Cjiifi(jaas(tt Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob £5. m*i zvečer.
Urodnittvo In upravnlštvo: Kolodvorsko ulico štov. 15. — Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. aro. — Rokopisi se no vra6ajo. — Inseratl: ftostatopna potit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponev IjaiiJI dajo se popust. — Velja xa Ljubljano v upravniitvu: ra colo loto o gld., za pol leta 8 gld., za čotrt leta 1 gld. 60 kr., na mosoc 60 kr., poiiljatov na dom velje mesečno 0 kr. več. Po pofttl volja aa eele
loto 10 gl., za pol lota 6 gld., aa čotrt lota 2 gld. 50 kr. in xa joden mosoo 86 kr.
Štev. 287.	V	Ljubljani	v	sredo, 16. decembra 1885.	Tečaj II.
Avstrijsko-ogerska država v besedi in podobi.
Dne 1. decembra pričela je izhajati na Du-liaji knjiga z naslovom „Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bilda (Avstrijsko-ogerska država v besedi in podobi). Knjiga ta jela se je >zdavati po nasvetu in pod pokroviteljstvom Nj. ces' Visokosti cesarjeviča Rudolfa, kateri bode Pd knjigi tudi sam sodeloval in sodelovala bode tudi Nj. ces. visokost cesaričina Štefanija; prevzvišeni cesarjevič združil pa je okolo sebe kot sodelavce pri tej knjigi najboljše zdanje pisatelje, Pesnike, slikarje, risarje, — umetnike, da s spretno roko narišejo duševno in vnanje življenje vseh v Avstriji živečih narodov. Prekrasna ta knjiga posvečena je Nj. ces. in kralj, apostol. Veličanstvu Franu Josipu I. To prekrasno delo izhajalo bode dne 1. in 15. vsacega meseca. Vsa knjiga izide v 14 ali 15 zvezkih, od katerih bode vsak obsezal Ib do 15 snopičev; cena vsakemu snopiču znaša samo 30 kr. Knjiga pisana je v nemščini in a>agjarščini; nemški izdavi je urednik vladni svetovalec S. Weilen, magjarski pa M. Jokai.
Prvi snopič izšel je dne 1. decembra. Pre-°korno nam je pero, da bi mogli natančno razložiti
vse podobe, katere se vrstijo v okviru predgovora. Treba je vzeti v roke snopič, gledati s sv°jimi očmi, potem se more še-le umeti.
Naj nam bode dovoljeno, nekoliko ponatanč-"oje ogledati si vsebino predgovora, katerega je sP>sal sam Nj. cesarska visokost, naš prestolonaslednik, cesarjevič Rudolf, kateri je z vso dušo Vnet za vse dobro, lepo in blago, kateremu so dobro znane žitnosti raznih narodov, kateri je uže 7‘ literarnimi deli dokazal svoje veliko zanimanje
Listek.
Boj pri Somosierri.
(Prevel —c.)
(Konec.)
Kmalu po mojem povratku napotile so se čete 1'ancoske pehote na skalovje ob obeh straneh sorske. Te čete, katerim je bil nalog, prepoditi ^Panjsko pehoto iz varnega zavetja, morale so z ve,iki«n trudom plezati od skale do skale. Španjska peIlota umaknila se je po kratkem boji za gore v ostrog, kjer so menili, da jim je nemogoče priti ',0 živega in da so nepremagljivi. Pri Španjcih 'J'*a je trdna vera, da so ta skalnata vrata Ma-drida pred vsakim naskokom varna
Poleg silue težave, ki nam jo je delala sorska uje garaa na aebi, bilo je pa še to, da so jd’i na poti, ki se je vila navkreber, štirje ovinki, l0*1 so bili postavljeni po štirje topi. Ne le da ^panjska pehota z vrha in od obeh strani "anila nam jedini vhod in je vse porazila, kar ^ jo pokazalo na cesti, temveč molilo nam je še d topov, stoječi drug poleg drugega više v onih
za vedo in umetnost. Nj. cesarska visokost cesarjevič Rudolf omenja v predgovoru vrednost etnografskega poznanja svoje domovine, da se s poznanjem svoje domovine unema tudi do nje ljubezen. V tem oziru storilo se je do zdaj pri nas premalo, zaostali smo za drugimi državami, za Nemčijo, Francijo, Anglijo in Rusijo, dasi imamo istotako može, kateri bi mogli storiti kaj jedna-cega. Da se zanemarjeno popravi, pričelo se je to delo, v katerem se bodo opisali vsi avstrijski narodi. Na to našteva cesarski pisatelj narode, kateri se bodo opisali, vsak narod, vsako deželo posebej omenjajoč. Gotovo bode zanimljivo, če tu podamo one besede, katere govorijo o naših deželah. V duhu razmotrivajoč razne narode, govori cesarski pisatelj na dalje o naših deželah tak6-le:
Ako prehodimo lepo deželo Koroško in Kranjsko z njijnimi jezeri in apnenimi gorami, ki se bliščijo kakor sneg in se nam kažejo v divnih oblikah, deželi spadajoči deloma severnemu, deloma južnemu podnebju, dospemo skozi Gorico na Kras, na kamenite brežine, čudne v svojem značaji in jedine svoje vrste. Tu, z belega, golega skalovja, zagleda popotnik lepi, bogati Trst, v sredi južno-bujnih vrtov, na obalih sinje Adrije, našega morja, dalje v njegovem zavetnem zalivu cel gozd jadro-krilatih jambor s plapolajočimi zastavami naših in vseh druzih narodov; — dalje ideš od tu med mnogimi otoci preko obal velekrasne Dalmacije doli do divne Boke kotorske, kjer se vzdiguje kot mejač veličastno gorovje črnogorsko.
Na to obrača pisatelj zopet svoj pogled proti severu na Moravsko, Šlezko, Gališko itd. ter pravi na dalje:
Narode, kakor živijo in delajo z njihovimi navadami in nošami, predočiti hočemo svojim čita-
štirih ovinkih pogubonosna žrela nasproti. Štiri tope postavljene v prvem ovinku vzeli smo kmalu z naskokom, ter smo potem dirjali v divjem neredu, ker skoro uže radi ožine drugače ni bilo mogoče, više. Naša konjiča drla je naprej, da si so se vsipale krogle topov in pušek na nas.
S klicora: »Vive 1’empereur" dirjal je drug pred drugim, da bi kolikor mogoče prej prišel na vrhunec ter posekal sovrage. Tako po bliskavo podeč pal je prvi, pal drugi in tretji. Toda za temi prihajajoči jezdeci niso se zmenili za pale niti padajoče tovariše, in polastili so se uže vseh štirih ovinkov vsakega s štirimi topi ter so leteč mimo bili posekali topničarje, tako da so posamezne baterije zainogle le po jedenkrat streljati. Komaj da so vstrelile na nas, bile so uže naše. Da cel6 pehota na vrhuncu bila je po silnem navalu tako presenečena, da se je jela umikati. Tako smo v nekaterih minutah premagali skoro nepremagljive zapreke ter je bila pot cesarju odprta v Madrid.
Jedino le naglost in neustrašenost, s katero je poljska konjiča izvršila naskok, učinile sta to čudo neprimerljive hrabrosti Da smo se kolikaj
teljem v podobah ter opisati jih v besedah. Čvrste Dunajčane, spretne v umetnijah, Niže-Avatrijce, ki bivajo po ravninah in plauinah, Gorenje-Av-strijce in Solnogračane, bivajoče po visokih planinah, bogate kmete iz sadjarskih dežel, Tirolce, katerim so ozke soteske in dolinice njihov dom, njihove male, lepe vasice, kjer se dobivajo še stare navade in slikarske noše, na južnih alpskih brežinah bivajoče laške Tirolce in Ladince, potem Štajerce iz vseh kotov lepe štajerske dežele, Korošce in Kranjce, Slovence v njihovih pisanih nošah, Istrijance — vedno bujnejše postajejo barve: Dalmatince in njih bogate narodne noše in bliščeče orožje. Prostejša slika kaže se nam na Češkem, Nemci na severu in zapadu, čehi v sredini; Moravci in Hanaki, Šlezaki nemškega poko-lenja in slovanskega rodu, Poljaki na Gališkem in Rusini.
Na to obrača cesarski pisatelj pogled svoj na Ogersko ter od tam omenja znamenitosti, katere se bodo čitatelju predstavljale v knjigi.
Prekrasen uvod pa se skončuje tako: Vse te narode in rodove, posamične značaje, njihova pre-različna narečja in običaje, njihove navade, bivališča, njihovo življenje, veselice, zabave, njihove stare noše in orožja, njih omiko, narodno pesništvo, njihovo razcvitanje v mejah te monarhije
—	to vse skušali bodemo v tej knjigi opisati, kakor je v istini v življenji.
Narodno življenje in narodna svojstva, kakor so nastala in kakor so se ohranila, v zvezi z značajem dežele, s podnebjem, naravo in s kakovostjo zemlje — so predmet temu delu.
A ne samo zdanjost se ima opisati, marveč ozirali se bodemo tudi v prošlost, v dneve rimskega svetovnega gospodstva, ko so se pri Viudo-
kje pomudili ali postali, bi-li bi mogli topničarji tope z nova nabasati, in ugonobili bi bili po polnem našo uže tako skrčeno četico. Veliko oficirjev palo je bilo uže pri naskoku na prve tri baterije; ostali bili so vsi uže več ali manj ranjeni. Jaz sem bil jedini, ki sem bil ostal cel; toda vse drugo je bilo razdejano od okolo brenčečih krogelj: moj konj, moja oprava, torbica za patrone, čapka.
Za četrto baterijo, katero smo vzeli v istem besnem diru, kakor prve tri, bil je prazen prostor med gorami. Ko sem zapazil na levi strani velike ceate okoli nekega poslopja španjsko pehoto v tolpah stati, ustavil sem bil takoj konja. Do tu sčm dirjal sem po soteski navzgor, da se nisem ustavil niti ozrl, če tudi so se kroglje vsipale name ko toča, kličoč: »En avaut, vive I’eiupe-reur!" Ko sem tedaj tu zapazil le še malo vojakov konjiče in za sebo stražmeštra Sokolovskega, vzklical sem:
»Kje so naši?"
„Pali“, bil je lakoničen odgovor.
Res dosti jih je palo, nekaterim so bili postreljeni konji in so zaostali in zopet drugi so bili razpršeni.
boni legije borile s Kvadi in Markomani in v Panoniji in v Daciji se rimski orli zmagonosno nataknili. In dalje doli slediti hočemo teku zgodovine: Kako so prišli razni narodi, kako so Germani osvojili si svoje dežele, Slovani na jugu, Cehi na severu, kako so prišli Ogri pod vodstvom Arpa-dovim čez Karpate v bogate ravnice.
Dolgi časi sledijo zdaj; sreča in nesreča, boji in hudi dnevi; in zdaj vidimo, kako se polagoma razvrstijo jeden poleg drugega, narod, dežela za deželo, vedno trdnejše se oklepajo rodovi, s silo združi jih vkupnost interesov in njih ožja zveza je naravni zakon, in tako razvije se pred našimi očmi zdanjest, mogočna, velika avstrijsko-ogerska monarhija, naša vkupna domovina!
Tako, pravi pisatelj, opisati se hoče življenje avstrijskih narodov; pri tem delu združili so se literarni in umetniški krogi vseh narodov te monarhije, da pokažejo svetu, kako bogato je duševno življenje pri naših narodih; vse te sodelavce vodi udanost in navdušenost pri delu, katero bode ne-razrušljiv spomenik za vse veke kot:
»Avstro-Ogerska v besedi in podobi."
Tako omenili smo na kratko dela, katero bode na vrhunci literarnega delovanja v Avstriji, pri katerem bodo sodelovale najboljše moči, najtemeljitejši strokovnjaki vseh narodov. Da bode delo vzorno, ni nam treba omenjati. Konečno izražamo le še toplo željo, da bi vsakdo, kdor je nemščine vešč, naročil si to knjigo; ne smela bi manjkati v nobeni knjigarni, vsaka šola morala bi si jo naročiti, iz nje morala bi se zajemati ljubezen do širše naše domovine, do ljubljene Avstrije.
O dovoljenji deželnega doneska 50000 gld. za gradnjo lokalne železnice iz Ljubljane v Kamenik.
(Konec.)
Djanski stavbeni troški cele železnične proge od Ljubljane do Kamenika proračunjeni so na svoto v največjem znesku G86 000 gld., t.j. na 31181 gld. za vsak kilometer; za napravo dovlačnice do smodniške tvornice potrebovala se bode glavnica v znesku 85000 gld.
Skupna djanska stavbena glavnica pridobiti je na ta način, da se gledč državnega doneska 200000 gld., gledč deželne podpore 50000 gld. in gledč doneskov udeležencev v znesku 100000 gld., toraj skupaj za 350 000 gld. izdajo glavne delnice po kurzu al pari, gledč ostale glavnice v najvišjem znesku 421000 gld. pa se izdajo predstveue delnice po kurzu najmanj 80 °/0, tedaj v okroglem nominalnem znesku za 520000 gld., tako da bode skupna nominalna glavnica te lokalne železnice znašala k večjemu 870000 gld.
Državni upravi pridržana bi bila pravica, vsaki čas prevzeti in voditi vršbo železnice s pro-
Španjska pehota streljala je neprenehoma od strani na nas; pri četrti bateriji, ki je bila sedaj za nami, stali so še nekateri španjski kanonirji, „Sokolovski,“ pravim jaz, Bprimiva jih!“ Zapodila sva se s svojo četico ndnje; Španjci so pobegnili, ubogi stražmešter pa je še pomnožil število palih. Tudi nobenega druzega od četice ni bilo več poleg mene.
Sedaj pa se zgrudi moj konj v krvi, zadet od topove krogle. Ozrši se, so se nekateri bežočih Španjcev zopet povrnili; dva od njih namerila sta svoje karabinerje n&me in sta sprožila. Božja previdnost pa me je čuvala; krogle me niso usmrtile, le težko ranile. Malokdo? je kedaj bil tako blizo smrti. Videl sem oba karabinarja na moji glavi, slišal sem oba strela, pal sem v nezavest, vender sem čul, ko sta oba Španjca naenkrat jela klicati: »Na desno, gori na desno! Uže gredo, uže gred6!“
Ko sem tu ležal čutil sem, da me je devet-potov zbadal bajonet; pobrali so mi moj denar, mene pa so pustili ležati pod konjem. Bolečine r&n bajonetnih sunkov probudile so me zopet iz nezavesti. Obdan od Španjcev nisem se upal di-
sto določitvijo primernih tarif. V tem oziru obljubilo se je koncesionarjem na njihovo prošnjo, da bode uprava državnih železnic prevzela vršbo nameravane lokalne železnice proti temu, da se vršbeni troški povprečno izračunijo, oziroma popla-čujejo z največ 45 °/0 kosmatih (brutto) dohodkov toliko časa, dokler velja koncesija.
Na podlagi v začetku tega poročila navedene postave vložil je Oskar baron Lazarini kot prihodnji koncesijonar lokalne železnice od Ljubljane v Kamenik prošnjo pri deželnem odboru, da bi on priporočal slavnemu deželnemu zboru dovoljenje deželnega doneska 50 000 gld , da bi bilo potem v prihodnjem letu mogoče začeti graditi za glavno deželno mesto in za druge kraje, skozi katere bo držala, važno lokalno železnico.
Pri preračunjevanji, se bode-li izplačevala ta železnica, sklicevalo se je na vodno moč reke Bistrice, na jako živahno obrtnijo v krajih: Domžale, Jarše, Mengiš in v Kameniku, kateri slovč v obrtnem oziru. Izmed obrtnih strok opomniti je zlasti: Erama tvornica za smodnik v Kameniku, osem velikih tvornic za slamnike v Domžalah, Mengšu in v Stobu, umetni mlini v Jaršah, tvornica za cement in lončene izdelke, napravljevanje snažil-nega praha in kaoliuske spiralnice v Kameniku; dalje zdravišče z mrzlo vodo v Kameniku, žage in mlini, ki izdelujejo blago za izvažanje, kakor tudi pripravljanje apna, katerega se uže zdaj kakih 5000 ton na leto naredi.
Ker se torej nahajejo pogoji in podlage za povzdigo uže obstoječih in za ustanovitev novih obrtnijskih strok, more se zanesljivo misliti in reči, da se bode promet na železno-cestni progi iz Ljubljane v Kamenik, ki se zdaj računi na 46 770 ton, gledč uvažanja kakor tudi glede izvažanja pomnožil.
Vsakoletni kosmati dohodek preračunjen je na 68000 gld., troški vzdržavanja pa na 45 °/0, to je na 30 600 gld., ostane čistega dohodka 37 400 gld.
Ker djanska stavbena glavnica znaša 771000 gl., znašajo obresti po tem računu 4,9 odstotkov.
Ker je zgradba navedene lokalne železnice odvisna od deželnega doneska v znesku 50 000 goldinarjev, ker se pomen te železnice ne more tajiti, ker bode dalje železnica gotovo pripomogla v povzdigo obrtnije in oživljenje prometa, in ker slednjič ni dvojiti, da bodo tudi glavne delnice v kratkem času prišle gotovo na 5 °/0 obresti, bil je deželni odbor mnenja, priporočati prošnjo prihodnjih koncesionarjev slavnemu deželnemu zboru.
Deželni odbor torej predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.) Dežela kranjska zagotovi za gradnjo lo-kalue železnice od ljubljanske postaje cesarjevič-Rudolfove železnice v Kamenik z dovlačnico k ondu-kajšnji erarni tvornici smodnika donesek v znesku
hati, ker sem se bal, da bi me do smrti mučili, kakor so običajno ravnali z ujetniki.
Kmalu pa sem čul vedno bliže bobnanje in glas: „Vive rempereur!"
Spoznal sem naše in francoske strelce. Hotel sem dvigniti glavo, pa mi ni bilo mogoče. Prosil sem, naj se me usmilijo in zval6 konja z mene, ki me je tiščal, a moj glas je bil preslab. Hiteli so dalje ne zmeuivši se zame. Šele francoski vol-tigeursi, ki so prišli za temi, zvalili so konja z mene, so me nesli doli k četrti bateriji in so me odeli s plašči. Tu so me obvezali. Ko me je maršal Bessičres videl tu ležečega, sporočil je cesarju, ki je sam prišel k meni in me je odličil s križem častne legije. Bil je ravno moj imendan; sem si li inogel želeti lepše vezilo?
Prenesli so me v bolnico v Buytnago; za menoj dohajali so še celo noč in drugi dan ranjenci, Med temi bil je tudi Dzievanovski, kateremu so odrezali nogo še na bojišči in Čigar rana je bila zdrobljena. Drugi dan prenesli so nas v Chamar-tain, kjer je Dzievanovski umrl junak v največih mukali. Njegova smrt naredila me je toli obupnega in otožnega, da sem pobeguil iz b61nice v
petdeset tisoč (50 000) goldinarjev avstr, veljave v notah.
2.) S tem doneskom udeležila se bode dežela osnove ali pridobitve glavnice v namen gradnje navedene lokalne železnice, prevzemši glavnih delnic delničarske družbe, katera se osnuje za to lokalno železnico, za 50 000 gld. avstr. velj. v notah. Ta udeležba odvisna je od pogoja, da bodoči koncesijonar osnovo ali pridobitev ostale od državnega zaklada iu od dežele nepokrite stavbene glavnice v znesku, ki ga določi državna uprava, zagotovi z izdatbo predstvenih in glavnih delnic družbe, katera se osnuje, na ta način, da bodoči koncesijonar prevzame poroštvo za to in gledč tega, da se bode izhajalo z glavnico, ki jo državna uprava določi za gradnjo.
3.) Dividenda, katera pristoji predstvenim delnicam — ki se bodo izdale — predno nastane glavnim delnicam pravica do potegovanja dividende, ne sme izmeriti se više nego s pet odstotki.
Glavne delnice, ki jih dežela prevzame, morajo uživati jeduake pravice, kakor one, ki jih država prevzame in kakor ostale glavne delnice delničarske družbe, katera se osnuje.
4.) Vplačila na glavne delnice, ki jih dežela prevzame, naj se opravijo v dveh letnih zneskih, ki se začneta od leta 1887., v onih rokih, katere bo določila državna uprava za vplačevanje glavnih delnic, ki jih bode prevzela država.
Prvi vplačilni obrok naj se nikakor ne vplača prej, dokler se ne bode prav izkazalo, da je vplačana in uporabljena še ostala glavnica za gradnjo, katere nima pokriti ne državni zaklad in ne dežela, ter da je omeujena lokalna železnica po dopustnem pismu dodelana in javnemu prometu izročena.
5.) Deželnemu odboru se naroča, da stavi v prihodnjem letu deželnemu zboru primerne nasvete, kako bode preskrbeti sklenjeni donesek.
Politični pregled.
Avstrlisko-ogerska država.
Koroški deželni zbor sklene svoje zasedanje v soboto, a zboroval bode zopet v januvariji, in sicer prične zopet zborovati dne 7. januvarija.
V deželnem zboru isterskem stavil je v Gti seji poslanec Jenko v slovenskem in laškem jeziku naslednjo interpelacijo: 1.) Je-li znano slav. deželnemu odboru, kot avtonomni deželni vladi, da dopisujejo c. kr. oblasti skoro izključljivo v nemškem jeziku, ki ni deželni, onim občinam, koje uradno poslujejo v hrvatskem ali slovenskem jeziku? 2.) Hoče-li slav. deželni odbor potrebno ukreniti, da bodo c. kr. oblasti dopisovale v onih jezicih, kojih se poslužujejo pojedine občine in to toliko bolj, ker ono, kar se danes vrši pri hrvatskili in slovenskih občinah, moglo bi jutri zadeti vse druge občine dežele?
Madrid, posebno še iz strahu, da me ne trepani-rajo. Prišel sem v hišo markize Villa franca, kjer sem v preljubeznivi oskrbi kmalo okreval.
Vest, da so se onih »skalnatih vrat Madrida" polastili cesarski z naskokom, napravila je v španj-skem ostrogu tak strah, da je vse bežalo v divjem neredu ter so prepustili našim vse: zastavo, kanone, strelivo, blagajnico. Premagala sta jih strah in obupnost, in ta moraličen poraz bil je tako popolen, da je cesar prišel v Madrid skoro brez ovire.
Thiers ocenil je s priznaujem ta junaški čin, ki ni le izročil sovražne vojne cesarju, temveč, ki je bil tudi odločilen za vso vojsko, v 33. kn jigi svoje zgodovine, ki govori o španjski vojski ter je postavil spoštljivo na čelo napis: „Somosierra.“
Prebivalstvo Ki ta ja.
Koliko jo prebivalstva na Kitajskem bo razni zomljepisci navajali različna števila: Saharov ga navaja po štetvi leta 1842 414 686 994. Misijonar dr. Williams z ozirom naštetev I. 1812 362 447 183.
Predvčeranjim vršile so se v Pragi volitve v mestni zastop, katerih so se po 15 letih zopet udeležili Nemci; v vseh okrajih postavili so kandidate. V Starem mestu morajo se vršiti štiri ožje volitve med staročeskimi in nemškimi kandidati; jeden staročesk kandidat je izvoljen. Mladočeski kandidatje so propali.
Kakor znano, propala je hrvatska deželna vlada in narodna stranka s svojim kandidatom pri volitvi deželnega poslanca iz prvega zagrebškega okraja; izvoljen je bil od večine odpadli bivši sekcij-ski načelnik Derenčin z dvomno večino 9 glasov Zmaga pa je bila baje dosežena po strašnem terorizmu. Vloži se protest, in volitev se najbrže ovrže.
Tuje dežele.
Bolgarija sklicala je črno vojsko. Od vseh krajev Bolgarije dohajejo zdaj na bojišče nove moči ter prevzemajo garnizijsko službo. Vojašnice v Sofiji so vse polne vojakov, morali so jih nastaniti uže v privatnih hišah.
Najnovejše vžsti z juga pravijo, da je položaj postal zopet bolj resen, in sicer zaradi trmoglavosti Bolgarov. Ti namreč na vsak način hočejo, da se Srbi umaknejo tudi iz vidinske okolice. V drugih zadevah pa se po polnem hotč udati in Pokoriti ukrepom konference vojaških zastopnikov tropskih vlastij, kateri so šli tjči doli določat mejno črto med obema državama. Nadejamo pa se> da Bolgari ne bodo predaleč sezali v svojih zahtevah, da se vsa zadeva mirno reši.
Španski kraljici vladarici predstavil se je pred nekaterimi dnevi marokanski poslanik, kateri je v razgovoru poudarjal, da je Španija naravna posredovalka v trgovini med Maroko in svetom. Kraljica mu je odgovorila, da Španija ne zamudi nobene prilike, da utrdi prijateljske vezi z Maroko, v tem oziru da se hoče ona zvesto držati politike kralja Alfonza.
Sudanci zopet pretijo Angležem; neprestano prodirajo zdaj ti proti g6renjemu Egiptu. Neko poročilo pravi, da je Waddy Halfa pala v nasprotnikove roke.
Razne vesti.
— (f Feldmarš allajtenant baron Vi 1 -•ocz) V Trstu umrl jo v nedeljo zjutraj fml. Friderik baron Villocz, star 56 let. Villecz služil jo mnogo lot v 34. pešpolku, leta 1866 bil je v bitki pri Kraljevem Oradci ranjen, pozuejo prišel je kot polkovnik k 46 polku. l>ri okupaciji Bosno in Ercogovine odlikoval se jo v boju pri hanu Bjelalovacu pri Sarajevom in pri operacijah proti Livnem. — Pretečeno spomlad je no-Varno zbolel in od tega časa ni mogel več okrevati.
— (Iz Budimpešto) so poroča, da so tamkaj stavci tiskarno „Athonilum“ — 100 po številu — pred nekoliko dnevi dolo ustavili. Vsled tega sta izšla »Norazet“ in „ Posti Naplou le v majhni obliki. Stavci
Morsko carinstvo ga navaja za leto 1881 (same prave Kitajske; Saharov je uštel tudi Mandžursko) 380 milijonov. Potnik, ki je mnogo let prebil v Pekingu in ki se je trudil dobiti kolikor mogoče Stankih podatkov o kitajskem stanovalstvu, je P08iai 3. julija 1884 v Evropo novih podatkov o tei Pvezanimivi stvari. Nabral je prebivalstvenih i5tevi| o 15 pokrajinah (pravega Kitaja), nekaj Uraduih, uekaj drugih, a zanesljivih, in sicer iz let l879 ia 1882; o treh pokrajinah ni mogel dobiti n°benega podatka, zato je prebivalstvo preštevilil na temelju cenitve iz leta 1842.
Pokrajina 1.) Šan-tung obsega 65 104 Dmilj a«gleških, 557 ljudij na miljo, imela prebivalcev J- 1882 36 247 835 v 40 letih več 6 717 958. —
2) San-zi obsega 56 268 dm. angl., 221 lj. na m. 1 1882 imela preb. 12 211453, v 40 letih manj 4 845 472. — 3.) Ho-nan obsega 65 104 Om. angl,
3°41j. na Hm. 1. 1882 imela preb. 22 115 827, v 40 lo,ih manj 6 953 944. — 4) Kjang-zu 44 500 Dm.
u,'k!-, 470 lj. na (Um. imela 1. 1882 prebivalcev 2° 905171, v 401. manj 18 741753. — 5.) Kjang-zi 176 □in. angl , 340 lj. na Qm. imela 1. 1882 -4 534118. v 40 letih se je preb. zmanjšalo za
zahtevajo, da se jim poviša mezda in skrajša čas za delo. Kakor se čuje, pridružili so jim bodo še stavci drugih tiskarn. Nopokojev do sodaj šo ni bilo.
— (Grozen vihar) razsajal je 9. in 10. t. m. v Trstu in okolici. Burja je divjala z nenavadna močjo in vmes jo snežilo, da je bilo veselje. Po mestu hoditi bilo je zoI6 nevarno, in kdor je bil prisiljen vsled opravil iti ob morju, moral je biti v vedni skrbi, da ga vrže viharna sila v morje. To se je tudi nekaterim osebam zgodilo, a k sreči so jih še pravočasno rešili
—	Žalibog, da je v Nabrežini provzročil vihar hudo nesrečo. Dolavca, ki je delal pri železniški postaji, zagrabila jo burja ter vrgla pod meino drdrajoči vlak, ki ga je tako razmesaril, da jo v malo trenutkih umrl. Ponesrečenec zapusti ženo in več nepreskrbljenih otrčk.
— (Židi in vojaška služba.) Kako da židi vojaško službo mrze, pokazalo so je po poročilu nekoga ruskega časnika v Kijevu, ko se jo konec novembra vojaški nabor pričel Od vseh židov nikdo ni prišel k naboru. Policijski načelnik poslužil so je na to origi-nelnega pripomočka. Pustil je namreč vso hiše, v katerih židi stanujejo, obkoliti in preiskati in v resnici je padlo pri tem 54 židovskih mladeničev v starosti 20 do 22 let v roko policiji; 35 od teh ni imelo ni-kakih izkaznic
Domače stvari.
Deželni zbor kranjski,
(Seja dne 11 decembra.)
(Konec.)
Posl. dr. S torbe nc poroča o računskem poročilu deželnega odbora, glode letnega poročila o slaponski kmetijski šoli za 1. 1883/84. — Poročilo so vzamo v znanje.
Posl. dr. Poklukar poroča o računskem poročilu doželnoga odbora gledš uravnavanja Savo. Uravnava Savo od črnovškega mostu do štajersko mejo pro-računjena jo na dva milijona. V državni proračun postavilo so jo za I 1886. v ta namen zopet 50 000 gld. Poročovaloc predlaga, naj se poročilo vzame v znanje ter so vladi izreče zahvala za doneske iz državnega zaklada.
Posl. Kersnik meni, naj bi se uravnala tudi Bistrica, vsaj nekaj kilometrov od izliva gori.
Posl. dr. Poklukar poroča v imenu gospodarskega odseka o računskem poročilu deželnega odbora gledč osušonja barja. Poročevalec poudarja, da bode trebalo v tora oziru kaj zdatnega ukreniti, osebito bode treba dobiti kaj državne podpore Spremeniti bodo treba dotičuo postavo, kar pa so kaj lahko zgodi Zaradi toga se konočno obrača s prošnjo do gospoda deželnega prod-sodnika, naj bi dovolil uradnika, kateri bi pomagal pri tem delu.
Posl. Doschmann graja sestavo zdaujega močvirskega odbora, v katerem ni nobenega inženirskega strokovnjaka. Tudi parcele so ze!6 pomanjkljivo zazna-menovane, katere spadajo k močvirju in katere uo
Gospod deželni predsednik baron Winkler iz-
1 979 771. — 6.) Čekjaug 39 150 n«1-»“g1-. 296 ljudij na □m. imela preb. 1. 1882 11 588692, v 40 1. manj 18 849282. - 7) Hu-pej 70 450 Dm. angl., 473 na Qm imela 1. 1882 preb. 33 365 005, v 40 letih več 4 780441. — 8.) Hu-nan 74 320 □m. angl., 282 lj. na Dm. imela 1. 1882 preb. 21002 604, v 40 1. več 953 635. — 9.) Sc6-čvan 166800 Dm. angl., 406 lj. na Qm. imela 1. 1882 preb. 67712897, v 40 letih namnožaja45 115933.
—	10.) Kvaug-tung 79 456 Din. angl., 377 lj. na □m. imela 1. 1882 preb 29 706 249, v 40 letih prirastka 8 553 646.
Pokrajina 1.) Jtln-nan 107969 Qm. angleških, 108 lj. na Om., v 40 letih prirastka 5 897 906. — 2.) Kvej-ču 64554 Dni. angl., 118 lj. na □m.,
v 40 letih prir. 1 990053. — 3.) Šen-zi 67 400 □m. angl., 126 lj. na Dm., v 40 letih pomanjk-ljaja 1 877 576. — 4.) Kan-zu 86 608 □m. angl., 62 lj. na □!»)., v 40 letih pom. 14 101 528. —
5.) či-li 58 949 □m. angl., 304 lj. na nm., v 40 letih pomankljaja 18942 838.
Pokrajina 1 ) Ngan-hvej 48461 □m. angl., 425 lj. na Dm., v 40 letih pom. IfiOOOOOO. —
2.) Kvang-zi 78 250 Din. angl., 65 lj. na Dm., v
javlja, da bode izrečeno željo po državni podpori po svoji moči podpiral. (Odobravanje.)
Na to se sprejmd naslednji odsekovi predlogi: 1.) Poročilo odborovo se jemlje na znanje; 2.) deželnemu odboru se naroča, da naj še v tem zasedanju predloži načrt nove močvirske postave; 3.) nadaljuje naj se prizadevanje za sostavo podružnih močvirskih odborov; 4 ) z vso močjo naj so dela na to, da se prej ko mogočo dožond pripravljavna dola za osuševanje, in da se dežolnemu zboru v prihodnjem zasedanju predloži načrt postave o pokritji troškov.
Posl. dr. Poklukar poroča o prošnji posestnikov iz Brezja, Podolnice in Dobrove za uvrstenje občinske cesto od Dobrove do horjulske okrajne coste med okrajne ceste. — Prošnja izroči se deželnemu odboru v rešitev
Na to se ob polu 2. uri seja sklone.
— (Osebne vesti.) Ministerski predsednik kot vodja miuisterstva za notranje zadeve je vladnega tajnika g. Karola Russa imenoval okrajnim glavarjem in okrajnega komisarja g. Friderika viteza Schvvarza vladnim tajnikom za Kranjsko.
— (Imenovanja) Pravna praktikanta pri deželni sodniji v Ljubljani Ivan Pirnat in Gvido Vis-conti imenovana sta avskultantoma za Kranjsko, dalje pravni praktikant Karol Begu la pri okrožni sodniji v Celji avskultantom za Štajersko.
— (Tukajšnja požarna bramba) priredi letos zopet „božičnicou, kakor prejšnja leta. Kakor ču-jemo, namenjen je čisti donesek te slovesnosti bolniški blagajnici, katera je letos imela posebno mnogo stroškov; uže nad več stotin goldinarjev se je izdalo za podpore. Z ozirom na ta blagi namen in priljubljenosti požarno brambo med meščani nadejati se je prav obile udeležbe.
— (Umrl) je predvčeranjim v blaznici na Studenci tukajšnji optik Maksimilijan Reiinger.
— (Izpred porotne sodni je.) Včeraj dopolu-dne bil je obsojen 181etni tesarski pomočnik Jože Strah zaradi zločina uboja v šestletno hudo ječo, poostreno vsak mosec z jednim postom. Zatoženec udaril je Jakoba Židana iz Sostre s kolom tako močno na glavo, da je ta takoj umrl.
— (Za ranjeno Bolgare in Srbe) darovali so pri patrijotičnera pomočnem društvu za Kranjsko naslednji gospodje: Fran Kotnik iz Verda 10 gld., Ivan Grhden z Vrhnike 1 gld., Josip Leuar-čič z Vrhniko l gld. in Luka Šabec z Vrhnike 1 gld.
—	vkup 14 gld.
— (Krajcarska podružnica .N&roduoga Doma" v Ljubljani) Hvaležno smo se uže pri priliki spominjali učiteljskega in trgovskega stantf, da so z marljivim trudom zanimata za pospeševanje našega blagega podjetja. Dolžnost naša je tudi spregovoriti nekoliko o prizadevanji krasnega spola. Žalibog, da Slovenci nimamo toliko narodno probujenega ženstva, kakor ga imajo nekateri drugi slovanski narodi, toda, kar ga imamo, to, rečomo lahko s ponosom, to stoji trdno in zasluži večjo posnemo. Ko smo svoje dni
40 letih pom. 3 000000. — 3.) Fo-kijen 53480 □m. angl., 482 lj. na Dm.
Iz teh podatkov prihajajo ta števila: Leta 1842 je imela Kitajska v 15 pokrajinah 413 021452 prebivalcev. Leta 1882 le 382 978840, torej manj celih 30942 592. Vse ozemlje pokrajin je obsegalo
1 297 999 □ cm. in na vsaki □ milji je bivalo poprečno 234 ljudi. Da je kitajska država v 40 letih izgubila akoro 31 milijonov ljudi, to je razlagati: a) Z vstajo Taipingov, ki so od 1. 1850—1864 popolnoma opustošili 13 pokrajin; b) z vstajo muha-medovcev v Jtin-nanu, ki so si 1. 1855 ustanovili samo8taluo sultanstvo ter ga držali do 1. 1872; c) z razbojništvom Nan-fejev, ki so 8 let (1860 — 1868) Kitajsko strahovali; d) z uporom Dunganov, ki so pokrajino Kan-zu upuščavili. K temu se pridružijo e) še (leta 1876—1878) strašne lakote, ki so morila severno Kitajsko. Pokrajina S('6-čvau, izmed najbogatejših pokrajin, ker je uživala nekaljeni mir, je povzdignila prebivalstvo v 40 lt*tih od 22 milijonov na več ko 67.
apelirali glede svojega podjetja na narodne Slovenke, naš poziv ni ostal nikakor brezuspešen. Ne le, da so, kakor pouzemamo iz vrnenib nam razpečanih knjižic, darovale uie znatne doneske za zgradbo „ Narodnega Doma", ne le da so, kot smo pred kratkim poroCali, rodoljubne vrhniške gospe kupile celo knjižico in da pridejo v kratkem za njimi rodoljubne vrhniške go-spice tudi 17 poverjenic imamo, ki aktivno in agi-torično delujejo za našo stvar. Čast in hvala tedaj našemu nežnemu spolu za njegovo rodoljubivo in prijazno pospeševanje naše ideje, ki naj bi, čim preje tem bolje, uže skoro postala obče slovenska.
— (Občinske volitve) Pri občinski volitvi v Ribnici zvoljen je bil Janez Zobec iz Horvače županom, Jože Klein iz Ribnice, Anton Pogorelc iz Goriče Vasi, Janez Mate iz Goriče Vasi, Janez Lovšin iz Ribnice in France Staro iz Gorenje Vasi pa občinskimi svetovalci. — V Strugah Kočevskega političnega okraja postal je župan Anton Oražem iz Teržiča, občinska svetovalca pa Jože Pugelj iz Tržiča in Nace Pugelj iz Pricerkve.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.'1
Praga, 16. decembra. (Iz deželnega zbora.) Poslanec Plenner utemeljeval je včeraj predlog na jezikovno omejitev po sodnijskih okrajih ter o razširjenji volilne pravice na petakarje. Med dalnjim govorom obračal se je ostro proti Troja-novemu predlogu ter napadal vlado in namestnika. Namestnik zavrnil je takoj napade na vlado in ndnj, poudarjajoč, da se nikdar ne odstrani od državnih temeljnih zakonov. Oba predloga izročita se komisiji, Bestoječi iz 15 članov. — Schon-born stavil je predlog, naj se pospešuje obligatorni verski pouk tudi na višji realki.
Sofija, 16. decembra. Včeraj zastopnikom vla-stij izročena bolgarska nota izreka, da bolgarska vlada sprejme predlog gled6 vojaške komisije ter izreka željo, naj bi se komisija dobrohotno ozirala na bolgarske želje.
Zagreb, 15. decembra. V kazenski pravdi proti poslancem Starčevidu, Grzaniču in Kumičiču vršila Be je danes dopoludne konečna obravnava. Zatoženci so priznali, da so o besedah banovih bili razjarjeni ter izrazili svoj gnjev; pravijo pa, da niso hoteli dejanjsko insultovati, samo Gpanič trdi, da je bana zadel z nogo, kar pamjjo^griče zanikajo.
Sofija, 15. decembra. „Agence Havas“ poroča, da se Bolgarija drži svoje zahteve, naj Srbija zapusti vidinski okraj. Situvacija je zel<5 napeta, vender je upanje, da se prepreči konflikt.
Sofija, 15. decembra. Vlasti so povprašale bolgarsko vlado, če sprejme določilo vojaške komisije. Najbrže bodo Srbi morali zapustiti vidinski okraj.	_____________
Telegrafično borzno poročilo
z (inč 16. decembra.
Kili. _
Jednotni drž. dolg v bankovcih.....................82'75
•' ,	>	»	>	srebru....................... 83 40
Zlata renta........................................108'95
6"/n avstr, renta.................................100 • —
Delnice nArodne banke.............................. 874' —
Kreditne delnice.................................. 294 75
London 10 lir sterling.............................  125-80
20 frankovec...................................... 9'98
Cekini c. kr.......................................... 5.97
100 drž. mark.........................................61-80
Tm"oi.
Dii6 14. decembra.
Pri Maliči 1 Herz in Grahner, trgovca, z Dunaja. — Schrems, nadlogar, iz Ribnice.
Pri Slonu: Nj. eksc. baron Schvvegel iz Bleda. — Werth-heimer, tovarnar, z Dunaja. — Harsdnyi z obiteljo, iz Budimpešte. — Vitez pl. Vicari iz Briksna. — Pastore, trgovec, iz Genove. — Brodjovin iz Zagreba.
Pri Bavar. dvoru: Nussa, lesotržec, iz Trsta. — Brenčič iz Miillstadta. — Kralič, mesar, iz Celovca. — Prekor-šek, kuharica, iz Celja. — Kuret, posestnik, iz Škofje Loke.
Pri Juž. kolodvoru: Jasbetz, strojovodja, iz Brucka n. M.
so:
Dn6 14. decembra. Fran Mušič, poštni hlapec, 381., GlediSne ulice št. 3, plučna tuberkuloza.
Dn6 15. decembra. Jovana Gantar, postreščkova hči, 15 ur, Stari trg št. 12, življenjska slabost.
Odgovorni urednik J. N»glifi
Meteorologično poročilo.
; Stanjo UaB	baro-	:	Tempo-
opazovanja j motra j ratura v rnra
Vetrovi
Mo-
Nobo Urina v m ra
7. zjutraj 2. pop. 9. zvočer
747-19'—10*2	s. sl.	obl.
745 76 !— 7 4 szpd. sl.	>
746 43 — 7 • 6	»	sneg
1*20
sneg
Mokronoška graščina
proda
dva pitana vola in triletnega bika. — Natančneje pri graščinskem upravništvu v Mokronogu.	(187)
V našem založništvu se dobiva:
l§ Amerike.
Predelal H. Maj ar.
Trije deli — 436 strani, 8". Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr.
O tej knjigi piše prvi naš leposlovni list «Ijublj. Zvon*: «Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine in književnosti naše bode zategadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Prišla je na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.* Predelal H.	Majar. Poučno	zabavna	knjiga v
treh delih o 1. Kolumbu,	II. ICortesu, III.	Pisaru.	Papir	je,
kakor se taki knjigi spodobi, moč&n, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezani knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, pritegniti moramo, da razun Ciglar-Tomšičeve »Sreče v nesreči* ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladini slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike*. Preverjeni smo, «da se	ta lepa knjiga	skoro udomači	po
slovenskih hišah in šolskih knjižnicah.*
Ig.pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg y Ljubljani.
Ker imajo pristni
Pain-Expeller
Z lEOtTTlOO
skoro v vseh rodbinah, je torej vsaka reklama odveč. Te vrstice imajo torej le namen, iste osebe, ki še tega »taro osvedočenega domačega zdravila ne poznajo, opozoriti, da rabi z najboljšimi učinki kot na-mazanje zoper protin, revmatizem itd. Bolečine običajno izginejo uže po prvem namazanji. Cena 40 in 70 kr.; na prodaj v vseh lekarnah; v Ljubljani pri josp. E. Birschitz-u. Glavna zaloga: Lekarna pri 146) »Zlatem levu* v Pragi, Staro mesto. 8—3
Pristno samo s to varnostno znamko.
Prof. dr. Lieberjev
poživljajoči eliksir za živce
ozdravlja stalno, radikalno in zanesljivo vse, še tako zastarele živčne bolezni, osebito take, ki so nastale vsled mladostnih blodenj. Stalno ozdravljenje vseh oslabljen,!, bledičice, bojazljivih čutljejev, glavobolov, trganja po glavi, če srce močno bije, želodečnih bo-lestij, težkob v prebavljanji itd.
Poživljajoči eliksir za živce, iz najžlahnejših rastlin vseli petih delov sveta, je po najnovejših iz-kuvstvih medicinične vednosti sestavljen po nekem izvedencu prve vrste, ter daje popolno poroštvo za odstranjenje gorenjih boleznij. Natančneje povč vsaki steklenici priložena okrožnica. Cena '/2 steki. 5 mark, cele steki. 9 mark, proti gotovini ali povzetji.
Glavna zaloga: M. Schulz, Hannover, Schiller-strasse. Zaloge: Lekarna »pri angelju« v Ljubljani; lekarna Fr. Scholz v Beljaku; lekarna Adovicich v Trstu, Via Farneto; Salvator-lekarna v Zagrebu; lekarna »pri angeljua na Dunaji (AmHof); lekarna «pri zlatem bobru* v Solnogradu; mestna lekarna «pri madoni» v Bocnu.	(168) 26—3 |j
ssdi
Tliže 50 let
na dunajskem trgu obstoječa, jako sloveča velefirma s suknom
n*! JaLa« «iaa4l*H“
n
preje
Vincencij Strohschneidcr
Dunaj
I., Rothenthurmstrasse št. 14
razprodaje vso svojo zalogo pristnega
suknenega blaga
iz brnske ovčje volne
v ostankih za celo moško obleko, ki
fio polnem zadostuje na edno kompletno obleko,
in sicer za suknjo, hlače in telovnik v vseh barvah in nepokončljive kakovosti po dveh najnižjih cenah, in
sicer:
11. kakovosti za celo obleko . ghl. 3,50
1. n	n	n	»	•	n	4 50
Od le-toh ostankov ni možno razpošiljati vzorcev, nasprotno pa tu javno obljubujem, da blago, koje bi komu ne godilo, vzamem nazaj.
Razpošiljanje gori omenjenega suknenega blaga vrši se brez troškov za vkladanje proti vposlanemu znesku ali proti povzetji.	(179)	4—2
Ne g;nl>iti časa!
Od svetoznanih konjskih plaht, koje sem na neki dražbi za polovico navadne cene pokupil, in koje so po vseh delih sveta vsled objavljenja mojih konjskih plaht uže kupili, prodajam, dokler je še kaj v zalogi,
le po 1 gld. 50 kr.
velikansko velike, neznano debele in nepokončljive
konjske plahte
z raznoterimi barvnimi obkrajki ter debele ko deske, 190 cm. dolge, 130 cm. široke, z raznovrstnimi obkrajki, jako de-
bele in istinito nepo- E končljive, I. kakovosti po g gld. 1,75, najvišje kakovosti, jako fine po gl. 1,95. Dalje je tudi v zalogi:
500 tucatov žolto-dlakastih fijakarskih plaht
z raznovrstnimi barvnimi progami in obkrajki, kompletne, velike, zelo fine le po gld. 2,60, 190 cm. dolgo, j 135 cm. široke po gld. 2,80; 195 cm. dolge in 155 cm. široke, zel6 fine po 3 gld. komad.
Priporoča se osebito fijakarjem. Dalje je pri meni na prodaj:
400 svilenih posteljnih odej
iz najfineje burett-svile, v najkrasnejših barvah, ru-deče, plave, žolte, zelene, oranže, pisane, po polnem I dolge za največjo postelj, po gld. 3,50, par velja samo I gld. 6,50.
Na stotine zahval in zopetnih naročb od mero- j dajnih osobnostij, kojih sem jeden majhen del uže objavil, izloženi so v moji pisarni v dobrohotni pregled in si bom dovolil, vse one v poslednji dobi vpo-slane zahvale in zopetne naročbe kmalu objaviti.
Kar bi ne ugajalo, sprejme ae brez pomisleka nazaj.	(180)	6—2
Naslov:
Webewaren - Manufactur J. R. RabiMicz,
Wien, 111., Hintere Zollamtsstrasse Nr. 9.
NB. Od neke druge strani anonsirane plahte po 1 gld. 60 kr. prodajem na zahtevanje po 1 gld. 20 kr.
N i-l
<D OT I>
3.3CO
Odločno najboljša, za vsacega najpraktičnejša
božična in novoletna darila
so na pr.: smodnjaki, denarni mošnjički za kavalirje, Nilson-broši, patent, noži, užigala, sport-brelooques (umetalni privesek k žepnim uram), avtomati, krajoni, unloumi, medaljoni Itd. z vedno za tisk pripravljeno stampllijo, kompl. od 1 gld. 50 kr. in više priporoča
I. aystr.-oger. c. kr. pr. tovarna za stampilije iz kovine in kavčuka R. Gardtner & Comp.,
Atzgersdorf in Dunaj, IV., VViedener Hauptstrasse 49.
Graverski atelier, izdelovalnica pečatnih znamk.
Cenilniki franko.
(182) 2—2
Tiskat,* in z»lig:*t» !»!• v- Kloimnayr A Fed. Jiamhnrif v Ljuliljuni