11. številka.
---" "
•'V:
..Edinost*' 4» .	}
z -aia tnkrii a« 4aa, raiun">a
roi iknv. or> 4- uri i^eiei
laro^alaa sua<fa:
ea -«io l*t..........'S* *rt>m
za .ol leta.........Ji -
7« ijtrt leta...........J -
za is me»f ........ 3 crooi
•»rudino e p!a6ev«U uaursj. >»■ t j ir-<t pri! .e« •» uMitiin* »• a <»»v* B* «ir».	_
t* <>na«arn&h v Trmu w prodajajo p«»-saoa c-ie 'teviike po « stotiu* f3 : ix«ja Treta p« po S -l<»tint (4
Telefon «t». S70.
Trst, v sredo 15 januvarija 1902
Glasilo političnega društva „.Edinost" za Primorsko.
Tečaj XXvll
Oglati
•« rsluaaio po Tratah v petitu- X« »e£-ciatnu naročilo s primernim popumom Poalaon. o»mrinice in javne zahvale domači ostani Itd. »e računajo po pogodbe
V'i donmi n«J »e poSiljajo nredatlt*« Het ausciTHin dopisi se ne m.rpieniajo Kusmtiui ae ne »ratfaio.
T edinosti Je maj!
NtioCninu, reklamacije lu «i(tl»»>«e spre-)«••>» «pravaiAt*o. Naročnino in oitIrh« j* »1 »^evrni loro Trat.
I r«4ulAtvo In tlakama oe u»najala a a i I Oarintia 4iv. I prarulilto, to »prejr jnaiijr ImieraLoT t ulici Moli» ,>iec«to	H. nn«i*u.
tiajitelj in ugovorni urednik P r a-i Ga d 11 i k
Lastnik konzorcij lista Edinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Še enkrat: nedostaje jim inteligencije — srca.
l)a hočemo dane< še nekoliko dalje razpravljati o predmetu, kateremu ^mo |h>-svetili včerajšnji uvodni članek, v to imamo prevažnih vzrokov. Predmet ni zanimiv za nas le z i arodno-jisiholog čnega stališča, ampak tudi ^e -Tališča našega lastnega uarodnega jk>-loženja, ali l>olje rečeno: nevarnosti, ki groze naši narodni ekzistenci ravno vsled tega nagega polože nj a.
Ztnimivost predmeta je že v tem, da moremo tu opazovati kričečo neskladnost v na-1 ravi življenja narodov, ko imamo namreč pred seboj izgled, kako Sc v narodu, ki se je v re«nici povspel na najvišjo stopinjo kulture, zopet in zopet jiojavljajo instinkti, ki so v direktnem nas p rotst v u z isto človeško kulturo. Nemci imajo velik zaklad divnih čednosti, na katerih jih morajo zavidati vsi drugi narodi : pridni so, bistrega uma, podjetni, železoo vztrajni, vzorni stvaii-teiji na j»olju industrije in obrti, velikani na višinah znanosti in umetnosti, in vendar — niso priljubljeni nikjer. Divi se jiin vse, ljubi, tako prav iskreno ljubi jih ne nihče ! ! I m njihov sili v občudovanje in spoštovanje ves svet, srce njihovo pa odbija vsakogar! I "m njihov se povspenja do najvišjih st'er človeškega snovanja, s r e e pa jim pozna le p recenje vanje samega sebe preko vsake mere. sicer je prazno, pusto, ledeno, nezmožno za akcente, k; ogreva i> in pridobivajo druga srca!
Na tem nemškem narodu vidimo narod na najvišji stopinji kulture, a je ostal vendar brez pravnega čuta, brez sočutja, brez zmisla za pravo druzih ! ! Poosebljena megalomanija, združena z uprav neverjetno sebičnostjo'.
Ni ga naroda, ki bi toliko zahteval od druzih narodov širom vsega sveta in ki bi ob enem -am prav čisto nič ne privoščal drugim. Svoje sinove ima raztrešiae po vsem božjem svetu, ne le v Kvropi, ampak tudi |m> druzih del<h sveta in za vse te zahteva gostoljubnost in popolno svobodo v razvijanju, vse pogoje za samolastno narodno ekzistenco, za obrambo svoje individuvalnosti. Kamor Nemec prihaja, tam hoče imeti svojo nemško šolo, in ako bi mu delali ov re, razkričeval bi to ne le kakor atentat na kulturo, ampak tudi kakor kršenje najprvotnejega človeškega prava. — I Javno nedavno temu je pruski naučni minister izdal naredl>o, v kateri povdarja važnost nemških sol v inozemstvu in dolžnost vseh za vezni h držav nemških, da po možnosti po-vspesujejo te š le. Snovanje in vzdrževanje
nemških šol, pravi naredba, v inozemstvu je kos zavedne aktivne narodne politike. S tem se utrja nemški ugled v inozemstvu, se utrja čut skupnosti toliko med nemškimi rojaki v inozemstvu samimi, kolikor z domovino.
Nemci zahtevajo torej povsodi, po vsem božjem svetu, popolno svobodo za negovanje svoje individuvalnosti, doma pa proganjaj o svoje lastne podanike poljske narodnosti, proganjajo sod no vsako prizadevanje za ohranitev poljske i d i v i d u v a 1 n o s t i, odrekajo Poljakom celo božjo besedo v mate-
vlačijo svoje tajne, svoje škandale na javni trg, kako inati vlači pred svet sramoto svoje lastne hčere, zavzemaj« se za njega, ki je aje lastni hčeri, ko je bil že zakoniti mož druge žene, vzel — vse, nje žensko čast! — Tu čujemo, kako se javno razpravljajo stvari, o kakoršujih človek sploh ne govori, ne da bi se ozrl popred, da-li ni kako nedolžno uho kje blizu. Tu vidimo, kako ta mož javno sramoti isto žensko, kateri je poga/il čast, poštenje in dobro ime, a vidimo tudi, kako se izvoljenci nemškega naroda pripravljajo, da takega človeka dvignejo na piedestal in da mu, izvoli v ši ga vnovič svojim zastopnikom,
rinem jeziku, porabljajo barbarsko sredstvo *lajo slovesno spričevalo — poštenja in popolne vrednosti ter mu ovijejo celo okolo
trpičenja otrok za dušenje poljske narodnosti in mečejo matere v ječe, ako so se drznile — imeti usmiljenje s svojimi otročiči',! In mi vprašamo sedaj, kai bi počeli isti Nemci, ki
Politični pregled.
V Trstu. 1:>. jan. 1902.
Državni zbor se snide zopet — ako je »Politik« prav poučena — bržkone še te proti koncu tega meseca, j»otem, ko proračunski odsek dovrši razpravo o proračunu. Vlada se nadeja, da bo razprava o proračunu v zbornici sami dovršena do '2'2. maiva, na kar bi — |>o Velikinoči — zborovali zopet deželni zbori.
Iz proračunskega odseka. V nadaljevanju razprave o proračunu ministerstva za notranje stvari je govoril ministereki predsednik dr. Korber in je izjavil, da vlada v kratkem predloži uravnavo lekarništva, predlogo glede zavarovanja za bolezen, ponesre-
glave glorijol» — mučeništva !
Da, to je moralen propad in pogled v	čenje, starost in invaliditeto, potem zakonska
ta propad je grozen. In mi stojimo tu kakor	določila glede vsega zavarovalništva in zakon
hočejo pošiljati svoje učitelje po vsem svetu, pred narodno-psihologiško uganjko, ker si je	glede izseljevanja. Naznanil je dalje, da se
kjer je le kakov njihov rojak, kaj bi počeli, težko tolmačiti, kako more narod na najviši	vlada intenzivno peča z izvedbo konvencije
ako bi avstrijski ali ruski vladi prišlo ua stopinji kulture pasti tako nizko?!	glede živine posebno z Nemčijo. Glede vpra-
misel, da bi hotela pošiljati poljske učrtelje vendar ni neznan vziok temu. Vzrok	šanja avtonomije Trentina je dejal, da vlada med Poljake v Nemčiji in snovati šole tem je ki jemlje Nemcem pravni čut, kijem- deluje na to, da bi se isto rešilo ugodno za poslednjim ? ! Kaj bi počeli ti Nemci, zahte- Ue smisel za pravico drugih, ki jih dela ne- Vso deželo, posebno pa za Trentin.
vajoči za-sevso svobodo |K> vseh krajih sveta, občutne za duševno in tudi telesno trpljenje	Posl. vitez V u k o v i 6 je govoril o
ki pa lastnim poljskim podanikom kratijo to drugih.	razmerah na bosansko dalmatinski meji ter svobodo celo v rodbinskem življenju ! Ali se ne kaže v tem : nedostajanje vsaeega prav-
Vzrok je v tem, da ob visoko razviti grajal bosansko vlado, ki krši servitutne pra-inteligeneiji uiua nimajo nikake inteli- vice Dalmatincev. Predlagal je potem neka-nega čuta, ledena brezčutnost in uprav ži- geneije srea. Oni morejo se svojim umom tere teritorijalne spremembe v dalmatinskih
valska, nacijonalna sebičnost?! Ali ni tako postopanje v zasmeh isti kulturi, na katere
prodirati v najviše probleme znanja, morejo okrajnih glavarstvih ter je slednjič povdarjal, ustvarjali čudesa znanosti in umetnosti, ali da se izseljevanje vrši izključno potom ino-najvišo stopinjo se je povspel nemški narod ?! srčnega čutstvovanja druzih ne znajo ume- zemskih parobrodnih družb, ker uiti v Tr-Sami zahtevajoči, naj ves svet spoštuje nji- vati!'	stu niti na Reki ni nikake parobrodne službe
hova prava odrekajo na svoji lastni zemlji	In s temi Nemci moramo mi Slovenci ži- za izseljence, podpiral je resolucijo poslanca
drugim celo tista najprvotneja prava, ki so veti v dotiki, mi smo tem Nemcem tako re- Romano\vicza glede urejenja izseljevanja z do-sveta tudi narodom na najniži stopinji koč na pot'. Nam je v dolžnost, da Nemce datnim predlogom, naj bi se izseljevanje na-kulture !	; jemljemo v svoje račune take, kakoršnji so! vodilo preko avstrijskih luk, osobito preko
Ko čuje človek o grozdejstvih nemških Zato smo rekli uvodoma, da predmet, o ka- Trsta, upraviteljev v Afriki, se prijemlje za glavo terem pišemo, ni zanimiv za nas samo z na-	Odsek je vsprejel odstavke proračuna
in strmi, ker ne more umeti, da bi bil narod, rodno psihologi enega stalisča, ampak tudi, in ministerstva za notranje stvari, ki so bili v stoječi na najviši stopinji kulture, sploh zmo- še posebno, se stalisča svoje lastne narodne razpravi.
žen takih činov !!	varnosti in bodočnosti. Element najhuje ne-	O aferi IRTolfovi piše »NViener Sonn-
O tem sploh ne treba govoriti, kake se varnosti nemškega gibanja in stremljenja proti ud Montagszeitung« : »G. K. H. \Volf noče kažejo Nemci v naši državi, kako zahtevajo Vstoku, preko naših tal in naših glav, je resignirati, ne more hiti tih, on reklamira za-se vse, a drugim ne privoščajo ničesar! ravno v tem, da so Nemci narod brez inte- dalje in glasno in nestrpno svojo pravico do Kako naravnost srdito branijo ne le vsako ligencije srca, zbok-česar ne poznajo obzirov, vodilne uloge v javnem življenju. Z desetero resnično svojo, ampak tudi namišljeno, aro- ne spoštujejo nikakega prava in nikake ek- besedami — bramarbazira Wolf — bi mogel girano pravico. Ne treba govoriti o tem, ker zistence drugih, marveč slede z železno do- izkoreniniti vse zatožbe, ki se oglašajo proti nam sleherni dan prinaša neštevilo kričečih slednostjo in neizprosnostjo Bismarckovi paroli: njemu, ali teh desetih besed noče pove-izgledov za to.	m o č j e n a d p r a v i c o !	dati; on meče raje z velikimi besedami okoli
A afera Wolfova ? Ta nečuveni škandal,	V tem je nevarnost nemškega gibanja 9ebe v neštetih člankih, ki pa služijo poprej
ki nam odp"»ra pogled v grozen moralen pro- za nas in ako hočejo avstrijski Slovani, da v vse, nego da bi opravičevale njega, pad !! Povsodi na svetu je rodbinsko življe- jih ta nevarnost ne zaloti :n zdrobi, naj se	Alfa in Omega \Volfov ostaja, da je on
nje svetišče in nikomur nepoklicanemu ni do- jo zavedo in naj o pravem času skrbe za— velik mož, brez katerega nemštvo v Avstriji voljeno prestopati pragu tega svetišča. Do- j primerno obrambo.	ne nore obstati. Takemu, od previdnosti
godki v krogu rodbinskem, zlasti neprijetni, j	določenemu možu mora biti vse dovoljeno,
naj ostanejo tajna za vnanji svet! V aferi j	tudi kakor propad globoki cinizem, ki mu je
\Volfovi pa vidimo, kako členi rodbine sami |	omogočil, da se je profesorju Seidlu ponudil
P O l> L I S T K K
Vladimir.
Hrvatski >pif*al Avgust Šenoa. prevel M. C-t-ć.
J.
»Ali profesor je povsem prav govoril«, je potrdil Kvgemj. »Tudi v zapiskih mojega strica je takih misli. K, pa kaj je rekel Do-I rani«: ?«
Niemč r mi je rekel še to: »Naši stari se ne morejo nikakor udati v ta novi nena-dejani svet. Boje se odmakniti od stoletnega kroga v dozdevno jim neznani kraj, ki ga smatrajo le za zračno pt i kazen. Je seveda tudi polno sebičnežev, ki ne marajo za drugo, nego za svoj razred, za svojo osel>o: no D«>-branic, zdi se mi, ni tak. Sicer pa, ne, bojte se občevati žujiru zato, ker ne misli, kakor vi. Star piegovor je: »Sto ljudi, sto nravi«, a zopet smo vsi v človeški družbi in mo ramo živeti skupno. Različno mišljenje nas ne sme ovirati, da ne bi pristojno občevali med seboj, lieenost v soeijalnem življenju je
znak divjaštva in nekulture, a pravi iskreni radikalizem, svo-bodnjaštvo do groba najdete poprej pod gladkimi rokavicami, nego v umazani suknji. Dobranio ve, da ste hud Ilirec, ve, da pe-vate gromovite davorije, ve tudi to, da se učite ruski, ali ve tudi to, da ste pameten, prosvetljen mladenič, da, dragi prijatelj, karakter, pa Vas hoče za učitelja. On bi Vas celo hotel vzeti v hišo«.
»V hišo?« se je zganil Evgenij kakor iz sna in je ]K>£ledal Vladimirja.
»Ne, ne boj se, dragi brate«, se je nasmehnil Vladimir, »v ta pogoj nisem hotel privoliti. Dokler sva svobodni akademični ptičic*, ne zapustim najinega Tuskuluma pri stari Jagi v Mletački ulici«. Tu sva iz dečkov postala mladeniča, le zidine so čule najskriteje tajnosti srca najinega, tu sva se krepila in bodrila. Tu ostaneva, dokler naju osoda ne prikuje na določeno mesto v tem svetu.«
»Kedaj, Vladimire, pojdeš torej k Do-braniču ?«
»Jutri predpoludne me bo pričakoval. Nu, povej, poznaš-li ti te ljudi ?«
»Tako«, je prikimal Evgen.
»Pobliže morda?«
»To je — — « je začel in prestal Evgen... »Bil sem pri teti Belavicki na soareji. Ti veš, da je stara teta polna etikete, jako maščevalna, in da se moram odzvati njenemu povabilu, ker bi me Bicer zatožila pri očetu. Moj oče pa je v tem jako ceremonijozen in želel bi, da vsem rojakom in kumom v glavnem mestu, katerih je cela vojska, vsaj vsaki mesec napravim po eno vizito. Na srečo daje Belavička le vsakega pol leta soareje. Tam sem našel tudi Dobraničeve. Temu je, zdi se mi, leto dui.«
»Pa kaki so ti ljudje?«
»Oče pristen konservativec, vi^ok, močan, debel, slab v nogah, ker trpi na revma-tizmu. To utegnejo biti posledice iz onih dob, ko je z našimi odposlanci ' šel na fiožunski sabor. Pravijo, da je dober jurist, ne pije druzega nego staro vino in igra rad marijaš s starimi guspemi. Rekel bi, da je to Hr/at
iz prošlega stoletja. Gospa je pokvarjen h užarski oficir in tudi ljubi huzarske oficirje.
• Nosi kratke lase, kadi <-igare, pije samo šampanjca, goni sama konje, noče svilenega krila obleči več nego enkrat. Spi po dnevi in bdi po noči. Najmileja zabava jej je »Makao« in »Pol dvanajst*. Ta gospa kakor da nima moža, a mož, kakor da ne vidi gospe. Pravi gospodar je tvoj bodoči učenec, dečak 14 let. Mati njegova bi ga postavila na torto ; ako je komu razbil okno s kamenjem, trdi mati, da nje sin je »genie«. Dečak tolče pr3le s palico: ako je kaj zakrivil, zajoče in mati ga prosi za odpuščenje«.
»Saj to je nevaren individuum?«
»Ni najnevarneji.«
»Kdo je bolj ?« »Hč».«
»Kakšoa je ?«
»Poglej si jo sam! Ali varuj se je!«
»Zakaj ?«
»Brate ! Ti se lahko vnemaš. Ti si imel že sto grših idealov od Dobran ćeve hčere.«
(Pride še.}
kakor priča na poroki in Kakor knm za pr- dober in da se naše železnice ugodno razvi
vega otroka... Na, umeti bi mogli, da si je Wolf sugeriral tako menenje o svoji važnosti, konečn» i»i mogli tudi umeti, da se mu je posrečil«* to menenje vcepiti tudi kakim starim in mlajim gospem. Ali na ljudi z zdrelo razsodnostjo more v najl>oljem slučaji' delovati le smešno tisto kazanje na NVolfovo »nadčloveštvo«.
W oJf se je nekdaj z vso gorečnostjo bojeval za liberalne ideje, kakor se je pozneje boril proti Schonererjn. kar ga pa ni oviralo, da je na zadnje postal Schnnererjev oproda : ali da bi tacega žurnalista srednje jnere in krieača prevelike mere občudovali zato kak<r velikega moža, v to pa res ni niti najmanjega povoda. I>o zahtevanj* take uloge nima \Volfnobene pravice. Pred pa že do nagrade — nedolžnosti. Za sedaj ost-ijarao torej pri menenju, da, ako trozveza ni več absolutna potreba za nemško državo, bo tudi Avstrija rnogla nadalje ostati brez triogla : NVolf Seidl-Tschan«.
jajo. Kljubu neugodnim komplikacijam zadnjih let v našem gospodarskem življenju se vendar ne opazuje ni kakega hujšanja javne blaginje.
Tržaške vesti.
Odgovor -Norega lista«. Ko so bile »Novice« na zares nelojalen in skrajno tenden-cijozen način hotele izkoristiti neke članke,
ki jih je bil priobčil reški »Novi list« o vse-učiliškem vprašarju, da bi s tem naš list očrnile pred slovensko javnostjo, smo pov-darjali že mi očitno nedopustnost tacega početja. Povdarjali smo, da (v prvo) mi nismo v nikakih takih zvezah z rečenim listom, kakor so neverjetno — korajžno trdile »Novice«, in da (v drugo) to nikakor ne gre, da bi radi posamičnih izjav v novinah proglašali odgovorno vso javnost enega naroda.
V še bolje podkrepljenje svoje ybrarabe
prošnje ?! Ali bi se ne dalo ukreniti na kak drugi način, da" bi bile strankam prihranjene po dve in več poti na imenovane urade?!
Občni zbor pevskega tlruštva »Kolo«
se je vršil minolo nedeljo popoludne v od-borovi dvorani »Delavskega podp. društva«. Udeležba je bila taka, da je bila velika dvorana pretesna.
Dosedanji predsednik, gosp. Miloš K a -m u š č i č, je pozdravil navzoče v lepem nagovoru, zahvaljuj^ člene odstopajočega odbora, kakor tudi vse člene društva na vstrajnem in požrtvovalnem sodelovanju v korist društva na sploh — posebno pa na sodelovanju o velikanski slavnosti povodom razvitja društvene zastave.
Dovršivši svoj pozdravni in otvoritveni govor, je g. predsednik pozval tajnika, g. Bukoviča, da prečita letno poročilo o društvenem delovanju. Isto poročilo opisuje precej podrobno slavnost razvitja društvene zastave, kar pa izpuščamo, ozirom na to, da smo to
Prof. Seidl objavlja v »Tranteaauer \Vo- I konkretnih izgledov, dokazati, da ravno reški
cheiiblaitu« nastopno iziavo: »Laž je, da
-ein jaz svetoval \Vollu, naj se ustreli. l-»to-
smo bili hoteli že mi, na podlagi posamičnih j 8|avnost avoječasno podrobno opieali na tem
mestu. Poročilo povdarja, da je društvo pri
»Novi list» zavziinlje neko ekscepcijonelno sta- , redilo pet manjših zabav, da se je udeležilo lišče med hrvatskimi novinami, zbok česar j korporativno, se zastavo, »Sokolovega« izleta tako n « r e s n i č n o je, kar govori Wolf o j prihaja v kontroverze in navskrižja ne le zlv Devin, kjer Je tudi sodelovalo na veselici, dvoboju. O tem naj s>di nepristranskočastno novinami vladajoče madjaronske stranke, Dalje je društveni pevski zbor petkrat na-razsodišče«.	! ampak tud: z novinami posamičnih opozicijo- stopil na korist bratskih narodnih društev,
»Neuc Freie Presse- označuje nastopno ; nalnih frakcij. No, to namero smo opustili, j iatotako dramatični odsek »Kola«.
Poročilo se v toplih besedah spominja
\Volfovo krčevit) borbo za mandat: »...on se jvide&*' da nam Je obramba pred atako od bori proti ženi, ki mu je vse žrtvovala in ki 8t,ani »Novic« itak že preveč narastla. mu hoče sedaj, orodje maščevanja v rokah svojeg i soproga, vz.-ti vse: čast in življenje.
No, sedaj prihaja »Novi list« sam pri-
pok. ustanovnika in neumornega s otrudnika na društvenem polju, g. Ivana Dolenca,
bližno s prav istimi argumenti, ki smo jih jn Vrle pev.ee pok. Frančiške B r g i n e e. Na hoteli podati mi.	poziv predsednikov so zborovalci ustali s se-
Piše
namreč :
dežev in zaklicali »Slava« !
Ne p sabljo ali samokresom se reši ta čudna zadeva, marveč z glasovnico. Ako Kari Herman NVolf zopet pridobi mandat, potem je	»Po tržaški »Edinosti* doznajemo, da	Omenjeno je tudi v tajnikovem poročilu,
p<>dle2:lrt zopet žena, čast in življenje sta slovenski list «Novice» trdovratno hujska	da je društveni zbor v oddeikih zahajal
rešena. Nekdaj je čast prinašala mandat, F>rotl « Novemu listu», predstavljaje ga kakor	skoraj vsako nedeljo na večje ali manjše
sedaj se pa včasih v-tvarja čast še le po man- sovražnika Slovencem — a veste zakaj ?!	izlete.
datu. Večina je postala poskusen kamen o Ker je bil «Novi list* prinesel neko d o p o-	Poročilo se topi » zahvaljuje vsem dru-
časti. in večina nekoliko glasov izb risa va to, s 1 a n o m u k r i t i k o akcije za ljubijan-	štve'nim dobrotnikom. Zahvaljuje narodno
kar se j^ zgodilo«.	sko vseučilišče, napisano in vvrščeno v naj-	časnikarstvo za moralno podporo. Posebno še
Velja, tako je! A kdo je bil tisti, ki je ne P^emen'tejem namenu. Ker pa je »Novi list«	pa sezahvaljuje el. uredništvu »Edinosti«, ki
le sled i, ampak je hotel še prihitet! one. ki so ° hrvatakih stvareh prinesel že veliko O ,tre-	je šlo »Kolu« vedno in drage volje na roko.
vb. politično in zasebno moralo tako teme- J"ih kritik* bimoral biti torej, po	Slav. »Delavsko podp. društvo« zahvaljuje,
ljito po-i ta vili na glavo?! Zato s« vsi ti tudi modri lo&iki >Navicc' še h ujši sovr až-	ker prepušča »Kolu« pevsko sobo za prav
soodgovorni na tem, da je človek, kakoršen 11 ' k Hrvatom- ne«° Pa Slovencem !! —	nizko; odškodnino.
je \V.lf, postal med Nemci tako velik mož, da Evo' kak6 zlol,a in zave8t znata včasih sama	p0 odobrenja tajnikovega poročila, je
ga še proslavljajo radi njega — nemorale. 9e*>e ,zpo«tavljati smehu !	gosp. blagajnik, J. Rože, poročal o dmarnem
»Novi list« protivnik slovenskega na-	stanju, ki je povoljno. Društvo je imelo letos
roda — a ravno on ima svoj postanek za-	nad 10.000 K prometa, seveda največ o pri-
h vali ti slo vensko - hrvatski po-	liki razkritja društvene zastave, žrtvo valni slogi, brez katere Po odobrenju računov je gosp. Kravos
ne bi bilo morda danes na Reki	v svojem in v imenu vseh navzočih iskreno
n i »N ovega lista« ni naše ti -	zahvalil gospoda predsednika, tajnika in bla-
skarne! S takimi insinuacijami morejo pri-	gajnika na izrednem trudu, ki so ga imeli v
hajati le izvestni spletkarji v Ljubljani. —	prošlem letu na korist »Kola« in je obenem
»Novi list» je proti spekulantom svete in	zahvalil ves odstopajoči odbor za uzorno vod
proklete dlake, ki utegnejo narodno	stvo društva, kar so členi odobrili z živio-
kakor o »stranki«. Ako poljski listi govore f^var na Slovenskem dovesti na rob propada,	klici. O sv. jih rojakih kakor o Burili v juž .i To <la ! Pa monla 8€ zato tudi na nas Na to je sledila volitev novega odbora
Afriki, pa pravijo nemške novine: To je ta patrijo^čna gonja od strani rodoljubnih	in so bili izvoljeni z večino glasov: Miloš
nekaj čisto druzegs, kajti Buri so vsaj do >Novie<-« — (Mimogrede bodi omenjeno, da	Kamuščič, predsednikom. Anton Vatovec,
danes ostali kakor narod, a vi ... ? Seveda. Sm° ta<li mi' in 8,C€r od ^'J načistejega	Fran Kravos, Josip Rože, Josip Kolb, Dra-
duh nemškega jezika je res ustvaril besedo s,ovenskega rodoljnbja, od ljudi, ki stoje že	go.nir Malic, Vekoslav Volčič, Milan Koro-
Pollaeke-, v kateri je obseženo ponižanje. VJ)raktičuein ^ljenju, dobivali izjave o vse-	šec, Anton Podbrsek in Ivan Lukančič, od-
omalovaževanje in zasrarn. »vanje- Nemec ba- u«iliškem vprašanju, ki so se bitstveno odmikale	borniki ; Anton Svetina, Ivan Škerjanc in
gatelizuie Poljake kakor narod, in njihov od 8Plošnega kurza. Nekatere hranimo še se-	Josip Leban, namestniki ter Fran Sever,
jezik k:«kor jezik.	"	9e sv°je strani bi jih bili radi pri-	Fran Sesek in Anton Turk. pregledovalci
občili, ker smo na stališču, da je za tako	računov.
Poljaki v Nemčiji. Poljaki niso narod, ampak le stranka. To stališče zavzemljejo uradniški krogi nasproti Poljakom m ^ te^a stališča uravnava tudi državna obla.-t svoje postopanje nasproti Poljakom. Oni da - » le »stranka*, »poljska stranka« v velikem nemškem organizmu in niti govora ni o kakem narodu, ravnopravnem z Nemci. Tudi nemške novine si jako razbijajo glavo, bi-h o Poljakih govorile kakor o narodu, ali
Je-li torej zato beseda »izkorenjuj« moralno zaraeČljiva ? »Ne«, je rekla vlada : »ne«,
važno stvar le koristno, ako se čujejo vsa	Po dovršeni volitvi «e je g. predsednik
menenja. (Jim obsežneja je razprava
-i,	-	,	- ,	, .	meueuja. v^uu oosezneja je razprava — ■ se- v svojem in ostalih izvoljencev imenu zah va-
je rekel nemški narod m v jednem hipu so ,	.
izgnali početkom osemdesetih let 4<H>00 Po_ !veda kvarna, dostojna - tem bolj se bi-1 lil na izkazanem zaupanju, priporočivši nav-ljakov, ki niso imeli te sreče, da bi pripadali *tnj° l>OJm'' tCm ,>0'J 9e	obzor'e ; zo5im> naJ delujejo, kakor dosedaj, tudi v
kulturni pruski državi kakor njeni pravni
podaniki. I u tako gre dalje že dva decenija: Polj:ik iz kraljevine Poljske ali iz <xalicije
javnosti. No, kakor bi b li radi, vendar nismo 1 bodoče na korist »Kola«.
priobčili. In ravno zato ne, ker vemo, kako zastrupljeno je naše slovensko življenje vsled
ne more najti tu med nami, rued svojim na rodom. stoljubnost', ter ga kakor »zoper-
odtirnega medsebojnega prepira, in smo se torej bali, da bi se d ibremu namenu mogli |h>dti-
, '	, ... . kati taki, kakoršajih ne more imeti, kdor je
nega inozeraca<r (stalno ime) odpravljajo preko j	.	.	,	J
, . ,	. .	, , , ! 8,11 svoiega naroda. Poskus »Novic«, da
<Jezelne me.e. ali ga trpe kakor poljedelca k . .	, , . ,
, . .	,. ... "i nas pokazale kakor konspiratorje v družbi
većemu nekoliko mesecev radt nem»voljnjdi
i . - * - |i	v. v...	1 -Novim listom« i» roti interesom slo vensketra
odnosajrv poljedelstva v .\emci]i.	i	...
Proračun Rusije. Državi ..rorač,,,. "ar°H8'	"aJ ,	'>r"V """
, .	, v , . . - , , . imeli in kako opravičen je bil naš straJi.Op.
ruske države za tekoee let » izkazuje sledeča I	K
števila :
ured. »Kdin.«|
redni doliodki .
izredni dohodki
doh odki drž. premoženja
].*00,7fc4 4K2 rub. Tako je prav!- Pišejo nam: Baš oni
1,S00.<MX)
143,987.494
redni strc»ški izredni
Skupaj 1 .«»46.571.976 rub. . . . 1.775,913.481 rub. . . . 170 658.494 _
Skupaj 1.946,571.976 rub. f>rebitek rednih dohodkov v razmeri z rednimi stroški znaša 24,871,000 rabljev. Poročilo finančnega ministra o državnem proračunu sklepa z l>esedami: Iz vsega prej reče-nega se «ta sklepati, da slone naše finance na stalnem ravnotežju proračuna in da se nahajajo v pojtolnoma zadovoljivem položaju ; dalje, da je sistem našega denarja popolnoma
dan, ko ste se pritožili v »Edinosti«, da ces. kr. redarstveni uradi na slovenske prošnje izdajajo la!ka potrdila — sem imel priliko ogledati si slovensko potrdilo, izdano po c. kr. redarstvenem komisarijatu pri sv. Jakobu. Za prvim sem vdobil v roke še druga taka potrdila. To ni sicer za nas nikaka koncesija, ali vseedno beležimo to s priznanjem, ko vidimo, da je med tolikimi uradi vsaj tu pa tam kakov, ki vsaj do neke mere privošča ravnopravno3t tudi našemu jeziku. Radovedni pa smo, zakaj se od onih strank, ki so svoje-časno uložile na c. kr. redarstvo prošnje za potrdilo o lU-letnem bivanju, zahtevajo »Domovnice«, predno se jim vračajo dotične
Odbor se je v 'svoji prvi seji, dne 14. t. m., konstituiral tako-le : Miloš Kamuščič predsednik, Anton Vatovec podpredsednik, Mdau Korošee tajnik, Fran Kravos blagajnik, Josip Kolb arhivar in Vekoslav Volčič nadzornik pevskih vaj.
Zastavonošem so imenovani gg. Kravos, Sever in Ferdo Filipič.
Mednarodna razstava ribarstva bode letos — kakor smo že omenili v tem listu — od 6. do 12. septembra na Dunaju v dvornem vrtu kneza Schvvarzenberga pod pokroviteljstvom Nj. Vis. nadvojvode Frana Ferdinanda d' Este. To razstavo priredi avstrijsko ribiško društvo povodom 8. zborovanja avstrijskih ribičev. V častno predsedstvo so povabljene najodličneje osebe. ka!:or na pr., med drugimi, tudi princ Bavarski, dedni princ Seh\varzenberški, predsednik c. kr. kmetijske družbe dunajske, knez Auersperg, naša ministra poljedelstva in trgovine Gio-vanelli in Call, dunajski župan dr. T.ueger itd., v častni odbor pa, med drugimi raznimi odličnjaki, tudi prof. F'ranke iz Ljubljane. Odbor razstave obstoji iz 43 oseb. Razstava bo razdeljena na 16 oddelkov in ti zopet v razne skupine. Razstavljale se bodejo ribe in
vodne živali iz morskih in sladkih voda in ribnih vzgajališč, naravne in umetno izdelane gobe, konzervirane ribe, ribištvu koristne in škodljive živali in rastline, živalska in rastlinska ribja hrana, bolezni rib, abnormitete, razna orodja, stroji za izdelovanje, oziroma prirejevanje ribjega mesa, kosti, masti in odpadkov, industrijski izdelki rib, vodnih živali in rastlin, literatura o ribogojstvu itd. itd. Razstava je za vsakogar javna in kdor se je želi udeležiti, mora to prijaviti razstavljal-nerau odboru najkasneje do 15. junija t. 1. Razsodnišfcvo bo sestavljeno iz samih tu- in inozemskih strokovnjakov ribarstva, ki bo za razstavljene predmete neprizivno prisojalo 7 vrst cdlikovanj, Vsakoršna vprašanja in dopise je naslovljati : »Fischerei-Ausstellungs-Comite« in \Vien, I. Herrengasse 1 .">.
Iz pred nasili sodišč. Včeraj zjutraj so se vršile pred tukajšnjim deželnim sodiščem sledeče razprave: 50-letni Anton Skerl iz .Ljubljane je bil obtožen radi zločina tatvine ; sodišče mu je prisodilo •> mesece težke ječe z enim postom na inesec in obsojenec pride enkrat na mesec v posebno celico. — 60-letni zidar Marko Perfol iz Trsta je bil oproščen zatožbe radi zločina javnega nasil-stva, storjenega z nevarnim žuganjem ; bil pa je obsojen na tri tedne ječe radi pijanosti. — 25-letni Dragotiti Siegar iz Trsta je moral odgovarjati radi zločina javnega na-silstva : sodišče je toženca oprostilo od za tožbe radi tega zločina, obsodilo pa ga je na 1»> dni zapora z enim postom radi prestopka raz-žaljenja javnih organov.
Drobne vesti. Nesreča na delu. 44-letni zidar Fran Pulger, stanujoči na Greti, je včeraj zjutraj ponesrečil in se nevarno poškodoval. Pulger je namreč delal na neki stavbi pri sv. Ivanu. Ne ve se, kako je nesrečnik izgubil revnotežje in padel na zemljo, 5 metrov globoko. Drugi delavci so hitro poklicali zdravnika z zdravniške postaje, ki je podelil nesrečnežu nujno pomoč. Pozneje so Pulgerja prepeljali v bolnišnico, kjer je bil vsprejet v deseti oddelek.
Zblaznel na p a r n i k \\. Meti potniki, ki so včeraj prispeli iz Benetk v Trst s parnikom »Almissa«, je našel policijski ofici-jal Krainer, tudi 59 letnega kurjača Tomaža (jriertlerja, kateri je na parniku zblaznel. — Siromaka so odpeljali v oddelek za umobolne.
Ponesrečilo se jim je! K Josipu Costantiniju. trgovcu z vinom v ulici sv. Ctlino št. 176, je prišel v nedeljo zvečer neki njegov prijatelj ter mu povedal, da v njegovem {Constantinija} stanovanju je prižgana luč. Constantini se je začud'1 in se hitro podal v svoje stanovanje, kjer je res našel odprta vrata. V stanovanju pa je dobil dva tatova, ki sta se, zazrši lastnika stanovanja — spusiila v beg. Constantini je pregledal stanovanje in se je u veri l na svoje veliko veselje, tla mu tatova nista nič odnesla, ker je o pravem času prišel in tako rešil denar, ki ga je imel v omari, katero ata nepoznana lopova že odpirala. — Stvar je naznanjena policiji.
Grozen s p o p a <1 z nadzornikom redarje v. Nadzornik redarjev v ulici Scussd, Richtig, šel je včeraj popoludne po neki cesti, ki vodi v Kolonjo. Medpotoma je naletel na dva mladeniča, ki sta se neusmiljeno pretepala.
Nadzornik je posegel vmes in sa mu je posrečilo razdružiti pretepale«. Eden njiju je ubral svojo pot in mirno odšel : drugi pa ni storil tega. Nadzornik je pozval tudi drugega, uaj si ubere nasprotno pot, da se ne snide zopet z nasprotnikom. Mesto vsakega odgovora pa je ta nasilneš udaril s pestjo nadzornika tako močno po glavi, da se je nadzornik skoraj zgrudil na zemljo. Ko se je napadeni nadzornik malo zavel, je povabil napadalca naj mu sledi. Kaj še! Ker ni hotel ubogati, ga je nadzornik prijel za ramo in ponovil povabilo. Ali mož se je kmalu oslobodil nadzornika in ga potem začel obdelovati s pestmi. Prijela sta se oba. V srditem boj u sta padla po tleh in se vJjala po prahu. To je trajalo %*eč ča.sa, neki gospod, ki je nekaj časa od daleč opazoval ta nevarni voj, je stekel iskat redarje. Med potoma je naletel na policijskega agenta Schmidt a in redarja Bresengerja, katera je poslal na lice mesta. Ta javna organa sta došla ravno o pravem času, ker je nadzornik v boju s potepuhom že omagoval. Prijeli so ga z združenimi močmi in še le po 20 minutah se jima je posrečilo ukrotiti nasilnika. O Iveli so ga pred višega komisarja g. Pertota, kateri ga je vzel na zapisnik. Tu so pogodili, da je
napaJale^ identičen z 2<> letnim Ivanom Pe-ternelli iz Trenti na. < >d vedli s'i ga v zapor, kjer vsprejme zasluženo plačilo.
Nadzornik Richtig je moral — po na svetu zdravnika — ostati v postelji, ker je v lxjju z nasilnežem dobil več nevarnih ran. Draibe premičnin. V četrtek dne Irt. ja-
nnvarja ob'10. uri predpoludoe se bodo vsled naredite tuk. c. Jcr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršil« sledeče dražlie premičnin :
ulica del Rivo lor hišna oprava ; ulica del Ponziana 8,'hišna oprava: Treb5e 12. prešič in voz, uli«*a Belvedere 12, hišna oprava; ulica dela Zorita 2, tiskarski stroj , ob 11. uri in pol : Rocol f>5, hišna oprava : ulica Sette Fontane, hišna oprava ; ulica A^<|uedotto •», hišna oprava.
Vremenski ventnlk. Včeraj: toploner oi 7. uri znitraj 0°.0 ob 2. uri popoludn* C.® — TlaKomer ob 7. uri zjutraj 7G9.H — Danes piima ob —.— predp. in ob —.— pi»p.; oseka ob —.— predpoludne in ob —.— pojtolndno.
Kusskij kružok.
kojnik v vseh krogih. Udeležba na jiogrebu je bila ogromna. Na čelu so korakali Sokoli z zastavo, potem je sledilo osobje slovenske opere, jievsko društvo »Slavec« z zastavo, osobje nemškega gledališča ter zastopstva raznih društev ! Na krsto je bilo položenih vse polno vencev, mej drugimi od osobja slovenske opere, od »Sokola«, od »Narodne tiskarne«, od ravnateljstva nemškega gledališča itd. itd. Pred hišo žalosti in na pokopališču je pelo društvo »Slavec«.
*	Potrjen zakon. Cesar je sancijoniral od deželnega zbora kranjskega sklenjeni zakon glede najetja posojila v znesku štirih milijonov kron v svrho dotacije zaklada za javne namene in povzdigo kmetijstva na Kranjskem.
*	Neusmiljena uiati. Delavka A. P. je v ulicah ua Grad v Ljubljani svojega triletnega sina neusmiljeno pretepavala in ga vrgla enkrat ob zid in enkrat ob tla. Ljudje, ki so to videli, so neusmiljeno žensko naznanili policiji.
—	* Nova cerkev na Bledu. K»kor po-
Pravila »R u s- r°čajo iz zanesljivega vira. je ministerstvo že dovolilo, da se na Bledu zgradi nova župna cerkev.
*	Čitalnica \ II. Bistrici-Tru oveni
vabi na j »lesni venček, ki ga priredi v nedeljo dne 19. januvarja 1902 v prostorih hotela »Ilirije«. Na plesu bo svirala vojaška godba polka št. 96. — Pričetek ob S. uri zvečer.
Dnevni red izrednega obe. zbora : Program »Slovenije«. — Local: I. Lichtenfels-gasse »Zura Magistrat«. — Začetek ob 7. uri in pol zvečer. — Slovenski gostje dobro došli !
Brzojavna poročila.
Pemanenčna komisija za trgovinske vrednosti.
DUNAJ 15. (B.) Trgovinski minister je na podlagi odobrenih pravil c. kr. perma-nenčne komisije za trgovinske vrednosti v prometu vnanje trgovine imenoval med drugimi tudi Riharda pl. Albot-lja, javnega služabnika tvrdke Giovanni Albori v Trstu, Karola Arnsteina, lastnika tvrdke Arnstein v Trstu, Josipa Basevija, ces. svetnika, držav-
tih. lin kaj je povedal Kitehener s tcin poročilom? Nič druzega nego to, da so Au-gleži kakor po navadi, lovili, a nič ulovili. No, za tako operaoijo ni treba bog ve kakega (»oveljniškega talenta. Op. ur.)
Poslano*)
Časi se spreminjajo in s časom spreminjajo se nazori. Pet let je bilo moje delovanje v raznih društvih v prospeh naši narodni stvari v Trstu in posebno pri sv. Jakobu. Hkratu pa so prišli nekaterniki do nazira-nja, da nisem le odveč mej delavci na narodnem polju, marveč da je moje delovanje naši narodni stvari celo škodljivo. O tem so dotičniki tako prepričani, da me hočejo celo na nehumanen način s pota spraviti in uaj velja, kar hoče. S tem store največjo uslugo našim narodnim nasprotnikom, ki me, surovimi in iafinirauitni sredstvi — kakor z muč-
nega poslanca in javnega družabnika tvrdke jjmj godbami, s tiranjem pred sodišče (zaradi Giuseppe Basevi, I. Eckhelja, lastnika tvrdke slovenskega Tantum ergo) niso mogli ugono-
skega kružka« v Trstu je uainest-ništvo odobrilo. Namen tega društva je znan. Društveni členi so ustanovni, ki plačajo 50 K enkrat za vselej, in pravi členi, katerih prispevke določi osnovalni občni zbor, oziroma pozneje odbor.
Ustanovni občni zl>or se skliče, kadar bo priglašenih vsaj 10 udov.
Dame in gospodje, ki hočejo gojiti ruski jezik, naj torej pridno pristopajo k temu važnemu društvu.
Prijave vsprejema gosp. dr. K d v a r d S 1 a v i k, odvetnik, via tlel Moli no piccolo št. 3, II. n.
Dramatično društvo. Nocoj ob H1/-- lamo nemška imena: Vognn, Doleček, Fon-uri bo pogovor in I. vaja v telovadnici »Tr- tana MurŠič, Sobotka, Urbaček, Vihar itd.
z gobami v Trstu, Alfreda Esckerja, javnega družabnika tvrdke A. Escher v Trstu, Tomaža Schadelook, lastnika tvrdke v Trstu, Josipa Tschurtschenthaierja, ees. svetnika in lastnika tvrdke v Trstu.
Trgovinski minister je na podlagi statutov c. kr. permanenčne komisije za trgovinske vrednosti notranjega prometa, imenoval
biti, ali me vsaj prepoditi iz sv. Jakoba, kjer sem razkričan, kakor provzročiteij in votlitelj narodnega gibanja. Dokier so me zasledovali naši politični nasprotniki in . . . se nisem udal. Ko se mi je pa pričelo podtikati naj-podlejše reči in ko se mi je pričelo streči po ekzistenci, pa grem! Bodi jim torej! Izjavljam, da polagam vsa odborniška mesta, katera sem zavzemal v raznih društvih. Polagam predsedništvo v »Delavskem konsumnem
Josipa Basevija, Alfreda Escherja in Josipa! društvu« ; podpredsedniško in tajništvo
Tschurtschenthaierja, vsi trije v Trstu. Nov šolski nadzornik.
DUNAJ 15. (B) »\Vr. Ztg.« objavlja
»Bratovščini sv. Cirila in Metodija« ; tajništvo in pevovodstvo v Čitalnici šentjakobski: taj ništvo pri »Kmetijski družbi« in prtjdsedni-
.	, . , v	.	stvo pri godbenem odboru. Upam, da me
Minister za nauk in bogocastie je imenoval	6	.... 1 '
° J J	doticnikt puste sedaj pri miru in da nadučitelja Feliksa Morandija v Arco okraj
Vesti iz Štajerske.
— .Mariborski nemški akademiki naznanjajo, da priredijo v letošnjem predpustu plesni venček. V pripravljalnem odseku či-
nim šolskim nadzornikom za šolski okraj Tione.
Francozka vlada proti jezuitom.
PARIZ 15. (B) Kakor javljajo listi, se namenja proganjanje večih členov reda jezuitov v Parizu radi kršenja določil društve-
nu ne
bodo po javnih lokalih žugali, da me spravijo ob službo in kruh, za katere grožnje imam dovolj prič in sem nekatere navedel v zapisnik v seji »Del. kons. društva« dne 13. jan. t. 1. v trajen spomin.
Ako so moje zaslHge na narodnem polju sploh še zasluge in ako se niso v teku časa prelevile morda v kaj druzega. prepuščam jih
nega zakona. Tudi proti pripadnikom jezuit- z današnjim dnevom tistim, ki po zaslugah
pa
bo
skega reda v Lvonu, Bordeauxu in MaršiIji je zaukazana preiskava.
Borba TVoll'a za mandat.
žaškega Sokola«. Vabljeni so torej vsi prej-	Manjka jim še — »pemske bande«,
^nji in sedaj na novo vpisani diletantje, da	yse _ nemško
pridejo gotovo, ker se nocoj odredijo redne	_ stajarska kmetijska družba v
vaje ter določijo uloge iger.	Grade« je dovolila za svinjerejo v Solčavi
Vpisovanje novih izvrševalnih členov se	jn Jja&lh tri Iurjasce jn devet piemskih svinj. r	. ,	, . ^ ,.
vrii i lir« nridno Kdor želi se lahko vniše r,-	,	, ^	, ^ - j .. 1 rutnov je bilo v volilnem kraju Gruli
' Jako prmno. jvoor zen, se laiiKo \ pise j0 ^ |M> menda tudi vse, kar stori ta družba ,,	0 ,	, , ., . ,
tudi nocoj.	letoB za grdnji Staj ar.
Pevsko dru>tvo »Zarja« v Bojanu __ y Gradcu iščejo mrtvaško iclavo.
priredi v nedeljo dne 2. februvarja t. 1. do- Ko ^ j lg89 prenesli truplo nemškega pesnika Hammerlinga, bilo je le par oseb pri-na šotnih, pa še te so morale oditi iz mrtvašnice, ko je izjavil dr. Kratter, sanitetni svetnik in deželni poslanec, da hoče glavo mrtvecu pre-
hrepenč. pa nimajo v dosego istih ne moč , ne zmožnosti, najmanje pa poguma. Ob enem naznanjam, da so moja vrata za naprej zaprta za vsakogar, ker se hočem za naprej v prostem
niačo veselico s plesom. — Istega dne prired
veselico tudi pevsko društvo r Hajdrih Prošeku.
Za podružnico družbe sv. Cirila in
nabralo
GRULICH 15. (B) Na današnji držav- času posvetiti le svoji družini, katero s^m,
nozborski dopolnilni volitvi za volilni okraj žali bog, preobložen z delom v narodne svrhe,
j zanemarjal. One duhove, katere sem jaz vzne -mirjal in one može, katerim sem bil trn v oddanih 208 glasov, od katerih je dobil \Volf peti pa proeilD) (ia se poslužijo sedaj, vsled
148, dr. Bachmann (nemški naprednjak* 53, mojega odstopa, izpraznjenih odhorniških mest. dr. Čižek 7 glasov.	Vsem onim pa, kateri so v mojem delu videli
w * . . .	res delo in požrtvovalnost, pa kličem prisrčno :
Iz proračunskega odseka.	„ , 1 . . . '	'
. r °	»Hvala za priznanje!«
DUNAJ 15. (B) Proračunski	odsek | 1 J
je razpravljal danes o obrtnem nadaljeval-
Fran R a kuša.
nem šolstvu. Poročal je poslanec d * Elvert.
Metodija na Greti se je nabralo v pusici	meriti. Tačas pa je zginila pok. pesniku	Dogodki na Spanjskem.
»Kon?umnega društva« v Kojanu 12 K 32	g|ava ler ie tru.,i() preložili v novi grob.	PARIZ 15. (B) Atence Havas javlja
-t. — Slave \yi,Žične praznike v družini Mi-	Zadnji čas pa se je vest o ukradeni mrtvaški	iz Barcelone: Delavski nemiri naraščajo;
keh'čevi se je nabralo 2 K 20 »t.	glavj razžirna Gradcu. Časopisi pišejo dan	štrajkevci, oboroženi z noži, palicami in sa-
Plesni venček K a kor je bilo že javljen o,	na tlan o tem, celo mestni svet je imel mrtva-	moktesi, so naskočili tovarne, se polastili
priredi pevsko društvo »Kolo« prihodnjo	ško glavo na dnevnem redu. Dr. Kratter ne	orodja in so razbili stroje. Meščanska godba
soboto dne 18. t. tu. v dvorani ,Mallv' uli ca	taji, da je res vzel glavo, toda trdi le, da so	Je streljala na štrajkovce. Neki zbor delav-
Forrente 10, plesni venček za redne in pod-	mu pokojnikovi sorodniki dali dovoljenje v	cev v rudnikih je sklenil nadaljevati štrajk,
por ne člene društva in za povabljence. Po-	to. Sedaj se je začelo tudi državno pravd-	Sotli 8e' (Ja botio rao?li ol> podporah iz ino-
znani prijatelji društva se smejo udeležiti	ništvo zanimati za stvar ter je začelo prei-	zem8tva nadaljevati štrajk kakih šest ras-
ega venčka tud brez posebnega povabila.—	skavo zoper dra. Kratterja zaradi hudodelstva
Vstopnine na ta venček ni nobene. Podpisani	oskmmbe mrtvecev. Kaj bi čvekali Nemci o	BARCELONA 15. (B) Lastniki tovarn
upa, da se teg t venčka udeleže vsi podporni	bestijalnosti, če bi se kaj takega pripetilo	80 odposlali senatorjem, poslancem in oblastim
*) Z:t članke pod tem na*lo70111 uredništvo le toliko odgovarja, kolikor zakon veleva.
elikunska rastava pohištva in J tapecarij: Tzvenredno ugodne 5 rt KM cene. m K 14 J
VILJEM D AL L A T0RHE ;
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palaca Diana.) ♦ Hoje pohiitvo donesesrečo. ■ ■ S
Ifl flBH*—IH«f<H
KXH*KK*XXXn*KXK*
in - »lelujoči členi tibojega spola.
ODBOR pevskega društva »Kolo«,
med Slovenci !
Vesti iz ostale Primorske.
pu ]> in spomenico, v kateri izjavljajo, da zadnjikrat apelujejo na razsodnost delavcev ter dostavljajo, da so pripravljeni jutri odpreti delavnice in sicer na podlagi 10 urnega dela in z
zagotovilom, da se bodo upravičene pritožbe Kronanje španjskega kralja. Spanjaka se | uvaževale, Ce |>a bodo štrajk in 6ini 8traho.
pripravlja na velike svečanosti. \ maju tega '	v r _	.
r 1 j	j e- vanja nadaljevali, potem zaprejo tovarne ter
Razne vesti.
X Ca-tniini kanoniki nadškofijskem »cta bo kralj Alfonz XIII. proglašen polno-p03,užjj0	i28eljenja, da se postavijo
kapitlja fcorKkcira so imenovani o l cesarja : .letnim in ga l>odo tedaj kronali svečano. V
ravnatelj osred. semenišča v Gorici dr. Jos. Gabrijevčič. sem°niški profesor Dominik Aljii, dekan na Crnici A. C.bič, župnik v Gradu I. Rod aro in dekan v Tolminu Jos. Kragelj.
X I-a>ka Šola v Podirori. V Podgori morajo odpreti laško šolo. Tu se mora spomniti vsakdo u- de slov. mestne š de v Gorici, katera je nameščena v stari in gnjili Katinel-.ijevi vojašnici Podturnom na skrajni, od-ijuilni periferiji mesta, kamor stariši ne morejo pt.šiljati svojih otrok, ako imajo le količkaj ljubezni do njih. Tu je prilika, da se Lahom vrne ter se postopa ž njimi tako, kakor {Kistopajo oni s Slovenci v inestu. Ako je dobra za slovenske otroke na njih lastni zemlji gnila Ivatinellijeva vojašnica, potem mora biti dobra za otroke laških privandran-cev v Podgori zadnja podrta lopa kje na koncu občine. Ako je Kaj mož v Podgori na poklicanih mestih, vedo, kaj imajo storiti. — Ako nas Lahi tepejo, jih mi zato ne bomo božali. Tako nespametni ne smemo biti.
ta namen že sedaj urejajo i it restavrirajo v Madridu vsa javu^ poslopja, a privatniki svoje privatne hiše, dočiat se ulica Alcala povsem
pod varstvo inozemstva.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 14. (B.) Lord Kitehener po-
Vesti iz Kranjske.
* Pogreb Josipa Nollija je pokazal,
koliko ljubezni in spoštovanja je užival po-
... ,,	,	j roča iz Johannesburga včerajšnjega dne: Od
na novo asfaltira. Program se ni sestavljen, 1 .
ali znano je že: da kralj Alfonzo na dan kronanja položi svečano temelj nekemu narodnemu umetnemu delu. Na svečauosti bodo zastopane vse vlasti. Nemškega cesarja bo zastopal princ Albert, kralja Frana Josipa pa brat kraljice-regentinje.
Venera. Jedna od najsijajnejih zvezi na nebesnem svodu, Venera, je zopet prišla prav blizu naši zemlji in jo je možao včisih razločiti tudi ob svitu dneva. V tej dobi se je ta zvezda primaknila najbliže naši zemlji, kakih — 60 milijonov kilometrov. Lepa — bližina to !
Akademično društvo »Slovenija« ua
Duuaju priredi svoj IV. redni občni zbor dne 17. jan. in svoj III. izredni obč. zbor dne 22. jan. 11*02.
Dnevii red rednega občnega zbora : 1. Čitanje zapisnika zadnjega rednega in" izrednega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva »Triglav«. 3. Poročilo od-borovo. 4. Volitev novega odbornika. 5. Predlogi. 0. Slučajnosti.
6. januvarja padlo je 20 Burov, 9 jih je bilo ranjenih, 203 ujetih in 93 se jih je udalo. Dozdeva se, da se je sovražnik v vzhodnem Transvaalu razkropil, če tudi je tam nabral 500 najboljših vojni kov, da napade pri On-\vacht polkovnika Pl umerja. Glavna sovražnikova moč v zapadnem Transvaalu je zapadno od Rustenburga, v Oranju pa ob reki Wilge in severno od Betlehema. Mauro, La-\var in Holet križajo jk> ozemlju med Jave stovnom, Olivalnortom in Ladvgravem v Kap-landiji, kjer se nahajajo mali burski komandi. Na zapadu Kaplandije odriva se sovražnik proti severu in se ustanovljajo zaloge piovi-janda, ki bodo služile kakor oporne točke za bodoče operacije onstran linije trdnjavic.
LONDON 14. (B.) Lord Kitehener poroča iz Johannesburga včerajšnjega dne: Četam Bruca Hamiltona posrečilo se je dospeti do treh milj oddaljenosti od Louisa Bothe, ki je v noči med 10. in 11. t. m. pobegnil oa nekem vozu. Čete, ki so napravile dolgi marš, Bledile so Bothi 7 milj daleč, dokler so bili konji utrujeni. 32 Burov je bilo uje-
U
n x
K K K K X X X X X X X
X X X
MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
po slov. zaloao p&ištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja v Trata, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
4na desni strani cerkve sv. Petra). Konkarenoa nemogoča, ker je blago iz prve roke.
X X X
x
X X X X X X X X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxx
1 Aleksander Len Ifinzii

fS
m
to
m
Prva In največja toTarua pobi5tra ▼aeh vrst,
•J TRST S«—
TOVARNA: Via Teaa, vogal Via Lfraitaaea
ZALOGE: i Piazza Rosarfo it 2
I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21
-MOM-
Velik itbor tapecarij, zrcal in sltk. Izvršuje narocbe tudi po posebnih načrtih.
Cene bres konkurenoe.
ILOSTROVAVJ CEHI 2ASTOII II FKAIKO ^ Predmeti postavio se na na obrod ^ ali železnico ft-ir^o	^
Narodne obleke
(kostumi).
p...!,.	da i H a na razpolago
i>«r<"ii-li <I)V'.-,	ženskih i« ^ niožk»M
kat* re ijet*«,>-«*joj* p* primerili o Uk«nlnini to lik'* i»*r< di»im druit\onr». kolikor tndi |>os»j^ n"zri:K..u: < M»Mti -e j« vsaki d*n *h\ S. —'.>. rititmi in ♦ f>. ure P"P- naprej pri 1 ujT' » I »♦-l.iKkeija |4vt|»ornetr& diiHtva«, ulica malega Milina št. 1. I. nadstropje.
01) BOK
uevstesa flrsštva ..Kolo" * Trsti.

PJ

.Ta k oh Jellen
Pekarna in sladčičarna
T:t*tu, ulie* Sette Fontane -t. 13. priporoča 3 krat I.a <;*n s\e/. hr ili n \»*1 k izl>or «lud«'ic. Sprejema v pecivo bo<iir-i usto zji navaden kruh ali filadčice. Za opa mote iz prvih rgerskili mlinov.

b osiguravajuća zadruga u Zagrebu, stojeća pod zaštitom obćine slob. in kr glavnog grada Zagreba, otvorila je
GLAVNO ZASTOPSTVO
za Istru, tiorietu Trst i Dalmaciju sa sjedištem u Puli.
Upozoriijcinn svakog valjanog kneegospodara. <ln sve svoje zgrabe i pokretnine osigura proti požaru i Šteti od groma kod ..(roatia1*4 vt*<' načela vadi, da novae ne ide v tudjinn.
Osipranja se primaju iz vrlo Dizto ciene i flobro jamstvo.
M jest n i zastnpniei traže se u svim selima i gradovima Istre, (ioriee. Trsta i Dalmacije. Ponudbe se šalju na z^zz^nz^^zz: —
Konrad Jacopich
trgovec z jedilnim blagom v TrMu, Pij.77a Parri« ra prij orr<"» svojo laloco jestvin. k<»}<>-ciialn. nav»(4rjf»a in najtinej~effn olja, najfinejše Te-»ttnine, nadalje moke. otrobov, *ilo, ovna itd. po jako i ličkih cei ah Hazposilja naročeno blajro tudi na de- j želo ra debelo in drobno. Ceniki franko.
Glavno zastupstvo ,.Croatiae" u Puli.
Tehnični urad.
Ustanov Ijeno 1S77.
Zaiosa strojev in železja.
Skladišče vina
ulica _Acquedotto st 23. Prodaja vina v •odih in buteljlah. Fine padine in dezertne vina na <:«-l*lo in dmbeo. franku na d<mi po najugodnej ili in konkurentnih cenah.
occocoocoooooooo
Švicctsla unska obrt
Samo 16 K.
Naznanjamo vsem vešćakom, častnikom por-1nim. železniškim m redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro. da smo oprejeli edino razprodajo novoiznaj -dene originalne genf-r-ke 14 karatne remont. ure zlatega-elektro-pla<pie. >.tav glashulte". Te ure imajo protimag-netične precizifk urni <iroj so najtanćneje regulirane in preskusen in • inja m O 7. \-aako uro :>-letno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen od tieh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno iz«lelsm ter napravljen iz novo iz-naj<iene amerikanske gohtinske kovine ter prekrit s 14-k»rat. zlatem, tak<., «ia je podoben čistemu zlatu, in ve£čaki jo ne morejo razločevati o«l prave ure, ki velja 2UU kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatejra li«*a. Sprejeli smo v mescih 1<M)00 dodatnih naročb in okoli :^M«» pohvalnih pisem. Cena uri za gosjKnle ali dame b- 1»'. kron poštnina in col-nina prosta Vsaki uri je brezplačno pridejam mos-njićek od usnja Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali »lame (tudi ovratnjice* po 3. — .>. — in S. - K. Ako ura ne ugaja, »e sprejme ni zaj vded česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu.
Naročbeje } o-iljati na Razpoiilj&nje ur . Chronos Basel (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za Zi.~> stot.. na dopisnice lO stot.
*XX*HXXXXXXXXXXX
!!! NOVOST !!!
Ure budilnice „Crawal"
z brušfn m zica'om (visoko :>o eni. > gld. 2 90 - kazalom, ki se |>o noči
svet! gld. 3*20. Te l»n-
dilnice s*o kia-ne >n so lepše od vseh družili. Oh jed nem ponuja žepne ure budilnice v velikosti navadne žepne
?f» i^zsze^ et- ,. ...
"	ure), k) se naha ato v
k rasudi nilcijastih pokrovih iu so vsakomur koristne, ki ima opravljati točno služb <. Te tire se /amorejo uravnati na vsako minuto. V dol »i se i/, tovarne ur
Salo Schener Movo, Straflom 6.
Jamstvo na 3 leta ' Cenik gratis in franko! Kar n e icraja. denar nazaj.
Odlikovan / dveini zlatimi in bronastimi kolajnami
SCHNABL k CL - TRST
Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna),
- Glavni za stop železja in tovarniških strojev. -
Naprava obrtnih podjedb vsake vrste.
Inštalacija strojev in parnih kotlov.
Motori na plin. bencin in petrolej sestava„Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo, plin in par.
Materijal za stavbišče.
Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseli sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze traverse in kolesa. Cement »Portlandc in »Romano«. Olja za kolesa in masti.
In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrd k a je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav,
med kojimi:
Kakor tudi: Tovarne /a kože, Tovarne /.a oMeko itd. Perilnice, Predilnice.
Tovarite parafin in eerezin,
ža£ za obdelovanje lesa in pripravljanje d op. 36 vodnih napejav. 17 tiskarn in kainuot skarn. 13 mehaničnih delavni«*. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in parom.
12 sladčičarn, pekarn, tovarn za l»išk' t in konfete.
napeljav oleklriene luči.
>	.»anliiie,
Mline,
Podjetja za uspravljanje soli, Tovarne za delati za maske. Stiskalnice olja. Naprave za vodno s I o. Tovarne za šumeče vode, Distderije,
Podjetja /a čiščenje in nakladanje
z i ta.
V ta licmeii je Min icstavljecili: 151 motorjev i:a plin in petrolej In 65 parnih strojev
Žrebanje
t e jutri
Loterija za ogrevalne sobe ii ii
vrednosti.
Srečke po 1 krono.
priporočajo :
Josip 15o I a Ili o. Mamil & €.o. Mereurio Trlestino, lsr. Neuiiiaim. Henrik Sehiff-li) a ii ii. Josip Zoldan.
ZALOGA DALMATINSKIH VIN
iz lastnih kleiij in
i/r ISTRSKI TERAN,
ki se toplo priporoča družinam, gosp. kreinar-jem in restavraterjeni.
Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11.
KARLO PERTOT
kamnosek
nasproti pokopališču pri Sv. Ani.
I/.deluje iz istrskega in kraškega kamenja vsakovrstne najnnvadnejše do najfinejše i;ilelke.
Priporoča se slavn občinstvu za. vsakovrstne napisne ploSče in nagrobne spomenike.
Sprejema tiaročl»e za atavbinske in <lruga v to stroko spadajoča dela.
iMgr Vsaka naročba se izvrši točno in
po ugodnih cenah.
X*KXXXXXX»XXXXXX
Važno oznanilo!
Podpisani Miiatrajo si v dolžn- sr. javiti slavnemu olčinstvu, da °o dalmatinska črna, bela, Opolo in istrska vina ki se prodajajo v njihovi zalogi v Trs.u, ulica deile Legua št. t> iv dvorišču), ai.aiizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje. ovlaščenega od c. kr avstrijskega ministersfva za notranje stvari. Zat«> se siavlja na \>e k« de jii buteljke kontrolna in p:iralinijska znamka za pn.-tnost vina. To določbo je izdalo visoko c. k.-, ministerstvo za notranje pivari radi preeostepa kvarjenja vina, ki sta^lia v resno nevarnost Ijmlslvo.
Kdor si torej v kupi vino v na-i z:»l<.gi, je gotov, «ia se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino Čisto in naravno, da se pme z mirno vestjo dajati bolnikom in in konvalescentom, vsled česar se mora zahtevati vedno le garancijsko znamko.
Z vsem spoštovanjem
Braća Buj,
Split-Trst.
Albert Brosch
FRAN HLAVATT
ulica Ginlia št. 1 A.
Obuvala ]>o angležkein in franeoskem vzoren izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno.
Popravljanje starega obuvala.
prodajatnica (zgotovljenih oblek
= „Alla citta ii Trieste" =
tvrdke
mmmm EDVARD KALASCH ■
Via Torrente št. 34 nasproti giedalisču ,, Armonia"
s krojačnico, kjer se izvršujejo »»hleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. lz!>or boljših in uavadnih snovij. VELIK IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.
JiiBi k Franz"
krčma
v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste:
Bela vipavska . . • liter po 36 kr. Crna istrska .... »» j» 36 „ Istrski refošk ....	„ 48 „
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah.
Družinam se |>ošdja na «lom od 10 litrov
naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr.
Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem i vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceui.
Josip Furlan, lastnik.
Trst. — Viii S. Antonio 5 — Trst.
- ** Kožnliar in izdelovalec iap **
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zaloga kožuhov ine in kap za civilne in vojaške osebe.
Izvršuje poprave z vso točnostjo iix skrbjo ter shran juje vse kožuhov i ne in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju.
IVAN KRŽE
Trst. — Pliizza S. Glovanni št. <». — Trst
Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in steklar, velik izbor pletenin in lesenega blaga Lesene pipe iz najboljšega ti so vega lesa z gobo ali druge z bobe.
Julij Redersen
izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov.
Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst-
(Nasproti ..Isola Chiozza.44) ! Kirurgieni instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in iu»govioe_ | Buspenzori, elektroLerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike
Zaloga
predmetov za kirurgična zdravljenja, angle/.ki predmeti o i gumija iu nepremočljivih snovi.
/pooooocxxxxxxxx>
8 Fran Wilhelmov Q
Q % . . v. v . Q
odvajajoči caj
od
Frana Wilhelm
lekarnarja c. kr. dvornega zalagatelja
NEUNKIRCHEN (Spodnje avstrijsko.)
Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po '2 K. avst. vel j.