Per 1015/2006 Leto XII. št. 2 ♦ avgust 2006 raijLca (jfaiifo prijateljev direte (jor Izdaja: Frančiškanski samostan Sveta Gora, 5250 Solkan v sodelovanju z založbo ‘Brat ‘f rančišel; Ureja: p. Bernard Goličnik p. Stane Zore p. Pavel Krajnik Odgovorni urednik: p. Bernard Goličnik Oblikovanje: br. Dragan Vampola Tisk: Tiskarna Pleško, Ljubljana Izhaja s cerkvenim dovoljenjem v 6.000 izvodih S/ 4l : N/! arija in C^erLeu \Je(iLonočni pirhi 6 n M l^jaii daroui niio nič, če jih hranimo (e zaie ... ddrančiieh n ddi/eti Cjori /7 m ^dioi/einoit oh hronanci Fotografije so prispevali: Spomin jfv'fo lì 8 Foto Zavadlav: naslovnica, 5, 10, 15,16, 23, 36 Marinka Mošnik, Janez Balantič, Rajko Pavlič: 11, 12, 13 pater Bernard: 2, 6, 7, 8, 9, 11, 12, 13, 17, 19, 20, 21, 26, 31, 34, 39, 40, 46, 48 Jože Srebrnič: 18, 19 Arhiv: 22 Leon Hmeljak: 27, 29, 30 (leonhmeljak.com/vlaki) ISSN 1581-7342 19 Kolesarji na Sveti Gori 20 Redovne zaobljube; blagoslov asfalta 21 Dobrotniki Svete Gore 22 Portret frančiškana: p. Frančišek Ambrož 23 Junak Svete Gore 24 Pastirica Urška in svetogorska Mati Božja 26 Dejavnosti Tau 27 Romajte na Sveto Goro z vlakom ali peš 31 Brezmadežno Marijino srce 32 Svetogorski dnevnik 35 Iz svetogorske zgodovine 39 Srečko 42 Otroški kotiček 44 Prošnje in zahvale 45 Prišli so k svetogorski Božji Materi 47 Dobro je vedeti Spoštovani prijatelji ■S^>i/ete (^jore ožja pot Sveta Gora JLJpostaja vse bolj priljubljena za romarje in druge obiskovalce. Ljudje čutijo, da si je Božja Mati izbrala ta kraj za svoje prebivališče in da odgovarja na njihove potrebe. Marijino naročilo vidkinji Uršuli Ferligojevi, naj ji postavijo hišo, so ljudje v preteklosti presenetljivo hitro uresničili. Poleg svetišča so zgradili še samostan, restavracijo in romarski dom, ki pa je bil v 1. svetovni vojni porušen. Po vojni so frančiškani, na pobudo gori-škega škofa Frančiška Bor-gija Sedeja, najprej zgradili romarski dom, v katerem je bilo 59 sob za romarje in kapela, ki je služila kot bogoslužni prostor. To je bil zares neverjeten podvig v času povojnega pomanjkanja, ko so bili porušeni tudi domovi ljudi v okoliških krajih. Uspeli so zato, ker so imeli močno vero v Boga in zaupanje v Marijo - Svetogorsko Kraljico. Vsa priljubljena romarska središča po svetu imajo poleg svetišča tudi tovrstne ustanove, ki omogočajo celovito pastoralno oskrbo romarjev. Romarski dom na Sveti Gori pa stoji in čaka na obnovo že vrsto let. Mnogi nas sprašujejo, kaj bomo naredili s to zgradbo, ki prazna sameva in ni nikomur v ponos. Bratje frančiškani smo se letos odločili, tako kot nekoč z zaupanjem v Marijino pomoč in v vašo dobrodelnost, da pričnemo z obnovo romarskega doma, ki naj bi ponovno služil današnjim romarjem. V delu so že načrti, prihodnje leto pa se bodo pričela dela na romarskem domu. Zavedamo se, da ne bo lahko zbrati potrebna denarna sredstva, vendar smo prepričani, da bomo z božjo in z vašo pomočjo zmogli uresničiti ta velik in potreben načrt. Veseli bomo vsakega daru »uboge vdove«, saj iz malega raste veliko. Darove lahko nakažete na: Raiffeisen Krekova banka d.d., Slomškov trg 18, Maribor, TRR 24500-9004433828. Načrtovano obnovo romarskega doma izročamo v varstvo Svetogorski Kraljici. Vas, dragi prijatelji Svete Gore, pa prosimo, da v ta namen molite in po svojih močeh pomagate. Naj vas spremlja Božji blagoslov in varstvo Sve-togorske Kraljice. P- ibernarci (jo fienili Kristus, Marija in Cerkev /Cerkev, ki je »izšla iz Svetega Duha«, ^^uči, da je Marija »bistveno dejstvo vere in življenja Cerkve«, dejstvo, ki je vzbudilo nenehno zanimanje v krščanskem razmišljanju od prvih stoletij, z nenehnim in postopnim razvojem in bogatitvijo nauka vere. Nenehno prizadevanje Cerkve je bilo in je še sedaj, da preiskuje znamenja časov in jih razlaga v luči evangelija. V tem njenem odločilnem poslanstvu se pojavi prostor in osrednja vloga, ki gre Devici, ki predstavlja »najmočnejši kulturni in ljudski simbol zadnjih dva tisoč let«, ki zaznamuje življenje mnogih narodov in je »temeljnega pomena za krščansko ‘mišljenje «. Prav zato ne smemo gledati na dogme kot na sklep kakega nauka, marveč samo stopnjo, ki more bolj usmeriti pot, da nadaljujemo in poglabljamo razodeto resnico. Tri stvarnosti: Kristus, Marija in Cerkev so trije temeljni ključi za branje stvarstva, prepletajo se ob smislu človekovega življenja, ob njegovi vlogi v zgodovini in ob njegovem odnosu do stvarstva. Zato Cerkev vstopa v zgodovino človeštva z nalogo, da evangelizira kulturo slehernega ljudstva, tako da ima pred seboj kot vzor Kristusa, novega človeka, Marijo, prvo odrešeno, Brezmadežno, »zvezdo evangelizacije«. Prav zato si cerkvena skupnost prizadeva, da bi spoznala lastno skrivnost v Kristusovi in Marijini skrivnosti. Marija in Cerkev imata namreč isto nalogo privesti človeka k Bogu, tistemu Bogu, ki je dal svojega Sina po Mariji. Mi »smo ga prejeli od nje; če hočemo torej biti pravi kristjani, moramo prepoznati bistveni, življenjski odnos, ki povezuje Devico z Jezusom in ki nam odpira pot, ki vodi do njega«. Vir: Zgodovinski oris oblikovanja dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju Pozdrav preblaženi Devici Mariji Pozdravljena, Gospa, sveta kraljica, sveta Božja mati Marija, ki si postala devica Cerkev. Izbral te je najsvetejši Oče nebeški in te posvetil z najsvetejšim ljubljenim Sinom in Svetim Duhom Tolažnikom. V tebi je bila in je vsa polnost milosti in vse dobro. Pozdravljena, njegova palača! Pozdravljena, njegov tabernakelj! Pozdravljena, njegovo domovanje! Pozdravljena, njegovo oblačilo! Pozdravljena, njegova dekla! Pozdravljena, njegova mati! In vse ve svete kreposti, ki se po milosti in razsvetljenju Svetega Duha izlivate v srca verujočih, da jih iz nevernih spreminjate v Bogu zveste. 'j. ^ranciieL _ čliisht Na cvetno nedeljo smo v sodelovanju zRIR društvom Solkan odprli prvo razstavo velikonočnih pirhov cvetno nedeljo smo v A «sodelovanju z RIR društvom Solkan odprli prvo razstavo velikonočnih pirhov. Župan g. Mirko Brulc je pohvalil razstavljalce in nagovoril starše, naj svoje otroke spodbujajo k tovrstni ustvarjalnosti. Predsednica KS Solkan ga. Darinka Kozinc je poudarila, da prav barvitost pirhov izstopa med jedmi ve- likonočnega žegna. Z nami je podelila svojo izkušnjo, ko je deklici ob navzočnosti matere podarila zavit pirh in pričakovala, da ga bo takoj odvila. Pa je njena mamica rekla: »Ne, tega bomo pa nesli najprej k velikonočnemu žegnu.« Mlada mamica svojega otroka ni prikrajšala za pričakovanje, obenem pa že majhnega otroka navaja k potrpežljivosti. Ga. Inga Brezigar iz Goriškega muzeja je v svoji predstavitvi zgodovine in poslikave pirhov poudarila: »Velikonočna jajca - rdeče ali pisano obarvana in slikovito porisana ali kako drugače okrašena, trdo kuhana jajca so nepogrešljiv del slovenske bogato obložene velikonočne mize. Pirhi, rumenke ali remenke so svoje ime dobili po rdeči barvi - grško piros - ogenj ter madžarsko - rdeča barva in staroslovansko rumeno-rde-če, pisanke ali pisanice pa po pisanem oz. risanem okrasju, ki uvršča slovenske pirhe med najlepše okrašene primerke v vsej Evropi... Z njimi se kristjani spominjamo tako pashe - judovske velike noči v spomin na rešitev Izraelcev iz egiptovske sužnosti kot tudi Kristusove žrtve in vstajenja, ki pomeni odrešitev človeka zemeljske sužnosti. V slovenski tradicionalni ljudski kulturi se je krasitev velikonočnih jajc razvila v pestre oblike ljudske umetnosti, kjer se prepletajo tako preprostejši načini in tehnike krašenja kot umetelne oblike poslikave trdo kuhanih ali izpihanih jajc. Primorski in ^Si'etoijoróha J\ru(jic gorenjski pirhi so navadno le obarvani, največkrat v rdeče, ter okrašeni z rastlinsko ornamentiko, smrečicami in vejicami, pogost način krašenja je odtisk raznih vejic na lupino. Posebni so beneško slovenski pirhi z živalskimi motivi. V Poljubinju pišejo pirhe z voskom in jih okrasijo z domiselnimi verzi, vendar jih ne delajo za veliko noč, pač pa za vaški praznik prvo nedeljo v maju, na sv. Pavla, na šenpav, in dekleta jih v znak ljubezni poklonijo svojim fantom. Čudovite so pisanke in rumenke iz Prekmurja in Bele Krajine, ki jih pišejo s posebno »pisalko« za vosek, v čudovitih geometrijskih in stiliziranih ornamentalnih vzorcih ter dopolnjujejo s krščanskimi simboli in napisi, v novejšem času tudi hudomušnimi. Na Dolenjskem je znana tehnika izpraskanja - »škra-banja« ornamentov, v novejšem času jih rišejo tudi s solno kislino. Na sodo- ■ 3É :f UÈ v S;^ v- * . .. bnih pirhih srečamo tudi zajčke ali piščančke, vesele ljubezenske verze in velikonočna voščila - še vedno pa jih, kot nekoč, tudi namažemo s špehovo skorjo, da se v velikonočni košarici lepo svetijo. Kulturna dediščina in sodobnost se srečujeta tudi na letošnji razstavi pirhov na Sveti Gori.« Odprtje razstave je s pesmijo ob spremljavi kitare popestrila Jessica Matia-ce, manjša sestra Marije Brezmadežne. Vsem raz-stavljalcem velikonočnih pirhov se lepo zahvaljujemo in jih vabimo k sodelovanju prihodnje leto. p. ibernar* •el Cjolienti? Svetogorsko Kraljico ljubit želim! Njej služit, sem sklenil, ti meni si mati... jaz otrok sem tvoj! Na poti življenja ob strani mi stoj! . . ■ •Jr— ^ r1 ‘••"U w.. ■ ■ id — FV V^sv/A rf«//, o Marija, se spomni na me.... A7/če te redno moje srce. Slovenski narod naj vedno bo tvoj -Ob hudih trenutkih ob strani mu stoj! Ti Alati preč ista obvaruj naš rod.... Z vencem bo rožnim častil te povsod. r oLei/oumh Naši darovi niso nič, če jih hranimo le zase... Razstava klekljanih čipk Lidije Balantič šolo za zakon, kjer so se mladi pari ob izkušenih zakoncih pripravljali na skupno življenje, «■ nekaj posameznikov, ki so se odločili za prvomajsko tišino in so ta čas preživeli na osebno vodenih duhovnih vajah po Frančiškovih stopinjah, «■ starše in prvoobhajance iz župnije Osek, ❖ zakonce, ki so se udeležili vikenda za zakonce in odkrivali globine zakonskega odnosa, ❖ birmance iz Šmartnega pod Šmarno goro, ki so na birmanske duhovne vaje v velikem številu prišli celo po birmi, ker pred birmo niso dobili prostega termina, «■ skupino razporočenih, ki so drug ob drugem celili rane razklanih odnosov, «• skupino abrahamovk iz Šempetra, ki skupaj iščejo smisel življenja po petdesetih in si dajejo podporo - deležne so bile skupnega bivanja in duhovne obnove, duhovnike, ki so bili na svojih duhovnih vajah na Sveti Gori in jim je v samostanu pri bratih, zaradi prevelikega števila prijavljenih, zmanjkalo ležišč. Dom TAU je poleti angažiran na Frančiškovem taboru, zato so v hiši le priložnostni obiski in skupine, ki potrebujejo zgolj streho nad glavo: potovalni tabori, ki jih organizirajo skavti, kolesarji, zakonci na letnem oddihu ipd. 2Ò Sìi'etogoriha . Kraljica T3o kdo pripomnil: Saj nismo v Švi-AJci, ko pelje vlak na najvišjo točko v Evropi, na 3600 metrov. Seveda nismo v Švici, smo pa v Sloveniji, kjer imamo veliko skritih čudes, pa zanje ne vemo. Zato na Sveto Goro z vlakom in peš kot nekoč! Letos praznuje bohinjska železnica 100 let. Ob tem jubileju bi rad pobrskal po zgodovini te železnice, ki je svetogorski božji poti pripeljala tisoče romarjev najprej iz Monarhije, potem v času Italije, v času Jugoslavije pa tudi nekaj. V samostojni Sloveniji pa kakor da bi železna cesta tonila v Sočo. Vsak dan vozijo vlaki gor in dol ob zeleni Soči, vendar romarjev na vlaku ni. Romarji imajo radi dostavo kar do vrha - do svetišča z avtomobili in avtobusi. Seveda so vredni pohvale tudi peš romarji, saj združujejo koristno hojo, spokorne korake, ki se tako radi vežejo na plemenito razmišljanje in molitev. Zdrava in plemenitega duha polna je božja pot, povezana z vlakom in peš hojo na strmo Sveto Goro. Najprej brskam po imenitnem zgodovinskem delu Des Ósterreichers Wallfa-hrtsorte izpod peresa Alfreda Hoppeja iz leta 1913. Ta dušni pastir je preromal vso rajnko Avstrijo, popisal zgodovino vseh božji poti, dodal pastoralni in romarski zapis pa tudi ceno vozovnice z Dunaja in čas vožnje na vlaku takšne ali drugačne parne hitrosti. BOHINJSKA ŽELEZNICA WOCHEINERBAHN TRANSALPINA 1906 - 2006 Sveta Gora v očeh duhovnika in pisatelja Hoppeja Alfred Hoppe piše o Sveti Gori takole: ^veta Gora je idealna božja pot. Naj bo C#Altoting najbolj obiskana božja pot, naj bo Mariazell najodličnejša božja pot, Filipsdorf (na Češkem) božja pot z največ čudeži, San Romedio (na Južnem Tirolskem) najstarejša, Višarje najvišje ležeča božja pot, Kalvarija (na Poljskem) z največ zgradbami, S. Georgenberg najlepša božja pot, pa naj na eni strani hvalimo to, na drugi drugo, tako je in ostane po našem mnenju (in mi smo obiskali mnoge božje poti v Avstriji), Sveta Gora pri Gorici najbolj idealna med vsemi božjimi potmi; je kot biser vseh romarskih ciljev v Avstriji. In če bi razdeljevali lovorjeve vence, potem prvega Sveti Gori! Tako hvalnico je zapel naši ljubljeni Sveti Gori tuj duhovnik, potem ko je preromal celotno Monarhijo in se poglobil v vsako božjo pot posebej. Med današnjimi pisatelji božjih poti na Slovenskem še nisem zasledil nikogar, ki bi razglasil katero drugo božjo pot za idealnejšo, torej ostaja trditev iz stare Avstrije: Sveta Gora je najidealnejša božja pot. Dodaja vrsto razlogov za takšno trditev, vendar jih poiščimo sami, kar na terenu. Ne mislim ničesar dokazovati, govorijo dejstva. Alfred Hoppe je v svoji 917 strani obsežni knjigi o Sveti Gori napisal: Z dunajskega Južnega kolodvora (Wien -Sudbahnhof) po južni železnici preko Ljubljane do Gorice: Brzovlak 13 ur in pol; cena 32 kron. Potniški vlak 20 ur; cena 24,70 kron. Z dunajskega Zahodnega kolodvora (Wien - Westbahnhof) do Gorice (državna postaja) preko Jesenic: Brzovlak 13 ur; cena 24,40 kron. Potniški vlak 22 ur, cena 20 kron. Z dunajskega Južnega kolodvora (Wien -Sudbahnhof) do Gorice (državna postaja) preko Leobna, Celovca, Jesenic: Brzovlak 12 ur, cena 24,40 kron, potniški vlak 18 ur, cena 18,60 kron (torej po soški železnici najhitrejša in najcenejša vožnja). Z dunajskega Zahodnega kolodvora (Wien - Westbahnhof) do Gorice (državna postaja) preko Schwarzach (železnica skozi Tauern), delno brzovlak, delno potniški: 18 ur, cena 20,80 kron. In take povezave so bile komaj sedem let po odprtju soške železnice. Knjiga je izšla leta 1913. BOHINJSKA PROGA Leta 1909 je bil končan eden zadnjih ve-leprojektov Avstro-Ogrske monarhije: čezalpska povezava osrednje Avstrije, Češke in Bavarske s Trstom. Posamezne odseke t.i. Transalpine so načrtovalci poimenovali po gorovjih, ki jih je železnica prečkala oz. prebila; tako govorimo o pyhrnski, turski, karavanški, bohinjski in kraški progi. Prav bohinjska železnica, ki jo je 19. julija 1906 slovesno odprl avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand, velja za najtežji odsek Transalpine. Najbolj znamenita objekta na progi sta bohinjski predor ter solkanski viadukt, ki ima med železniškimi mostovi največji kamnit lok na svetu v razponu 85 m. Izjemno arhitekturno vrednost imata tudi veličastno postajno poslopje v Novi Gorici, zgrajeno v mešanici historicizma in se- cesije, ter goriška kurilniška rotunda, ki je ena najlepših tovrstnih stavb v srednji Evropi. In kako na Sveto Goro z vlakom? Zdaj veljaven vozni red, če vzamemo za primer soboto, ni ravno idealen za kakšne romarske podvige na Sveto Goro, pa vendar, nekaj je. Lahko stopite na direktni vlak za Novo Gorico v Ljubljani, ki pelje ob sobotah ob 6.50 in preko Jesenic dospete na soško progo. Imenitna vožnja skoz gorenjske gorske lepote in skoz bohinjski predor, dolg 6327 metrov, bo ustvarila razpoloženje za občudovanje stvarstva in človeškega dela. Vlak ustavi ob 10.05 v Anhovem in ponudi se vam idealna pešpot na Sveto Goro, ki bo trajala od dve do tri ure, kolikor pač za koga. Na Sveti Gori je svetišče odprto od jutra do večera. Obiskovalci in romarji vedno najdejo tudi patra za spoved ali pogovor. In ko se duša napolni z blaženo svetostjo, je tudi za telo imenitno poskrbljeno v bližnjem gostišču. Druga možnost je vožnja do Solkana in potem hoja po asfaltirani cesti ali markiranih bližnjicah na Sveto Goro. Pešačili boste kaki dve uri. V Ljubljano se lahko odpravite v večernih urah kar s postaje v Solkanu ob 18.07 in ste v Ljubljani ob 21.32. Za enosmerno vozovnico boste odšteli 1.710 tolarjev, upokojenci 1.197 tolarjev, otroci pa 855 tolarjev. Sicer pa lahko odkrijete še kakšna presenečenja na spletnih straneh slovenskih železnic: http://www.slo-zeleznice.si. P- f^eter cjCavril 30 Sivelocjorsha . Kraljica Brezmadežno Marijino srce an po prazniku presvetega Jezusovega srca Cerkev obhaja spomin Marijinega brezmadežnega srca. Bližina obeh praznikov je že sama po sebi liturgično znamenje njune tesne povezanosti: skrivnost Odrešenikovega srca se prenaša in odseva v srcu Marije, ki je Kristusova sopotnica in učenka. Kakor praznik Presvetega srca združuje Kristusove odrešenjske skrivnosti in jih usmerja k njihovemu izviru, natančno k srcu, tako je spomin Marijinega brezmadežnega srca vseobsegajoče obhajanje »srčne« pridružitve Matere k odrešenjskemu delu Sina: od učlovečenja, do smrti in vstajenja, do daru Svetega Duha. Pobožnost k Marijinemu brezmadežnemu srcu se je močno razširila po prikazovanjih Device v Fatimi leta 1917. Ob 25. obletnici prikazanj je leta 1942 Pij XII. posvetil Cerkev in človeštvo Marijinemu brezmadežnemu srcu, leta 1944 pa je bil praznik razširjen na vso Cerkev. Izrazi pobožnosti do Marijinega srca posnemajo tiste, ki jih dajemo Kristusovemu srcu, upoštevajoč neskončne razlike med Sinom, ki je pravi Bog, in Materjo, ki je ustvarjeno bitje. Ti izrazi so: posvetitev posameznih vernikov, družin, redovnih skupnosti in narodov, zadoščevanje z molitvijo, premagovanjem, deli usmiljenja, pobožnost petih prvih sobot v mesecu. Kar zadeva prejem zakramentov zaporedoma prvih pet sobot v mesecu, velja navodilo, da se moramo izogibati vsake napačne razlage časovne opredelitve in prejem zakramentov pravilno postaviti v povezavo z obhajanjem evharistije ter pobožno vajo razumeti kot ugodno priložnost, da bi živeli poglobljeno in na način, navdihnjen ob zgledu Device Marije, velikonočno skrivnost, ki jo obhajamo v evharistiji. Direktorij za ljudske pobožnosti in bogoslužje Svetogorski dnevnik brata Paolina Bassettija 1. - 17. januar 1946 1. januar aševal sem pri privilegiranem oltarju ob 7.30. Pomagal sem peti pri maši ob 8.00. Pel sem solo vrstico iz Creda. Hoteli so, naj pojem solo tudi Be-nedictus, pa sem odklonil. Pri kosilu sem bil pri bratu Giovanniju. Podaril sem mu dva tisoč lir z dovoljenjem p. provinciala. Nellio je šel z menoj v samostan. Vzel sem ga s seboj, da bi pogledal observatorij in ves hrib. Ugotavljam vedno bolj, kako je razvit. Zvečer je bila v samostanu tombola. Čudovita zabava. Jaz sem izkliceval številke. Trajalo je nad eno uro. Vrhunec vsega je bila potegavščina, zaigrana p. Onoriju. Zdelo se mi je, da ga je zadelo. 2. januar Začel sem težavno in nadležno delo: pre-tipkovati kroniko. Papir mi je dal Giovanni. P. Fedele mi je dal pisalni stroj p. Bonifacija Balegnoni. Delal sem 8 do 9 ur na dan. Končal sem dne 11. januarja. Tipkal sem v dvojniku in en izvod bom obdržal zase. Bili so dnevi nepopisne nadloge. 13. januar Sinoči mi je p. provincial predal po p. gvardijanu nalogo, naj pridigam pri maši ob 10.00. Ob 8.00 sem pel mašo. To je bila moja prva peta maša v Trentu po dnevu moje nove maše 8. julija 1928. Pridiga pri deseti maši je trajala 18 minut. Zdi se mi, da se mi je posrečila: ljubezen - žrtev - čuječnost - molitev. Po kosilu sem bil pri Giovanniju. Ves večer do 19.00 sem bil z njim in z Lino. Govorili smo o vsem mogočem. Čas mi je hitro potekal. 14. januar Kosit sem šel h gospodu Odorizziju. Od njega sem šel gledat pokopališče. Kakšno opustošenje! Bil sem tam dve uri. Nato 3^2 3n>eto(jor,\tm . J\raijica sem šel obiskat Giuseppeja. Sel sem tudi domov in zadnjikrat pozdravil Gio-vannija in vse domače. 15. januar Iz Trenta sem odpotoval z vlakom ob 7.25. Bilo je mrzlo. Do Verone sem moral v vlaku stati. Dobil pa sem v vlaku p. Gabriela. V Verono smo se pripeljali okoli 11.00. Mogel sem videti, koliko škode je bilo povzročene od Trenta do sem doli. Vse postaje so poškodovane, tiri so popravljeni, toda jame na vseh koncih in krajih dokazujejo, kaj se je tu dogajalo pred desetimi meseci. Postaje Matterello - Be-senello - Rovereto - Ola -Ovio in naprej do Verone so vse razbite. Kjerkoli je bil samo majhen most čez cesto ali železnico, tam je povsod razdejanje. Sprehodila sva se po Veroni, po glavni mestni ulici, ki je stolčena, da si kaj takega ni mogoče predstavljati, posebno v predelih pri postaji. Pri tem sprehodu sem srečal p. Fiorenza Leonardellija. Včeraj je ušel iz bolnišnice. Ustavili smo se in klepetali. Začel je naštevati svoje težave, svoje zgodbe. Hotel je iti v Francijo, pa sam ni vedel, kaj naj bi tam delal. Sli smo naprej. Prišli smo k areni. Tudi njo je zadela bomba, kot tudi zgradbo blizu mestne hiše. Prepričal sem p. Fiorenza, naj gre v Benetke in razloži svoje zadeve p. vizitatorju Modestu Bartoliju. Sprejel je predlog. Radi bi našli prevoz, da bi prišli v Benetke ter tam ujeli vlak ob 16.50. Ni bilo mogoče. Poiskala sva gostilno in naročila kosilo. Stalo je 280 lir. Bila je dobra juha, dva kosa kruha, mesen zrezek, zelenjava in pol litra vina. Nato je prišel za nami p. Fiorenzo in plačala sva tudi zanj. Ker je vlak imel odhod okoli 14.00, smo se mirno napotili na postajo. P. Fiorenzo je moral še kupiti vozovnico. Zaradi gneče ga nisem več videl. Tudi v Benetkah nisem videl, da bi izstopil z vlaka. Od Verone naprej ni bilo mogoče nič več videti. Bili smo na hodniku, natlačeni kot sardele. V Benetke smo se pripeljali ob 20.00. P. Leonardellija nisem našel. Prigriznila sva. P. Gabriele mi je dal svojo jed in jaz njemu svojo. Ob svetlobi neke majhne svetilke sem molil brevir. P. Gabriele je odnesel kovčke v garderobo, potem sva šla večerjat. Moram še zapisati, da je prej na vlaku neka gospa govorila, da bi naslednji dan ob 4.50 odpeljal vlak, ki vozi v Udine. Pripeljal bi nekaj minut čez 11.00, ob 13.00 pa bi od tam odpeljal v Gorico. Pri blagajni so to potrdili. Zato sva se odločila prenočiti na postaji in nisva iskala samostana. Odšla sva s postaje in stopila v gostilno Pri treh grbavcih - Ai tre gobbi. Dobro sva se najedla in to naju je telesno okrepilo. Dobro vino nama je vlilo pogum. Poravnala sva račun in odšla proti stolnici sv. Marka. Mislim, da sva rabila do tja tri četrt ure. Vožnja s čolnom ni bila videti nič posebnega. Privlačil je pogled na nizke hiše in trgovine, gostilne, hotele različne kakovosti. Čoln pelje in pelje, pušča za seboj velika in majhna plovila, pelje po široki in po ozki vodni poti, nenadoma pa zapluje pred trg sv. Marka. Oko kar ostrmi. V ozadju svetnikova velikanska cerkev. Hodila sva po stebriščih. Izpred osrednjega pročelja, v smeri proti trgu je nekaj, kar dobesedno prevzame človeka: prečudovita lepota. Polna luna na nebu razsvetljuje, svetloba med zobčastimi nadzidki palač, vse skupaj zbrano tako, da tega s peresom ni mogoče opisati. Morje ob strani je nekoliko vzvalo- vano od vetra in njegov srebrni glas se sliši. Tam se je čez nekaj časa zaslišalo zamolklo brnenje motornega čolna. Ko je pristal, smo stopili nanj. Vožnja je stala 30 lir. Na nekem pomolu je stopilo na čoln okoli 20 ljudi. Prepeljali smo se 5 km v dobre četrt ure. Pristali smo pred cerkvijo dei Frari. Šla sva na postajo. Vlak je bil že na tirih. Vstopila sva v neki vagon. Luna in utrujenost sta prinesla spanec. Bila sva sama. Deležna sva bila pol ure spanja. Mraz naju je zbudil in tako sva pričakal čas odhoda. Čakanje pa se je nama zdelo zelo dolgo. 16. januar Ob 4.50 je vlak odpeljal. Temna noč je. Utrujena sva in težko nama je. Nič pomembnega in novega ni videti. Vse postaje so razdejane. Mosta na Piavi in Tagliamento sta bila dobesedno razbičana. Železni stebri in nosilci so bili skrivljeni in razmaknjeni nekaj metrov. Letališče v Avia-no je popolnoma nerazpoznavno. V Udine je vlak pripeljal po voznem redu. Šla sva v najbližnjo gostilno in se najedla.. Stalo je 280 lir. Ob 13.00 sem v vlaku. Pri S. Giascani je postanek. Tukaj je carinski pregled. Čakati smo morali več kot eno uro. Družba tržaških mornarjev, vedno veselih, saj gredo na dopust, nam je s svojimi dovtipi in pesmimi krajšala čas. Ob 15.30 smo končno v Gorici. Pet lir plačam v avtobusu in sem v ulici Carduci. Grem na Kapelo. Dajo mi nekaj jesti in se dolgo razgovarjamo. 17. januar Ob 13.00 odidem s Kapele in se napotim na Sveto Goro. S seboj nosim svojo prtljago, naloženo v torbo. Ustavil sem se pri gospe Ani Ravnik, da bi se razgovarjal kratko urico. Kadar me Solkanci vidijo, me vprašujejo, če bom še ostal na Sveti Gori. Mislili so, da sem odpotoval za vedno. Na Sveto Goro sem prišel ob 18.00. P. predstojnika sem našel v dolgotrajnem okrevanju. P. Teofil pri večerji ni hotel govoriti z menoj. Ni mi izrekel dobrodošlice. Po večerji sem se ustavil pri uslužbenkah in uslužbencih in se razgovarjal z njimi. Iz italijanščine prevedel I. doba: od začetka božje poti do slovesnega kronanja čudežne podobe Matere božje na Sveti Gori (1539-1717) L poglavje Marija Devica se prikaže pastirici Uršuli Ferligojki iz Grgarja vrh Skalnice (1539) (nadaljevanje) Mesec in dan prikazanja y~t'Yeseca dneva p™' LIJ kazanja Matere božje na Sveti Gori nam zgodovinski listi niso ohranili. Prikazala se je gotovo ob takem času, ko v okolici svetišča živino na pašo gonijo, tedaj od začetka spomladi do pozne jeseni. Spomin kronanja in prikazanja Matere božje na Sveti Gori obhajata nadškofija goriška in videmska III. nedeljo po binkoštih. To nedeljo namreč je bila 1. 1717 podoba Matere božje v Gorici kronana. Vprašanje je, ali je bil tedanjemu o. gvardijanu na Sveti Gori Romualdu Sitarju znan dan prikazanja po kakem zapisniku ali po ljudski tradiciji, ali pa se je bil že takrat ta spomin izgubil. Če mu je bil dan prikazanja znan, vpraša se zopet, ali je za kronanje odločil obletni dan prikazanja ali pa se je le tak čas izbral, ki bi bil ljudem najbolj za obilen shod prikladen. Če se je na dan prikazanja oziral, ko je določil dan kronanja, je zopet dvoje mogoče: a) Kronanje se je vršilo 6. junija 1717, III. nedeljo po binkoštih. Leta 1539 je bila velika noč 6. aprila, tedaj je bila III. ned. do bink. 15. junija. Če se je o. Sitar brez ozira na dan in mesec le cerkvenega leta držal in III. nedeljo za kronanje izbral, ker se je bila v soboto pred III. ned. po bink. 1539 Mati božja prikazala, bi bil dan prikazanja v soboto, 14. junija 1539. b) Mogoče pa je tudi drugo, da sta namreč o. Sitarju natanko znana mesec in dan prikazanja ter si je za kronanje izvolil nedeljo, ki je bila 1. 1717 najbližja onemu dnevu meseca, katerega se je bila 1. 1539 Mati božja prikazala. Najbližja sobota šestemu juniju je pa bila 1. 1539 sobota 7. junija. Če je jemal tedaj o. Sitar ozir na cerkveno leto, bi se bilo prikazanje godilo 14. junija; če se je držal štetja na mesece in dan, pa 7. junija. Vse to velja seveda samo tedaj, če je o. Sitar o času prikazanja sploh kaj ve- del in če je upošteval čas prikazni in ne kake druge okoliščine. Neko dozdevanje o času prikazanja mi vzbuja tudi posvečevalno pismo cerkve 1. 1544. Tedaj so posvetili štiri oltarje, in sicer velikega M. B. v čast, ki si je bila ta kraj izbrala; drugega sv. Uršuli, skoraj gotovo z ozirom na Uršulo pastirico; tretjega sv. Lenartu, kot spomin Uršulinega jetništva. Ali ni znabiti tudi četrti oltar bil s premislekom posvečen presv. Trojici, ker se je morda prikazanje godilo okoli praznika sv. Trojice. ki je bil 1. 1559 ravno 1. junija, sobota pred sv. Trojico pa 31. maja in sobota po sv. Trojici 7. junija. Sicer pa se je bila M. B. Uršuli večkrat prikazala, kakor je povzeti iz poročevalcev o. Bavčerja, Pas-conija i. dr. in kakor trdi ustno izročilo. Katerega meseca in ob katerih dnevih, ne vemo in tudi vedeli ne bomo, če ne najdemo kakih do sedaj še neznanih sporočil. Urško zaprejo v ječo. Mati božja jo trikrat čudežno reši iz nje Preprosta deklica hiti izpolnit ukaz Matere božje. Po Gorici, po okolici, po bližnjih vaseh prav živo pripoveduje nebeško novico strmečemu Ijud-.. stvu. Ker se pa moč čednosti preizkuša in se resnica utrdi in razjasni v ognju zaprek, če se ji nasprotuje, je morala tudi Uršika v ognjeno peč preizkušnje, da si je pridobila stanovitnost in se je utrdil in osvetlil čudež. Ker je napravilo Urški-no razglašenje velik hrup po okolici in so obilne množice prihajale gledat kraj nebeške prikazni, ukaže svetna oblast deklico prijeti in jo zapreti v Gorici v ječo, da se natanko preišče, ali je njena prikazen sad možganskih motenj, ali zvito napeljana sleparija, ali pa resnična, nenavadna milost iz nebes. Ustno izročilo trdi, da se je plašna pastirica vpričo Matere božje izgovarjala, da ji bo težko izpolniti naročeno povelje, ker ji ne bo nihče verjel, in da bi jo utegnili vreči še v ječo. Mati božja jo je bajé osrčevala in ji obljubila, da ji tudi v ječi ne odtegne svoje pomoči. Zaradi tega se Uršika mirno vda v voljo božjo in trdno pričakuje pomoči od svoje mogočne Zavetnice. Nebeška prikazen s Skal-nice tudi res ne pozabi zaprte deklice; izpelje jo iz ječe skozi zaprte duri in mimo straže ter jo postavi vrh Skalnice k njeni čredi. Iščejo in iščejo ubežno deklico in jo najdejo na vrhu milostnega hriba, zamaknjeno v vročo molitev. S tem je že dobil dvom prvi udarec; toda resnica je morala biti še jasneje izpričana. Znabiti je Urški pomagal pobegniti kak jetniški služabnik ali pa kak drug prijatelj. Zaprejo jo v drugo, zaprejo jo v tretje. V drugo in v tretje jo reši mogočna Devica. Močnejši zapahi, pomnožene straže niso mogle UÓ ^aetogorilm . )\ra(jica do izvoljene pastiričice. Novi čudeži so potrdili prvega. Zmagala je resnica. »Prst božji je tukaj!« se oglasijo vsi. »Čudež! Čudež!« zakliče kmet in gospod, preprosti in učeni. »Na goro! Na sveto goro! Da bomo videli posvečeno mesto, kjer se je zemlje dotaknila Mati božja, da poljubimo ta kraj, da ga s solzami namočimo, da si milosti izprosimo!« Vrh Skalnice sezidajo krasno cerkev in jo posvetijo Materi božji (1540-1545) Potem ko je bilo nebeško poslanstvo Urškino tako sijajno izpričano, so vreli na milostni hrib duhovščina, plemstvo, mestni oblastniki, množice go-riškega in bližnjega ljudstva. Vsi znojni plezajo po skalah, se praskajo po trnju in robidovju. Vsak bi rad prvi videl in počastil izvoljeno mesto; vsak ima že pripravljeno prošnjo, ki bi jo rad predložil milostni Kraljici na milostnem kraju. Duhovščina in mestni starešine natanko zaznamujejo mesto, kjer se je bila prikazala nebeška Mati z Jezusom, in sklenejo ograditi ga za silo in začasno z majhno kapelico, potem pa izpolniti čimprej povelje Matere božje in ji postaviti primeren dom. Bržkone je stala že istega leta (1539) kmalu po prikazni na mestu sedanjega prezbiterja neznatna kapelica in v njej začasen lesen oltar, na katerega so postavili lesen kip Matere božje z Jezusom v isti podobi, kakor se je bila Urški prikazala. Seveda je bilo to prvo stanovanje svetogorske Kraljice le preprosta kapelica, podobna menda tistim, ki so bile pozneje postavljene poleg poti na Sveto Goro. Moralo se je namreč kolikor toliko začasno usluži-ti navdušenim množicam, ki so se ob prvem vtisu čudne prikazni nepretrgoma gnetle k posvečenemu mestu, posebno pa vprav v prvem letu (1539), ko je bila v naši deželi nenavadno slaba letina in velika draginja. Med tem se pa neutrudljivo posvetujejo in pripravljajo, da bi Materi božji postavili na teh skalnatih višinah dostojen tempelj. Kot voditelja in pokrovitelja tega težavnega podjetja izberejo goriški »stanovi«, ki so bili nekako to, kar pozneje deželni zbor, Ulvina grofa Attemsa, sina glavarjevega namestnika Friderika Hieronima. Obilni darovi prihajajo od vseh strani. Bogatin poklada od svoje obilnosti na oltar Matere božje, kmetič deli z njo svojo pičlo gotovino, berač priprošene solde. Kdor nima ne tega ne onega, ponudi žuljave roke v službo Marijino. Zidanje cerkve Zidanje cerkve se je začelo 1541., kakor je razvidno iz nekega darilnega pisma od 11. decembra 1540. Zdi se, da izprva niso nameravali zidati tako velikansko cerkev; šele potem, ko so med delom dohajali nepričakovano obilni .darovi, so se osrčili za nov veličastnejši načrt. Različno zidanje in nesorazmernost prezbiterija in dveh stranskih kapelic z ladjo bazilike kakor tudi vsebina omenjenega darilnega pisma podpirajo to mnenje. Začasno kapelico odpravijo in se neutegoma lotijo nove. K njej prizidajo v podobi križa od obeh strani po eno kapelico in od teh naprej začnejo zidati po nabranih obilnejših darovih veličasten tempelj iz rezanega kamna na tri ladje, pregrajene z dvema vrstama visokih, oboke nosečih kamnitih stebrov. Delo je bilo silno težavno, predno so vse skale razbili, zemljišče uravnali in naredili novemu templju trdno podlago. Božja previdnost je utrujenim delavcem ojačila roke z novim čudežnim dogodkom. Ustno izročilo namreč pravi, da je bila nebeška Devica Urški naznanila, da najdejo ob začetku zidanja v zemlji posebno znamenje, kar se je tudi izpolnilo. (Že v začetku teh zgodovinskih podatkov o Sveti Gori smo omenili kamen, ki je imel vklesana razna znamenja in besede angelskega pozdrava, in ki so ga izkopali ob začetku gradnje. Profesorja Kosa izsledki nam poročajo o starodavni cerkvi, ki je stala na tem mestu in je bila pozneje porušena in pozabljena. Izkopani kamen je ostanek starodavne cerkve. Tega pa tedaj ob kopanju in do najzadnjih časov ni nihče videl, zato so imeli to najdbo za nekak čudežen pojav. Črvovo pisanje, ki tu sledi, nam priča, kako so tedaj in še mnogo pozneje mislili o tej najdbi. On pravi: Najdba plošče z angelskim pozdravom Ko se nekega dne na vso moč upirajo okoli živo-skalnatega mesta ter kopljejo, podkopujejo, vzdi- gujejo, krhajo in drobijo, zadene delavec s »piko-nom« ob trdo skalo; površje se odkrha in.... o čuda! med skalami se prikaže štirioglata, uglajena plošča iz bledorumenega marmorja, na kateri so okoli in okoli ob robu izdolbene z lepimi gotskimi črkami besede angelskega češčenja. Sredi obrobka so pa v povprečnih vrstah vsečena razna znamenja v malih kolobarcih tolar-jeve velikosti. Kdo je ta kamen med skale pustega vrha zanesel, odkod je ta starinski spminek sem prišel, ve sam Bog. Še ugibati se o tej znamenitosti težko kaj da. Zgodovina čisto molči, niti najtemnejšega ustnega izročila nimamo, pa tudi verjetno ni, da bi bilo stalo kdaj vrh Skalnice kako bogočastno znamenje. (Sedaj vemo, da je resnično stala tam gori cerkev in nam najdba ni več nekaj čudežnega, kakor so takrat nanjo gledali. Smemo pač misliti, da je božja previdnost dopustila takrat še to nevednost, da je nepričakovana in skrivnostna najdba ljudi bolj vzpodbudila k zidanju cerkve na kraju, kjer je že nekdaj stala m si jo je Marija iznova izvolila za kraj milosti. Zato so sklepali, kakor piše dalje zgodovinar Črv: Nedvomno je ta kameniti spominek v nekaki zvezi s prikaznijo Matere božje na tem mestu. Besede angelskega pozdravljenja in simbolične podobe v kamen vklesane (n.pr. golobje, labodi, pelikani, rože, zvezde itd.) se nanašajo na nebeško Kraljico. Zakaj se je ravno na mestu prikazala, kjer je bil ta kamen v zemlji skrit, zakaj je ta spominek davne preteklosti ravno pri zidanju tega svetišča prišel na dan, to je njena skrivnost. Škoda, da imamo le še en kos te skrivnostne plošče, kajti čez dve tretjini je izginilo leta 1786., ko je bilo svetišče zatrto in razdrto. Obešen je sedaj ostanek, vdelan v marmornat obod, ob steni na evangeljski strani oltarja svetega Jožefa. (Tako je bilo do svetovne vojne, po vojni je obešen za glavnim oltarjem blizu vrat zakristije). Ljubezen do Matere božje je delo pospeševalo tako, da so do jeseni leta 1544. cerkev že toliko dozidali, da jo je bilo mogoče posvetiti, čeravno zidanje ni še bilo povsem končano. Nadaljevanje prihodnjič Svetogorska Kraljica 1939 Izbral hr. Dragan Vampola Kaj bodo duhovniki učili? Saj so sami slabi! Dva očitka in en izgovor! Očitka sta: a) Duhovniki so slabi; b) vsi duhovniki so slabi, Izgovor; Ker so duhovniki slabi, njihov nauk ni pravi in meni ni treba poslušati takih. 1. Recimo, da tvoja velja. Kaj sledi iz tvojega očitka? a) Edino to sledi, da bodo duhovniki, če so res taki, kot ti trdiš, dajali strog odgovor. Ne sledi pa, da resnica, ki jo oznanjajo, ni več resnica in da sv. vera ni več prava vera. Ali je resničnost računstva odvisna od življenja učiteljev? Ali bi dvakrat dve ne bilo več štiri, če bi bili učitelji pijanci? Saj vidiš, da to ne more biti tako. Ce niti računstvo ni odvisno od učiteljevega življenja, kako naj bi pa neskončno resnični, večni, neumrljivi Bog bil odvisen od umrljivih in povrhu še, kot ti praviš, slabih služabnikov. Po tvojem bi zavoljo slabih duhovnikov morala nehati večnost, nebesa in pekel. b) Zato tudi napačno delaš, če duhovnikov ne poslušaš, izgovarjajoč in opravičujoč se, da so slabi. Ko zboliš, pokličejo zdravnika. Mar ga odpodiš: »Kaj me bo zdravil! Saj ni vse skupaj nič, ker zdravnik tudi zboli in umrje.« Takemu tvojemu modrovanju bi se pošteno smejali. Ko pa enako govoriš o zdravnikih tvoje duše, dobiš pri vinski kapljici modrijane, ki ti zvesto prikimavajo! Toda eden je, ki se smeje: spaka. c) Jezus te uči, kako ravnaj, če te moti skušnjava o pravičnosti duhovnikov. Tako govori duhovnikom: »Kdor vas posluša, mene posluša.« In da ne bi učila Cerkev zmote, je obljubil oznanjevalcem sv. vere: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« Torej tvoja ne velja. 2. Ne trdim, da so vsi duhovniki svetniki. Če se tu ali tam dobi kakšen slab duhovnik, ne sledi, da so vsi zanič. Če je eno jabolko piškavo, so mar vsa druga tudi? Ali so ljudje apostolom govorili: »Kaj nas bodete učili, saj ste sami slabi. Vaš tovariš Judež je izdal Jezusa.« Po tvojem bi morali tako govoriti. Pa kako bi se bili oni motili, če bi bili tako govorili! Saj so namreč vsi drugi apostoli tako sveto živeli, da jih danes častimo kot svetnike. Morda se še ti po enem ali drugem imenuješ in ga tudi s tem častiš. 3. Tudi ne trdim, da bi bili duhovniki brez vsakršnih napak. a) Da bi bili tako popolni, bi morali imeti posebno milost, kot jo je npr. imela brezmadežna Devica Marija. b) Opravljivi in obrekljivi ljudje pa že male duhovnikove napake raznašajo in povečujejo. c) Cerkveni zakonik pa ukazuje, naj duhovniki tedensko ah vsaj štirinajstdnevno hodijo k spovedi, da bi tako tudi male napake laže zatirali in se z večjo močjo varovali velikih padcev. Ne samo vernik, tudi duhovnik si mora prizadevati za krepostno življenje. Če bi pa kakšen duhovnik sredstva milosti (molitev, zakramente itd.) zanemarjal, bi seveda postal tebi enak, ki nočeš več moliti, poslušati božje besede, hoditi k spovedi itd. Kdor ne je, umré, pa naj bo delavec, bogatin ali duhovnik. 4. Trdim pa, da Jezus ni izbral »samih zločincev«, ki naj bi učili njegov sveti nauk in vodili ljudi v nebesa, sami pa bi se vsi pogubili. To nasprotuje vsem zdravim pojmovnim pravilom. a) Če tega ne razumeš, se nič ne čudim, da hočeš posnemati živali. Te namreč ne potrebujejo duhovnika, ne njegovih naukov, ne svetih zakramentov. Te so tudi brez razuma. b) Če tega nočeš razumeti, ti pa moram reči, da si hudoben. Da pa hudobnež noče ubogati, je tudi jasno. c) Malo manj barabinsko živi, pa boš kmalu imel duhovnike za boljše; to pa zato, ker boš postal bolj pravičen ... v svojih sodbah. Letos (1939) so časopisi poročali, da je v Španiji umrl nek strasten preganjalec vere in duhovnikov ... Ko se je bližala zadnja ura, bi bil rad imel duhovnika, ki bi ga odvezal od njegovih grehov. Zato prosi ženo, naj pokliče kakšnega duhovnika. Žena mu odgovori: »Kam naj ga grem iskat, saj si vse pomoril.« In tako je mož umrl. Ti nisi tako hudoben, da bi duhovnike moril. Moriš pa v sebi spoštovanje do njih. Nevarno je, da te Bog kaznuje, kot je tistega okrutneža. Iskal boš, pa ne boš dobil. Tako je Kristus rekel farizejem: »Iskali me boste, pa me ne boste našli. V svojih grehih boste umrli.« o Svetogorska Kraljica 1939 Izbral br. Dragan Vampola 40 Sìtwtoyoriha _ Km fjica S Suetocforslm ^J^raljica 41 Besedilo: Berta Golob Risbe: Silva Karim »Zgodnja si, Urška,« reče oče precej nejevoljno. »Kaj pa se je zgodilo?« vpraša vznemirjena mama. Urški žarijo oči in glas se ji trese. »Tata, mama, videla sem nebeško Gospo.« »Otroku se je zmešalo!« v en glas zavpijete oče in mati. »Ne, ne, ne bojta se. Res sem videla Marijo« Potem je Urška pripovedovala in pripovedovala. Obšla je vse hiše v vasi. Ljudje so strmeli in se čudili. Pobožna tlačenka Rozalija je dejala: »Nebesa se nas bodo usmilila!« o Zahvaljujem se ti za čudovitega moža, srečen zakon, zdravega sina, dobrosrčno taščo in tasta, službo ter vse dobrote, katere sem do sedaj prejela. Vsi pa si zelo želimo še enega zdravega otroka, na katerega zaman čakamo že par let. Alenka Prosim te za svoje zdravje, za moč, da prenesem, premagam vse gorje, za sina J., da najde pravo pot iz odvisnosti, da bi vnuk T. preživljal normalno otroštvo. Za sosede - odpusti jim za vse krivice, s katerimi so me prizadeli, stricu pa daj zdravja in mu poplačaj za vse dobro. M Vielen Dank fiir di schònen Motorrad Momente und dafi bisher nichts passiert ist! Adele und Robbi Zahvaljujeva se ti za spoved, sv. obhajilo in mašo tukaj pri tebi in se ti priporočiva za najino zdravje in tudi od obeh otrok in njihove družine. Prisrčno te prosiva za zlato poroko tukaj pri tebi, Svetogorska Mati Božja, da bi srečno in zdravo praznovala. M. in A. Pleace, Holy Mother, gove peace to MY family and look after mychildren, with pra-yers. /. Dobri Bog, prosim te, da bi se mami in ati srečno vrnila iz Amerike in da na taboru ne bi bilo kaj narobe. Urška B. Carissima Madre, Ti prego di sostenermi nella mia decisione e di rendermi sempre più forte e docile alla grazia di Cristo. Supplica questo per me dal suo Sacro Cuore. Svetogorska Marija, blagoslovi našo družino in naše poti na tem svetu. Varuj nas, vodi nas. Daj nam vero, upanje, ljubezen, da bomo srečni in veseli. Še posebej pa nam daj zdravja. Blagoslovi tudi naš novi avto. Družina P. Svetogorska Mati Božja, v tvoje svete roke izročam najino ljubezen. Izprosi nama, lepo te prosim, potrebnih milosti. Spomni se, o premila Mati, da si sama naročila, naj te tukaj prosimo milosti. Hvala za vse, kar sva prejela po tvoji priprošnji. Hvala! B. Bitte um Gesundheit, "Danke" fùr die ganze Familie. Af. H. Draga Marija, hvala ti za uspešno leto, za zdravje in za tako dobre starše. TL. Hvala Svetogorski Kraljici in prisrčen pozdrav. (5.000 SIT). Olga P. Draga Mati Marija! Hvala ti za vso tvojo milost, ki si jo dala vsej moji družini. Še se ti priporočam. Prosim, da nam pomagaš, da starejša hči dobi delo. Upam na tvojo milost in podporo. S hvaležnostjo S. (Dar v zahvalo 10 €) Pozdravljena, Svetogorska Kraljica, nikoli Te ne pozabim, vedno se nate obračam, vedno v tebe zaupam, v tvojo pomoč. Kot dobra mati me vedno uslišiš in mi pomagaš. Tudi v letošnji prošnji in želji si mi stala ob strani (dar 10.000 SIT). A. V. Marija, hvala ti tudi za trpljenje, za pomoč in veliko ljubezen. Izročam ti svojo družino in prosim še naprej za tvoje varstvo in pomoč ter zdravje. Dar za tvoj dom, o Marija (50.000 SIT). M. S. Idrija Dar za Marijo na Sveti Gori (30.000 SIT). M. A te o Maria del Monte Santo con riconoscenza e devozione. (dar 10 €) N.I. [Marec 3. Romarji z Rakovnika v Ljubljani Romarji iz Dol pri Litiji in iz Polšnika 7. Romanje Župnijskega pastoralnega sveta iz Strunjana 9. Skupina upokojencev iz Novih Jarš 29. Postno romanje mladine iz novogoriške dekanije 2. Romarji iz turističnega društva na Ptujski Gori Skupina invalidov iz Črne na Koroškem 4. Romarji iz Župnije Manzano (It) 7. Avtobus romarjev iz Celovca 8. Tretji razredi o.š. Milojke Štrukelj, Solkan 18. Skupina romarjev iz Trsta Skupina obiskovalcev iz Perugie Skupina upokojencev iz Brestanice 20. Društvo upokojencev Ljubljana - Bežigrad Ravnatelji srednjih lesnih šol 22. Romarji iz župnije Radenci 23. Župnijsko romanje župnije Kristusa Odrešenika 25. Skupina otrok iz devetletke o.š. Milojke Štrukelj, Solkan 26. Romarji iz Avstrije Avtobus obiskovalcev iz Dravograda 29. Romarji iz župnije Ljubljana - Bežigrad 30. Romanje dekanije Ilirska Bistrica 1. Romarji iz župnije Železna Kapla Romarji iz župnije Beltinci 2. Župnijsko romanje župnije Kromberk Romarji iz župnije Žiri 6. Obiskovalci iz Planinskega društva TAM iz Maribora 7. Župnijsko romanje župnije iz Šempetra z železno mašo g. Franca Koritnika Župnijsko romanje župnije Solkan Župnijsko romanje župnije Šempas in Vogrsko Dekanijska molitvena ura za nove duhovne poklice 8. Projektna skupina KOMENIUS 10. Skupina obiskovalcev iz Društva za osteoporozo iz Brežic 13. Skupina starejših iz župnije Selca Zveza pevskih zborov iz Trsta Skupina peš romarjev od sv. Lovrenca v Koš-bani 14. Skupina sester franči-škank iz Pordenona Pevski zbor "Janez Svetokriški” iz Vipavskega Križa 16. Društvo upokojencev iz Polhovega Gradca 17. Gostje ministrstva za okolje in prostor iz tujine 18. Direktorji katehetskih uradov Veneto, Trentino in Friuli 20. Pritrkovalci iz Ljubljanske nadškofije Nova slovenska zaveza Romarji iz Šentvida pri Stični Romarji iz San Carla da Maliano Srečanje Društva prijateljev Svete dežele 21. Romanje župnij Črniče, Kanje in Štomaž 25. Skupina civilnih invalidov vojne Društvo upokojencev Čatež pri Litiji 26. Društvo upokojencev iz Šmartna pri Litiji Skupina obiskovalcev iz Celja in okolice 27. Skupina romarjev iz župnije Novaki Romanje župnije sv. Martina iz Pangelda Romanje župnije sv. Ane iz Padove 28. Tradicionalno romanje obeh Goric Skupina romarjev iz Gonarsa Župnijsko romanje župnije Kapela v Novi Gorici 29. Romarji iz župnije Štandrež v Gorici 2. Romarji iz župnije S. Maria di Sala (VE) Skupina starejših obiskovalcev iz Kresnic 3. Letno srečanje Mavri-čarjev Obiskovalci s srečanja raznih Šempetrov Skupina starejših učiteljic Skupina romarjev iz Longorane Skupina obiskovalcev iz Trzina 7. Romarji iz Trsta Društvo upokojencev iz Celja 8. Društvo upokojencev Brezje - Mošnje Obiskovalci iz občinske uprave na Škofljici 10. Romarji iz župnije Zavrč Romanje invalidov iz Mozirja 11. Dekanijsko romanje dekanije Postojna Župnijsko romanje župnij novogoriškega gorskega okrožja Romanje članov Azione cattolica iz Trsta 13. Skupina obiskovalcev iz Hajdine pri Ptuju 14. Romarji - upokojenci s Ptuja 4Ó SivetoaoriLa . Kraljica Skupina obiskovalcev iz Društva Slevec iz Kamnika 15. Skupina upokojencev z RTV 17. Skupina vinogradnikov iz Krškega 18. Župnijsko romanje župnije Deskle Župnijsko romanje župnije Dornberk Pevci pevskega zbora Glasbena matica pod vodstvom Tomaža Tozona 20. Romarji iz župnije Rojan v Trstu 22. Romarji iz Društva invalidov Vuzenica 24. Vsakoletno srečanje Binkoštne dvorane z Don Stefanom Gobbi-jem Skupina obiskovalcev iz Kočevja Skupina obiskovalcev iz Ljubljana - Polje 25. Župnijsko romanje župnij Kanal, Ročinj, Lig Kronanca: pri sv. maši sta pela združena zbora Hugolin Sattner in Sveta Cecilija iz Ljubljane s solisti. 26. Skupina romarjev z g. Marijem Gerdoljem 28. Skupina peš romarjev iz Tabora Lrančiško-vih otrok Skupina obiskovalcev tretje univerze iz Ljubljane 29. Romanje g. Žbogarja z ministranti * Svete maše Ob nedeljah in praznikih: ob 8.00, 10.00, 11.30 in 16. uri. Ob delavnikih: Jutranja sveta maša ob 7. uri v kapeli prikazanja. od 1. maja do 1. novembra ob 17. uri. Vsako prvo nedeljo v mesecu ob 15. uri: molitev za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda Vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 15. uri: molitev za nove duhovne in redovne poklice. Skupine, ki nimajo svojega duhovnika in želijo imeti sveto mašo, naj pokličejo po telefonu (05) 330 40 20. Sporočijo naj datum in uro, ko bi želeli imeti službo božjo. Spovedovanje Vedno pred sveto mašo in med njo. Od 7.45 do 12.00 in od 14.30 do 17.00 Izven tega časa pozvonite na samostanski zvonec. Marijanski muzej je odprt ob sobotah in nedeljah od 9.00 do 17.00 pozimi (od 1. novembra do 1. aprila) je zaprt. Naš naslov Frančiškanski samostan Sveta Gora Skalniška cesta 17 5250 Solkan tel: 05/330 40 20 fax: 05/330 40 38 e-mail: sveta.gora@rkc.si internet:// sveta-gora.rkc.si 47