267. številka Ljubljana, v sredo 19 novembra. Uhaja vsak dan ivefter, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gUl., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ss Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znala. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jrdenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka Btolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Stranke v državnem zboru nemškem. Viharji volitev za novi nemški državni zbor bo neso se polegli, kako so 86 zadnje ožje volitve kmej obilice ožjih volitev — bilo jih izmej 397 samo 95! — dovršile, utegne komaj že znano biti, a že (h'ii»'s, v sredo popoludne se odpre nbeli dvor" v Berolinu, da VBprejme nove poslance nemškega prebivalstva, da se v njem prične delovanje novega državnega zbora. Umestno je torej danes vprašanje: po kakšnih rokah bodo prihodnji tri leta hodile nemške zakonodavne stvari, katera stranka ali katere stranke vkupe bodo odslej dajalo smer politiki nemškega parlamenta, s kratka: kaj sestava novega tega parlamenta pomeoja, kaj-li obeta? Imenujmo najprej imena strank v novem državnem zboru nemškem in skusimo določiti njihovo moč! Le-ta imena so; Centrum nad 100 glasov, konservativci nad 80 glasov, nemški svobodnjaki okolo 60, narodni liberalci 48 glasov, svobodni konservativci okolo 20, socijalni demokratje okolo 24, Poljaki 18, Elzabanje 14 glasov, Volti 8, narodna stranka 4 glase in jeden Danec. Kako je bilo s temi strankami v zadnjem obdobji nemškega parlamenta? Volitve z leta 1881. za nemško vlado in za državnika-voditet a ir so pomenile zmage. Vender pa je državni kancelar svoji politiki tudi s tem državnim zborom na jednu ali drugo stran pomugal na noge, ker je bila v državnem zboru neznatna klerikalno-konservativna večina, ki si je mnoge vladne zahteve dhla narekovati. Se veda pa v tej parlamentnrnej sitavacji ni gospodaril knez Bismark, nego gospodaril je voditelj centruma, dr. "VVindthorst. Le-ta je mogel nabrati veČino proti vladi in to je tudi večkrat storil. To pa se železnemu kancelarju ni prijetno zdelo. On ne strpi, da bi vlada bila zavisna od jedne stranke, kako mu je toiej moralo biti zoperno, da je ,bil zavisen od stranke, ki je hotela njega voditi v marsikaterem oziru in ki se je strogo ravnala po načelu; „do, ut des!tt Državni kancelar je teško iskal prilike, ki bi ga resila iz te zadrege. Ko pa je prišla, pozdravil jo je z veseljem in pridno se je z njo okoristil. Ta rešitev je prišla tisti dan ko so se nacijonalni li- LISTEK Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Prvi del. III. (Dalje.) — Nu, na zdravje, mlada vijolica, kako se imate? dobro? rekel je tiho, ko je prišel k meni in prijel me za roko . . . Jaz prav dobro, odgovoril je na jednako moje vprašanje, — zdi se mi, da Bem še le trinajst let star, igral bi s konjičkom in plesal po dreves h. — V divjem veselji? rekla sem in pogledala mu v smehljajoče oči, in čutila sem, da je ta divji snu h veljal meni. — Da, odgovoril je on, pomignil z jednim očesom in zadržaval smeh. — No, zakaj pa bijeti Katarino Karlovno po nosu? Ker sem njega gledala in dalje mahala z vejico, zbila Bem bila robec s Katije, ne da bila zapazila in gladila jo po noBU z listjem. Zasmejala sem se. — In ona bode še rekla, da ni spala, rekla berslci v Heidelbergu preobrnili, potrdili socijalno in davčno polit ko nemške vlade, ter ukrenili, da bodo kancelarja osvobodili od okovov kleriftalno-kon-servativne koaliciie. Le to pa se je dalo dognati le tako, da se je liberalno klerikalna več nu razdru-Ačila to se pravi, da se je VViodtborHtu -zvila opozicija iz rok, potem pa, da bo liberalni in konservativni element je stopili vkupe in centrum pripravili ob nje' govo vrednost in ceno. Da se je to dovrševalo, pomagala je nacionalnim liberalcem vlada, kolikor je le mogla. Vender pa je bila previdna dovolj, da se ni hotela cen* trumu zamenti, ker utegnil bi se manever pokaziti in knez B smark bi moral de nadalje tri leta orati s klerikblno-koDservativno večino. Zato in pa, ker sploh ne bi veliko zdalo, bila je vlada v volitveoem gibanji za centrum neutralna. Samo po sebi pa je umevno, da ni hotela »labiti konservativcev, ki so bili v crteži njeni zavezniki. Vsi torej, nacijonalni liberalci, konservativci in v'ala obrnili so se na levo, proti opoziciji. Napad pa se jim ni posrečil, zato ne, ker je vmes prišla takt ka centruma in se je za hrbtom bližalo socijalno demokratstvo. Wiudthorst je takoj spoznal, da se bliža nevarnost njegovemu dosedanjemu parlamentarnemu vplivu. Zato je od Visle pa do Rene dal naznaniti parolo, da je treba na levo, da je prek riz .ti pota srednji stranki in tako preprečiti združenje nacijo-nalnib 1'beralcev s konservativci v parlamentarno večino. Pri t* m je centrum podpiral konservativce proti liberalnim kandidatom, tako si je konservativce delal za svoje dolžnike, liberalcem pa je kvaro na-pravljal. Toda, kjer je šlo za kandidata nacijonalno-hberalnega proti liberalcu levičarju, ted; j je centrum priskočil levici na pomoč, aeveda ne iz ljubezni k njej, nego zavoljo političnega stanja, da se pobija sredn u ali „ruiž-maš-"stranka in da se ohrani večina klerikalno-opozicijonalna. Kakšen parlamentaren položaj pa je dozorel vsled teh volitvenih taktik V Konservativci so si toliko pridobili, da morejo sedaj s centrumom delati lepo, gotovo več do. Levica ima sicer manje glasov, a vender še zmirom dosts, da združena s centrumom more upirati se vladni politiki. Večine, srednje stranke pa nikjer ni. Nacijonalni liberalci so se dali zlorabiti za tuje črteže, odcepili so se bili od Bvoje stranke in ostale so pobijali hujše nego konservativci, a ni jim bilo do tega, da bi Bismarka prisilili tako do druge politike, kar bi bil lahko storil liberalizem, združeno stopajoč proti konservativcem, nego Heidel-beržanje so se dali le, kakor smo dejali, zlorabiti za tuje črteže. Zgodilo pa se jim je tako, kakor vsem, ki bo odcepljajo od starih programov osobnim inspiracijam za ljubo! Nacijonalni liberalci so konservativcem pomagali loviti mandate, a njim samim se je lov tako izplaval, da ni imena vredno. VVindthorst imadanes več moči, kakorjojeimel, nacijonalni liberalizem pa bode odslej manj imel govoriti o situvaciji, nego poprej, za vladno večino ga ne potrebujejo, za opozicijo ga je prem tlo; pomagati ne more, a zahtevati tudi ne ničesar. Igro so torej tudi tukaj izgubili tisti, ki čas in moč, svoje stnre nazore y<. ^ Takoj prežene — Za uspeh ae Jamči. — BL 4TTO L1TII, jedino sredstvo, s katerim se prezent Šurki, prešički, hrošči, mravlje itd., do sedaj nepresegljivega upliva. 1 pusica 50 kr., pat. razprievalec 50 kr. % VA KOI.l X, zoper stenice, bolhe in m le. 1 steklenica 50 kr. — NIKOI.TTII, sredstvo za zatiranje podgan in misij. Ni strup in umori samo podgane in miši. 1 pušica 50 kr. V količinah pod 1 gld. se ne razpošilja. Dobiva se skoro v vseh lekarnah in prodajalnicah. Glavna zaloga za razpošiljanje: (714—2) E. SOXHLET v Retz-u (Spodnja Avstrija). Vinska dražba pri Veliki Nedelji. Dne 24». novembra t. 1. proda Be po dražbi 230 hektolitrov pozno branega graščinskega in samostanskega vinskega mošta lastnega pridelka v graščinskih kletih pri Veliki Nedelji na Spodnjem Štajerskem pri jednako imenovanej železni-škej postaji deloma v sodih, deloma brez njih, na štrtlne proti gotovemu plačilu. Tudi se bo prodalo več Tina 1891« leta tudi lastnega pridelka. Dražba se začne po prihodu osebnega vlaka ob 11. uri dopoludne. Ostrbništvo tmuk nemškega vitežtega reda, v Veliki Nedelji, 16. novembra 1884. (743-i) Jan. Kimmel. fflejnaroflna linija. h Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najuižjih cenah i.i z naiboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „S-u-aTresr", 4200 ton, okolu 30. dnč novembra. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (697—13) T- TEHKTJ-IIjE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Toatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na l.miliituo d» Aut. l*ogIayeo, generalnega agenta y Tratu. S;huUUATfi Brez to vai'Ntvene znamke, postavuo zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Malici smatrati kot ponarejeno, '"•fcl Cvet zoper trganje po dr. Malici je odločno najboljše zdravilo zoper proti n ter revniutizcm, trganje po udih, bolečino v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo ,,cvetu zoper trganjo po dr. Malici1' z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.; pravega prodaje aitmo lekarna ,.pri samorogu" JUL. pl. TliNKOCZY-ja na Mestnem trgu št. 4 v Ljubljani. Gospodu JUL. pl. TRNK0CZY-ju, lokanju v Ljubljani. Moja mati so na protiuskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domaća zdravila brezvspoSno rabili. Koje pa bolezen čedalje hujši prihajala in že več dnij neso mogli Btopiti na nogo, spomnim ho na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ler si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeli. da so se po kratkej rabi tega zdravila oprostili murnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakoj bolezni priporočam. — Vašoj blagorodnosti pa izrekam najprisrčnejšo zahvale« 7* vsem spoštovanjem udani I mu .mu. (702^3) posestnik v Šmariji p. Celji. Naročila z d« žele izvrše se tak>j M l I S D • a m M so a H« OD Q r a *0 5= C/3 ^ B ■ _ rt Qo ■ r 1 L f ' 5 S?l a P. 2 8' 8? a i " ob ¥ S' (S a W m B> rt v C3 ■"» 3. rt od •« rt • B I w?" rt rt LUT R El N IG UMCS^P IILE H Boljši od vseh podobnih i/.d.-lk.iv. nemajo te pastilje tUi ikodifivega v »HM; najuspešneje se rabijo »oper bolezni t organih spodnjega dela teleta, prehajalno mrzlico, bolezni na koži, t mos-Janlh in tanske bolesni; eistijo kri in lehko odpravljajo blato. Ni ga adravUa, ki bi bUo boljše in pri tem popolnem neškodljivo zoper Te pile 10 odlikovane ■ Jako gotovi Tir vaoh boleznij. Ker to poaladkorjene, usivajo Jih radi tudi otroci, častnim pismom dvornega svetnika IHtfut. mm~ Jedna »kutijica m lđ pilanil ve\}a tB kr. — Zavitek^ ornem „/atljh- akupaj, l'JO pil, *n4la »amo 1 gld. a. v. ~m (ti-O_3) fil/ariPniP f v"»1"1 akatijloa, ki nema firme : Apotkek* *utn OVaijCIlJCi he-Ulgen Leopold in na aadnjej strani našo ftimt>'<■,.,■ Knamke, J« ponarejen«, ter svarimo, naj se ne kupuje. JPitziH »« mora dobro, da kdo ne, dobi mlaltega, neupUv-nega ali celo škodljivega izdelka. Vsakdo naj itrećno santev» HfUMtrinorih Eliznbrtinlh pil. te imajo na zavitku ter navodilu sa rabo poleg stoječi podpis. (»litvntt auloga na DunnJI« Apotheke .,/.11111 hellfgen L*'0|m>ld" des Pil. Nenateln, Sinil«, Eeke der Planken* and S|ileg«rlij;as»e. Za 1 gld. 15 kr. pošljemo franko jeden zavitek. DENARNA LOTERIJA. v lekarni „pri samorogu JTJL. pl. TRNKOCZY-ja iita MeMtiioiii tm-tj« v LJnl)lJ*itsi. dobit, k mark 500000 joči. ar Is kot. nuj v«-«-j i dobitek v najarečne-lem alnćaji ponuja veliku od Ilttin-bnrške države ctajauieeua denarna loterija. Specijelno pa: 1 prem. a mark 300000 A dobit, a mark 200000 100000 90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1500 1000 5 0 0 1 45 1 2 1 dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, k mark dobit, a mark 1 dobit, a mark *J dobit, a mark Q C* dobit, a mnrk dobit. s'i mark V " ■ dobit, a mark 100 dobit. ;i mark 253 dobit, a mark 6 dobit, a mark 515 dobit, a mark dobit, a mark 29020 dobit, a ma k dobit, a mark 200,150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. Vkupe 50.500 dobitkov in poleg t«>K» tte jeduu prenija pride v/ aed-mili razredih gotovo do odločitve. Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima lOO.oOO srečk* od katerih se hode SO.OOO srečk, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,290.100 mark. Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se bodo izžrebali, kak'u- tudi zaradi največje mogoče garnntije za izplačanje dobitkov, ie ta loterija jako priljubljena. To vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalna direkcija in vso podjetje nadzoruje država. Posebna prednost te denarne loterije ie, da se vseh 50.500 dobitkov že v malo mesecih in sicer v koilmili razredih gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50,000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000. v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena obema, podplaauinia trgovskima liištauut in vsak, kdor jih hoče kup ti, naj so neposredno na nje obrne. Častiti naročevalci se prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se donar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda velja 1 cela originaln» »rc»<;lta av. v. gld. 3.50. 1 polovici originalne irečke av. v. gld. 1.75. 1 čt>trtliia oriitunihie srečke av. v. gld.—.$IO. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi natančneje razdelitev dobitkov, čas žrebanja, uloge različnih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utisnenim državnim grbom listo dobitkov, katera raz'očno navaja številke, ki ho zadele. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogoče vsa naročila akrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 1; decembrom 1884 doposlati direktno na |eduega podpisanih Klavnih loterijskih burcau. M. STEIN, VALENTIN & C, Sl«'ila W «■« 5» iloiii'^traise :*<» IH. Vsak ima pri naa to prednost, da dobi originalne srečke neposredno brez vsacega posredovanja manjših prodajalcev, potem dobi ne le v najkrajšem času po srečkanji, ne da bi zahteval, uradno listino o d« bitkih doposlano, temveč tudi originalne srečke vselej po načrtu določenih cenah brez vsacega pribitka. (735—2) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žuleznikar Lastnina in tiak „Naroune Tiskarne' 1A 267. številka ijnbljana. v sredo 19 novembra. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan aveeer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s t r i j sk o-og e r§ ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., m« Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., zs četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanju na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo j eden krst tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali veđkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Bok opi s i se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". U prav ni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Stranke v državnem zboru nemškem. Viharji volitev za novi nemški državui zbor se ncso še polegli, kako so se zadnje ožje volitve izmej obilice ožjih volitev — bilo jih izmej 397 Batno 95! — dovršile, utegne komaj že znano biti, a že daneB, v sredo popoludne se odpre „beli dvor" v Berolinu, da vsprejme nove poslance nemškega prebivalstva, da ue v njem prične delovanje novega državnega zbora. Umtstno je torej danes vprašanje: po kakšnih rokah bodo prihodnja tri leta hodile nemške zakonodavne stvari, katera stranka ali katere stranko vkupe bodo odslej dajale smer politiki nemškega parlamenta, s kratka: kaj sestava novega tega parlamenta pomeoja, kaj-li obeta? Imenujmo najprej imena strank v novem državnem zboru nemškem in skusimo določiti njihovo moč! Le-ta imena so; Cen trum nad 100 glasov, konservativci nad 80 glasov, nemški svobodnjaki okolo 60, narodni liberalci 48 glasov, svobodni konservativci okolo 20, socijalni demokratje okolo 24, Poljaki 18, Elzabanje 14 glasov, Velfi 8, narodna stranka 4 glaBe in jeden Danec. Kako je bilo b temi Btrankarai v zadnjem obdobji nemškega parlamenta? Volitve z leta 1881. za nemško vlado in za državnika-voditel a ncso pomenile zmage. Vender pa je državni kancelar svoji politiki tudi s tem državnim zborom na jedno ali drugo stran pomagal na noge, ker je bila v državnem zboru neznatna klerikalno-konservativna večina, ki si je mnoge vladne zahteve dola narekovali. Se veda pa v tej parlamentarnej sitavacji ni gospodaril knez Bismark, nego gospodaril je voditelj centruma, dr. "VViodthorst. Le-ta je mogel nabrati večino proti vladi in to je tudi večkrat storil. To pa se železnemu kancelarju ni prijetno zdelo. On ne strpi, da bi vluda bila zavisna od jedne stranke, kako mu je toiej moralo biti zoperno, da je ,bil zavisen od Btranke, ki je hotela njega voditi v marsikaterem oziru in ki se je strogo ravnala po načelu; „do, ut deslH Državni kancelar je ti sito iskal prilike, ki bi ga rešila iz te zadrege. Ko pa je prišla, pozdravil jo je z veseljem in pridno se je z njo okoristil. Ta rešitev je prišla tiBti dan ko so bo Dacijonalni li- beralci v Heidelbergu preobrnili, potrdili socijalno in davčno polit ko nemške vlade, ter ukrenili, da bodo kancelarja osvobodili od okovov kleriiuiIno-konservativno koalicije. Le to pa se je dalo dognati le tako, da se je liberalno klerikalna več.■na razdru-Aćda to se pravi, da se je Wiodtboratu »zvila opozicija iz rok, potem pa, da so liberalni in konservativni elementje stopili vkupe in centrum pripravili ob njegovo vrednost in ceno. Da se je to dovrševalo, pomagala je nacionalnim liberalcem vlada, kolikor je le mogla. Vender pa je bila previdna dovolj, da se ni hotela cen-trumu zamenti, ker utegnil bi se manever pokaziti in k nt v, B smark bi moral še nadalje tri leta orati 8 klerikalno- konservativno veći no. Zato in pa, ker sploh ue bi veliko zdalo, bila je vlada v volitvenem gibanji za centrum neutralna. Samo po sebi pa je umevno, da ni hotela -Ubiti konservativcev, ki so bili v črteži njeni zavezniki. Vsi torej, nacijonalni liberalci, konservativci in v'ada obrnili so se na levo, proti opoziciji. Napad pa se jim ni posrečil, zato ne, ker je vmes prišla takt ka centruma in ae je za hrbtom bližalo socijalno demokratstvo. "VVindthorst je takoj spoznal, da se bliža nevarnost njegovemu dosedanjemu parlamentarnemu vplivu. Zato je od Visle pa do It-ne dal naznaniti parolo, da je treba na levo, da je prekrižati pota srednji stranki in tako preprečiti združenje nacijo-nalnib 1'beralcev s konservativci v parlamentarno večino. Pri tun je centrum podpiral konservativce proti liberalnim kandidatom, tako si je konservativce delal za svoje dolžnike, liberalcem pa je kvaro na-pravljal. Toda, kjer je šlo za kandidata nacijonalno-liberalnega proti liberalcu levičarju, ted; j je centrum priskočil levici na pomoč, seveda ne iz ljubezni k njej, nego zavoljo političnega stanja, da se pobija sredo|a ali „roiš-maš-ustranka in da se ohrani večina klerikalno-opozicijonalna. Kakšen parlamentaren položaj pa je dozorel vsled teh volitvenih taktik V Konservativci so si toliko pridobili, da morejo sedaj s centrumom delati lepo, gotovo več no. Levica ima sicer manje glasov, a vpnder še zmirom doste, da združena s centrumom more upirati se vladni politiki. Večine, srednje stranke pa nikjer ni. Nacijonaloi liberalci so se dali zlorabiti za tuje črteže, odcepili so se bili od svoje Btranke in ostale so pobijali hujše nego konservativci, a ni jim bilo do tega, da bi Bismarka prisilili tako do druge politike, kar bi bil lahko storil liberalizem, združeno stopajoč proti konservativcem, nego Heidel-beržanje so se dali le, kakor smo dejali, zlorabiti za tuje črteže. Zgodilo pa se jim je tako, kakor vsem, ki bo odcepljajo od starih programov osobnim in-spirt«ci|am za ljubo! Nacionalni liberalci so konservativcem pomagali loviti mandate, a njim samim se je lov tako izplaval, da oi imena vredno. VVindthorst. ima danes več moči, kakorjojeimel, nacijonaloi liberalizem pa bode odslej manj imel govoriti o situvaciji, nego poprej, za vladno veČino ga ne potrebujejo, za opozicijo ga je premilo; pomagati ne more, a zahtevuti tudi ne ničesar. Igro so torej tudi tukaj iztcubili tisti, ki čas in moč, svoje stare nazore in programe zametajo za srednje stranke. Kdo da bode odslej v nemškem parlamentu svojo zmago uporabljal, je že sedaj jasno. Q. Sodnijska obravnava, zanimiva za Slovence. V Gorici 16. novembra. V Gorici ima lahonska stranka dva časnika, jednega v bolj civilni, drugega pa v razcapani obleki, ki vsak po svoje številko za števlko bolj ali manj odkrito ščuvata proti Slovencem. Valed tega pravega miru tukaj mkdar ne uživamo; vendar pa zadnjih par mesecev lahonska vročekrvnost ni imela posebne snovi proti nam, razun večjih ali manjših laži Prošli teden pa je sosebuo radovednost iste laške stranke dobila mnogo hrane, da bo zdaj od petka sem napuh v njej z navadno predrznostjo povzdiguje — proti nam C kr. okrožna sodoija v Gorici imela je namreč 11. in 13. t. m. opraviti s preso,evanjem dejanj, ki so v tesui zvezi s preloženo slavnostjo bla-goslovljenja zastave bralnega in podpornega slovenskega društva v Gorici. Državno piavdništvo v Gorici je bilo uložilo tožbo, da sta dva Goričana, Anton Fitz, štacunar, in neki Evgen Makuc, stopila v dogovor in zvezo, z namenom, da bi poslednji /a plačilo in na zaukaz LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I, P.) Prvi del. III. (Dalje.) — Nu, na zdravje, mlada vijolica, kako se imate? dobro? rekel je tiho, ko je prišel k meni in prijel me za roko . . . Jaz prav dobro, odgovoril je na jednako moje vprašanje, — zdi se mi, da sem še le trinajst let star, igral bi s konjičkom in plesal po drevesh. — V divjem veselji ? rekla sem in pogledala mu v smehljajoče oči, in čutila sem, da je ta divji snu h veljal meni. — Da, odgovoril je on, pomignil z jednim očesom in zadržaval Bmeh. — No, zakaj pa bijeti Katarino Karlovno po nosu? Ker sem njega gledala in dalje mahala z vejico, zbila sem bila robec s Katije, ne da bila zapazila in gladila jo po nosu z listjem. Zasmejala sem se. — In ona bode še rekla, da ni spala, rekla sem tiho, kakor se bi bala prebud ti k .i ti jo; v resnici pa ne zato, temveč zdelo se mi je prijetno i njim tiho govoriti. Zagibal je z ustni, oponašajoč me, češ da sem govorila tako tiho, da ni bilo moč slišati. Ko je zagledal krožnik s čreSnjami, zgrabil ga je skrivaj in šel jo k Soniji pod lipo ter usel se na njeno pun-čico. Sonija se je z začetka razsrdila nad njim, pa kmalu jo je pomiril, priredil igro, v katerej je on ž njo moral za stavo črešnje jesti. — Ali hočete, da jih velim še prinesti, rekla sem, — ali pa sami pojdimo po nje. Vzel je krožnik, posadil nanj punčice in mi trije šli smo k rastlinjaku. Sonija je tekla za nama, rukala ga za suknjo, da bi jej dal punčice. Dal jih jej je in obrnil se k meni. — Nu, mari neste vijolica, rekel je tiho, če tudi se ni imel bati, koga prebuditi, — ko sem prišel k vam po vsem tem prahu, vročini in trudu, dišalo je liki vijolica, pa ne ona mamljivo dišeča, temveč ona ponižna, katera diši nad tajajočim se snegom v pomladanskej travi. — Nu, ali je dobro z gospodarstvom? vprašal*« sem ga, da bi skrila veseli nemir, katerega so vzbudile te besede. — Odlično, ti ljudje so vsi izvrstni delavci. Čim bolj jih poznaš, tem rajši jih imaš. — Da, rekla sem, — predno ste vi prišli, gledala sem z vita, kako delajo, in težko mi je bilo. da se tako trudijo, v tem ko je meni tako dobro, da . . . — Ne ponašajte se s takimi čuvstvi, rekel je najedenkrat resno, pa prijatno me pogledal v oči: — to je Bveto. Varuj nas Bog igrati se s takimi mislimi. Rastlinjak je bil zaprt, vrtarja pa nobenega ni bilo, (on je bil poslal vse na delo.) Sonija je tekla po ključ, pa on je ni čakal, splezal je gori po zidu, privzdignil mrežo in skočili na drugo stran. — Ako hočete? zaslišal se je od tam njegov glas, — dajte krožnik. —< Ne, jaz jih tudi sama hočem trgati, pojdem po ključ, rekla sem, — Sonija ga ne najde . . . Pa baš sedaj bi bila rada videla, kaj on tam dela, kako ogleduje okrog, se giblje, ko misli, da ga nikdo ne vidi. Morda ga pa tedaj le za trenutek nesem marala spustiti izpred oči j. Po prstih sem tekla po travi na drugo stran rastlinjaka, kjer je bil zid nižji, stopila sem na prazno povezneno kad, in zid me je sedaj segel samo do prsi in jaz sem Fitzov pomagal izvršiti načrt. Omenjena slavnost se je imela vriiti v nedeljo 6. julija t. I., Makuc pa bi bil imel najeti ljudi svoje vrste, katere bi bil najprej opil, da bi potem udrli mej tisoče pri slovesnosti zbranih Slovencev, ter da bi kričali: „Ev-viva Gorizie italiana, m...a agli S i o -veni", in ko bi se kdo izmej Slovencev na tako razžaljivo vpitje oglasil, da bi ista sodrga udarila s pestmi na Slovence. S takimi naklepi, pravi drž. pravdništvo, sta imenovana zatoženca zakrivila zločin zarotnikov, ker sta skušala izvršiti dejanje zapeljavanja po §§. 9, 87 v zmislu §. 88 k. zakona. Oba zatoženca sta b Ia že v preiskavah, Fitz trikrat zarad nnaprotja z javnimi naredbami, M ■ kur pa je bil že večkrat kaznovan zarad tatvine itd. Glede na razsodbo c. kr. okr. sodmje opomnim, da je državni pravduik osnoval tožbo proti Fitzu in Makucu kot jedni jednoti, ki je hotela drugo zapeljati, in ni nikjer govora, da naj bi se Fitz kaznoval kakor zapeljivec Makučev. To je silno važno, ker se meni zdi, da v tem tiči jedino ptavi povod in razlog pritožbe ničnosti, kattro je državni pravdnih uložil proti soduijski razsodbi. M kura so bili 6. jul., tedaj ua dan nameravane siavnosti zaprli. Fitz je moral priznati pri sod-nijski obravnavi, da pozna Mukuca, kateremu je večkrat dal kaj denarja in tudi 6. julija t. 1. vsaj do 70 kr. Makuc je moral potrditi, da je vsaj 80 kr. od F tza istega dne prejel. Priče pa so doktzale, da je Fitz večkrat Mukucu iste dni pred slavnostjo denarja dajal, in da je M.ikuc v resnici na naročbo Fitzovo skušal krčmarja pridobiti, ki bi bil za Kit/ov denar na dao tdavnosti najeti diubali potočil za 300 litrov vina z namenom, da bi šla ta upijaujena dru-bal z navedenimi besedami in oziroma s pestmi motit Slovence, zbrane pri izvrševanji slavnostnega programa. Priče so dokazale, da Be je Mkuc več osebam v tem zmislu razodel, in pismo, k: ga je hotel Makuc i/, ječe poslati Fitzu, katero pismo je zdaj v sodnijskih rokah, kaže, da je bil M .kur v resnici z Fitzom v zvezi, in da je hotel i m formacij oi Fitza v ječo, da bi se vedel pred soduijo ra\nnti v soglasji s FiUotn. Iz policijskega spisa pa je razvidno, da je F11-- bil n» gunn že izta mladega ni vati in ščuvati v političnem zmislu; Makučevo življenje pa je označeno s tem, da je hl zarad telesnega poškodovanja, tatvine in iz drugih vzrokov sodnjsko že večkrat kaznovan. Diža\ni pravduik je pomnil v svojem zatožnem govoru, doka/, prič, iz katerega je razvidno, du sta se bila zatoženca združila proti Slovencem več dni) pred nameravano slavnostjo in predno sta mogla vedeti, da bo slavnost odložena, du sta po takem kriva poskusen ega zapeljavanja, ker sta naklep opustila, oziroma spremenila še le po tem, ko sta izvedela, da se slavnost odloži, torej v zmislu §§ 9, 87 k. z. in da sta torej še več zakrivila, nego po §. 302 k. z., v katerem je govorjenje samo o narodnostnih zdražbah. Tudi je §. 305 k. z. različen od §§. 87, 9, na katere jedino hoče državni pravdnik svojo tožbo opirati. Ta stran je važna tudi za slovenske juriste, toliko bolj, kolikor bolj jim je znano, da je nujvišje sodišče že več takib pravd konečno razsodilo. Be pr pognila v rastlinjak. Pregledala sem hitro z očmi uotranjost rastlinjaka, z njegovimi starimi, pri-pognenimi drevesi in zobčastiin širokim listjem, iz« mej kuterega so težko in ntuuvuost visele črne in sočne jagode, utuknila sem glavo pod mrežo, ki je bila razpeta nad rastlinjakom in pod vejo neke stare češnje zagledala sem Sergeja Mibajl ča. On je najbrž mislil, du sem odšla in ga nikdo ne vidi. Odkrit in miže je sedel na podrtem deblu stare češnje in skrbno valjal po rokah košček češnjeve smole. Na jedeukrat je pa zmajal z ramama, odprl oči, nekaj pregovoril iu zasmejal e. T, beseda in smejanje je bilo tako malo podubuo njemu, da mi je bilo /.--I. da sem vohala za njim. Zdelo Be mi je, da je ta beseda bila: Marica! To ne moie biti: mislila sem. „Mila Marica!" ponovil je še bolj tiho in nežno. Pa sedaj sem dobro razumela ti besedici. Srce mi je tako silno poskočilo m polastila se me je tako nemirna radost, da sem se morala z rokama prijeti za zid, da nesem pala. Zaslišal je moje gibanje, prestrašeno je pogledal okrog, zarudel kakor otrok. Hotel je nekaj reči, pa ni mogel iu njegov obraz je vedno bolj zarudeval. Vendar se je za-smejal, gledeč me. Jaz sem se tudi zasmijala. Ves njegov obraz se je zažari samega veselja. To ni bil več stari s trije, ki BO mi je laskal in mi dajal Državni pravdnik omenja tudi posebno nevarnosti, ki bi se bila vsled takih naklepov utegnila zgoditi. Na to stran je povdarjal, kako je italijanska stranka po svojem glasilu „C irnere" Slovence pred slavnostjo večkrat izživela v nasprotji z mirnim vedenjem Slovencev, katerim je uajboljša priča mirno pišoča „Soča" tudi za ta del. On obžaluje, da je slavna sodnija sklenila proti njegovemu nasvetu, da se neso prebrali dotični članki obeh listov; kajti iz njih bi bili dobili sodniki ložje prepričanje, kje je bila provokacija. Vsled tega sklep* je bil prisiljen predlagati, da so se še druge priče poklicale, ki so izjavile, da Fitz tudi na ulici po noči izrazil se pol tično demonstrativno Po pričah je neki zaupil na ul'ci: Eviva It i ha e Gor zia italiana. Nevarnost, nadaljuje državni pravdnik se pokaže še hujša, če se pomisli, kako je moral biti tudi slovenski del prebivalstva razdražen vsled raznih prjtilnih napisov in pisem, ki so se tiste dni pisala, razpošiljala v sovražnem dnhu proti Slovencem. Oo spominja na Kostanjevico, kjer Be je po zidih zagrozila Slovencem smrt in frančiškanom v pismu na gvardijana skupen pogin, eama zeto, ker se je imela zastava slovenskega društva blagosloviti pod frančiškansko cerkvijo. Vsled tega upa državni pravdnik, da bo c. kr. okr. sodnija oba zatoženca po napovedanih §§. kazenskega zakonika kaznovala. Zagovornika zatožencev sta s sofumi dokaze prič in državnega pravnika pob jala. Govor zagovornika dr. pl. Pajerja (za Fitza) ni bil toliko zanimiv, ker je skoro 4 ure trajal, tudi ne zarad advokatskih zvitih sklepov in prekrivanj odločujočih momentov, kolikor zaradi duha, ki je iz govora prav h sovraž nim vetrom prhal proti Slovencem, onim Slovencem, ki so t* ga možn ob raznih prilikah podpirali, da je bil izvoljen v državni zbor, in tudi ob rajnih prilikah za čas njegovega deželnega glavarstva za Goriško. Kouec pa je bil, da je sodnija oba zatoženca oprostila. Pri[>o/.nala je fakta kot fakta, ki smo jih mi tukaj navedli; ali rekla je v svojem utemeljevanji, da po §§. 9., 87. ne more kaznovati zatožnncev, zato ker se je posrečilo F.tzu zppeljati Makuca. Iz tega in pa nalašč od mene na čelu navedenega naj naši juristi že naprej sklepajo, kako se je stvar izvršila. Naj še omenimo, da je državni pravdnik v svoji tožbi pred vsem naglašal ju-i-tirno skupnost, jedno osobo obeh zatožencev, ki sta komplot snovala pred odloženo slavnostjo, in da se na vse drugo, kar sta zatožena storila ali spremenila, ko se je slavnost odložila državni pravdnik v tožbi ni oziral; — c. kr. okr. sodnija pa je konečno se opirala na to, ka kor da bi bila Maku: in F tz dve turistični osobi, ter da je Fitz Makuca zapeljal, da se je torej jednemu posrečilo zapeljati drugega, kar je v nasprotji o §§. 9, 87 k. z. To 80 vsaj različna stališča, ali prav za prav stališče za tožbe ss je v razsodbi izpodmaknilo. Naj pa zadnja, za to poklicana instanca razsodi, kakor si bodi, za Slovence je ta sodnijska razsodba jako poučna. Kritik. nauke, bil je meni jednak človek, kateri je ljubil in bal se mene in katerega sem se jaz bala in ljubila. Ničesar nesva govorila, le gledala sva se. Pa kmalu se mu je zmračilo čelo, zginila sta blesk in smehljanje v njegovih očeh in zopet se je hladno po očetovsko obrnil k meni, prav kakor bi bila kaj slabega storila, pa bi on bil sedaj to spoznal in meni svetoval, to tudi spoznati. — Pojdite doli, da se ne poškodujete, rekel je. — In popravite Bi lase, poglejte komu ste podobni. „Čemu on zakriva svoje čuvstva? čemu mi hoče delati britkost," mislila sem nejevoljna. Pa to trenutje se me je polastila nepremagljiva želja, še jedenkrat ga zbegati in poskusiti na njem svojo moč. — Ne, jaz hočem sama brati, rekla sem in prijela se z rokama za bližnjo vejo, z nogama skočila na zid. Predno me je on mogel z&držati, sem že skočila v rastlinjak. — Kake neumnosti delate! rekel je on, znova zarudel in z navidezno jezo hotel skriti svoj nemir: — glejte, lahko bi se bili poškodovali. In kako bodete pa prišli od tod ? Bil je še bolj vznemirjen, kakor poprej, pa sedaj me ta nemir ni veselil, ampak strašil. Tudi mene se je polastil nemir, zarudela sem, ogibajoč se ga, in ne vedoč, kaj hočem govoriti, začela sem tr- Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 19. novembra. Greuterjev govor ptoti dvoboju v delega« cljali ne bode ostal brez vsega vspeba. Govori se, da bode vojni minister razposlal okrožnico, da se imajo prenarediti one naredbe častnih sodišč, ki se tičejo dvoboja. „Politik" zahteva novo razdelitev volilnih okrajev za državni zbor na Moravskem s posebnem ozirom na narod jo toe meje. Taka razdelitev je jako opravičena, kajti vsled umetue razdelitve volilnih okrajev so Čehi na Moravskem v številu svojih zastopnikov jako prikraišani. Dobro bi bilo, da bi se taka razdelitev volilnih okraiev ra/.t -gniia tuli na Štirsko in Koroško. V teh dveh deželah je slovanski živelj ravno tako umetno nbzaj potisnen. Liberalni listi se že jeze proti tej zahtevi, kajti tako bi ceo bilo mogoče, da avtonom sti dobe dvetretjin-sko večiuo, ko bt kedaj kaka vlada se malo bolj odločno pri volitvah zanje potegnila. Naučno ministerstvo izdalo je deželnim šolskim oblastim ukaz, ki se tiče pouka realističnih predmetov v ljudskh šolah. Ker je do sedaj le v splošnih obrisih določeno, kaj naj se poučuje iz teh predmetov, ukazuje Bedaj ministerstvo deželnim šol-sk m oblastim, da naroče okrajnim šolski nadzornikom posvetovati se v posebnih konferencah s sku-Senimi učitelji, kaj nt. je določil državne dohodke m stroške za bodoče leto na 622 942 357 mark. Pomenljivo jo to, da so se dovolile verje svote za podkrepi jen je vojske na zhho. u in vzhodu. Topniški polui v teh krajih se bodo povekšali za dva topa s potrebnim moštvom, pa tudi peški polki se bodo povekšali. Dovolile t-o se tudi velike vsote za utrdbe na meiah. Zlasti na rusk;j meji se bodo povekšale trdnjav*« jn tja prestavilo več. polkov. R«s Čudno, od vseh strani se nam zagotavlja mir. pa vse države le povi'uj»*jo vojsko, kako** bi imeli vojno pred durmi. Naša skupna vlada je zahtevala od delegacij velike v.iote im preu*trojbo voinega pomorstva. Rusija organizuje nove polke na Kavkazu in preustroja deželno brambo, da bi bila sposobnejša za voino, Nemčija pa skrbi za bo'|šo brambo na mejah. Tu nikakor ne kaže, da bi bil mir tako utrjen, kakor so govori. — Nek B'rolinski list ve povedati, da je brunšviški regentstveni sovet izvolil pruskega princa Albrecbta Im im-viši-im vladarjem. Cesar ga je že neki potrdil Vlado pa uovi vojvoda prevzame še le čez jedno leto, ko poteče iegent^t«e-nemu sovetu vladna doba Tedaj s^ bode vojvodina povzdignila v veliko vojvuduo. Diugi listi pa javljajo, da se še ni nič določenega sklenilo o brunš-viškem prestolonasledstvu. — N-m4ka vlada baje hoče osnovati delavske urade, pri katerih bode natančna kontrola o d -lave b, ki d L in tacih. ki delavcev iščejo. Ti uradi bodo kaj dobro došli onim, ki iščejo d*!«. Afriška konferenca se ne bode bavila, kakor se govori, s prepimirm suv« ranitetnimi pravicami raznih evropskih držav na zapadnim afriškem obrežji, kajti s tem bi naravnost ommogočila ves svoj u-*peh. Določb* se pa bode, kako more v bodoče tuka) kaka država legalno si prisvojiti kako ozemlje. Vprašanje o prepirnih euve.anitetnih pravicah hh bode pozneje rešilo po d plomatčnem potu. S fraiicoiUo-k i tajskega bojišča prihaja vest, da se K tajci pr pravljLjo z angleškimi in se« verno-umeriškimi brzimi vojnimi ladijami prodreti blokado Formoze. Prošli mesec je nad 20.000 kituj-Bk'h vojakov prestopilo reko Jjn-tse-Kinng blizu Pojanskega jezera. Dopisi. Iz Celja 16. novembra. [Izv. dop.J Kako smo vender srečni Slovenci! Saj imamo toliko prave, ki brmiijo našo naroduost — seveda so le na papirji. Skoro se je bati, da bi se ne prevzeli! A dobro skrbe naši nasprotniki za to, saj nas pritiskajo, kjer le morejo. Neodpustljiv greh bi bil, ko bi se v praksi pokazalo, da je S'ovenec jednakopraven z Nemcem. Posebno pri nas v G ji je to opaziti vsak dan ne le v jhvnem življenii, ampak celo v zavodu, v katerem postave govore jednako Ka vsakega ne glede na naroduost. Čud'ti se mora vsak človek, ko vidi dan na dan nemške dijake (peto-, šesto- in sedmošolce posebno) ponočevati in prav v poznih urah posedati po prepovedanih gostilnah, kakor na pr. redno zahajajo v najnovejšo „Zum Sand-Wirth°. R-s čudno, da jih nemški profesorji ne vidijo, kadar razgrajajo in skandale delajo po mestu, ko imajo za vsak najmanjši prestopek slovenskih dijakov tako dober nos. Razumljivo je, da tudi nedavno neso čuli nemških djakov, vrnivših se z izleta, katerega so napravili v Laški trg, ko so pozno po noči pred samim poslopjem c. kr. gimnazije zapeli blaženo pesen „das deutsche Liedu. — Res jako veliko spoštovanje kažejo do zavoda, da mu s hripavim glusom napravijo tako podoknico, in velik stiab imajo pred gospodom ravnateljem! (Nehote se spominjamo mirnega izleta slovensk.h dijakov v Št. Jurij lansko leto in njegov h nasledkov). Kaj se jim bo sedaj zgodilo?! Dobro vemo in tudi nemški dijaki vedo, du nič, spj imajo v nemških profesorjih, koji imajo večino, dobro zaslombo. Zato se tudi mi ne čudimo, da celo v zavodu samem slovenski dijaki nemajo miru pred Bvojimi nemškimi kolegi in, da se jim nič ne zgodi. Vender bi bilo gospode profesorje dobro opozoriti, da imajo disciplinarne postave jednako veljavo za nemške, kakor za slovenske dijake in da se ne smejo ozirati samo takrat na postave, kadar hočejo kaznovati kakega Slovenca. Iz Škofje Loke 17. novembra. [Izv. dop.J Imeli smo zopet lep večer v našej čitalnici na Martinovo nedeljo. Marljivi naši diletantje zveselili so nas zopet z lepo predstavo .Županove Micke". Igrala se je ta Kpa naša veaelo-igra izborno, kakor smo pričakovali od naših vrlih igralcev. M cika (g. B. G ) očarala nas je popolnem s svoiim ljubkim obua-šaujem. Pri gospodičini J. II spoznali smo, da je bila uloga za Podgorsko v najbolj -ih rokab. Z An-žetom (g. J. O.) dobila je Loška Čitalnica izvrstno moč. Tudi župan (g. D. B), Glažek (g. M. L), Siissheim (g R. G.) in VV ndberg (g. A. S.) rešili so svoje naloge izvrstno. Podoknico Micki peli so naši čitalniški pevci tako ubrano in precizno, da so jo morali ponavljati. Da se je po igri do ranega jutra plesalo, — to je že stara navada v našej Č.talnici. Občno zabavo motil je nekoliko nek tukajšnji naseljenec, kateri je o povabljenih gostih, došbh iz Ljubljane, jako prezirno govoril. No, pa na ljudi take baze se mi ne oziramo, vsaj so samo radi tega udje Čitalnice, da malo ložje prideio v dotiku s svojimi „dulcinejami". Pustih smo ga popolnem v miru tudi radi ttga, ker smo se bali, da ne bi se nam zopet k|e, na pr. v najnovejšem dnevniku očitalo „skandalozno obnašanje", saj se že tako rad spodtika ob Ločane. Pokazati smo tudi hoteli, da ne „krcamo niti po prstih uiti po glaviu, ako ni potreba. Ali v obče bil je to prileten večer in želimo si še več tacih v unšej Čitalnici. O. Domače stvari. — (Pregv ti cesar) podaril je za poprave podružne cerkve v Štruklievi vasi pri Loži 100 g!d. — (Premeščenje in imeno v a n j e. ) Okrajni sodnik g. Leopold Žužek premeščen je valed lastne prošnju Iz Metlike v Postojino. — Sodoijski pristav g. Fran Tren z imenovan je okrajnim sodnikom v Metliki. — Gosp. dr. Avgust Neman i č, pristav v Mariboru, imenovan je pristavom pri okrožnem sod šči v Cilji. Gosp. Štefan Gostiša ime novan je pristavom pri okrajni sodniji v Mariboru na Drave 1. bregu; g. avskultant A iolf Baker, imenovan je sodmjskim pristavom v okrožji nadsod-nije Graške. —Gosp. J. Dobida, tinanei,alni nadzornik v Travniku, prestavljen je v istej lastuosti v Dolenjo Tuzlo. — („Škrat,a") izšla je 21. številka, s pol pole priloge. Opozarjamo na lepe podobe in na pesni Čivkosluva Lažana iu Koštruna. — (Poročil) se je danes g. dr. Lovio Požar, učitelj na gimnaziji v Ljubljani z gospico Justino T o in č e v o. — (Umrl) je včeraj na svojem posestvu na Ulincah g. Fran Novak, poznat Ljubljančanom pod imenom: „M kluvov Fraucelj." Doživel je 70. leto. I zibka mu zemlja ! — (Vabilo k besedi s p 1 eso m), ki jo priredi narodna Čitalnica Ljubljanska v nedeljo dne 23. uovembia 1884 v drmt.veuej dvorani. Vspored: 1. Schantel-Vilbar: Ouvertura iz spevoigre „ Jamska Ivanka"; igra vojaška godba. 2. Nedved : nSiovow, moški zbor s tenor-samospevom; solist gosp. Anton Razinger. 3. Donizetti: Introdukcija in kavatina iz opere „Belisar" ; igra vojaška godba. 4. Foerster: „Njoju, čveterospev; poj o gg. Pfibil, Štamcar, Ste-gnar in Dečmau. 5. Miliiicker: Potpouri iz operete „Bettelstudentu; igra vojaška godba. 6. Eiseubut Gj: „Na Savi", moški zbor. 7. Ples. Pri plesu igra oddelek vojaške godbe c. kr. pešpolka baron Kuhn št. 17. Začetek ob 7. uri zvečer. U.-top je dovoljen izključijivo le 86. gg. udom čitalničnim. Odbor. — (Čudno, a ne čudo!) Kakor smo že poročali, dalo je c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuji tamkajšnji čitalnici koncesijo za krčmo. Priziv mestne občine Ptujske proti tej koncesiji odbilo je c. kr. namestništvo — v Gradci. Stvar prišla pa je še pred tretjo instanco in ministerstvo je za potrebno spoznalo, razveljaviti koncesijo, čitalnica Ptujska torej v svojih lastnih prostorih ne sme krčmariti, akoravno je dovoljeno vsakemu drugemu zakotnemu nemškemu društvu v svojih prostorih točiti pijačo, prodajati jedila itd. Da se je pa ministerstvo odloČilo k takemu odloku, temu bil je povod g. Premerstein. Akoravno je z dovolitvijo krčmarske koncesije pripoznal potrebo čitalnične restavracije, je vender pozneje c. k. miui-Bterstvu poročal, da „das Vorhandenseiu des Bediirf-nisses zur Errichtung eines neuen Gast- und Scbauk-gewerbes in dem Hiuao der Pettauer Čitalnica uicht anerkenneu kaun". Le dosledno! — (Surovost.) Neznan lopov je na noko-pališči pri sv. Krištofu kipu sv. Vinceneija' postavljenemu na rakvi usmiljenih sester odbil desno roko s križem. — (Razstava ženskih ročnih del.) Večstranski želji ustrezajo se namerava 7. decembra t. 1. v veliki dvorani tukajšnje višje realke odpreti razstavo žensk h ročmh del. Da bode razstavljenih tem več izdelkov, vabljene bo častite dame L ub-ljanske prav mnogobrojno udeležiti se. Natančneje se lahko poizve pri gospici Ivani Fo lerlovi. učiteljici umeteljnih ročnih del. Steklene omare blagovolila je posoditi slavna kupčijska zbornica Ljubljanska. — (Narodna Čitalnica v Kranj i) priredi v nedeljo 23. t. m. veselico z nasledujim vspo-redom: 1. „Klobuk", vesela igra v jednem dejanji. 2. Ples. — Začetek ob 8. uri zvečer. K obiloej udeležbi vabi odbor. — (Vabilo k veselici), katero priredi Sežanska Čitalnica dne 23 novembra 1884 v prostorih gosp. viteza Scaramanga. Spored: 1. Petje. 2. Deklamacija. 3. Petje. 4. Igra: „Uskok". 5 Ples. Pri plesu kakor mej točkami svira izvrsten Tržašk septet. Ustopnina 60 kr. za osebo. Članovi lidove družine plačajo polovico. Začetek ob 7 Va uri zvečer. — (Akvarij) v Šelenburgovib ulicah priporoča se zlasti učečej se mladini v ogled. Favna morja jadranskega zastopana je po mnogih, deloma tudi zanimivih morskh živalih in poučna je'obiskati vsaj jedenkrat to razstavo, ki broji 94 številk. Razne vesti. * (Vzoren učitelj.) Vaški učitelj blizu Kobersdorfa v Oedenburškem komitat.u nt O^ersk-m je liberalen pedagog, ob jednem pa naiemnik lova v gozd h domače iu dveh sosedniih občin. Da pa ložje in boljše uporablja ntriemščino, dovoljuje lastno-vol|no vsako leto svojim učencem 14 dnevni — lovski dopust. A učitelj dobro ve. da je lenob.* začetek vseh pregreh, toraj rabi šolarje na počituicab po vpeh lovih za gonjače. Tak pedagogičen lov se je vršil tudi letos 3. oktobra v bližnjih šumah. Velika truma mladih goujačev, ukaželjn h dečkov bila je kos svojemu lovskemu nalogu in tudi na lov povabi em kmetje streljali so prav pridno divjačino. Z bogatim pleuom obloženi so se vračali po končanem lovu veselo pevajoČ lovci domov. A Uko srečen ni bil kmet Sichs, kateri je bolj navajen senčnih vil nego pu*ke. Sachs moj lovom meneč, da v bližnjem grmu zajec tiči, srčno in hitro ustreli, na kar zajec začne milo kričati iu jokati. Mladi gonjači in lovci pribite W iz grma izvlečejo dozdevnega zajca, kateri ui bi! n h e drugi, nego Sachsov lastni 11 letni s u. N< srečni šo'ar in gonjač je krvavel na rokah iu nogah. Mesto divjačina nese ubogi oče ranjenega sina domov. Poklicu ni zdravnik je potem moral na rokah in nogah rane prerezati, da je iz nj'h p >bral /.aičirje. — O pr jetnem in romantičnem življduti ua Ogeskem res velja Še dandanes zgodovinski izrek: „Extra Hau-garium non est vita et si est vita, uon e»t iti". — * (Samou ni o r 14letnega šolarja.) Iz Dortmunda se piše 11. t. m.: Včeraj zvečer se je tukaj 14 letni dečtk, učenec tukajšnjega višjega zavoda, ustrelil v glavo. Pred svoio smrtjo pisal je še svojim starišem pismo, v katerem se pritožuje, da ne more slediti naglemu šolskemu pouku in povolj no izdebvati vseh šolskih nalog. Nesrečni samomorilec je sin nekega krčmnrja iz okolice. * (Grozna nesreča na železnici jiri Ha na v u.) 14. t. m. ob dvanajstih opoludue trčil je od B^bre prišedši osobni vlak št. 26 nvno pred Ilanavsko postajo v drugi ondu stoječi tovorni vltk, preobrnil hlapon in veliko vagonov na postranski tir, po katerem je ravno mej grozno nesrečo piiso-pihal iz postaje drug tovorni vlak, se zaletel v ni tiru nagromadene podrtine raznih voz, ter tako dopolnil in znatno pomnožil že itak velikansko nezgodo. Kolikor se je do zdaj zvedelo, mrtvih je 13 o sob, in večinoma težko ranjenih 21, od katerih j h je pa že pet mej nošnjo v bolnico umrlo. Popolnoma razdrobilo in poškodov«lo se je 14 osobnih in tovornih vagonov in jeden stroj. Povod velikej nesreči dalo je napačno znamenje, da je tir, kjer je stal tovorui in drdral osobni vlak, prost. Štirje zdravniki, obilo meščanov in milosrduega občinstva došlo je takoj na kraj nesreče delit nesrečnikom potrebne pomoči. Mrtveci so grozno in nepopisljivo razmesarjeni in zdrobljeni. Ponesrečeni potniki, moški in ženski so večjidel kmetski ljudje, inaslaiji in maslarice iz okolice, kateri so peljali v mesto maslo na prodaj. Žalost je velika in neizrekljiva. Od železniškega osobja iz Bebre težko ranjeni sti dve, mrtvi pa dve osobi. Strojevodja in kurilec osobnega vlaka sta se rešila z urnim skokom s hlapona. 150 mož dela noč in dan in odstranjuje nakopičene, stolpu podobne podrtine razbitih železničnih voz. Bati se je, da bodo našli še marsikaterega ranjenega in mrtvega potnika. Žive in mrtve osobe so razen dveh, katerima manjkati glavi, sorodniki spoznali. Tujci: dne 18. novembra. Pri Slona i UhH z Dunaja. — Milier iz Reke. — Korner iz Kočevja. — Jaschi i/. I'a'ja. Pn vimIk-i : Franki, Kozlek z Dunaja. — Platzer iz Gradca. — Svitina »z Trata. Pri avstrijskem cesarji: Sobici iz Gorice. — Tiran iz Litije. I in i I i so v IJiiblJani: 13. novembra: Fran Gnezda, duhoven, 62 let, Dunajska cesta št. 2, za plućnim edemom. 16. novembra: Adolf Stampfel, umirovljeni c. kr. dav-kar, 47 let, Poljanski nasip št. 14, za Dlučno in črevesno tuberkulozo — Helena Šemc, babica, 79 let, Rožne ulice št. 33, za vodenico. — Jeva Rustohar, gostja, 58 let, Sv. Florijana ulice At. 33, za ■( ridenjein trebušn h delov. 18. novembra: Fran Rusa, ain izdelovalca dežnikov, 5 let, Hrenove ulice št. 8, za jetiko. Meteorologično poročilo. 9 o Čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v min. 18. nov. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73573 on. 734 -lM.ilm. 735 18a«. 0*0*0 -f 1-8" C + 1-2-C Sl. 8vz. sl. svz. brezv. obl. obl. obl. 0 70 mm. d. in sn. Srednja temperatura -f- 10°, za 3-1° pod normalom. UianaOska "borza, dne 19. novembra t I. (Izvirno telegraficno poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . » f>" „ marčna renta. ........ Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . . London........ . . Srebro ... ......... Napol.............. C. kr. cekiai........ . . Nemške marke...... 4' „ državne »rečke iz I. 1854 250 gld. Državne arečke iz I. 1864. 100 gld. 4°/0 avatr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta »>" „...... „ papirna renta r>"/„..... 5°/„ štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. arečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,;.J" „ zlati zaat. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pr: >r. oblig. Ferdinandove aev. železnice Kreditne arečke......100 gld. Budolfove arečke.....10 „ Akcije anglo-avatr. banke . 120 „ Tranimway-druftt. velj. 170 gld. a. v. Tržne cene v IJiihljaiil dne 19. novembra t. 1. 81 gld. 35 k> 82 _ 65 104 m — n n 60 ■ 872 9 — W 20 122 m 85 • 9 m 9 737, • K. n 78 • 60 9 10 125 * — 173 * 50 % 104 05 123 40 94 30 * 89 9 50 104 50 • 116 9 — 122 2» ti 109 60 ■ 105 9 40 178 75 n 18 25 105 || 25 212 70 Pšenica, hektoliter . . . Rež, , ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, a ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol , ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Speh frišen „ . . s povojen, „ . . Surovo maslo, p . . Jajca, jedno...... Mivko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ K .>•'•! 1 lllm • o „ „ Pišče ...... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . , mehka, „ „ . gld. kr. 6 50 5 4 4 55 3 9 4 71 85 5 40 8 — 8 — 8 50 2 86 — 92 — 82 _ 58 _ 72 — 84 — 3 _ 8 _ 64 _ «4 — 56 — — 45 — 17 1 69 1 51 7 60 5 20 Potrti globoke toge, naznanjamo vsem soza-lujočim žalostno vest, daje iskreno ljubljeni atrije, gospod FRANCE NOVAK, po dolgem in težkem trpljenji, prejemSi sv. zakramente za umirajoče, danes 18. novembra ob 8. uri zvečer v 70. letu dobe svoje mirno v Gospodu zatiinil svoje oči. Truplo predrazega pokojnika bo v četrtek 20. novembra ob 9. uri dopoludne doma na Gli-nicah hiš. štev. 6 svečano blagoslovljeno, a potem položeno k večnemu počitku na vaškem tuirodvoru. ZaduŠne sv. maše se bodo služile v cerkvi na Viči. Na Glinicah, v 18. dan novembra 1884. Žalostni ostali. (753) s skušnjo v pndkovanji konj Išče se za živahen kraj na Notranjskem pod dobrimi pogoji. Kje? pove opravništvo tega lista. (742—2) (740—2) poštni odpravnik (Postexpeditor) želi svoje nn»ato od 15. decembra naprej spremeniti. — Dopisi na „Hran|ak« aiu-*, Rakek. čevljarje (752) takoj vsprejme v trajno delo tovarna za čevlje D. H. P0LLAK-a v Gradci. mlinski kamen, temno sivkast peščenec, je na prodaj, meri povprečno 163 cm., v debelini 46 cm. — Kje? pove administracija ^Slovenskega Naroda". (749—1) Prodaja vina in sena! Več sto veder dobre starine leta 1883., tudi na drobno od 20 veder, po ceni od 9 do 10 gld., in več sto metnških centov sladkega sena je na proda). — Vpraša naj Be na /clc/n eni pottt**Jt v Raiheuburgu. (751—1) P' Izvrsten med (garantiran pitanec) v plehastih skatljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr., se dobiva proti poštnemu po.zetji ali pa proti gotovi plači. — Dobiva se tudi med r satorjih. "BC Ob jednem priporočam visnkočastiti duhovščini svojo zalogu pravih garantiranih voščenih sveč, 0R0SLAV DOLENC, svečar v Ljubljani. (746—1) H Dr. 8|>raiiff<»r-|eve kapljice za želodec. Tajni medicinski in dvorni sovernik dr. BUcking, medicinski sovetnik dr. (John, dr. Miiiining in mnoge drntre /ilt a\niske avtoritete ho je preskusile in je za izvrstno domače (ne t duu aredBtvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim hileznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v žel.dci, omedlevici, glavobolju, trebuhobeljii, zašli/.en m. zelniieiie, kislini. vzilig»vanju, omot ci, koliku, skrofeljnbm itd., proti zlatej žili. zapreti u. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jedi j. Poskusite s»mo z malim in prepričajte se sami. J dna stekl. 50 in 30 kr. Pri gospodu lekarjl Svobodi, prt Zlatem orla, na PreHirnovem trgu. (716 — 2) ♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•-♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Umetne (32—87) ♦♦♦♦ j zobe In zobovja t : j ♦ zobozdravnik A. Paichel, | poleg Hradeckvjevega mostu, I. nadstropje. ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez VBakih bolečin ter opravlja plouiliovauja iu vBe zobne operacije « ♦ ♦♦♦♦♦♦ Važno za vsacega trpečega na živcih. Samo z elektriko se dado temeljito odstraniti slabosti živcev. Moj novi indukcijski uparat (električni Btrojček) se da lahko rokovoditi in bi ne smel manjkati pri uobenej rodbini. Trganje, rev-matizem, omedlevico, zobobol in revmatični glavobol in sploh vse bolezni živcev ozdravijo se z indukcijskim aparatom. Cena aparatu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld —Naročiti se morejo samo direktno pri meni. (741 — 1) Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Pondares 2. lIpaMi linija. ffi^^ Ii Trsta v ki-Jork unnosl Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnih „S-ia.rrey", 420O ton, okolu 30. dnč novembra. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov OO gold. Potniki naj so obrnejo na (697—14) T. TEISISZTTIILjE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenalo Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emillano d» Ant. Poglajen, generalnega agenta v Trstu. 2 Zadnje tri dni! TJstopnina 20 lcr.„ otroci lO Icr. Novost za Ljubljano! Smimo na jjiLo Kriin-L čas ! Z visokim dovoljenjem c. kr. deželne vlade v prostoru v Schellenburgovih ulicah Št. 6 nasproti c. kr. postnemu urada velika razstava adrijatskega akvarija iss Trsta. Morje in njega prebivalci, bogata zbirka živih pomorskih živalij v njih elementu. (736-4) Odprto od 9. nre dopoludne do 9. ure zvečer. Proti povzetju od a. v. gld. 8.— Be pošilja S Icilo kave „Santos" najfinejše in sicer vseh poštnih stroškov prosto. Na zahtevanje ogledov tudi prosto. .Uzorci zastonj.) — Ravno na ta način tudi 5 Icilo laškegfa olja. jako dobrega. — Naslov: (746-D GIOVANNI G0RIUP & Co. v Trstu. Knj igoprodaj alnica J- QIOXTTIlTI-je*. v Ljubljani blagovoljno priporoča p. n. čitateljem aledeča dela v snopičih in pričakuje mnogobrojnih cenjenih naročil. Die Orientreise besehrieben vom Kronprinzen Rudolf von Oesterreich. V 20 snopičih po 30 kr. Faulmann: Stenografische Unterrichtabriefe, v 12 snnpič h po...... .... 25 kr. Arndt: Geografie und Statistik, v 12 snopičih Po................36 , Maier-Iiothschild: Handbuch der gesammten HandelswissenschafLen, v 22 snopičih po 30 „ Schtvarz: Stoff und Kraft in der mensohlichen Arbeit, v 17 sn< ptčih po........30 „ Milller: Haus- und Pamilienbuoh, v 15 snopičih po...............25 n TVilhelm Busch: Album oder humorist. Haus- sohatz t j .i ko zanimivo), v 20 snopičih po . . 48 „ lil. F .milien Journal, v 30 snopičih po . . . 15 n Schubert: Ariloitung zum Gebr.*iiche des Lese- buches, v 12 snopičih po.......30 , Poleg tega vsprejema naročila na vse avstrijske in in inozemske ilustrovane in modno liste, zlasti priporoča: Buch ftir Alle, Chronik der Zeit, Heimat, Garten-laube, Illustrirte VVelt, Ueber Land und Meer, lllustrirte Romane, Illustrlrte VViener Zeitung, Bibliothek der Unterhaltung und des VVissens, Bazar, Modenvvelt, Frauenzeitung itd. itd. itd. f/9J~ Točna in najcenejša uprava. "W rSi ji J a ■<»<"■ ju /iilo^n pisnih, stenskih, block in zabavnih koledarčkov 9M za. leto 1SS5 tkM po vseh cenah. (738—2) • Velika partija 1(788-68) ostankov Bukna (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obloko, pošilja po poštnem povzetji, oetanek po5 gl. Ii. ^»torcli v Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. Salicilna ustna voda, aromatična, upliva oživljajte, zapreci pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr. Najnovejše spričalo. "^Bd '• V še blag rodje! Mnogo let uporabljani Vašo salicilno ustno vodo in salicilni zobni prašek z izvrstnim vspehnm in priporočati ja morem vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenico. Spoštovanjem Anton Slutim, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno sveža v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna „pri s a m o r o g u •* JUL. pl. TRNKOCZY-ja v Ljubljani, na Mestnem trgu it. 4. gf0r~ Vsakej v lekarni Trnkocatj kupljenej originalnoj salieilnej ustnej vodi in salicilneitm zobnemu prašku se zastonj priloži obširni pouk, kako zdrave (703—3) obranili zobe in usta tKdatelj sn odgovorni urednik: Ivan Železnikar LaHtuiua in tisk „Naroane Tnskarne".