Št. 84. V GoricL v torek dne 20. oktobra 1908. Letnik X. Ixhaja Yiak torek in ioboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dncva prasnik iside dan prej ob 6. xrecer. Stane po polti prejeman alt v Gorici na dotn poiiijan celoletno 10 K, polletno 6 K in fietrtletno 2*50 K. Prodaja «erGorici t to- bakaruan Schwarz ˇ Šolikih ulicah, Jelleriitz t Nunakih ulicah in Le- ban na Verdijerem tekalilfiu po 8 Tin. GrORICA Uredniitvo in upraynifttvo le nahajala t «Narodni tiikarni», aiica Vetturini h. It. 9. Dopiie je nationiti na uredniltYo, oglaie in naročnino pa n». uprarniitvo »Qorice«. Oglaii ie radunijo po petit- Trttah in licer ako id tiikajo 1-kraf. po 14 Tin., 2-krat po 18 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako le Tečkrat titkajo, raču- nijo ie po pogodbi. Iidajatelj in odsoTorni orednti Anton Bavear Tiska „Narodna tlskarna" (odgOY. L. Lukežič). Volivno sle'parslvo, kakeršnega ne pozna zgodovina av- strijskega parlamentarizma, izvršilo se je v n o č i o d 4. do 5. marca 1908 povodom deželnozborskih vo- litev goriških v skupini kmečkih občin za okolico goriško. Na mostu in v prost o- r i h, ki niso za to odločeni, od o s e b, ki niso v to poklicane, so se odpečatili volivni spisi posamcznih volišč te skupine, so se prešteli oddani glasovi ter se je s p i s a 1 volivni z a- p i s n i k, katerega je drugi dan podpisala volivna komisija, ne da bi se bila prepričala o resničnosti tega, kar je bilo pisario v zapisniku, zanašajoč se na zagotovilo ka- tero je dobila, da vse, kar je v zapisniku, je pravilno in resnično. Temu pa ni bilo tako; kajti skupno število oddanih ve- ljavnih glasovnic se je prvotno pravilno zapisalo s številom 2 2 64. To število se je popačilo v šte- vilo 2 281 in potem zvišalo šo za 24, tako da «apisnik navaja kot skupno število oddanih veljavnih glasovnic 2 3 0 5. P o s 1 e d i c a tega je bila, da profesor Ivan Berbuč, ki je dobil 1150 glasov, se je proglasil, da ni izvoljen, in da je c. k. na- mestništvo v Trstu še tisti dan 5. marca odredilo brzojavnim po- tom ožjo volitev med prof. J3erbučem in agrnrcem Fr. Oblub- kom, pri kateri je dobil absolutno večino glasov prof. Berbuč dne 11. marca 1908. Na ta način se je k a n d i- datu zgodila krivica, da je bil razglašen kot neizvoljen; v o 1 i v- c e m se je zgodila krivica, da njih postavno in pravilno izražena volja ni prišla do veljave ; v o 1 i v c e rn, občinam in državi so se na- prtili brezpotrebni stroški in trud; stranki, kateri pripada kandidat, se je narcdila škoda, ker vsled ožje volitve so se ji provzročili nepotrebni stroški ter se je zmanjšala verojet- nost njene zmage in otežilo njeno *stališče v tej in v ostalih skupinah. Vse to je r a z v i d n o iz po- ročila, katero je predložil deželni odbor dež. zboru o tej volitvi, ka- tero poročilo je znano sodni in upravni oblasti, držav- n e m u pravdniku in čislanemu o b č i n s t v u, vsemu d e ž e 1 n e- m u zboru, kakor tudi posamez- nim njegovim članom, tako tudi proštu Faiduttijju in Andreju Gabrščku, zastopnikoma časni- karskih podjetij, Gregorčičevim .,pri- jateljem", dopisujočim ,, Slo- vencu", kakor uredništvom .,Sočeu, ,,Eco del L i t o r a 1 eu in ,,E d i- n o s t i". — D a s i je to sleparstvo splošno znano, dotakniii so se ga v deželnem zboru samo pristasi slov. kat. stranke, v javnosti pa listi te in i t a 1. lib. stranke. Prošt Faidutti in And. Gabr- šček molčita o tern, kakor grob; dr. Gregor in, vitez žalostne po- stave, si ne upa dregniti v to srse- novo gnezdo: uredništva li- stov ,,Sočau, „Primorec", „Edinost", , ,1,'Eco del Litorale", .,L' Eco del popolo'' ne dobijo bescd, da bi oži- gosala tako sleparstvo, ter molčijo, tako so preplašena o nje- govi gorostasnosti. V nedeljo 11. t. m. je bilo po deželi 12 volivnih shodov, katore !1 so sklicali liberalni poslanci; ali na nobenem teh shodov se ni našel . človek, ki bi ožigosal tako sle- ¦ parstvo, kakor zasluži. Osmorica agrarnih in liberalnih poslancev je molčala o tem volilnem škan- • dalu, kakor da ne bi se bil dogodil. V to sleparsko zadevo za- t pleta sum več ali manj nekatere ; deželne poslance. Zato je dr. Gre- go rčič v konferenci klubovih na- čelnikov v navzočnosti c. kr. na- j mestnika in deželnega glavarja spro- žil misel, naj bi se izvolilo izmed poslancev častno sodišče, ki naj preišče, v koliko je ta sum opravi- čen, še predno se potrdijo volitve, in naj bi se pri potrjevanju posa- meznih volitev ozir jemal na uspehe tega razsodisča. Formalnega predloga ni stavil, ker je sklepal iz vedenja večine klubovih načelnikov, da predlog najbrže ne bi obveljal. Popolnoma opravičeno in ne- obhodno potrebno je, da se ta za- deva sčisti, predno se potrdijo volitve in predno se voli de- ž el ni odbor in predno se vršijo nove volitve v deželni zbor. V ta namen je opravičeno. da se deželni zbor zaključi. da se podeli sodni in upravni oblasti moč in prilika, da posveti s svojo iučjo v to temo. da se pojasni vsa za- deva in da pride svet do prepri- čanja. v koliko se more računati na novo izvolitev sedanjih poslancev, ako bo razpuščen deželni zbor. Ob enem se mora rešiti vpra- šanje, kd o n aj povr ne volivcem, občinam in dvžavi stroške. kalere je prouzročila nepotrebna ožja vo- litev; kajti to vendar ne gre, da kdo iz hudomušnosti provzroči vse- stranske velike stroške, katere naj bi nosile stranke, ki niso nič za- krivile, namesto njega ali njih, ki so vsega krivi. Ako ne gre -d+flfffcV. naj se deželni zbor zaključi, da je mo- goče to temno zadevo pojasniti. Po- štenost in postavnost nad vse. Fiat iustitia, pereat mundus! V deželnem zboru imamo samo junake. katerih vsakdo je pripravljen, svojo krv preliti za blaginjo svojih volivcev. Podlaga blaginji je pravica in res- nica. Na vladi je ležeče. da se ta zadeva prouči in pregleda, ali je — čista vsake pege! To se pa ne more zgoditi, ako ni deželni zbor zaključen, ako ni dana sod i šče m prilika in možnost, da kličejo na odgovor poslance. katere ljudski glas spravlja v zveze s to — škandalozno afero. Resoluciie, ki so bile sprejete due 11. ok- tobra t. 1. na javnem sliodu briskih kolonoY v Yipolzah. I. Visoka vlada se pozivlje, da predloži takoj zakonodajnemu zboru po- stavo v varstvo kolonov. Ta postava obsegaj določbo glede državnega nad- zorovanja pogodb, ki jill sklepajo ko- loni s posestniki in nadzorovanja sta- novanj, ki v njih bivajo koloni. Krivične pogodbe naj se popravijo, kakor zahteva pravičnost. Doba kolonskega razmerja naj se raztegne na več let, ker le tako more kmet dobiti sadove, ki mu vsled dela po pravici pritičejo. II. Ustanovi naj se posebno razso- dišče, ki naj razsoja spore glede napo- vedi slovesa in glede odškodovanja ko- lonov za zboljšanje zemljišča, ko so pri- siljeni zapustiti zemljo. L1STEK. Rdeči verzi. Črtica iz jetniškega življenja. Jason Saviljcv. V predmestja sem Btanoval pri star! gonpodiaji. Majhno sobico Bern ime), iz katere se je videlo skozi edino okno po koBtanjevem drevoreda, ki je začenjal tain v bližiui in se potem izgobljal proti ae ta. Mncgo let sem prebil t tej sobici in težko sein se poslavljal od nje. Dasi mi je bilo spočetka čadno med temi itirimi Btenami, ki so bile nekako staro- modno poslikane in so dihale nekaj uni- <5ajoöe težkega za me, sem se jim po- lagoma vendarle prilagodil in navse zadoje sem se čntil med njimi srečnega kot nikjer drogje. Najlepie sanje, kar se jib 8pominjano, so se mi porajale ˇ tej sobici, ko sem slonel ob pomladuih ve- čerih na okna in strmel čez drevored. Cveteli so kostanji in njih veliki beli cvetoti so bili ˇ aoju elektriönih luöi teko čarobni, da eem vedno nehote za- 8anjal t kraljestto orijentalskih bajk. Vse Banje sem poklical, ko sem apravljal svoje sUari, da jih fzamem a aeboj. Vedel sem, ako pnstim Bvoje Banje tokaj in pride potem kdo dragi, ma bodo stene g >torile o njih. Moje sMnje so pa nemirne, ker spremlja jih hrepenenje nevteSno y veke in ategnile bi motiti onega, ki bi prišel in bi bil na božjem sveta sicer poiten človek. Jaz hodim po realnih tleh, bi jim rekel, in nočem, da me motite. Tako bi se jezil in proklel sanje in mene, njihovega očeta, na dno pekla, Zato Banje z mano... Odprl sem tadi miznico, da po- spravim pol pisana pole in razne pa- pi rje na katerih je bila ta pa tarn začela ali končana pesem. Ta in oni list sem pregleda?al in nasmehnil sem se časom, ko sem v ekstazi pel h rnne Bkrivnoatni noči in stojemu hrepenjn. „Oho, jaz sem yendar pisal s svin- Čnikom ali s črnilom s?oje stvari, a tukaj terzi kot bi bili piaani s aröno krtjo 1" Pogledal sem in ob prvem verza se mi je zjaaniio. Oj da, to so revola- cionarni Terzi oncga Crneta, o katerem mi je powedala gospodinja prve dni, ko sem priiel, eel roman. Zabil sem tekom let na te liste in Djihcvo zgodovino in tedaj, ko so mi prtšli zopet t roko sem sem se zmislil'vsega. Moja gospodinja je bila vdova po jetniikem čavajo. Dobivala je nekaj pen- zije in s tem je živela. Čestokrat mi je tožila, kako lepi čaei so bili in ˇ kaki ndobnosti so živeli, ko je hil še soprog ˇ življenju in je bila höerka Anica doma. Ko aero sliial prvič to jeremijado, sem poyprasal po hčerki, katere äe takrat nisem poznal. Tadi one peami sem omenil ki sem jih dobil kota miznice, nevede öegavi so. „Vidite g08podu, je rekla, „naša Anica je zdaj gospa in dobro se ji godi. A, bi vedeli vi, kako je priälo do tega?" „Vraga" sem si mislil, ,atara, poyej, če iraa^ povedati kar kratko, kdo bi re- ietal aganke taki pastobiu. Glasno pa sem menil: „Ne gospa, tega ne vem; saj mi poYeste, kaj ne?u „Rada, rada", je hitela, zadoYOljna, da bom poslaäal nje storijo. Začela je kot bi pravila kakino praYljico. „Bilo je nekega Yecera. Anica je iitala tarn y vaši sobi i n jaz sem Bedela pri njej. Lepa je bila moja Anioa tista leta in pridna, dobro dete, da si nisem mogla želeti boljie. Veökrat sem hralila Boga zato. Ko je postalo y sobi ie tako temačno, da se ni moglo v<č ši?ati, rekla sem bčerki, naj si odpoöije. Niaya potem dolgo govorili in soprog se je vrnil is slnžbe, Dobre Yolje je bil. Vsedel se je ter me prašal prvo, če je večerja gotoYa. Ko sem ma rekla, da bo moral še nekaj počakati, je bil tih in iz žepa je Yzel neke kose papirja in jih dal Anic*. „Ti berei rada pesmi", ji je rekel. „Glej, danes sem ti jih prinesel nekoliko noYib, a ne tiskanih. Pri kaznjenca Črneta sem jih dobil. Poglej, kako ti bodo agajale". Aoica je prižgala lač, jaz pa sem odila y kahinjo, da pripravim Yeöerjo, Ko sem se pozneje yrnila, goYorvla sta o kaznjenca Črneta. Anica je povpraSevala, kakšen je, kako izgleda, je-li star ali mlad in drage tske stYari. No, soprog ga je opiaal: Mlad fant je, še le kakih pet in dvajaet let mora imeti. Črne oöi ima polne ogejs in divjih bli8koY, dolge skaitrane läse, lepo örao brado, ki ma je zrastla kar je y zapora ker 86 ni bril. Tako ga je opiaal s krat- kimi beBedami. „Papa kako ste prišli do teh pa* pirjeY, papa?" ga je Ypraäala nato. Ijira, nenararna, z terikega ataliiöa gkančUlozna. Ta zreza je raakemn ko- ličkaj znaöajnemn Öloreka ladi radi tega nornzamljiva, ker je Gabričekora „Soöa" Faidatti-ja äe t no?ejšem čaaa grdo na- padala ia žalila. Trdila je n. pr., da je Faidotti šriga-iraga, da prošt Faidulti popolnoma slaži relelaški politiki in da je prijajelj liberalcev. Trdila je, da *ejo iz predalcv Faidutti-jerega lista „L'Eco" nasproti Slorencem tak duh, ki jeröaaib hnjii nego t „Corrieru". Iu lani je pisala „Soča" : „Sorraätro proti Slorencem t me- ata iirita t zadnjem öasu zlasti laška liBta „Corriere" in L'E^o", glaailo laikih farjer. Ta farški list ie calo prednjači t surorostih proti Slorenoem, katere je zmerjal pred kratkim celo s Hani"' Meseca jnaija pr. 1. je „Soöa" pra- rila, da imajo klerikalci izbranega tndi novega deželnega glararja prosta Fa- idatti-ja, da pa je proti njemu t teka kanoniiki proces. Lani 2. maja je grozila „Stjöa" Faidatti-ja z nekinai „kanoni". Pisala je: „Prošt Faidutti, deželni laški poslanec v Gorici, rodom beneški Slovenec, hoöe imeti shod na ÜDbrorem ˇ Brdih. Me- danski žapnik je ves(?) anet za proita, ki je dopnstil, da bo t „L'Eco" zmerjali SlOTence 8 Hani in ki nastopa t dež. zbora proti Slorencem tako, kot rai dragi laški poalanci... GoTOriii smo že o kanonih, ki po- kajo proti Faidatti-ja ter ma ategaeje zbiti mitro z glare; rrši se nekaj proti njema... Pozor, Brici r gradišSanskem okraja 1 Niti jedaega glaaa Faidutti-ja. Če Faidatti ne pasti Slo- ven c e v r Brdib t mir a, nazna- njamo čisto res no, da spastimo nanj nioöno nab&san kanon ! Aat-aat! 0 „kanonih" je pisala lani „SdcV tudi r sroji 45, štev., in sicer tako-le: „Na goriäkega proita dr. Faidatti-ja atre- ljajo s tskimi tDpov?, da ni nobenega droma, da so odpove kandidatari za držarni zbor äe pred 14. majem — Bi- cer ga ti kanoni abijejo, da ma zleti mitra z glare in se ma pripeti še kaj drugega. Pripominjanao še, da je prošt Faidatti tadi leta 1897. ae pravo- Časno amaknil kandidataro r Farla- nijil Takrat je pretil kanon iz Vidma". če je vse to res, kar je objavljala „Soöa" o Faidatti-ja, no potem tadi na razamemo, kako se je mogel Gabršoek ž njim zvezati. Lini ma je grozil, da ma zbije 8 „kanonom" mitro z glare — in letos je njegov zaveznik ! Ta škanda- lozna zreza dokazaje jasno, kako krari politika značaje in kafco zaslepi Ijndi prevelika pohlepnost po čaati in masti. Dopisi. Iz Št. Andreža. — N» liberalnem ehodn, ki se je vršil pret. nedeljo pri Das, ae je predlagaia naiim poslancam ne- zaupnica. Na oder je stopil Peter Bndal in z Tso težavo spraril iz Bebe par be- sedi, 8 katerimi se je korenito osmeiil. Mi pa smo koj zspazili, da to ni zraslo v Petrovi glari. Ia pogruntali smo jo. Ali j veste, čislani Štandrežanje, kdo je Patra uagnal na oder, da je te besede izpre- gorori). Čujtel Nttš nadaöitelj Leopold F a r 1 a n i. Tega čloreka si bo treba onkrat natančoeje ogledati. To je že ne- sramno, da si npa ta človek kaj takega. To imata t zahralo dr. Gregoröiö in prof. BerbuS, da sta se tako potegimla za to, da sta tadi naiema Poldeta po- višala place, da zamore lažje hajskati Ijadi proti njima. Stoj öas — in tega ni dolgo — je bil Polde nag pristaš io mi smo nia popolnoma zaapali, öerarno že takrat tega ni zaslažil. Chkrbeli smo ma > Št. Andreža adcbno življenje, s ka- korinim se no more ponašati noben nßitelj T naši okolic'. Srkal in srkal je nale dobrote, dokler se jih je poSteno nawkal, sedaj pa je začel igrati ulogo ieža z lisico. Kjer le more raje proti naši stranki. Zakaj ni sam stopil na oder »n on predlagal nczanpnico? Bil bo je ker ridel je, kakine moie ima pred sabo. Gospod uöitelj, ri ate rredni nezaopnice ne pa aaii poslanoi. Vam Ted no za- apamo, in ker ram ne zaapamo, reate kaj ram je storiti. Dobro si ztpomnite dopis, ki ae je nedarno tega čital r „Soöi", da ste ri za nas, ne mi za vas. Mi ras redimo, a redimo ras ne aato, da rnjete prou nam. Tajnik oböinski ste, a o rašem tajniitia ae marsikaj gorcri. Veö ne rečemo. Dobro reste, da pre- težno vetiina občinarjer je proti ram, ker mi s svojem denarjem ne maramo plačerati poloriÖÄrskega dela. Z» poiten den« — poiteno delol A pisali bomo ie. Za danes pika. 0 b č i n a r j i. Voice. S'UCajno sem bral iz Volö en čaden dopis r cadni „Soöi", na koji bi sicer ne bilo rredno odgorarjati že radi dopisnika ne in ne radi „^oöe", a potrebno se mi xdi pokazati VolÖanom poätenim, ki rečicoma ne berejo „Soče" in podobnih can], kako prar delajo. Dopisnik 9SoöeM se je spraril nad moža katerega ne more žaliti njegoro črekanje, nad g. žapnika Z«lija. OMtal ma je med dragioo, da neti prepir r oböini. Možje, VolöaDje berite, — Vai sedanji žapnik in prepir! Vi ga poinate in öudili se boste, da bo najmiroljabnejiema moža na sveta očita prepir. Namesta da bi skrbel, da bi se orgljalo in pelo pri St. Lenarto, skrbi žapnik za prepir. Zakaj se pa ne orglja in poje?! Pastil je orgljanje dosedanji organist, ker ma nista hotela ne cerker in ne oböina, kar je organist pozabil poredati dopisnikn „Soče", zrišati place. Ia tega je krir gospod žapnik ia Sr. L^nart, o katerem poalednjem omeoja dopisnik „Sjče", da ni ne pijanec in ne zaprarljirec, toraj mora biti bogat ia bi lahko sam plačevil oigljanje. Dopisniku poremo le to, da ko bi St. Lsnart plačeral organist», bi go- toro svetnik tadi zahteval, da bi tudi organist ne podpiral se srojo krČmo pi- jancev in zaprarljivcer, da bi tadi gosp. organist tnalo boij skrbel za boljie orgljanje in petje, da bi tadi g. organist ne smel hoditi šs le sredi sv. male na kor, splob, da bi tadi organist znal ict orgljal boljie in z veöjim veseljem kot je to delal mladi Msselc, ki je najboljša priča skrajne žapnikore potrpezljirosti in miroljnbno8ti. Inflti org^nista raalomatr- nega za orgljanje in petje, skrbnega pa za liberalno agitiranje in psoranje, to je zamogel prenaiati le g. Z*rli. Organist je atoril le dobro delo, rsaj eno na cast Sv. Lenarta, namrec to, da je pastil orgljanje, ki zanj ni bilo. Dopisnik „Sdčo" očita g. žapnika, da ne skrbi za petje. Potolažimo ga. G. žopnik je že poskrbel. Začasno orglja gosp. tolminski kaplan Tomsiö, a ob enem se uöi tadi Že nor organist pri skladatelja J. L^harnarja na Št. Viški gori. Dokler se pa ta ne izači, 8?etajemo dopianika „Sdžo", ki kaže po- scbno skrb in vnerao za petje r cerkri, ki tndi ve in pozna rolöanBke lepe gla- sove in zn*, kakor se nekam izdaja tadi valček igrati, a najbrze le na ustne orglce, naj on malo režba in priprarlja pevdki zbor, da bo našel nori organist rse lepo pripravljeno. Sr. Lenarta naj pa prosi te pirtva pameti, če že ni pre- pozno Poredati Se moram, da sem to napisal brez velnoati in volje g. žapnika, nad katerega se je spraril dopisnik „SodeM rarno ko ma je bila mati r smrtni bolezni, amirajoča. Res, plemenit ölorek ta dopisnik. Pošteni Volčanje se ga sramajejo! Novice. Dežclni zbor gorislii jesamo odložen, ne pa zaključen. Poslanci so še vedno deležni imunitete (so neodgovorni) in sodnija j ill ne more preganjati, ako jih kdo ovadi kate- rega kaznjivega dejanja. Ali je to vlada nalašč storila, ali le slučajno in nehote ? Prošt Faiduttl in njegori glasili „L'Eco del Litorale" in „L'Eco del Po- polo", ki se pridno poiiljata tadi sloren- ski dahoräöini, ie redno trdijo, da ni zrezan z And. Gab., ampak s slor. „agranci". Koliko je ta izgoror rreden, spozna se iz tega, da pri obeh konferen- cah, katere so imeli načelniki deželno- zborskih klabor je zastopal „slorenski klab", r katerem sedijo bIot. „agrarci" — And. Gabriöek! „Slovenec" in dusledaost. Šs pred par dneri je pisal ljabljanski nSlorenecu, danimarzroka nererjeti nIz- jariu klaba dež. poslancer goriäke S. L. S.,r kateri so poslanci izjarili, da n i m a in da ni imel njihklubonobene zreze z ital. liberalno stranko. V včerajšnji šterilki pa- že piie „Sio- renec" tele besede: .To je gotoro, dasejekrioanskodemokratiiki klab S.L.S.na Goriškem zdražil se s r oji mi rerskimi in narodnimi na8protnikiu t.j. z ita 1. liberalno stranko. Praiamo po prarici: Koma je S. L. S. na Kranjskem izročila are- doranje „Slorenca"? Tako morejo pisati le politiški otročaji! Ti politiiki olro^aji piaejo r röerajinji iterilki dalje tadi, da jih sili lastna cast in korist krščaDekodemokratiške stranke, da na rea glas obsodijo Gregoröica, ki se kaže oči- tega nasprotnika načel S. L. S., ka- tero psaje, da je nasprotna Kri9taBorema naukn. Na to odgorarjamo, dA „G)t\c\u ni psorala S. L. S. ampak ožigoaala le nekatere osebe r S L. S., ki porzroöajo r stranki anarhijo. To bo besede „G )ricö": „Jarno se ma (Gregoröica) apirajo ter presojajo in obsojajo njegoro postopanje. Jiven upor — brmalm rerolacija — anarhija, to jim je oprariöena oblika nji- haremu postopanja". Iz tega je razridno da „Slorenec" ni piBal resnice in da nima tadi njegora o b a o d b a nobene reljare. Občina Bovec je tadi pristopila mej rstanornike „Sloren9kega sirotiščt" r Gorici poslarši nam 200 K. Opozarjamo rse naše gg. žapane in I stareiine na ražnost tega zaroda, k i b o islužil izkljačno le v korist našim občinam. Nesramneži. — Sami obsojajo zvezo katol. prošta z liberalnim gene- ralom. Sami priznavajo, da ima zveza med drugim namen, podreti slovensko katoliško stranko. In vendar kakšno ve- selje, kakšna gloria med njimi, ko so izvedeli za to zvezo. Povzdigovala jih jih je zavest: zdaj je pa dr. Gregorčiču — odklenkalo. Kako naj imenujemo tako plemenitost v mišljenju in dejanju? Pa pridejo in se izpodtikajo nad nami — ti ia rize j i! „Gregorčičev Dom" bode v oci naše liberalce. Najbrže jim je žal, da se gradi in bi rajše videli, da bi ga ne bilo, samo zaradi tega, ker naš voditelj dr. Gre- gorčič, pod čegar vodstvom se je zgradil in se gradi „Gregorčiča Dom" , ni vprašal za svet Andreja Velikega. Sedaj si ubijajo glave, kdo se nastani v njem. V zadnji številki smo jim povedali, kako se uporabi, in ako nocejo verjeti, naj [počakajo. Na§ voditelj, ki ima največ zaslug, da se je to lepo po- slopje zgradilo, ki bo v ponos poznim ro- dovom goriškega Slovenstva, ne gradi po- slopij, da bi mu donašala dobičke, kakor dela to nekdo, ki mu je lastni žep nad vse in narod molzna kravica in ki mu je vse narodno, kar on prodaja, ampak zato, da bo imel narod in edino naš slovenski narod od lega dobiček. Našemu voditelju ni na- rod molzna kravica, marveč on ga ljubi in skrbi zanj po očetovsko kot skrbi skrbna mati za svojega novorojenčka. Naš voditelj gradi zgradbe, od katerih ima narod velik dobiček. Pod njegovim vodstvom se je zgra- dil „Šolski Dom", naš narodni zaklad, po- tem „Mali Dom" in sedaj „Gregorčičev Dom". In kaj ima on od tega? Nič, kakor samo zavest, da služi s tern sveto svojemu milemu rodu in da sluzi procvitu goriškega Slovenstva. Kaj gradi pa Andrej Veliki? Hotel „Zlatl Jelen", „Trgovski Dom", hišo „Ljudske pos.", torej zgradbe, od katerih nima narod nobenih ali pa malo koristi, korist pa ima Gabršček, ki ima v njih svoje botege, hotele, tiskarno, stanovanje itd. in ki plačuje sramotno najemščino za vse to! To gradi Andrej Veliki! Tako je rodoljubje Gabrščekovo! Kar pobegr.e naj pred rodo- Ijubjem našega voditelja dr. Gregorčiča t Naš voditelj gradi sole, GabrŠček höteie! Kdo služi bolj narodu? Naši liberalni zatelebanci porečejo seveda, da Gabršček, kajti v ho- telih pri krokanju in litronih je veselo biti, med tern ko v solan popivanja, rajanja in veselja ni. Gabršček ima dobiček od popi- vanja in zapravljanja, naš voditelj pa ob- čutno zgubo z gradnjo šol! Ej, färizejska „Edinost", to povej enkrat svojim čitateljem! 0 užitnini smo že mnogo pisali in pckazali ljudstvu, na kak način je prišla naša dežela po prizadevanju nasih poslancev do novih virov deželnih financ. Dokazali smo z avtentičnimi podatki, za koliko je bila naša dežela oškodovana vsled gonje liberalnih naprednjakov, da ni že pred leti pobirala finančna uprava doklad na užitnino. Dr. Tuma, čeravno je dobro vedel, da bi tako pobiranje doneslo deželi mnogo tisočakov, kateri so šli do takrat v žepe zasebnikov in si s tern nagromadili milijone premoženja, je rekel v dež. zboru o priliki te razprave, da on in njegova stranka ne dovolita takega pobiranja, ker bi bil prizadet naj- bolj tisti stan, od katerega je mnogo odvisno v njegovi stranki. Vrhu tega je Andrej Veliki dokazoval v „Soči" s stm- penimi članki in z gorostasnimi števil- kami, da bo imela od takega pobiranja dežela zgubo, da klerikalci sleparijo, da prof. Berbuč se igra s številkami v „Go- rici" kakor mačka z mišjo, a sam ne ve kaj hoče. Vse to je kazalo, da mora biti ta garda podkupljena, ko se je tako strastno zaganjala v to zadevo. Ako se ne motimo, je celo nekdo na javnem shodu minulo leto vprašal Gabrščeka, koliko je prejel za to, da se je on in njegova ,.Soca" postavila tako trdo- vratno na tako stališče, ki je pognalo v žepe raznim bogatašem mnogo mi- lijonov našega denarja, ki bi drugače šel v .deželno blagajuo in. tako koristil nam deželanom. Gabršček je seveda vzrjovel pri teh besedah in tajil, da bi on kaj prejel. Naše občine so bile za tisoče in tisoče oškodovane, kai spoz- najo lahko sedaj, ko jim davčni uradi nakazujejo mesečne doneske. V rokah imamo izkaz neke občine v goriški oko- lici, ki nam kaže, koliko je prejela 1. 1889 pri nakladi 100% za mesec avgust in September skupaj, namreč 150 K- L. 1890 za julij 54 K, za avgust istega leta 42 K. Sedaj pa čujte, koliko je prejela pri ravno isti nakladi letos za mesec avgust. Prejela je K 226*65, za mesec September pa celo K 265"74. Vpoštevati sicer moramo, da se je prebivalstvo za nekaj pomnožilo, a pribito je, da ob- čina ima velikanski dobiček od časa, kar pobirafinančna uprava doklade naužitni- no. Pri sedanjih potrebščinah bi ji ne za- dostovalo 400%, ako bi ostalo pri starem in bi hotela pokriti vse stroške. Tukaj se vidi pogubno delo liberalcev, ki se štulijo za rešitelje našega ljudstva, kar pa niso. In ako bi oni tf" rat koman- dirali v dež. zboru in odboru, bi gotovo še nadalje pobirali privatniki doklade na užitnino. Prosimo občinske zastop- nike, da nam dopošljejo izkaze, koliko so občine prej dobile od privatnikov in koliko dobivajo sedaj. Ljudstvu hočemo pokazati, kako grozodejstvo na telesu naših občin in našega ljudstva so hoteli narediti naši naprednjaki. Tudi nekatera vprašaanja. „Soca" je zaöela zadnji čas rprašanja starljati. Prar! Hočemo jo tndi mi posnemati 1 Prro rprašanje. Z ozirom na nezaaliäano sleparstro ia f a 1 z i f i k a c ij o rolilnih s p i s o v pri Berbačeri ro- litri doroljajemo si rprašati „SoČo": Ali je „Soöa" res redela za to fiUiükacijo, ker se je že meseca marca tako bala, da pridejo rolilni akti sta.rema odbora, ozi- rorna odbornika Berbača r. roke? Ia öe je to redela, kako je prišla do teg« redenja ? III. Država in dežela naj pomagale kolonomjz brezobrestnimi posojili proti amoitizaciji za nakup zemljišč. IV. Država in dežela waj Qb času uim in vremenskih nezgod priskočite na pomoč ne le posestnikom, ampak zlasti še kolonom. V. Špekulacija z nakupovanjem zemljišč naj se postavno omeji. VI. Načrt postave za starostno za- varovanje naj se raztegne tudi na kolone in male posestnike. VII. Država in dežela naj pospe- šujete posojilništvo in zadružništvo mej kmečkim in kolonskim ljudstvom in naj podpirate „Goriško zvezo" v Gorici, ki ima namen širiti zadružništvo na Go- riškem. — VIII. Država in dežela naj mej ko- lonskim prebivalstvom pospešujete ži- vinorejo in zavarovalnice za govejo živino. IX. Država in dežela naj priskočite nemudorna na pomoč zapadnim Brdom, kjer je bilo ljudstvo že več let zapore- doma hudo udarjeno po toči in preti vsled tega lakot. Dal naj bi se ljudstvu zaslužek z gradnjami novih cest in z izboljševanjem že obstoječih poti. X. Davek na pivo naj bi se zvišal, na vino pa, ki je v Brdih edini pride- lek, znižal. XL Podpiralo naj bi se mej koloni ifcobraževalno delo. —Zasnovala naj bi se mej koloni izobraževalna dru- štva, ki imajo namen širiti pravo izo- brazbo in navajati ljudi k varčnosti in treznosti. XII. Država in dežela naj poma- gate, da se ustanovi čimpreje prepo- trebno sirotišče za slovenski del goriške dežele. Naj omenimo, da je te resolucije, ki jih je zbrano kolonsko ljudstvo v Vipolžah na predlog dr. Pavlica z na- vdušenjem in soglasno sprejelo, pregle- dal in odobril tudi državni poslanec F o n. Mnogo pritožb in želj, ki so bile izražene na shodu, smo že naznanili na pristojno mesto. Pošteno slovensko ko- lonsko ljudstvo bodi prepricano, da bomo vse storili,da se vresničijo opra- v i če n e zahteve ! Zapadle podpore. Liberalna stranka si je postavila za ¦volilno geslo, s katerim hoče v boj pri prihodnjih volitvah, slabo dež. gospo- darstvo. Pod to zastavo se hočejo go- spodje sedaj boriti za sedeže v zbornici goriški in se nadjajo zmage v tern zna- menju. Pri zadnjih volitvah jc bila liberal- cem in ž njimi združenim agrarcem pa- rola — nova volilna reforma. Crozno so ropotali ti gospodje proti novemu volil- nemu redu, in so res tudi nekatere lah- koverneše s tern preslepili. Obljubovali so, da bodo takoj ta volilni „nestvor" preustrojili, ko pridejo v zbornico. Sedaj so tarn, imajo v zbornici večino; a o volilni reformi je vse tiho, čez noč je postala — dobra. Posebno se je odlikovala v tern oziru tržaška „Edinost", najperfidnejši in zagrizenejši list na Slovenskem. Ba- hato se je trkala ta tržaška devica na nedolžna prsa in kazala svetu, da istrski poslanci so iz drugega ldsa nego goriški klerikajci in ne privole nikdar v reformo, ki bi bila tako poniževalna kakor je go- riška. In kaj smo doživeli? Molčimo ! — da ne žalimo nehote istrskih poslancev-poštenjakov , ki so sto- rili na to stran, kar so okolščine- do- puščale, a bi Boga hvalili, ako bi se jim bilo posrečilo priboriti tako volilno re- formo, kakoršna je goriška. Sedaj so si postavili — kakor re- ' čeno ~ poštenjaki v Gorici in v Trstu geslo: slabo gospodarstvo v deželni hiši. S tern slepijo čitatelje po svojih li- stih in poslušalce po shodih. V ta na- men navajajo najbolj absurdne in ne- verjetne podatke. Če se jim stokrat co- kaže, da so to le izbruhi njihove zlobne iantazije, nič ne de, na to ue odgovarjajo, saj nerazsodoa masa — tako sodijo oni — veruje vse, posebno pa rada veruje frazo o slabem gospodarstvu bodisi v občini, bodisi v deželi ali državi. Komur je pa mar za resuico in ne veruje slepo liberalnim lažem, izprevidi in spozna lahko sam to sleparjenje jav- nosti. Vsak človek, ki misli s svojimi možgani, mora nehote vprašati: Če je res, da zapade le v slov. delu dežele koncem 1. 1908 dovoljenih podpor 373596 K, kakor slepi „Sočau z dne 15,' oktobra t. 1. svoje čitatelje ; kako je mogoče, da se pomnoži deželni d o 1 g za te zapadle podpore, kakor je trdila v St. z dne 8. t. m.? Če te pod- pore res zapadejo koncem tega leta, potem jih ni dolžna dežela izplačati ; potemtakem n i to do 1 g. Toda oglejmo si nekatere točke teh podpor, katere bi imele po „Soči14 kon- cem tega leta zapasti ! Prva točka, katero navaja omenjeni list, je podpora za obnovljenje vinogra- dov v znesku 50.487 K. Kaj je na tern resnice? — Pod- pora za obnovljenje vinogradov ali tako- zvana brezobrestna posojila ne zapadejo nikdar, ker so ti izdatki sprejeti med redne stroške deželnega proračuna. Tudi ne povišajo v bodoče deželnih dolgov, ker je za izplačilo te postavke preskrb- ljeno z dokladami na različne davščine. Res je le, da se te podpore izplačujejo od strani dežele redno in takoj, ko je vlada predložila iskaze, da je vknjižila in izplačala svoje deleže opravičenim prosilcem. V tekočem letu je do sedaj izplačala dežela na račun 4. dobe brez- obrestnih posojil znesek 3928 K. Dne 14. in 15. t. m. je vlada do- poslala večje število takih izkaznic za sežanski in komenski okrai. V malih dneh bo deželni odbor te pregledal in rešil, in prosilci dobe nakazane tudi deželne deleže. Ko hitro dopošlje vlada izkaz- nice tudi za goriško okolico, dobijotudi prosilci iz okolice svoje deleže. Vsi prosilci pa ne dobe v tern letu podpore za vinograde, ker je vlada na- znanila deželnemu odboru, da ona ne more letos izplačati vsem prosilcem za- devnih podpor, ker je za to leto izcrp- ljen njen kredit v to svrho, pač pa to izvrši po novem letu iz kredita za 1. 1909. To je gola resnico, o kateri se prepriča lahko vsakdo pri deželnem od- boru, in vprašamo: Je-li mogoče na nesramnejši način begati naše ljudstvo, nego delajo to v tern vprašanju libe- ralci ? Če ni dobilo vinarsko društvo v Dornbergu in gospodarsko društvo v Kobaridu 150 K, oziroma 300 K, kdo je temu kriv? Načelniki in tajniki imeno- vanih društev, govorite ! Ven z besedo ! In kdo je kriv, če se nista izpla- čala zneska 3000 K za zboljšanje planin in 5030 K za zboljšanje kraških trav- nikov ? Ni li tega kriv veliki agronom Alojz Štrekelj, kateremu je znano, da se ta zneska smeta izplačati le proti temu, da tudi vlada dä v ta namen jednaki svoti ? Zakaj ni vlada tega storila ? • Kar se tiče zaostalih podpor za vo- dovode, vodnjake in ceste, je omeniti, da je nakaz teh podpor večinoma od- visen od tega, da tudi država prispeva v ta namen s svojim deležem. Vlada pa tudi vodi, nadzoruje, izvršuje in kolav- dira v manjih slučajih delo. Kdo je kriv, če je vlada kasna in ne dovrši del ob pravem času". Sicer pa prosijo občine, oziroma prizadeti činitelji, ali pa dež. odbor sam za podaljšanje tozadevnih podpor in je beganje ljudstva, da so te podpore zgub- ljene, čisto navadni volilni — humbug. Veseli nas pa, da všteva „Soča" furlansko občino Kopriva, kateri zapade podpora 10.000 K, in Lože (Lonzano — 400 K) vže med slovenske občine. Lep napredek Gabršček-Faiduti-jeve zveze! Če pojde tako naprej, bo Furlanija kmalu slovenska. Predaleč bi zašli, ko bi hoteli točko za točko pojašnjevati, zakaj se še niso izplačale dovoljene podpore. — Toda tega tudi prav za prav niti potreba ni. Saj vedo naši župani, načelniki cestnih odborov in drugi prizadeti veljaki sami, kdo je temu kriv. Oni naj stopijo med ljudstvo ter naj razkrinkajo ta brezvestni liberalni švindel! „Soča" piše tudi, da je Furlanija prejela skoro vse podpore, le nekaj ta- kih ne, za katere se je potezal dr. Fai- dutti. — No, to je hud tobak za deželni cdbor, ki bo vedel ob pravem času in na pravem mestu dati primeren odgovor na te perfidnosti. Mi beležimo le, da je bil dr. Faidutti zelo protežiran, ako je res, kar „Soča" piše, kajti v Furlaniji so zapadla ali zapadejo koncem tega leta sledeče podpore: Fara — za kanalizacijo . . . 1500 K Kopriva — za sesalke , . . . 500 „ Gradišče — za most .... 25.000 „ Zagraj — za vodnjak in nap. 1500 „ Zagraj — za cesto..... 300 „ Ločnik — za javna dela . . . 2700 „ Bračan — za ceste.....5000 „ Ajello — sadjerejsko društvo . 200 „ Lože (Lonzano) — za vodnjak 400 „ Ronki--za cesto GriloMorarat 800 „ Ronki — za cesto B.-S. Zanut 1000 „ Terzo — Cirkoudario Momolet 3000 „ Kopriva — za cesto .... 10.000 „ Za uravnavo Mortesire . . . 4.400 „ Za posojilo v svrho posušenja palvetov (močvirja) .... 225.000 ,, Toliko je le nam znano. Gotovo so pa še druge točke, na katere se ne spominjamo. No, če je Faidutti poleg drugih izplačanih podpor vse to dosegel, potem je treba zanaprej paziti, da se ta po- slanec ne protežira na tak način. Občni zbor „Kat. polit. društva za bovški okraj" v Bovcu. Minolo nedelio je imelo imenovano društvo svoj redni letni občni zbor, ki se je vršil ob obilni udeležbi članov v dvorani „Pri pošti". Ob 3. in pol uri popoludne otvori predsednik g. Mišic zborovanje s primernim nagovorom in predstavi zbranim državnega in dežel- nega poslanca dr. Ant. Gregorčiča, kateremu so priredili navzoči ovacije. Predsednik povdarja v svojem nagovoru, da o delovanju društva bo [poročal taj- nik, a s ponosom reče, da društvo je delalo, drezalo, urgiralo in napravljalo razne prošnje, peticije na kompetentna mesta, ki so dobila pri istih odmev. Rekel je, da društvo se je ponovno ob- račalo do naših poslancev, ki so društvu šli na roko v vsakem oziru, in društvo se bo i nadalje držalo istih, ne pa onih, ki pravijo, da kmetu ni več pomagati. Nato poroča tajnik g. Štolfa o delovanju društva v minolem letu. Dru- štvo je izposlovalo po ujmah poškodo- vanim Pluženjcem 400 K podpore; enako je izposlovalo povišanje plač delavcem na državni tcesti. Napravilo je prošnjo, da naj se delavcem v Rajblju znižajo službena leta; napravilo je prosnjo za uravnavo hudournikov, kar je sedaj vse v dobrem tiru; prošnjo za uravnavo Soče med Bovcem in Trento in Tolmi- nom in Bovcem; doseglo je za Log ! Čez-Soški poštno nabiralnico; napravilo . je prošnjo za most čez Sočo v Logu na cestni odbor bovški, ki je odbil prošnjo ' z opombo, da je voljan delo podpirati ¦ in tudi nekaj prispevati, a ne sam gra- diti; prošnja za vodovod v Kalu pride letos na vrsto; napravilo je prošnjo za vodovod v Strmcu; preskrbelo je Tren- tarjem s pomočjo dež. odbora obilo sirka zastonj; s pomočjo naših poslan- cev je doseglo podporo za seno; napra- vilo je prošnjo v zadevi kozjereje na Bovškem ter prosilo, da bi smeli i na- dalje pasti koze po erarskih gozdovih; napravilo je še mnogo drugih korakov, v prilog bovškega ljudstva, ki je tako- rekoč ločeno od ostalega sveta in pod- pore potrebno. Poročilo se je vzelo še zadovoljstvom na znanje. Nato poroča dr. Gregorčič o političnem položaju v državnem zboru, o strankah v istem, o nagodbi z Ogersko, o proračunu itd. Potem preide k polo- žaju v našern deželnem zboru ter pravi, da od sedanjega deželnega zbora v tej sestavi ni pričakovati dela. Agrarna stranka, ki sicer pravi, da ni proti veri in katoliškim načelom, je popolnoma podlegla znanemu generalu, kateremu se morajo vsi pokoriti, Le ta je hotel izključiti našo stranko iz dež. odbora in sploh iz deželne upraveV Volivci naše stranke pa nas niso poslali v d \ zbor, da se Gabrščeku prepustimo na milost in nemilost. Omeni še neko drugo ne- pravilnost h kateri mi ne moremo in ne smemo molčati. Prof. Berbuč je bil iz- voljen že pri prvi volitvi v kmečkih ob- činah goriške okolice z večino 17 gla- sov. Na jako čuden način s-e ga je pali- vilo v ožjo volitev, pri kateri je tudi prodrl. Nakrat pa so zagnali krik, da ga vržejo iz dež. zbora, češ, da ni do- bil večine. Prišli pa smo na sled taki ne- pravilnosti, katere ne pozna z lepa naša politika. Dokazalo se je, da je bil prof. Berbuč že pri prvi volitvi izvoljen. Upali so, da dobi volilne spise novi deželni odbor, v katerem bodo oni odločevali in imeli tudi v verifikacijskem odseku večino s Fajduttijevo stranko, s katero se je Gabršček zvezal. A prišlo je dru- gače. Mi smo se nasilstvom uprli in tako prišli na sled raznim „lepim" rečem. Tudi uprave dežele nismo hoteli pustiti v roke onim ljudem, ki so jo samo pri užitnini toliko oškodovali, Vse to in še marsikaj drugega nas je napotilo, da smo začeli z obstrukcijo. Sedaj je dež. zbor odgodjen ali zaključen, pri- čakuje se skoro razpust in nove volitve, Cesar pa najbrže letos ni pričakovati vsled cesarjevega jubileja. Ob času no- vih volitev stopite spet na volišče in odločite, kdo naj vodi deželo. — Govor dr. Gregorčiča so navzoči pazljivo po- slušali in na koncu mu priredilo pri- srčno ovacijo. Za tern govori preč. g. dekan Vidmar o papeževem jubileju, o roj- stvu in zivljenju ter o delovanju in vla- danju papeža Pija X., kateremu se za- kliče trikratni „Živio"'. Nato nastopi preč. g. kurat An- dfysek in v toplih besedah se spomi- nja jubileja našega presv. cesarja. Na koncu govora, s katerim je opisal ce- sarja kot modrega, vernega in pravič- rega ter potrpežljivega in vstrajnega vladarja so mu. navzoči zaupili navdu- šeni „Živio". Kaus iz Bovca prosi nuvzočega poslanca, da bi se potegnil za starostno zavarovanje delavcev in kmetov. Šulin predlaga, da bi se železnica potegnila iz Sv. Lucije do Kobarida, in od Kobarida do Bovca in da naj društvo napravi tozadevno prošnjo. Š u 1 i n predlaga, naj bi se napra- vila prošnja za žico v Bavšici. Andfysek predlaga, naj se na- pravi prošnja za napravo žice iz Moš- nice čez reko Koritnico. Govorili so šc drugi ter sporočili marsikatero pametno misel, katera se bo s pomočjo društva in naših poslan- cev dala uresničiti. Na predlog preč. g. kurata An- dryška se je dr. Gregorčiču izrekla popolna zaupnica in iskrena zahvala za njegovo mirno a uspešno delovanje, ka- kor tudi popolna zaupnica klubu „S. L. S." v dež. zboru. Prebivalcem na Bovškem kličemo, naj se oklenejo društva, ki tako oče- tovsko skrbi za blagor bovškega okraja. Nasprotniki bovškega draštva šele pos- nemajo, kar isto sproži. Ko se stvar pa uresniči, kričijo, da je njih zasluga. — Složno po začeti poti do boljšega blagostanja ljudstva na Bovškem. Škandalozna zveza. Zyeza katoliškega prošta z veökrat označeaim A. Gabriökom je nerazatn . Dr ago Tpraianje. Z ozirom na GabrftčefcoTO „narodno steberatro" ˇpralamo „Soöo" : K o 1 i k o n e s e po?prek na leto GabrSčeku iikoriiöe- ˇ a n j e in izrabljanje mrodne ideje in njegOTO premišljeoo, pogostoma škod- ljiro repenöenje? „Soča" 86 TČasih rada bati z račani, zato opamo, da nam ra- doToljno odgoTori na to vpraianje. Pri tem pa naj nikar ne pozabi s?ojih anoos 8 pri'taTkom „narodno podjetje" in tro- jeiiönih napisoT patentiranega rodoljoba. Tretje Tpraianje, Z orirom na GabrščekoTO ideaino rodoljabje in Telikodnino poirt?ovalnogt staTijamo Tpraianje: Koliko plaöuje 6 a- hriöek aloTenskim denarnim zatodom, ? katerih se je ntaborü, .in contanti" (r gotovem denarja) za STOje upraT kne- že?fiko stanoTanje, za stoje prodajalnice in prottore aa tiskarno in aredniitvo „SocV ? Četrto Tpraftanje. Rolikc tiscö in tisoö ljudakega denarja so poirli ie do danes Gabrščekofi »pirubi" (Hotel Südbahn itd.) in koiiko prtpotrobnih otrolkib vrtor bi se bilo labko t Gorici g tem denarjero ustanoTÜo? „Slo^encu" \ Ljubljani tastitamo Nobenega lista niso goriäki liberalci mi- nnli teden brali bolj slastno ko „SIo- vecca". Nosili so ga t Gorici po niicah cdpitega ter ž nj'm nekako izzivali du- hotnike in naše tomiiljenike. Moralo se ga je gotoTO mnogo razprodati. Na tem krasnem Tspehn smemo po pratici „Slc- TentQ" čeBtitati. Po tej poti naprej! Ako se hoče kaloliiko etranko ubiti, mora se posfgniti vmelo pravem ča«u. Eo na- stopi t stranki kaka kriza ali teiatno stalilče in bila edinost in sloga najboij na roe^u takrat je treba adaritt! Takrat je prati čas, kakor narr je sedaj pokazal ?rli „SloTenec" t L;ubljani. Ko je kranj- ska kttoliška straoka obstrnirala in raz- s&jala T kranjskem deželnem zborn, Ukrat je bil pravi čas njenih „pristaie** udariti po njej, kakor so storile „Do- lenjske Novice". Sreča da niso dobile več posnemotalceT. Ko bi se bii takrat pridrnžil „Dolenjskim noticam" tndi „S o- tentc", bi se bilo morda posrečilo po- dreti ceio dr. Šasteriiča... Dva zla duliova. — Že upraT smeino postaja prizadevanje „Edinosti", ki meri na to, kako bi oikodoTala naio stranko ter oblatila naiega pol. voditelja. Kar miiu si ne da t stikanju po doka- zih za sToje „velerodoljubno" poöetje. Vsa ji je dobro, terjetno in nererjetno, možno in nemožno, pametnoin nenmno, da «e le da izkoristiti zoper nas. Todi časniki, b katerimi etoji t vednem boja, katere sknäa poatatljati na laž pri Tsaki priliki in nepriliki, so ji zanesljm Tiri — da v tem sinčaja ceio nezmotljifi — ako prinaiajo, četudi same izmiiljotine kar bi ntegnilo izpodkopati aas ngled pri ijndstfQ. D», pri tem se postatlja ceio t pozo, kakor da bi bila proäinjena od Barne resnicoljiibnOBti in nepristranosti s tem, da asajemlje iz vira, njej nanprot- nega ; kateri tir pa 8 pravo stoično mol- öeönostja prezira, ako se nehvalno bayi z naiimi goriikimi liberalci. Ali nie čud- nega, pra? nararno! Zli dun, ki vlada po predalih „Soöe", ima t predalih „Edinosti" Trednega toTariia in sobojef- nika. — Za nami pridejo naši somiSljeniki t Istri, ko bode taktika dopaščala. Tadi mi smo nekdaj aživali pred „EdinoBtjo" enak mir. Ideje „zlih dahOT" je naia stranka izmed goriikega naroda Tedno bolj tre- bila. „Zli duh" ttžaiki je razvidel, da njegov sobojeTnik goriiki vedno bolj po- jema in da ga prte volitve popolnoma zadaie. Priskoöil ma je na pomoö, iaod takrat ima naia stranka boj z d?ema „zlema daharoma". Tako 7,a?zeta nloga dotoljuje „Eii- nostiu proii nam le pobijanje vsega, kar naia stranka na kaltnrnem, gospodar- ¦kem in narodnem poljn delaje. Politik« T soglasja z vero, to je ideal naše stranke. KLdinostiu vera •ˇ politiki ni ljnba, ker taka politika preteö npošteva dahoTiöino; to pa bi „zli dah" „Edi- no»tiu srčno ra«k iztiral is javnega žit- ljenji. Raje hadiča, a »farjau ne, to je prti princip „zlega dnhau „ElinostinegK,", lo so DJegOTe skrivne ielje, katere skaäa prikrirati s prettezo, kakor da bi naia politika bila posteöena osebnemn knltn, in ne blaginji naroda. Proti lista pa katerfga grndi pre- iinjajo xa nai narod toli nevarna nacela, ne moremo mi rok kriiem držati. Našiui agrarcem. Članek, ki smo ga prinesli pod tem naslovom, bode A. Gab. ? oöi. Polne golide meda in s)ad- korja razlifa r srojem glasila, b katerem mate sgrarne poslance okolo nst, c v liiijltoljf'ui stanu sta na prodaj po nizki eoni. Kjc, pove upravitelj ..Prim. L." X30QOOQQOOQOQCXX Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stotna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter naj bolj še kakovosti Priporoča se slav. občinstvu Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica st. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega biaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/» kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Va'encic. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-oveg i v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Tovarna lisa oJUikoyana ia olirtni ^ razstavi v Gorici 1.1900 K FRANC KRAU - Gorica, Kapucinska ulica St. 9 - priporoča cenj. gg. trgovcem razno- vrstnega kisa. Cene znierne, po- strežba točna in poštena. M.0Ü čevljar ,v Semenški ulici 1. v Gorici priporoöa se za raznovrstna naročla po meri za gospe in gospode. Naročila «e izvriuje hitro. Rojahi! hupujte narodni holeh Jolsfcega floma". Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv, Va- lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Schwan en-Apoth eke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno Ivan Bednarik priporoea svojo knjigoveznico v Gorici ulica della Croce štev. 6. Certtveno mizarsta dela ÄI rimshem in gotišhem slogu udeluje V fl. Cernigoj-Gorica. Prva goriška tovaraa umctnih opjev s strojnim obratom izdelujc: rak.ete bengaličrce luči, rimskc svcčc, ko Icsa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoea jubilejne traspa- pente v velikosti 120 cm \ 200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehpik Goriea, ulii'a 3Iatiolli 43. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske . r\ 11 n r- p ^__________ 1 U cl 1 tl V.C J IzTrstno pecivo priporoča Bpoštovanim meščanom in okoličanom pekovski mojster 3AK0B BRUTUS v «Soriei Šolska nlica St. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdičevega mlina. * IVAlMlVnAVUö n Kon ft. 11. BOHlca na Koni 8.11. Sedlarska delavnica, Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalog različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denar- nice, listnice itd. itd. — Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočije. Popravila st izvšujejo točno. — |Hp CtTlt ZlTlCRne. 10& JOSIP BONANNI t naslednik T. Slabanja srebrar in pozlator v Gorici ulica Morelli IZ odükovan z zlato svetinjo se priporoea vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca w cenah izključena. Cenike gratis iranko na dom. Loterijske številke. 17. oktobra Danaj......40 48 43 41 79 Sradec ...... 19 12 22 87 60 >* mszar in v Ie8ni trgovec u Poflpri, n voilii novep Ifatep iosta (na cesti, ki pelje proii Gradilki) o o o Trgvje tudi % opeko, ima ve- liko zalogo vwakovrstuega trde- ga in mekhega lesa domačega in tujf ga, veliko zalogo pohiS «* va, vinnkih poHod, »tiskaluic itd.* __________ ih Gorišha zveza gasp, zndrug in društep Gorici, ^ registrovana zadruga z omejeno zavezo. posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetijskih pridelkov '— V zalogi ima: modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gu- mijeve vezi, belo in živinsko sol, otrobi debele», in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo. Člani pridruženih zadrug se pri prevzemanju blaga morajo izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h kateri' pri- padajo. wrNZal°ga Je v nisi „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, ** r V bivši „Hotel Central". HT ^^Ä_ ^h^ ^i^ ^m^ ^^m^*. ^m^^ .^^^. ^mu* ^mm^ ^mi^ ^an^ .^m^*. ^mm^ *J^^ Št. 542/08. Objava. Varuštvo deželaega liipotecnega zavoda je sklenilo, z ozirom ua taeasne razmere denarnega trga. zuižati eskompt zastavnih pisem od dosedanjega merila 95°|O njihove imenske vrednosti na 94°|O za posojila ki ne presegajo zuesek 20.000 K, in na 93°|O za pososija pre- segajoča ta zuesek. V GORICl, 16. oktobra 1908. RAVNATELJSTVO Deželnega liipotecnega zavoda. r Telefon §t. 72 Poštnohran. rač. št. 51.292 „CENTRÄLNÄ P0S0J1LNKA" ---------------------= V siORKI ======== registrovana zadruga z omejeno zavezo v lastni hiši M M Corso Giuseppe Verdi št. 32, I. nadstropje m m Sprejema hranilne vloge vsak delavnik .od 8. ure zjutra] do 1. ure popoldan in jih obrestuje od 1. jan. 1908 dalje po 5°/o. Daje posojila na menice po 6V2% in na vknjižbo po 5l/2%. Dalje daje posojila na 5-letno meseeno odplacevanje ki znaša od vsaeih 100 K 2 na mesec---------------------------------------------- _— i ! ¦ : Stanje hran. vlog dne 31. dec. 1907 K 1,616.352.73 { Promet due 31. decembre 1907 . . . K 5,457.131.53 CENJ. DAME IN 60SP0DJE - POZOR! > Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po « dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original-üictoria stroji deiaj» §e po 10 letni uporabi brezšumno. Oriyinal-Uicturia stroji so neprekosiiivi za ¦^- domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najpnpmvnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Qripinal-Uictoria stroji so najboijši izdeiek vseh dosetiaj obstojeeih tovaren. a Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred naküpom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria44 strojev in drugih šivalnih strojev, cWokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, ; Kersevani & Čuk — Goriea Stolni try (Piazza Quomo) Ht.9.