Kamniški OBČAN
Št. 19
Z včerajšnje seje občinskega sveta
Občina Kamnik se bo preoblikovala v mestno občino
Dnevni red včerajšnje, šestin dvajsete seje občinskega sveta občine Kamnik ni bil posebno dolg, saj je bilo na njem samo sedem točk, toda med njimi je bil tudi odlok o rebalansu letošnjega proračuna občine Kamnik, ki so ga svetniki na glasova-
nju tudi podprli. Poleg tega so svetniki sprejeli še eno zanimivo odločitev - občinski upravi so namreč prižgali zeleno luč za začetek postopka za ustanovitev mestne občine Kamnik.
Več s seje na 3. strani.
»TEK SVETOVNE HARMONIJE«
Tekači tečejo v skupini s plamenico in si jo podajajo iz roke v roko.
Evropski del Teka Svetovne Harmonije se je pričel 4. marca 2005 v Lisboni na Portugalskem, končal pa se bo 28. oktobra v Budimpešti na Madžarskem.
Plamenica bo prispela v Kamnik
v PETEK, 14. oktobra ob 17.00 uri, kjer bo
slovesen sprejem.
Na svoji poti skozi Tuhinjsko dolino do Kamnika in naprej do Domžal vas v imenu tekačev in organizatorjev mednarodnega Teka Svetovne Harmonije vabimo k sodelovanju tako, da se jim priključite.
(podrobnejše informacije na elektronskem naslovu: http:/ /www.kamnik.si/
Kdo bo v prihodnje upravljal z industrijsko cono Stol?
Sredi devetdesetih so se v Stolu odločili za prodajo proizvodnih prostorov, ki jih zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje niso več potrebovali, in tako je na njihovi lokaciji brez kakšnega natančnejšega načrtovanja nastala devetdeset tisoč kvadratnih metrov velika industrijska cona. Danes v njej deluje približno šestdeset podjetnikov in obrtnikov, ki pa nimajo ravno najboljših pogo-
jev za delo, saj je infrastruktura dotrajana, funkcionalna zemljišča ob objektih so premajhna, interne prometne povezave pa niso kos količini (predvsem tovornega) prometa. Vseeno pa je ta lokacija za investitorje še vedno zanimiva, saj se na njej načrtuje gradnja nakupovalnega centra. Vse to so bili razlogi, da smo se pogovarjali o prihodnosti te lokacije.
Več na 4. strani.
st plačila na obroke
Dobeno 75,1234 Mengeš
Telefon: 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si
TERME
OV1K
IM svej. termalnih
Ter™ SnMk: Kamnik d,o.o. Molkova pot 51241 Kamnik tel: 01/ 83 44 100 fax; 01/83 08 620 itkov terme.snovik@zarja-kovis.si
11
PRESENETITE SVOJ D
Al S*'" k 1' \i I1
ZABAVE ZA 0TR(
Z veseljem vas obveščamo, da smo osvojili 1.mesto v akciji NAJ SLOVENSKO KOPALIŠČE 2005, med manjšimi in srednjimi kopališči. Zahvaljujemo se vsem, ki ste glasovali za nas in nam s tem pokazali svoje zaupanje!
Začele so se naše redne aktivnosti:
- vsak ponedeljek, ob 20.uri plavalna ura
- vsak torek, ob 20.uri vodna aerobika
(18.10.in 25.10. JE VSTOP PROST! )
- plavalni tečaji za odrasle, otroke in dojenčke ^^^^soponovnocKjjP^
43. leto
Kamnik, 6. oktobra 2005
ituranti
Šolski center Rudolfa Maistra slovi kot izredno uspešna šola, ki na maturi dosega odlične rezultate in dijakov ne pripravlja le na fakulteto, ampak tudi na življenje, kar je za preživetje v današnji družbi skoraj najpomembnejše. Vse to so dokazali tudi maturantje lanskega šolskega leta, ki so na gimnaziji maturo opravili stoodstotno, na ekonomski šoli pa je uspešnost prav tako presegala državno povprečje. Štiri leta šolanja so rodila kar pet zlatih maturantov na gimnaziji, na ekonomski šoli pa dve zlati maturantki.
22. septembra, ko so se maturantom počitnice že počasi zaključevale, so se ob 18. uri vsi skupaj še enkrat zbrali v svoji »stari« šoli, da bi zaploskali »ta zlatim« in tistim, ki so prejeli razne pohvale, priznanja, pa tudi zato, da bi spet lahko malo poklepetali s sošolci, ki jih morda niso videli že nekaj mesecev.
Več na 12. strani.
Zlati maturanti kamniške gimnazije in ekonomske šole (z leve); Teja Grilc in Karmen Pančur, maturantki ekonomske šole, Katja Kadunc, Monika Vombergar, An ja I .ukan in Matija Lavrinc - vsi maturanti gimnazije (na fotografiji ni zlate maturantke Urške Rugelj, ki se slovesnosti zaradi odsotnosti ni mogla udeležiti).
HITROSTNI MOTOCIKLIZEM
Kamnik bil je živ
Letošnja sezona hitrostnega motociklizma se je zaključila na najboljši možen način. Vozniki vseh treh razredov supermoto, mi-nimoto in skuter so se poslovili pred čudovito kuliso več kot 7000 gledalcev, ki so zavzeli kamniški poslovno trgovski center Perovo. Podobno kot lani so tudi letos imeli kaj videti. Očitno so to tudi pričakovali, saj se je gledalcev po lanski premieri zbralo še občutno več kot lani. Dogodek, ki spravi na noge ves Kamnik, tako ni le muha enodnevnica.
Več na 13. strani.
BUČARIJADA V KAMNIKU
V soboto, 24. septembra, se je zgodila prva Bučarijada na Šutni v Kamniku.
Celodnevno dogajanje se je pričelo z dopoldanskimi delavnicami, kjer so nastajali aranžmaji iz buč, ki so jih pozneje razstavili, okušali smo najrazličnejše jedi, ki se jih da pripraviti iz buč, ki pridobivajo veljavo tudi v naši prehrani.
Vrhunec prireditve je bila povorka vozičkov, domiselno okrašenih z bučami in drugimi pridelki.
Na fotografiji: Prvonagrajena Kvasova fanta na vozičku, okrašenem z bučami, peljeta Bučkota. Ve^ na g strani
Vselej zanimiv start razreda open.
Prava rešitev zame in za mojo drujino.
gsm servis in trgovina
AKCIJA!
• baterije
• avtopolnilci
RABLJENI APARATI prodaja in odkup
Rudi Volkar s.p.,
Perovo 26, Kamnik
tel.: 01/839 46 56, gsm: 040/411-190 email: info@gsm-servis.si
Odprto: pon-petek 9"-19" j m 0 b i l Pooblaščeni prodajalec
DOL PRI* LJUBI JAMI		IBtlMHliiii!	Sil	Investitor: Raiffeisen \S±1leasing
^^okličite oi 565 97 H5, wwn				.dnpodgora.com
Raiffeisen
\4S\ KRI
KREKOVA BANKA
M(0/N D
V mesecu oktobru: SERVIS PRANJA IN URANJA SRAJCI PETO SRAJCO (4 + 1) VAM OPEREMO IN ZLIKAMO BREZPLAČNO!
PAX
N      .... Velika izbira
Tmodeli NAGROBNIH SVEČ
nagrobnih sveč dO 10% POPUSTA
Še vedno nespremenjena cena velikega vložka KORAK PRED DRUGIMI
PAX - 270 SIT in Se količinski popusti! TRADICIJA OD LETA 1740
SVEČA VEČERNICA na tekoči vosek
4
C\/CfADMA  fTC I C Glavni trg 16, Kamnik, »831-16-84 Vse sobote
J V t V-/A K INI A 3 I C L C 8h - 12" in 14>' -18", od 24. do 29.10. od 8"do 18\   v okt. od 8" l.V
TUDI LETOS ANKETA O ZADOVOLJSTVU STRANK UE KAMNIK
V prizadevanju za stalno izboljševanje kakovosti storitev na Upravni enoti Kamnik se bo tudi letos izvajala anketa o zadovoljstvu strank s storitvami na upravni enoti.
V želji, da bi strankam izpolnili pričakovanja glede našega dela, izvaja Upravna enota Kamnik anketo o zadovoljstvu strank s storitvami na upravni enoti od leta 2002 dalje.
Anketa se vsako leto izvaja na vseh oddelkih hkrati, t.j. na Oddelku za upravne notranje zadeve, na Oddelku za prostor, gospodarstvo in kmetijstvo in na Oddelku za občo upravo. Anketo izvajata dva anketar-ja, ki strankam delita anketne vprašalnike in osebam, ki ne morejo izpolniti anketnega vprašalnika ali izrazijo željo po pomoči, pomagata.
V anketi se meri razkorak med pričakovanji strank in njihovim zadovoljstvom po opravljeni storitvi. Stranke namreč v anketi povprašamo najprej po njihovih pričakovanjih, nato pa še po oceni opravljenega dela. Prizadevamo si, da bi bil ta razkorak čim manjši, kar nam glede na dosedanje rezultate anket tudi uspeva.
Na ravni upravne enote je bila kakovost storitev v letu 2002 ocenjena z oceno 3,68, v naslednjih letih se je še izboljševala in dosegla v letu 2004 oceno 4,18.
Upravna enota je dostopnost upravnih storitev uvrstila na prvo mesto svojih prizadevanj za usmerjenost k uporabnikom - strankam. Gre /a takšno opravljanje storitev, ki od stranke zahteva čim manj časa in nepotrebnih poti, povezanih s to storitvijo. Čakalne vrste so vedno krajše, saj je bilo leta 2002 kar 64,8% anketirancev tistih, ki so bili takoj na vrsti ali pa so čakali do 5 minut, leta 2003 je bilo takšnih 88,5%, leta 2004 pa kar 90%.
V letu 2004 je bilo izpolnjenih 200 anketnih vprašalnikov, od tega je bilo anketiranih 85 žensk in 113 moških (dve anketi brez odgovora). Po zaposlitvenem statusu je bilo 56,3% zaposlenih, 26,7% upokojencev, 8% študentov in 4% nezaposlenih. Največ anketiranih je bilo starih od 30 do 39 let in sicer 22,3%, sledijo stari od 50 do 55 let -19,8%.
Anketiranci pri enem izmed vprašanj ocenjujejo tudi uslužbence in sicer kakšen bi po njihovem mnenju moral biti uslužbenec in kakšen je dejansko bil. Pričakovanja anketirancev pred prihodom na upravno enoto so vedno visoka, vendar pa jih zaposleni v veliki meri uspešno izpolnjujejo, saj ni bistvenih odstopanj med pričakovanji in dejanskim stanjem.
V letu 2003 in 2004 so stranke najpogosteje dobile informacije o tem, kaj potrebujejo za reševanje zadeve pri referentu, pogosto pa so dobili informacije tudi pri svetovalki za pomoč strankam. Prav ta naj bi v bodoče nudila strankam največ pomoči pri opravkih na upravni enoti.
Anketa o zadovoljstvu strank s storitvami na upravni enoti se bo letos izvajala od 10. oktobra dalje. Po opravljeni anketi bodo rezultati ankete tudi obdelani in objavljeni.
Spoštovani!
Obveščamo Vas, da bo Upravna enota Kamnik izvajala anonimno anketo o zadovoljstvu strank s storitvami
upravne enote v času od 10.10. 2005 dalje (predvidoma 2
tedna).
Hvaležni bomo, če si boste vzeli nekaj dragocenega časa in tako s svojim prispevkom pripomogli k izboljšanju kakovosti upravnih storitev in s tem večjemu zadovoljstvu vseh vas, naših uporabnikov.
Upravna enota Kamnik
V KIK-u eksplodiral smodnik
V Kemijski industriji Kamnik je v ponedeljek, 3. oktobra, med prevozom nevarne snovi v stiskalnici črnega smodnika prišlo do vžiga. Ob eksploziji se je zaradi opeklin hudo poškodoval en delavec, posledice pa bi bile lahko mnogo hujše, saj običajno v stiskalnici za smodnik dela več ljudi. Da eksplozija ni dobila širše razsežnosti gre zasluga izredno hitri intervenciji kamniških gasilcev. V dveh minutah po prejetju klica je na kraj nesreče prihitelo 17 gasilcev PGD Kamnik in dva predstavnika civilne zaščite. Preprečili so širjenje ognja, tlenje smodnika in uspešno pogasili požar, ki je nastal ob eksploziji. Zaradi nevarnosti ponovne eksplozije, v sosednjem prostoru namreč skladiščijo smodnik, so evakuirali delavce, dobro uro pa je bila zaprta tudi cesta med Kamnikom in Stahovico.
Vzrok požara še ni znan, po neuradnih informacijah pa naj bi iskrenje vozička za prevažanje smodnika in vžig povzročil smodniški prah na tirih.
SAŠA MEJAČ
VABILO
Zveza veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda vabi v soboto, 8. oktobra, ob 10. uri
na odkritje spominskega obeležja v spomin na delovanje narodne zaščite v Tuhinjski dolini v času osamosvojitvene vojne 1991.
Spominsko obeležje je postavljeno v bližini bencinskega servisa v Golicah pod Kozjakom.
Vljudno vabljeni.
Kamniški UBČAM   Izdajatelj Bistrica, dno., Kamnik, Ljubljanska cesta 3 a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo / a kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
Naslov uredništva: Kamnik, (davni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311. 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejacaisiol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od s, do IS. un.:, sreda Od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, petek od 8. do 13- ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d.. 6. 10. 200S. .
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Zastoji ob prometnih konicah
Na izjemno slabo prometno situacijo in zastoje v prometnih konicah opozarja občinski svetnik Franci Spruk.
Kot mnogo drugih ugotavlja, da se je stanje na regionalni cesti Vransko-Kamnik-Ljubljana v jutranjih urah (od 6. do 8. ure) in obratno v smeri Ljubljana -Kamnik - Vransko v popoldanskih urah ( od 14. do 17. ure) z odprtjem novega križišča pri Usnjarskem mostu izjemno poslabšalo. Ob navedenih časovnih intervalih se promet na uvozih lokalnih in regionalne ceste dobesedno ustavi. Navaja, da za 300 metrov dolgo razdaljo potrebujemo kar 20 minut, v določenih dnevih (ponedeljek, petek) pa tudi več časa.
Predlaga, da do umestitve tretjega voznega pasu na obvoznici, ki to že nekaj časa ni več, semafor pri Usnjarskem mostu deluje samo na rumeno utripajočo luč. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno ponovno razmisliti o odprtju ceste skozi Šutno v eno smer v času od 5.30 do 20. ure.
Na Urad župana je naslovil tudi vprašanje, če je projekt se-verno-zahodne obvoznice še v usmeritvah občine Kamnik ali se je od tega projekta odstopilo?!
Franc Hribernik pojasnjuje, da pomeni območje kamniške obvoznice na odseku med križiščema s Šolsko ulico in križiščem s Cankarjevo cesto izrazito ozko prometno grlo, ki zaradi vse gostejšega prometa na obeh regionalnih cestah ter občutno povečanega prometa tudi z ob-
močja starega mestnega jedra in obeh vmesnih križišč, ne prepušča v zadostni meri motornega prometa - še zlasti ob prometnih konicah.
Ena od možnih rešitev je sinhronizacija delovanja semafor-skih naprav, vendar bistveno ne more prispevati k zmanjšanju pojava prometnih zamaškov. Upravljalec semaforskih naprav išče v tej zvezi optimalno rešitev.
Kot pravo rešitev pa navaja čimprejšnjo razširitev kamniške obvoznice v štiripasovnico, za kar je bil med občinskim vodstvom in Direkcijo RS za ceste že dosežen načelni dogovor o sofinanciranju. Za navedeno rešitev naj bi bila že v tem letu pridobljena potrebna projektna dokumentacija, realizacija pa izvedena v letih 2006 in 2007 - ob predpostavki, da bo investicija dejansko vključena v državni proračun. V ta namen se bo po osebnem zagotovilu posebej angažiral tudi edini kamniški poslanec.
»Odgovor na vprašanje, kakšna naj bi bila v prihodnje prometna vloga ulice Šutna, bo dala prometna študija, ki je v zaključni fazi izdelave. Kot je verjetno znano, je predlog sprejetja projekta izgradnje t.i. severozahodne obvoznice, ki bi za daljše obdobje rešila vprašanje tranzitnega prometa mimo Kamnika, občinski svet pred leti, kljub večkrat pripravljenemu gradivu, vselej zavrnil. Poleg zapletenih premoženjsko-pravnih razmerij, ki bi jih bilo potrebno predhodno rešiti, gre v finančnem smislu za izjemno zahteven projekt, zato ga pred dokončanjem investicij na šolskem področju re-
alno ni mogoče uvrstiti v občinske razvojne programe. Vsekakor pa bo občinska uprava okrepila aktivnosti na navedenem področju dela«, še pojasnjuje Franc Hribernik.
Za sprejem v kamniški dom starejših občanov potrebno čakati nekaj mesecev
Na dolge vrste za sprejem v Dom starejših občanov v Kamniku opozarja občinska svetnica Marjeta Humar.
Direktorica Doma starejših občanov Kamnik Marija Rems pojasnjuje, da se v zadnjih letih zaradi daljšanja življenjske dobe povečuje število starejšega prebivalstva, kar ima posledico tudi daljšo čakalno dobo za sprejem v domove za starejše.
Dom starejših občanov Kamnik ima kapaciteto 223 stanovalcev in spada med večje domove v Sloveniji. Zasedenost doma je polna, čakalna doba za sprejem pa nekaj mesecev. Sprejem v dom ureja Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (Ur. I. RS št. 38/04), ki ga je sprejelo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Pri sprejemu se upošteva vrstni red prispetja prošenj oz. dolžina čakalne dobe, zdravstveno stanje prosilca, ki pogojuje vrsto potrebne storitve oz. oskrbe, bližino stalnega bivališča prosilca in njegovih
svojcev, socialne razloge, ki lahko pomembno vplivajo na nujnost čimprejšnjega sprejema (15. člen).
Glede na omenjeni člen pravilnika imajo prednost pri sprejemu v dom občani občine Kamnik in Komenda ter prosilci, ki imajo svojce v omenjenih občinah. Dom lahko sprejme na leto le toliko stanovalcev, kolikor se sprosti prostih kapacitet, zato je sprejem v dom,žal, odvisen od smrti in odhoda stanovalcev.
Vodstvo Doma meni, da bo problem skrbi za starejše vedno večji, da pa je dom le ena od oblik varstva starejših. Povečanje kapacitet pri obstoječem domu je neprimerno, saj je dom že sedaj prevelik, glede na normative, ki predvidevajo kapaciteto do 200 postelj. Potrebno bi bilo razvijati druge oblike pomoči, ki bi omogočale starejšim občanom, da čim dlje ostanejo v domačem okolju. Te oblike so pomoč na domu, negovalne bolnice, varovana stanovanja, druga družina in podobno. Dom že sedaj kot svojo dodatno dejavnost izvaja vsakodnevni razvoz kosil 50 občanom občine Kamnik in Komenda. Ker se število uporabnikov, tako za domsko varstvo kot za dostavo kosil povečuje, vodstvo Doma predlaga, da naj občina Kamnik skupaj z občino Komenda naredi skupni načrt pomoči starejšim in del obveznosti prenese na občino Komenda (npr. razvoz kosil, gradnja doma za starejše).
Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Kamnik /a leto 2005 (Ur. list RS, št. 17/05), 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 119/02, 31/03 in 88/05) in Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev na področju kmetijstva iz proračuna Občine Kamnik (Ur. lisi RS, št. 88/05) Občina Kamnik objavlja
RAZPIS
za sofinanciranje dejavnosti društev na področju kmetijstva v občini Kamnik
1. Predmet javnega razpisa je pospeševanje društvene dejavnosti na področju kmetijstva v občini Kamnik.
2. Na javnem razpisu lahko sodelujejo društva, ki:
• so registrirana v skladu z Zakonom o društvih;
• imajo sedež na območju občine Kamnik oziroma opravljajo dejavnost na območju občine Kamnik;
• imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo;
• imajo poravnane vse davke in druge obvezne zakonske in poslovne obveznosti;
• opravljajo dejavnost na neprofitni podlagi.
3. V proračunu Občine Kamnik jc za sofinanciranje društev s področja kmetijstva v letu 2005 namenjenih skupaj 1.210.000 SIT.
4. Pri ocenjevanju vlog se upoštevajo naslednji kriteriji:
• poročilo o delu preteklega leta in vrednost finančnega načrta za preteklo leto (do 25 točk);
• strokovno izobraževanje na področju dejavnosti društva (10 točk/ seminar);
• promocijska dejavnost (10 točk/aktivnost);
• število članov društva iz Občine Kamnik (do 20 točk);
• organiziranje in sodelovanje na občinskih (10 točk/prireditev), regijskih (20 točk/prireditev) in državnih (30 točk/ prireditev) prireditvah in tekmovanjih;
• število panjev (samo za čebelarska društva - do 40 točk).
5. Vlogi je potrebno priložili:
• potrdilo o registraciji (kopija odločbe o vpisu v register);
• potrdilo o plačanih davkih in prispevkih;
• evidenco o članstvu.
6. Obrazec vlog lahko dobite na Občini Kamnik (sprejemno informacijska pisarna ali oddelek za gospodarske dejavnosti in finance), na spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si) in v Kmetijsko svetovalni službi (Trg talcev 1, Kamnik).
7. Rok za oddajo vlog na javni razpis jc sreda, 2. 11. 2005.
8. Vloge s prilogami naslovite na: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg'24, 1240 Kamnik in jih oddajte v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. I).
9. Pri oddaji vlog je potrebno plačati upravno takso v višini 850 SIT.
10. Vlagatelji bodo obveščeni o izidu javnega razpisa v toku 30 dni od zaključka razpisa.
11. Dodatne informacije: Občina Kamnik, oddelek za gospodarske dejavnosti in finance (g. Alojz Kolar, telefon 01/8318-106) ali Kmetijsko svetovalna služba (telefon 01/8317-533).
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN
Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2005 (Ur. list RS, št. 17/05) in Pravilnika o sofinanciranju turističnih društev v Občini Kamnik (Ur. list RS, št. 88/ 05) Občina Kamnik objavlja
RAZPIS
o sofinanciranju turističnih društev v Občini Kamnik
1. Predmet javnega razpisa je pospeševanje društvene dejavnosti na področju turizma v občini Kamnik.
2. Na javnem razpisu lahko sodelujejo društva, ki:
• so registrirana v skladu z Zakonom o društvih;
• imajo sedež na območju občine Kamnik;
• imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo;
• imajo poravnane vse davke in druge obvezne zakonske in poslovne obveznosti;
• opravljajo dejavnost na neprofitni podlagi.
3. V proračunu Občine Kamnik je za sofinanciranje društev s področja turizma v letu 2005 namenjenih skupaj 250.000 SIT
4. Pri ocenjevanju vlog se upoštevajo naslednji kriteriji:
• poročilo o delu preteklega leta in vrednost finančnega načrta za preteklo leto (do 25 točk);
- strokovno izobraževanje na področju dejavnosti društva (10 točk/ seminar);
• promocijska dejavnost (10 točk/aktivnost);
• število članov društva iz Občine Kamnik (do 20 točk);
• organiziranje in sodelovanje na občinskih (10 točk/prireditev), regijskih (20 točk/prireditev) in državnih (30 točk/ prireditev) prireditvah in tekmovanjih;
5. Vlogi je potrebno priložiti:
• potrdilo o registraciji (kopija odločbe o vpisu v register);
• potrdilo o plačanih davkih in prispevkih;
• evidenco o članstvu.
6. Obrazce vlog lahko dobite na Občini Kamnik (sprejemno informacijska pisarna ali oddelek za gospodarske dejavnosti in finance) in na spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si).
7. Rok za oddajo vlog na javni razpis jc sreda, 2. 11. 2005.
8. Vloge s prilogami naslovite na: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24, 1240 Kamnik in jih oddajte v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1).
9. Pri oddaji vlog je potrebno plačati upravno takso v višini 850 SIT.
10. Vlagatelji bodo obveščeni o izidu javnega razpisa v roku 30 dni od zaključka razpisa.
11. Dodatne informacije: Občina Kamnik, oddelek za gospodarske dejavnosti in finance (g. Alojz Kolar, tel. 8318-106 ali ga. Martina Bajde, tel. 8318-107).
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN
Občina Kamnik se bo preoblikovala v mestno občino
Poročilo z včerajšnje seje občinskega sveta
Dnevni red včerajšnje, šestindvajsete seje občinskega sveta občine Kamnik ni bil posebno dolg, saj je bilo na njem samo sedem točk, toda med njimi je bil tudi odlok o rebalansu letošnjega proračuna občine Kamnik, ki so ga svetniki na glasovanju tudi podprli. Poleg tega so svetniki sprejeli še eno zanimivo odločitev - začetek postopka za ustanovitev mestne občine Kamnik.
Vi sprašujete, župan odgovarja
Občan J.Ž. iz Kamnika sprašuje, ali je res, daje t) občini Kamnik delež brezposelnih oseb pod povprečjem Republike Slovenije/'
Razmere na trgu delovne sile v občini Kamnik za leto 2004 bi lahko v primerjavi z letom 2003 ocenili za ugodne, saj je prišlo do rasti zaposlenosti ter zmanjšanja števila registrirano brezposelnih oseb.
Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti v občini Kamnik je bila v letu 2004 za ,j6,H % nižja od slovenskega povprečja (10,6%) in je znašala 6,7%. Decembra2004je bilo za /a vodu za zaposlovanje vpisanih 726 registrirano brezposelnih oseb, kar je 130 oseb manj kol decembra 2003. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je bilo na dan 31.8.2005 registriranih 835 brezposeln ili oseb. Število brezjjoselnih oseb se je v poletnih mesecih fmvečalo, kar je značilno za gibanje brezjto-selnosti (saj se poveča število prvih iskalcev zaposlitve), proti koncu leta j>a se običajno število brezposelnih oseb zmanjša.
Ne glede na lo, pa brezposelni občani (aktivni iskalci zaposlitve, ki so registrirani na /uvoda za zaposlovanje ter registrirano brezjjoselne osebe) predstavljajo veliko finančno breme za občinski proračun, saj mora lokalna skupnost v skladu z 21. členom Zakona o zdravstvenem zavarovanju v okviru zdrav-
stvenega varstva zagotavljati sredstva za zavarovanje brezfjoselnih občanov, ki so jim prenehale vse pravice Iz naslova brezposelnosti V proračunu Občine Kamnik za leto 2005je za zdravstveno zavarovanje brezposelnih zagotovljenih preko 00 milijonov tolarjev Dokaj ugoden trend na Irgu delovne sile v občini v primerjavi z državo pa kvarijo podatki in prime rjava le teh o kvalifikacijski strukturi brezposelnih in značilnih skupinah brezposelnih. Še vedno ostaja skoraj dve tretjini brezposelnih v občini, ki ima 1. do IV. sloj/njo izobrazbe. Več kot 5 5 % od vseh brezfjoselnih /ju pred-st a vljajo ženske.
Naloga lokalne skupnosti je ustvarjanje prostorskih pogojev za razvoj gospodar-Stva, kljub temu pa Občina Kamnik namenja določena sredstva za zaposlitev brez-jMiselnih oseb oziroma za sa-mozaposlitev. V letošnjem letu so se sredstva razdelila na podlagi javnega raz/risa in so znašala od 90 000 do 150.000 S/T na zaposlitev.
župan TONE SMOLNIKAR
Svetniki sprašujejo in predlagajo
»Ker je vlada septembra občine pozvala, naj oddajo vloge za preoblikovanje v mestne občine, smo se odločili, da možnost izkoristimo in občino Kamnik predlagamo za mestno občino,« je Ivan Pri-stovnik, direktor občinske uprave, pojasnil predlog sklepa o začetku postopka za ustanovitev mestne občine Kamnik. »Zakonodaja nam je tokrat bolj naklonjena kot nam je bila v prvem poskusu, pa tudi dolgoletna tradicija upravnega središča je na naši strani. Poleg tega bi iz državnega proračuna na leto dobili sto milijonov tolarjev več kot sicer,« je dejal. Marjeta Humar je v imenu svetnikov NSi dejala, da si naše mesto to zasluži, Borut Žagar pa je v imenu Socialnih demokratov svetnikov dodal, da bi to moralo pomeniti več kot zgolj novo ime občine. Antona Rajsarja, svetnika DeSUS, je v nadaljevanju zanimalo, kaj to pomeni za podeželske dele občine, Pri-stovnik pa mu je pojasnil, da občina po površini ostaja nespremenjena in da bo tudi podeželje del nove mestne občine Kamnik.
Svetniki so bili nad rebalansom navdušeni
Osrednja točka tokratne seje je bila obravnava rebalansa občinskega proračuna, ki je bil potreben zato, ker je v občinsko blagajno iz državnega proračuna priteklo za 161 milijonov tolarjev več sredstev kot je občina pričakovala, pa tudi nekateri drugi prihodki občine bodo letos večji od načrtovanih. Alojz Kolar, podsekretar - vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in finance je imel tako s svojimi sodelavci »prijetno« dolžnost, da večjim prihodkom občine prilagodi tudi odhodke. Z njegovim dosežkom so bili vsi svetniki zelo zadovoljni, saj so vsi po vrsti hvalili »popravljeni« proračun. »Še zlasti, ker je v njem več denarja namenjenega družbenim dejavnostim,« je poudarila Marjeta Humar, predsednica odbora za družbene dejavnosti. Podobnega mnenja je bil v imenu svetnikov LDS tudi Brane Golubovlč. »Večji prihodki iz naslova komunalnih prispevkov dokazujejo smiselnost njihovega strožjega obračunavanja,« je dejal, a hkrati opozoril, da bo morala občina v prihodnjih letih najti tudi ustrezno ravnovesje med vlaganji v družbene dejavnosti in gospodarstvo. Po njegovem bi se morala občina lotiti urejanja kakšne nove cone. Tudi svetniki SDS so z rebalansom zadovoljni, vendar je Franci Spruk v njihovem imenu opozoril na (pre)veliko število majhnih investicij, ki se vlečejo več let in so tako dražje kot bi bile v primeru, če bi se jih lotevali v večjih kosih. Marjeta Humar je občinski upravi svetovala, da se bolj posveti tudi ustvarjanju kakovostnejših delovnih mest. Po njenih besedah bi morali več vlagati tudi v Kulturni dom, še pred tem pa urediti njegov status. Borut Žagar je v imenu Socialnih demokratov opo-
zoril, da Center za mlade tudi pol leta po odprtju še nima uporabnega dovoljenja, vendar mu je župan Anton Tone Smolnikar odgovoril, da je problem v tem, da center šine ustreza protipožarnim standardom. »Ne strinjamo pa se z umikom projekta Regijski park Kamniško - Savinjske Alpe iz proračuna, ker je to del strategije prostorskega razvoja naše občine. Ta projekt bo usmerjal razvoj turizma, zato ni vseeno kje bo imel ta projekt svoj sedež in občina iz njega ne bi smela izstopiti,« se je v svojem nastopu še zavzel Žagar in dodal, da bo letos za turizem namenjenih samo .Vi milijonov tolarjev, kar je premalo glede na to, koliko pričakujemo od te dejavnosti. V nadaljevanju razprave so svetniki opozorili na nekatere posamezne projekte, ki bi zahtevali več proračunskega denarja. Daniel Kovačič, svetnik Zelenih Slovenije, je tako opozoril na prepočasno sanacijo plazu na območju Črne - Pod-studenca, Anton Rajsar, svetnik DeSUS, pa je izpostavil naslednje: da je premalo denarja namenjenega vzdrževanju cest, da je družba Velika planina vreča brez dna, da bi Tuhinjska dolina nujno potrebovala cono s čistejšo industrijo in v njej nekaj novih delovnih mest ter da čistilna naprava v Šmartnem še vedno ne deluje s polno paro. Janez Leskovec, svetnik NSi, je z rebalansom še posebej zadovoljen zato, ker bo v njem dovolj denarja tudi za semafor na Vrhpolju (postavljen bo že do konca leta). Podobno kritičen kot Rajsar je bil do vlaganja v družbo Velika planina tudi Anton Hočevar, svetnik SDS. Po koncu razprave se je na vprašanja svetnikov odzval tudi župan Anton Tone Smolnikar. Povedal jim je, da je reševanje denacionalizacije na Veliki planini na prednostnem seznamu in da je edina alternativa finančnim injekcijam samo stečaj družbe, vendar so tudi s tem povezani veliki stroški. »Čeprav velikih investitorjev Velika planina ne zanima, bomo naš delež še naprej skušali prodati,« je napovedal. Glede novih obrtnih ali industrijskih con pa je župan povedal, da si tako velike cone, kot jo urejajo v Komendi, v naši občini ne predstavlja. Če ne zaradi drugega, že zaradi še večjega tovornega prometa, ki bi nam ga prinesla. Na glasovanju je rebalans proračuna dobil podporo večine svetnikov.
Gradnjo stanovanj bi morali pogojevati z gradnjo vrtcev
Katarina Ščetinin Sever, višja svetovalka za področje predšolske vzgoje, izobraževanje in raziskovalne dejavnosti, je svetnike seznanila s poročilom o pogojih za izvajanje programov predšolske vzgoje v WZ Antona Medveda Kamnik. »Kapacitete v naših vrtcih so res premajhne, vendar je treba upoštevati, da nekateri starši otroke v vrtec vpišejo že pred rojstvom, drugi pa imajo otroke v varstvu
tudi v drugih občinah, blizu svojih delovnih mest,« je pojasnila Severjeva in dodala, da po deležu otrok, vključenih v vrtec naša občina dosega državno povprečje, saj je v vrtcu 57 odstotkov vseh otrok. Vseeno pa občina na Pero-vem načrtuje nov vrtec za 130 otrok.
Marjeta Humar je bila v imenu odbora za družbene dejavnosti manj zadovoljna s trenutnim stanjem na področju otroškega varstva. »Stanje je skrb zbujajoče, saj problem ni samo pomanjkanje prostora v vrtcih,« je opozorila in dodala, da gradnja velikih stanovanjskih sosesk zahteva tudi gradnjo dodatnih vrtcev. »Zato bi morali gradnjo vrtcev zahtevati od investitorjev, ki nam gradijo stanovanja. Gradnjo novega vrtca podpiramo, čeprav sc zavedamo, da bo za to potrebnega veliko denarja.« Zelo konstruktivne pripombe svetnikov LDS je predstavil Brane Golubovič. Predlagal je, da bi morali novi vrtec zgraditi na dovolj velikem zemljišču, da bi njegovo kapaciteto lahko po potrebi še povečali in tako manjše (dislocirane) enote združili na enem mestu ter na ta način pocenili sicer zelo drago otroško varstvo. Vilko Dobovšek, svetnik NSi, je v nadaljevanju razprave opozoril na zelo visoke standarde, ki jih na tem področju postavlja država, Dušan Štrajhar, svetnik SDS, pa se je zavzel za to, da bi tudi (.crkvi dovolili varstvo otrok. Anton Kamin, podsekretar -vodja oddelka za družbene dejavnosti, je pred glasovanjem svetnikom odgovoril na njihova vprašanja in jim pojasnil, da mora občina do leta 2010 doseči prostorske standarde, ki jih je na tem področju postavila država - bodisi z zmanjšanjem števila otrok v vrtcih, bodisi z novimi vrtci. Strinjal se je tudi, da je manjše enote smiselno nadomeščati z večjimi. Na glasovanju so svetniki poročilo podprli.
Izterjava dolga je pogosto dražja od odpisa
Tudi poročilo o izterjavi dolgov od najemnikov občinskega premoženja, o tožbah in stroških zanje ter poteku denacionalizacije so svetniki podprli. Bojan Mlakar, podsekretar - vodja občinskega oddelka za okolje in prostor, je v uvodu dejal, da ima občina v lasti 162 stanovanj in 10 poslovnih prostorov ter da so vzroki za neplačevanje najemnine za stanovanja večinoma socialne narave in bi jih bilo zato najbolj smiselno odpisati. Marjeta Humar je v imenu odbora za družbene dejavnosti in svetnikov NSi, najprej pohvalila dobro pripravljeno poročilo, nato pa opozorila na to, da občinske terjatve prepogosto zastarajo. »Strinjam se, da so pri najemnikih stanovanj vzroki za neplačevanje najemnine najpogosteje socialne narave, toda pri izterjavi najemnine za poslovne prostore bi morali biti bolj dosledni,« je dejala in občinsko upravo vprašala, kakšen je pravzaprav interes občine pri oddajanju poslovnih prostorov. V nadaljevanju so svetniki razpravljali o posameznih dolžnikih ter o tem, ali so upravičeni do odpisa dolga ali ne. Čeprav jim je Ivan Pristovnik pojasnil, da je odpis dolga za občino pogosto manjše finančno breme kot izterjava, so se vseeno zavzeli, da občina še enkrat preveri izterljivost dolgov, večjih od enega milijona tolarjev.
Na tokratni seji je občinski svet spet postal »polnoštevi-len«, saj so svetniki na mesto Aleša Zobavnika, ki je s funkcije občinskega svetnika in vseh ostalih funkcij odstopil na prejšnji seji, imenovali Roberta Prosena, člana Aktivne Slovenije, iz Kamnika.
Na naslednji seji se bodo svetniki zbrali devetega novembra.
ZORAN JEREB
Platana na Trgu svobode odstranjena
Komunalno podjetje Kamnik je med izvedbo sanacije infrastrukturnih objektov na Trgu Svobode odstranilo staro drevo - platano. Svetnik Daniel Kovačič v imenu Zelenih Kamnika sprašuje občinsko
upravo, zakaj je bilo potrebno porušiti drevo, ki je istočasno služilo za okras trga. Ob tem sicer ugotavlja, da drevo platana močno širi korenine in s tem lahko poškoduje ostale infrastrukturne objekte, vendar po njegovem mnenju v tem primeru temu ni tako, ker je bilo drevo zelo staro, zato se korenine ne širijo na površino temveč počasi v globino.
Na vprašanje odgovarja Franc Resnik: »Občinska uprava je pridobila ustrezno gradbeno dovoljenje z vsemi potrebnimi soglasji za ureditev Trga svobode.
Kakorkoli ima platana dobre in pozitivne lastnosti za okolje, kljub vsemu s svojim korenin skim sistemom ogroža komu nalno infrastrukturo in tlak Po strokovni oceni Arboretuma stanje platane ni bilo zadovoljivo, zato je bila odstranjena«.
Nič več do izgub vode
Vodovodna napeljava od križišča Kovinarske in Steletove ceste in vzdolž Steletove pogosto močno pušča in poplavlja cesto in travnik pred Domom varnosti in zaščite, opozarja svetnica Tatjana Rot Djalil. Prihaja do velikih izgub pitne vode, stanovalci tega območja pa so ob tem večkrat brez pitne vode.
Kot pojasnjuje Franc Resnik, upravljalec vodovodnega sistema ugotavlja, da je vodo vodna napeljava, ki oskrbuje stanovalce ob Steletovi cesti s pitno vodo, dejansko v zelo slabem stanju in da pogosto prihaja do okvar in puščanja vode.
Občinska uprava načrtuje obnovo vozišča Steletove ceste, vzporedno s tem pa bo izvedena tudi rekonstrukcija vodovoda v območju B5
Občina bo odkupila prostore »Delikatese«
Na tokratni seji so svetniki občinski upravi med drugim izdali tudi »dovoljenje«, da od domžalskega podjetja Vele d.d. za 42 milijonov tolarjev (ta cena že vključuje pripadajoči davek) odkupi prostore, v katerih seje nahajala trgovina »Delikatesa«. Po besedah Bojana Mlakarja, podsekretarja - vodje občinskega oddelka za okolje in prostor, jih namerava občina preurediti za potrebe turističnega središča naše občine. »V osrednjem prostoru bi uredili informacijsko točko s turističnim svetovalcem, dostopom do interneta ter turističnim informacijskim materialom o naši občini in celotne države. Del osrednjega prostora bi lahko namenili tudi za multimedijske predstavitve zgodovine in razvoja našega mesta in njegovih turističnih znamenitosti. V prostoru na skrajnem vzhodu objekta pa bi lahko uredili tudi pisarno s svetovalcem za občane, ki jo bodo morala kmalu imeti vsa večja mesta v EU. V njej bodo občani lahko izvedeli vse, kar jih bo zanimalo ter se seznanili z zakoni, odloki, upravnimi postopki, pogodbami ter tolmačenjem ureditvenih in zazidalnih načrtov,« je v obrazložitvi svojega predloga med drugim zapisala občinska uprava.
V razpravi so svetniki nakup podprli, Marjeto Humar pa je ob tem zanimalo, v kakšnem stanju je objekt in koliko bo stala njegova obnova. Tudi po mnenju Mihaela Res-nika, svetnika Obrtrno - podjetniške liste, je ta nakup dobra poteza občinske uprave, saj je ta objekt zelo primeren za turistično de-
javnost. »Tudi cena ni previsoka, če upoštevamo, da se zanimanje za naše mesto povečuje. Letos smo imeli v mestu in kampu še posebej veliko gostov iz Francije,« je kolege seznanil Resnik.
Andrej Andoljšek, direktor podjetja Vele, nam je povedal, da so te prostore nameravali prodati, tudi če občina Kamnik zanje ne bi bila zainteresirana. »Ker pa je občina uveljavila predkupno pravico, jih bomo prodali njej. Mi tega prostora namreč ne potrebujemo več,« je pojasnil in dodal, da se mu zdi ta poteza občine Kamnik smiselna. Čeprav je imela občina v tem primeru predkupno pravico, nižje cene ni mogla doseči. »Družba Vele je ta prostor prvotno želela prodati za 59 milijonov tolarjev, vendar smo v pogovorih s podjetjem ceno uspeli znižali na 42 milijonov, še bolj je pa po mojem mnenju ne bi mogli,* pravi Mlakar.
Ker je Marjeta Humar, svetnica NSi, na prejšnji seji občinskega sveta opozorila, da na Sutni niti sendviča ni mogoče kupiti, sem Mlakar vprašal, če ne bi bilo bolj smiselno, da bi ta prostor namenili gostinski ponudbi ali vsaj prodaji sendvičev in drugih prigrizkov. Dejal je, da občina namembnosti tega prostora še ni dokončno določila. »En del bi ga vsekakor radi namenili za TIC, ni pa nujno, da ravno celotnega. Nedvomno bi v njem lahko uredili tudi gostinsko ponudbo,« se je strinjal Mlakar. Sedaj so na potezi kamniški gostinci, da izkoristijo poslovno priložnost, ki se jim ponuja v centru mesta. z.j.
Kdo bo v prihodnje upravljal z industrijsko cono Stol?
Sredi devetdesetih so se v Stolu odločili za prodajo proizvodnih prostorov, ki jih zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje niso več potrebovali, in tako je na njihovi lokaciji brez kakšnega natančnejšega načrtovanja nastala devetdeset tisoč kvadratnih metrov velika industrijska cona. Danes v njej deluje približno šestdeset podjetnikov in obrtnikov, ki pa nimajo ravno najboljših pogojev za delo, saj je infrastruktura dotrajana, funkcionalna zemljišča ob objektih so premajhna, interne prometne povezave pa niso kos količini (predvsem tovornega) prometa. Vseeno pa je ta lokacija za investitorje še vedno zanimiva, saj se na njej načrtuje gradnja nakupovalnega centra. Vse to so bili razlogi, da sem za nekaj pojasnil o prihodnosti te lokacije povprašal Janeza Pezdirca, direktorja Stola d.d., podjetja, ki upravlja s cono, in Bojana Mlakarja, podsekretarja -vodjo občinskega oddelka za okolje in prostor.
»Ko se je nadzorni svet Stola odločal za prodajo prostorov, ki jih podjetje ni več potrebovalo, kakšnih posebnih načrtov za nadaljnji razvoj te lokacije ni imel,« pravi Janez Pezdirc in dodaja, da je večina poslovnih in proizvodnih prostorov, ki so bili na voljo, že prodana. To po eni strani dokazuje, da ta lokacija le ni tako nezanimiva kot se zdi na prvi pogled in da lastniki na njej nameravajo tudi ostati.
Lastnike objektov čakajo naložbe v infrastrukturo
Vsaka industrijska, obrtna ali poslovna cona za kolikor toliko normalno delovanje potrebuje gospodarja oziroma neke vrste hišnika, ki skrbi zanjo. Ker številnim in zelo različnim interesom navkljub med podjetji v coni doslej ni prihajalo do večjih nesoglasij, se je delniška družba Stol izkazala za relativno uspešnega upravljavca cone, čeprav so to funkcijo, po Pezdirčevih besedah, opravljali bolj »po sili razmer«, dolgoročno pa tega dela ne nameravajo opravljati, saj se že pripravljajo na selitev na novo lokacijo ob Korenovi poti. »Kdo bo potem upravljal s cono, še ni jasno, nekateri podjetniki pa si želijo, da bi bila cona povsem odprta, se pravi celo brez vratarja,« pravi.
Industrijska cona Stol kakšnih
Cene zemljišč
so relativno ugodne,
kupcev pa še vedno ni
Cena kvadratnega metra zemljišča na lokaciji Stola, po Mlakarjevih besedah, znaša približno 100 evrov, v coni ob Korenovi poti pa do 150 evrov. Čeprav je to precej manj kot v Industrijsko obrtni coni Trzin, zanimanja za nakup teh zemljišč in veliko.
izrazitih prednosti pred drugimi conami v okolici nima, pa tudi kakšnih posebnih pomanjkljivosti ne - razen uvodoma omenjenih premajhnih funkcionalnih površin in pretesnih transportnih poti. »Toda z vsem tem so bili kupci seznanjeni še pred naku-
Janez Pezdirc: »Dejstvo je, da bodo morali del stroškov za obnovo infrastrukture v industrijski coni Stol nositi tudi lastniki objektov v njej, čeprav nad tem prav gotovo ne bodo navdušeni.«
pom, te pomanjkljivosti pa so bile upoštevane pri določanju cen. Kljub zelo slabemu stanju vodovodnega omrežja je oskrba z vodo še vedno nemotena,« pravi Pezdirc. Kdaj se bo prepotrebna obnova vodovoda vendarle začela, kdo se bo tega lotil in kdo plačal, pa po njegovih besedah še ni znano. »Dejstvo pa je, da bodo morali del teh stroškov nositi tudi lastniki objektov v coni, čeprav nad tem prav gotovo ne bodo navdušeni,« pravi Pezdirc in dodaja, da se z občino o tem, da bi slednja v zamenjavo za nekaj nepremičnin prevzela vodovodno in kanalizacijsko omrežje, pogovarjajo že dalj časa. Vendar je občina medtem spremenila svoje stališče, tako da se bodo pogovori nadaljevali letos jeseni.
Stavbe v IC Stol so že dotrajane .
Zgodba o Pirolizi bo nekoč morala dobiti epilog
Izmed vseh podjetij v coni se največ prahu dviguje okrog Piroli-ze d.o.o. oziroma njihovih (domnevno pretirano škodljivih) vplivih na okolje. »Ker si izjave in argumenti bližnjih stanovalcev in občine na eni ter podjetja na drugi strani že ves čas nasprotujejo, bodo morale v to zgodbo prej ali slej poseči tudi pristojne inšpekcijske službe in oceniti, kakšni so dejanski vplivi tega podjetja na okolje. Če se bodo vplivi podjetja na okolje izkazali za pretirane, jih bo moralo podjetje zmanjšati ali se odseliti na drugo lokacijo, v nasprotnem primeru pa bo treba podjetju omogočiti normalno poslovanje,« je o tej problematiki povedal Janez Pezdirc.
Občina je razprodajo te lokacije lahko samo opazovala
»Občina Kamnik je v svojih razvojnih dokumentih območje B20 (Stol) namenila za industrijsko, še zlasti lesno - predelovalno dejavnost in s tem družbi Stol omogočila celovito prostorsko ureditev njene lokacije, vendar se družba tega ni nikoli lotila, saj sta jo v začetku devetdesetih prehitela dva zakona - zakon o denacionalizaciji in zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij,« pravi Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor občine Kamnik. »Po letu 1995, ko je vodenje podjetja prevzela Slovenska razvojna družba (SRD), se je začela prodaja nepremičnin, ki jih podjetje ni več potrebovalo. Občina se samoiniciativno v nadaljnji razvoj te lokacije ni mogla vključiti, ker za to ni imela ustreznih pristojnosti, za mnenje pa je tudi ni nihče vprašal. Zaradi tega smo lahko razprodajo te lokacije samo opazovali,« je pojasnil Mlakar.
Čeprav je ta lokacija namenjena industrijskim dejavnostim, to še ne pomeni, da na njej ni nobenih omejitev. »Po eni strani je ta lokacija vodovarstveno območje, saj meji na obrežje Kamniške Bistrice, poleg tega pa se tu zbira tudi podtalnica za Domžale in Mengeš, zato je gradnja tu povezana z določenimi omejitvami oziroma posebnimi pogoji. Drugo omejitev predstavlja neposredna bližina stanovanj-
Bojan Mlakar: »Čc bi lokacijo Stola želeli komunalno in urbanistično urediti povsem na novo, bi potrebovali dve milijardi tolarjev.«
vlagati in so proizvodni stroški nekoliko nižji kot bi bili, če bi cona šele nastajala. »Toda po drugi strani je cona zaradi množice različnih interesov težko obvladljiva, stavbe so zastarele, ob nekaterih pa primanjkuje tudi manipulativnega prostora. Tudi infrastruktura, še zlasti vodovod, je po meni znanih podatkih v zelo slabem stanju,« pravi Mlakar.
Po njegovih besedah je občina sicer zainteresirana, da se infrastruktura v coni obnovi, saj se v sistemu pojavljajo vedno večje izgube, toda tega finančno zelo zahtevnega projekta se v nobenem primeru ne bo lotila občina, ker je infrastruktura v coni v lasti lastnikov in najemnikov tamkajšnjih objektov. Pa tudi upravljanja s cono si občina, po Mla-
V Hoferju o svojih načrtih še molčijo
Nekaj vprašanj v zvezi z gradnjo nakupovalnega centra na lokaciji Stola, smo poslali tudi Kranjski investicijski družbi, vendar so nas preusmerili na podjetje Hofer d.o.o.. Tam pa nam je direktor Helmut Schodl povedal, da je podjetje trenutno še v fazi priprav na vstop na slovenski trg in da zaradi nepredvidljivosti postopkov za pridobitev dovoljenj pri upravnih organih še ne morejo natančno napovedati pričetka njihovega obratovanja. Iz zanesljivih virov pa smo vseeno izvedeli, da je ena izmed lokacij, na katerih na bi gradil, tudi na lokaciji Stola.
Prometni vsakdan v IC Stol - prometne povezave niso kos količini (predvsem tovornega) prometa.
skega območja, tretjo pa dejstvo, da ta lokacije ne prenese velike gostote prometa,« je razvojne omejitve tega prostora predstavil Mlakar.
Dobili bomo še eno nakupovalno središče
Ne glede na pravkar omenjene omejitve pa Hofer, avstrijsko hčerinsko podjetje nemške trgovske skupine ALDI, na južnem delu Stolove lokacije načrtuje izgradnjo nakupovalnega centra. Po Mlakarjevih besedah, občina nad tem ni posebej navdušena, zato bo od investitorja zahtevala, da k urejanju celotne lokacije Stola pristopi celovito. »Lokacija Stola bo po novem razdeljena na tri dele. Severni del, ki meji na stanovanjsko območje, bo namenjen zelenemu pasu, ki bo cono ločeval od stanovanjskih objektov. Srednji del bo namenjen industrijski in obrtni dejavnosti, južni pa storitveni dejavnosti. Dolgoročno pa namerava občina Kamnik okolju bolj škodljive dejavnosti preseliti v novo cono ob Korenovi poti, na lokaciji Stola pa bodo ostale samo tiste, ki za okolje ne bodo moteče,« napoveduje Mlakar.
Enako kot Pezdirc tudi on pravi, da industrijska cona Stol nima kakšnih posebnih prednosti pred drugimi conami, ena redkih pa je v tem, da je cona že zgrajena, zato podjetjem vanjo ni treba
karjevih besedah, ne želi prevzeti nase. Težave gre pričakovati tudi ob prenovi internih prometnih povezav v coni, saj bo treba nekatere objekte tudi porušiti, čeprav v njih že potekajo različne proizvodne dejavnosti.
Ce pa bi se občina odločila, da lokacijo Stola komunalno in urbanistično uredi povsem na novo, bi potrebovali približno polovico letnega proračuna občine Kamnik oziroma dve milijardi tolarjev. »Tega se občina sama zagotovo ne bo lotila, bi se pa odločila za partnerstvo s kakšnim podjetjem, ki bi za upravljanje s cono in vlaganja vanjo pokazalo interes,« pravi Mlakar in dodaja, da bi bil takšen projekt primeren tudi za prijavo na katerega izmed evropskih razpisov, toda pred tem bi potrebovali temeljni akt za celovito ureditev tega prostora.
Čeprav imamo v občini sedaj že dve industrijski coni, se nam obeta še tretja - na lokaciji KIK-a. »Ker gre za relativno veliko lokacijo, ki meri več kot 50 hektarov, se bomo morali že v postopku priprave prostorske strategije občine z obstoječimi podjetji in lastniki zemljišč pogovoriti o njihovih razvojnih načrtih,« je ob koncu pogovora napovedal Bojan Mlakar.
O tem, kako se razvijala ta lokacija, pa kdaj drugič.
ZORAN JEREB
Čimprej urediti prometni režim
Nekaj besed o pogojih za delo v IC Stol ter o njeni urejenosti sva spregovorila tudi z Janezom Hajdičem, direktorjem podjetja Lecana d.o.o. in predstavnikom podjetnikov, ki delujejo v industrijski coni Stol. Povedal je, da je projekt za prenovo prometnega režima v coni pripravljen, občino pa je ob tem pozval, naj z reševanjem težav v IC Stol ne odlaša več, ker razmere v coni lahko postanejo še bolj nevzdržne, saj se podjetja v njej razvijajo in imajo vedno večje potrebe.
Kako je potekalo urejanje cone in kako ocenjujete njeno trenutno urejenost - je ta dobra ali bi bila lahko tudi boljša?
Lastniki, ki smo sedaj v coni, smo objekte od Slovenske razvojne družbe kupili v relativno slabem stanju, nato smo vanje veliko vložili in tako cono spravili na nivo, na katerem je sedaj. Vsak lastnik si je torej svoje prostore urejal po svojih zmožnostih oziroma kakor je vedel in znal. Pri tem nam ni nihče pomagal. Najprej smo v sodelovanju s Stolom d.d. pripravili projekt za ureditev električnega in vodovodnega omrežja, kar je bil pogoj, da smo z delom sploh lahko začeli. Čeprav trenutno stanje v coni še vedno ni najboljše, je pa vsaj zadovoljivo oziroma veliko boljše* kot je bilo na začetku. Velike probleme pa nam še vedno povzroča prometna ureditev v coni, saj je promet v coni kaotičen, primanjkuje parkirnih mest, raztovarjanjc in natovarjanje tovornih vozil je zelo težavno, pa tudi zaposleni težko pridejo v cono in iz nje. Zato smo ob pomoči zunanjih sodelavcev (g. Megušarja in g. Mlakarja, vodjo občinskega oddelka za okolje in prostor) sami izdelali načrt za novo prometno ureditev v coni in ga predložili izdelovalcu prostorskega akta. Z njim soglaša tudi občina.
Kako velike posege v cono pa ta načrt predvideva?
Posegi bi bili zelo majhni, saj načrt predvideva enosmerni promet v coni. V tem primeru bi bile interne cestne povezave dovolj široke, izboljšal bi se dostop do cone in pretočnost prometa po njej, dobili pa bi tudi nekaj prepotrebnih parkirišč. Seveda bi cona v tem primeru potrebovala dva ali tri izhode. Upamo, da bo to urejeno čim prej...
Kaj pa predvideni trgovski center - vas bo s svojim prometom kaj oviral?
Ne, mi trgovskemu centru ne nasprotujemo. Seveda pa želimo, da se ob tem uredi celoten promet v coni.
Vodovodna napeljava je potrebna temeljite obnove. Ste obrtniki in podjetniki iz cone pripravljeni sofinancirati njeno obnovo?
Obnova vodovoda je res potrebna, vendar je to sedaj še v
Janez Hajdič: »Prometnega kaosa v coni smo se s posebnim projektom lotili kar sami ob pomoči Občine Kamnik, sedaj pa pričakujemo, da nam bo Občina pomagala tudi pri njegovi čimprejšnji realizaciji.«
pristojnosti Stola, ki mu za uporabo te infrastrukture tudi plačujemo. Ker smo vodovodne priključke kupili hkrati z objekti, ne razumem, zakaj bi jih morali kupovati še enkrat.
Menite, da Stol v danih razmerah dobro gospodari s cono?
Posebnih pripomb čez njegovo upravljanje s cono nimam, saj menim, da se v trenutnih razmerah kaj dosti boljše za cono niti ne da skrbeti. Naši odnosi s Stolom so korektni, še zlasti, ker zadeve niso enostavne.
Ampak Stol v prihodnje ne namerava več upravljati s cono. Menite, da cona sploh potrebuje gospodarja ali lahko uspešno deluje tudi brez njega?
Po mojem mnenju bi bilo dobro, če bi cona imela upravljavca še naprej, čeprav nekateri lastniki ne sodelujejo s Stolom in se počutijo samozadostne. Zaradi tega smo pred kratkim izgubili celodnevno varovanje cone. Kit tega nekateri niso bili pripravljeni plačevati, je sedaj cona varovana samo ponoči, vratarja pa nimamo več. Zato bomo morali postaviti usmerjevalno tablo. Se pa bojim, da bo cona, če ne bo imela gospodarja, postala zanemarjena. To pa bi bila velika škoda, saj je cona trenutno relativno dobro urejena - vsem težavam navkljub.
OBVESTILO
Pred hišo Križ 44a v občini Komenda je cesta po grobem asfaltu zožena na 3 m. Javnost obveščamo, da nismo povzročitelji zožitve ceste. Pri nakupu parcele nam je prodajalec prodal le zemljo, ki je danes ograjena. Za zemljo, ki je bila že pred leti uporabljena za cesto, nam je prodajalec zatrdil, da bo z občino sklenil dogovor za odpis zemlje v javno dobro, mi pa da imamo prost dostop do kupljene parcele. Med občino in med njim do tega sporazuma še ni prišlo.
Cebckovi
Poletno družinsko branje in Slovenski knjižni kviz v Matični knjižnici Kamnik
BERIMO SKUPAJ IN SPOZNAVAJMO
LEPOTE SLOVENIJE
V sredo, 14. septembra, smo se v dvorani knjižnice poslovili od slovenskega knjižnega kviza Ivan Cankar in Ljubljana z okolico ter Notranjska in Poletnega družinskega branja. Kviz je namenjen osnovnošolskemu spoznavanju naše dežele in pisateljev, Poletno družinsko branje pa spodbujanju branja v družinah. Gostja prireditve je bila klovnesa Mika Maka, ki je posebnemu dnevu v knjižnici dodala še kanček čarobnosti.
Slovenski knjižni kviz je prejeli lepe knjižne nagrade in
potekal prejšnje šolsko leto priznanja,
med slovenskimi osnovnošolci, Družinski zgledi so za otroka
naša knjižnica pa ga je sprem- najbolj pomembni. Za vse, tudi za
(jala v komendski in v kamniš- branje. Razvajajmo otroke tako,
kih osnovnih šolah. Vsako leto da hodimo z njimi v knjižnico in
pripravimo zaključno priredi- skupaj z njimi beremo. Dajmo
tev, na kateri nagrajencem po- jim najbolj dragocena darila: naš
Zabavala nas je klovnesa Mika Maka.
delimo nagrade. Letos so prejeli tudi priznanja za sodelovanje. Učenci so lahko kviz reševali tudi na Internetu, rešitve pa je prejemala Pionirska knjižnica v Ljubljani. V naši knjižnici smo prejeli v listkovni obliki 359 rešitev. Glavni nagrajenec s ko-mendskega in kamniškega območja je Primož Spruk iz Osnovne šole Frana Albrehta, ki se bo oktobra v spremstvu knjižničarke udeležil državne sklepne prireditve v Ljubljani.
Poletno družinsko branje je naša knjižnica organizirala med počitnicami. Bilo je namenjeno mladim bralcem in njihovim staršem. Skupaj so pridno prebirali knjige, naslove prebranih knjig pa beležili v posebne beležke, ki so jih prejeli na pionirskem oddelku. Lahko pa so za pet prebranih slikanic v beležko nalepili sličico kamniške Veronike. Skupaj so prebrali 1.142 knjig in za svoj I rud
čas, našo naklonjenost in sposobnost jezikovnega izražanja!
Klovnesa Mika Maka se je vsakemu prejemniku nagrade in priznanja podpisala v knjigo in se nato še slikala za spomin.
Fotoklub Kamnik sporoča, da bo fotografije možno naročiti na pionirskem oddelku.
Množičen obisk prireditve je pokazatelj naslednjega:
Pri kvizu so otroci z veseljem odkrivali lepote naše Slovenije. Raziskovali so še zadnji neraziskan košček Slovenije in s tem dopolnili še manjkajoči delo mozaika.
Poletno družinsko branje pa je prispevalo k še večjemu spodbujanju branja. Otrokom bodo ostali lepi spomini na trenutke, ko so s starši prebirali knjige. Svoja občutja so izrazili v beležkah z besedo in risbicami. Njihove misli in čudovite risbice so razstavljeni na pionirskem oddelku.
TATJANA TRATNIK
ktober
Petek, 7. oktober ob 20.00 NEW SVVING QUARTET
večer črnske duhovne glasbe
05
Sobota, 8. oktober ob 10.00 Lutkovno gledališče Ljubljana l^J T) A.MacDonald: MALI BOBER IN ODMEV SlW
lutkovna predstava
Torek, 11. oktober ob 20.00 JUVAVUM BRASS QUINTET
H. Hofer, E. Kern, A. Posch, B. Lipovšek, D. Kranjc, fconcert
01Sobota, 22. oktober ob 10.00 Lutkovna skupina Sirova luknjica /f>>A> Katarina Srna: KOKOŠKA PETUNIJA fV^J> lutkovna predstava
ponedeljek, 24. oktober, četrtek, 27. oktober, petek, 28. oktober in 111 torek. 8. november 111 ob 20.00 Prešernovo gledališče Kranj Kvaki Flisar: NORA NORA tragikomedija
INFORMACIJE: www.kd-domzale.si
info@kd-domzale.si tel. 722 50 50
/O   banka domžale
Kulturni dom Franca Bernika
OomiaU
Prisedite!
Tudi letos je Dom kulture Kamnik razpisal abonmaje za otroke, odrasle, in dijake. Gledališki abonmaji, ki nekako odražajo trenutno stanje v slovenskem gledališkem prostoru, so tudi nuja za vsako resno kulturno institucijo. Tako se bodo predstave velikih slovenskih gledališč postavile ob bok naše lastne produkcije, ki jo bodo letos zaznamovali predvsem mladi z multimedijsko naravnanim mjuziklom in glasbeni ustvarjalci Kulturnega društva Priden možic z glasbenim mozaikom za otroke in mladino.
Kljub temu, da smo s prodajo abonmajev začeli relativno pozno, smo zadovoljni. Pozna se manjko t. i. tur-bo komedija predstav, ki so se v majhnem slovenskem prostoru pričakovano hitro izpele, z njimi pa je odšlo tudi nekaj najmanj zahtevne gledališke publike. Njihov vpliv se pozna v repertoarjih »resnih« gledališč, kjer je že kar težko najti kak drug žanr kot komedijo.
Letos bo Dom kulture Kamnik izkoristil prednost velikega odra, saj smo povabili predstave z večinoma ogromno scenografijo in večjim številom nastopajočih.
Vabimo vas, da se nam pridružite na zgornjem koncu Kamnika. Lahko pridete peš, s kolesom (ta je malo mrzla) ali z avtomobilom. Parkirišč je dovolj, sedežev v dvorani tudi. Prisedite!
ZA PRIDEN MOŽIC GORAN ZAVRŠNIK
Med nami je nova
knjiga iz zbirke
Med gorskimi reševalci
Poleti je pri Založbi l)i dakta izšla knjiga z naslovom SPOMIN IN OPOMIN GORA, Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah, peta iz zbirke Med gorskimi reševalci. Avtor knjige je zdravnik, alpinist in kamniški gorski reševalec France Malešič (na fotografiji). Po dolgoletnem zbiranju gradiva nam v knjigi predstavlja nesreče vse od 14. stoletja pa do danes, ki so se zgodile po gorah in predgorjih po vsej Sloveniji in našim ljudem v tujih gorah. Na 496 straneh opisuje 1965 nesreč, v katerih (C bilo prizadetih več kol 3188 ljudi. V knjigi zasledimo tudi 111 opisov nesreč, ki se niso končale tragično. Vsebino dopolnjuje 129 črnobelih osebnih fotografij ponesrečenih in 84 fotografij reševanj in reševalcev.
Knjiga je posvečena spominu na vse pokojne in tiste, ki so jih pomagali reševati, prav tako pa skuša biti nevsiljiv opomin živim. Avtor je kroniko zato posvetil tudi vsem tistim, ki danes z velikim navdušenjem obiskujejo gore. Vsebina knjige je poučna in ima kulturni in zgodovinski pomen. Nikakor pa nima namena odvračati planincev in drugih bralcev od gora.
Najstarejši opisi nesreč nam predstavljajo like ljudi, ki so se v gore odpravljali zaradi nujnega dela in drugih opravkov, ki so jim omogočali golo preživetje. Pozneje pa so se ljudje znašli v gorah tudi kot obiskovalci in turisti. Seveda pa so v gorah preža-le nevarnosti, ki jih ljudje takrat niso poznali, in so pogosto botrovale nesreči. V takih primerih so ponesrečenemu največkrat priskočili na pomoč pogumni posamezniki izmed domačinov, ki so živeli ob vznožju gora. Tako nam vsebina knjige skozi opise nesreč predstavi tudi razvoj reševanja, ko so se v vlogi reševalcev najprej znašli preprosti ljudje, pa vse do prvih začetkov organiziranega reševanja v gorah in nastanka gorske reševalne službe v takšni obliki, kot jo poznamo danes.
Zato posebej priporočam, naj si knjigo preberejo zlasti tisti, ki radi obiskujejo naše go-
re, saj bodo iz opisov nesreč dobili koristno znanje o preže-čih nevarnostih v gorah. Tako se bodo znali pravočasno izogniti objektivnim in subjektivnim nevarnostim in pastem, ki v gorskem svetu prežijo na vsakem neprevidnem koraku. Vsekakor pa priporočam tudi vsem drugim, da sežejo po knjigi, saj se veliko nesreč nanaša tudi na Kamniške planine. Deležni bodo zelo zanimivega branja.
Prav gotovo pa bo zanimiva tudi predstavitev knjige v kamniški knjižnici v torek, 11. oktobra.
VILKO RIFEL
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-intormacijski center
Tomšičeva 23, 1241 Kamnik
tel: +386 1 839 14 70
fax: +386 1 831 81 92
e-mail: infocenter.kamnik@siol.nflt
http://turizem.kamnik.si
KamniK
KOLEDAR PRIREDITEV
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
Območna izpostava KAMNIK Japljeva 2, Kamnik
tel.: 01/831 98 30 E-mail: oi.kamnik@iskd.si Petek. 7. oktobra, ob 19. uri
GALERIJA VERONIKA, KAMNIK
Odprtje medobmočne tematske likovne razstave: FIGURA - ČLOVEK KOT PODOBA IN VREDNOTA DUHA Izbrana likovna dela 47 avtorjev s področja Gorenjske
Glasbeni program: Trio Comodo, Kranj
Razstava bo odprta do 30. oktobra 2005, vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure.
Vstop prost, vljudno vabljeni!
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si. http://www.kam.sik.si Sreda. 5. oktobra, ob 10. uri v Veronikini sobi: začnemo z Biba-
mi, ki jih vodi Helena Sterle ( sledijo 12., 19., 26. oktobra)
Četrtek. 6. oktobra, od 16.30 do 18.30 v Veronikini sobi: z Rosano Kleindienst Premk se dobimo v delavnici Vila Čira -Čara.
Petek. 7. oktobra, ob 19. uri v čitalnici MKK Filmska šola z Dušanom Rutarjem
Torek. 11. 10. 05. ob 19. uri v dvorani knjižnice: Kamniški večer in predstavitev knjige dr. F. Malešiča o reševanju v gorah.
Sreda. 12. oktobra, ob 19. uri v dvorani MKK v sodelovanju s študentskim klubom Kamnik, potopisno predavanje MADAGASKAR. Predava Matjaž Corel.
Četrtek. 13. oktobra, ob 19. uri v dvorani MKK
Umetnost sproščanja z voditeljico Vero Prelovšek.
Sreda. 26. oktobra, ob 19. uri v dvorani knjižnice
Potopisno predavanje. Z Romano Lap bomo potovali po ARGENTINI.
Četrtek. 27. oktobra, ob 19. uri v dvorani MKK Umetnost sproščanja z voditeljico Vero Prelovšek.
Kulturno društvo Priden možic Glavni trg 1, Kamnik DOM KULTURE KAMNIK
Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 9. do 14. ure na tel. 839 76 06 GSM 041/ 360-399 www. dom k u It ure, org: e-mail: info@domkulture.org
Četrtek. 6. oktobra
Mestno gledališče ljubljansko BENEŠKA DVOJČKA za Maistrov abonma izven vstopnina: 2500 SIT
Petek. 14. oktobra
Gasilska zveza Kamnik
SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 50. LETNICI DELOVANJA GASILSKE ZVEZE KAMNIK zaključena prireditev
Mladinski center ■ KLUB STARŠEV KAMNIK
Šutna 38, Kamnik, tel.: 041 957 609 Od Srede do petka. 12. -14. oktobra, od 10. do 12. ure
V mesecu požarne varnosti, vabi PGD Kamnik, otroke iz šol in vrtcev na DNEVE ODPRTIH VRAT, v gasilski dom Kamnik, Livarska ulica.
DOM KULTURE KAMNIK 01/839 76 06  ali   041/ 360 399 info@domkulture.org
gledališka komedija
BENEŠKA DVOJČKA za Maistrov abonma in izven
_vstopnina 2.500,00 sit_
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Kurnikom za Nevljico dokončno odklenkalo...?
Zetošnji jubilejni J 5. dnevi narodnih noš so bili še posebej slovesni, saj so jih s svojimi tekmovanjem, še posebej pa s sodelovanjem v nedeljski paradi, počastili tudi naši vrli gasilci. Prvič v skoraj štiridesetletni zgodovini noš se je namreč zgodilo, da med narodnimi nošami pod vodstvom občinskega poveljnika in odbornika Janeza strumno korakala tudi četa gasilcev. Pravijo, da bi imeli še bolj strumen korak, če bi pred njih postavili še kakšno godbo, ki so bile tokrat tudi zanje, čeprav še kar dobro slišijo, malo daleč....
F' dobi afer in rumenega tiska je pa res vse mogoče, tudi tisto kar ni res. Tako so se letos potem, ko sta dva fanta z ringlšpila na Trgu talcev poletela v živo mejo, nemudoma razširile govorice o enem mrtvem in drugem na robu preživetja, o skrivanju informacij (tako je nek nadebudnež zapisal na medmrežju ) in ne boste verjeli, celo o tem, da je odgovornost za ta dogodek z vrtiljaka že prevzela Alkaida, menda kar mekinjska podružnica in podobne cvetke. To je še najbolj šlo na mlin tistih, ki jim naša največja turistična prireditev ni všeč in jo razglašajo za maškarado. Nikomur pa še na misel ne pride, da bi podobno prireditev na primer Kirchtag v Beljaku ali celo mun-chenski otoberfest, kjer se kar tare »narodnih« irhastih hlač in dindrlov, primerjal z maškarado.
Pa še res je, da imajo vsake oči svojega malarja...
Potem, ko so sredi septembra občinarji »zalaufali« osem parkirnih avtomatov, ki za eno uro parkiranja terjajo sto tolarč-kov, pa kaže, da niso dobro premislili, kje bodo sami puščali svoje pločevinke, saj se s kolesi prav gotovo ne bodo vozili v službo.
Zato so se nekateri med njimi odločili, da bodo zasedli dopoldne vedno prazen britofin tudi brezplačno parcelo za Nevljico, kjer so Štajerci, Tuhinjci in ostali neposredni proizvajalci prašičev po uradni ukinitvi sejmišča na komunalnem skladišču enkrat na mesec postavili na ogled še kak kurnik s prašički. Sedaj pa še tega ne bodo mogli več. Ali pa se bodo preselili nekaj sto metrov nižje na skoraj vedno prazno brezplačno parkirišče pred športno dvorano, kije menda za občinarje predaleč, čeprav jim tudi kak jutranji rekreacijski sprehod skozi prazno Šutno ne bi škodil...
Zadnjič so se občinski možje in žene tako dolgo prerekali o tem ali ima študent pravico do občinske pomoči do svojega 28. leta in podobnih birokratskih vatlih, da je nekdo hitro izračunal, da so v tem času že skoraj zapravili več, kot pa so letos iz občinskega žaklja namenili za ta namen. Ta pomoč naj bi letos znašala celih sto petdeset jurjev, v tolarjih, ne v evrih, pa ne za enega, pač za vse prosilce, da ne bo pomote...
Zgleda, da nekateri občinski možje, pa tudi žene, večkrat razpravljajo brez pravega učinka, saj jih po koncu dolge, zagrete debate poslovodeči (župan ali podžupan) vpraša, ali si dal amandma, zdaj je zanj že prepozno. Potem pa je vsega konec, saj tudi o še tako zanimivi debati ni glasovanja. Morda pa bi se po dolgih letnih počitnicah obči-narjem le prilegel kak seminar-ček o poslovniku, na katerem bi jim nepogrešljivi višji svetovalec Raflio osvežil spomin na belo knjižico z občinskim grbom in naslovom Poslovnik o delu občinskega sveta. Morda bi bile potem
tudi občinske seje za kako uro krajše. To pa je že druga zgodba...
Tkjedavno objavljeni (kar i\ dolg) seznam najemnikov občinskega premoženja je pokazal, da več kot poldruga desetina najemnikov stanovanj občini ne poravnava svojih stanarin. Zato bo morala občina poleg dobrega milijončka advokatskih tarif za tožbe odpisati še blizu devet milijonov neporavnanih dolgov najemnikov. Kaže, da na ta način občina postaja prava socialna ustanova in da bi bilo bolje, da bi v izogib velikim stroškom s tožbami raje objavila kar razpis za oddajo brezplačnih stanovanj in morda tudi lokalov...
Težje pa je razumeti, da morajo občinarji odpisati dolg naše južne sosednje bratske in najbogatejše občine, ki nam dolguje za skupni muzej ( za nazaj, da ne bo pomote!) preko štiri in pol milijona tolarjev. »Slamni-karji«, ki jim je treba priznati, da so postali kar donosni fusba-listi, so se namreč odločili, da bodo z muzejem raje šli na svoje. In temu nekateri pravijo podjetna regija...
"Tf 0 se te dni spet začenjajo de-jtV bate o tem, da bi mesto pod planinami postalo mestna občina, so Tuhinjci spet prestrašeni, da. bi se meščani ali »purgarji«, kot so jim nekoč dejali, radi osvobodili Tuhinjcev, Črnjanov in drugih vaščanov. Menda so meščani že pozabili na zgodovino, ki pravi, da če ne bi bilo Tuhinjcev, bi po Kamniku še danes hodili okupatorji. Upajmo, da tako hudo spet ne bo, saj bi »purgarji«potem izgubili slavni tuhinjski tonf in potem bi zanje veljale višje vstopnine v »svet termalnih užitkov...«
KRIŠTOFOVPEPEII.
Nova Slovenija je ustanovila strokovni svet
Občina Kamnik potrebuje novo vizijo na turističnem, urbanističnem, vzgojno-varstvenem in gospodarskem področju. Občutek imamo, da se je občinska uprava z županom na čelu v vseh teh dolgih letih vsebinsko izčrpala in nekako ne ponuja svežih idej, ki bi bile uporabne v prihodnosti, bolj ali manj rešuje zgolj trenutno problematiko občine Kamnik. Nova Slovenija želi ponuditi alternativo trenutnemu stanju, alternativo pa se da ponuditi zgolj z dolgoročnim in strokovnim delom. V ta namen je občinski odbor NSi Kamnik na svoji zadnji redni seji ustanovil Strokovni svet Nove Slovenije Kamnik. Strokovni svet bo razdeljen na več področij in vodje različnih področji si bodo pridobili ekipe, ki bodo pripravile alternativne predloge nadaljnjega razvoja občine Kamnik na posameznih področjih. Strokovni svet Nove Slovenije Kamnik bo vodila Marjeta Humar, posamezna področja pa bodo pokrivali:
turizem in lokalna samouprava: Tone Štele, prostorsko urejanje in komunalna infrastruktura: Janez Stražar, gospodarstvo in okolje: Ivan Sekavčnik, podjetništvo: Janez Leskovec, kme-
tijstvo: Vilko Dobovšek, varstvo, šolstvo in šport: Matej Tonin, kultura: Cecilija Plevel
Področja smo razdelili vsebinsko in glede na prioritete, ki jih dajemo pri razvoju občine Kamnik. Tako želimo dati turizmu osrednje mesto pri našem prihodnjem razvoju. Pri prostorskem urejanju bo potreben celostni pristop, ki bo temeljil na smiselni in občanom prijazni urejenosti prostora. Gospodarstvo in okolje morata biti neločljivo povezana, če želimo svoj nadaljnji razvoj graditi na turizmu. Prizadevali si bomo za razvoj in obstoj manjših družinskih podjetij. Prav tako ne smemo pozabiti, kako pomembno je kmetijstvo pri ohranjanju kulturne krajine podeželja. Eden izmed ključnih problemov, s katerim bi se že zdavnaj morali ukvarjati, pa je pomanjkanje mest v vrtcih in domovih za ostarele.
Vsekakor sestavek, ki ga ravnokar berete, ni nikakršna predvolilna podpora zgoraj navedenim posameznikom. Ravno zato, ker s tem mislimo resno, tega ne želimo mešati z volilno kampanjo, želimo le premakniti občino Kamnik za korak naprej. Več na www.nsi-kamnik.net
NOVA SLOVENIJA KAMNIK
LDS Kamnik
O parkiriščih in ostalem
Marca letos je občinski svet sprejel Odlok o ureditvi cestnega prometa in prometni ureditvi javnih površin na območju občine Kamnik. Z njim je župan dobil pooblastilo, da sam ureja promet v celotni občini. Svetniki Liberalne demokracije so odloku nasprotovali, ker so menili, da je vprašanje prometne ureditve tako pomembno, da bi o njem moral odločati širši krog ljudi. Direktor občinske uprave je v tej razpravi trdil, da bi bilo prenašanje pristojnosti za urejanje prometa z župana na občinski svet protizakonito, zato je svetniška skupina LDS takrat od svojih zahtev, da o bistvenih spremembah prometne politike odloča občinski svet, odstopila. Od občinske uprave so svetniki LDS nato zahtevali, da v javnih glasilih objavi svojo obrazloženo odločitev ter sprejme vso odgovornost za razvoj in stanje cestnega prometa v občini.
Danes lahko na ulicah Kamnika vidimo, da je občinska uprava
z novo ureditvijo mirujočega prometa ravnala prehitro in nepremišljeno ter s tem posegla v navade ljudi in mesta, brez da bi se prej posvetovala s stanovalci in lastniki lokalov v mestnem jedru. Dober namen se je sfižil zaradi slabe priprave projekta in zaradi sterilnosti načrta. Brez sodelovanja s t.i. civilno sfero, torej s prebivalci in še posebej s stanovalci ožjega mestnega središča, se učinkovito in v dobro vseh vpletenih strani ne da rešiti problema mirujočega prometa. Župan bi se moral pred tako korenitim posegom posvetovati z ljudmi in jim omogočiti sodelovanje v zadevah, ki se jih tako zelo tičejo. LDS zato razmišlja v smeri, da bi imeli stanovalci in lastniki lokalov, ki nimajo .svojega parkirišča pri hiši oziroma lokalu, po eno parkirno mesto zastonj. S tem bi pripomogli k oživljanju mestnega središča, enakosti ljudi in boljšemu vzdušju v mestu. Na seji občinskega sveta 21.
septembra pa so svetniki poleg potrditve novega direktorja Mestnih lekarn največ pozornosti namenili sprejemu treh pravilnikov, in sicer o financiranju dijakov in študentov, turističnih društev ter kmetijskih društev. Svetnik LDS, Zvone Cvek, je v obrazložitvi svojega glasu proti pravilniku o pomoči študentom in dijakom povedal, da je pravilnik slab, ker dovoljuje raznim visokošolskim zavodom, da razpolagajo z občinskim denarjem, namenjenim študentom, mimo nadzora občinskega sveta. Brane Golu-bovič pa je v razpravi menil, da so vsi trije pravilniki slabi, ker se sprejemajo »ad hoc«, občina pa s podeljevanjem sredstev ne skrbi za uresničevanje svojih ciljev in interesov. Na vseh treh področjih bi lahko občina gmotno podprla cilje, ki bi koristili tudi njej sami, vendar teh priložnosti zaenkrat še ne izkorišča.
MARK AGOVIĆ za LDS OO Kamnik
Upokojenci delimo usodo z zaposlenimi
V Kamniškem občanu št. 17 je Rudi Veršnik pri-speval članek pod naslovom »Obeta se poprava krivic upokojencem«.
K vsebini pisanja kot predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije nimam pripomb, vendar bi za popolno in celovito informacijo g. Veršnik moral zadevo obravnavati širše - celoviteje. Poslanci SDS, NSi-Nove Slovenije oz. njena predhodnica SKD, niso nikoli podprli prizadevanja upokojencev za pravično ureditev pokojninsko invalidskega zavarovanja. Poslanci SDS so bili celo proti reformi sprejeti decembra 1999, z obrazložitvijo takratnih poslancev g. Čebulja in g. Jazbeca, da to ni nobena reforma, temveč le lepotni popravek. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zakaj? Zato ker je takratna vlada pod vodstvom dr. Janeza Drnovška hotela upokojencem zmanjšati pokojnine za 36-40% mesečne pokojnine na letni ravni. Z aktivnostjo upokojencev (Zveze društev upokojencev Slovenije) smo vendarle uspeli, da so se pokojnine zmanjšale med 9-10% na letni ravni. Takratni poslanec SKD g. Demšar se je zelo zavzemal, da bi se pokojnine usklajevale s plačami po kolektivnih pogodbah. Upokojenci smo bili proti, ker bi dodatno izgubili 20 - 25% mesečne pokojnine na letni ravni zato, ker 5-7% zaposlenih ni uvrščenih v kolektivne pogodbe, porabijo pa 15-18%) mase plač. Za navedene poslance smo upokojenci izgubili premalo pokojnin - bili smo premalo prizadeti!
Upokojenci smo zelo zadovoljni, da je sedanja vlada SDS, NSi-Nove Slovenije, SLS in DeSUS-apredlagala spremembo in dopolnitev Zakona v Državnem zboru, kije bila sprejeta z 62 glasovi za in 5 glasovi proti. Vsem vodjem poslanskih skupin sem se v imenu upokojencev zahvalil za podporo. Zakon so podprli ne glede na strankarsko pripadnost. Poslanci SDS in NSi-Nove Slovenije so tako popravili napako, ki so jo delali od leta 1996, ko niso nikoli podprli prizadevanja upokojencev za ureditev razmer. V Sloveniji imamo sistemsko zelo dobro urejen Zakon, ki ga s to spremembo nismo spremenili, temveč smo samo spremenili tekoče usklajevanje pokojnin s plačami.
Socialno ekonomski položaj upokojencev je soodvisen od ekonomskega položaja zaposlenih. Vsi skupaj pa delimo usodo ekonomskega položaja države. Naše geslo je »Dobro zaposlenim, dobro upokojencem, ob skrbi za razvoj za prihodnost mlade generacije«.
Predsednik ZDUS VINKO GOBEC
Nas žuli levi ali desni čevelj?
V 6. številki Kamniškega občana ( 4. marca 2005) se gospod Lojze Kleindienst upravičeno hu-duje in sprašuje, kam je odpotoval kip usnjarja, ki ga je po naročilu Toneta Knafliča, lastnika Tovarne usnja, leta 1945 izdelal kipar in njegov družinski prijatelj Boris Kalin.
Knaftičeva Tovarna usnja je v realsocializmuprerasla v Utok, kijejtremnogim okoličanom pol stoletja dajal kruh. Bilje ponos kamniškega okraja. Sedaj imamo turbokapitalizem in Evropsko unijo, pa se ubadajmo z njim in z njo, kakor vemo in znamo.
In kaj je zdaj na tej interpolacijski jami? Nedokončana Malograjska sramota, katere atrij krasi prazen portal Usnjarja. Kam naj bi kip odpotoval? Kdo je odgovoren?
Občinski svetnik gospod Gordan Ambrožič j>ra-vilno razmišlja, da se Usnjar ne bo sam »došetao« (po slovensko prikorakal) iz Novega Belgrada preko lesenega Amerikančevega mostu, ki ga že dolgo ni več, pa tudi ne preko novega Usnjarskega, njemu na čast imenovanega. Pri tem mu ne bo mogel pomagati niti naš vrli kipar Miha Kač.
Želim in zahtevam, da se stvar razčisti in uredi ter sramota popravi. Ni težko priti do /fotrebne dokumentacije pri Zavodu spomeniškega varstva narodne dediščine v Kranju in sprožiti sodni postopek.
mr.se. BORUT STANISLAV APARNIK
Kamničani o novem parkirnem režimu v središču mesta
Skupina Kamničanov, kije do sedaj na Kamniški občan poslala dve svoji pismi, v katerih utemeljujemo in pozivamo župana k spremembi režima parkiranja, se je ponovno sestala.
Skladno z našimi zahtevami, ki smo jih podali, je našo delegacijo na Občini zaradi odsotnosti župa-na sprejel direktor občinske uprave g. Ivan Pristov-nik. Na sestanku nam je pojasnil, daje občina opra-via študije tako, da seje zgledovala po ostalih mes-
tih (pri tem je navedel Velenje, Gornjo Radgono in Slovenske Konjice), tako, da je Irreštela vse parkirne prostore v Kamniku in se kasneje odločila za vzpostavitev parkirnega režima, kot ga imamo v Kamniku od 19. septembra. Nadalje nam je povedal, da moramo za izpolnitev zahtev - eno brezplačno j>ar-kirno dovolilnico na gospodinjstvo, ter prvo brezplačno uro parkiranja - nasloviti na občinske svetnike, ki lahko spremenijo Sklep. Cene namreč niso j)o-dane v Pravilniku, ki določa parkirni režim, pač pa v »Sklepu o določitvi višine parkirnine na javnih plačljivih parkirnih površinah v delu mesta Kamnik«. Prav tako smo z njegove strani dobili zagotovilo, da bo ta predlog spremembe obravnavan na novembrski seji. Povedal je, da je oktobrska seja namenjena sjrrejemanju proračuna, torej z našo zahtevo lahko pridemo na vrsto novembra. Na sestanku jeg.Pristovnikpozval, naj/ni/n-avimo osnutek »Sprememb sklepa o določitvi višine parkirnine na javnih plačljivih parkirnih površinah v delu mesta Kamnik«, kar smo tudi storili.
Po tem sestanku seje skupina Kamničanov sestala in na tem sestanku so bili prisotni tudi lastniki lokalov, ki so se prav tako strinjali s predlagano spremembo. Tako smo na tem srečanju določili ljudi, ki bodo Spremembo sklepa pripravili, prav tako pa smo se zmenili, da tudi sami pregledamo prometne režime v nekaterih, s Kamnikom primerljivih mestih. Na zadnjem srečanju smo Spremembo sklepa že pripravili in se z njim strinjali. Te spremembe bodo v naslednjih dneh posredovane na Občino z zahtevo, da jih svetniki na novembrski seji tudi v resnici obravnavajo.
Zanimivi pa so bili naši izsledki o parkirnih režimih v Škof ji Loki, Slovenskih Konjicah, Kranju in Novem mestu. Skupni imenovalec vseh režimov je ta, da je v vseh mestih poskrbljeno v prvi vrsti za stanovalce in najemnike oz. lastnike lokalov. Očitno se oblasti v drugih mestih dobro zavedajo, kdo v mesta prinaša življenje in kdo je med tistimi, ki mesto obiskujejo, v resnici pomemben. Tako ima Škofja Loka posebno mesto, kjer lahko parkirajo izključno stanovalci, vsi ostali so kaznovani, če tu parkirajo. Nalepke, kijih stanovalci dobijo za to parkirišče, so BREZPIACNE. V Slovenskih Konjicah Imajo stanovalci prav tako možnost parkiranja, imajo tudi dostop v zaprt del mesta, parkiranje za stanovalce je BRT.ZPIAČNO. Sledila je predstavitev Kranja. Tudi tu je center zaprt, stanovalci in lastniki lokalov smejo v zaprt del mesta (le 15 min do 2h), izven zaprte cone pa spet stanovalci z dovolilnicami parkirajo BRHZPIAČNO. V Novem mestu pa lahko prebivalci parkira/o v mestu z označbo abonmaja, ki ga kupijo za 15.000 SIT na leto. Za ostale letni abonma stane 90.000 SIT, za lastnike lokalov je cena polovična.
Po tej primerjavi smo ugotovili, da stanje po slovenskih mestih še zdaleč ni takšno, kot nam ga želi Irredstaviti občinska oblast in da so naše zahteve več kot utemeljene. Na zadnjem srečanju se nam je pridružilo še več lastnikov oz. najemnikov lokalov, ki so z novim parkirnim režimom enako nezadovoljni kot stanovalci. Ob tem so nam lastniki lokalov postregli tudi s podatkom, daje od uveljavitve novega režima, torej v dobrih štirinajstih dneh, promet v lokalih že upadel približno trideset odstotno.
Na sestanku smo tudi ugotovili, da prišleki z novim režimom niso seznanjeni, da ne znajo ravnati sparkomatom in da je predvsem slabo označeno, do kdaj režim velja. Na edini modri coni, npr., kjer je parkiranje za pol ure brezplačno, se vsi sprašujemo, če to velja za 24 ur, ali le za tisti čas, ko sicer velja parkirni režim. Verjamemo, da marsikdo v mesto sploh nejmde, ker novega sistema preprosto ne pozna. Pa smo s/>et Jrri dejstvu, na katerega ves čas opozarjamo: namreč, mesto bo popolnoma izumrlo.
Vsi vemo, ad mesto, kot je Kamnik, ne prenese toliko trgovskih centov, da bi ob tem zadovoljivo živelo tudi mesto samo, brez dodatne posebne ponudbe. Župan pa je na mesto pozabil, tu se ne dogaja nič, tu ni nobenih res zanimivih reči, zaradi katerih ljudje ne bi hodili v trgovske centre, ampak raje v mesto. Če k temu dodamo še nov j>arkirni režim, smo na dobri />oi7, da mesto j)ojmlnoma izumre.
Ker je naša skupina meščanov in najemnikov ter lastnikov lokalov edina skupina, kjer se med seboj lahko pogovarjamo o istih problemih, smo se odločili, da četrtkova srečanja ob sedmih zvečer na Šut-ni postanejo redna. Toplo povabljen tudi župan, saj bo morda le zaznal, da »nekaj deset« ljudi, kot nas imenuje, nismo njegovi sovražniki, s katerimi je jx>-trebno imeti čim manj opravka, />ač />a ljudje, ki nam je življenje v mestu bistvenega, če ne celo preži-vetvenega pomena.
Odprli pa smo tudi sjHetno stran, namenjeno vsem, ki jih Irroblematika parkiranja zanima, http:/ /users. volja, net/veronikam/. Povabilo vsem, saj lahko s svojimi predlogi in opažanji sodelujemo vsi.
Skupina meščanov in lastnikov ter najemnikov lokalov v centru mesta
Elektronska lista za Kamnik
Po polemiki v zvezi z novim parkirnim režimom v Kamniku smo prišli do ideje, da ustanovimo spletno klepetalnico Veronika, ki je dostopna z internet-ne strani http://users.volia.net/veronikam/.
Na spletu so trenutno objavljeni predvsem odzivi na sveže plačljiva parkirna mesta v centru Kamnika, vendar je stran odprta vsakršnim pobudam, ki se tičejo razvoja mesta, saj se nenazadnje tako porajajo tudi dobre ideje za naprej. Zato vse zainteresirane lepo vabimo, da nas obiščete na spletu in aktivno sodelujete v razpravah spletne
liste Veronika, kamor se enostavno prijavite tako, da v okence v desnem zgornjem kotu vpišete svoj elektronski naslov. Člani liste na svoj elektronski naslov prejemajo vsa sporočila, ki so bila poslana na naslov liste veronika@googlegroups.com. Na vsa sporočila je mogoče enostavno odgovoriti preko elektronske pošte ali pa kar s spletne strani, kjer lahko vsak samostojno pobrska po arhivu sporočil.
Za listo Veronika, ANA MOVRIN
Kamniški OBČAN
EKOLOGIJA-ZANIMIVOSTI
6. oktobra 2005
Ekološki otoki po naši občini
Ministrstvo RS za okolje in prostor je v letu 2001 izdalo Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki določa najmanjši obseg in vsebino ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki morata biti zagotovljena v okviru opravljanja lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Odredba med drugim določa, da je treba v okviru javne službe v naseljih urediti zbiralnice ločenih frakcij (ti. ekološke otoke), opremljene za ločeno zbiranje:
- 'papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
- drobne odpadne embalaže iz stekla,
- drobne odpadne embalaže iz plastike ali sestavljenih materialov in
- drobne odpadne embalaže iz kovine.
Odredba tudi določa, da mora biti na območju mestnega jedra ali večjega stanovanjskega naselja urejena zbiralnica na vsakih 500 prebivalcev in da zbiralnice ločenih frakcij ni treba urediti v naselju na območju z gostoto poselitve manj kot 300 pre-
bivalcev na 1 km2.
Občina Kamnik in Publicus d.o.o., ki izvaja gospodarsko javno službo »ravnanje z odpadki«, sta za-
Ekološki otok na Žalah
Sončen dan odprtih vrat v Calcitu
Calcit d.d., podjetje za proizvodnjo kalcitnih polnil iz Stahovice, je na prvo oktobrsko soboto prvikrat odprlo svoja vrata in širši lokalni javnosti predstavilo vsa področja svojega delovanja. Poseben poudarek so namenili predstavitvi najnovejših tehnik in metod, s katerimi na naravi prijazen način zmanjšujejo obremenitve v okolje. Za posebno vzdušje so poskrbela športna društva, ki jim Calcit pomaga že vrsto let in ustvarjalni učenci OŠ Stranje.
jo in separirajo) marmorizirani apnenec in ga nato v proizvodnji s pomočjo tehnološko zahtevnih in izpopolnjenih proizvodnih procesov pretvorijo v vrsto različnih kalcijevih karbonatnih polnil, granulatov in peska. Še posebej smo se veselili demonstracije miniranja. Napeto smo zrli v točko na vrhu kamnoloma, kjer naj bi se miniranje zgodilo in kar naenkrat... se je le pokadilo. Videli smo dim, ki je z vetrom potoval proti nebu. Nobene eksplozije, no-
Razstava Calcitovih produktov in različnih predmetov, v katerih se Cal-citove surovine nahajajo, je pritegnila marsikateri pogled.
Bela proizvodnja in ogromen kamnolom
Najprej smo si ogledali razstavo Calcitovih produktov, prijazni Calcitovci pa so nam razložili in pokazali veliko večino materialov, v katerih se skrivajo Cal-citove sestavine: papir, steklo, lake, barve, gradbene materiale ... Izvedeli smo, da so Calcitovi proizvodi v različnih industrijah cenjeni in prepoznavni zaradi svoje izjemne kemijske čistosti in visoke beline. K temu pripomorejo tudi tehnološko zahtevni in izpopolnjeni proizvodni procesi ter polno avtomatizirana proizvodnja, ki jo vodijo usposobljeni strokovnjaki. Po
de skozi cevi ob transportnih poteh) v veliki meri odpravlja prašenje, sistem rekultivacije pa dosega na okolju prijazen način ponovno oživitev površin in naraven videz.
Pečen kostanj, Zelene plakete in veselje na obrazih
Ko smo prišli nazaj pred tovarno, je že močno dišalo po pečenem kostanju. Merice so šle kot za med, otroci pa so bili med najbolj potrpežljivimi v vrsti. Izvedeli smo, da Calcit še posebej rad pomaga prav našim najmlajšim, ki jim namenja nemajhna sponzorska sredstva. Ne pozabljajo pa niti na tiste malo starejše, predvsem športnike, ki v slovenskem prostoru dosegajo vidnejše rezultate. Ker je tovrstno sodelovanje med Calcitom in številnimi klubi že dalj časa uspešno, so se v Calcitu odločili, da to obeležijo na poseben način. Vsem svojim sponzorirancem so podelili Zelene plakete, ki simbolizirajo sožitje človeka z naravo. Plakete so prejeli Odbojkarski klub Calcit Kamnik, Kolesarsko društvo Calcit Kamnik, Turistično društvo Kamnik, Društvo upokojencev Kamnik (balinarska sekcija), Nogometni klub
Zeleno plaketo je iz rok direktorja Calcita Matevža Kirna v imenu OS Stranje prejel njen ravnate^ Boris Jemec, učenci pa so se s svojim likovnim in glasbenim programom resnično izkazali.
benega velikega poka. Nato smo izvedeli, da Calcit uporablja najsodobnejše metode, ki zmanjšujejo hrup. V Calcitu se močno zavedajo odgovornosti do narave in okolja, v katerem delujejo. Prav zaradi tega ves čas razvijajo in nadgrajujejo postopke, ki uspešno zmanjšujejo obremenitev okolja. Močenje v kamnolomu (sistem pretoka vo-
krajši strokovni ekskurziji skozi 'belo' tovarno smo šele dobili občutek, da stvari niso enostavne in da takšno delo zahteva usposobljene strokovnjake.
Po kavi in še toplih flancatih smo se z avtobusom odpeljali proti kamnolomu Stahovica. Vodja kamnoloma nam je razložil, da v kamnolomu pridobivajo (minirajo, kopljejo, skladišči-
Bela proizvodnja? In vse računalniško vodeno? Kdo bi si mislil...
Kamnik, Plavalni klub Kamnik, Športno društvo Mavrica Kamnik, Športno društvo Jurij Lib-nik, Kegljaški klub Calcit Kamnik, alpinista Marko Prezelj in Klemen Mali ter OŠ Stranje. Vsi so se z veseljem zahvalili za simbolično pozornost, predvsem pa za sponzorska sredstva, ki jim omogočajo boljše pogoje za treninge in s tem boljše športne uvrstitve. Na koncu so učenci OŠ Stranje vzeli program v svoje roke in ga popestrili s svojo umetniško ustvarjalnostjo. Nekateri so se izkazali kot pravi umetniki, saj so ustvarili paleto fantazijskih slik, sestavljenih iz Calcitovih materialov, drugi pa so navdušili z glasbenim nastopom.
Sproščeno vzdušje sončne sobote se je zaključilo zgodaj popoldne s prijetnim druženjem vseh obiskovalcev od blizu in daleč, z dobrotami iz domače kuhinje, za katere so 'krive' ženske iz Turističnega društva in gostilna Pri planinskem orlu, ter z željo, da se s Calcitom kmalu spet srečamo.
ANJA GARBAJS
FOTO: UROŠ MODIC
čela izvajati projekt postavitve ekoloških otokov v letu 2002. Pri izbiri možnih lokacij za postavitev ekoloških otokov smo upoštevali predvsem to, da je ekološki otok čimbolj dostopen večini stanovalcev določene soseske in da je možen dovoz s komunalnim vozilom.
Ekološki otok predstavlja tipski armiranobetonski element (H profil) tlorisnih dimenzij 2,0 m x 3,30 m in višine 1,10 m, ki je postavljen na asfaltirani podlagi. Med stranicami H profila so zaenkrat postavljeni trije zabojniki različne barve za ločeno zbiranje papirja, stekla in umetnih mas (plastika in kovina). Na vsakem zabojniku je napisana vrsta odpadkov, ki sodijo vanj. Na zunanji strani betonskega H profila pa je nameščena tabla, na kateri je zaporedna številka ekološkega otoka, naslov in telefonska številka podjetja Publicus ter seznam odpadkov, ki se zbirajo na ekološkem otoku.
Glede na to, da Zavod za varstvo kulturne dediščine Kranj v spome-niško-zaščitenih delih občine Kamnik ne dovoli graditi tovrstnih ekoloških otokov (H profil) in glede na to, da ponekod razpoložljiv prostor ni dovolj širok za postavitev II profila, so na nekaterih lokacijah postavljeni le trije zabojniki za papir, steklo in umetne mase na asfaltirani ali betonirani podlagi. Ti ekološki otoki niso označeni s posebnimi tablami, zaradi različne barve zabojnikov in napisov na njih pa so prav tako dobro vidni in prepoznavni.
Kljub temu, da število obstoječih ekoloških otokov že izpolnjuje normativ, ki ga določa zgoraj omenjena republiška odredba, bomo nadaljeval, z urejanjem novih ekoloških otokov. Krajevne skupnosti, v katerih še ni urejenega nobenega ekološkega otoka ali pa jih je, glede na število prebivalcev, premalo, smo ponovno zaprosili, da nam posredujejo predloge možnih lokacij za postavitev ekoloških otokov.
Ali ekološki otoki zares služijo svojemu namenu ali pa so sami sebi namen - to je odvisno od nas, občanov.
Koncesionar Publicus d.o.o. je pred časom pripravil posebne zlo ženke o ločenem zbiranju odpadkov in jih razdelil vsem gospodinjstvom v občini Kamnik. Vsi tisti, ki potrebujete kakršnekoli dodatne informacije pa jih lahko dobite pri podjetju Publicus d.o.o. (Mojca Stunf, tel. 5611-710, e-mail: stunf-@publicus.si) ali na Občini Kamnik (Mihela Veternik, tel. 8318-123, e-mail: mihaelaveternik-©kamnik.si).
MIHELA VETERNIK, višja svetovalka v Odd. za okolje in prostor
Seznam lokacij ekoloških otokov po krajevnih skupnostih v občini Kamnik:
KS CRNA KS DUPLICA
KS GODIC
KS KAM. BISTRICA
KS MOTNIK KS NEVLJE KS PODGORJE KS PŠAJNOVICA KS ŠMARCA
KSŠMARTNO KS ŠPITALIČ KS TUNJICE KS VOLČJI POTOK KS VRANJA PEČ
KS KAMNIK CENTER
KS KAMNIK MEKINJE
KS KAM NOVI TKO
KS KAMNIK PEROVO
KS KAMNIK ZAPRICE
- zraven avtobusne postaje pri gostilni Logar
- Klavčičeva-ob parkirišču, naj strani igrišča
- Klavčičeva-pri TP ob križišču z Bakovniško ul
- ul.M.Blejca-na J strani parkirišča za Pošto
- ul.M.Blejca-pri uvozu na parkirišče med bloki M.B. št. 12 in 14
- ul.M.Blejca-na J strani parkirišča, Z od bloka M.B. št.8
- Groharjeva-priTP, nasproti Kitajske restavracije
- Groharjeva-na J strani parkirišča ob železniški progi
- Jakopičeva-nasproti nekdanjega Kina Duplica
- Jakopičeva-pri nekdanji samopostrežni trgovini Vele
- B-17-na SV strani soseske, blizu industrijskega kanala
- B-17-na J strani parkirišča, blizu hiše Ljubljanska 37d
- pri Domu KS Godit
- Stahovica-pri odcepu ceste na Vegrad, nasproti Calcita
- Zg. Stranje-pri avtobusni postaji, nasproti Osnovne šolc-
- Zg. Stranje-Market TUŠ
- pri trgovini v Motniku
- pri trgovini v Nevljah
- pri Domu KS Podgorje
- ob cesti, pod hišo Pšajnovica 4
- Radomeljska-nasproti gostilne (.oručan
- Trg padlih borcev pri vhodu v Menino d.d.
- pri čistilni napravi v Šmartnem
- pri Gasilskem domu v Špitaliču
- Tunjice-na parkirišču pod cerkvijo
- pri Domu KS Volčji Potok
- Zg.Palovče-ob cesti pred kapelo in odcepom v Trobelno
- Sp.Palovče-ob križišču sedanje in nekdanje-opuščene ceste
- Streliška-med TP in železniško progo
- Žale-ob cesti, nasproti hiše Žale 14
- I isnjarska-parkirišče ob cesti, pri nekd. podjetju Alprem
- Trg prijateljstva-na S strani nekd hotela Malo grajski dvor
- Trg talcev-na Z strani Modne hiše Vele
- Tunjiška c.-med železniško progo in Levstikovo ulico
- Frančiškanski trg-pri drogeriji 1)M
- Šutna-pri videoteki Metulj
- Soseska Mali grad
- naj delu parkirišča Zarje Kovis
- S od Zarje Elektronika, pri opuščenem mostu čez K.Bistrico
- Novi trg-na parkirišču J od Zdravstvenega do ma
- Lobodova-ob Palovški cc-sli
- Bevkova-med obvoznico in Kava bar Coprnica
- Kajuhova-na parkirišču pri trgovini Eta
- Kovinarska-na zelenici med stan.objcktoma
- Kovinarska 8 in 9
- Zikova-na zelenici v središču stanovanjske so seske
- Livarska-na JV delu parkirišča pri bloku Livarska 7
- Zupančičeva-pri Trafo postaji
- ul. F.M.Paglovca-ob železniški progi
- Rožičeva-na parkirišču, SZ od bencinske črpalke
- Kebetova-zraven otroškega igrišča
Rezultati referenduma o novem RTV zakonu v občinah Kamnik in Komenda
VOLIŠČE		ZA		PROTI		NEVELJAVNIH		glasovalo
štev.	ime	število	%	število	%	število	%	skupaj v %
1	MOTNIK	73	75,26	24	24,74	0	0	37,16
2	SPRTALIČ	45	60,00	28	37,33	2	2,67	30,00
3	LAZE	157	62,30	87	34,52	8	3,17	28,60
4	ŠMARTNO	154	78,57	39	19,90	3	1,53	33,73
5	M. RAKITOVEC	29	56,86	22	43,14	0	0	34,00
6	SREDNJA VAS	99	61,88	57	35,63	4	2,50	31,43
7	SELA	110	70,06	45	28,66	2	1,27	32,24
8	O.Š. NEVLJE	219	61,69	134	37,75	2	0,56	38,21
9	ZLATA KAPLJA	86	66,67	42	32,56	1	0,78	30,79
10	VRANJA PEČ	87	71,90	32	26,45	2	1,65	55,00
11	GODIČ	130	63,73	72	35,29	2	0,98	31,97
12	GD GOZD	31	73,81	9	21,43	2	4,76	37,50
13	O.Š. GOZD	73	64,60	38	33,63	2	1,77	31,74
14	GOST.GRKMAN	30	55,56	23	42,59	1	1,85	26,47
15	STRANJE	263	65,59	136	33,92	2	0,50	25,92
16	MEKINJE	204	57,79	144	40,79	5	1,42	30,64
17	TUNJICE	162	78,64	42	20,39	2	0,97	37,94
18	K. D. DUPLICA	173	36,97	295	63,03	0	0	27,49
19	OS. DUPLICA	179	39,00	279	60,78	1	0,22	25,99
20	ŠMARCA	270	60,81	174	39,19	0	0	41,38
21	VOLČJI POTOK	45	44,12	57	55,88	0	0	28,98
22	KAMNIK center	323	48,50	342	51,35	1	0,15	30,34
23	SEŠRM	106	40,93	149	57,53	4	1,54	35,00
24	G.D. KAMNIK	191	36,66	325	62,38	5	0,96	28,53
25	PODGORJE	131	59,28	89	40,27	1	0,45	29,12
26	OST. BREJCA	233	36,64	397	62,42	6	0,94	33,94
27	KRIZ	106	79,70	26	19,55	1	0,75	34,55
28	MOSTE	292	66,06	150	33,94	0	0	35,19
29	KOMENDA	407	66,50	202	33,01	3	0,49	29,99
901	PREDČASNO	161	48,35	170	51,05	2	0,60	
997	pošta domovina	25	89,29	3	10,71	0	0	
								
	SKUPAJ	4594	55,42	3632	43,81	64	0,77	32,70
Gornji rezultati so neuradni rezultati v 10. volilnem okraju volilne enote 1 (Kranj)
Pripravil: MILAN VVINDSCHNURER
BUČARIJADA
V KAMNIKU
V soboto, 24. septembra, se je zgodila prva Bučarijada na Šut-ni v Kamniku. Na kratko bom povzela dogajanje za vse tiste, ki sto jo zamudili, sicer pa so o številni udeležbi in vsem zanimivem, kar je bilo videti, dovolj zgovorne fotografije.
Preko celega dne so se postavljali in oblikovali aranžmaji, predvsem iz buč, prav tako so potekale ustvarjalne delavnice in se okušale dobrote iz buč, ki so jih pripravili aktivi in društva podeželskih žena. Zraven smo ponudili še recepte za pripravo jedi iz buč. Ves dan je bilo moč občudovati in kupiti različne buče, ki vedno bolj pridobivajo na veljavi v prehrani ljudi, prav tako so uporabne kot zanimiv okras.
Tiste, ki buče častijo le ob noči čarovnic, moramo potola-
la prav dolga, zato pa je bil vsak posamezen voz in spremljevalec nekaj posebnega. Po povorki se je začelo glasovanje obiskovalcev za naj...voziček, za naj..aranžma in najlepšo bučo. Komisija pa je izmerila največjo in najdaljšo bučo. Najlepšo bučko je imela Eli Keržič iz Mengša, drugo mesto je osvojila Lidija Marinič iz Domžal, tretje pa Stojan Efre-movski iz Leskovca. Naj voziček sta pripeljala mala dvojčka Kvas iz Zaloga, druga je bila Kamničanka Hana Schlegl in
Sva lepi in debeli, a težki tako, da zdržalo ni kolo. lejša buča
tretji Gabrijel Kemprl s Ko-mendske dobrave. Prvo mesto med aranžmaji so zasedli pajki in gosenice zakoncev Efre-movski, Kamničanka Žana Re-panšek je bila druga, tretje mesto pa si delita Marko Štu-par iz Kosiš in Matej Bergant iz Zaloga.
Najdaljši buči, 182 cm in 157 cm, sta imela zakonca Efre-movski, 140 cm pa je imela buča Staneta Oblaka z Drulovke. Najdebelejšo bučo je pridelala Anica Kosirnik iz Tunjic -401 cm, Cilka Bakovnik iz Zaloga je imela drugo najdebelejšo - 329 cm, tretjo velikanko z 245 centimetri pa Ruža Vajdič iz Domžal. Ob tem smo dolžni pojasnilo, da se zaradi različnih oblik buč meri dvojni obseg!
Po razglasitvi rezultatov in nagradah smo žrebali še glasovalne lističe obiskovalcev.
v ozadju najdebe-
Pri delu v ustvarjalnih delavnicah so se družile različne generacije
Prvonagrajeni pajki in gosenice so se vzpenjali kar po cerkvenem zvoniku.
žiti, da bo delavnica izrezovanja in poslikave buč zagotovo še pred 31 oktobrom, ker nam na sobotni prireditvi izvedba ni uspela v širšem obsegu.
Trudili smo se, da bi se obiskovalci dobro počutili v naši družbi, saj je bilo videti veliko lepega in zanimivega, k dobremu razpoloženju pa je prispevala tudi skupina kulturnega društva dr. Franceta Steleta iz Tunjic z zabavnim programom.
Vrhunec prireditve je bila povorka vozičkov, ki res ni bi-
Gospod Stane Oblak s svojo najdaljšo kumaro -140,5 centimetrov!
Zadovoljni smo s potekom prireditve, zdaj imamo »muš-ter« za prihodnje leto, vemo, kaj bomo še popravili in kaj dodali. Najbolj ponosni pa smo, ker nam je uspelo podeželje pripeljati v mesto« in vzbuditi zanimanje. Verjetno ste opazili, da je bilo (razen pvc vrvic za skubidu ) vse naravno in domače!
Za konec ne morem mimo pohvale sodelavk Bde, Age, Sonje, Žane, Esme, Silve, Darje , Saše, Irme, ki se jim z Vero iskreno zahvaljujeva. Z njihovo pomočjo je bila Sutna v pol ure pospravljena in povrnjena v prvotno stanje, kot da prireditve sploh ne bi bilo. Pa dva meseca smo se pripravljali nanjo...
Za Bučarijado Helena Sterle
Buče - tako in drugače
Buče so res vsestranske. Buče v juhi, buče v omaki, buče ocvrte, buče pečene, buče dušene, buče v rižoti, buče v solati, buče nadevane. Uporabljam jih lahko kot pomagalo pri različnih zdravstvenih tegobah, za nego telesa in kot dekoracijo. Čudovito pisane so in nenavadnih oblik.
BUČE KOT POMAGALO PRI ZDRAVSTVENIH TEGOBAH
Bučno meso in oplodje vsebuje vitamine A,B,E, minerale; Kalcij, fosfor, železo, linolno kislino, karoten, vodo. Okusno bučno belo, rumeno ali oranžno meso je primerno za prehrano, lepotilo, zdravilo in dieto.
Buče so zelo priporočljive za bolne na ledvicah in mehurju.. So blag diu-reteik, ki pomaga pri izločanju seča, kroničnem zaprtju, vnetju črevesa. Dovajajo hranila okostju, zobovju, nohtom. Krepijo lasišče in lase. Presne bučne obloge polagamo na otekle noge, krčne žile, hemeroitle. Buče urejajo prebavo in čistijo prebavni trakt, uravnavajo količino sladkorja v krvi, lajšajo revmatične bolečine, blažijo vnetja. Tudi srčni bolniki naj bf v svojo prehrano uvrstili več buč. Buča je učinkovita pri shujševalnih kurah, saj vsebuje veliko vlaknin, vode, beljakovin, rudninskih snovi, vitaminov, mineralov... Sveže pretlačeno bučno meso lahko uporabljamo za lepotne maske in ga polagamo na predele, kjer se nam nabira odvečna maš
čoba. Čistijo kožo, jo lepšajo in gladijo. Sveže bučno meso polagamo na tvore in čire toliko časa,da so zreli in se gnoj izčis-ti. Če nosečnice prekomerno bruhajo, pomaga uživanje svežega bučnega mesa.
Bučna kura je pomagala tam, kjer so druga zdravila odpovedala. Izvajamo jo skozi daljše obdobje, da se ledvica in sečila prečistijo. Vsak dan sproti za en obrok zdušimo bučno meso s paradižni-kom in rahlo prepraženo čebulo, dodamo kislo smetano, soliti pa ne smemo.
*Bučno seme-pečke ali peške so eliksir zdravja, pa tudi afrodiziak. Krepijo mišičje mehurja, pomagajo pri motnjah v potenci, blažijo bolečine prostate. Dobro zgrizemo 20 do 30 semen vsak dan, dokler ne čutimo olajšanja. Seme odpravlja gliste in celo trakuljo. 80 do 100 semen buče golice dobro prežvečimo in pojemo. Čez eno uro vzamemo pol jedilne žlice ricinusovega olja. Če kura prvič ne bo uspešna, jo brez skrbi naslednjič lahko ponovimo.
*Bučno olje je odlično zdravilo za rane, za mazanje razpokane kože na rokah in nogah.
Pripravila VERA PRELOVŠEK
Gradnja novih stanovanj in lokalov ob Ljubljanski cesti - stanovanja velikosti od 45 do 82 m2
POSLOVNO STAN0VAN1SKA OBJEKTA V DUPtICI PRI KAMNIKU
III/)
Informacij)« In prodaja:
LIZ INŽENIRING d.d., Vurnikova 2, Ljubljana, tel.: 01 234 40 62, www.llz-lnawnlrlng.sl
1.1/ INŽENIRING d.d., Vuinlkov*3.UuM>»na maMntontringdoo. Mmtnl trg rt, L(ublj»n*
SALON POHISTVACdabor
Kranjska 3a, Kamnik
tel. :051/399-577, 01/931-04-81
SVEA KUHINJE
mnogimi elementi
20 različnih modelov z
w	
	—1
	
mmmmm	
M
alpi
KUHINJA ANGELIKA
dolžina 250 cm (leseni deli] -
1. obrok + 24x10.798 SIT
Za vse kuhinje Svea brezplačna montaža +
dostava. Računalniški izris
SEDEŽNE GARNITURE HOJA
2x vzmetene, več kot 50 sestavljivih elementov, 160 vzorcev blaga in usnja
Sedežna garnitura Tanja 1. obrok + 24x 11.703 SIT
RAZLIČNI EKSPONATI - 40%
■■■■■■■■■li
MEBLO JOGI ZA ZDRAVO SPANJE
- H0SPITAL CELSIUS (vgrajena super pena, ki se izjemno prilagaja telesu, hrbtenica ostane v pravjln, legi tudi, ko spimo na boku) 1. obrok + 12 x 9.891 SIT
- AKTUAL BI0 (brez kovinskih vzmeti] 1. obrok + 12 x 7.590 SIT
- STRESS FREE (ni elektrostatična in se ne navzema prahu iz okolja, nevtralizira drugo elektrostatično energijo) - 1. obrok + 12 x 7.889 SIT
Preobleke vseh jogijev so protibakterijsko obdelane Velika izbira še drugih vzmetnic od 13.120 SIT
Za vse programe v našem salonu 10% gotovinski popust ali možnost nakupa na kredit do 24 mesecev! Brezplačna dostava do 20 km
Ugodna in pestra ponudba posteljnega perila, prešite odeje vseh dimenzij, rjuhe Florela, vzglavniki, pregrinjala
Alples programi:
- spalnice Balada in Harmonija
- dnevne sobe Trend in Diva
- otroške sobe Tempo in Ekspres
- predsobe Nota
Za vse programe brezplačna montaža in dostava.
10% gotovinski popust. Računalniški izris.
SPALNICA BALADA
1. obrok + 24x11.745 SIT
Sedežna garnitura Oslo 3+2 usnje 1. obrok + 24x 9.055 SIT
- pisarniški fotelj Pik 9.000 SIT
- jedilnica 1+6: 1. obrok + 12x 9.222 SIT
GARANT
- Spalnica Kaja 110.000 SIT
- Spalnica Sabina 1. obrok + 24 x 10.812SIT Brezplačna montaža
- dnevna soba Oljka
1. obrok + 24x 10.840SIT
Na igriščih Golf Arboretuma se kali vse več uspešnih mladih golfistov
Za boljše pogoje šole golfa Golf kluba Arbo-retum so združili moči ljubitelji golfa in umetnosti
V Golf klubu Arborctum so letos uresničili zamisel, da združijo ta lep in priljubljen šport v naravi z umetnostjo in na nekoliko drugačen način
tolarjev pa bo zagotovil še boljše pogoje treningov mladih golfistov, ki se že lahko pohvalijo z odmevnimi rezultati. Med njimi velja vsekakor izpo-
Na vadbišču Golf Arboretuma trenirajo tudi mlajši mladinci pod budnim očesom in strokovnimi napotki trenerja Uroša Gregoriča, večkratnega državnega prvaka in člana državne golfske reprezentance, ki ga golf spremlja že petnajst let.
Najmlajše, med njimi 4-letno Sandro, 6-letno Katarino in 7-letnega Lov-ra s prilagojeno igro golfa seznanja Miran Žebaljec.
zberejo prepotrebna sredstva za mlade golfiste. V njegovem okviru namreč kot samostojna enota že četrto leto uspešno deluje Šola golfa, ki združuje kar 60 otrok v starosti od šest do sedemnajst let in je vodilna na področju strokovnega dela z otroci na področju golfa v Sloveniji. Tako po številčnosti kot po rezultatih. V golf klubu Arboretum so prepričani, da je prihodnost slovenskega golfa odvisna tudi od načrtnega in strokovnega dela z mladimi.
V juniju so tako organizirali 1. likovno akademijo Arboretum 2005, ki je v vremensko muhastih dneh gostila triindvajset likovnikov. Vsak izmed njih je eno izmed slik, nastalih na zelenicah Golfske-ga kluba Arboretum v Volčjem Potoku ter bližnji in širši okolici, podarili mladim golfistom. Večino od 46 del sodelujočih likovnikov, ki so bila razstavljena v prostorih golfske hiše, so prodali na dražbi konec avgusta. Tako tridnevno srečanje likovnikov, med njimi je bilo tudi lepo število priznanih in zvenečih imen, kot sama dražba, sta po odmevnih odzivih sodeč izredno uspela, čisti izkupiček v višini treh milijonov
staviti 17-letnega Nejca Po-gačarja, državnega prvaka v kategoriji do 18 let, člana slovenske reprezentance na Sredozemskih igrah, kjer je dosegel najboljši rezultat doslej (12. mesto). Pred dobrima dvema tednoma se je uvrstil med 32 najboljših igralcev odprtega prvenstva Italije, kjer je sodelovalo 160 igralcev, čeprav se je s hendikepom 1,2 kot zadnji uvrstil na seznam tekmovalcev. Kot zanimivost velja dodati, da je Nejc na letošnjem turnirju na Bledu premagal vse slovenske profesionalne igralce golfa, celo svojega trenerja Danija Kraljica.
Likovne akademije, ki jo je v juniju organizira) Golfski klub Arboretum in s poznejšo dražbo ustvarjenih del zbral del sredstev za boljše pogoje treniranja mladih golfistov, se je udeležil tudi kamniški slikar Viktor Šest. Na platno je prelil svoj pogled na igro golfa.
Med perspektivnimi mladimi igralci so še Boštjan Bru-mec, Dejan Robida, Matej in Brlglta Brumec, Domen
Slabe. Otroška šola GK Arboretum se lahko pohvali tudi z državno prvakinjo Klaro Sajevic v najmlajši kategoriji do 10 let, pa z državno
Ervakinjo Urško Orehek v ategoriji do 12 let. Urška je tudi članica državne reprezentance in na mladinskem državnem prvenstvu, ki ga je v avgustu na golf igrišču Arboretum v Volčjem Potoku organiziral Golf klub Arboretum, je zmagala v absolutni konkurenci do 18 let.
Kot je povedal Miran Žebaljec, vodja šole golfa in tudi vodja likovne akademije, sledijo vse aktivnosti šole dvem ciljem, popularizirati golf kot šport, namenjen najširši množici otrok, po drugi strani pa z načrtnim, strokovnim delom, preko selekcij, razvijati golf kot vrhunski šport. Šola golfa deluje preko celega leta. Organizirajo več tečajev za začetnike, poseben tečaj golfa - informativni za bližnje osnovne šole, poletni golfski kamp, poseben program v počitnicah; ipd.
Člani šole, ekipno in posamično, dosegajo vrhunske uvrstitve v posameznih kategorijah. Udeležujejo se turnirjev Mini in Bambi Cup, turnirjev Nokia in Leadbetter v Avstriji ter državnih prvenstev.
Golfska šola GK Arboretum se upravičeno pohvali tudi z najmočnejšim timom trenerjev v slovenskem prostoru. Glavni trener je Daniel Kraljic, najboljši profesionalni igralec golfa in trener, ki v slovenskem prostoru najvišje kotira, Uroš Gregorič, državni rep-rezentant in večkratni državni prvak, Janez Grilc in Miran Žebaljec, ki se ukvarja z najmlajšimi.
Seveda pa tudi pri golfu ne gre brez finančnih težav. Golf kot šport ni deležen neke posebne medijske pozornosti, niti ni deležen subvencij s strani športnih fundacij. Pri otroškem športu so ti problemi še posebej pereči. Tako se otroška šola golfa financira iz sredstev Golf kluba Arboretum (cca 30 %), približno tretjino prispevajo starši, ostalo pa sponzorji, ustanova Albatros -fundacija za podporo mladinskega golfa in drugi.
Kkipa Golf kluba Arboretum je na nedavnem klubskem državnem prvenstvu osvojila naslov državnega klubskega prvaka. Na fotografiji (z leve): Sandi Kavčič, Metod Cerar, Dejan Robida, Miran /.ebaljec in Tomo Pavlic s sekretarjem Golf zveze Slovenije Gorazdom Kogojem. Ekipa v prihodnjem tednu potuje na evropsko klubsko prvenstvo v Turčijo. Uspešno!
Kot je povedal Miran Žebaljec, si bodo tudi v prihodnje prizadevali, da ostanejo vodilna šola na področju mladinskega oz. otroškega golfa (od 6 do 17 let) in dosegajo mednarodno primerljive rezultate v vseh otroških in mladinskih kategorijah ter dvignejo nivo treniranja na visoko strokovno raven. Prizadevajo si za pridobitev konsenza za celotno poučevanje golfa, tudi starejših, na igriščih Golf Arboretum. Za leto 2008, ko bo na Bledu evropsko mladinsko golfsko prvenstvo, so si zadali cilj, da nastopijo z uspešno ekipo otrok in mladine, ki bodo takrat dosegli vrhunec razvoja, seveda ob dobrih pogojih za treninge. Del sredstev za zagotavljanje čimboljših pogojev mladim golfistom pa bodo tudi v prihodnje zbirali s pomočjo likovne kolonije, ki naj bi postala tradicionalna. Mnogi umetniki, ki so se udeležil! letošnje prve kolonije, so namreč že potrdili sodelovanje v prihodnjem letu.
SAŠA MEJAČ
domiselne postavitve in fantazijske skulpture iz buč
Se zadnji pogled na barvite dalije, ki se poslavljajo...    pa naznanjajo jesen v Arboretumu.
Pestra jesen v A Volčji Potok
Kdor je imel to srečo, da je v res muhastem začetku jeseni izkoristil sončne urice ali celo sončen dan za obisk Arboretuma Volčji Potok, je bil ob obisku prijetno presenečen. Medtem, ko so se barviti cvetovi dalij že počasi poslavljali, so nas na vsakem koraku pozdravljale znanilke jeseni -buče. Delavci Arboretuma so buče najrazličnejših barv, oblik in velikosti postavili v zanimive podobe in fantazijske skulpture, ki bodo prav zaradi obilice dežja, ki že »načenja« buče, na ogled še kakšen teden.
Do konca oktobra pa lahko med sprehodom po jesensko barvitem parku spoznavamo miniaturne kitajske zgradbe in kitajske rastline. Na ogled so petnajstkrat pomanjšane stavbe, templji, palače z naslovom Kitajska v malem, ki so jo v Arboretumu postavili v sodelovanju z Minimundusom iz Celovca. Deset različnih
miniaturnih sklopov, ki so jih kitajski mojstri izdelali iz originalnih materialov, je na ogled prvič v Evropi: z zlatimi strešniki prekrit tempelj znamenitega učenjaka Konfucija, spominski tempelj Zhuge Lianga ali tempelj vladarja Wu, Poletna palača, vodno naselje Shaoxing z juga Kitajske, Midairski tempelj - viseči samostan, zgrajen na golih pečinah soteske Jinlong, tradicionalne hiše Bajev, naselbine iz kolov ljudstva Dong, mavzolej revolucionarja dr. Sun Vatsena, naselbina Dongov, ter Zahodno jezero in gozd pagod kot najlepši naravni znamenitosti Kitajske.
Park pa je tudi v znamenju kitajskih rastlin, kot so drevesa ginko biloba, metasekvoja, bambus, kitajski brin, jajčasti cigarovec, plezalka glicini-ja in druge rastline z daljnega Vzhoda.
VERA MEJAČ
Tempelj znamenitega učenjaka Konfucija je v 15-krat pomanjšani podobi na ogled kar v bližnjem Arboretumu. Konfucij seje rodil leta 552 pred Kristusom v času, ko so se vojskovodje med seboj bojevali za ozemlje. Konfucij je bil učitelj, ki je razvil pravila obnašan,ja za vse življenje. Kljub temu, da vojskovodij ni uspel spreobrniti, je večina kitajskih vladarjev po njegovi smrti zvesto sledila njegovim naukom in pravilom. Konfucijev tempelj se nahaja v mestu Qufu v Shandongu, rojstnem kraju Konfucija. Že leto po njegovi smrti (478 pr.K.) so njegovi učenci v spomin postavili hišo, ki pa je tempelj postala šele tedaj, ko sojo obiskali vladarji in veljaki. Zgodovina templja je podobna zgodovini častnega naslova Konfucija: kitajski cesarji so Konfuciju podeljevali vedno bolj zveneča častna imena in tudi tempelj je postajal vedno bolj veličasten. Skoraj vsak poznejši cesar je za časa svoje vladavine dal tempelj dograditi in prenoviti. Konfucijev tempelj je tako v 20. stoletju z neustavljivim vzponom dosegel svoj vrhunec: leta 1906 so ga prekrili z zlatimi strešniki ter ga s tem z arhitekturnega vidika postavili na raven s cesarsko palačo.
Perovo 26, Kamnik, tel.: 01 /83-13-028
iT   ODPIRA SVOJA VRATA V SOBOTO, f   15. OKTOBRA, OB 9. URI!
V pritličju boste našli kvalitetna oblačila za vse priložnosti, v katerih se boste prijetno počutili.
Za ženske
elegantna, svečana oblačila, visoka italijanska moda, oblačila za prosti čas, modni dodatki, usnjena galanterija... pozabili nismo niti na spodnje perilo Za moške športna oblačila
V zgornjem nadstropju
najdete pestro ponudbo čudovitega posteljnega perila, dopolnjeno s frotir programom... ^ ^
še nekaj velja: pri nakupu naših izdelkov vam pri vaših željah prisluhne naša šivilja
Obiščite nas med tednom med 9. in 20. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro!
BODITE DRUGAČNI - IZBERITE KVALITETO ZA ŽIVLJENJE!
v
'iiJ\
spvnna oaiaci
10    6. oktobra 2005
IZ DRUŠTEV IN STRANK
Kamniški OBČAN
V ISKANJU SORODNE DUŠE
Šola za zakon letos prvič poteka tudi v Kamniku
Mladostništvo je obdobje, ko se začnemo počasi trgati iz varnega zavetja družine. V iskanju lastne identitete se več družimo z vrstniki kmalu pa začnemo iskati tudi »posebno« osebo, ki nas bo ljubila. Ko prerastemo starševsko ljubezen, čeprav bo ta vse življenje nepogrešljiva, se v nas porodi neustavljivo hrepenenje in odpravimo se na pot iskanja sorodne duše. Čeprav lahko to hrepenenje izpolnimo na različne načine, v stiku z različnimi ljudmi, ob različnih priložnostih in tudi v odnosu do duhovnega, pa je iskanje običajno usmerjeno k osebi nasprotnega spola. Iščemo »tisto« posebno osebo, ki na bo ljubila, nas spoštovala, razumela, podpirala, nam pomagala, bila ob nas v prijetnih in manj prijetnih trenutkih, osebo, ki bo tam samo za nas. Zgodi se prva zaljubljenost in preplavi nas občutek vznesenosti, nezemeljske sreče, izpolnjenosti...mislimo si, to je to, to je tisto, to je ta, po komer hrepenim, on me razume, njemu sem pomembna...Zaljubljenost je pravzaprav trik narave, hormonska reakcija, ki dve podobni osebi (gre za podobnost v notranji psihološki strukturi) pripelje skupaj in jima ponudi možnost, da začneta odnos. Čeprav se zdi, da so bile naše predstave o partnerju in odnosu iz časa zaljubljenosti iluzije, pa se naša hrepenenja po ljubezni, po spoštovanju, sprejetos-ti, razumljenosti...lahko izpolnijo prav v tem odnosu. Odnos pa žal ni nekaj, kar je dano, kar je v nas vrojeno in se avtomatsko sproži, kot se to zgodi pri zaljubljenosti. Gradnja odnosa je odločitev in pomeni vlaganje energije, ki se bogato vrača v obliki izpolnitve naših najglobljih hrepenenj. Je proces, ki ga ne usmerjajo neke zunanje sile, nad katerimi nimate nobene moči, pač pa sta zanj odgovorna le dva, vidva, med katerima ta odnos nastaja.
Ta članek je nastal z željo podati roko mladim, ki se šele iščejo.
Tistim, ki so zaljubljeni ali pa je ta že minila.
Tistim, ki imajo resnega fanta ali dekle, tistim, ki razmišljajo o skupnem življenju in v bližnji ali bolj oddaljeni prihodnosti tudi o poroki.
Pa tudi tistim, ki niso povsem prepričani v obstoječ odnos, pa jim je ta tako pomemben, da bi to radi ugotovili.
Vse te mlade pare, ki si želite postaviti trdne temelje medsebojnim odnosom, vabimo v Šolo za zakon (je brezplačna), ki v Sloveniji deluje že 28 let, letos pa bo prvič potekala tudi v Kamniku.
Skoraj vsak že pozna koga, ki se je ločil ali pa je odraščal razpet med dve družini potem, ko sta se njegova starša razšla. Vedno več ljudi se ločuje, drugi se zaradi negotovosti raje sploh ne odločijo za poroko. Kljub tem podatkom pa velika večina še vedno hrepeni po intimnem in ekskluzivnem odnosu z enim partnerjem, kjer bi občutili sprejetost, podporo, spoštovanje, ljubezen, razumevanje...
Dobro živeti zakon, ni lahko in mladih skoraj nihče ne pripravlja na zakonsko življenje. Po eni strani se morajo vedno dlje izobraževati za svoj poklic, na drugi strani pa jih nihče ne izobražuje za življenje v dvoje, čeprav to pomembneje vpliva na človekovo srečo in blagostanje.
Zato je potrebna Šola za zakon. Namenjena je povezovanju sorodno mislečih fantov in deklet, ki se želijo res temeljito pripraviti na zakon. Na začetku oblikovana skupina 10 do 12 parov se od oktobra do junija srečuje dvakrat mesečno. Na vsakem srečanju udeleženci dobijo vprašanja na določeno temo, o kateri razmišljajo in se pogovarjajo v času do prihodnjega srečanja. Takrat vsak par in vsak posameznik pove svoje mnenje in svojo izkušnjo v povezavi z zastavljenim vprašanjem. Pri tem mu nihče ne sega v besedo ali mu nasprotuje. Vse, kar udeleženci povedo, ostane v skupini (predpogoj za zaupanje in iskrenost).
Srečanja potekajo pod vodstvom zakonskega para in voditelja, ki spremljajo pripovedi in jih dopolnjujejo s teoretičnimi spoznanji in lastnimi izkušnjami.
Izkušnje udeležencev Šole za zakon
»Z vsakim dnem najinega »poročenega« življenja vedno bolj spoznavava, da je bila Šola za zakon dejansko šola za življenje. V njej sva se skupaj z drugimi pari učila, kar morava v skupnem življenju vsak dan prakticirati - pogovarjati se, poslušati in slišati drugega. Večkrat se nasmejiva ob spominih na srečanja Šole za zakon. Vsak par je s svojo enkratnostjo pripomogel, da sva na obravnavana vprašanja, o katerih sva doma najprej razmišljala vsak zase, nato pa skupaj, pogledala širše. Zato nama je kar žal, da je najine (triletne) Šole za zakon že konec«.
MARJETA IN JERNEJ
»V Šoli za zakon sva se naučila pristopati drug k drugemu. Vsak od nas je svet zase, s svojimi čustvi in občutki. Prepoznavanje in razumevanje slednjega pri sočloveku, s katerim želiš deliti življenje, pa je zelo pomembno. Za naju lahko rečem, da sva se v tem obdobju učila pogovarjati o svojem notranjem svetu. Pogovarjala sva se tudi o mnogih temah, o katerih morda ne bi nikoli spregovorila, so pa za vsakdanje življenje para pomembne.
Spoznala sva, da imajo tudi drugi pari podobne probleme kot midva. V skupini sva slišalai veliko idej za razreševanje raznih težav. Družila sva se s podobno mislečimi pari (sploh nas ni malo), s katerimi smo postali dobri prijatelji.
Po desetih letih poročenosti lahko potrdiva, da je Šola za zakon prinesla v najin zakon veliko dobrega. To ne pomeni, da je najin zakon zaradi tega idealen, ker idealnega zakona ni. Veva pa, da sva za dober zakon oz. za kvaliteten odnos odgovorna oba. Zavedava se tudi, da so težave vedno rešljive, če si znava prisluhniti ter da pri tem nikoli nisva sama.
Svoje izkušnje poročenosti že pet let podajava mladim v okviru Šole za zakon. To nama pomaga ohranjati svežino v najinih razmišljanjih in naju opogumlja, da se vedno znova trudiva za najin medsebojni odnos.«
KARMEN IN ANTON
Vsi pari, ki želite poglobiti svoj odnos in se temeljito pripraviti na življenje v dvoje, zato lepo povabljeni v Šolo za zakon, ki bo v Kamniku potekala vsak 2. in 4. petek v mesecu. Uvodno srečanje bo v petek, 28. oktobra, ob 20. uri v prostorih Župnijskega urada Kamnik (Raspov prehod 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite številko 041/241 772 (Erika). E.T.
Društvo izgnancev
Razstavljeni spomini
Letos smo praznovali konec druge svetovne vojne in skupaj s tem pomembnim dogodkom tudi 60-letnico vrnitve iz internacije, zaporov in izseljeništva.
Zato smo ob priložnosti Občnega zbora društva DIS pripravili bogat kulturni program.
V Domu kulture Kamnik, kjer smo imeli zbor, smo pripravili razstavo še obstoječih ohranjenih dokumentov in slik iz časa vojne, naše internacije in tistih težkih dni.
Z velikim zanimanjem so si ljudje ogledovali razstavljene spomine. Tudi obiskovalci, ki tega niso doživeli. Prišli so otroci iz šole Toma Brejca, si ogledali razstavo
in marsikaj jih je zanimalo.
Prav bi bilo, da bi bila ta razstava na ogled dalj časa.
Vsak član društva - udeleženec na zboru je dobil knjigo, pripravljeno za to priložnost - »Dokler živimo, naši spomini ne morejo umreti«, da ga bo spominjala na šestdeseto obletnico vrnitve v domovino. Knjiga opisuje izselje-ništvo na Kamniškem.
Po končanem zboru smo udeležence počastili s skromno pojedino. Izvolili smo nov odbor in razrešili dolgoletno predsednico Marijo Žniclar, ki je želela za nekaj časa prekiniti delo na tem mestu. To delo bo odslej opravljala Stanislava Završnik.
Novi odbor je sklenil in v razgovoru določil nekaj manjših sprememb. Uradne ure za razgovore s člani bodo vsako sredo dopoldne, tako da je vsak naš član, ki ima kakršnekoli probleme v
zvezi z društvom, dobrodošel in vabljen k pogovoru
Obiskujte nas, pogovarjajmo se in ostanimo prijatelji!
Odbor društva izgnancev Kamnik
ZA POKAL KAMNIKA IN POKAL GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE
V soboto, 10. septembra, je na stadionu v Mekinjah potekalo šesto tekmovanje za Pokal Kamnika in deseto tekmovanje za Pokal Gasilske zveze Slovenije. Otvoritev tekmovanja, ki se je začela ob 14. uri s prihodom tekmovalcev in sodnikov na stadion, ter lepo sončno vreme je dajalo vtis, da se nam obeta pravo gasilsko popoldne.
Vodja protokola Vladimira Bučevec je med gosti lepo pozdravila podpredsednico GZS
RASPOVI VEČERI
V KAMNIKU
V okviru župnije Kamnik že drugo leto organiziramo Raspove večere, ki potekajo preko šolskega leta vsak drugi petek v mesecu. Srečanja se odvijajo v veliki veroučni učilnici po večerni sveti maši v župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni. Naš namen je skupno razmišljanje ob različnih aktualnih življenjskih temah, s katerimi se vsakodnevno srečujemo.
V preteklem letu so nas obiskali številni gostje. V mesecu januarju je bil z nami gospod Robert Friškovec, edini slovenski zaporniški duhovnik. V njegovo »župnijo« sodi vseh trinajst zaporov v Sloveniji. Obiskala sta nas tudi misijonar iz Konga Danilo Lisjak in pisateljica Ber-ta (iolob. Tudi v letošnjem letu bodo v Kamnik prišli zanimivi gostje. Naš prvi letošnji gost bo gospod nadškof msgr. Alojz Uran. Z njim se bomo srečali v petek, 14. oktobra, po večerni maši, ki jo bo gov pod nadškof tudi daroval. Spregovoril bo o problematiki verske vzgoje otrok in odraslih v današnji družbi.
Msgr. Alojz Uran se je rodil 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljnah v župniji Šmartno pod Šmarno Goro, kjer je imel leta 1970 tudi novo mašo. Po štiriletnem študiju v Rimu, ki ga je zaključil z magisterijem o katehezi odraslih, je postal rektor malega semenišča pri sv. Petru v Ljubljani. Decembra 1992 ga je pokojni sveti oče papež Janez Pavel II. imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa, mesec pozneje, na praznik Gospodovega razglašenja, pa za škofa. Ob posvečenju sije izbral škofovsko geslo: »Da, Oče«. Msgr. Alojz Uran je 34. rezidencial-ni škof ljubljanske nadškofije in četrti metropolit po obnovi ljubljanske metropolije leta j 969 ali peti metropolit v zgodovini ljubljanske (nad)škofi-je. Skoraj enajst let je ob številnih birmah in slovesnostih ter na pastoralnih obiskih dobro sjjoznal župnije v nadškofiji.
V župnije je vedno prinašal vedrino in utrjeval vernike v veri in v trdnem upanju v zmago dobrote in pravičnosti.
Marinko Cemprc Turk, nadzornika tekmovanja Vinka Sentočnika, predsednika GZ Kamnik Marjana Semprimožnika, poveljnika GZ Kamnik in predsednika tekmovalnega odbora Janeza Repanška, podžupana Občine Kamnik Dimitrija Perčiča, gasilce iz nemškega mesta Andechs, sodnike in tekmovalce.
Sledile so pozdravne besede podžupana Dimitrija Perčiča, ki je še posebno dobrodošlico izrekel gasilcem iz Nemčije. Ob zvokih himne je zaplapolala slovenska trobojnica, zatem je sledil še dvig tekmovalne zastave, ki so jo dvignile članice PGD Sela in tako je bilo tekmovanje odprto.
Predsednik GZ Marjan Sem-primožnik je v svojem pozdravu med drugim dejal, da želi, da se tekmovalci dobro počutijo pod kamniškimi planinami in iz Kamnika odnesejo lepe spomine. Podpredsednica GZS Marinka Cempre Turk jc izpostavila, da so tekmovanja sestavni del gasilskega življenja in s tem tudi način za povezovanje.
Za Pokal GZS so tekmovale štiri enote članic in devet enot članov.
Za Pokal Kamnika so prav tako tekmovale štiri enote članic in trinajst enot članov. Izven konkurence je nastopila ekipa iz nemškega mesta Andechs, ki bo 2. oktobra letos pobrateno
z mestom Kamnik.
Kazalci so se bližali 19. uri, ko je bil na sporedu samo šc zaključek tekmovanja. Direktor občinske uprave občine Kamnik Ivan Pristovnik je v svojih zaključnih besedah dejal, da upa in ve, da bodo gasilci še naprej s svojim znanjem prispevali k varnosti občanov. Marinka Cempre Turk je izpostavila, da gasilci veliko svojega prostega časa, z osvojenim znanjem in veščinami, vložijo za pomoč in reševanje. Dandanes pa to niso več samo požari, vse več je naravnih in drugih nesreč, kjer se kaže nesebičnost in pripravljenost pomagati sočloveku.
Tekmovalci so že nestrpno čakali razglasitev rezultatov, zato je predsednik komisije B Janez Kune pričel z objavo rezultatov. Šc pred tem pa je poveljnik GZ Kamnik Jane/. Repanšek podelil pokal gasilcem iz Anclcehsa. Predsednik GZ Kamnik Marjan Sem-primožnik pa je izročil spominsko majoliko z motivom Svetega Florjana, tudi gostje so predali spominsko darilo, izročil ga jc župan Andccha, ki je tudi sam gasilec.
Pokale in medalje sta podelila poveljnik GZ Kamnik in predsednik tekmovalnega odbora Janez Repanšek in vodja tekmovanja Ivan Hribar.
Direktor občinske uprave ob-
čine Kamnik Ivan Pristovnik pa je vsem zmagovalnim enotam podelil prehodne pokale za Pokal mesta Kamnika.
Najboljše enote v moški konkurenci za Pokal GZS:
I. mesto, osvojeni pokal in prehodni pokal - PGD Kebelj, 2. mesto - Steklarna Rogaška Slatina in 3-mesto - PGD Škofja vas.
Najboljše enote v ženski konkurenci za Pokal GZS:
1. mesto, osvojeni pokal in prehodni pokal PGD Žeje - Sv. Trojica, 2. mesto - PGD Cerklje, 3- mesto - PGD Sela pri Kamniku.
Najboljše enote v moški konkurenci za Pokal Kamnika - člani B
1. mesto, osvojeni pokal in prehodni pokal - PGD Srednja vas.
Naj na tem mestu dodam, da so enote PGD Kebelj, PGD Steklarna Rogaška Slatina, PIGD Krka in PGD Dob nastopili na gasilski olimpijadi julija letos v Varaždinu in dostojno zastopali barve Slovenije.
Poveljnik GZ Kamnik Janez Repanšek je za konec dejal, da so doseženi rezultati skoraj enaki olimpijskim, kar je dokaz, da so bile ekipe res dobro pripravljene. Svoj prispevek k temu pa je dodalo še lepo sončno vreme. Poveljnik sc je zahvalil tudi sodnikom za korektno sojenje
Čakalo nas je le še sklepno dejanje. Zmagoval na ekipa članov A PGD Kebelj je spustila tekmovalno zastavo.
Upamo, da se prihodnje leto znova srečamo v Kamniku!
M. Slapnik
Nova Slovenija na Koroškem
V soboto, 17. septembra, so sc člani in simpa-tizerji Nove Slovenije odpravili na izlet na slovensko Koroško. V zgodnjih jutranjih urah so z dvema avtobusoma krenili na pot preko Tuhinjske doline, Slovenj Gradca, Prevalj do Mežice, Na tej poti sta predsednik in tajnik občinskega odbora NSi Kamnik še enkrat seznanila vse udeležence z argumenti za zakon o RTV. Takoj, ko so prispeli v Mežico, so dokončno opustili vse politične debate in se izključno posvetili lepotam naše Koroške.
Najprej so si z velikim zanimanjem ogledali opuščen rudnik svinca v Mežici. V rudnik so se podali rudarsko opremljeni z atraktivnimi podzemni vlakci, nato pa so se sprehodili po opuščenih rudniških rovih in si ogledali posamezne faze razvoja rudnika Mežica. Celoten zgodovinski raz-
voj jc predstavljen izredno plastično, z vizualnimi in zvočnimi efekti.
Po napornem ogledu rudnika, kjer je bilo potrebno prehoditi več kot kilometer in pol, so sc udeleženci izleta podali na okusno kosilo, nato pa na domačijo Prežihovega Voranca, znamenitega slovenskega literata. Na Prcž.ihovini so lahko prisluhnili izredno zanimivemu pričevanju ene izmed daljnih sorodnic Prežihovega Voranca o njegovem nadvse razgibanem življenju.
Za zaključek izleta pa jc bil prihranjen še en atraktiven ogled, in sicer cerkvica sv. Jurija na Legnu. Tla v tej cerkvici so popolnoma steklena, tako da si lahko obiskovalci nazorno ogledajo grobove in druge izkopanine še iz slovanskih časov. Več na www.nsi-kamnik.net
Nova Slovenija Kamnik
Prva od treh skupin NSi, ki se je podala v opuščen rudnik svinca v Mežici.
Kamniški OBČAN
KAMNIČANI PO SVETU
6. oktobra 2005 11
Moja stopinja na ARARATU 5165 m
Ta veličastna gora, oblike krtine , mi je zlezla v dušo to zimo. Glodala me je tako glasno, da sem slišal svoje misli. Nisem bil več v stanju obiti sle, da stopim na njeno teme, da jo doživim v veličini moje domišljije.
Začel sem zbirati podatke ovrhu, Anatoliji in zgodovini te pokrajine.
Cene Grilje na vrhu turškega Ararata za svoj 72 rojstni dan.
Sreča tokrat ni bila opoteča. Našel sem revijo Moiintaineering in Tur-key turškega Ministrstva za turizem, ki dokumentirano opisuje vsa visa ka gorstva Turčije in tudi Ararat. Listanje po njej je bila omamljiva vaba. Tudi v naši reviji Polet je bila objavljena lepa slika Velikega in Malega Ararata in ko sem prebral članek Narobe svet izpod peresa Jasmina Dvorškas, ki govori o zgodovini in življenje ljudi pod goro, sem si dokončno rekel: »Grem«!
»Cene, ta vrh ti poklanjam za rojstni dan. Pojdi in praznuj ga na visoki ravni«, sem si rekel.
Šel sem in tretjega avgusta ob sedmih zjutraj sem v čudovitem
vremenu, v naj družbi stal na vrhu, domnevam, da prvi Kamničan.
Čestitali smo si vsevprek in končno sva si stisnila roki tudi najmlajši sedemindvajsetletni in moja mladost z obrnjenim zaporedjem številk. Brez samohvale, počutil sem se odlično in res škoda, da vrh ni bil višje. Še bi hodil navzgor. Bili smo obdarjeni z razgledom v Armenijo, Ere-van, in v daljavi zahodni Iran in visoko gorsko planoto Anatoli-je, kjer na pobočju vulkanskih gora počiva mitološka No-etova barka.
Gora Ararat je pogosto v oblakih, ima hitro spreminjajoče vreme in temperature. Biti v lepem vremenu na vrhu pomeni imeti srečo..To smo prav gotovo imeli in če so k temu pripomogli tudi bogovi, vseeno kateri, hvala jim.
Z dežele Kranjske smo odpotovali z letalom preko Carigrada do Erzeruma in dalje pet ur z avtobusom do mesta Dogubavazia na skrajnem vzhodu Turčije, 1700 m. nad morjem V poznih večernih urah smo na svedem nebu videli le temno silhueto, kot draž za težko pričakovano jutro.
Dan počitka pred vzponom smo izkoristili za oglede zanimivosti te pokrajine. Krater kometa, ki jc izdolbe! 40 metrov globoko brezno, Noetovo barko, ki lepo vidna, oka-menela počiva na vulkanskem po
bočju davno ugaslega ognjenika , mnoge preproste vasi revnih Kur-dov, ki nedaleč od četrtmilijonske-ga mesta, še vedno kuhajo in se grejejo s pogačami, ki jih z golimi rokami izdelajo iz svežih kravjakov in slame. Tu zapade tudi dva metra snega, takrat so pozabljeni in odvisni le sami od sebe.
Slovenski vodič Primož je naš prihod prijavil pri policiji in agenciji, ki je prevzela vodenje, preskrbela nosače in kuharje v taborih na 3200 in 4200 metrih- Na Ararat namreč ne moreš neorganizirano.
Jutro začetka vzpona je bilo jasno, vrh smo bolj slutili kot videli, bil je v oblakih, liro in pol smo se vozjli s kombijem in kamionom po dobri cesti in potem po cesti brez kategorije. Ustavili smo se 2000 metrov visoko. Suhljati konjički so prevzeli na pleča našo opremo in v človeško živalski družbi smo skupaj hodili po prostranih pašnikih z beduinskimi bivališči iz kamenja in šotorov. Revni Kurdi z veliko otrok so prijazni, imajo svoj način življenja in verjamem, da jim je lepo. Dečki, še čisto otročji, se že udinjajo pri nošnji z očeti in brati.
Oranžni šotori v taboru so se med črnim vulkanskim skalovjem bleščali kot žareča lava. Naši kuharji so spretno hitro skuhali čaj in čorbo, potem pa še dišečo večerjo za moje sopotnike Sam sc namreč že dolgo hranim spresno živo hrano in tudi na gori sem to počel, kdaj sem se mogel zaradi izjemnih okoliščin moral pregrešiti. Morale verjeti, bil sem močnejši od njih. Nihče, tudi mlajši, mi pri hoji niso bili enakovredni. V presni živi hrani je moč in zdravje.
V tabor na višini 4200 metrov smo odrinili naslednje jutro. Vrh je bil v megli, sicer pa jasno in samo
Na pobočju vulkanskih gora počiva mitološka Noetova barka.
Revni Kurdi še vedno kuhajo in se grejejo s pogačami, ki jih z golimi rokami pripravijo iz svežih kravjakov in slame. Za zimo, ko so odrezani od sveta, si pripravijo bogato zalogo, cela vas je ograjena s pogačami.
hladno. Konjički, oprtani s šotori in vso drugo opremo, so hrzali pod težkimi tovori v grdem brezpotju. V taboru je bilo več skupin različnih narodnosti, komaj smo našli prostore za šotore, le prostor za kuhinjo je bil bolj udoben.
»Jutri bo šlo zares«, smo si rekli, zato smo hitro pripravili nahrbtnike in opremo, potem pa zlezli v spalne vreče do ene po polnoči. Ob drugi uri smo odrinili v temno in megleno dolgo strmino proti vrhu.
S svitanjem je tudi megla izginila, nebo je bilo oprano, z meglenim morjem, ki je hitro skopnel, vrh pa žarel v vsej lepoti vzhajajočega sonca. Doživel sem nepozaben blagoslov sonca, bleščečega snega in modrega neba tega jutra.
CENEGRILJC
ALPINISTIČNA ODPRAVA KUN 7086 m
Konec avgusta se je iz indijske Himalaje vrnila šestnajst-članska alpinistična odprava, ki sva se je udeležila tudi alpinista AO Kamnik Aleš Holc in Matjaž Šerkezi.
21. julija smo poleteli iz Dunaja preko Moskve v glavno mesto Indije, Delhi. Tam smo uredili formalnosti in dovoljenja na Indian Moiintaineering Federation (IMF). Odpravi pa sc je pridružil še zvezni oficir.
Po dobrem letu smo bili na velikem, do nedavnega zaradi vojaških napetosti v Kašmirju zaprtem področju, prva odprava. Dan pozneje (23- julij) smo iz vročega in soparnega Delhija že poleteli na sever v deželo Ladakh, natančneje v mesto Leh, ki leži na višini 3500 m. I Ira leta nad prelepo himalajsko pokrajino je nadomestila štiridnevno »cija-zenje« po razritih cestah z neudobnim avtobusom.
Telo se je moralo privaditi na višino, zato smo prve tri dni namenili raziskovanju mesta, ogledu okoliških budističnih templjev, tako imenovanih stup1. Z Alešem sva se povzpela na bližnji peščeni štiri tisočak Lambdon (24. julij). Aklimatizacijo2 smo nadaljevali na šest ti-
sočaku Stok Kangriju. Tako nas je tretji dan (27. julij) vzpona enajst članov odprave doseglo 6160 m visoki vrh, ki kraljuje pokrajini nad mestom Leh.
Po sestopu v dolino in nekaj dneh počitka smo se ob reki Ind odpravili proti zahodu na dvodnevno premetavanje po luknjastem asfaltu. Prvi dan vožnje smo končali v muslimanskem mestu Kargil, kjer so na ulici pekli odlične »ražnjiče«. Od tam pa nas je pot po dolini divje reke Sum vodila ob vznožje naših gora. Že kmalu smo ugotovili, da zemljevidi ne držijo najbolje, saj jc področje zelo neraziskano. Sledil je celodnevni marš do baznega tabora na višini 4400 m. Jaki, konji in osli so v velikem slogu pritovorili opremo čez razbito lecleniško moreno', nametano kamenje in skale. Zaradi dokaj stabilnega vremena se je osmerica takoj naslednji dan (2. avgust) lotila dela na gori. Ostali člani so nam pomagali postaviti tabor 1 na višini 5300 m, v katerega smo po napornem gaženju prispeli pozno popoldan. Zjutraj (3- avgust) smo se odpravili na pot po neznanem terenu čez blodnjak leclcniških razpok proti taboru 2 (6080 m). Son-
ce je neusmiljeno žgalo v telesa, ki mi vse težje kljubovala težkim nahrbtnikom in pomanjkanju kisika. Pot med razpokami smo si za lažji povratek označevali z markirnimi zastavicami in po celem dnevu hoje končno dosegli dvojko' ter postavili dva šotora. Prelepa ledena divjina nas je po nekaj skodelicah čaja in vroči juhi hitro zazibala v spanec.
Zgodaj zjutraj sva z Damjanom (Damjan Karničnik - AO Kozjak iz Maribora) nadaljevala vzpon proti vrhu in ga v zelo slabih razmerah dosegla po enajstih urah ter se pozno ponoči vrnila v dvojko (4. avgust). Aleš in Jure pa sta sc odločila za dan počitka. Za naslednji dan so iz baze sporočili, da se obeta resno poslabšanje vremena in sprejeli odločitev, da ostali ne bodo poskušali proti vrhu. Od preostale peterice se je Alcšcvim željam po vzponu na vrh pridružil le še Jure, drugi pa so bili odločeni sestopiti v dolino takoj zjutraj. Ob svitu se izkaže, da vremenska napoved drži. Poslabšanje se je bližalo, poleg tega pa je bila še močna megla. Aleš se kljub vsemu odloči, da sam poskusi z vzponom na vrh White Neadlc (6600 m), ki je na dragi strani platoja.
Z vzponom začne nekaj čez pet in skoraj uro čaka na sedlu, da se vreme nekoliko izboljša ter preneha snežiti. Vzpon nadaljuje po strmem snežnem nizu, kjer so bile odlične razmere. Ob 12h se mi javi z vrha. Cilkam ga na sedlu. Pri sestopu ga ujame gosta megla tako, da ima velike težave z orientacijo. Zadnje metre se orientira s pomočjo mojega tuljenja v gosto meglo.
Spet sva skupaj in pred nama je le še 15()0m sestopa v bazo. Za na-
RENAULT    Avto Car d.o.o., Mengeš, SvetCeva 1, tel: 01/7237414
^^V^n^rfc^,V^n(|
Ljubljanska c. 3/c, Kamnik tel.: 839-47-97
redno
zaposlimo
prodajalca(ko)
Pisne ponudbe do 15.10. 2005
ma pa sta dva vrhova, na katerih smo Slovenci stali prvič.
Zadnje dneve v bazi izkoristiva za počitek in nabiranje energije za sestop. Po obrazu sem pridelal opekline druge stopnje. Štiri dni zaporedoma dežuje, predzadnji dan pa se obeta stabilno vreme in Aleš ga izkoristi za celodnevni vzpon na bližnji skalni vrh (5300 m). Nanj spleza 1100 m nove smeri in vrh poimenuje Peak Boža.
Sledi povratek v dolino, nazaj proti Lehu in Delhiju, ter pred odhodom domov še ogled nekaterih znamenitosti Indije, s katerimi pobirajo denar turistom in jim prodajajo kvazi duhovnost.
Odpravo so omogočili številni sponzorji, vsem iskrena hvala!
In še kratek utrinek iz dnevnika o vzponu:
Torek, 9. avgust 2005
Ura je šest zjutraj, ko se v polmraku iz šotora zbašeta dve postavi in s počasnimi koraki odrineta proti gori. Mraz je, sneg škriplje, na nebu pa se preganjajo oblaki.Vuri in pol dosežena 60 st. snežišče, ki naju pripelje na sedlo Pinnacle -Kun. Gazim spredaj, sneg je dober.
Zapičim cepin, ko naenkrat poči. Ne vem, kaj se dogaja. Letim v globino. Preden se mi stemni jrred očmi si rečem: »Serki, to je to...«
...zasltšim klice: »Matjaž, Matjaž!« Odprem oči in deset metrov nad sabo zagledam majhno glavo. Vse je O.K., še sem tu. Prikrajšan za eno črtico. Poberem se. Očala so počena. Razpoka se črno nadaljuje v globino.
Nič, treba bo čimprej ven. »Dam-
jan, daj vrv.« mu rečem. Odgovori mi, da je v mojem nahrbtniku. Su-per! Privežem jo na palico in jo v loku vržem ven. Še sreča, da oba obvladava stvar in v petih minutah sem zunaj.
Rahlo v šoku iščeva prehod naprej. Najdevaga na levi strani pod serakf. Navezana na vri'jtrideva čez razpoko nazaj na snežišče. Vse doni. Ogromna kloža'1, ki se začne sto metrov višje na sedlu. Doseževa ga po dveh urah negotovosti.
Damjan gre naprej. Udira se do rili. Pobočje pa samo čaka, da se odpelje. Sediva v snegu in razmišljava. Nazaj naj/rej, nazaj... Greva naj/rej! Cisto j>o grebenu bo najbolj vamo.Včasih, ko tzvlečem cepin skozi luknjo, vidim drugo stran.
»Naštimam« si uro, da mi kaže višino prehojene poti, saj imava do vrha še šeslsto višinskih metrov. Po pol ure jo ugasnem, saj sva v tem času naredila le petnajst višinskih metrov. Dobra motivacija, ni kaj! Sonce žge. Proti vrhu se pobočje dvigne. 70- 75 stopinjskiprhel, črn led. Zaradi teže sva vzela vsak po eno ledno orodje, kar se izkaže za veliko napako. Ker ni možnosti, plezava brez varovanja. Na levi je nekaj neuporabnih fiksov />rej-šnjih odprav. Sva samo stroja, ki ri-jeva.
...ura je tri popoldan. Stojiva na koncu grebena in zreva Jtroti vrhu. Tako daleč je še, poln ledeniških razpok. Pijače je že zdavnaj zmanjkalo.
Urez besed, vsak s svojimi mislimi rijeva naprej Pravzaprav je glava prazna. Veter neusmiljeno
piha in nosi snežinke. Vsaj nevarno za zdrs ni več...
...dvig cejrina in jmdec na kolena. Končno vrh. Ura je pet popol dan. Prazen sem, brez čustev. Slikam Damjana in še oba skupaj. Grlo je boleče in suho
To je torej Kun in kamorkoli />o gledam sem tako majhen, tako nihče...
Sestojrivu v treh urah. Damjan vmes jjade še v razjx>ko, vendar se ujame na razširjene roke Ob osmih zvečer, tik jrred temo, sva na jjlatoju pod vznožjem stene. Do šotorov jjaje še daleč.
...nekdo mij>ade okrog iratu.
»Ej Šerki, ti si nore!« mi reče Ale-ševglas, ki nama je skujjaj z Juretom jirinesel pijač'>
Zavlečem se v »spalko« in za-sjnm, ugasnem.
Narava jia gre svojo pot. Reka neusmiljeno skujjaj z ledenikom reže v dolino. Zgoraj se je ravnokar podrl serak. Svizci se igrajo svojo igro. Rože netijo...
... le kaj počneta mojiJrikici?!
MATJAŽ ŠERKEZI
1 Indijska budistična kultna stavba
2 Prilagoditev organizma novim podnebjem ali razmeram, v tem primeru na visino.
3 Odkladnina ledenika, groblja, prod. skalovje ipd.
4 Tabor dva v alpinističnem žargonu.
5 Visoka ledena gmota, ki nastane ob lede-niskem prelomu.
h Plast iz snega, ki ga je nanesel in stisnil veter. Kloza je v zimskem Času najpogostejši vzrok nesreč. (Mnesel ga je plaz klo-zastega snega.
7 Vrvna ograja v alpinističnem Žargonu. Vrv pritrjena med dvema ali veC točkami, ki sluzi za prehod nevarnih mest.
ZUIM NA MATURANTSKEM IZLETU V ŠIBENIKU
Odločili smo se kar na hitro, izbrali destinacijo in odpotovali. Na morje v Šibenik na maturantski izlet. Bilo nas je malo. vendar smo bili živahni in polni energije, tako da je bilo prav pestro. Ob mladostnikih, ki so bili v večini, je bilo tu še kar nekaj spremljevalcev, vodička in šofer. Če ne bi bilo zelo dobre ekipe vseh, bi lahko marsikdaj zaškripalo. Včasih je bilo kar naporno prenesti vse invalidske vozičke po stopnicah, največji podvig je bil prav gotovo do slapov Krke. Nastanjeni smo bili v hotelu, kjer je bilo zelo lepo in predvsem zelo dobra hrana. Od tam smo hodili na izlete: do slapov Krke, do samega mesta Šibenik, nato na celodnevni izlet z barko na Komate, zadnji dan pa smo se ustavili še v Zadru. Seveda je bilo pomembno tudi nočno življenje, ampak oba lahko pohvaliva maturante, da so se kar držali dogovorov. Najbolj od vsega pa smo uživali v morju in plavanju. Vreme je bilo krasno, povedali so nam, da je bil to najlepši vikend v celem poletju. Skoraj vse mladostnike »smo spravili« v morje.
Tega izleta ne bi bilo, če ne bi že nekaj mesecev prej zbirali donatorskih sredstev, ki so našim maturantom zelo olajšala potovanje. Pomagalo nam je predvsem podjetje Revoz, pa tudi nekaj drugih podjetij je prispevalo znatna sredstva. Na koncu bi rekla še tole: najlepše je bilo videti nasmejane obraze in slišati pohvalne besede mladostnikov nekaj dni po prihodu domov. En od njih je enostavno rekel: »Bilo je super!«
Mojca Obenvalder in Miha Majhenič, vzg.
Zlu ti iiiiiruijiiiitl
	II	
ŠOLSKI	[iS	
CENTER		■
1	OUMNIK	
RUDOLFA MAISTRA
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
za pridobitev izobrazbe
TRGOVEC/PRODAJALEC (4. stopnja) in EKONOMSKI TEHNIK (5. stopnja),
dokončata lahko OIMNAZUO in
EKONOMSKO G8MNAZUO, A opravita MATURITETN9 TEČAJk)^
se udeležite tečaja tujega jezika (NEM., ANGL, ITAL., FRAN.) ali
raztttnSh RAOUNAUIIŠKfH TEČAJEV.
VPIS in INFORMACIJE: šoisk] center Rudolfe Maistra.
Novi trg 41 a, Kamnik, teL: 01-880-82-28 aH 01-830-32-12
ZARJA KOVIS d.o.o.
■ Molkova pot 5
■ 1240 KAMNIK
Ogrevajte ceneje in okolju prijazno - ogrevajte s plinom!
ZARJA KOVIS v sodelovanju z JADRAN SEŽANO nudi dobavo in montažo
Split in multi-split klimatskih naprav SANYO Eco-Multi klimatske naprave z močjo do 84 kVV Split klimatske naprave proizvajalca ACCORRONI Hladilne agregate
Plinske peči za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode
s/mYo • Immergas
IZVAJAMO LETNE PREGLEDE IN SERVISIRAMO PLINSKE PEČI
Izvajamo tudi vse strojne in elektro instalacije, kronsko vrtanje v železobeton, steklarska in pleskarska dela ter ključavničarska dela vključno z inov programom.
Izdelamo celotno projektno dokumentacijo.
NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE Brezplačno svetovanje za izvedbo strojnih in elektro instalacij IZVEDBA SOLARNIH SISTEMOV
Nadaljevanje s 1. strani
Šolski center Rudolfa Maistra slovi kot izredno uspešna šola, ki na maturi dosega odlične rezultate in dijakov ne pripravlja le na fakulteto, ampak tudi na življenje, kar je za preživetje v današnji družbi skoraj najpomembnejše. Vse to so dokazali tudi maturantje lanskega šolskega leta, ki so na gimnaziji maturo opravili stoodstotno, na ekonomski šoli pa je uspešnost prav tako presegala državno povprečje. Štiri leta šolanja so rodila kar pet zlatih maturantov na gimnaziji, na ekonomski šoli pa dve zlati maturantki.
22. septembra, ko so se maturantom počitnice že počasi zaključevale, so se ob 18. uri vsi skupaj še enkrat zbrali v svoji »stari« šoli, da bi zaploskali »ta zlatim« in tistim, ki so prejeli razne pohvale, priznanja, pa tudi zato, da bi spet lahko malo poklepeta-
li s sošolci, ki jih morda niso videli žc nekaj mesecev.
Najprej jc vse maturante nagovorila ravnateljica ekonomske šole mag. Tatjana Novak, za njo pa še predstavnik občine Kamnik g. Anton Kamin. Sledila je podelitev nagrad in priznanj, nato pa še prigrizek.
Vse možne točke (34) je na splošni maturi osvojila Katja Kadunc, ki je z odličnim uspehom vsa štiri leta gimnazijskega šolanja potiho napovedovala tak uspeh.
Matija Lavrinc (prav tako zlati maturant), je poleg nagrade za zelo dobro opravljeno maturo prejel priznanje za štirileten odličen uspeh, več zlatih priznanj na matematičnih tekmovanjih in tekmovanjih iz logike, srebrno Štefanovo priznanje iz fizike, bronasto Preglovo plaketo za raziskovalno nalogo iz kemije, dosegel je tretje mesto na mednarod-
ni filozofski olimpijadi. Poleg vsega pa je opravljal še dolžnosti predsednika dijaške skupnosti.
Anja I,ukan je prejela priznanje za dosežen odličen uspeh v 4. letniku gimnazije in spričevalo splošne mature s pohvalo.
Urška Rugelj je na maturi dosegla 30 točk in se tako zapisala med zlate maturante.
Monika Vombergar si je s 30 točkami prav tako priborila mesto med zlatimi maturanti, z odličnim uspehom se je izkazala že prej, še posebej pa je blestela na naravoslovnem področju.
Vse možne točke na poklicni maturi je dosegla Teja Grilc in prejela spričevalo poklicne mature s pohvalo.
Med zlatimi maturanti na ekonomski šoli je bila tudi Karmen Pančur, ki je prav tako prejela spričevalo poklicne mature s pohvalo.
Nekaj maturantov, ki jim je do naslova zlatih zmanjkala le kakšna točka, jc bilo prav tako nagrajenih za stoodstoten uspeh na
maturi iz posameznih predmetov. Pri maturi iz matematike so bile to Barbara Brumec, Mirjam Starin in Ana Humar. Na maturi iz filozofije pa jc vse možne točke dosegla Andreja Kropivšek.
Po podelitvi spričeval in priznanj so zbrani maturantje sproščeno poklepetali ob prigrizku in si izmenjali počitniške vtise. ()b slovesu pa so se vsi hvaležno ozrli na svoje razrednike in profesorje brez katerih ne bi nihče prišel tako daleč. Tudi oni so na nek način zlati.
Da bi razumeli kako pomembna sta uspešnost in trud v srednji šoli, moramo besede, ki jih je maturantom namenila ravnateljica ekonomske šole mag. Tatjana Novak, vzeti za svoje: »Sred nja šola je vaša vstopnica za življenje«! Gospod Kamin pa je zbrane s svojimi besedami, da so zmagovalci samo tisti, ki sc poberejo kljub temu, da so padli, pohvalil in jim vlil volje za nadaljnje poti.
ANJA PANČUR
NOVE DOGODIVŠČINE MLADIH GASILCEV NA VELIKI PLANINI
Že zadnji vikend v avgustu sta mentorja mladine pri PGD Kamniška Bistrica Dušan Mali in Jože Urbane načrtovala odpeljati svoje varovance na dvodnevno ekskurzijo na Veliko planino, a jima jc muhasto vreme to preprečilo. Zato je bila ekskurzija prestavljena na naslednji vikend. Tako se nas je v soboto, 3 septembra, ob osmih zjutraj pri gasilskem domu v Stranjah zbralo šestindvajset udeležencev izleta. Od tega je bilo dvaindvajset mladih gasilcev, dva mentorja, za varnost na samem pohodu sva skrbela dva spremljevalca - Rado Nadvešnik v vlogi gorskega vodnika in jaz kot gorski reševalec. Pridružil se nam je tudi Uroš s soprogo, ki sta spremljala najmlajšega udeleženca pohoda štiriletnega sina Luka. Mentorja sta do potankosti vse organizirala, tako je sledilo razdeljevanje osvežilnih napitkov, vsak udeleženec pa je prejel tudi majico. Po skupinski fotografiji smo se izpred gasilskega doma odpeljali v smeri Kamniške Bistrice, točneje do Ko-pišč, kjer je bilo izhodišče našega pohoda. Na Kopiščih nas je pozdravilo sveže sončno jutro, le čez Kamniške planine so se vlekle posamezne megle.
Po približno dveh urah in pol vzpenjanja po Dolskem grabnu smo prispeli na planino Dol. Pri Zvržinovi pastirski bajti nam je lastnik Bojan skuhal okusen golaž, ki se nam je po naporni hoji zelo prilegel. Po kosilu pa je Dušan presenetil svoje varovance,
ko jim je rekel, da se bodo lahko preizkusili v jezdenju konja. Nekaj mladih je odšlo z njim na oddaljeni pašnik, kjer sta se pasla njegova konja, ki ju je imel tu na poletni paši. Kmalu so sc* vrnili in sledil je prikaz pravilnega oscdla-nja. Mladi gasilci, željni ježe, so sena dveh konjih praktično lotili jezdenja pod budnim očesom Dušana in njegove Tatjane, ki sta konja z jezdeci za uzdo vodila po pašniku.
Med nadaljevanjem hoje proti planini Konjščica in naprej na Ve-jiko planino smo si privoščili krajše počitke, pri tem pa smo bili deležni razlage o zgodovini in prvih omembah Velike planine, njenih naravnih znamenitostih, paši živine na njej in o planovanju pastirjev. Tako nam je čas hitro mineval in kar naenkrat smo se znašli na vrhu Gradišča. Tu je bil obvezen planinski krst z vrvjo po zadnji plati za tiste udeležence pohoda, ki so Veliko planino obiskali prvič. Od tu smo sestopili do Ve-ternic, saj smo si nameravali ogledati to naravno znamenitost Velike planine. V Veliki Vetrnici ni bilo snega, zato je Dušan sestopil v Malo Vetrnico in iz nje prinesel veliko kepo snega. Ko smo prišli iz Velike vetrnice je sledilo kepa-nje in mavžanje. Vendar pa je bilo veselja kmalu konec, saj se je nebo vse bolj temnilo, oddaljeno grmenje pa je naznanjalo bližajočo se nevihto. Zato je padla odločitev, da izpustimo ogled Preskar-jeve pastirske bajte in kapelo Ma
ki
rije Snežne in nadaljujemu pot v smeri Črnuškega doma, kjer smo nameravali prenočiti. A so nas že v bližini jame Kofce ujele prve dežne kaplje, za silo smo se zaščitili pred dežjem in še bolj pospešili korak. Nekako nam je uspelo priti do Domžalskega doma, ko se je zares pošteno ulilo, zato smo v domu malo povedrili in ko je nevihta malo pojenjala, smo se odpravili naprej proti Črnuškem domu. Najemnik Črnuškega doma Peter Kosirnik in njegova pomočnika Joži in Lado so nas že prijazno pričakali z vročim čajem, odrasli pa smo bili deležni tudi močnejšega zdravila proti prehladu.
Po obilni večerji je sledil družaben večer. Prišli so tudi pastirji iz Velike planine. Za uvod je oskrbnikov sin Marko raztegnil svoj meh in zaigral nekaj poskočnih viž, tako se je ob zvokiii harmonike vrtelo staro in mlado. In lahko verjamete, da toliko plešočih mladih nog že dolgo ni treslo planine. Za tisti dan pa še ni bilo konec presenečenj in pri tem sta imela prste vmes seveda oba mentorja, saj sta s pomočjo zabavne pirotehnike uprizorila zunaj pred kočo veličasten ognjemet, ki bi se v jasni noči zagotovo videl vse do Ljubljane Po končanem ognjemetu je
direndaj mladine trajal......(do kdaj
je trajal, to pa naj ostane skrivnost). Proti jutru je Rado preveril trenutno vremensko stanje zunaj in ugotovil, da zaradi oblačnega vremena ogled sončnega vzhoda
odpade, ostali si glede tega nismo preveč belili glav, saj je bilo tako prijetno v topli postelji.
Po zajtrku smo se odpravili proti vrhu Bukovec (tromeja med Veliko, Malo in Gojško planino). Med potjo smo si na Lepi Ravni ogledali kraški udorStrno-vahko, ki je meti drugim tudi največji udor na planini, pod samim vrhom Bukovca v smeri Dovje ravni pa smo si ogledali sledove kopanja boksita. Med potjo smo nabrali tudi nekaj gob, na Dovji Ravni smo obiskali pastirico Rezko Mali, znano po izdelavi trni-čev, ki so velikoplaninska posebnost. Rezka nas je prijazno sprejela, kot je navada vsakega prave ga pastirja na planini, z veseljem nam je bila pripravljena prikazati kako se trniči izdelujejo in krasijo z leseno pisavo. Čas je kar prehitro mineval in treba se je bi-lo počasi posloviti od planine in jo mahniti proti dolini, zato smo se podali proti Mali planini, sestopili na planino Kisovec in naprej čez. Pirčevo planino po lovski poti v smeri sv. Primoža. Tam je sledil daljši počitek, ki smo ga izrabili za družabno igro vlečenja vrvi, torej mentorja s spremljevalci proti mladim gasilcem, seveda je mladina zmagala. Po počitku jc sledil sestop v dolino, torej šc zadnji kos poti proti Stranjam, kjer smo sc pred gasilskim domom polni nepozabnih in prijetnih vtisov na naše druženje razšli.
VILKO RIFEL
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68
Informacije: 01-83-08-608,041-245-936, 041-633-779, 041-677-341
HITROSTNI MOTOCIKLIZEM
Kamnik bil je živ
Letošnja sezona hitrostnega motociklizma seje zaključila na najboljši možen način. Vozniki vseh treh razredov supermoto, minimoto in skuter so se poslovili pred čudovito kuliso več kot 7000 gledalcev, ki so zavzeli poslovno trgovski center Perovo. Podobno kot lani so tudi letos imeli kaj videti. Očitno so to ludi pričakovali, saj se je gledalcev po lanski premieri zbralo še občutno več kot lani. Dogodek, ki spravi na noge ves Kamnik, tako ni le muha enodnevnica.
Motorji so seveda hrumeli že od ranega jutra, ko so bili na vrsti treningi. 640 metrov dolga proga je imela vse elemente, ki jih zahteva moderno supermoto tekmovanje. Zanimive in hitre asfaltne odseke, terenski del in seveda tudi dva skoka.
Da ni bilo vse le na dveh kolesih pa sta poskrbela šc dva vrhunska rallvista. Tako sc je predstavil letošnji državni prvak Andrej Jereb, ki je bil kot član ekipe Dunlop OMV Racing, pod pokroviteljstvom družbe Sava Tircs, častni gost pri red i Ive. Manjkal pa ni niti rallvist Boštjan Turk, ki se jc predstavil na pnevmatikah Yokohama in avtomobilu subaru impreza. Ob njihovih vragolijah pa nam bo v spominu ostal tudi mimohod kamniških mažoretk.
V desetih vožnjah so sc predstavili najboljši iz razredov skuter, minimoto in vseh treh kategorij supermoto. Ker gre v slednjih za najhitrejše voznike, so seveda tudi najbolj zanimivi za gledalce, ki jih
Marko Škarja (Sitar Dunlop RT), državni prvak v razredu supermoto open.
je najbolj zanimal razplet v razredu supermoto tomos, saj tam še ni bil znan državni prvak. Ze pred to dirko sta najboljša v državi namreč postala Beno Štern (AMD Domžale) v razredu supermoto 450 in Marko Škarja (Sitar Dunlop RT) med vozniki supermoto open. Nič drugače ni bilo niti med skuteristi, kjer že vrsto let kraljuje Beno Lipnik (AMD Orjaki).
Najmočnejši razred supermoto open je moral odločiti o podprva-ku. Boj med Urošem Nastranom (Sitar Dunlop RT) in Miho Barle-tom (Šentvid pri Stični) jc bil izjemno trd in izenačen, saj sta šla v drugo vožnjo celo z enakim številom točk. Nastran je na startu ponovno bolje potegnil, liarle pa ga je lovil. Slednji je na terenskem delu celo trčil v Nastrana, a s svojim padcem potegnil krajšo ter tako dovolil, da si je Nastran nabral dovolj prednosti, da je na koncu z drugim mestom postal tudi letošnji podprvak. V obeh vožnjah pa je v velikem slogu zmagal letošnji prvak Marko Škarja.
V boj za preostala mesta na končnih stopničkah državnega prvenstva v razredu supermoto 450 pa SC tokrat ni mogel vmešati član domačega moštva Sitar Dunlop Racing Team Rok Sitar, ki je dirko končal že po treningu. Lanski podprvak ima namreč še vedno težave zaradi poškodbe kolena.
Dirko v tem razredu in sosedsko čast je rešil prvak Beno Štern (AMD Domžale), ki je po stari navadi zmagal v obeh vožnjah. Drugo mesto je obakrat osvojil Mariborčan Tadej Korošak, ki pa kljub vsemu ni zbral dovolj točk za preboj med najboljše tri v sezoni, Podprvak je tako postal Rok Mi-helčič (AMD Lukovica), skupno tretje mesto pa jc pripadlo lanskemu prvaku Gregorju Milošiču.
Iz tabora Calcit Kamnika
USPEŠEN START CALCIT KAMNIKA
Odbojkarji Calcit Kamnika SO uspešno startali v novo sezono.
Iz. gostovanja v Mariboru so se vrnili s pomembno točko, ki so jo osvojili proti ekipi, ki naj bi se s Kamničani borila za vrh lestvice. O moči mariborske ekipi- priča tudi tekma drugega kroga, ko so v gosteh premagali letos okrepljeni Salonit.
kamniške ekipe pričakujemo še boljše rezultate, ki bodo kamniško odbojko zopet popeljali na mesta kamor sodi.
S tekmami začenjajo tudi dekleta, mladinci in mladinke
S tekmovanjem v drugi ligi pa
V drugem krogu pa so Kamničani doma gostili ekipo Fužinarja in jo zasenčili v vseh elementih igre. Nemoč gostov se kaže tudi v tem, da niti enkrat na tekmi niso vodili, pri Kamničanih pa so dobili priložnost prav vsi igralci, razen poškodovanega Kališnika. Najbolje so svojo priložnost izkoristili Turk - novi kapetan ekipe, Matija-sivi- in mladi blokcr Vidič. Kamničani so tekmo dobili na 1 3, 15 in 17, čeprav bi bil lahko rezultat po prikazanem šc precej višji.
Kamničane sedaj čakata dve gostovanji pri Olimpiji in Krki, nato pa sc bodo doma prvič letos pomerili z interligašom (Šoštanj). Glede na trenutno formo in vzdušje v ekipi lahko od mlade
bodo v soboto, 8. oktobra, ob 17.30, v Športni dvorani Kamnik startala tudi dekleta Broline Kamnik. Njihov prvi nasprotnik bo letos izredno močna ekipa Tabora iz Maribora. Glede na to, da so sc tudi Kamničanke letos okrepile, gre pričakovati izenačeno tekmo, ki bo že pokazala kam lahko merijo Kamničanke v tej sezoni.
S tekmovanjem pa so začeli tudi mladinci in mladinke. Medtem, ko SO SC mladinci uvrstili v nadaljnje tekmovanje pa to na žalost ni uspelo mladinkam.
Se naprej pa poteka vpis v Odbojkarski klub Kamnik za fante I. 1989 in mlajši ter dekleta 1.1993 in mlajše. Vse informacije lahko dobite na gsm.: 041/760-469! Cicol.
Beno Štern (AMD Domžale), državni prvak v razredu supermoto 450, pred Tadejem Korošakom (RT Geodrill).
Prvi naslov v razredu supermoto tomos je po tokratni zmagi in drugem mestu pripadel prekmurskemu vozniku Alenu Malnarju. Tako mu jc uspelo prehiteti vodilnega do te dirke Roberta Oblaka. Razred minimoto senior pa je z dvojno zmago in naslovom prvaka kronal prav tako domačin Silvester Habat (AMD Kamnik).
Rezultati:
Supermoto open:
1. Marko Škarja (Sitar Dunlop RT) 50 točk, 2.1 Iroš Nastran (oba Sitar Dunlop RT) 40, 3. Miha Bar-le (Šentvid pri Stični) 32,..
Supermoto 450:
1. Beno Štern (AMD Domžale) 50 točk, 2. Tadej Korošak (RT Geodrill) 40,3. Marko Škarja (Sitar Dunlop RT) 32,...
Minimoto senior:
I. Silvester Habat (AMD Kam-
nik) 50 točk, 2. Matjaž Leban (AMTK Koper) 31,3. Franjo Živko (AMD Orjaki) 29,... Skuter:
I.Max Lipnik (AMD Orjaki) 50 točk, 2. Tomaž Koršič (AMTK Koper) 40, 3. Luka Čuk (AMD Gorica) 32
Končni vrstni red v DP 2005:
Skuter 70 cem: 1. B Lipnik 300
točk, 2. Koršič 255, 3. M. Lipnik 215
Minimoto senior: 1 Habat 275, 2.1. Živko 226, 3. F. Živko 205 Supermoto Tomos: 1. Malnar 278,2. Oblak 274,3. Hribar 240 Supermoto 450:1. Štern 341,2. Mihelčič-213,3. Milošič 196 Supermoto open: 1. Škarja 336, 2. Nastran 249,3. Barle 245
BORUT CVETKO foto: mediaspeed
KOŠARKARSKI PLES SE JE ZAČEL
Po poletnih počitnicah in napornih pripravah so člani K.K. CALCIT MAVRICA spet stopili pod koše. V sredo, 28. septembra, so se v kamniški hali ob podpori skoraj polne dvorane srečali z ekipo Janč, ki igra v II.SKL, v prvem predkrogu slovenskega pokala Spar.
Okrepljeni z nekaj novimi in zelo kvalitetnimi igralci in novim trenerjem, v košarkarskih krogih zelo priznanim Sašom Kiselom, so se v boj spustili zelo odločno. Prvo četrtino so tako dobili z rezultatom 17:11. V tem delu igre velja pohvaliti igralce pod košem, ki so s svojimi skoki tako v napadu kot v obrambi nagnili tehtnico na svojo stran. Dosegli so kar nekaj točk.
Tudi v začetku druge četrtine je vse teklo dokaj gladko, nato pa so pri rezultatu 34:21 za CALCIT MAVRICO nastopile črne minute za domače košarkarje. Gosti so na koncu prvega in v začetku drugega polčasa naredili delni izid 20:0 in rezultat obrnili sebi v prid. V zadnji četrtini so domači igralci končno strnili svoje vrste, a jim v vodstvo nikakor ni uspelo priti. Za gledalce pa so vsaj v zadnjih minutah pripravili pravo dramo. Po dveh zgrešenih prostih metih in zaostanku domačih 65:66 je gostujoči igralec zgrešil oba prosta meta. Naši so se 10 sekund pred koncem preko Grege Kajniha odpravili v zadnji napad. Kajnih se je odločil za prodor, vendar žoga ni hotela skozi obroč. Vsem v dvorani seje zdelo, da je bila obramba gostov na meji prekrška, a sodnikova piščalka je ostala nema.
Tako se je za košarkarje CALCITA MAVRICA pokal Spar že končal, seveda pa vsi pričakujemo več sreče in zmag v ligaškem tekmovanju. Košarkarji CALCITA MAVRICE pričakujejo v domači dvorani 22. oktobra ekipo Salonit Anhova in 29. oktobra ekipo Medvešek Pušnik Idrija 2000. Vljudno vabljeni v čim večjem številu.
Poleg članskih tekem Športno društvo Mavrica med drugim letos organizira tudi aerobiko za ženske in sicer vsak ponedeljek in petek od 18.45 do 20.15 v telovadnici Osnovne šole Toma Brejca. Prvič se bodo srečale ta petek, 7. oktobra ob 18.45. Ker je še nekaj prostih mest, vljudno vabljene predstavnice nežnejšega spola,
ROBERT PROSEN
MAGYAR IN JERŠE TRETJA NA MEDNARODNEM KARATE TURNIRJU
Z začetkom šolskega leta sc nadaljuje tudi tekmovalna sezona v karateju za letošnje leto. Tako je bil 17. septembra v Kranju organiziran 6. mednarodni Shotokan kara
te turnir, na katerem je sodelovalo preko 500 tekmovalcev iz Hrvaške, Avstrije, BIH, Italije, Srbije in Črne gore ter Slovenije. Tekmovalci so se pomerili v katah in borbah.
Seveda so na tekmovanju sodelovali tudi tekmovalci Karate kluba Virtus Duplica in sicer v naslednji sestavi: Matic Klanč nik, Rok Matoh, Dom i r Ličina, Dejan Kyrinov, Anže Jerše ter Jan Magyar. Po dolgotrajnem in napornem tekmovanju sta sc svojih uvrstitev najbolj veselila Jan in Anže saj sta v svojih kategorijah dosegla 3. mesto, ostali tekmovalci pa so se uvrslili na 5 - 8. mesto.
Naj omenimo, da člani Karate
kluba Virtus Duplica poleg udeležb na tekmovanjih skrbijo tudi za svoj napredek pri doseganju višjih karate nazivov. Tako sta letos opravila izpite za 1. kyu (rjavi pas) Klara Gregar ter Matic Klančnik in sta tako postala kandidata za mojstrski naziv 1 DAN. 1 Ipajo tudi, da bodo kmalu dobili dva nova mojstra, ki se pridno pripravljata na težko pričakovani izpit.
Ker pa vedo, da brez podmladka ni prihodnosti, tudi letos do konca septembra vpisujejo nove člane in članice in sicer vsak ponedeljek in petek od 19 do 20 30 ure v telovadnici šolskega centri Rudolfa Maistra v Kamniku B.S.
IRONMAN HAVAJI
NA SVETOVNO PRVENSTVO V IRONMAN TRIATLONU DVA SLOVENCA
Te dni se na Havaje odpravlja še drugi del slovenske triatlonske ekipe, letos zaradi zahtevnih norm sestavljene le iz dveh dol-goprogašev in maserja Franja Kovačiča. Tako Matic Romšak, kot Konstantin Preradovič - Miki, sta zahtevno kvalifikacijsko normo izpolnila že spomladi na najtežjem Ironmanu na svetu, na kanarskem otoku Lanzarote.
Preko 50.000 triatletov s celega sveta, med njimi tudi 20 Slovencev, je letos na kar 26-ih tekmah svetovne serije skušalo priti do »vozovnice« za Havaje. Na podlagi doseženega rezultata je to uspelo 1500 najboljšim, dodatnih 200 pa je tudi letos povabila svetovna triatlonska federacija, na podlagi izvedene loterije, na katero se je prijavilo preko 5000 športnikov. 150 mest je pripadlo atletom iz ZDA, 50 pa športnikom iz drugih držav.
V Ironmanu, ki združuje 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42,2 km teka po vročih lavinih poljih, ob močnem bočnem vetru, bosta slovenska tekmovalca med bolj izkušenimi, saj bo Maticu to že deveti, Mikiju pa kar trinajsti Ironman.
Tekma za svetovno prvenstvo bo 15. oktobra, deset in več dni pa je potrebno priti na prizorišče zaradi časovne razlike 12-ih ur in povsem spremenjenih klimatskih pogojev, na katere se
mora športnikovo telo pravočasno navaditi.
Dnevi odprtih vrat!
Legende so vedno bile in vedno bodo. Majhne, velike, hitre, samozavestne, edinstvene. Letos smo pri Volksvvagnu ustvarili kar 6 avtomobilov, za katere smo prepričani, da bodo postali in ostali legende. To so Polo, Golf Plus, Jetta, Passat, Passat Variant in Fox.
Preživite Volksvvagnove dneve odprtih vrat med legendami! Obiščite nas v petek in soboto, 7. in 8. oktobra 2005. Premierno vam bomo predstavili Volksvvagnove novosti: Fox, Passat Variant in Jetta.
Sodelujte v veliki nagradni igri. Z malo sreče lahko postanete lastnik novega Foxa ali si prisvojite katero od ostalih privlačnih nagrad.
Novi Fox. Mali veliki frajer.
Obiščite nas med dnevi odprtih vrati
AVTO DEBEVC
Trzin, Ljubljanska c. 17, tel.: 01 /56 42 388
Sliku je simbolna. Skupna poraba: 6,0 - 6.8 I/KM km. Emisije OOj.: 144 • 163 g/km.
MATIC ROMŠAK -Kamnik:
»Na Havaje odhajam prve dni oktobra, letos k sreči brez neprijetnih poškodb. Žal pa zaradi številnih obveznosti v službi in nepredvidljivega vremena zadnje mesece nisem mogel trenirati v skladu z načrti. Vseeno bom nastopil dobro pripravljen in prepričan, da lahko rezultat z zadnjega prvenstva 10.30' izboljšam tudi do 30 minut. Za stopničke v kategoriji to ne bo dovolj, obljubljam pa, da bom dal vse od sebe, za čim boljši rezultat.«
cueUicarna
Pri pokopališču na Žalah v Kamniku, tel.: 01/83 91 497
Kalju
- velika izbira mačeh, krizantem in jesenskih trajnic
- oskrba grobov
- pesek marmor vseh barv
Odprto od pon. do petka: 8h-l 9\ sobota: 8' -13''
V OKTOBRU ODPRTO TUDI OB SOBOTAH IN NEDELJAH OD 8. DO 18. URE
Sprejemamo naročila za I. november.
INOVACIJSKI KOTIČEK
SODOBNE METODE RAZVIJANJA NOVOSTI
Sodobne metode in načini razvijanja idej temeljijo na strokovnih temeljih in praktičnih izkušnjah ob uporabi sodobnih znanj in orodij. Značilne so naslednje razvojne stopnje sodobnega razvijanja novosti: OBLIKOVANJE STRATEŠKEGA PROGRAMA RAZVOJA IN REALIZACIJE NOVOSTI, INFORMACIJSKI INŽENIRING PREVERJANJA NOVOSTI, INOVACIJSKI INŽENIRING, INOVACIJSKI MANAGEMENT, FINANČNI INŽENIRING, MARKETING ter PROIZVODNJA, KOOPERACIJE, PARTNERSTVO, TRANSFERI IN LICENCE.
Prve tri razvojne stopnje smo obravnavali že v 17. številki, tokrat pa o naslednjih razvojnih stopnjah.
INOVACIJSKI MANAGEMENT
predstavljajo izkušeni svetovalci in managerji, ki spremljajo, usmerjajo in vodijo proces razvoja novosti. Sodelujejo predvsem v časovnem zaporedju aktivnosti in pri pomembnih poslovnih, lastninskih in finančnih odločitvah.
V svetu se bolj uveljavljajo tako imenovani poslovni strategi, ki so običajno izkušeni strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami na vodstvenih, svetovalnih, finančnih in marketinških področjih.
FINANČNI INŽENIRING
predstavlja načrtovanje in zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev za razvoj novosti iz različnih virov (lastni.lokalni, regionalni, državni, unijski, tuji), vključevanje tveganega kapitala z lastniškimi deleži ter kooperacijske posle.
Posebno pomembno je zahtevno pridobivanje nepovratnih in ugodnih finančnih sredstev preko javnih sredstev, ki jih sam izumitelj ne more pridobiti.
MARKETING
je eno najpomembnejših področij razvijanja novosti, saj je že časovno izvajanje marketinških aktivnosti odločujoče za uspešnost novosti.
Zaščita in oblike zaščite novosti, sejemske in predstavitvene aktivnosti, propaganda, blagovno storitvene znamke, trženjski pristopi in oblikovanje tržnih strategij in poti so strokovno zahtevne in izredno pomembne odločitve na poti na trg.
PROIZVODNJA, KOOPERACIJE, PARTNERSTVA, TRANSFERI IN LICENCE
so končne izvedbene oblike proizvodnje ali izvedbe novosti, ki poteka v lastni ali kooperacijski obliki, partnerskem sodelovanju, s pomočjo prenosa tehnologij in znanja v geografskih, časovnih in poslovnih okoljih s pomočjo odstopa ali prodaje licenčnih pravic, poslovanju v off shore conah in globalnih povezavah z mul-tinacionalnimi partnerji, vključevanju v poslovne mreže, ki celovito obvladujejo celotne poslovne procese proizvodnje in trženja novosti.
V svetu in tudi že v Evropi je v manjših državah že kar nekaj centrov in inovacijskih mrež, ki obvladujejo celotne inovacijske procese kot Shanon (Irska), Tehnologisk (Danska ), Nokia (Finska ).
V Sloveniji, žal, še ne deluje noben od teh sistemsko organiziranih inovacijskih inženiringov. Nekaj začetkov je v tehnoloških parkih in v novo nastajajoči agenciji JAPTI, kjer Ministrstvo za gospodarstvo združuje svoje dosedanje tri centre za malo gospodarstvo, podjetniški sklad in center za tuje investicije in promocijo v tujini, ki jo bo nadgradil z inovacijsko borzo in programi aktivnosti za pospeševanje konkurenčnosti in inovativnosti.
Še nekaj poslovnih informacij:
VPIS V REGISTER INOVATORJEV IN INOVATIVNIH PODJETIJ
V Sloveniji poteka raziskava s področja inovacijske dejavnosti. V okviru raziskave poteka tudi evidentiranje in izdelava državnega registra izumiteljev, inovatorjev, inventorjev in avtorjev avtorskih pravic in inovativnih malih podjetij. Register bo zagotavljal redno obveščanje o vseh pomembnih dogodkih o inovacijski dejavnosti. Z vpisom si boste zagotovili tudi povabila k sodelovanju v državnih in evropskih programih pomoči inovatorjem in inovativnim malim podjetjem in direktno sodelovanje v programih evropskih in mednarodnih inovatorskih programih.
Se posebno to svetujem malim podjetjem, samostojnim podjetnikom in obrtnikom, ki imajo vrsto idej in nerazvitih novosti, saj bodo sofinancirani programi strokovne pomoči pri razvijanju novosti. Država pripravlja nov pristop in programe, ki jih bodo vodile državne agencije kot so JAPTI, TIA in drugi inovacijski centri in tehnološki parki.
Zato vam svetujem, da ne zamudite te priložnosti in izpolnite prijavnice, ki jih dobite po prijavi na telefon 03 713 31 00 ali 01 83 11 925.
BORZA PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA PO SLOVENSKIH NOVOSTIH
V petek, 21. oktobra, bo od 9. do 16. ure potekala v dvorani Forum nad halo B Gospodarskega razstavišča d. d. Dunajska 18 v Ljubljani BORZA NOVOSTI.
K sodelovanju so vabljeni vsi izumitelji, inovatorji, inventorji in avtorji avtorskih pravic, ki želijo ponuditi nove izdelke, tehnologije in storitve gospodarstvu, skladom, bankam in drugim investitorjem in vlagateljem tveganega kapitala.
Kot povpraševalci - potencialni kupci ali partnerji so vabljene tudi vse gospodarske družbe, razvojne, pospeševalne regionalne in lokalne centre, sklade, banke, vlagatelje tveganega kapitala in druge potencialne investitorje, zadruge, javni zavodi in družbe.
Nakup inovacij je še posebej zanimiv za povečanje dodane vrednosti v poslovanju, ustvarjanju novih delovnih mest in nadomeščanju neprofitnih programov.
Za vse aktivne udeležence borze : ponudnike inovatorje in razvojna in inovativna podjetja in povpraševalce - potencialne kupce je udeležba na borzi BREZPLAČNA, če se pisno prijavite do 12.10.2005. Prijavnico, navodila in program borze prejmete ob prijavi naslova na telefon št. 03 713 31 00 ali 01 83 11 925.
Mednarodni posrednik novosti Marijan Štele
ŠtudentskiKlub Kamnik
www.studentski-klub.com
Ob 11. razstavi kamniškega kozjerejskega društva
Medtem, ko smo nekateri še lovili zadnje sončne žarke poletja daleč stran, se je naša okolica že začela ovijati v lepe jesenske barve. Kamorkoli se obrnemo, zagledamo razposajene rdeče, pomirjujoče zelene in nevtralne rjave odtenke.
Takšno bo tudi jesensko študentsko in dijaško življenje. Večinoma razposajeno, le včasih umirjeno. Za dodatno potrebno vzdušje bo kot vedno poskrbel Študentski klub Kamnik s svojimi projekti in ugodnostmi za vse člane.
Kar nekajkrat smo že omenili, da pripravljamo dijaško sekcijo, kar pomeni, da bomo posebej za dijake pripravljali projekte z vseh področij. In ker si želimo, da bi se mladi bolj zanimali za kulturo, smo z Domom kulture Kamnik pripravili dijaški abonma. Predsta-
Drugo nagrajena fotografija natečaja na temo glasba. Avtor: Maksimi-Ijan Kadivec.
ve bodo brez dvoma privlačne za dijake in ne »zatežene«, kot si jih morda predstavljate.
Ko smo že pri kulturi in da ne bomo prehitro preskočili na šport, adrenalin, izobraževanje in prehrano, še beseda ali dve o fotografiji. Zaključil se je foto natečaj na temo glasba. Ponosni lastnik zmagovalne fotografije je Bojan Težak, drugouvrščeni je Maksi-miljan Kadivec, za rep pa je zmagovalno stopničko ujel še Iztok Pavlic. Fotografije si lahko ogledate na stenah naših prostorov na Glavnem trgu 23, vsak dan med 10. in 18. uro, ob petkih do 15. ure. In ker nočemo biti dolgočasni in imeti predolgo na stenah istih fotografij, je že razpisan nov natečaj, tokrat na temo barve. Kot vedno naj vam domišljija deluje maksimalno, mi že z veseljem čakamo na vaše najbolj barvite izdelke. Prijavnico, vse pomembne in potrebne informacije najdete na www.studentski-klub.com.
Točno na tem naslovu pa si lahko preberete vse o prihajajočih projektih, od tečaja badmintona do vzpona na Kamniško sedlo, obiska zagrebškega živalskega vrta, tečaja športnega plezanja in novostih glede študentske prehrane.
In da ne pozabimo... v sredini meseca je na vrsti seminar vseh, ki na ŠKK skrbimo za dobro počutje vseh naših članov. Govorili bomo o delu v preteklosti in prihodnosti, zato bodite pripravljeni na spremembe in novosti!
MIRTA KADIVEC pr-kamnik@studentski-klub.com
Intervju s trenerjem Calcit Mavrica Sašom Kiselo
Kamniški košarkarski bazen je bil vedno poln talentov
Vašo trenersko pot ste pričeli pred dvajsetimi leti. Nam jo lahko opišete?
Trenersko pot sem pričel leta 1989, ko sva skupaj z Branetom Kuzmo (zdaj trenerjem Komende) začela vzgajati igralce, rojene 1978. Med leti 1998 in 2003 sem kot vodja mladinskih selekcij v KK Helios Domžale uspel postaviti sistem dela, ki je prinesel kar nekaj naslovov državnih prvakov, finalistov državnih prvenstev in kar je najpomembnejše, kar nekaj perspektivnih igralcev, ki so pozneje zaigrali za člansko ekipo KK Heliosa. Tako sem se postopoma z delom in študijem prebijal do profesionalnega trenerskega statusa. V zadnjih dveh letih sem vodil ekipo KK Nova Gorica, kjer smo se borili za vstop v l.A SKL.
In zdaj ste prišli v Kamnik?
V poletnih mesecih smo sc pričeli pogovarjati z upravo ŠD Mavrica, se spoznavati. Ker so se koncepti in cilji več ali manj ujemali, sem sprejel izziv. Všeč mi je delovna atmosfera v klubu, tudi pogoji dela so zadovoljivi.
Letošnji načrti ?
S treningi smo pričeli že 10. avgusta, predvsem z nabiranjem kondicije, počasi pa bomo začeli tudi s tehničnimi pripravami in uigravanjem. Članska ekipa šteje 20 igralcev. Nekateri imajo izkušnje iz l.SKL, tudi višina ekipe je zadovoljujoča, pri treningih mi pomaga pomočnik Gašper Er-man. Kamniški košarkarski bazen je bil vedno poln talentov. Večino igralcev poznam, tako, da vam
lahko zagotovim lepo košarko na tekmah v III.SKL, kjer pričakujem uvrstitev v višjo ligo in napete tekme v pokalu SPAR. Prihodnost?
V Mavrici sem vodja strokovnega štaba, kar pomeni, da smo trenerji vseh selekcij povezani. Upam, da bom trenerjem mlajših selekcij in trenerjem šolskih ekip lahko prenesel nekaj znanja. Upam tudi, da bomo lahko čez nekaj let polnili članske vrste z domačimi igralci. Ne smemo pozabiti še na sosednje klube Helios Domžale, Komenda, s katerimi želimo ustvariti močno košarkarsko regijo.
Kaj pa slovenska košarka?
Zadnja štiri leta vodim košarkarski tabor KZS v Postojni. Opažam, da mladi želijo delati, se učiti, vendar je zaradi slabše ekonomske situacije po klubih čedalje več mladinskih trenerjev nemotiviranih, zato prihaja do površnosti in nedoslednosti. Upam, da se bo situacija izboljšala in želim si, da bi bilo več takih sredin kot je kamniška Mavrica, ki si želi delati z mladimi košarkarji.
Vaša napoved za Evropsko prvenstvo?
Kot večni optimist napovedujem visoko uvrstitev, predvsem zaradi pozitivnega vzdušja v ekipi, pa tudi reprezentanti delajo eden za drugega. To je opazna razlika od prejšnjih evropskih prvenstev.
Želimo vam veliko uspeha pri delu s kamniškimi košarkarji.
Med spremljajočimi prireditvami letošnjih dnevov narodnih noš smo si lahko ogledali tudi že tradicionalno razstavo koz, ki jo je leto že enajstič pripravilo Kozjerejsko društvo Kamnik. Čeprav nekoliko odmaknjeni od osrednjega dogajanja v mestu, so prizadevni člani društva, ki mu predseduje Franc Arnež, na nekdanje sejmišče ob Nevljici to septembrsko nedeljo pritegnili kar precej obiskovalcev.
Ljubitelji kozjereje Franc Arnež, Franc Berlec, Marjan Burja, Marjan Dragar, Tadej Humar, Janez Sveti, Matej Štrajhar, Ivanka Ulčar in Milan Vrhovnik so obiskovalcem predstavili 25 živali, burske, srnaste in sanske pasme, med katerimi je s preko polovico živali prevladovala burska pasma.
Odprtje razstave so združili tudi z ocenjevanjem razstavljenih živali.
Danes, ko se potrošniki srečujemo z najrazličnejšimi uvoženimi mlečnimi zvarki, večkrat tudi sumljive kvalitete, se vse premalo zavedamo prehranske pomembnosti in zdravilnosti kozjega mleka. Kozje mleko je že od pradavnine veljalo za cenjen zdravilni napoj. Kot zanimivost naj povemo, da danes več ljudi na svetu pije kozje mleko kot kravje in da to mleko med vsemi vrstami mleka vsebuje največ rudnin in elementov v sledovih. Zaradi majhnih maščobnih kroglic in lahko prebavljivega kazeina je še posebej primerno za dietno prehrano.
F.S.
Med prvimi obiskovalci razstave sta bila tudi predstavnika občine Kamnik, ki je Finančno podprla razstavo, župan Tone Smolnikar in direktor občinske uprave Ivan Pristovnik.
SPREHOD PO BISTRICI
Razprava o prihodnosti Kamniške Bistrice in Kamniško-Sa-vinjskih Alp, predstavitev projekta Krajinski park Kamniška Bistrica za zaščito naravnih vrednot, pospeševanje turizma, razvoja
V soboto, 3. septembra, je v organizaciji društva CIPRA Slovenija potekala prireditev Sprehod po Kamniški Bistrici. Namen prireditve je bil doživeti gorsko naravo Kamniške Bistrice s sprehodom in drugimi nemotorizi-ranimi oblik ami aktivne rekreacije, kot sta rolanje in kolesarjenje, ter se zavedati pomena varovanja naravnega okolja Kamniško-Savinj-skih Alp
Ta dan je na relaciji Kamnik -Dom v Kamniški Bistrici vozil poseben brezplačen avtobus, bil je tudi organiziran voden sprehod. Cesta je bila za ves motorni promet zaprta od 15. do 16.ure.
V Planinskem domu v Kamniški Bistrici jc ob 16.30 potekala okrogla miza o prihodnosti Kamniške Bistrice. Mag. Borut Peršolja je predstavil osnovne značilnosti Kamniške Bistrice, Dušan Prašnikar je predstavil izsledke študije o nadaljnjem razvoju Kamniške Bistrice. Razpravo o prihodnosti Kamniške Bistrice ter Kamniš-ko-Savinjskih Alp je vodil predsednik CIPRA Slovenija Jernej Stritih.
Tone Štele je opozoril, da se denacionalizacijski postopek bliža koncu.
V imenu udeležencev Meščanske Korporacije Kamnik (MKK) je Jaro Pirnat, vodja Komisije za Krajinski park Kamniška Bistrica pri Kamniški meščanski korporaciji, predstavil projekt MKK, namenjen pospeševanju turizma, razvoju in odpiranju novih delovnih mest. Ta razvojna vizija (tudi MKK je član CIPRE) temelji na visoki stopnji zaščite naravnih
vrednot! Imenuje se Krajinski park Kamniška Bistrica.
Namen Krajinskega parka je Kamniku povrniti privlačno (eko)turistično zaledje, ki bo s svojo urejenostjo in ponudbo sčasoma postalo motivator za domačine in magnet za turiste. S trdim, vztrajnim delom in sodelovanjem VSEH zainteresiranih bo, kot je pokazala tudi razprava, Krajinski park Kamniška Bistrica lahko že kmalu zaživel.
Prireditev je finančno podprlo Nizozemsko veleposlaništvo, ki sc tudi zavzema za ohranjanje narave v različnih delih Evrope, Občina Kamnik in Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik.
Jaro Pirnat, vodja Komisije za Krajinski park Kamniška Bistrica pri Meščanski korporaciji Kamnik, pa nam je po predstavitvi projekta povedal:
»Prvič sem imel priložnost javnosti predstaviti okoljevarstveno strategijo naše Kamniške meščanske Korporacije. Naš (moj) pristop temelji na principih Svetovne organizacije za zaščito okolja WWF in na Kanadskemu modelu postavitve parka From down to up (idejni boter je moj dober prijatelj Tone Komat, avtor TV serije Slovenske reke, katere snemanje še
Eoteka, avtor Naravnega par-a Dragonja, okoljevarstve-nik par cxccllcncc...).
Ta model, ki ga WWF zelo priporoča, je izredno funkcionalen, saj upošteva kot primarne ustvarjalce parka ljudi, ki živijo na njegovem območju, v nasprotju z modelom TNP, ki postavlja za primarno nosilko parka državo!
Nadaljevanje na naslednji strani
SPREHOD PO BISTRICI
Nadaljevanje s prejšnje strani
Predstavitev sem nadaljeval z orisom našega samostojnega projekta Krajinski park Kamniška Bistrica, katerega namen je v prihodnosti Kamniku povrniti privlačno ekoturistič-no zaledje, ki bo z svojo zaščito naravnih vrednot, urejenostjo in ponudbo sčasoma postalo magnet za turiste. Projekt bo zaživel takoj, ko bo odločba o vračilu preostanka nepremičnega premoženja Kamniške korporacije postala pravnomočna, kar se zna zgoditi že kmalu glede na to, da se vlada zaveda, da je nedokončana denacionalizacija v vseh pogledih zelo drag šport za davkoplačevalce in jo zato pospešeno vodi h koncu.
Naš park se bo v prihodnosti povezal z drugimi parki na širšem območju Grintovcev (dogovorjeni smo z Logarsko dolino, ki je ravnokar dobila prvo nagrado Cipre International, Pan parks assoc.!). Tako bomo krepko pripomogli, da bo tudi park Kamniško—Savinjske Alpe končno postal resničnost. Naj
poudarim, da tudi Cipra in Logarska predlagata kot podlago za nastanek Parka Kamniško-Sa-vinjske Alpe WWF metodo postavitve parka evropske asociacije PAN parks, ki je z našim Kanadskim WWF modelom povsem kompatibilna!
Kakršnegakoli drugega načrta, kako naj bi park nastal, še nisem zasledil (nosilci-občine, država?), sem pa opozoril, da bo nujno potrebno zagotoviti vrhunsko zaščito naravnih vrednot in živih bitij doline, kar pa je povsem utopično brez solidnih ekonomskih virov zanjo!
Predvsem določitev con za ekonomske vsebine, ki ne bodo degradirale naravnega okolja, bo zato zelo delikatna, medtem ko so cone zaščite po zaslugi strokovnjakov državnih zavodov in mnogih drugih že orisane in bo njihova implementacija zato dosti lažja (po mojem prepričanju imajo cone zaščite prednost!)«.
RAČUNALNIKI
nadgradnje - internet - instalacije
kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov
I Prodaja na obroke |
TECH d.o.o.. Ljubljanska c. 21e, KAMNIK (v obrtni coni Duplica)
www.lech.si
RAČUNOVODSKE
STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične In pravne osebe
fHIIBO# d.o.o. Kamnik, Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale teL- 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18b torek, petek 9h-12h
		Ti ne veš, kaka pogrešamo te mi. Za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA V 73. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, tast in dedi
		
	mf----' -''mm	JANEZ OCVIRK
		z Duplice
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebej stanovalcem Jakopičeve 26, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti.		
	Žalujoči: vsi njegovi	
		September 2005
Ktlor živi v snih svojih dragih m mrtev, je samo daleč...
ZAHVALA
V 63. letu je nepričakovano odšel iz naše sredine naš dragi mož, ati, brat, stric in svak
JOŽEF VRHOVNIK
Holcarjev Jože iz Tunjic
I/ srca se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki so bili z nami ob boleči izgubi, hvala za vso pomoč, cvetje, sveče, darove za sv. maše in cerkev. Hvaležni smo Griluško-vim, Cveti, Veroniki, Marjani in Ireni. Hvala župnikoma g. Pa-vlclu in g. Štefanu, gasilcem, govornikoma Valentinu in Marjanu za slovo ob grobu ter vsem pevcem. I Ivala vsem in vsakemu za vso tolažbo in izrečena sožalja ter številno spremstvo našega Jožeta na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Tunjice, Kranj, Kanada, september 2005
RIBOGOJNICA Lajmiš
S)       Laze 23 v Tuhinju, tel.: 01/8347-026, 041/362-899
AKCIJA POSTRVI V OKTOBRU
900 SIT/kg + brezplačno čiščenje
Vsak dan razen nedelje 9h-12h in 14h-19h.
MALI OGLASI:
Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57,041/322-571,051/359-483.
Uležan hlevski gnoj z dostavo prodam. Tel.: 040/330-900.
Oddam 2-sobno delno opremljeno stanovanje v Kamniku. Tel.: 031/395-142.
Najboljšemu ponudniku prodam zazidljivo parcelo, Kamnik-Vrhpolje cca.700m2. Sončna, izjemno lepa lega, ob zelenem pasu.
Tel.: 041/320 531
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- JABOLKA za ozimnico in prešanje
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene
- UMETNA GNOJILA
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
- MOKA tip 500, UGODNE CENE
- SLADKOR 175 SIT/kg, pakiranje 50 kg
PŠENICA, pakirana v vreče, 29,50 SIT/kg
SEMENSKE TRAVE, VSE ZA KOLINE na zalogi!
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko
01/56-55-120.
M Spoštovani!
i) II II
L-
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
Nudimo vam
kompletne
pogrebne
storitve
hitro, kvalitetno, s posluhom
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE
Dvorje, d.o.o.
OVORJE št *3, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
Vedno v rni.slih boH ostala, mnogo dobrega si nam dala. hvala, draga mama.
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustila naša draga mama
IVANKA STREHOVEC
kozel jeva mama z Gore pri Komendi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete
maše.
Zahvaljujemo sc tudi gospodu prodekanu Janezu Gerčarju za opravljen obred, dr. Sedlaku in dr. Krtovi, patronažni sestri Katarini Bcznik in Alenki Kern.
Žalujoči: sin Franc ter hčerke Ivica, Jožica in Tončka z družinami ter drugo sorodstvo
Gora pri Komendi. Mengeš, september 2005
***   LANEN CVET _
tekstilna trgovina f°*&Wv, _ Moste pri Komendi 74, ^ICfC
Jel.: 01/8341-660
,3A^-žc7VSlCr(M(
* KAPE
* NOGAVICE
** * BRISAČE
X
*        * SPODHJE PERILO
# Zamet HIACE ^adrgt, elastika, sukanec, gumbi...)
* PESTRA PONUDBA 3EANSA
Poskrbljeno za parkiranje, pestro ponudbo in nizke cene med dobrimi
Odprto: ponedeljek-petek od 9M9*, sobota: 8b-13\
UUUIA SVOJMMR KUPOVATIHMIHMV.
TEHNIKA TRGOVINA pERNE^
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
AKCIJSKA PONUDBA
6. 10.-20. 10. 2005
ZAMRZOVALNE SKRINJE -10% GOTOVINSKI POPUST
• MALI GOSPODINJSKI ELEKTRIČNO APARATI ORODJE-10%        -12% m
M
vec na wwiv.pernecom.si
SVETILA • VODOVODNE ARMATURE 40% -10%
UGODEN NAKUP RAČUNALNIKOV, MONITORJEV na obroke do 24 mesecev
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT m MESTU INKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE I +3 DO I +24, do ) 2 mesecev obresti podarimo!
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
Pjj^Alj 01/721 57 17,01/722 70 89
ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
NIZKOGRADNJE. asfaltiranje in tlakovanje
dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp«
Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10
Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751.
Bolezen in trpljenje si prestal, v grobu '.daj hoš mirno spal. Odšel s, tja, kjer ni gorja, kjer Upanje ti večnost da.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast, dedek in pradedek
ŠTEFAN CERAR
iz OSevka 15 a
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala neveljskemu župniku g. Vinku Podbevšku za lepo opravljen pogrebni obred s sv. mašo. Prav tako se zahvaljujemo Društvu vojnih invalidov Domžale, Društvu upokojencev Kamnik ter ZZB Kamnik za poslovilne besede in prapor. Zahvala tudi pevcem iz Nevelj za doživeto zapete žalostinke. Žalujoči: žena Anica, hčerka Mojca t družino, snaha Mili z družino in ostalo sorodstvo
Oševek, Mekinje, Kamnik, Moravče, Koper, Kranj, september 2005
Vabimo vas v prodajalno Moj dom. Moj dom vam prinaša vse, kar potrebujete, da se boste doma dobro počutili, da bo vse na svojem mestu in vse v najlepšem redu.
Otvoritev bo v četrtek, 6.oktobra ob 10. uri na Ljubljanski 1 a v Kamniku.
MOJ DOM
natureta ® ^ Mercator Center Kamnik
l 1 ^ -T . mmm
CENE za mrzle dni
odi. 10. do 30. 11. 2005
1
M. Mešana
0 Kamniške kumarice lOOOg
0 Rdeča pesa iooog 0 Kislo zelje iooog 6 Kisla repa iooog 0 Mešana solata 530g 0 Paprika fileti beli 530g 0 Paprika fileti rdeči 530g 0 Ajvar 540g Ajvar pol pekoči 540g Chili con carne 4i5g
ETA, živilska industrija, d.d., 1241 Kamnik, Kajuhova pot 4
Paket za mrzle dni
Kamniške kumarice 6x1000g
Rdeča pesa 6xiooog Kislo zelje 6xiooog Kisla repa 6xiooog
VARUJE ZDRAVJK
vabi z veselimi dogodki in ugodno ponudbo
v petek, 7. oktobra, ob 17. uri
Otroška prireditev Kostanjček zaspanček
Otroci, pridružite se nam ob kostanjevem pikniku, jesenskih pesmicah, pobarvankah ...
v soboto, 8. oktobra, od 10. do 12. ure
ZABAVA Z ANSAMBLOM ČRNA MAČKA
v petek. 14. oktobra, od 17. do 19. ure
Otroška ustvarjalna delavnica
Izdelovali bomo lutke na palici
v soboto, 15. oktobra, ob 10. uri
Igrana predstava
»Milena Zupančič v tej predstavi ne igra«
V goste smo povabili Kulturno društvo Priden možic, ki nas bo zabavalo z zanimivo igro z nenavadnim naslovom
Super ponudba po super cenah!
Kraški mesni zavitek
fhnlm-kt. Vit/t. I>4lit. rrrta z/1 kj> I' kitil* Krm, Srčana
*3&
2.669?
V akciji do 11. 10.2005
Sir Šmarska gavda
trn/4 m l'g r> kosu , MlA.trtM (flrhi. Pomit
979=