po kateri je dobila tudi ime. Rodila se je kot tretja od osmih otrok. Kljub temu da je bilo veliko otrok, za igro skorajda ni bilo časa, saj so imeli kar veliko kmetijo in so morali otroci pridno poprijeti za delo. Alojzija je pomagala tudi pri kmečkih delih pri sosedovih in bližnjih sorodnikih. Ko so otroci odrasli, so drug za drugim zapuščali družinsko gnezdo. Doma je ostal brat Franc, ki še danes skupaj s svojo družino obdeluje Jerenovo kmetijo. V Je-renovi družini so imeli tudi hišni tamburaški ansambel, v katerem je igrala tudi Alojzija, ki je v mladosti zelo rada prepevala v cerkvenem zboru. Pri svojih najlepših letih je spoznala Korezovega Jožeta, s katerim se je maja 1947 poročila in se odselila v sosednjo faro v Šentilj, prav tako na veliko kmetijo, zato je bilo potrebno kar trdo delati. Vedno je pogumno premagovala vse ovire, ki jih je prinašalo življenje. Zakonsko srečo je dopolnilo rojstvo treh otrok, Marjana, Jožeta in Lojzke. Otroci so si ustvarili svoje družine. Poleg otrok njeno življenje zdaj bogatijo tudi vnuka in vnukinji ter pravnuka in pravnukinja.
Kljub dobremu zdravju se Alojzija pusti razvajati svoji snahi Zdenki, ki z družino zelo lepo skrbi zanjo. V neposredni bližini živi tudi sin Marjan z družino. Alojzija še vedno bere brez očal, moti jo le, ker nekoliko slabše sliši, drugače pa je zelo mladostna in vitalna. Ob tej priložnosti je tudi veselo zapela.
D. Naraglav
liko posestvo. Amalija je pridno delala na kmetiji, hodila v šolo, odraščala in se leta 1935 poročila s Francem Izlakarjem, ki je petnajst let delal v tujini, v Franciji, Nemčiji in Holandiji.
Tudi njegova življenjska zgodba se začenja v Hrastniku pod Šentgotardom, v bližini vasi Dobrljevo, kjer se je štirinajst let pozneje rodila Amalija. Njihova kmetija je bila dokaj velika in premožna, imeli so dva para konj in se ukvarjali s prevozništvom. Njegov oče je bil tudi župan. Franca je kot mladega fanta pri dvajsetih potegnila v svet želja za boljšim zaslužkom. Delal je kot rudar in dobro zaslužil. Domotožje in tudi dokaj nezdravo delo ga je pripeljalo nazaj v Slovenijo, kjer sta se spoznala z Amalijo in si ustvarila svojo družino. Že pred tem je v Jeronimu nad Vranskim kupil skromno, zanemarjeno in zapuščeno posestvo, ki gaje bilo potrebno oživiti.
Skupna pot na kmetiji nad Vranskim, po domače se je reklo pri Koren, ni bila lahka. A z ljubeznijo, Francijevimi prihranki in razumevanjem se je vse naredilo. Družinsko srečo so drug za drugim bogatili otroci. Že leto po poroki (1936) seje rodil sin Ivan, čez štiri leta hči Nada. Prišla pa je vojna, ki je močno skalila družinsko življenje. Amalija je kmalu ostala sama, mož je odšel v partizane, a so ga zaradi potreb na terenu po nekaj mesecih poslali nazaj domov, kjer je delal kot aktivist OF. Zadnje leto vojne so ga mobilizirali Nemci in odpeljali v Prekmurje, kjer je delal kot kuhar.
Med vojno, leta 1944, je prišel na svet sin Lojze, leta 1948 pa še sin Franci. Kot je na slovesnosti povedal Lojze, sta bila mama in oče zelo dobra starša, čeprav sta bila tudi stroga pri vzgoji. Navajeni vsega dela so si trije ustvarili svoje družine in odšli od doma, doma pa je ostal naj-mlajši Franci, ki pa se ni poročil. Oče je umrl leta 1990, star 95 let. Ko so Amaliji začele popuščati moči in ni mogla več gospodinjiti, se je za nekaj časa preselila k sinu Ivanu in njegovi družini. Pred štirimi leti, ko si je zlomila kolk, pa jo je k sebi v Prekopo vzela hči Nada. Njeno življenje je zdaj izpolnjeno, pravi. Poleg vseh sinov in hčere jo razveseljuje sedem vnukov in prav toliko pravnukov.	D. Naraglav
Dobra volja je vir zdravja
Povedala je, da je bilo njeno življenje dokaj težko, saj je morala skrbeti za družino s tremi otroki, dohodki pa niso bili prav visoki. Kljub temu je bila rada dobre volje, kar jo je čilo ohranilo vse do današnjih dni, še vedno ne potrebuje zdravil in redno vsak dan hodi na sprehode, ki trajajo lahko tudi dve uri. Rada bere in gleda televizijo, še vedno jo zanimajo vsakodnevni dogodki.
Je članica Društva upokojencev Braslovče in ob tej priložnosti sta jo obiskala predsednik Tone Repnik in poverjenica Majda Veršnak in ji zaželela še veliko zdravih in prijetnih let. T. T.
Mlada pri devetdesetih
Pred dnevi je 93. rojstni dan praznovala Danica Savinek, ki jesen svojega življenja preživlja pri hčeri Emi na Polzeli.
Večji del svojega življenje je preživela v Braslovčah. Rodila se je v Poljčah, po domače pri Čulkovih.
Zofija s svojimi obiskovalci
V cerkvi sv. Marije Vnebov-zete v Braslovčah sta pred prvomajskimi prazniki ponovno stopila pred oltar in si izkazala svojo zvestobo zakonca Pavla in Srečko Povše in zaokrožila petdeset let skupnega življenja. Obred zlate poroke je opravil domači župnik msgr. Milan Gosak.
Zakonca so s petjem in nago-vorm, ki ga je ob koncu maše prebrala Pavla Kelenc, presenetili člani Pevskega zbora starejših občanov Braslovče, v katerem prepeva tudi Pavla Povše. Z druženjem so nadaljevali v prijetnem okolju cerkvenega parka. Ob odhodu iz župnijskega parka je zlatoporočenca čakala kočija s kočijažem in ju odpeljala do gostišča, kjer so svatje nadaljevali s poročnim slavjem.
Pavla in Srečko sta se spoznala v Parižljah na Pavlinem domu, po domače pri Serdo-nerjevih. Pavla je bila najstarej-
Pavla in Srečko Povše
ša od Serdonerjevih otrok, zato je ostala doma in pomagala na kmetiji. Srečko je bil doma v Letušu. Izučil se je za tesarja in mizarja. Ko so pri Serdonerjevih gradili novo hišo, je pri njih opravljal tesarska dela. Pri opravilih je pomagala tudi Pavla in vanjo so se zagledale Srečkove oči. Iskrica je zagorela in rodila se je ljubezen. V Braslovčah sta si ustvarila skupen dom. Srečko je bil zaposlen v podjetju Ingrad
- obrat Gomilsko, Pavla pa se je kasneje zaposlila v tovarni nogavic na Polzeli. V zakonu so se jima rodili trije otroci, Damjana, Valči in Matjaž, zdaj pa jima čas lepša tudi šest vnukov, ki ju radi obiskujejo. Še vedno rada obdelujeta zemljo na Srečkovi domačiji v Letušu. Veselita se obiskov sorodnikov in znancev, zlasti pa rada posedita s svojimi otroki in z njihovimi družinami. Naj bo še dolgo tako! D. Naraglav
Janko Karčič - človek s svojo abecedo
Življenje s presajenimi organi
Ko zate bije srce drugega
Janko Karčič
Ja, prav ste prebrali naslov. Temu bi lahko dodali še: pesnik, upokojeni komercialist, dolgoletni tuberkulozni bolnik, veliki častilec Josipa Broza - Tita, ljubitelj mačk, morda za koga tudi posebnež, ki po ženini smrti živi v svojem svetu, obdan s časopisi in mačkami, ki mu lepšajo jesen življenja. Pri svojih 81 letih skrbi sam zase in za svoje mačke. Živi v centru Žalca, na Šlandrovem trgu, v hiši, kjer so živeli njegovi starši in kjer je bila nekoč očetova lekarna.
Pred sabo imam človeka, njegovo življenje, ki ni nikoli sililo v ospredje, ampak je raje svoje misli, razumevanje časa in prostora pretvarjal v verze, tisto, kar ni želel, da bi prebrali drugi, pa je zapisal s svojimi črkami. Preprosto izmislil si je svojo abecedo, ki je morda še najbolj podobna kitajski pisavi. O svoji pisavi je Janko leta 1988 zapisal: »Ta pisava me spremlja skozi vsa leta moje bolezni (TBC) od leta 1947 dalje. Vrača mi voljo do življenja, dostikrat je uspešnejša od vseh zdravil in zdravnikov, saj ob pisanju pozabim na vse tegobe in se popolnoma prepustim trenutnim mislim. Žal to ni všeč moji soprogi, ki znakov (vseh je skupaj 250) ne razume, meni pa tudi ni volja, da bi ji jih ob vsem njenem delu razlagal. Snov, ki jo zajemam iz resničnega življenja, dostikrat premlevam, obdelujem leta in leta, preden sem z vsebino in obliko zadovoljen. Kar pa ne bi
bil, če bi moral pisati v običajnem jeziku nas Slovencev in bi se Rozika (moja žena) marsikdaj razburjala nad potrato časa in papirja. Poiskati najprimernejše besede in izraziti tisto, kar leži na duši, še v spisu ni lahko, kaj šele v pesmi ...« Poleg slovenskih pesmi jih je približno polovica napisanih v srbohrvaščini. Med zajetnim fasciklom dokumentov in pesmi je tudi pismo, ki ga je Janko leta 1998 pisal Jovanki Broz in je prav tako zapisano v srbohrvaščini. »Namesto, da me pri mojih 17 letih pokrije zemlja, se je ta številka obrnila in zdaj stopam v 71. leto življenja. Globoko sem hvaležen Vašemu življenjskemu tovarišu, Vašemu možu, nekdanjemu predsedniku SFRJ, Josipu Brozu - Titu in Vam, spoštovana gospa - tovarišica. Z Vašim posredovanjem je bila sprejeta pri Titu slovenska delegacija vseh slovenskih znanih zdravnikov. Sprejeta od Vas in Vašega umrlega soproga je ob vrnitvi v Slovenijo prinesla radostno vest, da je Tito izdal povelje - dekret, da je zdravljenje tuberkuloznih bolnikov brezplačno in da jim je po zdravljenju potrebno omogočiti zaposlitev. Pred tem je bilo potrebno zdravila in zdravljenje plačevati, česar pa bolniki večinoma niso mogli plačati in jih je zato veliko umrlo. Vsi, ki smo imeli to dolgotrajno bolezen in smo preživeli, smo večni dolžniki Vašemu soprogu in Vam, saj nas najbrž že dolgo ne bi bilo med živimi, prav tako ne bi imeli zagotovljene socialne varnosti...«
Ali je Jovanka to pismo dobila ali ne, tudi Janko ne ve, saj ga je poslal na naslov Jovanka Broz - supruga preminulog predsjednika SFRJ Josipa Broza - Tita, Kuča cvječa, 11000 Beograd, Republika Srbija.
Janko je za tuberkulozo zbolel leta 1947, zdravil se je dvanajst let, nato pa se je zaposlil. Veliko časa je preživel v bolnišnici. Najprej dve leti na Golniku,
potem dvakrat po šest mesecev v Topolšici, precej časa tudi v Novem Celju. Ko je ozdravel, se je leta 1958 zaposlil v Gradnji Žalec, nato pa leta 1963 v Ju-teksu Žalec, kjer je vse do svoje predčasne upokojitve leta 1982 opravljal delo komercialista.
Svojo ženo Terezijo je spoznal v Topolšici, kjer se je prav tako zdravila za tuberkulozo. Umrla je pred dvema letoma. Potomcev nista imela, tako kot tudi ne njegova brata. Nekaj sorodnikov ima le po ženini strani.
Jankova življenjska zgodba se začenja leta 1928, prav v času, ko je svet začela daviti velika gospodarska kriza, ki je pozneje pripeljala na oblast Adolfa Hitlerja in posledično do njegovih imperialističnih ciljev in II. svetovne vojne. Bil je najmlajši otrok mame Ane in očeta Antona in je rojen prav v času, ko se je družina preselila v Žalec. Oče je bil po poklicu lekarnar in ko so kupili v Žalcu hišo, je v hiši, v kateri Janko živi še danes, odprl lastno lekarno. Mama pa je bila učiteljica in je vse do upokojitve poučevala v Gotovljah. Osnovno šolo je obiskoval v Žalcu, ekonomsko šolo pa v Celju, vendar se je zaradi bolezni lahko zaposlil šele leta 1958. Leto pred tem se je poročil s Terezijo. V njegovi zbirki je zbranih štirideset pesmi. »Velikokrat sem že pomislil, da je izgubljeno zadnje upanje, a se je vselej našel kdo, ki je mislil drugače. Bela žena je pokosila s svojo smrtonosno koso že premnoga mlada življenja, mene pa brez številni angeli varuhi še ohranjajo pri življenju,« je napisal v posvetilu v eni izmed pesmi leta 1988. Med najobsežnejšimi je pesem Kuča cveča, posvečena Titu.
»Da li kamen umije, da plače, pitam TEBE, junače. Danju, noču pored NJEGA stojiš, suza prelivnih više Ti ne brojiš. Vojska mrava sa svih strana SV-JETA, ulicama glavnog grada BEOGRADA šeta, šeta.« Na obisku pri Janku sva bila skupaj z Mitjem Zagoričnikom iz podjetja Juteks, ki nam je tudi posredoval informacije o Janku in njegovem življenju.
Darko Naraglav
Ob petdesetletnici zaključka osnovne šole na Polzeli so se 8. maja zbrali učenci letnika 1958/59. V razredu jih je bilo 35 in od 32 še živečih seje srečanja udeležilo 25 sošolcev.
Od takratnih učiteljev se je srečanja udeležila tudi učiteljica Vlada Rode Vizjak. Udeležence je na osnovni šoli sprejela ravnateljica Valerija Pukl, ki jim je razkazala šolske prostore in jim predstavila današnjo dejavnost šole. Ob tej priložnosti jim je šola podarila tudi brošuro, ki je izšla ob 100-letnici ene izmed šolskih stavb. Po ogledu šole so z druženjem nadaljevali v bližnjem go-
Slovensko društvo Transplant združuje člane, ki so jim zamenjali bolne organe. V nedeljo, 10. maja, se je na Sv. Jedrti nad Gotovljami zbralo nekaj članov tega društva, združenih v sekciji transplanted ki so jim zamenjali srce ali pljuča. Glavni organizator tega srečanja je bila družina Poznič z Vranskega. Očetu Francu Pozniču so namreč pred štirinajstimi leti presadili srce. Bil je peti človek v Sloveniji, ki so mu zamenjali srce. Do zdaj so srce v Sloveniji zamenjali že okrog osemdesetim bolnikom, vendar vseh zdaj ni več med živimi. Franc Poznič je eden tistih, ki dajejo upanje in moralno oporo vsem tistim, ki jih kaj podobnega morda še čaka.
Tokratno srečanje je bilo prvo, saj je bila sekcija srčno-pljučnih transplantov ustanovljena šele letos. Prej so delovali le v okviru društva, ki združuje vse osebe, ki so jim presadili organe. Tokratno prvo srečanje članov sekcije so obogatili z ogledom Jame Pekel, kamor so se odpravili peš. Rekreativnemu delu srečanja je sledilo prijetno druženje. Perna Brglez je udeležencem srečanja simbolno podarila veliko srce iz testa. Vsi so bili deležni tudi okusnega bograča in drugih dobrot, ki so jih pripravili organizatorji. Ta čas je bil namenjen pogovorom in izkušnjam, ki jih imajo posamezniki po presajenih organih, in potrebnem vzdrževanju primernega zdravstvenega stanja. Nekaj med njimi sem povprašal o njihovi življenjski zgodbi, povezani s presaditvijo srca, pljuč in ledvic.
Franc Poznič: »Moram povedati, da se po štirinajstih letih,
stinskem lokalu. V druženju in prijetnem kramljanju so si nek-
odkar so mi zamenjali srce, še vedno zelo dobro počutim. Moje življenje se je po operaciji 27. aprila 1995 začelo na novo. Z novim srcem sem se pravzaprav na novo rodil in zaživel polno življenje. Sprva je bilo potrebno seveda biti potrpežljiv in zmeren, saj je bil že sam operativni poseg zelo zahteven, sčasoma pa sem zaživel skoraj tako kot povsem zdrav človek. Tako je tudi še danes, seveda pa sem discipliniran in redno jemljem zdravila, ki jih moramo jemati za vzdrževanje stanja proti zavračanju. To je skoraj vse, kar me spominja, da ima moje telo srce darovalca, ki mi je rešil življenje. Počnem pravzaprav vse, od dela v vinogradu do vseh hišnih opravil, poleg tega se rekreiram, smučam, skratka počnem vse kot ostali zdravi ljudje. Tudi današnji pohod je nedvomno dokaz za to. Zelo sem vesel, da imamo zdaj srčno-pljučni tran-splantiranci svojo sekcijo in da smo se zbrali na tem prvem srečanju. Čeprav nas ni ravno veliko, mislim, daje to dobra osnova za naslednja tovrstna srečanja.«
Štefanu Kračunu iz Domžal so zamenjali srce. »Moja zgodba se je začela s hudim infarktom leta 2001. Po enem letu neuspešnega zdravljenja je bila potrebna transplantacija, ki je bila opravljena aprila 2002. Razlika po zamenjavi srca je bila velika. Po infarktu sem se zelo slabo počutil in sem več ležal kot hodil Po operaciji se je zame začelo novo življenje, nov čas. Danes živim skoraj normalno življenje. Dvakrat na dan hodim po eno uro, pol ure kolesarim, 40 minut telovadim in počnem še veliko drugih opravil. Pred infarktom sem bil popolnoma zdrav, delal intenzivno, se
danji sošolci obljubili, da se čez pet let ponovno srečajo. T. T.
ljubiteljsko ukvarjal z vinogradništvom, po infarktu pa se je vse porušilo. Moje življenje je bilo brez smisla in eno samo trpljenje, še posebno psihično, saj se počutiš nekoristnega. Lahko si zamislite, kako sem danes srečen, da imam novo srce in sem neizmerno hvaležen sicer neznanemu darovalcu, ki je ob izgubi svojega življenja s tem podaril življenje meni. /.../«
Nina Semrajc iz Viča pri Ljubljani je zbolela za zelo redko boleznijo, imenovano limfangi-oleiomatoza. Poleg nje je za to boleznijo zbolela samo še ena bolnica v Sloveniji. Gre za razpad pljuč, kar pomeni zagotovo smrt. Nini so zadnji trenutek zamenjali pljuča. Operacijo so opravili na Dunaju, saj pri nas tovrstnih presaditev še ne opravljajo. »V Sloveniji nas je trenutno dvajset, ki so nam presadili pljuča, in vsi se odlično počutimo. Pred operacijo je bilo vse že skoraj brezupno. Težko sem dihala, imela sem zelo malo kondicije in ko sem šla na zdravniški pregled in slikanje pljuč, so ugotovili, da so čisto zasenčena in da je to posledica redke bolezni, za katero sem zbolela iz neznanega vzroka. Takoj so me dali na listo za transplantacijo pljuč. Z mamo sva bili zelo šokirani ob spoznanju, kaj je z mano. Na vse načine mi je pomagala premagovati težave, obe pa sva s težavo čakali na vrsto za transplantacijo. Na pljuča sem čakala dve leti, do takrat sem bila na kisiku, pri operaciji na Dunaju pa je bila zraven tudi mama, ki mi je vlivala pogum in voljo do življenja. Po enem letu po operaciji sem dejansko tudi zaživela. Začela sem kolesariti, hoditi na sprehode, veliko pa sem se morala paziti, da ne bi prišlo do kakšne okužbe. Izogibala sem se gneči ljudi, a se ob tem tudi trudila, da sem spoznavala nove ljudi, družbo, kar je zelo pomembno za psiho. Zdaj je minilo že devet let od transplantacije. Počutim se zelo v redu, k temu pa svoje dodajata tudi moja mami in moj fant. Nekdanjih prijateljev nimam več, imam pa veliko novih, tudi iz društva Transplant. Pomagamo in svetujemo drug drugemu, kar je velikega pomena. Sem tudi prostovoljka pri Unicefu, kjer poleg spodbujanja mladih za prostovoljstvo širim vedenje in zavest o pomenu darovanja organov in nasploh o transplantaciji, ki rešuje življenja. Zelo sem vesela tega in marsikdo je postal potencialni darovalec organov.«
D. Naraglav
Muce so njegov svet
Po petdesetih letih spet v šoli
Po petdesetih letih ponovno skupaj v družbi učiteljice Vlade Rode Vizjak in ravnateljice Valerije Pukl
Komenda pod novo streho
Ikone na ogled v petrovski baziliki
Nova streha na gradu Komenda
Grad Komenda na Polzeli bodo v teh dneh na novo prekrili. Potem ko so aprila lani začeli z obnovitvenimi deli in so po odstranitvi ometa strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Celja
raziskali še zadnje detajle, so po izdelanem projektu zagotovili statičnost objekta in v teh dneh dobiva Komenda novo streho.
Vzporedno z obnovo gradu tečejo tudi aktivnosti v zvezi
Iz naj starejše hiše
Jože Komerički - Pepi
V polni dvorani KZ Petrovče so predstavili prvenec domačina Jožeta Kome-ričkega - Pepija Komerički - spomini iz najstarejše hiše v Petrovčah. Upokojeni mesar je v obsežni knjigi objavil spomine na zgodnja leta, na leta vojaščine in številne zanimive zgodbe iz svojega življenja.
Z avtorjem knjige se je pogovarjala Irena Štusej, ki je knjigo
tudi uredila in napisala spremno besedo.
Jožetovi spomini so mešanica dokumentarnega in osebnega. Niso torej le dokument časa, temveč tudi odnos do tega časa. Posebno spoštovanje pa si knjiga zasluži tudi zaradi tega, ker jo je avtor izdal pri svojih osemdesetih letih, a še vedno ni napisal vsega. Novi zapiski že čakajo, da se uredijo v novo knjigo.
Avtorja knjige so pozdravili avtor uvodne besede Aleksander Videčnik, župan Občine Žalec Lojze Posedel, predsednik KS Petrovče Iztok Uranjek in predsednica KD Petrovče Jana Naglič. Mešani cerkveni pevski zbor iz Petrovč pa je Jožeta Komeričkega presenetilo s svojim petjem.
Glasbena gosta sta bila Natalia in Aleksej Ermakova, v družabnem delu pa so lahko udeleženci predstavitve poskusili vina vinogradniške družine Novak ter prleške in domače dobrot.	T. T.
Ne sme biti pozabljeno
Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold je na dan upora proti okupatorju v preboldski graščini pripravilo dan odprtih vrat zgodovinske zbirke in predavanje Viljema Petka o Slovencih kot pomorskem narodu. Na dan zmage je bil že tradicionalni Pohod po grajskih poteh, 15. maja pa je društvo skupaj z Občino Prebold organiziralo srečanje internirank in ukradenih otrok.
Nekdanji interniranci in ukradeni otroci v času med drugo svetovno vojno so se letos na povabilo Zgodovinskega in narodopisnega društva Prebold zbrali v Preboldu. Srečanja se je udeležilo približno petdeset internirank in ukradenih otrok s spremljevalci, največ iz Nove Gorice, Ljubljane in Spodnje Savinjske doline. Ogledali so si Prebold in etnološko zbirko, položili so cvetje k spomeniku NOB, zapel jim je mešani pevski zbor iz Šešč,
pozdravila pa sta jih tudi župan Vinko Debelak in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik. Na okrogli mizi v prostorih hotela so predstavili nekaj tragičnih zgodb iz svojega otroštva in mladosti z željo, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo.
Njihove boleče zgodbe je težko povzeti na kratko. Nemci so dvakrat v letu 1942 odpeljali otroke v taborišča. Šlo je za družine, ki so sodelovale v uporu. Može oziroma očete so ustrelili kot talce, mame in ostale odrasle odpeljali v koncentracijska taborišča, otroke pa v posebna otroška taborišča. V njih je vladala vojaška disciplina, niti besede niso smeli spregovoriti slovensko, bratje in sestre niso smeli biti skupaj v istem taborišču. Domov so se vrnili šele julija 1945. In vse to gorje so povzročili domači izdajalci, je bila odločna Stanislava Završnik iz Kamnika.	K. R.
s postavitvijo stalne razstave Suvereni malteški viteški red na Slovenskem. Iz pisanih zgodovinskih virov so ugotovili, da so morali okoli leta 1550 takratni kmetje dajati malteškemu redu poleg žitne tudi vinsko desetino. Na podlagi teh dejstev je med posameznimi vinogradniki v občini vzklila ideja, da bi svoja vrhunska vina promovirali kot malteško vino. To je sicer le začetna ideja, ki pa bi morda v dogovoru s Turističnim društvom Občine Polzela lahko prispevala k dodatni ponudbi turistične dejavnosti v občini.	T. T.
V petrovški baziliki Obiskanja Device Marije je do konca maja odprta razstava ikon. Ob odprtju je pater Ivan Arzenšek blagoslovil razstavo Ikone, božje podobe in portret patra Manesa Zdolška, ki je kot dominikanec vrsto let maševal v svoji ljubljeni baziliki, bil pa je tudi njen rektor. Letos mineva štiri let od njegove smrti.
To je že četrta razstava, ki jo je organiziral in predstavil Brane Rojc. Ikone obkrožajo Manesov portret v kapeli sv. Janeza Nepomuka. Učenci
profesorice Silve Bozinove iz Bolgarije so tudi letos slikali ikone - sami se imenujejo ikonopisci - in tudi tokrat so postavili na ogled svoja dela. Tako nadaljujejo tradicijo stare ikonske kulture, ki izhaja iz 5. in 6. stoletja iz Bizanca in je značilna za vzhodno, pravoslavno cerkev.
Danes so ikone, beseda izhaja iz grščine in pomeni podobo, zanimiv likovni izziv, saj terja precej natančnosti in spoštovanje določenih pravil. Letos razstavljajo Cvetka Plut, Elica Bele, Martin Toman, Damjan Škorc,
	
m	1
! I J j	
V-À'fpl i BSH	
	Uli
Utrinek z razstave	
Marinka Krajec	in Brane
Rojc.	T. Tavčar
Mreža za oporo
kumaram velikost 1,2 X 30 m
Alt: 12303
prihranek 18%
Gnojilo za pelargonije
Valentin 1 I
Art: 43560
redna cena
prihranek 31 %
prihranek 20%
Vaba za polže
Terminator 250 g
Art: 42292
VABA ZA POLŽE
prihranek 20%
prihranek 21 %
d vsej Sloveniji od 4. do 31. maja 2009, oziroma do prodaje Jajalna ima v ponudbi akcijske artikle v obsegu svojega pro-Nekatere slike so simbolne, dekorativni material ni vključen v
limo, da nas o njih obvestite na tel. št. 01 / 475 93 51
OPS PECTINATUS,
t 14 cm
VRTNI CENTRI KALIA^
iWf
Ilirska Bistrica, Vojkov drevoi
Semenja Ljubljana, d.d., Doledg^!
Naročnik: Media Polis, d.o.o.
IN ghJf	
lip'	Univerzalna zemlja Terra Brili
'lulfp	i 45 1 1 Art: 42997
€	5,10
prihranek 37%	
NAGRADNA KRIŽANKA / INFORMACIJE
maj 2009
ZKST Žalec
Aškerčeva 9a, 3310 Žalec lnfo.TlC Žalec, 03/710-04-34
ponirkoveouu-
delavnice
vsako soboto
ponifk°vo.
na prostem
rojstnm
Ponirkov
-,nfo center Vrbje
U. BAROČNI KIPAR (FRANCESCO)
SVIC.
PISATELJ
(HENRI
FREDERIC)
IND0NEZ
OTOČJE
PRINOVI
GVINEJI
BIVALIŠČE
ČEBEL
PLAČILNO
SREDSTVO
BRUSNI
PAPIR
SRPU
PODOBNO
ORODJE,
KLESTILNIK
DRŽAVNIK AL GADAFI
RUDOLPH
VALENTINO
SL
POLITIK
(FRANCE)
UČNI PRIPOMOČKI
EMIL
ADAMIČ
DREVESNA
SKORJA,
LUBJE
ZVEZDA V ORLU
POLITIK
ENLAJ
OBLIKOV.
STEKLA
(TANJA)
JAP. REZ
ŠIROKA ULICA Z NASAD
avtor
JANEZ
KORENT
RABINOV
URAD
LJANJE
FIGURIC IZ
STAROGR.
ZGODOVIN
PAPRJA
STROČNICA
AVTOMAT,
SAMODEJNI
STROJ
SL. KIPAR (STOJAN)
JAJCECE
PRIJETEN
VONJ
DEL POSTELJNINE
KNJIŽNIČAR
HRIBOVJE V FRANCIJI
REKAV
VZHODNI
ANGLIJI
LATINSKI
POZDRAV
KRAJ PRI LJUBLJANI
NAJVECJ!
PTIČ
OZVEZDJE NA JUŽNEM NEBU
INDIJSKA
AKVARIJ.
RIBICA
IVANNOC
ENO-VALENTNI RADIKAL V SOLEH
AM.
DRUŽABNI
PLES
REŽISERKA
IN
IGRALKA
ZIJANIĆ
LUKA V JEMNU
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v aprilski števili Utripa:
OTROŠKE-PONIRKOVE-DELAVNICE-MAJSKI-SPREHODI-OB-RIBNIKU-PRIJAZNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE. Izžrebani nagrajenci: 1. Vesna Anclin, Pod smrekami 12, Šempeter. 2. Blanka Razboršek 84a, Žalec, 3. Ivanka Gorše, Čeplje 2, Vransko. Nagrade poklanja Sadjarstvo Mirosan, d. d., Kasaze 95, Petrovče.
Za pravilne rešitve križanke bodo trije izžrebanci prejeli nagrade, ki jih poklanja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvu Utripa, Aškerčeva 9a, Žalec, do 10. junija 2009.
Mesarstvo Jure Grize za vse priložnosti
V KS Griže je dolga desetletja delovala mesnica in svoj čas tudi gostilna družine Ježovnik. Tradicija se je prenašala iz roda v rod. Pred nekaj leti je mesnica zaprla svoja vrata, pred dobrim letom in pol pa jo je znova obudil domačin Jure Užmah, ki se je odločil, da po štirinajstih letih dela v eni izmed žalskih mesnic začne na svoje. Priložnost se mu je ponudila v domačem kraju in z vso vnemo se je lotil tega opravila.
Rečemo lahko, da se delo in rezultati Mesarstva Jure odražajo na temeljih tradicije, delovnih izkušenj, znanja in novih izzivih, ki jih Juretu Užmahu kot nosilcu dejavnosti res ne manjka. Kot dokaz za to je tudi njegova široka ponudba dejavnosti, saj poleg klasičnega mesarskega dela prevzema organizacijo piknikov za vse priložnosti, izposoja žare za pečenje, avtohladil-nike in še kaj. Opravlja odkup in prevoz živali za naročnike, organizira klanje živine za kmete za njihove lastne potrebe, na njihovo željo pa jim iz mesa zaklanih živali izdela tudi razne mesne izdelke, saj ima mesnica vse potrebno postrojenje, znanje in izkušnje za predelavo mesa.
V vitrinah njihove mesnice je na voljo lepo število njihovih proizvodov, od hrenovk, kranjskih klobas, pečenic, pivskih klobas do raznih suhomesnih proizvodov, kot so salame, suhe klobase, prekajene svinjske krače, svinjska rebra, slanina, jezik in še več drugih proizvodov. Osnova njihove ponudbe je vsekakor sveže meso govedi, svinjine, teletine in perutnine, ki ga po želji tudi pripravijo za pečenje bodisi v pečici, na žaru ali za druge namene. Ne manjka pripravljene mase za čevapčiče in pleskavice in tudi izvrstnih nabodal. V ponudbi so tudi mladi prašiči - odojki, ki so še posebej cenjeni za razna poletna družinska slavja in druge priložnosti.
Vse meso v mesnici Mesarstvo Jure je slovenskega porekla in to pretežno rejcev Savinjske doline. Tako naj bi bilo tudi v prihodnje, saj prisegajo na domačo rejo in na kakovost, ki jo nedvomno zagotavlja znano poreklo.
Odpiralni čas Mesarstva Jure je od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, ob nedeljah pa od 8. do 9. ure. Ob ponedeljkih je mesnica zaprta, vendar pa jih lahko v nujnih primerih pokličete na tel. št. 571 95 20 ali 041 634 515. Na teh številkah lahko dobite tudi vse ostale informacije ali se dogovorite za nabavo ali kakšno drugo storitev iz njihove ponudbe.
PROMOCIJSKO BESEDILO	Ep-dn
Na predavanju 60 čebelarjev
Soja - ena naj starejših gojenih rastlin
Hortikultura pomemben element življenja
Utrinek s predavanja
Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline je v Grižah pripravila prvi del predavanj v sklopu Operativni program zatiranja varoje 2009. V skladu z uredbo o izvajanju programa ukrepov na
področju čebelarstva v Republiki Sloveniji se letos poleg prej omenjenih ukrepov izvaja tudi ukrep nadzora nad varojo.
Operativni progam bodo izvajali veterinarji specialisti
Nacionalnega veterinarskega inštituta. Vsak imetnik čebel mora v roku treh let opraviti usposabljanje s področja zatiranja vàroje, nato prejme zdravila zastonj. Prvega zdravstvenega dela se je udeležilo šestdeset čebelarjev, dr. vet. Alenka Jurič z Nacionalnega veterinarskega inštituta Celje pa je predavala o biologiji varoje - čebelje bolezni, razvoju, kličnih znakih in posledicah varoje.
Drugi del predavanj je odpadel, ker je specialist za tehnologijo Vlado Avgustinčič iz Ljubljane, po besedah tajnika Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline Janija Puck-meistra, iz neznanih razlogov predavanje odpovedal. T. T.
Štefanija Kos-Zidar
Na celjski šoli za hortikulturo in vizualno umetnost je pred dobrim mesecem potekal strokovni posvet z naslovom Hortikultura - možnosti, priložnosti, prenos dobre prakse, na katerem je med drugim svoj referat z naslovom Trajnostno urejanje Občine Žalec z vidika hortikulture predstavila tudi Štefanija Kos Zidar s Ponikve pri Žalcu, profesorica praktičnega pouka.
Njena študija obravnava trajnostno urejanje žalske ob-
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00
17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
čine z vidika hortikulture kot primera dobre prakse. Raziskava natančneje predstavlja pomembne rezultate trajnostnega urejanja prostora in nakazuje možnosti njegovega razvoja. V študiji ugotavlja, da je Občina Žalec hortikulturno urejena, pri čemer upošteva smernice - načela trajnostnega razvoja. S strategijo razvoja občine in s strokovnim znanjem hortikulturnih delavcev je mogoče nadaljevati trajnostno urejanje okolja. Žalec upravičeno imenujemo Dolina zelenega zlata, saj je hmeljarstvo dajalo svojstven pečat ne le v preteklosti, ampak ga bo zagotovo tudi v prihodnosti. Med drugim pravi, da se Spodnja Savinjska dolina ne ponaša samo z imenom Dolino zelenega zlata, lahko bi jo imenovali tudi Dolina graščin in dvorcev, kajti skoraj vsak kraj se ponaša s kakšno večjo veličastno zgradbo. Poudarja tudi, da je imela Občina Žalec med prvimi v Sloveniji urbanistični načrt, kar je pomembno prispevalo k premišljeni gradnji
in ohranitvi rodne zemlje. Dodaja tudi, da občina v zadnjih desetih letih intenzivno dela na področju urejanju prostora. Velik vpliv ima aktualna politika, ki je urejanju prostora zelo naklonjena. Rezultat dobrega sodelovanja gospodarstva, stroke in lokalne politike so številni dobro izvedeni projekti in ostale aktivnosti na terenu (turistična društva, društvo Univerza za
III.	življenjsko obdobje, hortikulturni krožki po šolah, projekti Najlepši kraj, hiša in kmetija, Ocvetličenje krajev, Entente florale, Pomladansko urejanje in čiščenje okolja, KP Ponikovski kras, Park pri dvorcu Novo Celje, Graščina Plevno - zavarovani drevored, IHP - Zeliščni vrt, Ribnik Vrbje, Bio park Nivo). V študiji poudarja tudi medgeneracijsko sodelovanje, ki je v porastu (hortikulturni podmladek, mladina - šport, pomoč ostarelim, aktivni v službah, upokojenci ...). Ob tem pa še poudari, da občanke in občani izražajo visoko hortikulturno zavest. D. Naraglav
LOVSKA DRUŽINA ŽALEC LOVSKA DRUŽINA GOZDNIK GRIŽE
Obvestilo občanom o omejitvi gibanja psov
V času od začetka maja do konca junija vsako leto opažamo, da psi, ki se brez nadzora potikajo naokoli, pokončajo veliko mladičev srnjadi in druge divjadi.
Mladiči so v tem obdobju najbolj nebogljena bitja.
Prosimo, da v času poleganja mladičev, sprejmete gornje obvestilo z vsem razumevanjem.
Predsednik Janko Stebernak
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
Vä MAUI
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
Soja spada med najstarejše gojene rastline. Poleg pire, pšenice in prosa je bila najpomembnejši vir prehrane kitajskemu narodu že leta 2.700 pr.
n.	št. Izvira iz samorasle soje na Kitajskem in v Mandžuriji. Kasneje se je razširila v ostale dele Azije in druge dele sveta: Evropo, Severno Ameriko, Afriko in Avstralijo, kjer so jo začeli pridelovati v začetku 19. stoletja.
Danes jo pridelujemo od 20° do 50° severne širine in do 45° južne širine in še vedno sodi med najpomembnejše poljščine. Uporabna je namreč ne le za prehrano ljudi in živali, temveč je zaradi kemijske sestave semena zelo primerna tudi za industrijsko predelavo. Je najpomembnejša rastlina za pridelavo beljakovin na svetu; v semenu je več kot 30 % beljakovin, pri gensko spremenjenih sortah tudi do 55 %, ki so po aminokislinski sestavi in po hranljivosti zelo podobne beljakovinam živalskega izvora. Seme vsebuje tudi okrog 20 % olja, ki ga največkrat izkoriščamo za nadaljnjo industrijsko predelavo. Poleg tega ima rastlina s svojim močno razvejanim in globokim koreninskim sistemom zelo ugoden vpliv na vzdrževanje in izboljševanje strukture tal. Bakterije, ki živijo na njenih koreninah, vežejo od 100 kg/ha do 300 kg/ ha dušika iz zraka. 25 % te količine dušika bakterije koristijo za svoje potrebe, ostala količina pa je na voljo rastlinam soje oziroma ostane v tleh za sledeče rastline v kolobarju.
Uporabnost soje:
-	v prehrani ljudi (juhe, solate, kruh, pecivo, omake - tamari, shoyu, tempeh), sojino mleko, mlečni izdelki, tudi sir - tofu, nadomestek za meso, kalčki, solatno olje, margarina, pražena kot kavni nadomestek, moka kot dodatek pšenični za kruh in pecivo...),
-	v prehrani živali kot kakovostna beljakovinska krma (sojine pogače, moka in zdrob iz praženih semen, zelena masa, posušena in zmeta cela rastlina ...),
-	v industriji (za krmila, izdelavo sveč, lecitina, linoleja, različnih emulgatorjev, barv, Arneža, mil, elektroizolacij-skega materiala, nepremočljivih tkanin, zdravil, lakov, plastičnih mas, tekstila, papirja, lepil, nadomestila za celuloid, volne, kot mazivo v avtomobilski in letalski industriji, za podmazanje strojev z velikim številom
Dozorela soja
obratov, v proizvodnji bio-dizla, v živilsko predelovalni industriji za testenine, otroško hrano ...).
Potrebno jo je skuhati
Biološka vrednost beljakovin v sojinih semenih je v primerjavi z beljakovinami iz drugih živil zelo visoka. V kombinaciji z žiti lahko s sojo v vegetarijanski prehrani pokrijemo večino nujno potrebnih aminokislin. Za prehrano je pomembna še visoka vsebnost vitaminov (provitamina A, BI, B2, B3, B6, C, D, E in K). Soja se omenja tudi kot zdravilna rastlina. Ugodno razmerje aminokislin ter druge snovi v njenem zrnju naj bi zavirale nastanek raka, zniževale holesterol v krvi, koncentracijo trigliceridov v krvi in tudi krvni sladkor pri diabetikih.
Pazljivo pa moramo biti, ker je prebavljivost sojinih beljakovin slaba. Zato se suho zrnje soje brez termične obdelave ne more uporabljati za prehrano ljudi in prav tako ne za krmo živine. V surovi soji so tudi saponini, ki povzročajo napenjanje, bruhanje in ovirajo delovanje encimov, in oksidaza, ki oksidira in uniči karotine. Prebavljivost se izboljša že s petnajstminutnim kuhanjem zrnja, praženjem ali pečenjem.
Kakovostna beljakovinska krma
Sojine tropine in pogače, ki ostanejo po izluženju in hladnem stiskanju olja, pa tudi moka in zdrob iz praženih se-
men, so zelo kakovostna beljakovinska krma. Še posebej je ta vir beljakovin pomemben v ekološkem kmetovanju oziroma v ekoloških rejah in drugje, kjer želijo živalske beljakovine zamenjati z rastlinskimi.
Zelena rastlina se krmi sveža ali pa jo siliramo skupaj s koruzno ali travno silažo. Na ta način lahko dosežemo zelo ugodno škrobno-beljakovinsko razmerje. Rastlina soje vsebuje okrog 15 % beljakovin, 45 % ogljikovih hidratov ter 11 % mineralnih snovi in vitaminov.
To je svetovna strateška kultura
Soja je svetovna strateška kultura. Od leta 1989 se površina pod to stročnico ves čas povečuje; leta 1991 je bila okrog 55 mio ha, leta 2007 pa 95 mio ha. Med poljščinami zaseda četrto mesto (za pšenico, rižem in koruzo). Največjo površino pod sojo imajo v Severni Ameriki, sledi Azija. V Evropi je bilo s sojo zasejanih v letih 1991— 2007 med 0,9 in 2,3 mio ha.
V Sloveniji je bila površina pod sojo v letih 1991-2008 med 4 in 226 ha. Če računamo z 20 % vsebnostjo olja, .povprečnim pridelkom 2 t/ha in predvidimo, da bi vse zrnje stisnili v olje, smo v zadnjih osemnajstih letih pridelali v Sloveniji od 1.600 do 90.400 litrov sojinega olja letno.
Doc. dr. Barbara Čeh, univ. dipl. inž. agr., Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
. r
T
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
DELOVNI ČAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
V spomin Paulu Parinu
(20. 9.1916 na Polzeli-18. 5. 2009 v Zürichu)
Za gospoda Paula Purina sem prvič slišala leta 2006, ko sem se zaposlila v Medobčinski splošni knjižnici Žalec kot vodja domoznanskega oddelka. Kot zgodovinarko me je seveda najprej pritegnilo to, da je bil takrat še zadnji živeči, ki se je rodil v dvorcu Novi Klošter pri Polzeli. Tega leta je gospod Paul praznoval visok jubilej, 90 let, in žalski knjižničarji smo njemu v čast pripravili dva spominska večera, enega v njegovi rojstni hiši, v dvorcu Novi Klošter, drugega pa v žalski knjižnici. Takrat ni bil z nami, saj je živel v Zürichu, smo pa z njim preko telefona vzpostavili stik in našega voščila je bil zelo vesel.
Paul Parin je otroštvo preživel v Novem Kloštru. Študiral je medicino na zhriški univerzi, leta 1943je promoviral, naslednji dve leti je šel s svojo življenjsko sopotnico Goldy Parin Matthèy v Črno goro, kjer je bil zdravnik prostovoljec v partizanski vojski. Leta 1946 se je naselil v Zürichu in se posvetil študiju nevrologije in psihoanalize. Kot utemeljitelj etnopsihoanalize se je odpravil na več raziskovalnih potovanj v zahodno Afriko. Svoja dognanja je skupaj z ženo Goldy in Fritzem Morgenthalerjem posredoval javnosti v etnopsihoanalitični knjigi Belci preveč razmišljajo in Boj se svojega bližnjega kot samega sebe, ki sta s kritičnim stališčem do bele civilizacije precej razburkali strokovno javnost. Knjiga Zanesljiva znamenja spreminjanja je izšla leta 1980 in vzbudila pohvale ter veliko zanimanje, saj je čez dve leti izšla v ponatisu. Leta 1990je izšla knjiga Noch ein Leben, leta 1993 pa je izšla zbirka zgodb Karakul, 1995je napisal knjigo Eine Sonnenuhr für beide Hemisphären und andere Erzählungen, 2001 knjigo Der Traum von Segou, 2003 je izšla knjiga Die Leidenschaft des Jägers, leta 2006 pa je izšlo zadnje njegovo delo z naslovom Lesereise 1955 bis 2005. Za svoje delo je 1992 prejel nagrado Eri-cha Frieda, 1995 mu je celovška univerza podelila častni doktorat, 1999 pa je prejel mednarodno nagrado Sigmunda Freuda za psihoterapijo.
Paul Parin je bil človek velikega formata, kije širil svojo pozitivno energijo in vedrost, ter svetovljan, ki mu je bil ves svet domovina.
Karmen Jezernik
Molče s solzami se borimo,
»naj bo le mora«, si želimo.
A žal, nebo nas ne posluša - od žalosti boli nas duša.
ZAHVALA
V 69. letu starosti si nas za vedno zapustil naš ljubljeni mož, ati in dedi
IVAN OŽIR
iz Anraža 100a
Zavedamo, se da v najtežjih trenutkih nismo bili sami. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče in svete maše. Hvaležni smo dr. Jernejšku, sestri Cvetki, dežurni službi ZD Žalec ter vsem, ki so mu pomagali v času njegove bolezni.
Prav tako se zahvaljujemo g. župniku in cerkvenim pevcem ter pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi tvoji, ki smo te imeli radi
Zdaj bi vaš vrh višave jasne, kjer ni mraku in ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni...
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Zapustila nas je naša predraga
FRANČIŠKA PORLE
iz Sv. Lovrenca (29. 5. 1917-10.5. 200)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izraze sožalja. Hvala osebju Doma oskrbovancev Polzela za vso nego in pomoč Prav tako smo iskreno hvaležni g. župniku za opravljen obred, govorniku, pevcem, citrarki, pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba ter vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti do groba.
Žalujoči: vsi njegovi
Zdaj se spočij, izmučeno srce.
Zdaj se spočijte, zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči, le naša drobna lučka še brli.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila draga mama, babica in prababica
LJUDMILA REBERNIK
iz Andraža nad Polzelo ( 1. 9. 1927-7. 5. 2009)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izrečena sožalja. Posebna hvaležnost gospodu župniku Janezu Furmanu za opravljen obred, pevcem in govorniku Dušanu Zabukovniku, praporščakom ter pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
V 75. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi, sin, brat, svak in stric
JOŽE JUHART
iz Braslovč 43 (15.6. 1934-3. 5. 2009)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Hvala tudi gospe Marici Matko za pomoč pri pogostitvi, gospodu Milanu Gosaku za opravljen obred, pevcem Dobroveljski fantje, praporščakom, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Bolezen te je objela, dolga leta držala.
Poslednjo moč ti vzela, odšla si tja, kjer ni gorja in ne solza, zdaj med nami več te ni a v naših srcih boš ostala do konca dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre, tete in svakinje
ŠTEFKE KNEŠAK
iz Liboj
(5. 11. 1926-8.5. 2009)
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče ter nam izrekli pisna in ustna sožalja.
Hvala patronažni sestri Cvetki za pomoč pri njeni zelo dolgotrajni bolezni ter dr. Duriču, pogrebni službi Ropotar, g. župniku za opravljen obred, govorniku g. Mlinariču, Godbi Liboje, gasilcem PGD Liboje. Hvala sodelavcem kolektivov LIKO Liboje, IGM Medlog in Kamnoloma Liboje. Vsem, ki ste ga pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik in člani Jože Meh, Jasna Seražin Meško, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Gvido Hribar, Drago Podgorelec, Primož Salesin, Robert Smodej, Ervin Čas, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Janiju Košecu v slovo
Dolgo je tega, kar smo se spoznali. Ko pogledamo nazaj in pričnemo šteti leta, pridemo do tega, da smo skupaj preživeli dobri dve desetletji. Namenoma smo zapisali preživeli, saj nas je v podjetju povezovalo več kot zgolj delo. In, da je bilo temu tako, je imel zasluge tudi Jani. Ne glede na to, kar se je dogajalo, vedno je imel prste vmes tudi »on«. Spoznal se je enostavno na vse! Imel pa je še eno izredno lastnost: kjerkoli je bil, s komerkoli se je družil in karkoli je počel, vedno je bil opazen in opažen! Na svojevrsten, originalen in neponovljiv način je znal uveljavljati svojo voljo. Zlepa seveda, če pa ni šlo drugače, pa tudi precej glasno!
Mnogokrat smo proizvodnjo postavljali na glavo in nazaj, gradili in rušili, uvajali nove programe in se poslavljali od starih, mnogo je bilo skupnih službenih poti, pa tudi raznih praznovanj tja dolgo v noč. Janije ves čas dokazoval, daje mož akcije in pri vsem vedno znal združiti koristno s prijetnim in obratno.
Na račun nas »mladičev« je imel vedno kaj za povedati in pametovati. Zares vedno in za vsako priložnost je potegnil iz rokava kakšno prispodobo, ki nas je dekleta spravila včasih v zadrego, včasih v burne razprave, fante pa zagotovo vedno v odobravajoče prikimavanje in na koncu vse v smeh.
Ne glede na vsa njegova modrovanja in trditve smo vedeli in bili priče, da se za velikimi besedami skriva predan, ljubeč in pozoren soprog, ki je z Rozalijo našel ženo, pisano mu na kožo. Če uporabimo Janijev slog, lahko trdimo, da rek, ki smo ga nekje, nekoč slišali t.j. »Kdor se pusti udomačiti, tvega, da se bo nekoč kesal« zanj zagotovo ni držal. Dragi Jani, zelo te bomo pogrešali !
Sodelavke in sodelavci Novema
V SPOMIN
Nepričakovano je preminil naš dolgoletni sodelavec
gospod JANEZ KOŠEC
V skoraj 18 letih smo ga spoznali kot zanesljivega in priljubljenega sodelavca, ki ga bomo zaradi njegovega uspešnega dela v kolektivu in prijetne narave ohranili v trajnem spominu.
Njegovim svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Poslovodstvo Novem Holding GmbH
ZAHVALA
V 56. letu nas je zapustil dragi mož, sin, oče in dedi
JANI KOŠEC
iz Migojnic 39a, Griže
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče.
Hvala pogrebni službi Morana za organizacijo pogreba, pevskemu zboru in govorniku g. Dušanu za poslovilne besede.
Posebej se zahvaljujemo članom AMK Savinjska dolina, njegovim najožjim sodelavcem podjetja Skupina Novem Car Interior Design in celotnemu kolektivu ter vsem zaposlenim kolektiva Grafolit Vrbje.
Še posebna hvala vsem tesnim prijateljem za vspodbudne besede in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoči vsi njegovi
Spominje kot pesem, ki v srcu odzvanja, spominje kot cvet, ki nenehno poganja, spominje kot svetloba, ki dušo obliva, spominje kot ljubezen, ki v srcu prebiva.
V SPOMIN
14. maja je minilo deset let žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
SILVO OZIR
iz Andraža 11
V naših srcih si zapisan, čas te ne bo izbrisal.
Tvoji najdražji
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
	Je čas, ki da.
	Je čas, ki vzame.
f H	Pravijo, je čas, ki celi rane.
!	Inje čas, ki nikdar ne mine,
«. F	ko zasanjaš se v spomine.
^ '"'im	V SPOMIN
Danes mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, ate, stari ate, nečak in stric
IVAN CIZEJ
iz Poljč
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi tvoji
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica
ALBINA MIKLAVŽINA
iz Sp. Grušovelj 15 a (28. 2. 1943-16. 3. 2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izkazano pomoč, darovano cvetje, sveče, za sv. maše in izraze sožalja.
Hvaležni smo tudi župniku gospodu Škofleku za opravljen obred, pevcem Zvon in cerkvenim pevcem, trobentaču, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti do groba.
Pogrešali ga bomo.
Žalujoči: žena Anica, sin Roman z ženo Vesno in ostalo sorodstvo
Ne bo ločilo nas slovo, ki je zavelo kakor dih pomladi, čeprav med nami tebe več ne bo, v srcih naših boš živela večno in mi še vedno te imeli bomo radi...
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, mati, babica, prababica in teta
ANA MATJAŽ
iz Latkove vasi 270
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so tako ali drugače pomagali, darovali, sočustvovali z nami in jo pospremili na zadnji poti do groba. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
POGREBNE STORITVE
kan Ropotar, s.p.
tet.: 700 16 85 GSM: Otti 613 269 GSM: Otti 768 906
Starodaška ul. 12, Šempeter Detodni čas: od 00. do 26. ure
Koso
v njenem idiličnem vrtu zacvetele najlepše pomladne cvetlice, je tiho,
tako kot je živela, ugasnilo njeno življenje.
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame, babice in sestre
HELENE JAKŠE
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob naši bolečini stali ob strani, nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala osebju doma starejših občanov na Polzeli, dr. Poloni Sagadin, Zvezi borcev Žalec, Javnemu komunalnemu podjetju Žalec, pevcem, govorniku in pogrebni službi Morana.
Vsi njeni
Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe med nami več ni...
V SPOMIN
Minilo je 10 let, odkar si nas zapustila,
JOŽICA VASLE
iz Kal 3, Šempeter (17. 2. 1947-7. 4. 1999)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižigate svečke.
Mož Ladi in njeni najdražji
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel.
Ognja prepoln, poln sil neizrabljen k pokoju bom legel.
(Srečko Kosovel)
ZAHVALA
ob zelo boleči nenadni izgubi sina
ALEŠA VASLETA
Iz Kal 3, Šempeter (23. 11. 1976-19. 4. 2009)
Bil je poln načrtov, veselil se je prihodnosti.
Usoda mu je namenila le 32 pomladi.
Odšel je tja, kjer ni trpljenja, sta le tišina in spokoj.
Naša srca so prepolna žalosti in praznine.
Hvaležni smo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali.
Hvala za vse besede tolažbe, cvetje, številne sveče in darovane maše.
Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, sodelavcem, gasilcem, Folklorni skupini Ponikva, MoPZ Ponikva, govornikoma, župniku gospodu Janezu za lep pogrebni obred, gospodu Viliju za odigrano Tišino in pogrebni službi Ropotar.
Iskrena hvala Aleševemu šefu, gospodu Sašu iz podjetja Cajg.
Ate Ladi s Štefko, strici, tete, bratranci, bratranke, sestriči in sestrične
Zahvale za junijsko številko Utripa sprejemamo do 15. junija 2009 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil ljubeči oče, dedi, brat in stric
STANKO PLAHUTA
iz Žalca
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala kolektivu Doma Nine Pokorn Grmovje, Društvu gluhih Celje, športnikom DU Žalec, stanovalcem iz Prežihove 1, PGD Žalec, pevcem Savinjskega okteta, govorniku Dušanu Banku, gospodu patru Viktorju za opravljen cerkveni obred. Hvala tudi trobentaču za odigrano žalostinko in pogrebni službi Ropotar.
Hvala tudi dežurni ekipi ZD Žalec.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot k mirnemu počitku.
Žalujoči: hčeri Saška in Dragica z družino ter bratje in sestre z družinami
Na delo odšel si, a vrnil se nisi več.
Le zakaj moral si umreti?
Dan, tragično zaznamovan, je bil, ko utihnil je tvoj glas in za vedno si odšel od nas.
V SPOMIN
9. maja je minilo sedem let, odkar nas je tako nenadoma zapustil naš ljubljeni sin, brat in vnuk
RAJKO VELER
iz Matk
Vsem, ki ohranjate spomin nanj, mu prižigate sveče in prinašate cvetje, iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva!
V SPOMIN
JOŽETU BOGATAJU
iz Pondorja pri Taboru (7. 3. 1937-29. 5. 2008)
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečko na grobu.
Vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
MIHAELA
KOZOVINCA
iz Liboj 55
(24. 8. 1946-25. 3. 2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in cvetje ter izrekli iskreno sožalje. Posebna zahvala dobri družini ŠANCA za vsestransko pomoč. Lepa hvala tudi pogrebni službi Ropotar ter g. župniku Jožetu Planincu za lepo opravljen obred in pevcem za odpete pesmi.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
V neizmerni žalosti njegovi najdražji.
sanjah slišim Tvoj korak, ia si blizu - tu nekje.
;rce se ne sprijazni s tem, d tam, kjer si, vrnitve ni.
ZAHVALA
V 59. letu nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
JANKO KNEZ
iz Zabukovice (24. 11. 1950-23. 3. 2009)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, za sv. maše in za vso izkazano pomoč.
Hvala gospodu duhovniku Jožetu Planincu za opravljen cerkveni obred in sv. mašo, pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba, pevcem, govorniku gospodu Banku ter Godbi Zabukovica.
Posebna zahvala velja patronažni sestri Cvetki, dr. Kobalovi ter osebju nefrološkega oddelka za nego in vso pomoč.
Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: žena Ida, hčeri Maja in Barbi ter sin Rikardo z družino
Kje so tisti lepi časi, ko srečni skupaj smo bili, ko tebe smo imeli?
A zdaj te od nikoder ni.
V SPOMIN
5. junija bo minilo deset let, odkar je za vedno odšel od nas dragi mož, ati, stari ata in tast
IVAN OSTERVUH
iz Migojnic (9. 9. 1922-5. 6. 1999)
Nikoli te ne bomo pozabili.
Vsi njegovi
Tudi, če pojenja bolečina, tudi, če se rana kdaj ozdravi, za vedno bo ostala brazgotina, ker tebe ni več med nami.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustil
—--------------- VANČ SEDMINEK
iz Zaloga pri Šempetru 16 (23. 1.1945-12.4. 2009)
Ob boleči, nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, ata in tasta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrazili pisna in ustna sožalja.
Hvala župniku gospodu Mirku Škofleku za opravljen cerkveni obred, pevcem Savinjskega zvona in cerkvenemu MPZ-ju, trobentaču, pogrebni službi Ropotar, še posebej gospe Ivanki Ropotar za poslovilne besede.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Neutolažljivi: žena Jožica, sin Vojko in hči Jožica z družinama
Oči zapremo in v spominu te zazremo.
Toliko lepega vsem si dal, v naših srcih večno boš ostal.
V SPOMIN
JANEZU VAŠLU
iz Ločice ob Savinji
26. maja je minilo leto, odkar smo ostali sami.
Vsi tvoji, ki te pogrešamo
POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik, s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi.
Zbriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine.
v SPOMIN
Mineva eno leto, odkar je odšel od nas dragi mož, oče in dedi
MARJAN TOMŠIČ
z Ložnice pri Žalcu (18. 8. 1951-27.5.2008)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, babice in prababice
ANE ROZMAN
iz Žalca
(5. 7. 1931-20. 3. 2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje in sveče ter za vsa izrečena pisna in ustna sožalja.
Hvala gospodu župniku Viktorju in pogrebni službi Morana ter vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in jo pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo močno pogrešamo
ZAHVALA
Bolezen je bila močnejša od tvoje volje do življenja
JAN FRANC
iz Miklavža 35 (11.8. 1935-17. 4. 2009)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekali sožalje, darovali sveče in cvetje ter za maše in potrebe cerkve. Hvala gospodu župniku Martinu Cirarju za opravljen cerkveni obred, pevcem okteta LASTOVKA za odpete žalostinke in petje med mašo v cerkvi sv. Jurija Tabor. Prisrčna zahvala govornici, vsemu strežnemu osebju, zdravnikom in sestram Doma upokojencev Šenek ter vsem, ki so ga poznali, za razumevanje. Hvala pogrebnima službama Morana in Ropotar.
Žalujoči: brat, sestre ter nečakinje in nečaki
NAGROBNE SPOMENIK«
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kako boli in duša trpi, ko usihajo življenjske moči, to veš le ti in mi, ki smo bili ob tebi poslednje dni.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi ljubljenega sina
UROŠA GRADIŠNIKA
iz Migojnic
(24. 7. 1978-10. 4. 2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste delili z nama žalost in bolečino v srcu. Hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju dializnega oddelka in osebju intenzivne nega za skrb in nudenje pomoči.
Hvala gospe Cvetki Sitar in družini Jazbec.
Lepa hvala gospodu župniku za lep cerkveni obred, gospe Ropotarjevi za lepe besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in trobentaču ter pogrebni službi Ropotar.
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: mami, ati in ostalo sorodstvo
Tudi ti prihajaš in odhajaš...
Vsak dan znova.
In vedno drugje!
A del tebe ostaja.
Za vedno. Nekje ...
ZAHVALA
Ni besed, s katerimi bi lahko opisali bolečino ob izgubi našega ljubljenega moža, atija, brata in strica
JURETA ARTEL JA
iz Marije Reke 19 (13. 9.1976-17.4. 2009)
Slovo je prišlo tako nenadoma in mnogo prezgodaj, da še vedno ne dojamemo, da je res. Zavedamo pa se, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami.
Globoko v srcu smo iskreno hvaležni vsem, ki ste nam tako ali drugače pomagali, nam stali ob strani in nas tolažili, darovali, organizirali zadnje slovo in ga skupaj z nami tako številno pospremili na njegovi prerani poti do groba.
Neskončno ga pogrešamo.
Žalujoči: žena Polona, sin Aleks, hči Lana, brat Matej z družino ter ostalo sorodstvo
SPOMIN
24. maja je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga
žena, mama in babica
IVANKA LEŠNIK
iz Hramš 8
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižigate sveče.
Vsi njeni
V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je zapustila draga mama, babica in prababica
JUSTINA FLORJANC
iz Ločice ob Savinji (28. 10.1930-25. 4. 2009)
Vsi njeni
Trojčki pri Hribarjevih v Matkah
Marijo in Rada je letos s svojimi ljubkimi trojčki presenetila ovca Seka
Da ne bo pomote, ne gre za novorojenčke, ampak za jagenjčke, ki jih je spravila na svet ovca Seka. Gre za pravo redkost pri ovcah.
Marija in Rado Hribar sta velika ljubitelja živali, na njuni kmetiji je mogoče srečati marsikaj. Poleg mačk, psa
bernardinca, ovce in drugih domačih živali tudi konja ponija, ki je njun ljubljenček. Rada navdihujejo tudi korenine in v povezavi z njimi je ustvaril že kar nekaj zanimivih izdelkov iz lesa. Žena Marija pa je ena najaktivnejših članic Društva podežel-
skih žena Občine Prebold in Rado je že kar nekajkrat polepšal njihove mize ob različnih priložnostih. V tem sožitju živita življenje tudi na svoji domačiji in uživata ob skrbi za svoje živali in rože, ki lepšajo njun življenjski prostor.	D. N.
Vrt na ogled
Prejšnji petek so v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu pripravili dan odprtih vrat. Več kot tristo obiskovalcev si je
ogledalo zbirko dvesto petdesetih različnih zelišč.
Vrt je obiskovalce pričakal urejen. Vsaka greda je označena s tablico, tako da si lahko obiskovalci vrt ogledajo tudi sami. Mag.
Nataša Ferant je obiskovalcem razložila namen in pomen vrta za inštitut in obiskovalce.'lstoćasno je potekal ogled mikropivovarne, kjer so obiskovalci lahko pokušali domače in zeliščno pivo ter čaj iz citronke. Nekateri so se odločili tudi za nakup zelišč, s katerimi se lahko oskrbite tudi vsak delavnik dopoldne.	T. Tavčar
Vrt so si ogledali tudi najmlajši iz žalskega vrtca
J* ■	
LJ	T t—-m
liM	
Ohcet po stari šegi
Tekma za najmočnejšega Slovenca
Zmagovalec v skupnem seštevku Oliver Gasparič med obračanjem 450 kg težke gume
V okviru Šentjurskega sejma je v Taboru potekala prva letošnja tekma za naslov najmočnejšega Slovenca - Martina Krpana. V prvi tekmi se
je med sabo pomerilo osem slovenskih Krpanov.
Med sabo so se pomerili v šestih disciplinah, in sicer v prenosu kovčkov s skupno težo
230 kg, v disciplini Krpanova pot, kjer so morali dvigniti in na ramenih nositi 360 kg težko breme, v obračanju 450 kg težke gume, v dvigu sprednjega dela avtomobila, upoštevalo se je število dvigov, v dvigovanju 50 kg težke uteži z eno roko in v dvigovanju 130 ali 160 kg težke krogle preko ovire.
Največ točk (45) v vseh šestih disciplinah je zbral Oliver Ga-šperič iz Slovenske Bistrice, na drugo mesto se je s 37,5 točke uvrstil Damjan Slapnik iz Slovenskih Konjic, tretji je bil Tomaž Plevanč iz Krškega, ki je dosegel 35 točk. Sledili so Goran Petkovič iz Ljubljane, Uroš Bele iz Pivke, Primož Avguštin iz Blejske Dobrave, Denis Tomšič iz Pivke in Damjan Ocepek iz Zagorja.	D. Naraglav
Prva tekma za pokal Slovenije
Lilijana Jančič in psička Pika, Irena Kores in pes Yumi ter Milan Koren s Sanijem
Sezona tekmovanj v agili-tyu se je že začela. V soboto je na kinološkem poligonu na Ložnici pri Žalcu potekala 1. tekma za pokal Slovenije v agilityu. Tekmovanja se je udeležilo 124 parov, poleg slovenskih tekmovalcev tudi tekmovalni pari iz sosednje Hrvaške, Italije in Avstrije.
Iz kinološkega društva Pluton so nastopili trije tekmovalni pari. Milan Korenje nastopil s pritlikavim šnavcerjem Šani-jem, 12-kratnim državnim prvakom, to pa je bila za veterana Šanija pri njegovih 14 letih starosti zadnja, poslovilna tekma. Irena Kores in Lilijana Jančič pa sta nastopili s koker španje-loma, Irena Kores je z Yumijem zasedla četrto, Lilijana Jančič pa je bila s Piko v drugem teku diskvalificirana zaradi napake v parkurju.	T. T.
Brez šranganja pri predstavitvi poroke ni šlo
Folklorna skupina Galicija, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Galicija in šteje 30 članov, je 9. maja, v domačem kraju pripravila letni koncert. Skozi plese, pesem, glasbo in govor so predstavih svatbo po starih navadah. Po končani prireditvi so obiskovalce presenetili še s pravo poročno zabavo.
Prireditev, ki sta jo vodila in povezovala Rozmari Petek in Andrej Kranjc, so popestrili s projekcijo starih slik in nekaterimi pričevanji, povezanimi s porokami. Petrovi tamburaši iz Šempetra so zaigrali nekaj skladb, prireditev pa so končali z zahvalami, ki so bile namenjene Heleni Turnšek, učiteljici folklornih plesov, šivilji
Marjetki Škorjanc in krojaču Francu Turnšku. Tudi predsednik KS Galicija Jože Kruleč ml. se je zahvalil in čestital folklorni skupini in vsem, ki so
V Športnem centru Žalec bo v soboto, 27. junija, v organizaciji Študentskega kluba Žalec potekala že tradicionalna Žalska noč.
Letošnja prireditev bo potekala na dveh odrih. Na glavnem »rock« odru bodo gostili skupine Nude, Alyo z bandom ter Guns 2 roses iz Anglije, ki so znani kot najboljši svetovni posnemovalni
ustvarili to prireditev. Scenarij prireditve je pripravila Helena Turnšek, sooblikovalec tekstov Ohceti po stari šegi pa je bil Peter Vipave.	D. N.
bend legendarne skupine Guns 'n Roses. Večer bo popestrila tudi skupina Aperion, njeni nastopi na tovrstni prireditvi so postali že tradicionalni. Na »elektronskem« odru bodo gostili enega izmed najbolj znanih italijanskih DJ-ev - Paolo Barbato ter vidna imena slovenske scene elektronske glasbe: Dean Deen, DJ Silver - J ter Cleek. L. K.
Junija na Žalsko noč
KOTEČNIK VABI,
pred OŠ Griže, start pohodnikov ob 8.30,
Športne prireditve za vse, ki radi »športajo«