Leto LXXL, št. 23$ a LJubljana, sreda 1*. oktobra 1938 Cena Din i.— Izhaja, vsaJc dan popoldne, izvzemfti nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, već ji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO tS UPRAVNIšTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica stev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg *L T — NOVO MESTO, ljubljanska telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon sc 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon st. 190 — JESENICK: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10-351 Neuspela madžarska spekulacija; čsL-madžarski spor v ednarodni luči Različno gledanje Nemčije in Italije na po istih načelih, kakor nemške zahteve, nitev madžarskih računov Ženeva, 19. okt. br. V tukajšnjih mednarodnih krogih z veliko pozornostjo spremljajo razvoj češkoslovaško - madžarskega spora. Pri tem naglasa jo, da igra ta spor važno vlogo v splošni mednarodni politiki in da zaradi tega zasluži pozornost vseh mednarodnih krogov. Če tudi gre v tem primeru za odcepitev enega dela češkoslovaškega ozemlja, je vendar treba to stvar presojati z docela drugačnega vidika, kakor pa odcepitev sudetsko-nemških pokrajin. Politični položaj v Srednji Evropi se je zadnjih 14 dni tako izpremenil, da madžarske zahteve, Čeprav slone na istih osnovnih načelih, na katerih so bile postavljene nemške in poljske zahteve, nimajo izgleda za izpolnitev. Nemčija, ki je z odcepitvijo sudetsko-nemških pokrajin od ČSR dosegla svojo največjo zmago brez orožja, svetuje sedaj Madžarom Čim večjo zmernost. V svrho pravilnega razumevanja vsega problema je treba presoditi etnografsko, politično in evropsko stran češkoslovaško-madžarskega spora. Etnografska osnova "Edina plat tega problema, ki je oficijelno v razpravi, je njegova etnografska osnova. Madžarska zahteva oficijelno vrnitev onega ozemlja v Slovaški in Pod-karpatski Rusiji, na katerem je naseljena madžarska manjšina. Gre za manjšino, ki je po oficijelnem štetju leta 1930 štela 692.000 duš. Ta manjšina je naseljena na treh področjih, od katerih pripadata dva Slovaški, eden pa Podkarpatski Rusiji in se raztezajo v ozkem pasu od Bratislave do rumunske meje. To ozemlje je bilo priključeno Češkoslovaški z mirovnimi pogodbami deloma iz geografskih in prometno tehničnih razlogov, deloma pa zaradi velikega števila slovanskega prebivalstva, ki je bilo šele zadnja desetletja pred svetovno vojno nasilno pomadžarje-no. Pri pogajanjih v Komarnu je slovaška vlada pokazala dobro voljo za sporazum s tem, da je pristala na simbolično zasedbo dveh mest po madžarskih četah. Po neuspehu komarnske konference sta bivši madžarski ministrski predsednik Daranvi in državni podtajnik grof Czakv odpotovala k Hitlerju, odnosno Mussoliniju, da ju pridobita za madžarsko stališče. V dodatku monakovskega sporazuma je določeno, da se bodo zopet sestali zastopniki štirih velesil, če bi direktna pogajanja v treh mesecih ne rodila uspeha. Za enkrat je gotovo le toliko, da sta Hitler in Mus-solini izrazila željo, naj bi se pogajanja nadaljevala in uspešno zaključila. Nasprotja, ki obstojajo med CSR in Madžarsko, so več ali manj taktičnega značaja. Madžarska se pri svojih zahtevah, enako kakor so to storili tudi Nemci, sklicuje na ljudsko štetje iz leta 1910, dočim CSR ugovarja, da je bilo to štetje v dobi, ko je bila madžarizacija na višku in da torej podatki tega štetja ne odgovarjajo dejanjskemu položaju. V svojih predlogih je ČSR pristala na koncesije, v kolikor so združljive z življenjskimi interesi republike ter se postavila na stališče, da ne sme slovaška manjšina na Madžarskem biti večja kakor bi bila madžarska manjšina na Slovaškem. Po uradnem poročilu so zahtevali Madžari odcepitev 11.258 kvadratnih kilometrov ozemlja z 1,122.000 prebivalci na Slovaškem in 1982 kvadratnih kilometrov ozemlja z 218.000 prebivalci v Podkarpatski Rusiji, kar bi pomenilo, da bi nad 630.000 Slovakov prišlo pod Madžarsko. Češkoslovaška delegacija je ponudila odstop 5780 kvadratnih kilometrov s 397.000 prebivalci. Vprašanje, ali naj bi se to ozemlje odstopilo brez nadaljnjega ali pa naj bi se izvedel plebiscit, še ni rešeno. Takšna je trenutna etnografska plat tega konflikta. Politična stran Vpoštevati pa je treba tudi politično stran tega problema, ki se oficijelno sicer ne poudarja. Madžari upajo, da bodo na etnografski osnovi zopet prišli v posest Podkarpatske Rusije ali vsaj velikega dela te pokrajine. Gre za najvzhodnejši del češkoslovaške republike, ki loči Madžarsko od Poljske in ki tvori zvezo med CSR in Romunijo. Po štetju leta 1930 je na tem ozemlju 725.000 prebivalcev. od tega 446.916 Rusi nov in Ukrajincev, 109.472 Madžarov. 91.255 Zidov, 33.961 Slovakov, 13.249 Nemcev. 12.641 Rumunov in 1357 ciganov. To ozemlje, ki meri 12.686 kvadratnih kilometrov, je bilo z mirovnimi pogodbami priključeno Češkoslovaški po sklepu takratnega osrednjega narodnega sveta Ukrajincev, na drugi strani pa zaradi pretežno slovanskega značaja prebivalstva in iz strategičnih razlogov, da se je na ta način ustvarila zveza med Romunijo in Češkoslovaško. Oficijelno madžarska delegacija pri pogajanjih v Komarnu ni postavila zahteve po odcepitvi tega ozemlja, marveč je reklamirala samo priključitev madžarskih manjšin v CSR. Madžarska javnost in madžarski tisk sta sicer neprestano podcrtavala zahtevo po odcepitvi Podkarpatske Rusije in tudi Mussolini je v svojem govoru v Benetkah naglasil potrebo po skupni meji Poljske in Madžarske, kar je tudi osvojila poljska vlada. Madžarska računa s tem, da bo te svoje zahteve, ki ne spadajo v okvir etnografske osnove, marveč imajo izrazito političen in strategičen značaj, uresničila s svojimi etnografskimi zahtevami. Takšna je politična stran tega problema. Evropski pomen Evropski pomen tega vprašanja pa prikazuje ves problem v docela drugačni luči. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji se opaža, da med Italijo in Nemčijo sicer ni nikakih očitnih nasprotstev, vendar pa Rim in Berlin različno gledata na Srednjo Evropo in tudi na različen način podpirata madžarske zahteve. Nemčija podpira samo upravičene etnografske zahteve Madžarske, dočim je Mussolini označil priključitev Podkarpatske Rusije k Madžarski za upravičeno zahtevo. Lahko se reče, da je nastal v Rimu v zadnjih dveh mesecih v presoji srednje-evropskega položaja precejšen preokret. Italija je od vsega začetka zagovarjala razdelitev češkoslovaške republike. Sedaj, ko je ta razdelitev v korist Nemčije postala dejstvo, želi Rim, da bi se tudi drugi dve sosedi CSR, Poljska in Madžarska s tem okoristili in dobili svoj delež, ki gre daleč preko etnografskih načel, s katerimi so se opravičevale nemške zahteve. Ta razlika prihaja do izraza v stališču Nemčije in Italije do madžarskih zahtev. Ce bi prišla Podkarpatska Rusija zopet pod Madžarsko, potem bi se okrog Nemčije ustvaril povezan pas držav od Baltskega morja preko Poljske, Madžarske in Jugoslavije vse do Italije. Ta pas bi lahko imel tri možne naloge in vplive. Prvič bi se na ta način Rusija docela odrezala od Evrope, drugič bi lahko skupno z Rusijo oviral nemško ekspanzijo proti vzhodu in jugovzhodu, tretjič pa bi lahko preprečil, da bi se avtonomna Podkarpatska Rusija razvila v jedro ukrajinske države, ki bi vsekakor imela velik vpliv na številno ukrajinsko manjšino na Poljskem. Italijanska diplomacija ne nasprotuje nobeni teh možnosti, ker bi taka ureditev Srednje Evrope lahko ovirala tudi Nemčijo, če bi ta smatrala za potrebno dati prevelik poudarek svojemu vplivu na vzhodno in južno vzhodno Evropo. Dočim bi torej ta pas držav Italiji samo koristil, bi lahko bil Nemčiji sedaj, ko je padla češkoslovaška trdnjava, zelo nevaren. Spričo takega položaja je razumljivo, da hodijo velesile okrog tega problema kakor mačka okrog vrele kaše. Zato je malo verjetno, da bi Madžarska s svojimi zahtevami prodrla. Zadrega Madžarov vedno večja Vlada bi rada prevalila odgovornost za svoj neuspeh na velesile BUDIMPEŠTA, 19. okt. e. Po dosedanjem slanju razgovorov med Budimpešto in Prago je pričakovati, da bo češkoslovaška vlada stavila madžarski vladi nove predloge zev rešitev vseh obstoječih vprašanj. Predlog bo vseboval odgovor na nove zmernejše madžarske zahteve, ki so bile te dni sporočene Pragi. Po sprejetja češkoslovaških predlogov se bo madžarska vlada odločila. aH pristane na obnovo pogajanj. Madžarska stoji na stališču, da je ponovna konferenca madžarske in češko- slovaške delegacije mogoča samo tedaj, če je podano Jamstvo za uspeh. V pričakovanju češkoslovaškega odgovora z madžarske strani razvijajo nenavadno živahno diplomatsko akcijo, ki gre v prvi vrsti za tem, da velesile prepričajo o upravičenosti madžarskih zahtev in da jih pridobe, da bi podprle Madžarsko. Vsi madžarski napori so koncentrirani na to, vendar v političnih krogih ne goje posebnega, upanja na uspeh in smatrajo, da bi bilo , za vlado, zlasti glede na notranje razme- zahteve in poljske načrte — Spor s širšega evropskega vidika, ki re ugodnejže, če se likvidacija tega spora prepusti velesilam, ker bi bila vlada na ta način od vezana odgovornosti za popuščanje, ki je že nedvomno in neizogibno. Kaj dela Beck v Bukarešti? Berlin, 19. okt. br. V tukajšnjih političnih krogih je izzval silno presenečenje nenadni odhod poljskega zunanjega ministra bo reševal izpol- Becka v Bukarešto, kamor je odpotoval sinoči. Dasiravno cilj tega potovanja ni znan, prevladuje v berlinskih krogih vtis, da se Poljska zelo zanima za bodoči razvoj Podu na vj a in razmer južno od Karpatov. Razgovori Becka v Bukarešti se bodo nedvomno nanašali tudi češkoslovasko-rnadžarski spor in poljsko-itahjanske načrte glede ureditve Srednje Evrope. Slovaška intervencija v Berlinu Ministra dr. Tiso in Tureanski zopet odpotovala v Berlin na posvet s Hitlerjem PKAUA, 19. oktobra. A-A.. (Reuter). Po vseh okoliščinah izgleda, da se bodo v najkrajšem času spet začela češkoalova-ško-madžarska pokajanja. Kolikor se je moglo izvedeti, slovaška vlada ni pripravljena, da za osnovo novih razgovorov sprejme ono, o čemer se je zunanji niirri-e-ter Chvalkovskv razgovarjal o priliki svojega obiska pri Hitlerju in ostalih nemških državnikih. Poročilo Chvalkovske-ga o teh razgovorih v Nemčiji je bilo včeraj izročgno slovaškim delegatom in so o njem včeraj popoldne razpravljali na se- ji slovaške vlade, kjer je bilo sklenjeno, da odpotujeta predsednik vlade dr. Tiso in minister industrije Turčanski danes v Miinchen, da bi se o vseh podrobnostih še enkrat posvetovali s Hitlerjem in zastopniki nemške vlade. Prav tako je bilo sklenjeno, da edem izmed članov voditeljev slovaške vladne stranke odpotuje jutri v Varšavo. Slovaška vlada sicer želi, da se kolikor mogoče izboljšajo odnošaji z Nemčijo, vendar hoče za vsako ceno ohraniti Slovaški Košice, o katerih se je govorilo, da pridejo pod madžarsko oblast. Madžari zopet vežbajo teroriste Uradne ugotovitve slovaške vlade — Aktivni madžarski oficirji vežbajo teroriste v posebnih taboriščih in jih pošiljajo preko meje BRATISLAVA, 19. okt. p. Notranji minister je pozval vse prebivalce iz južnih krajev Slovaške, ki so pobegnili pred madžarskimi teroristi, naj se vrnejo domov, ker je povsod vzpostavljen red in mir. Zaradi neodgovornih elementov, ki so prešli iz Madžarske v Slovaško ter skušali izzivati incidente in povzročati nasilja, je slovaška vlada proglasila v južnih slovaških krajih z Bratislavo vred obsedno stanje. Sl°vašKe oblasti so dale listom na razpolago obširno gradivo z dokazi o nasiljih, prekoračenju meje in terorističnih podjetij oboroženih madžarskih tolp. To poročilo pravi, da početje madžarskih terorističnih toip na ozemlju Slovaške in Pod-KarpatsJte Rudije ni slučajno. Organizirali so ga pripadniki onih skupin, ki se vežbajo v posebnih terorističnih oddelkih v Kišvardu, Tarpi, Gelcu in madžarskem Komarnu. Poveljstvo nad terorističnim ta-borom v KJšvardu ima podpo 1K0 vnik Mil- j mOš Ejas. ki je vodil tudi napad na že- lezniško postajo Oršovu-Mužijevo. Te teroriste so vežbali aktivni in rezervni oficirji ter imajo tudi svoje uniforme. Bataljon podpolKovniKa .\vreia Hajosa je zlasti dobro opremljen s strojnicami, strojnimi puškami in ročnimi granatami. Drugi bataljon je pod poveljstvom Ferenza Julija Molnarja in ^e je vOžbal zlasti v metanju ročnih granat ter je dobro preskrbljen s strelivom. Orožje in razstreliva dobivajo iz madžarskih državnih zalog. Pripadniki teh terorističnih taborišč so madžarski državljani raznih slojev. Po naredbi, ki jo je 6- t. m. izdal podpolkovnik Ejas, je naloga terorističnih oddelkov, da vznemirjajo obmejne kraje z napadi na češkoslovaško ozemlje in z izzivanjem ne-redov. Končno zagotavlja poročilo slovaške vlade, da so češkoslovaške oblasti energično obračunale s teroristi, ki jih je v boju mnogo padlo in jih je bilo mnogo tudi ujetih. Generalni napad na Jeruzalem Energična akcija Anglije za obnovo reda in mira v Palestini Jeruzalem, 19. oktobra. Angleška vlada se je odločila z energičnimi ukrepi napraviti konec arabskemu terorizmu v Palestini. Včeraj je izšel odlok, s katerim je vsa oblast v Palestini izročena vrhovnemu poveljniku vojaških čet, kateremu so podrejene tudi vse policijske in upravne oblasti. 2e to je dalo naslutiti, da bodo sledile radikalne akcije. To se je sedaj tudi uresničilo. Davi je izdal vrhovni poveljnik nalog za generalni napad na staro mesto, koder so se zabarikadirali arabski teroristi. Dva polka sta obkolila staro mesto in polagoma prodirala v notranjost. Za vsako posamezno stavbo se vodijo krvave borbe. Angleži postopajo zelo previdno in se sproti utrjujejo v zavzetih zgradbah. Pri napadu sodeluje tudi letalstvo, ki bombardira glavne postojanke teroristov. Velik del starega mesta je že popolnoma porušen. Tudi v pokrajinskih mestih je začelo vojaštvo energično razganjati taborišča arabskih teroristov. V vseh večjih mestih so postavljeni posebni vojaški guvernerji, ki imajo nalogo v svojem delokrogu vzpostaviti red in mir. Skupno nastopata sedaj dve popolni diviziji angleškega vojaštva ter večji letalski oddelki, tako da upajo, da bo v enem tednu zavladal v deželi red in mir. Daladier se pripravlja na volitve Po obsežni preooaovi vlade bo poslanska zbornica razpuSčena in razpisane volitve Pariz, 19. okt p. V političnih krogih ae trdovratno Sirijo vesti, da bo prišlo do velikih izprememfc v francoski notranji politiki. Doslej še ne ve nihče ničesar točnega, vse pa kaže, da proučuje Daladier sam možnost izhoda iz sedanjega položaja, ki je z vsakim dnem bolj nevzdržen. Govore, da gre za preosnovo vlade. Na mesto vojnega ministra bi imel priti general, Daladier pa bi poleg nmi istrskega predsedstva prevzel finančno mkustrstvo in vodstvo splošne finančne politike. Od tega ministrstva bi se ločilo zakladno ministrstvo, ki bi se poverilo kakemu strokovnjaku. Govore tudi o možnosti ustanovitve posebnega ministrstva za oboroževanje, ki bi se prav tako poverilo kakemu strokovnjaku. Kombinacije o imenovanju i zven parlamentarnih osebnosti za člane vlade zbujajo mnogo nezadovoljstva v parlamentarnih krogih. Daladierju pripisujejo tudi namen razpusta poslanske zbornice in razpisa novih volitev. To žele todi na desnici in proti temu niso niti socialisti niti komunisti. Vse pa kaže, da mora Daladier v tem pogledu računati z opozicijo v senatu. Trdijo celo, da je proti razpustu parlamenta sam predsednik poslanske zbornice Herriot, častni predsednik ra-dikalno-socislistične stranke. Razen tega razpust poslanske zbornice ne bi bil običajen v francoski parlamentarni praksi, sprožil pa bi tudi vprašanje novega volilnega zakona. Ce bi ostal v veljavi stari voiikn zakon, bi se namreč v poslansko zbornico vrnili isti ljudje m iste skupine v približno istem razmerju moči. Vprašanje volilne reforme je že dolgo na dnevnem redu in nekateri celo mislijo, da bo rešeno z Taailno uredbo« predsednik bivše demokratske stranke in eden izmed voditeljev beograjske združene opozicije, ki sodem je v volilnem bloku opozicijskih skupin Kemal Ata Turk na smrtni postelji CARIGRAD, 19. okt. AA. (Reuter). V zdravniškem sporočilu, ki je bilo izdano ob osmih, se ugotavlja, da se je zdravstveno stanje predsednica republike Romala Ata Turka močno poslabšalo. Kandidatura dr. Preissa Praga, 19. okt. e. Glede volitev preziden-ta republike so vse politične stranke pristale na to, da naj bo edini kandidat predsednik Živnostenske banke dr. Jaroslav Prelss. Potreben je še pristanek slovaških in podkarpatskih skupin, da bo volitev popolnoma soglasna. V tukajšnjih političnih krogih pričakujejo, da bo takoj po doseženem sporazumu med vsemi političnimi skupinami sklicano narodno predstavništvo za volitev predsednika republike. Spremembe v čsl. ljudski stranki Praga, 19. akt. e. Včeraj je imela češkoslovaška ljudska stranka svojo konferenco, na kateri je msgr. Stošek skupaj z vsemi funkcionarji podal ostavko z motivacijo, da se izvoli nova uprava z novimi ljudmi, ki jih zahtevajo sedanje razmere. Za predsednika je bil spet izvoljen msgr. Stosok, za podpredsednika inž. Dostalek, za člane uprave Košek, Peharšek in drugi. Razen Stoska so v upravi sami mlajši ljudje. Muslimanske žene za Arabce KAIRO, 19. oktobra. AA. Na kongresu muslimanskih žena, ki se zavzemajo za arabsko samostojnost, je bilo sklenjeno, da se odpošljejo brzojavke Hitlerju, Mussoliniju, Chamberlaimi, Dalad&eru ter poglavarjem vseh krščanskih cerkva, kakor tudi muslimanskom vladarjem s pozivom, da posredujejo v palestinskem sporu. Prav tako je bilo sklenjeno, da se odpošlje posebna nota angleški vladi z zahtevo o razorožitvi Židov ter nota predsedniku Zedi-njenih držav Severne Amerike Roosevettu z obsodbo ameriškega stališča, ki je na« sprotno arabskim zahtevam. Nov cerkveni statut v Rusiji MOSKVA, 19. okt. br. Včeraj je bdi objavljen novi statut za ce rkvene občine ▼ Sovjetski RueijL Po tem statutu smejo biti člani verskih občin samo oni, ki so stari najmanj 18 let. Otsokom m mladoletnikom, je prepovedan obisk cerkvenih psJPSdttST. Za kršitev te prepovedi so odgovorni starši, katerim groze hude kazni Vse cerkveno premoženje je proglašeno za last države, cerkvene občine pa morajo za uporabo cerkev m drugih prostorov plačevati, državi najemiiino. Borzna poročila. OTJBIH, 19. oktobra. Beograd 10. — Pariš 11.745, ItfOdOB 20.975, New Tork 440. — Bruselj 74-50, Milan 23.20, Amsterdam 230.75, Bertm 176.40, Praga 15-15, Var-82^5, Bukarešta 3-26, ____ »SLOVENSKI NAROD«, ». oktobra 1988. Kulti unio življenje A. oktobtm žnanstvfc-1 egra Mhrednega naVdajati s pri-driiStvo Ji sv<$m r ep rezen tat i vri {fn, urednom giaatiorn *©a* «a agedeirino in narodopisje« je razgibalo »anstveno dejavnost, dejansko ustvarilo baiiorvirjski arhiv in skupno b Mtcaejakim društvom.: omogočilo razmah mariborskega muzeja s preselitvijo. y krasno urejene nove prostore mariborskega gradu. Narodno grtedaliflce raavlja vse svo-je sile v službi nacionalno kulturne misli in je po letih težke krize oživilo mariborsko opero. TJmetni&ki Klub, ki se je ustanovil pred leti, je vplival blagodejno na povzdigro kulturno umetniškega snovanja. Z zasnovo umetnižfeiu tednov je dvignilo produktivno silo umetniškega oblikovanja v književnosti, likovni umetnosti in glasbi. Dal pa je tudi pobudo za redno Izhajanje mesečnika >Ob«sorjakoši 18 do 25, piščanci (par) *©,feur%i 30^6 M, J do al B- k~g 70 dO 80, tvrdke Reich g. Bdo TTfiMfžiin in gdc* Dahlča Kerhlanko, zasebna ffiHŽnnica, usluabena pn tuk. tvornici Thoćaa, ženin in nevesja, oba veaf"" uslužbenea ter zavedna stanovska delsVn sta člana, nameščenske organizacije J^AN v Mariboru. Novoporočencema želimo kar največ sreče na njuni skupni poti. Bilo srečno! — XI Hi tatvina. Sobarica nekega tuk. gostinskega lokala je nevede in nehote odkrila pravo ozadje svoječasno prijavljene tatvine 2.900 din, ki jih je zasebnik V. M. pogrešal v svoji denarnici. Sobarica je namreč pri Čiščenju posteljnlH vložkov našla omenjeno svoto pod vložki in jo izročila, policiji. Oškodovanec je na ta način prišel zopet do svojega denarja, ki ga prav za prav ni izgubil, temveč samo dobro shranil, da sam ni vedel kje. — Iz stranu pred plinskim napadom na Maribor ter pred brnenjem zrakoplovov in regljanjem strojnic se je zatekla v mariborsko bolnico v nedeljo divja kura, ki je toliko časa kljuvala po zaprtem bolniškem oknu. da so ji morali bolniki odpreti in jo spustiti v sobo. Bila je tako prestrašena, da je postala na mah krotka. Ujeti ptič je sedaj gost bolnišnične kuhinje oz. g. upravitelja Stegnarja. Počuti ae prav dobro, tako da nima nobenega hrepenenja po svobodi. — Muslimani! Mestno poglavarstvo raz glasa: »Glavni imama t v Zagrebu rabi popis vseh pripadnikov muslimanske vere v dravski banovini. Po nalogu kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani od 10. X. 1938, II št. 8973/2 se pozivajo vsi v Mariboru stanujoči muslimani, da se do 1. XI. 1938 osebno ali pismeno prijavijo v pop Lso valne m oddelku mestnega pogla varstva Maribor na Slomškovem trgu 6/1, soba 3. Za prijavo so potrebni sledeči podatki: Priimek in ime, poklic in zaposli tev z označbo delodajalca, bivališče z navedbo od kedaj stanuje v tem bivališču, imena staršev kraj in čas rojstva, spol, zakonsko (bračno) stanje. — Pevačice. . . Snažilka oken Marija TJssarjeva iz Slovenske ulice je vzela na stanovanje tri pevačice. Ko so odpotovale iz Maribora, je TJssarjeva ugotovila, da so odnesle s seboj njeno posteljnino ter brisače v skupni vrednosti 100 din. — Tudi dinamo. Dinamo je odmontiral s kolesa nekdo trgovskemu potniku Alojziju Dokši iz Orožnove ulice 5. Tatvina je bila izvršena v času. ko se je mudil na kolodvorski pošti. Dokša trpi 180 din škode. — Ljudska univerza. V petek 21. t. m. bo predaval general V. Belič "z Beograda o temi »Jugoslovani v svetovni vojni«. — Gostilničarska nadaljevalna sola je pričela z novim Šolskim letom. Na šoli je vpisanih 42 vajencev in vajenk.* — Zlat prstan z dragoconiml kamni je izginil posestnici Angeli Dobršek s Tolstega vrha pri Guštanju. Orožniki vršijo poizvedbe. — Košaške novice. Tudi pri nas se obeta za prihodnje leto živahna gradbena akcija. O tem nas prepričujejo parcelacije nekaterih zemljišč. Sicer smo Košačani podjetni in marljivi ljudje, slej ko prej pa je še vedno v teku akcija, da bi se del Košakov iz evidentnih razlogov priključil mariborski mestnj občin:. — Premiera »Boccaccla« v novi, učinkoviti inscenaciji ter v režiji VI. Skrbinška dozoreva za premiero, ki bo že v kratkem. Ta vsebinsko in muzikalno prvovrstna klasična Suppejeva opereta bo prva letošnja glasbena predstava ter bo imela za Maribor še posebno umetniško privlačnost, ker se v njej prvič predstavi v naslovni vlogi novo angažirani tenor Manoševski. — Čigav je avto? Pri gostilničarju A. Spatzeku na Alekandrovi cesti je pustil neki šofer močno poškodovan avto znamke Opel evid. Št. 2-2948. Ker je vozilo precej poškodovano, obstoja sum, da j vozač imel neposredno pred tem nekje karambol in se je s t o »oddajo« nameraval samo izogniti zagovoru pred oblastvi. Možno je, da je povzročil karambol v Tattenbachovi uhci, ko je radi neprevidne vožnje težie pošTiodoval Scherbaumove konje. Poticija išče lastnika vozila. • - — Bunke so padale predsnočnjim na Vodnikovem trgu, kjer sta se spoprijela David in Goljat. Spopad je bil na cesti, kjer se je nabrala množica ljudi, ki je z zanimanjem spremljala borbo, ki jo je zaključil stražnik. Na policijo privedeni Goljat je izjavil, da svojih krepkih zaušnic ni mislil tako hudo. Mali David pa jo je medtem. Že popihal.... , — Zlato žensko zapestno aro je našla pred Novakovo trgovino v Gosposki ulici frizerka Albina. . Grgič iz Frankopanove unce. Ura je lastnici na razpolago na policiji. * .,.....g i — Kar vse pohištvo je hotel zmetati na cesto. Na Koroški cesti se je pred niso št, 41 odigral v noči od nedelje na ponedeljek tragikomičen dogodek, ki je zbudil vse bližnje sosede iz spanja. Že. v predigri te »družinske drame« so čuli sosedje iz hiše neko razbijanje in razsajanje, kar Je dalo službujočemu stražniku povod, da si je tega razgrajača pobliže ogledal- Prvi intervenciji je sledilo pomirjen je. Okrog pol ene zjutraj pa je znova vzp lam telo in to v tolikem obsegu, da so razni predmeti pričeli frčati na cesto. Policija je posegla vmes ter spravila nepomirtjivega zakonca na hladno. Nastanili so ga v svrho pomirjen ja . žrvcev v tuk. hoteru »Grafe. —. Kolo. Teaatfhii • - praktikant Stanko •M^tjVfl iz Studencev, Dr. Krekova ulica 26, je puštn1 svoje kofo pred neko gostilno na Aleksandrov* cesti. Ko se > vrnil, kolesa ni bilo več. Kolo ima evid. št. 2-137.075-19 in je vredno £0QQ dm- -Iv- Jo*e4», Visim, ki *e tako tra- gično preminil v obalo v Žerovincih, bo danes j^opokŠne na mestnem pokopaHšču na -^s!£rt^fc kosa. V splošni bolnici sta umrla 5$etni pek iTranć BedjaniČ in 31-letni tkalec Jožef sScer. žalujočim naše iskreno sožalje! . -— Čigava Je tint? Šentlovrenaki orožniki so aretirali i^letnega^ brezposelnega delavca Konrada SoJnfl«a,*fil Je osumljen, da je v zadnjem času zagrešil več tatvin in vlomov. Ob aretaciji so našli pri njem srebrno -moško uro. Lastnik naj se javi pri tukajšnjem sodišču. — Pdbreške novice, fforicno smo, dobili PbbrezarTi svoj kfeo. DoSfej radi Prevelike oddaljenosti v mesto mšrnd mb*& v Kino. Seeftrj ga imarno v bližini v Renčljevl dvorani In upamo, da bo lepo uspevaL — Kletni dihurji so se pojavili pri posestniku Alojziju Rojku v Rdgoznici. S ponarejenim ključem m vdrli v vinsko klet. Odnesli^ so sodček (45 i) vina v vrednosti okoli 850 dm. Vlomilcem so orožniki ie na sleci U — 'ftlji^£fearji & klefcarji. Kraljeva banaka uprava je odredila, da morajo imeti vse hiše pred nastopom zime takozvane - snegobran«.€. Naprava* anegobranov spada deloiha. v B|učavničarskOi deloma pa v kleparsko obrt. Radi te%a je nastal precej zanimiv spor med mariborskimi kleparji in ključavničarji. K^učAvhiCarji so prepričani, da bodo prodrli, prav tako tudi klepar jL V spor je posegla tudi zbornica za TOl v Ljubljani. V kratkem bo posebna anketa, na kateri bodo skušali poravnati ta spor zadovoljivo za obe strani. — Mariborsko obrtništvo m MP. Že večkrat smo se dotaknili problemov, ki se tičejo razmerja med mestnimi podjetji in mariborskim obrtništvom, ki je že opetovano protestiralo radi poseganja mestnih podjetij v področje obrtniških interesov. Zbornica za TOI v Ljubljani je poslala mariborskemu županu energični protest radi poseganja mariborske mestne občine na področje obrtništva in rokodelstva. Tako so pri pogrebnem zavodu uredili mizarsko delavnico, nedavno pa so mestna podjetja dobila dovoljenje za, mehanična dela. Konkurenco predstavljajo tudi delavnice avtobusnega prometa. V smislu navedene vloge se opaža ja jo v zadnjem času tudi znamenja, ki kažejo,- da sega mestna občina tudi na področje trgovine. — SlovenjebistriŠke novice. Vaja v protiletalski obrambi je bila tudi v Slovenski Bistrici v najlepšem redu. Slovenjebistri-čani so pokazali precej resnobe in discipline, prav tako so tudi gasilci in reševalci v polni meri storili svojo dolžnost. — Poceni most. Iz Melja na Pobrežje nameravajo graditi nov most preko Drave. Gradnja mostu je, če smemo verjeti, sklenjena stvar. Uradno sicer ni bilo rečeno ničesar, pač pa je o tem p;salo časopisje. Ljudje, ki se ne bavi jo samo s projekti, ampak tudi z njihovo izvedbo, so se zanimali predvsem, koliko denarja bo za gradnjo tega mostu na razpolago. Listi so pisali, da znaša proračun 15 milijonov dinarjev in da sedaj razglabljajo, kako dob'ti ta denar skupaj. Strokovnjaki trdijo, da bo to najbolj poceni most, kar se jih je kdaj na svetu gradilo. Kdor bi za 15 milijonov dinarjev postavil most preko Drave sme upravičeno zahtevati, da se mu še za dolgo dobo let pusti pobirati mostnino, da bo prišel na svoje stroške. Lahko je pa seveda tudi mogoče, da se je pri poročilu o 15 milijonskem proračunu za most vrinila tiskovna napaka. Naj bi tisti, ki kaj več vedo o tej stvari pojasnili javnosti popolnoma točno, koliko bo stal novi most. — Iz Del. pol. št. 65. — Pobreške novice. Naše Pobrežje. ki je ob zadnjem sokolskem nastopu ponovno izpričalo, da je vseskozi sokolsko, dobi svoj Sokolski dom, to je moderno telovadnico s pripadajočimi prostori. Gradbeni stroški znašajo okoli 100.000 din. — Iz Studencev. Dr. Krekovo cesto so sedaj uredili tako, da ne bo nikakšnega zgledovanja. — Poveljstvo IV. dijaškega bataljona šole za rezervne pehotne častnike v Mariboru, vojašnica Kralja Petra, razpisuje natečaj za sprejem kuharja za čas od 1. 9. 1938 do 1. avgusta 1939. Interesenti naj se javijo do 21. oktobra t. 1. pri poveljstvu šole. — Smrt vrlega Sokola, V Oplotnici je umrl v starosti 58 let zaslužni starosta oplotniškega Sokola br. Franc Petelinšek. Od vsega začetka je z vzorno požrtvovalnostjo in vztrajno prizadevnostjo načeloval Sokolu. Vrlega brata Sokola pokoljemo v četrtek ob 15. uri. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. — Z nalomi jen imi rebri se je zatekel v bolnico 39-letni delavec M. Andrej iz Tržaške ceste. V prepir med njim n njegovo ženo se je vmešal neki »tretjV, ki je M. obdelal z lesenim kolom in ga pobil na tla. — Amazonka. Neprijeten doživljaj je imel posestnik Ivan Kranjc iz Leskovca. S svojo ženo Nežo je prišel dobre volje domov. Doma pa je nastal prepir, Kranjc je zgrabil za gnojne vile, njegova žena Neža pa je segla po sekiri. Navalila je na moža s takšno silo, da se je mož umaknil iz hiše ter se pognal v beg. ženšče pa ni bilo s tem zadovoljno. Steklo je za možem, ga dohitelo in mu prizadejalo s sekiro takšen udarec, da se je ves krvav in nezavesten zgrudil. Kranjca so prepeljali v bolnico. Mariborsko Sreda, 19. oktobra: zaprto četrtek, 20. oktobra, ob 20. uri: »Pokojnik«. Red A * — Gledališko, zanimivost za Maribor obeta prva letošnja glasbena predstava »Boccaceia« — še danes mladostno privlačnega klas. dela svetovno znanega Dalmatinca Suppeja. Kot predatavitelj naslovne vloge nastopi namreč prv'6 na našem odru dosedanji Član zagrebške opere. Ana-tol Manoševski. Njegova tudi rimska in milanska šola ga Še posebno usposablja za to vlogo, saj se zgodovinska vsebina te operete odigrava v osrčju Italije, v Flo-rencL Zanimivo je tudi, da praznuje g. Manoševski pravkar obletnico, kar ga je na mednarodnem muzik. festivalu v Sofiji javna kritika posebno priznalno odlikovala. Marfti&rsfca belite* Kino tTnkm: Heidi Grajski kina: Serenada Dežurni lekarni: Albanežejeva na Fran-kopanovi in Konigova na Aleksandrovi ce-sti. _______ Mariborske javne Maribor, 19. oktobra Imamo električne ure. ki so tako muhaste, kakor strankarska usmerjenost. Nimajo nobene discipline, dasl jih uravnava isti kabel. Najnaprednejša je kolodvofSkfl ure, kar je menda praktično, d očim je ro-tovška skrajno »haza^jaška« v nevoljo Številnih pasantov in izveščkov, ki tod parkirajo. Nekako »kompromisna« med vsemi pa je — frančiškanska, doćim.- Si magđalenska đovon večdnevni »dopuste. Na Kralja- Petra trgu oskrbuje časovno službo g. Mulavec 1« same uvidevnosti glede pasivnih mestnih financ. Sedaj ae nadeja nagrade - za švtrjo uslugo. Čim bo na bohotno razsvetljenem .Kralja Petra -trgu prišla v ^nrompt- moderna .javna ura. Stolna ura tudi večkrat rada počiva, kadar gospoda Škofa ni doma, a se stalno prepira s poštno uro radi naprednosti ali na-zadnjaštva. ■ . Vse le malenkosti je opazil naš slavni Jurij Pl&a. Da avo ji sJtečil Maribor, 18. oktobra nes takoj po 12.. Jt6 je bil promet na državnem mostu največji, sc je odigrala nova družinska tragedija. Upokojeni višji policijski stražnik Leon Kosmač, v Mariboru splošno znan, se je vzpel preko ograje mostu in se pognal v Dravo. Kosmač jc bil pred in med vojno policijski stražnik v Trstu. Odlikovala ga je bistra i n tel i a -ca, ki ga je usposabljala, da je v 9vojeni poklicu lahko opr.ivjj], najtf/j.i dela. l\> prevratu je prispel v Maribor kjer je tudi izkazal odlične sposobnosti Po upokojitvi leta 1924 jc bil v raznih privatnih službah, da si jc tako kot upokojenec / majhno pokojnino pomagal sko/i življenje. V zadnjem času pa je bil nekam potrt v zvezi z družinskimi razmerami. S 1. novembrom bi se moral v sniisilu ločitvenega procesa ločiti od žene. Težko življenje, ki £a jc čakalo spričo ločitvenih pogojev, mu je delalo hude skrbi. Danes opoldne pa je nastonila katastrofa, ko se je ocividno v popolni duševni zmedenosti pognal v Dravo in utonil. Pokojni zapušča ženo in otroke, ki so pa >e preskrbljeni. Zadnja pot Jožeta Vlaha Maribor, 18 oktobta Tragedija Jožeta Vlaha jc globoko pretresla vse, ki so ga po/nali. Danes popoldne se je zgrnila na mestno pokopališč na Pobrežju nepregledna množ'ca pogrebcev iz všeh slojev mariboiskega prebivalstva. Ob skrušenih svojcih si videl Številne pokojnikove prijatelje in znanec, polnoč'.cvil-no so bili /brani uslužbenci mariborsko mestne občine / magistratnim ravnateljem g. Rodovskom na čelu ter načelniki posa me/nih oddelkov. Pred pokopališčem pa jc bila postrojena baterija tukajšnjega topniškega polka, da i/ka/c poslednjo čast Jo žetu VLahu, ki je bil rczer\ni topniški poročnik. Potem ko so bile opravljene pogrebne molitve pred mrtvašnico in ko je vojaka godba odsvirala turobno žalostinko. so pokojnikovi tovariši pevci pod vodstvom g. Fr. Avsenaka zapeli ganljivo žalostinko »Pomlad zelena«. Množica se je uvrstila v veličasten žalni sprevod z yoja$ko godbo na čelu. ki je krenil k svežemu grobu v bližini kapelice. Presunljiv ]c bil pogled na skrušeno pokojnikovo mater, globoko užaloščeno sestro in neutolažljivo jokajočega pokojnikove brata. Zopet je /adonela v poslednje slovo pesem žalostinka »Tugo spev«, ki so mu jo zapeli tovariši pevci, s katerimi je pokojni populari/i-al ob naši meji lepoto narodne pesmi. V očeh pogreb cev so se lesketale solze, ko je padala gruda na krsto mlade žrtve življenjske tragedije ter zagrnila njegovo poslednje poč: vališče. Jožetu Vlahu, vzornemu družinskemu očetu, poštenjaku, dobričini in z-gled nemu narodnjaku ohranimo trajen sponvn. Tatvine v prodafalni »Tivar« Celje, 1° oktobra Včeraj smo poročali o tatvinah v prodajalni * rWar« v Celju, ki je last trgovca Karla Vrečica. Tatvine jc i/vr^cval 18 letni Vrečičcv uslužbenec Ivan K., ki je v zadnjih mesecih kradel v trgovini samovezoi-ce, nogavice, obleke in plašče. Ukradeno Mago je prodajal delno sani. delno pa njegov pomagač, 20 letni mesa_cki pV«.ilo pa bo-do morali kriti Ivanovi jn Karlovi s*.krivci, ki so imoviti. Ivan K. se je bil vdal igralski strasti. Pri kvartanju ie skoraj vedno izgubljal. Da bi kril dolgove je začel krasti v trgovini svojega delodajalca in tako se je začela vrstiti tatvina za tatvino. Aretiram 18-letni Ivan K. jc med drugim izpovedal, da je prodal blago, ki ga je bil ukradel svojemu delodajalcu trgovcu Vrečiru tudi raznim r^ebam v Stranicah pri Konjic-ah. Zato ^ta se odpeljala vodja kriminalnega oddelka celjske policije nadzornik g. Za\ec in policijski agent g. Rojnik v torek dopoldne z aretiranim Ivanom K. v Stranice, da izvršita tam preiskavo. Pri posestniku Sodinu sta ra^la zaboj, v katerem jc bilo za 3000 din ukradenega blaga, ki ga je bil K. prodal Sodinu. Posestnik je izjavil, da jc kupil od Iva na K. še za 5(100 din blaga in ga prodal naprej. Sodin jc podpisal in izročil g /Cav-cu izjavo, da bo poravna' trgovcu Vrečiču teh 5000 din. Tudi neki dru^i moški, ki se prav tako piše Sodin. je podpisal izjavo, da bo povrnil 2300 din, ker je kupil od Ivana K, ukradeno blago v tej vrednosti-Gg. /£avec in Rojnik sta hotela izvršiti preiskavo še pri dveh posestntkib, toda posestnika sta bila. medtem . že pobegnila. Sedaj ju išče orolnistvo. Ivan K. ne kaže ni kakih znakov Jcesanja, marveč se venomer smehlja in vneto pomaga policiji pri razčiščevanju afere. Pri njem so tudi našli ponarejene ključe, s pomočjo katerih je po nofi prihajal v Vrečičevo trgovino in odnašal iz nje itkrideno blago. Preiskava je doslej ugotovila, da je v afero zapletenih 17 oseb v Celju ter v bližnji in daljni okolici. Vrednoat blaga, čigar tatvino je Ivan K. doslej priznal, znaša ok rof? 28.000 din. RAZTRESENOST Gimnazi>rici ravnatelj je na oblaku pr* svojih znancih, ki mu pokažejo novorojenčka. ... — Koliko je pa »tar? — vpraša ravna* trt} njegovo mater. — iDeaet tednov. — In Je to vaš najmlaja?