Kupujte lOJNE BONDE! Najstarejši ®(BUY slovenski dnevnik 1 *1 •• 8H »m. v Ohio Jyffl—''■» Oglasi v tem listu so uspesm VOLUME ENAKOPRAVN OST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium XXVI,—LETO XXVI. 0BROč OKOLI MARŠALA ROMME- LA SE VEDNO BOLJ ZOŽUJE CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), APRIL 5, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 78 Vaje ameriških padalcev Akci ClJa ameriških kopnih sil in ameriškega letalstva. — korajšnja združitev Amerikancev z angleško osmo armado. Zavezniški glavni stan v Se- * Afriki, 4. aprila. — Dru- JŠlri „ togazil ^ ameriški armadni zbor, ki je obrambne postojanke «a tei"v Uničil mno£a gnezdite! se°^aznih m°žnarjev, je pri- f? vzhodno od E1 Guetara, 5 Se združi MLADE POCESTNICE NEW YORK, 3. aprila. — Tukaj je bila odkrita skupina mladih pocestnic, ko so šolski Pogon skozi gričevito učitelji obvestili policijo, da i-~no od E1 G art)1ado ™"" z angleško osmo ^ ki prodira od vzhoda. enkanci sestrelili 14 letal prva armada v se-pa na(Jaljuje s i-zela RtprodlranJem ter .je za-% o - rrat ob sredozemski te, ' ^ milj zapadno od Bizer- IV I • «=taiom osišča, ki so ho- lela0tiletalom te,s0°mbardirati ameriške če-% j 6 dvignili v zrak ame- ^škihK1' ki S0 sestrelili 14 setih v ombnikov izmed dvaj- ^So'tr v.ateri ner"ški bombni- H> d11 ■ V takšni bližini na v°JaŠtv0 Je moral° ameriško k°bm0fZ Sil° teči' da J'e Prišl° njihovega treska. majo šolske učenke v svoji posesti 5 in 10-dolarske bankovce. Ob tej priliki je prišlo na dan, da so deklice izvajale ta posel že nad leto dni, ko so 12 do 14 let stare šolarke ustavljale na ulicah moške srednje starosti. ' f Mladim pocestnicam je nače-lovala neka 17 let stara mladenka, ki je obtožena prostitucije in zvodništva ter je bila postavljena pod $5,000 varščine. Koncert Glasbene matice Včerajšnji koncert Glasbene matice je zelo lepo uspel. Več o njem bomo poročali jutri. 133 AMERIŠKIH LETEČIH TRDNJAV NAD MESTOM PARIZOM Angleški bombniki pa so istočasno napadli mesto Essen, kjer so vrgli na Kruppove arzenale nad 900 ton bomb. Na gornji sliki vidimo vaje ameriških padalcev, ki so "napadli" neko vas. Slika na desni ;predstavlja vojake, ki padajo počasi proti zemlji; na levi so vojaki v vasi, spodaj pa je vas, ki so jo napadli. AMERIŠKI BOMBNIKI SESTRELILI 25 SOVRAŽNIH LETAL LONDON, 4. aprila. — Da-+ nes je priletela iz Anglije nad Pariz doslej največja ameriška letalska sila — 133 težkih šti-rimotornih bombnikov, ki so bombardirali tovarne, kjer izdelujejo za Nemce vojni material, .slednjo vest: Ameriške leteče trdnjave so se- Italijanske oblasti se boje, da strelile 25 nemških bojnih letal, ; ne bi osvobodilna fronta začela ki, so jih srečale na povratnem' v Sloveniji nove akcije in so ra-poletu nazaj v Anglijo. jdi tega objavile poziv, naslov- Angleška bojna letala, ki so j 1 jen ljubljanskemu prebivalstvu, Vesti iz Ljubljane LONDON. — Reuterjev dopisnik javlja s kontinenta na- Kupujte vojne bonde in vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja! etoški in drugi viri poročajo o srditih bojih med partizani in osiščem ^ko r) --- ob8a SVetovni tisk tako vztrajno molči o bojih velikih segov, o katerih poročajo v svet celo okupatorji in aVehcevi ustaši? N 30- marca (UP).* Ka vrhovna komanda Upi! J m trn J so voJaske sile o-iali v;c? d°lgih bojih, ki so tra-k0 tednov, zdrobile parti-revolto v južni Hrvat-Svojih redkih vesti o V prU jugoslovanskih partijski ,avi današnji uradni Vu°mUnike: Hl0v, 6 in hrvaške čete so v Sali f,rflade v bojih, ki so Ju z edinicami itali- |>i"uj0lge tedne, "zdrobile v \ u;taski komunistično re- ft, er° je podnetila Sov- , ln italijanska pro-^.kak, • - Shod za osvoboditev španskih lojalistov v Afriki Na shodu, ki se bo vršil v New Yorku, bodo govorili Dorothy Thompson in druge znane osebnosti. partizanov v Sloveniji i* v do v da iih diskrediti-Ni mačem in svetovnem Ki neniu op. JIC). t« ^o>T8ubah partizan°v v ' -- m 30, marca V^iVv ki radio trdi da" Oitf ° V teku PobiJan3a «S Yfv^I>at'orJi s[ 30-marca (u- NEW YORK, 5. aprila. — Danes zvečer ob osmih bo v tukajšnji Carnegie dvorani velik shod, na katerem se bo zahtevalo takojšnjo osvoboditev Švicarski list o bojih onih šPanskih lojaiističnim bor-1 cev, ki jih je zaprla prejšnja francoska fašistična vlada v Severni Afriki. Glavna govornica na shodu bo Dorothy Thompson, znana ameriška pisateljica in časnikarka. Razen nje bodo še govorili sledeči: Jay Allek, časnikar; Edgar Ansel Movrer, politični voditelj; dr. Max Yergan, predsednik Nacionalnega kongresa St. Gallaner Tagblatt prinaša črncev; Joseph Curan, podpred-v svoji številki od 23. januarja j sednik pomorske CIO unije; D. daljši članek o Jugoslaviji in u- j Julio Advarez del Vayo, mini-spehih naših partizanov. Po-j ster bivše španske republike; drobno opisuje približni potek j Fernando de los Rios, španski republikanski vodja in drugi. Švicarski tisk poroča, da so ogromni predeli Slovenije v rokah slovenskih parti- zanov. .or tudi vsi drugi -ne fronte od Gorskega Ko_ Slsca, nazivljajo ju- Partizane "komu- zime 0 slovencih pravi list: "Na slovenskem ozemlju se partizanske skupine drže v predelih jugovzhodno od Ljubljane priti Kočevju in do Čabra. Na tem ozemlju imajo v rokah revolte" v južni' P°Polno oblast- Njihove sile, ki l3'000°m nfeka*" tednov U"|S0 obdržale to ozemlJe. domini-W uP°rnikov. I rajo radi tega tudi na železniš- JI 1 Upornikov. , partizani in o- kih progah Ljubljana-Trst in Ljubljana-Reka, katerih okupatorji ne morejo popolnoma za-Information Of- ščititi; često so prekinjene radi \ ftiar aska obiast Por°ča sabotaže. Borbenost in vojaška l^ske Sj|eCa iz Zagreba, da so | sila partizanov še ni propadla. 0fie Bosni osvobodile Ruski uspehi in dogodki v Se-ine8ris^e' ki je bilo sko-jverni Afriki so upor oživeli in tj^o Q,ecev obkoljeno in o- mu vdahnili novih šil." Jugoslovanskih parčki Moskva poroča o boju ruskih letalk Dve ruski letalki sta sestrelili iz zraka vsaka po dvoje nemških letal. je 80 ustaši, sku-v ?atti2almi silami osišča, od-1,1 ti>,j nski napad na neko 7' da »o ob tej priliki Hi^jop a partizanov. Pjri-^ obr' da 80 imeli tudi sa-tega kraja veli-ltl Ustn^ 300 vojakov osi- padlih. veče 5eja ob 7:30 uri se vr Himen V soboto sta se civilno poročila Mr. Ivan Jontez, bivši up-rednik "Enakopravnosti" in pozneje "Cankarjevega glasnika," in Miss Ida Belaj, hčerka znatnih zakoncev Mr. in Mrs. Belaj. Novoporočenca stanujeta na 992 E. 74th St. — Bivšemu kolegi, ki je zdaj zaposlen Moskva naznanja, da so bili novi nemški napadi, s katerimi so si prizadevali Nemci prebiti ruske obrambne črte južno od Izjuma odbiti, in da je bilo v teh bojih pobitih nad 1,000 Nemcev. Nemci si po vsej priliki prizadevajo prodreti proti Voroši lovgradu, katerega so zavzeli Rusi tekom svoje zadnje zimske ofenzive. Iz Moskve naznanjajo, da je bilo v tej srditi bitki pobitih nad 1,000 Nemcev, uničenih pa je bilo devet tankov in 30 tru- Nacisti odvedli francoske državnike v Nemčijo Odvedeni so bili Daladier, Blum in Gamelin, ker se Nemčija boji, da bi omenjeni stopili v slučaju invazije na čelo "proti-vla-de." LONDON, 4. aprila — Nemški radio je nocoj naznanil, da so bili premeščeni fž trfternaeije v Franciji v Nemčijo bivša francoska premierja Daladier in Blum in bivši francoski vrhovni poveljnik general Gamelin. Radio naznanja, da so bili omenjeni premeščeni v Nemčijo zato ker so jih nameravali zavezniški tajni agenti osvoboditi in jih iztihotapiti iz Francije. Z omenjenimi je dobila Nemčija nadaljne tri dragocene talce, ki so pridruženi tisočem o-nih, katere je izročil Petain-La-valov režim Nemčiji, da molčimo o stotisočih francoskih vojnih ujetnikih in delavcih, ki so prisiljeni garati za Nemčijo. Ob tej priliki je bilo tudi u-radno javljeno, da sta bila že pred temi odvedena v Nemčijo tudi bivši premier Paul Rey-naud in bivši minister za kolonije, Georges Mandel. Berlinski radio je priznal nemško bojazen, da bi utegnili ti možje stopiti v slučaju invazije na čelo "proti-vlade", ako bi se jim posrečilo pobegniti iz Francije. Poleg omenjenih je v nemškem ujetništvu tudi francoski general Maxime Weygand. 12 japonskih ladij uničenih ali poškodovanih spremljala ameriške leteče trdnjave, pa so sestrelila osem na-daljnih bojnih letal. Zavezniške izgube Pri tem napadu so bile izgubljene štiri ameriške leteče trdnjave in sedem angleških bojnih letal. Pretekli mesec so zavezniški bombniki izvedli 38 napadov na Kisko, na Aleut-skem otočju. IZ ČASOPISJA POD KONTRO« LO OSIŠČA Pasti Hirlap piše o razmerah Glavni stan generala MacAr-thurja, Avstralija, 5. aprila. — Pri napadu zavezniške sile na Kavieng, 550 milj severnovzhod-no od Port Moresbyja, so zavezniški bombniki pogreznili ali poškodovali 12 japonskih ladij, med katerimi je bilo sedem bojnih edinic. Poročilo naznanja, da so se pri tem napadu poslužili zavezniški letalci posebne bojne taktike. Pri tem uspešnem napadu ni bilo izgubljeno niti eno zavez • niško letalo. Med pogreznjenimi ali težko poškodovanimi japonskimi ladjami so križarke in rušilci. WASHINGTON, 4. aprila. — Ameriški bombniki so tekom o-smih separatnih napadov bombardirali japonsko bazo Kisko na Aleutskih otokih. Tekom preteklega meseca je doživela Kiska 38 napadov od strani zavezniških bombnikov. v Beogradu in poroča, da je draginja silovito narasla. Obed' delal 29 let v Willard Storage Smrtna kosa V soboto večer ob 11:30 uri je preminil v bolnišnici rojak Anton Brunek, ki je zbolel pred mesecem dni, v bolnišnici se je nahajal par dni. Star je bil 57 let in je stanoval na 6800 Edna Ave. Bil je doma iz vasi Draga, fara Št. Rupert na Dolenjskem, kjer zapušča brata Franka in sestro Angelo. V Ameriki se je nahajal od leta 1911 in je brez vina stane v dobrih gostilnah 500 dinarjev, a v krčmah drugega reda 200 dinarjev. Lesene coklje prodajajo po 700 dinarjev. Dobra obleka po 14,000 dinarjev. Delež slabega koruz-! nega kruha je 265 gramov dnev- naj ovadi in preda oblasti vse zločince. "Na žalost", zatrjuje razglas, "dobivajo zločinci preveč podpore s strani ljubljanskega prebivalstva. Pomislite, kaj se danes dogaja v mestu: komunisti izvršujejo ob belem dnevu Berlinski radio naznanja, da.SVoje zločine, a ljubljanska mlaje bilo ubitih nad 100 oseb in u- dina je navdahnjena s takim du-ničenih "nešteto domov." hom, da zločincem pomaga in Silen ameriški napad jim pripomore do tega, da izgi- Ameriški bombniki so vrgli j ne jo brez sledu. stotine ton bomb na francoske I „„ , ... . m , . . ...... , "Kadar lih zashsuiemo, nam tovarne, ki lzdelujeio voim ma-1 .v . , ..... , . , „T v.. .) , . meščani na kratko izjavljajo: terial za Nemčijo m ki so na-1,,., . , , , , j Ako so ga ubili, je pac zato, mescene na nekem otoku reke kgr M izdajalec„ Posledica Seme, samo stin milje od Eif-j takih nespametnih odgovorov oinV!gau f' / iT je, da morilec vedno uide." 900 ton bomb na mesto Essen Napad je bil izveden komaj nekaj ur po napadu na nemško mesto Essen, kjer so vrgli angleški bombniki na Kruppove tovarne 900 ton bomb. Dočim so ameriški bombniki bombardirali Pariz, so angleški bombniki bombardirali nemško Dodatno poročilo Pokojni Frank Poje, ki je zadnji petek umrl, je bil član društva "Svoboda" št. 235 HBZ in ne društva sv. Jožefa št. 99 HBZ. Tu zapušča žalujočo soprogo Alojzijo, rojeno Ožbolt, letališče v Caenu, kateri kraj sina Franka, in tri hčere: Loui- leži med Cherbourgom in Havre v Normandiji. Zopet nadalj-ni angleški bombniki pa so obmetavali z bombami Rotterdam, Zalar in dva brata, Johna Abbeville in Diepe. Josepha se Rupert, Dorothy in Olgo, dva brata, Jakoba in Valentina, v starem kraju pa sestro Nežo in Policija v Brathenalu je zalotila tolpo mladih vlomilcev in vandalov Paglavci so kradli ko srake in z revolverji terorizirali ljudi. — Policija je našla pri njih stotine dolarjev. Policija je zalotila skupino; zalotena v soboto popoldne ob mladih smrkavcev, ki vlamljajo v hiše in kradejo kot srake, kar jim pa še ni dovolj, temveč poškodujejo pri tem tudi pohiš- 3:30, ko je vstopil Robert F. Smith v svoj dom na 10602 Lake Shore Boulevard. Oba paglavca sta imela v rokah re- tvo. Policija v Brathenalu je|volverje, ko je Smith stopil sko-prijela dva dečka, katerih e-jzi vrata v stanovanje. Poba den je star 11, drugi pa 13 let, sta mu ukazala, naj vrže svojo ki sta vlomila v več domov. denarnico na tla, kar je slednji kov ter sedem letal. , . V neki prejšnji bitki pa je bi- no" Ukref Protl Prekupčevanju lo pobitih 700 Nemcev ter uni- na crm borzi 80 izredno ostrl-čenih 143 tankov. Rusko poročilo zdaj prvikrat omenja ruske letalke Tamaro nekem mestnem uradu, in nje- Pamjatnihovo in Rajo šuran- Št. 1°gresivnih Slovenk, v navadnih prosto-80 vabljene, da se h). v navadnih prosto- j|.Sr" - XT^io, ker se bo po- 0 zadnji veselici. govi mladi ženki, naše iskrene čestitke! Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnili znamk! čevskajo, katerih vsaka je sestrelila dvoje sovražnih letal. List "Pravda" pravi, da prihajajo na rusko fronto nepre- Kultura MLADINSKI ZBOR S. D. D. Vaje Mladinskega pevskega zbora se vršijo jutri večer ob 7. uri v Slovenskem delavskem do-jlje! mu na Waterloo Rd., namesto Battery tovarni. Tu zapušča soprogo Rose, rojeno Količ, doma iz vasi Duga gora, fara Troš-marje na Hrvatskem. Bil je član društva "Dosluženci" in društva sv. Josipa št. 99 HBZ. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi, odkoder se bo vršil pogreb v sredo zjutraj ob 10. uri v cerkev sv. Pavla na E. 40 St in nato na Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše soža- V soboto zvečer je policija a- storil. Nato sta ga prisilila, da retirala nadaljnje štiri paglav-'je vstopil v jedilnico, kjer sta ce, ki sta jih omenjea dva ova-; zaklenila vrata za njim. Od 'tam dila ter označila za svoje paj- je Smith po telefonu poklical policijo. Pozneje je policija ulovila še štiri paglavce na železniški pro- daše. Vlom v troje stanovanj V soboto sta omenjena dva gi na E. 105. cesti. Vsi skupaj dečka vlomila v troje stanovanj, so imeli štirje revolverje. kjer sta streljala z revolverji I „ , J , j , . . , i Surov vandalizem na ogledala in vaze ter fotogra-1 fije, razbila in prevrnila pohiš-j Kakor rečeno, so malopridne- tvo ter zakrivila še druga slič- ži poleg tega, da so kradli, vpo- na dejanja vandalizma. irabljali za tarče svojega stre- „ , . Iljanja ogledala, slike in vaze in Deset vlomov . ® .. , „ ... , ... v nekaterih slučajih so odvili Mladi nepridipravi so priznali tudi plin v kuhinjah najmanj deset vlomov ter po- stano nove divizije, in da se I nocoj. Starše se prosi, da to u-Nemci vsekakor pripravljajo za poštevajo in pošljejo svoje o-pomladno ofenzivo. [troke na vaje ob času. Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znauik! vedali, da so hoteli tudi zažgati Monticello Junior High šolo, Ko so prva dva paglavca privedli na policijsko postajo v Brathenalu, si je starejši tam kjer pa so ogenj pravočasno o-j prizadeval skriti $300. Poba sta pazili ter pogasili, preden se je povedala, da je teh 300 dolar-razširil. jev del $650, ki sta jih vzela v nekem domu. Pri mlajšem fantu pa je našla policija demant-Prva dva smrkavca sta bila j ni prstan. Strahovanje z revolverji STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 5. aprila, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" U ENAKOPRAVNOST Owned and Published bv THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tsv Carrier in Cleveland anil by Mail Out o i Town: (Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)____________________________________________________$6.50 For Half Year — (Za pol leta) .................................................................... 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ............................................................................ 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) _______________________________________________$7.50 For Half Year — (Za pol leta) _________________________________________________ 4.00 tor 3 Months — (Za 3 mesece) _____________________i,_______________________________________ 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in aruge inozemske države): Fcx One Year — (Za celo leto)_______________________$8.00 For Half Year — (Za pol leta) ................................................................................. 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Pripadniki mnogih narodov so v ameriški vojski Mesto v zlatu Gudni Asgeirson, rojen na! Islandskem, je sedaj vojak v)v 0__• _ •,. r7j v j v o,., !zave Oranje, vojski Združenih držav. Silno ; Popotnik, ki gre v Južnoafriško Unijo, pride iz Kapstadta v Johannesburg po neskončno j dolgi "in utrudljivi poti skozi o- ših letih so izdatVi za nove zgradbe še bolj narasli. Prihodnji razvoj mesta se danes kar ne more pregledati. Novi nebotičniki se dvigajo v vseh mestnih četrtih. V nekaterih četrtih pbstoje danes že cele ulice ne- hrepenenje, da bi maščeval za slopja noye postajej ga objame zemlje nekdanje svobodne dr- botičnikov. Največje poslopje je ~ V trenutku, ko' iz monumentalnega : pride po- PREDRZNOST ŠPANSKIH FAŠISTOV Nedavno smo na tem mestu opozarjali na nesramen protest španskega poslanika v Washingtonu, ki je protestiral proti predvajanju Ernest Hemingway-jevega filma "For Whom the Bell Tolls," čigar dejanja se odigravajo v Španiji za časa njene civilne vojne. Francu prijazna politika državnega departmenta pa je zdaj pognala dva nadaljna nova cveta. Na vprašanje časnikarjev, če bodo bojevniki španske lojalistične armade, ki so zaprti v severnoafriških ječah in taboriščih, končno zdaj vendar osvobojeni, je državni tajnik Hull odgovoiil, da se bo moralo to odločiti samo v sporazumu z generalom Francom! K temu odgovoru je vsak komentar odveč. Kdaj se bo Vendar našel kak kongresnik ali senator, ki bi poklical državni department na odgovor zaradi te njegove pro-fašistične politike? Toda španski poslanik, ki mu je ziasel greben zaradi njegovega prvega uspeha v zadevi Hemingwayjeve-ga filma, je šel še dalje ter naredil nadaljen korak: te dni je namreč protestiral proti izdanju knjige "Appeasement Child," ki jo je spisal Thomas J. Hamilton. Hamilton,, ki je bil v Španiji kot poročevalec konservativnega newyorskega dnevnika "New York Times," je napisal o Fiancovem ležimu izborno in temeljito delo, čigar značilnost je, ker je gledal na Francov režim z vidika omenjenega konservativnega,, ne pa kakega radikalnega lista. Ker j« časnikar in pisatelj Hamilton začasno oficir v ameriški bojni mornarici, predrzni zastopnik fašista Fianca ne zahteva zdaj nič več in^nič manj, kadar da pride Hamilton—čujte in strmite nad fašistično nesramnostjo!—pred vojno sodišče!... Doslej ni bilo še nič objavljeno v javnosti, da-li je državni department na tc nezaslišano diznost kaj odgovoril, in če je, tudi ne, kaj je odgovoril. Iz Washingtona poročajo samo toliko, da so v Washingtonu v veliki zadregi, kar imajo sami sebi prjpisati. Kei so ponudili španskemu poslaniku v Heming wayjevem slučaju mezinec, je ta fašistični predrznež zdaj zgrabil za celo roko! Temu dejstvu pa se ne bc čudil nihče, ki pozna fašistično predrznost. Ampak to ni edini slučaj apizanja in fašistične politike ameriškega državnega departmenta. Naši čitatelj: se bodo še dobro spominjali, koliko zgražanja in protestov je bilo od vseh strani zaradi ustanovitve nekakegc "avstrijskega bataljona" v Ameriki, ki je bil ustanovljen na pobudo "nadvojvode" Otona, pretendenta za avstrijsk' prestol, ki ga nikjer ni. Dovoljenje za ustanovitev tega bataljona, čigar glavna avrha je, spraviti Otona nazaj na avstrijski prestol—seveda na škodo nasledstvenih držav—je dal vojni tajnik Stimson. Mi smo dolgo dvomili o dejanski ustanovitvi tega bataljona, ki pomeni skelečo klofuto ameriškim zaveznikom Jugoslovanom, Čehoslovakom in Poljakom, toda vsi ti dvomi so razpršeni s slikami, ki jih je priobčil nedeljski "Plain Dealer" in ki predstavljajo življenje teh avstrijskih "le-gionarjev" v njihovem taborišču—Camp Atterbury, Ind. Neverjetno! Po vsem tem, kar se dogaja, se se tudi ne more nihče več čuditi dejstvu, da je državni department na strani jugoslovanskega generala Draže Mihajloviča in njegovih četnikov, ki stoje v srbski gorah križemrok in "hranijo svoje sile," v kolikor se ne bore ob strani Nemcev in Italijanov proti jugoslovanskim partizanom, in da popolnoma prezira aktualne partizanske borbe proti osišču, ki so tako velikega obsega, da sama nemška poročila, objavljena v buletinih samega Jugoslovanskega informacijskega centra, naznanjajo, da je padlo v enem samem mesecu 13,000 partizanov! Glede jugoslovanskih partizanov sam Jugoslovanski, informacijski center, ki je ustanova jugoslovanske zamejne vlade, ugotavlja, da jih okupatorji označujejo vsevprek za komuniste samo za to, da bi v svetu diskreditirali njihove, boje. Kakor se zdi, se je okupatorjem to tudi posrečilo, in sicer predvsem v največji demokraciji na svetu—Ameriki, kjer o podvigih jugoslovanskih partizanov molče kakor grob. bridkosti, ki so jih naciji povzročili njegovim norveškim sorojakom, da je prignala v Združene države, ko ni stalne vojske v njegovi lastni domovini. Pritok norveških beguncev v njegovo domovino, je rekel, mu je dal zavednost o grožnji nacijske brutalnosti. "Vse izmed nas", je častnik v sprejemališču za vojsko v New Cumberland, Pennsylvania, "navdala je nas groza in čim dalje večje ogorčenje. Mnogi izmed nas so takoj odšli v Ameriko, ker smo znali, da jo neštevilni čudni vtisi. Razlika med mirnim, popolnoma mrtvim ozemljem, po katerem se je vozil, in med izrednim tempom velikega mesta, ki se raz- Eskomte Haus, v obliki zvonika, ki ima 18 nadstropij in je visok 80 m. Ob teh nebotičnikih pa še vedno čepi veliko hiš z. dvema nadstropjema. Te hišice so že davno postale brez vrednosti in padajo polagoma pod udarci kladiva, ki delajo pro- terih se trese vsa hiša. Tistemu, ki je to prvič doživel in ki vpraša za vzrok, odgovore domači stanovalci, da je to popolnoma običajen pojav. Potresi nastajajo zaradi notranjega vleganja zemeljskih plasti, ki so razrite v množice rudniških rovov. Urednikova posta vija z nevidno naglico, ta raz- gtor za noye nebotičnike. Kma-lika je tako velika in tako ne- Ju ng bQ ^ gledu Q gtarem Jo_ pričakovana, da ga kar dirne. hannesburgu> tako da bodo mo- rekel Še močneje deluje meSto na rale ustanove za zaščito starin biskovalca, ki je poanal^.Johan- j braniti le zadnje hišice Te bodo še edine priče časov, ko je bilo nesburg iz prejšnjih časov in ki ga sedaj obišče po desetih ali enajstih letih. Brez sape opazuje labirint večnadstropnih palač, promet . no gnečo velikega mesta, vse naš edini način odpora proti j moderne instalacije, samodelne navalu nacijske brutalnosti je bil potom vojnih sil Združenih narodov." treba vsak kos železa za graditev prvih naselbin pripeljati več tisoč kilometrov po morju. Gost iz Evrope, ki se ne more prilagotiti brzemu razvoju Johannesburga, se spominja, da In tako je Gudni Asgeirson zapustil ribarsko obrt, ki sta jo nikjer v mestu ne morejo naj oče in on vodila, in prišel v A-meriko, da se pridruži borbi za svobodo. Ta islandski mladenič je tipičen za mnogo tisoč mož vseh plemen, ki vsak dan gredo sko prometne signale, tramvaje ohranil dugevno ravnotežje, dvema nadstropjema, brezzvoč- nekdaj mrke> gole ravnine Haj-ne električne omnibuse in ne-;Veltai M ge je pričelo takoj za broj privatnih avtomobilov, ki j zadnjimi hišami. A ležišča zlata V slovo članu Cleveland, O. „ društva Cleveland št. 23 \ članstv opozarja, da se gotovo u pogreba našega člana . Poje, ki se vrši v torek fl«^ Zbrali se bomo ob 8, uri zj' Grdinovem pri it ti prostora za parkiranje. Obiskovalca ne iznenadi toli-j. se so ogromna. Nič za to, če zlato nahaja tako globoko v zemlji! V iskanju zlata so se ko amerikanski videz mesta, I ljudje že spustili v globino 2000 kolikor izredna brzina njegove- ;metroV) pa bodo šli gotovo Se ga razvoja. Pred pol stoletje^ ; globlje. je bila tu samo puščava, ki ni i Razen tega s0 našli zelo bo_ zi sprejemališče za vojslo. Ko- jbUa "e Za Poljedelstvo ne za Ži" jgate žile, ki pa jih hranijo kot je središče v New Cumberland i ^ITia« r„h t„ našli i1"62™ za naJhujše čase" orelistalo svoie zamsnike za do- Leta 1855 S° Bu U Vsi Prebivalci so ponosni na sle^nii mesec našlo ie mnogo ^oro zlata in že v decembru ^ svoje mesto in jih veseli, da o-drugm Mazov za resnico da stega leta je bil položen temelj ;stane Johannesburg 8 svojimi ITImeHke i v nienirazno današniemu raestu Johannes- 520 tisoč ljudmi še vedno pre. . .. nlpTT1pn jburgu. Takrat je bilo še sto in;gtolnica Unije za Kairom in A- sto kilometrov oddaljeno od; ieksandrijo tretje največje me-Bil je tam izmed drugih ne- najbližje železniške postaje. To- sto črnega dela zemlje, d Franz Strassfeld, mlad mož \ da od tistega časa, ko je pred- pQ številu belega prebival-v starosti 22 let, ki se je rodil j sednik transvalske republike1 stva pa je cei0 prvo mesto v A-la Poljskem. Njegova rodbina j Paul Krueger oznanil v svet od- frjkj t Johannesburg se razpro-je vedno porodila ljudi miru in kritja bogatih zlatih rudnikov, stjra na 200 kvadratnih kilometre, vojaka nikdar. Leta 1935i se je pričd pritok kopalcev zla- trih. Na 275,000 belih prebival- V teku desetih let je bilo na tem ozemlju izkopanih mnogo milijonov ton zemlje, ki je vsebovala zlato. Danes še brez-vredni ostanki leže okrog kot sive lise in tvorijo brezkončne vence hribovski se jasno odra-žjo v mrki dolini. Zaradi pritiska gora se notranje razpoke tekom časa celijo. Pri tem se javlja votlo grmenje, y _______ ki neobveščenega obiskovalca; Cleveland št. 23 Z. S. Z-večkrat prestraši. j kam sožal je soprogi in otr«^ Na takem temelju stoji naj-! zvestemu članu našega s večje mesto Unije. Njegovo go- 'P* bodi ohranjen spodarsko življenje je odvisno John Kadunc, p^m od zlatonosnih žil, ki se nahaja---------------—~~~~~ "ati jo pod zemeljsko površino. Kaj'muzej. Ko se začne pa se bo zgodilo tistega dne, ko treba vedno rešiti vP1' bodo te žile izčrpane ali človek ne bo mogel več do njih? V svojem uradnem govoru je neki minister omenil nevarnost, ki preti tem rudnikom. Povišanje ce- pogrebne® ^ vodu, odkoder se skupne, o 1 jemo k Svetkovemu P0^^ mu zavodu na E. 152 S ■> ^ der se vrši pogreb ob 8> cerkev sv. Kristine. -tv;i V imenu članstva «» otrok0"' ali treba vreči ven igra. prtljago, da se najde štora za voznika. malo?10" In dogaja se tamju^; zares pride k Mob<; gora z.area pi " i« ne je omogočilo proizvodnjo zla- Vojaki imaj0 preveč PoS ta tudi iz takih rud, iz katerih njmaj0 časa podati se v » se prej ni izplačalo. lišče najbližjega mesta. ° S tem je zagotovljena bodoč- bližje mesto je dostikfLj]j tf nost rudnikov še za nekaj let.! ček polupodrtih ara # kar pa se tiče najbnzJ1^ Razen tega so bile najdene še 'tališča', ga sploh ni. ^ nekatere nove žile, ki se raz- j zvezdnato neba služi za ^ p širjajo več km daleč. V glav- tanki, letala in truki pa ^ nem se zlato koplje na prosto- lise_ žarnice jeep-ov PreS ru 60 km. Po najnovejših pro-; j0 s razsvetljavo, kadar računih strokovnjakov govori- električno luč je mnog0 ^ jo, da je produkcija zlata v ieč< Južni Afriki zagotovljena še za -imerI10 dve generaciji, če ne bodo na- Nekdo je prav P1 ^ $ stopile kake posebne okoliščine. Severno Ari i Johannesburg je v vsakem pri- deželo z gorkim b ^ V( meru poln optimizma, morda s radiatorjev z ,aI)ja pravico. Posledice, ki bi nasta-lki bi ogrevali stano * Frank pa je bil dijak na Nem- j ta, trgovcev, pustolovcev in fi- cev odpade 40,000 avtomobilov,! f1"™. A ^ — iprevetranih obronkih ;kem. Videl je, kako Naciji rav- nančnikov, ki so iz Haj-Velta t0rej na vsakega sedmega pri-! e\ C® Se rudniKl se ..........----------— " b 6 * sploh ne morejo pregledati. Dostikrat so igralcl na jo z manjšinami, bil je priča'hoteli napraviti novo Kaliforni- bijžno eden. '.atiranja Židov. .jo. Razumljivo je t orej, da upo- Naborni odbor je Stressfenda Ležišča zlata so se odkrivala rablja Johannesburg sam četr-oostavil v razred 4—D, ker je:dru^a za druSim- Devet let P° tino vseh avtomobilov, ki jih u-oil rabinec. Naprosil pa je, naj Kruegerjeyi proklamaciji so bi- važajo v Unijo. ?e njegova klasifikacija spre- c ^ „ po Johannesburg nima preteklo- meni v 1-A. Ni hotel čina vo- anSlešklh f^tov! Pa niti m o- sti Njegova dovina je seda. StalO ^^ " I Pno cn vactiP . ____~ iaškega kaplana, češ da je pre-1pri ,tel"! Cene so raStlf njost. V njem živi še danes nlad, da bi starejšim ljudem dalJe vsak0 eto' P^neje vsak mnogo ljudi, ki se spominjajo, lasvetoval. mesec in vsak dan. Kvadratni morajo «a kruno^. Vendar pa se dozdeva, da so. pogrešati obed za eden mračne fantazije o zapuščenem j dni. Dostikrat se mestu za nekaj časa samo ne-1 voljevati s trdim potrebni strahovi, ki naj niko- kakim jajcem, ako ga ^ gar ne vznemirjajo. kupiti ob cesti za vis° t Južna Afrika, torej tudi O- In ko najdejo mesto,^ iu1 range z mestom Capstadtom, je | tel, dostikrat niti rju popolnoma pod angleškim go- vroči vodi sploh ni 8° nsK*, spodstvom. Od tam dobivajo 14 žen da je njegov temel sestojal le Angleži vse kar potrebujejo^v N|k1d° ^T^tvUl* % <.c„llJC v -V-Ui^u Šotorov. Ti liudie so bili nriče' J •• • • ■ v. JT ^ moških gledališke tm Pa bil je tam Kitajec. Low stane danes 150 funtov šterlin- njeg0vega^^razvoja Temu'TfT fVTs'v0,.Juznc govoriti angleški, k" * t?. Ding. Rom se je v Kongmoon gov (nad 37.000 din,. mJtu £ ^ ZJ^lt^ZtZŽZ^ i. A au Cantona na Kitajskem v začetku je bilo kopanje zla- da nima tradicije Saj nobene-T h • , i 10 na VBe,h f,°n" križem. Sedaj pa ° tjer njegov, mati še vedno fr u edi„» gonilna sila v razvoju mu Evropejcu i tr^eSl M I^T^f TcltZll ^ * V <»*«>, n. Canton „ zaseden od dežele. Brez vsakih tehnič- ni potrebna. 0n bo tu niše. J^J^ T^m napovedala!Vlog^fJF . I joncev. Low ni moral iti v voj- nih naprav je bilo leta i885 iz- niverzo, krasno knjižnico, celo vmnn • Dvakrat Je bl1 »vrnjen kopanega zlata v vrednosti 10,- ranogo dobrih koncertov bo lah-1 J ne z ameriškim Begunci zabavajo ameriške vojake v slang", votei"" f vojaškim narečjem, gralec sam vedno ne 1 p0pi? pa zato smeh. povzr oca ne. Danes se predstava^^.^ A f Severni Afriki vršl sredi Prašne^S p^ tri sredi blata, ne s»siB ^ jJ ----dar kake pritožbe za . \f Skupina begunskih igralcev godnosti in trdo življeI1J Londonski radio ^ poru JugoslovC,n i adi telesne nesposobnosti. Za- 000 funtov. V 13 letih je proiz- ko slišal. V resnici ga pa pre-: :o se je podvrgel resni operaci- vodnja narastla na 13 milijo- vzame le mestna atmosfera -! II na svoje lastne stroške, da nov, leta 1907 na 27 milijonov1 »Johanesburg je samo borza in i1 Tfl 1kla8ifkl!ran, kC!11funtov- nič več," je dejal neki trgovec 1—A kot je rekel, je hotel pol- Približno tri četrt te vsote je obiskovalcu, ki ga je vprašal i no vdelezbo v borbi za svobodo.! ostalo y južn0afriški Uniji kdt kako mu je tukaj všeč. I in pranje perila se mu je zdelo dnevnice) plaže> dividende in in- Gledališča? Tu lahko vidite le malo važno, ko je treba, oprati; vesticije. Industrija zlata je do- nekaj diletantnih predstav, ki aPonce- segla velik napredek leta 1932, dosegajo po mnenju kritičnih o- iz Poljske, Francije, Cehoslova- cev Stanleya Lacey, 18 let stare- ko je biia izvršena devaluacija biskovalcev razen pomanjkanja kije, Jugosiavije, Belgije in Ni-ga, so njegovi starši poslali v angleškega funta, kar je izzvalo potrebnih sredstev zelo dobro zozemske zabavajo s svojimi Philadelphijo pred dvema leto- venk narastek v ceni zlata. Juž- raven. Gradi, se, res, novo gle- dovtipi, petjem in vodvilskimi ma in pol, da bi ga spasili od noafriška Unija je obdržala zla- dališče, a bo trgovski riziko nastopi vprizarjajo prireditve, londonskih zračnih napadov, to valuto še eno leto in se je še- kmalu prisilil njegovega lastni- polne smeha in zabave, za a-Čim pa je dosegel dovoljeno le tedaj odločila, da svojo valu- ka, da bo začel dajati revije, meriške vojake v Severni Afri-starost, se je prostovoljno pri-, to prilagodi angleški. Prebivalstvo očividno raje hodi ki, kakor se poroča glasil^ kot zrakoplovni naviga- Nastal je tak razmah spoku- v kino, kjer se z uspehom pri- departments tor. Spominjajoč se nemških iacij, kakršnega doslej Johan- kazujejo povprečni amerikanski Te begunce, ki so hoteli bomb v Londonu, Stanley si nesburg še ni doživel. Cene par- filmi. Morda ne najdete v nobe- spevati, karkoli so mogli, k bor- 'radio objavljal nasle'1"f1i največ želi voditi ameriški cel so poskočile do neverjetne nem evropskem mestu tako mo- bi proti Hitlerju, je ameriški: "Jugoslovanski nar jiC«> bombnik nad Berlin. višine. numentalno in razkošno ureje- Rdeči križ združil v celotno gle- je bil reakcija na sil0: P ^ Vojnemu LONDON, 30. mar^b pf>J prejemna služba) pri-i obletnice 27. marca P. cdnJe; / Na nekem vojaškem zračnem Ker je mesto neprestano ras- nih kinematografov kot v Jo- dališko enoto. Kjerkoli se vpH-jvani so bili med PrV" pj polju v Tex!asu so nedavno na- tlo, dobiček iz zlatonosnih polj hannesburgu. Zato tu ni kavarn zarja ta "Red Cross Revue", a-j instinktivno razumi-šteli sinove petnajstih Združe- pa je privlačil vedno nove in no- kot v Evropi. Tu ni znano ve- meriški fantje kar tulijo in gro- četa. Berlin in Rim- . ^ nih narodov izmed mož, ki se ve ljudi, je bilo treba že varče- černo in nočno življenje kot v hotajo od veselje, da se kar: "Jugpslovani se zda] rj|j I vezbajo za poraz Osišča. Priha- vati s prostorom in graditi v Evropi ali Ameriki, razen ne- streha pretrese, ako je sploh polni dve leti in so ust, ^ ,jah so iz Kanade in mzozem- višino namesto v širino, kot je katerih nočnih klubov, v katere kaka streha. lepše legende te voj^j ■ske Sumatre, Poljske in Jugo- bil doslej običaj v Afriki. hodi le majhno število bogata- Starim igralcem se jo vodvil- dvema letoma so sai?1 slovije in Cehoslovakije, iz Me- Ta potreba je povzročila ne- šev. sko življenje s svojimi dnevnimi I po lastni volji skleni«- hike in Rusije. Združeni skupaj verjetno spremembo notranjih Treba pa je, seveda, takoj na- spremembami gledališča in s'do branili Nikdo j»h , j v eni vojski, nazorno dokazuje- četrti. glasiti, da Johannesburg ni me- štirimi nastopi na dan zdelo to. Nikdo ni pričali Ki jo mne Amerike, ki je "združen Ko je bilo leta 1933 izdanih rilo za oceno razmer v vsej U- precej trdo. To pa jo bil raj na- male, neoborožene ^ « narod sam na sebi. za nove zgradbe 9.7 milijona niji. , sproti igralčevemu življenju v bo upirala. London funtov, so mislili, da je ta vso- V Johannesburg!! se veliko- Severni Afriki. Razdalja so ve- ves široki svet sta k'1" rudprinio borbo Amerike k rac i jo in svobodo sveta vojnih bondov znamk! ta izredna. Kajti takrat ni še krat zgodi, da prebudi človeka lika. Dobrih cest je le malo. Bu- lo presenečena, pričakoval " ' - da za demo- vojno-tar^cvahiib ulh župan pogleda odborni-odbornik pogleda štacunar-jqi •?.Va' a štacunar kot naj-v društvu pogleda v tla. v^ednjič dvigne štacunar Jo- glavo in pravi: -- \ izpregovori se, k°1Sto resno- — "Spominjam veg 0t da je bilo danes; ni bilo poječi zanj. A dober je bil PrstJnik' samo mal° predolge e Je imel." ^Pra^ Rado obrne k Isajlu "Ali ud r°de pri vas — za Boga ttio^ °Ve trinajst mesecev po smrti?„ dQ(jaa' to je res hudičev posel," Sajlo resno. "I, župan, za- [pade sramota na vso vas, kakor je tudi pop za to tukaj, da pazi, da se narod ne pokvari in ne prelomi božjih postav." Ko je Rado to govoril, je pop ves čas premišljal, da mu ni bilo treba ravno danes govoriti o tem, da moramo vsi obdelovati zapuščeno njivo. Potem je mislil na to, kako je župan strašno neumen; vse to je brzo šlo skozi njegovo glavo ter ni slišal, kaj se dalje govori. Naposled je dvignil glavo in rekel: "Zakaj to premlevamo! Pojdimo na moj dom! Res je sicer, | da se kaj takšnega v Prelepni-|ci še ni primerilo in me to prav 'zelo razburja." | In so šli. Rado pa je odhitel i v krčmo, da še tam pove novi-|co, potem pojde k studencu, da jo pove ženskam, odtod gre v mlin, da io raztrobi in nazadnje od hiše do hiše, in težko, ako jo ne mahne še v sosednjo i vas. (Daljo prihodnjič) trolo osišča Ameriški Japonci se borijo za svobodo kaj n xesno. "i, župan, za-tvoii \?.isi Pazil, kaj se godi v J* flhni« : nt. VO-ii V v „J' občini?" Pan ^ Pravi>" se ustraši žu-k0 ' da nisem pazil? Pa še ka-Pazil!" stru ' pa zato si župan," reče JJ^Rado, "da paziš, da ne Amerikanci japonskega po-koljenja na Hawaijskih otokih so se navdušeno odzvali, ko se jim je nedavno ponudila priložnost za prostovoljni vstop v službo ameriške vojske. Naborni uradi na otokih so bili preplavljeni od prosilcev že od dneva Pearl Harborja, ki so želeli imeti priliko, da pokažejo svojo lojalnost napram Združenim državam. Štirideset redarjev japonskega pokoljenja v Honolulu se je odločilo vstopiti prostovoljno v vojsko. Skupine stotin prostovoljcev so se skupaj prijavile. Poziv za petnajst stotin prostovoljcev je imel več kot štirikraten odmev. i "Na to priložnost sem že dolgo čakal," je rekel kristjan Nakama, ki se uči medicine na University of Hawaii. "Kot A-merikanci imamo pravico rabiti svojo pest proti Toju, Hitlerju in Mussoliniju." j Walter Mihata, oče štirih o-trok, je bil eden izmed prvih prostovoljcev. "Vesel sem, da i-mam priliko boriti se za ameriško svo"bodo in pokazati svojo hvaležnost za izobrazbo, ki mi Sarajevski Novi List priznava, da je Nemcem in njihovih ustaškim slugam spodletelo in da je njihov pritisk na narod brez moči. Časopis poroča o na-redbi, da bo policija prevzela vse zasebne radio aparate v cilju, da izloči poslušanje krat-kovalnih inozemskih radio postaj. To je odkrito priznanje, da navzlic grožnjam in krutim kaznim narod še vedno posluša oddaje iz Londona in iz Moskve. Zato poskuša oblast preprečiti širjenje resnice in vseh takih vesti, ki bi mogle prepričati na- Ameriške čete so ustavile maršala Rommela, ko je hotel rod ° zmagl zaveznikov- Razla_ slednji prodreti skozi Kasserinski prelaz. Na sliki je razbit JS^^S*^? T italijanski avto, s katerega odnašajo ameriški vojaki ranjenega voznika. Mali oglasi Mali oglasi TEŽAKI STALNI MOLDERJI za aluminijsko in magnesia livarno. Plača na uro poleg overtime. Monarch Aluminum Mfg. Co. W. 93rd & Detroit Avenue Mislite o zaposlitvi po vojni Zahteve po naših zabojih se bodo nadaljevale nimiv način, namreč da gre za "narodov blagor". IŠČE SE Moške in ženske za splošno tovarniško delo jo je Amerika dala", je rekel. Evrope. Vsak dan prizadeva na-Stric Sam naj ima moje življe- še letalstvo nemški industriji in nje in vse drugo v tej borbi za nemškemu transportnemu siste- , , . , „ u j »» v, , ral naroda pri poslusaniu so- svobodo". mu ogromno škodo. v F ,, . % tvt , • j t , ■ a i vrazmkovih radio oddai. Jasno Neki drugi Japonski Amen-} Pred dvemi leti smo si stav- ie da so se nemški rJuni za_ kanec je rekel: "Vsak dan svo- m le vprašanje, kje in kam bo in da nekaj ni v redu. jega življenja zahvaljal sem se udaril Hitler. Zdaj razmotriva- Preko svoiega lastnega radia Bogu, da sem Amerikanec^ Ho- mo, kam bodo udarili zavezni- širijo Nemci ploho laži, s kate-, se ohrani ki. Po zavzetju Tunizije bodo rimi upajo zadušiti v srcih pod_ London preživlja že četrto leto vojne, a tudi v tistih časih, ko je bila sreča vojne Angležem Delo tudi za operatorje in poma-najbolj nasprotna, ni nikdo ovi- gače, ki se jim plača od kosa. John Szues, Employment Mgr. The Hankins čem pomagati, da Balkan, bodisi v Italijo, ali pa zavezniško zmago. Toda narodiv-morda v južno Francijo. Zmaga se jim nočejo ukloniti in tudi to zaveznikov je sigurna — vpra- metoda bo ostala brez uspešna šanje je le, ali jo bomo dosegli letos ali šele prihodnje leto, ali pa morda šele čez dve leti. . Toda dan zmagoslavja bo prišel in takrat narod v tej zemlji ne bo pozabil na zasluge jugoslovanskega naroda, na pomoč, izkazano zavezniški stvari v najtežji uri in kljub temu, da ni bil zadostno pripravljen na vojno. svobodni sistem Amerike, z krenile zavezniške sile bodisi na j^S 7a7odoV' upanjeJ nI vsem, kar morem storiti. ti..,^. — j j v Časopisi v Honolulu, pisani v japonščini, so navdušeno podpirali to gibanje, kakor tudi japonsko - ameriški voditelji v javnem življenju. Odlični vzgo-jevatelj japonskega pokoljenja, Shigeo Yashida, je rekel: "Ne le da se nam odpira prekrasna priložnost, da Ste pridružimo borbi Združenih narodov proti tiranstvu in zatiranju, marveč se Amerikancem japonskega izvira nudi prilika, da se pokažemo v pravem svetlu". Prvi prostovoljec je bil Wilfred Tsu-kiyama, prejšnji mestni in o-krajni pravdnik v Honolulu in eden izmed najbolj znanih od-ličnjakov v Hawaijskem javnem življenju. Container Co. 3044 W. 106 St. Išče se SHOOT STRAIGHT With Our Boys! BUY WAR ??r QS r Angleška javnost in časopisje o 27. marcu Društveni KOLEDAR 1 ženske za čiščenje uradov ob večerih. Ni treba biti državljanka. Med dnevom se zglasite v sobi št. 605 SOCIETY FOR SAVINGS poslopja na PUBLIC SQUARE, po 9. uri zvečer pa lahko počakate v Lobby. Strežajke brez izkušnje, dobijo delo. Večerno delo — od 10. ure do 6. ure zjutraj. — Za tri dni v tednu, ali pa šest dni. — Zglasite se pri RAILROAD YMCA, 615 E. 152 St. APRIL 10. aprila, sobota — Progresivne Slovenke krožek št. 2, — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Pevski selica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 9. maja, nedelja. — Duquesne University Tamburitza. — Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. COUGHS Due To Colds or Bronchial Irritation Hera's good news for the people of tho U. S. A. Canada's greatest cough medicine is now being made and sold right here, and if you have any doubt about what to tako this winter for the common cough or bronchial irritation get a bottle of Buckley's CANADI0L Mixture. You won't be disappointed—ifs different from anything else you ever usod—one little sip and you got instant action. Only 45c—all druggists. Satisfaction or money baclc LONDON, 28. marca (Radio prejemna služba) — Včeraj in danes je posvetilo angleško časopisje neštevilne članke sporni- ai)rjia> nedelja, nu na 27. marc. zbor "Abraševič" Spomladan-' Angleški časnikar Harrison, skj koncert v avditoriju Slo- 9. maja, nedelja. — Pomladan-govoreč o tej naši obletnici, je venskega narodnega doma na ski koncert pevskega društva dejal, da je 27. marc eden iz-1 gt Qair Ave. "Zvon" v Slovenskem narod-; med najvažnejših preokretov v 17 aprila, sobota. — Athletics; nem domu na 80. cesti, tej vojni. 0f g. n. p. j. plesna veselica; 15. maja, sobota. — S. D. Z. Države so bile padale druga v avditoriju Slovenskega na-1 Honor Guards. — Plesna ve-i iza drugo, samo Anglija je še j rodnega doma na St. Clair selica v avditoriju Slovenske-' stala pokonci. V tem trenotku Avenue. j ga narodnega doma na St. je Nemčija, hoteč pomagati I-|18> apriia, nedelja. — Jugoslo- Clair Ave. vanski pomožni odbor S. S. ie. maja, nedelja. — Skupni Prireditev v avditoriju Slg-j pevski zbori — Prireditev za venskega narodnega doma naj Russian Relief v avditoriju, St. Clair Ave. ( Slovenskega narodnega doma 25. aprila, nedelja. — Društvo; na St. Clair Ave. 'Spartans" štev..576 S. N- P. 22> maja> sobota> _ Federacija Slovenske zapadne zveze. iL'L'j IŠČE SE ŽENSKE za Vojno delo Engine lathe Hand Screw Machine Milling Machine PLAČA NA URO Tudi druga strojna dela za one, ki so zmožne. Prednost imajo one z izkušnjo. Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64 St. severno od St. Clair Ave. Izurjeni operatorji na BORING MILLS (Horizontal in Vertical) VELIKIH STRUGALNIKIH RADIAL DRILL Plača na uro, poleg "overtime." Ce ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. Wellman Engineering 7000 CENTRAL Farma naprodaj obsegajoča 16 akrov; 6 sobna hiša. Nov hlev in več manjših poslopij. Krava, prašiči, kokoši in orodje. 3 akri vinograda, 2 akra en "ker dadnib dre- ves, ostala zemlja pa za obdelovati. — Nahaja se eno miljo zapadno od Geneva, Ohio. Lastnik je: ANTON STRUM, PA-DANARUN RD.fGENEVA, O. WAS BOSO taliji, z vso svojo ogromno težo pritisnila na Jugoslavijo in zahtevala od nje, da vstopi v tripartitni pakt in nastopi proti svojim lastnim prijateljem. Odpor Jugoslavije je mnogo i I pomagal zaveznikom. Jugoslovanski narod je nadaljeval svoj i boj kljub temu, da je bila njegova vojska poražena. Prikoval je na svoja tla veliko število sovražnih divizij, ki bi bile mogle služiti osišču v Afriki, ali pa na Ruskem. Sabotaža pa je podirala mostove in rušila transportne zveze. Od tistih časov sem, so se razmere povsem predrugačile. Danes Velika Britanija ne stoji več sama v boju, temveč je za-j veznica Rusije in Amerike. Na- J. — Plesna veselica v avdH toriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 26. aprila, ponedeljek. — Skupni krožki Slovenske Ženske Zveze. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. MAY 1. maja, sobota — Clevelandskl Slovenci štev. 14. Slov. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. NEW VITAMIN RESTORES NATURAL COLOR Free Booklet Tells Of Thrilling Discovery; New Hope For Millions One of the most sensational scientific discoveries of modern times is an anti-gray hair vitamin that restores natural, normal color to gray hair in nature's own nay. Scientific investigation has revealed that gray hair, in many cases, may be due to a vitamin deficiency. Scientists have also discovered the particular vitamin that is necessary to restore color to the hair in such cases Reports of tests made indicate remarkable results. Not a dye—not a tint—not a drug—not a medicine! It is a valuable food supplement. If you are among the millions of people who find themselves handicapped, in business or socially, because of gray hair, mail coupon below (or write) for free booklet about this marvelous Plesna veselica v avditoriju. Slovenskega narodnega doma! new vitamin discovery. There is no cost " ° I nr nnlidnnnn cn cpnH trviau na St. Clair Ave. AUGUST ! or obligation, so send today. ; mesto, da bi čakali na invazijo i 1- maja, sobota, — Društvo Na- angleške zemlje, govorimo in t čakamo na invazijo Hitlerjeve PILES SUFFERER WALK AND SIT IH COMFORT! DO THIS . . . UsePoslam—the CONCENTRATED ointment —as tliouKunda have. The oily base HOLDS Poslam's medication on »martins ttasues to cool und soothe that agonizing itch und burn. Sold from coast to coast for 35 years. Ask your doctor. Only fiOc, all drug stores. P O S L A M 8 nos št. 264 S. N. P. J. priredi plesno veselico v Domu za-padnih Slovencev, maja, nedelja — Jugoslovansko - ameriški veterani. — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. maja, nedelja. — Mladinski pevski zbor S. D. D. — prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. maja, sobota. — Prislani Cadets S. Z. Z. Plesna ve- 1. avgusta, nedelja. — Piknik društva Nanos št." 264 S. N. P. J. na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. United Vitamin Products, 9 W. Washington St. Chicago, 111., Dept. 5 Send me FREE BOOKLET about the new ANTI-GRAY HAIR VITAMIN. Nam*................... ................ Address.................................. City ................... Slate......... rYOU GIRLS WHO SUFFER^ Distress From PERIODIC FEMALE WEAKNESS And Want To Build Up Red Blood! Take liced if you, like so many wonion and gills, have all or any one of these symptoms: Do you on such days suffer cramps, headaches, backache, weak, nervous feelings, distress of "Irregularities", periods of the blues — due to functional monthly disturbances? Then start at once—trv Lvdia E. Plnkham's Compound TABLETS (with added l'on)—made especially for women. Plnkham's Tablets are famous not ouly to relieve monthly pain but also accompanying weak, nervous feelings of this nature. This Is because of their soothing effect on ONE OF WOMAN'S MOST IMPORTANT ORGANS. Taken regularly— Plnkham's Tablets help build up resistance against such symptoms. Thousands upon thousands have reported benefit. Also, their Iron helps build up red blood to give more strength. Pink-ham's Tablets are also a fine stomachic tonlc.1 Follow label directions, Q. In what denominations are War Savings Stamps available? A. Savings Stamps are issued in denomination« of 100, 250, 500, 81, and $5. Q. Is the registration of War Savings Bonds a matter of public record? A. No. Records of ownership of War Savings Bonds are confidential and information is given only to those persons whoso right to it i> fully established. Q. Where can I buy a Wat Savings Bond?, By Gib Crockett. A. At United States post offices of the first, second, and third classes, and at selected post offices of the fourth class, and generally at classified stations and branches; at Federal Reserve Banks and branches; at most commercial banks, savings associations; credit unions; other financial institutions; many retail stores, theaters, and other official sales agencies; or through a Pay-Boll Savings Plan. You may also buy them by mail direct from any Federal Reserve Bank or branch, or from the Treasurer of the United States, Washington, D. C. What is the limit of ownership of War Savings Bonds? A. There is an annual limit of @5,000 maturity value, a §3,750 cost price for each calendar year, of bonds originally issued during that year to any one person. Rfcincmber—the longer you keep War Bonds, lip to 10 years, the more valuable they become. WSS 707F S. Trta i Di _ STRAN ENAKOPRAVNOST 5. aprila, 1943. P. DECOURCELLE: MOČ LJUBEZNI ROMAN — I. DEL Skrb za otroke delavk Mrs. Ethelmae Wodbury (zgoraj na levi) je brez skrbi v tovarni, kjer je zaposlena, ker ve, da so med tem preskrbljeni njeni otroci. Dve sličici kažeta prizore v zavodu, kjer so nastanjeni otroci za časa dela svojih staršev. Mladi S. T. Early Na gornji sliki je vojak Ste-j phen T. Early, 19 let stari sin predsednikovega tajnika Early-ja, ki pravkar pomiva posodo v vojaški kuhinji v Camp Croft. na njegovo ramo in Milček je mislil tisti hip samo na svojega bolnega prijatelja, na srečo, da ga pritiska na svoja prsa, in tudi na strah ob pogledu na upadla lica in motne oči nesrečnega jetičnika. Sedel je s svojimi preganjalci na redko, zaprašeno travo ob cesti, in poskusil je jesti. Obed ni trajal dolgo. Samo dva litra vina so imeli za zalivanje dobrot. Tako pomanjkanje je spravljalo lopove navadno v slabo voljo. Ta čas, ko je Zefyrina pospravljala posodo, Slimak in Panoufle sta pa odšla v voz pit kavo, ker je bilo zunaj prevroče sta zlezla otroka v kot, namenjen Claudinetu. Držala sta se za roke in se gledala z očmi, polnimi svetega in bratskega prijateljstva. Videč Claudinetov obraz od blizu je Milček prebledel. Clau-dinet je bil že v zadnjem stadiju jetike in bil bi podoben mrliču, da se mu niso poznali na obrazu sledovi silne bolesti. Njegove ustnice so bile mrtvaško blede, zaostreni nos se ie podaljševal med štrlečimi ličnimi kostmi. Njegove oči, žareče v vročici, so bile obrobljene s črnimi kolobarji in izgubljale so se globoko v očesnih duplinah. Zamolklo hropenje je spremljalo njegovo naglo dihanje, a glas mu je donel kakor da prihaja iz podzemlja. — Kajne ,kafyo sem se izpre-menil? — je dejal smeje. — Izpremenil sem se zato, ker toliko trpim. Težko sem bolan in dobro vem, da bom kmalu umrl. Zato mi je bilo tako hudo, ker sem mislil ,da te ne bom več videl. Bil sem pa prepričan, da si srečnejši od mene in to me je tolažilo. — Oh, jaz sem pa pogosto mislil nate. Nisem pa vedel, da si že prišel iz bolnice. , — Iz bolnice sem odšel nekaj dni po tvojem posetu; potem I sem se pa vrnil v njo, pa so me j zopet poslali domov, ker mi je ! bilo odleglo . . . Sicer pa itak vem, da je moja bolezen neozdravljiva. — Motiš se, — ga je tolažil Milček, — pomlad je tu . . . —Ne, umreti moram ... to vem dobro . . . saj sem slišal na lastna ušesa. Pred odhodom iz bolnice me je še enkrat preiskal. Spremljali so ga študentje in razlagal jim je mojo bolezen. Govorili so med seboj, da je zdravnik zelo učen in da se nikoli ne zmoti, pokazal jim je točno, kje me bolezen gloda. In med pogovorom študentov sem zaslišal besede:. "Do jeseni se bo morda še boril s smrtjo. Pet ali šest mesecev mu je še ostalo življenja." — Te besede so bile izgovorjene tiho in previdno, pa sem jih vendar slišal. — Zmotili so se! — Ne . . . Sicer pa, to čutim zelo dobro . . . In pa . . . ! verjemi mi, zdaj mi je vseeno. : Ti si se vrnil k meni in tako bova skupaj vsaj šest mesecev. ! Saj me ne boš zapustil, Milček, : kajne da ne? j — Ne zapustim te, dragi moj, 1 nič se ne boj; pač pa skupaj odpotujeva, vzamem te s seboj. — Kam pa? ... V ječo? . . Ah, to bi ne bilo nič hudega, skupaj, poj deva. — Ne v ječo ... k dobri go spe j. In Milček je povedal prijate lju, kje in kako je živel, odkar sta se bila ločila, kako je bil pobegnil iz voza, da bi ne bil priča, novega zločina, kako so ga vlačili iz ječe v ječo, kako je prišel v Moisselles h gospej Heleni in slednjič o požaru' in ugrabitvi. — Oba pojdeva k dobri gospej, — je nadaljeval Milček.' Sprejme te zelo prijazno. Boš videl, kako je lepa. Toda Milček ni pravil svojemu malemu prijatelju o dogod- ku pred požarom, o odkritju, ki je napolnilo njegovo izmučeno srce z novimi nadami in drznimi sanjami. Claudinet je bil ves iz sebe od ogorčenja; in srce se mu je krčilo od jeze, ko mu je Milček pravil, kako so ga iztrgali iz srečnega in poštenega življenja. — Ne bom je dolgo nadlegoval. — Saj ti vendar pravim, da ne boš umrl . . . Ona te izleči . . . Boš videl, kako dobro zna streči bolnikom . . . Rada zahaja v kaznilniško bolnico in bolniki kar pozabijo na svoje bolezni, ko jo zagledajo. Jaz bi ji pomagal in verjemi mi, da bi bila tvoja bolezen kmalu ozdravljena. Bedel bi pri tebi in dajal bi ti . . . — E, čujte! — Milček je takoj spoznal lajajoč Panouflov glas. — čuj, fante . . . Novine pišejo o nas. — O nas? — Da. O našem delu v Mois-sellesu. Očka Slimak ti prečita ta članek. In obrnjen k Slima-ku je nadaljeval: — No, stara pokveka, preči-taj nam tole iz svojega očarljivega lista . . . Daj, da se napijemo vsaj tvojih besed, če že ni druge pijače. In Slimak je začel počasi či-tati: "Snoči je začelo goreti v Moissellesu, okraj Seine-et-Oise, v hiši, kjer je prebivala osamljena dama s služinčadjo. Ogenj se je tako naglo širil, da bi bila očividno že speča lastnica hiše našla v plamenih smrt, da se ni pojavil v zadnjem hipu pogumen mož, ki je tvegal svoje življenje, da jo je rešil iz goreče hiše. Gasilci so se na vso moč potrudili in v dobri uri so ogenj res pogasili. Gmotna škoda je neznatna, žrtve tudi ni bilo nobene. Nesreča gre na račun neprevidnosti. — Oh, nisem se zmotil, — je pomislil Milček ves srečen, — dobra gospa je rešena. Ah, bo-že moj, kako sem vesel! — Neumnost, — je zagodr-njal Panoufle. — Kako more človek pripisovati ogenj neprevidnosti ! Tako imenitnega dela niti zlobni roki ni mogoče prisoditi. Ozrl se je na Slimaka in naenkrat je postal zelo resen. Zefyrina je natakala žganje v lončke, ki so bili iz njih pop'11 kavo. Claudinet je bil že tako izčrpan, da se ni mogel več držah na nogah. Omahnil je na svoj® trdo ležišče, ne da bi se kdo zmenil zanj. Samo Milček se je sklonil k njemu in ga tiho tolažil. jflH Za hip je nastala grobna tišina. k; J« — No torej, Slimak, kaj ni v novinah nič več zanimivega- — Ne ,to je vse, — je odgovoril in vrgel proč časnik. Panoufle ga je pa smeje pobral. Poglejmo, morda si pa kaj prezrl. Uvodnik na prvi stran ; dobro, to vemo. — Minis)*8? svet ... Ti lenuhi snujejo^ zopet poseben zakon o lju(" ' ki imajo često opraviti s so ščem . . . zopet samo z na® nom uničiti nas. Obmolknil je in pogled se m je ustavil v kotu časnika, ^ resno in zelo pazljivo, doc ga je Zefyrina začudeno gled" la. (Dalje prihodnji«) NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, k' bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 / Novice radevolje priobčujemo brezplačno FIND THE MAN WITH THE MOST WAR BONDS Bil je zaklenjen. Stopil je po vrsti k vsem oknom, ki so bila skrbno zaprta in lesene oknice spuščene. Pogledal je skozi špranjico. Videl je širok pas vode, tekoče med dvema bregovoma, ki ju je poznal, ker je hodil nekoč tod s Panouflom na izprehod. Bila je Seina in nekaj korakov od tod je bil auteulski železniški most. Komedij antski voz se je ustavil najbrž pri Point-du-Jour. Vreme je bilo krasno. Solnce je sijalo in navzlic zgodnji uri je bilo ob reki mnogo izprehajalcev. Malo dalje je bilo pristanišče malih parni-kov vse polno izletnikov. Kaj če bi začel klicati na pomoč? —- je pomislil. že je hotel to storiti, pa se je spomnil, da bi gotovo takoj pri-hitel Slimak in mu zamašil usta, še predno bi ljudje na bregu zaslišali njegove klice. Ozrl se je na drugo stran in zagledal tik vrat Zefyrino; ukvarjala se je s kuho. V velikem loncu je kuhala nad žerjavico nekaj mastnega s krompirjem. Milček je vedel iz lastne izkušnje, da pomeni taka kuha žalosten položaj Slimakove družbe. Dalje na bregu reke je spoznal Panoufla, ki je sicer lovil ribe, pa je bil vendar dovolj blizu ,da bi na prvi klic prihitel k vozu. Milček je spoznal, da je zastražen. Ves obupan se je vrgel nazaj na trdo ležišče. — Kaj neki bo mislila dobra gospa, da sem nenadoma izginil? — je pomislil. — Ali je rešena? . . . Spominjam se . . . skozi dim in ogenj sem videl moža, ki jo je nesel po lestvi za menoj. Gotovo J- ušla smrti. Rad bi vedel, če utegne misliti name, ki daleč od nje tako trpim. In spomnil se je, da je v hipu, ko je začelo goreti, dobra gospa omedlela, ko je bil spoznal na sliki stari grad, ki se je o njem naenkrat spomnil, da je kot dete prebival v njem. Hotela ga je objeti. Pretresljivo je kriknila. Zakaj ? Toda kako je mogel tako hitro spoznati tisto veliko, že davno pozabljeno hišo? često — v davnih časih — je v globinah temnice jetnik jeeal leta in leta, s telesom v temi in z dušo v temi. Pozabil je na vse-, na življenje, na svet in celo na svojo celico. Nekega dne se je pa odkrušil pod pritiskom ptičjega kljuna od debelega zidu kamen; ptica Two ill dressed women have jast escaped across the Norwegian frontier. "Why do you take such terrible chances to come to Sweden?" a Stockholm correspondent asked the women who had walked 100 miles to the border which was patrolled by Nazi troopers. "We have left our homes and our possessions knowing we are leaving our old life for a crowded refugee camp," the older woman answered. "Life is not worth living in Norway today. Our homeland has been turned into an inferno." Your home has been scarcely scathed by the present war here in America. Do your part to keep actual combat from our shores. Do your work. Buy War Bonds and Stamps.' 3V3S 741J v. s. Treasury Dept. si je pletla gnezuj, kjer se je vzpenjal bršljan, in skozi razpoko, ki jo je zapustil za seboj kamen, je posvetil v nesrečnikovo noč težko zaželjeni solnčni žarek in jo razsvetlil. Jetnik je bil prvi hip presenečen. Njegove oči niti mraka niso prenesle. Le polagoma se je privadil in začel spoznavati svojo okolico. Spoznal je grobnico, oklepajočo ga, spoznal je okove na svojih rokah in nogah, potem se mu je pa po dolgih dneh posvetilo v glavi in vse mu je postalo jasno. In tako se je k sreči približalo osvobojenje, blaznost ali smrt. Tako nekako bi bili lahko trdili o Milčku. Medel solnčni žarek je nenadoma posijal v njegovo mračno življenje in v neopredeljenih daljavah je začel spoznavati čudne sence. Ni poznal teh neopredeljenih obrazov; nobena fantastična slika, kar se mu jih je prikazalo, ni zbudila v njem točnega spomina. Toda iz£eh daljav se je dvigal domači vonj ljubezni, čistosti in sreče. Ubogemu otroku se je zdelo, da je bilo to okolje, ki je bil v njem rojen in kjer je živel; in naenkrat je začutil potrebo znova pobegniti, pa čeprav bi pomenilo to smrt. — Oh! Ne ostanem tu! . . . je vzdihoval . . . Moram se vrniti k dobri gospej, kjer sem bil tako srečen. Nočem, da bi mislila, da sem zbežal od nje. Saj sem itak obsojen. A zakon zahteva, da ostanem v poboljševalni« do enaindvajsetega leta. Sodniki so dejali tako . . . Vrniti se hočem v Moisselles . . . Hočem! Razjezil se je. Skočil je k vratom, hoteč jih šiloma odpreti, pretrgati verigo. — Kaj pa je to? Kaj pa to pomeni? — je zakričal na ropot prihitevši Slimak . . . Zakaj se pa tako dereš? Ali ne moreš počakati, da bi kdo prišel? Pojdi obedovat. Lahko si privoščiš, kolikor hočeš. Hoteli smo proslaviti tvoj povratek. pa imamo kačo v žepu. Slimak je govoril počasi in škodoželjno je gledal ubogega dečka. Odpel je verigo, ki je zapirala vrata. V trenutku, ko je Milček stopil iz voza, je v strahu, da bi ne pobegnil, hitro pripomnil: — Claudinet te pričakuje že dve uri. čaka, da se prebudiš, da bi te mogel objeti. — Claudinet? — Da. Ni več v bolnici . . . vrnil se je k nam. Claudinet, pridi sem in objemi bratranca! — je zaklical. Strašen napad kašlja je bil edini odgovor na Slimakovo klicanje; v naslednjem hipu je| jetični mučenik zapustil svoj j kotiček pri ognju, kjer je škle-j petal z zobmi kraj Zefyrine,! prihitel je na stopnice in padel' Milčku v naročje. Otroka sta se objela in za-ihtela. — No, kaj pa tvoja mati? — je zagodrnjal Slimak. — Kaj matere ne boš objel? Ostudna baba se je zarežala, pristopila je, objela otroka in mu pritisnila na obraz svoje mesnate, orjaške ustnice. Tudi Panoufle je prišel. — O, vsa rodbina je skupaj, — je dejal s svojim hripavim in porogljivim glasom . . . Rodbina je nad vse! Kje pa more biti človek srečen, če ne v rodbinskem krogu? Pojdimo brž k rodbinskemu obedu. Milček je razmišljal. Bilo je jasno, da zdaj ne bo mogoče pobegniti. In pa, Claudinet se je opiral je naslov novi knjigi ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj LOUIS ADAMIČ Cena knjigi je $2.50 in nabavite si jo lahko v našemu uradu.