1 petek, 15. julija 2022 Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 15. julija 2022, leto 7, šte­vil­ka 13 Maturantje znova upravičili pričakovanja Prevozi okoli Kamniško-Savinjskih Alp Združenje Kamniško-Savinjske Alpe je po lanskoletnem testnem projektu, ki je presegel vsa pričakovanja, prevoze organiziralo tudi letošnje poletje. Rezultati poklicne in splošne mature so na Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik tudi letos prinesli veliko veselja. Na poklicni maturi je bilo petnajst zlatih in celo dva diamantna maturanta, na še bolj zahtevni splošni maturi pa kar štirje zlati maturantje. Jasna Paladin Kamnik – Združenje je lani čez poletje vzpostavilo krožni prevoz po Kamniško-Savinjskih Alpah, ki je presegel vsa pričakovanja, saj so zabeležili več kot sedemsto tovrstnih prevozov. Navdušeni nad odzivom in v luči nadaljevanja te trajnostne oblike mobilnosti so se za Jasna Paladin Kamnik – Najprej so za rezultate na spomladanskem roku mature izvedeli dijaki programov ekonomski tehnik in predšolska vzgoja ter udeleženke izobraževanja odraslih, ki so opravljale poklicno maturo. Na šoli so se zbrali v sredo, 6. julija. Izkazalo se je, da je maturo uspešno opravilo vseh 86 kandidatov (trideset s programa ekonomski tehnik in 56 s predšolske vzgoje), med njimi pa je letos kar trinajst zlatih poklicnih maturantov in dva diamantna. Spričevalo s pohvalo za izjemen splošni uspeh in doseženih vseh možnih 23 točk sta prejela Timotej Marinko s programa ekonomski tehnik in Tija Mujakić s programa predšolska vzgoja, zlati poklicni maturantje pa so letos: Rok Krmavnar, Lukas Lupis Pirc, Pia Radovan in Rok Šuštar Grudnik s programa ekonomski tehnik ter Hana Dacar, Lara Hribar, Hana Hrvat, Leja Kralj, Tanai Movern, Anže Pančur, Klara Podjed, Katja urah vas bo prevoz odpeljal v eno smer, popoldan pa se boste vrnili v obratni smeri do izhodiščne destinacije,« pravijo organizatorji. Potniki lahko na avtobus vstopijo na naslednjih postajah (zjutraj bo potekala vož­ nja v eno smer in popoldne v drugo): Kamnik – avtobusna postaja, Apno, Gondola Krvavec, Cerklje center, Cena prevoza je od 4 do 9 evrov. Rezervacije sedežev so možne en dan pred odhodom do 16. ure na lokalni TIC točki ali na telefonski številki 040 890 105. Ure prevoza se bodo prilagajale potrebi oz. povpraševanju potnikov. projekt odločili tudi letos. Prevoze so začeli izvajati 25. junija, organizirali pa jih bodo vse do 31. avgusta – vsak dan dvakrat, razen ob ponedeljkih. »Izlet iz Kamnika na Jezersko, iz Preddvora v Logarsko dolino ali iz Luč na Krvavec vam že lani ni povzročal nobenih logističnih težav in tudi letos bo tako, če se boste le odločili za tovrstno potovanje. V dopoldanskih Zlati maturantje kamniške gimnazije Kaja Nastran, Nejc Černevšek, Lara Vettorazzi in Korl Železnikar s svojimi razredniki / Foto: Andreja Sabati Šuster Tomšič in Tjaša Uršič s programa predšolska vzgoja. Med gimnazijci štirje zlati Še nekoliko več nestrpnosti pa je bilo na šoli nekaj dni kasneje, v ponedeljek, 11. julija, ko so za rezultate izvedeli tudi gimnazijci, ki so v spomladanskem roku opravljali splošno maturo. Na Gimna- ziji in srednji šoli Rudolfa Maistra tudi na splošni maturi že po tradiciji dosegajo odlične rezultate. Tudi letos je bilo tako. Splošno maturo je v spomladanskem roku opravljalo 105 gimnazijcev, njihov uspeh pa je bil več kot 96-odstoten. Kot je na podelitvi maturitetnih spričeval včeraj poudaril ravnatelj Bra- nislav Rauter, so med dijaki, ki jim v prvo ni uspelo, le tak­ šni, ki imajo negativen samo posamezen predmet, mature pa nikomur ni treba ponav­ ljati v celoti. Še posebej so na šoli ponosni na svoje štiri zlate maturante. To so postali: Lara Vettorazzi, Kaja Nas­ tran, Korl Železnikar in Nejc Černevšek. Preddvor jezero, Jezersko – avtobusna postaja pri občini, Jezersko – avtobusna postaja pri jezeru, Logarska dolina – Plesnik, Solčava – Center Rinka, Luče – avtobusna postaja, Podvolovljek – Sv. Anton, Kranjski Rak, Kamniška Bistrica, Kamnik – avtobusna postaja. Urnik voženj je objavljen tudi na spletnih straneh Občine Kamnik in Zavoda za turizem in šport Kamnik. OBČINSKE NOVICE KULTURA MLADI ZANIMIVOSTI V spomin na žrtve Od smeha do ognja Hoja jo polni z energijo V Kamniku in okolici je v minulih tednih potekalo več slovesnosti v spomin na dogodke v času druge svetovne vojne. Prvič so jo pripravili tudi v spomin na osem pobitih na Trgu talcev pred osemdesetimi leti. Ulični ustvarjalci so tudi letos v Kamnik pripeljali tri odlične predstave, ki so v okviru 25. festivala Ana Desetnica potekale na Glavnem trgu in v Kreativni četrti Barutana. Predstavili Vode Velike planine stran 3 stran 6 Devetošolci Osnovne šole Toma Brejca so predstavili rezultate celoletnega projekta Vode Velike planine, ki so ga izvedli v okviru izbirnega predmeta okoljska vzgoja. stran 9 Lijana Gerbec iz Pšajnovice je hojo vzljubila, ko se je pred petimi leti upokojila – in vse od takrat opaža, kako pozitivno vpliva na njeno živ­ljenje. stran 12 Kulturno društvo Priden možic, Podlimbrskega pot 4, 12414 Kamnik Zlati poklicni maturantje z ravnateljem Branislavom Rauterjem / Foto: Andreja Sabati Šuster  REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO 2 petek, 15. julija 2022 Občinske novice V smeri trajnostne rabe energije Podžupan Bogdan Pogačar je skupaj z župani partnerskih občin podpisal namero o sodelovanju pri projektu EUCF (European City Facility). Jasna Paladin Grosuplje – Občina Kamnik je v sodelovanju s skupno občinsko upravo občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Škofljica in Ig ter Občino Log - Dragomer in Slovenskim gospodarskim in raziskovalnim združenjem iz Bruslja kandidirala na razpisu EUCF (European pri prehodu v trajnostno oskrbo z energijo. V Kamniku smo v lanskem letu ob celoviti energetski prenovi Policijske postaje Kamnik in Doma kulture Kamnik na streho slednjega umestili prvo fotovoltaično elektrarno na javnih stavbah. To je bil naš prvi korak v smeri trajnostne in učinkovite rabe energije, danes pa skupaj z Petindvajseta redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik Zadnja seja svetnikov pred poletjem Junija so se svetniki zbrali še na zadnji seji pred poletjem, na kateri so med drugim obravnavali tudi spremembe in dopolnitve odloka o občinskem prostorskem načrtu in rebalans proračuna. Aleš Senožetnik Kamnik – Precej obsežno sejo z devetnajstimi točkami dnevnega reda so začeli z imenovanjem občinske volilne komisije ter svetniškimi vprašanji. Občina želi urediti evidenco o cestah Podžupan Bogdan Pogačar v družbi župana Občine Log Dragomer Mirana Stanovnika / Foto: Občina Kamnik City Facility), ki v obliki nepovratnih sredstev financira storitve in dejavnosti v podporo razvoju naložbenih konceptov, kot so študije izvedljivosti, tržne analize, analize deležnikov, pravne, ekonomske in finančne analize, analize tveganj in nadaljnje podporne naloge. V ta namen je bil pripravljen nabor ukrepov s področja obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije, na podlagi katerih bo nato pripravljen investicijski koncept, s katerim se bo preučil investicijski in energetski potencial prijavljenih ukrepov. Osredotočali se bodo predvsem na rešitve, kot so celovita in tehnološka energetska sanacija javnih stavb, sanacije javne razsvetljave ter postavitev fotovoltaičnih elektrarn v javne objekte. »Občine imamo ogromen potencial za izvedbo celovitih investicijskih programov našimi partnerji pri projektu EUCF stopamo na pot obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije predvsem na javnih stavbah. Projekt nam bo omogočal pridobivanje sredstev za izboljšanje učinkovite rabe energije in pridobivanje obnovljivih virov energije. Ravno občine smo tiste, ki moramo biti vzor pri prehodu k trajnostni oskrbi z energijo. Obnovljivi viri energije so namreč naložba v prihodnost in dolgoročna investicija za ekološki, čisti način življenja ter predvsem potencial za skrbno varovanje okolja za naše zanamce. Hvala vsem partnerjem in sodelavcem pri projektu, saj dokazujemo, da smo skupaj močnejši,« je Bogdan Pogačar dejal ob podpisu dokumenta. Za prijavo investicijskega koncepta bodo partnerji v projektu prejeli 60 tisoč evrov nepovratnih sredstev. ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2022 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 2. avgusta 2022, prispevke lahko pošljete najkasneje do ponedeljka, 25. julija 2022. Nato so v drugi obravnavi potrdili spremembe in dopolnitve odloka o kategorizaciji občinskih cest, kar bo omogočilo tudi ureditev podatkov v banki cestnih podatkov in vpis objektov v zbirni kataster, s čimer bo občina uredila kategorizacijo občinskih cest glede na trenutno stanje v naravi in lastne potrebe ter izpolnila zakonsko določene obveznosti. »Cilj sprejetega odloka je, da bo imela občina urejene evidence o cestah, kar je tudi naprej podlaga za vzdrževanje in zagotavljanje zimske službe,« je povedala Brigita Avbelj iz podjetja Locus, ki je pripravilo dokumentacijo. V nadaljevanju so potrdili odloka o merilih za odmero komunalnega prispevka za občinska podrobna prostorska načrta na območjih KA104 in OPPN št. 2 Šmartno v Tuhinju, sledila pa je obravnava sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. Spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta Kot je v uvodu pojasnila Marija Tadeja Ježek z občinske uprave, je bil občinski prostorski načrt sprejet v letu 2015, dve leti kasneje so sprejeli tudi prve spremembe in dopolnitve, leta 2018 pa je občina podala javni poziv za zbiranje razvojnih pobud. »Dobili smo jih več kot tristo, jih pregledali in v skladu z veljavno zakonodajo pridobili mnenja soglasodajalcev,« je povedala Ježkova in ob tem poudarila, da gre pri tokratnih spremembah in dopolnitvah za obravnavo individualnih pobud in uskladitev z zakonodajo ter da se strateške usmeritve dokumenta ne spreminjajo. Osnutek odloka je v času od 13. junija do 18. julija tudi javno razgrnjen, način, kako je občina pripravila razgrnitev, pa je med nekaterimi občani povzročil nekaj slabe volje, na kar so opozorili tudi nekateri svetniki. Odlok je namreč občanom na voljo na občinski upravi, občina pa ga je objavila tudi na ob- Junijska seja Občinskega sveta Občine Kamnik / Foto: Občina Kamnik činski spletni strani, a je bil tam menda premalo poudarjen. Po besedah svetnikov občani tudi niso bili dovolj obveščeni o tem, da občina zbira razvojne pobude. Kot je odgovorila Ježkova, javna razgrnitev poteka v skladu z zakonodajo, o čemer svetniki, ki so se oglasili k besedi, sicer niso dvomili. Da bi bil dokument vendarle bolj viden, pa so na občinski strani odlok objavili tudi med novicami in tako zagotovili večjo vidnost. Ježkova je poudarila še, da je javna razgrnitev daljša od zakonsko določenih 30 dni. Kaj čaka eko resort in razgledno ploščad Igor Žavbi (LMŠ) je vprašal tudi o dveh znanih kamniških objektih, za katere je potrebna sprememba občinskega prostorskega na- svoje mnenje,« je odgovorila Ježkova. »Vse dosedanje pobude občanov so bile preverjene z vidika nosilcev urejanja prostora. Postopek se nadaljuje, izdelane so bile dodatne strokovne podlage, predvsem z vidika poplavne varnosti, opravljen pa je bil tudi en arheološki pregled,« pa je povedal Peter Lovšin s podjetja Urbania, ki je pripravilo načrt. Dokument so svetniki v prvi obravnavi podprli. Dopolnili statut občine Svetniki so nato obravnavali še odlok o spremembah mej katastrskih občin med občinami Kamnik, Komenda in Mengeš, ki je bil potreben zaradi komasacije, ki se je na tem območju izvajala v letih 2018 in 2019. Med drugim so dopolnili tudi statut občine. Ustanovili so na- Svetnice in svetniki so s 26 glasovi za potrdili, da Občinsko volilno komisijo Občine Kamnik, katere mandat traja štiri leta, sestavljajo predsednica Stanislava Avbelj, namestnica predsednice Irma Ulčar, članica Mateja Gradišek Resnik, namestnik članice Gregor Kunej, član Domen Gruden, namestnik člana Ivan Miš Spruk, član Rok Jemec, namestnica člana Pavla Humar. črta – Slovenia Eco Resortu v Godiču in razgledni ploščadi na Starem gradu. Kot je dejal, gre za dobra projekta, ki pa še nimata urejene dokumentacije. »Občina podpira turistične pobude in tudi v obeh primerih smo poskušali ugoditi pobudnikoma, kolikor je bilo mogoče. A besedo imajo tudi nosilci urejanja prostora in tudi oni so podali mreč Ulico Edvarda Peperka, spremembe pa je bilo treba vnesti tudi v dokument. Potrdili rebalans proračuna V zadnjem delu seje pa so obravnavali tudi rebalans proračuna za letošnje leto. Skupni izdatki so po rebalansu ocenjeni v višini dobrih 34 milijonov evrov in so za 13 odstotkov višji kot v sprejetem proračunu. Največjo spremembo na strani prihodkov predstavlja sofinanciranje gradnje Osnovne šole Frana Albrehta. Občina je namreč februarja z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v podpis prejela pogodbo o sofinanciranju investicije v skupni višini 2,35 milijona evrov, od katerih bo občina 1,3 milijona evrov prejela letos. Svetniki so podprli tudi amandma občinske uprave na amandma Liste Sandija Uršiča, ki je predlagala povišanje sredstev v sklad za financiranje investicij v osnovni šoli Toma Brejca in Frana Albrehta. Občinska uprava je s svojim amandmajem le zamenjala nekatere vire sredstev, ki po njenem mnenju niso bili ustrezni. Občina je bila uspešna tudi na razpisu za sofinanciranje investicije v kamniškem zdravstvenem domu. Tako letos načrtuje rekonstrukcijo in nadzidavo dela zdravstvenega doma in dvig ostrešja nad garažami urgentnih vozil za povečanje prostorov fizioterapije. Investicijo ocenjujejo na 474 tisoč evrov. Fundacija za šport pa bo namenila 45 tisoč evrov sredstev za preureditev nogometnega igrišča Virtus v Šmarci v igrišče z umetno travo. Na strani odhodkov so povečali vlaganja v kanalizacijske sisteme in komunalno infrastrukturo, več sredstev bodo namenili tudi v ureditev poškodovanih lokalnih cest in javnih poti. Na strani odhodkov so povečali tudi sredstva iz 180 tisoč na 318 tisoč evrov za umestitev bronaste skulpture mamuta na obrežje Kamniške Bistrice. 3 petek, 15. julija 2022 Občinske novice V spomin na žrtve OBVESTILO Občina Kamnik ponavlja akcijo praznjenja greznic na Veliki planini iz koč, ki ležijo na vodovarstvenem območju – Turistično naselje V Kamniku in okolici je v minulih tednih potekalo več slovesnosti v spomin na dogodke v času druge svetovne vojne. Prvič so jo pripravili tudi v spomin na osem pobitih na Trgu talcev pred osemdesetimi leti. V spomin na tragične dogodke so pred petdesetimi leti na tem mestu postavili tudi spomenik – Fontano. Kamnik – V minulih dneh je po občini potekalo več komemoracij v spomin na padle borce oz. pobite talce v drugi svetovni vojni. Minulo soboto so se tako ob grobnici pri nekdanjem rudniku kaolina v Črni spomnili padlih borcev v zadnji nemški ofenzivi in ustreljenih talcev 9. julija 1943, na kateri je kot slavnostni govornik zbrane nagovoril Darko Nikolovski. Tradicionalna slovesnost na Menini planini je potekala v soboto, 2. julija. Slavnostni govornik nekdanji veleposlanik Zvone Dragan se je spomnil na lani preminulega Franca Severja - Franto, ki se je redno udeleževal komemoracij v spomin na dogodke na Menini, v katerih je tudi sam odigral eno ključnih vlog. »V obeh vojnah smo potrdili znano zgodovinsko resnico: narod, ki se ni pripravljen boriti za svojo svobodo, si svobode tudi ne zasluži,« je med drugim še dejal, ko se je dotaknil dogodkov v drugi svetovni in slovenski osamosvojitveni vojni. Dogodke izpred osemdesetih let je orisal slavnostni govornik Cene Grilc. / Foto: Aleš Senožetnik Fontano na Trgu talcev, ki velja za spomenik lokalnega pomena, je občina lani tudi obnovila. Spomenik naj ne bo le simbol trpečih žrtev, ampak naj tudi vse žive nagovarja k medsebojnemu razumevanju, miru in spravi, je na dogodku poudaril župan. Občina Kamnik, krajevni odbor Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik center in Gorska reševalna služba Kamnik so konec junija pripravili slovesnost tudi ob prenovljenem vodnjaku na Trgu talcev v Kamniku. Pred osemdesetimi leti so namreč Nemci na tem mestu obesili osem talcev, med njimi tudi tri člane takratne gorske re- Udeležba na slovesnosti na Menini planini je bila tudi tokrat precejšnja. / Foto: Občina Kamnik ševalne službe. O dogodkih je spregovoril Cene Grilc, kamniški gorski reševalec, ki je bil kot osemletni deček priča tragičnim dogodkom, prav tako kot tudi takrat 17-letni France Primožič, ki ga je Grilc prav tako povabil k mikrofonu. Pretresljivo izkušnjo, ki se jima je za vselej zasidrala v spomin, sta vsak s svoje strani doživeto opisala prisotnim na slovesnosti. »To sem želel povedati, ker si je danes, po 80 letih, težko predstavljati takratno dogajanje,« je dejal Grilc in sklenil: »Ta trg ima dve obeležji. Poleg spomenika talcev tudi drugi spomenik, posvečen Rudolfu Maistru, ki nam je v velik ponos. Če se general Maister ne bi tako boril za domovino, bi verjetno takšne prizore doživljali že veliko prej.« Zbrane je pozdravil tudi župan Matej Slapar in poudaril pomen spomenika – Fontane, ki krasi trg in »nosi tragično sporočilo dogodkov druge svetovne vojne na Kamniškem«. Fontana je delo kamniškega arhitekta Bojana Schlegla, na Trgu talcev pa so jo postavili pred petdesetimi leti. Fontano, ki velja za spomenik lokalnega pomena, je občina lani tudi obnovila. »Spomenik naj ne bo le simbol trpečih žrtev, ampak naj tudi vse žive nagovarja k medsebojnemu razumevanju, miru in spravi,« je sklenil Slapar. Igor Tominec, predsednik kamniškega odbora združenja borcev, pa je med drugim dejal: »Včasih se zdi, kot da dogodke, ki so zaznamovali morijo in grozote tistega časa, zavestno odrivamo in pozabljamo, da so te vrednote pomembno izročilo naših prednikov.« Praznjenje greznic na Veliki planini se nadaljuje Organizirana junijska akcija občine je bila med lastniki objektov na Veliki planini dobro sprejeta, zato jo bodo izvedli tudi v juliju in septembru. Jasna Paladin Velika planina – Občina Kamnik je med 20. in 30. junijem organizirala akcijo praznjenja greznic iz objektov na Veliki planini, saj je, kot je poudaril župan Matej Slapar, občina zavzela ničelno toleranco do odplak na Veliki planini iz koč, ki ležijo na vodovarstvenem območju – Turistično naselje. Skupaj z izbranim izvajalcem del Komunalnim podjetjem Kamnik (edini izvajalec, ki se je prijavil na javni razpis občine) so izpraznili greznice pri 34 objektih za kratkotrajno nastanitev in tako v centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik odpeljali 48 kubičnih metrov grezničnih gošč. »Akcija je bila dobro sprejeta, saj imamo za mesec julij in september že naročen odvoz pri več kot dvajsetih objektih. Naslednja akcija bo tako potekala od 27. do 29. julija, nato pa spet tudi 1. in 2. septembra ter med 27. in 30. septembrom,« so nam odgovorili na občini in doda- li, da so lastniki v času akcije lahko predložili potrdilo o tem, da so odvoz grezničnih gošč letos naročili sami, a so prejeli le eno tako potrdilo. Vrednost javnega naročila, s katerim so izpeljali akcijo, je dobrih 43 tisoč evrov. Po zaključku akcije bo občina opravila tudi inšpekcijski nadzor. www.kamnik.si Aleš Senožetnik Občina Kamnik je v mesecu juniju zavzela ničelno toleranco do odplak na Veliki planini iz koč, ki ležijo na vodovarstvenem območju – Turistično naselje in organizirala sistematičen odvoz grezničnih gošč z območja Velike planine (iz koč, ki ležijo na vodovarstvenem območju – Turistično naselje), in sicer v obdobju med 20. in 30. junijem. Občina Kamnik je v omenjenem obdobju skupaj z izbranim izvajalcem del, Komunalnim podjetjem Kamnik, d. o. o., izpraznila greznice pri 34 objektih za kratkotrajno nastanitev. Na Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik pa je bilo odpeljanih 48 m³ grezničnih gošč. Akcija je bila dobro sprejeta, saj imamo za mesec julij in september že naročen odvoz pri več kot 20 objektih. Odvozi bodo potekali v mesecu juliju, od 27. do 29. julija 2022, in v mesecu septembru, 1. in 2. septembra 2022 ter med 27. in 30. septembrom 2022. Lastniki koč lahko naročijo odvoz gošč po elektronski pošti odvozi@kamnik.si oziroma na telefonsko številko: 031/785-803. Cena sistematičnega črpanja in čiščenja odpadnih voda za posamezen objekt, na podlagi veljavnega cenika, znaša 61,76 evra (z DDV-jem). Odvoz do CČN Domžale - Kamnik bo iz proračuna financirala Občina Kamnik. Če se lastniki objektov za prevzem grezničnih gošč ne bodo odločili, bodo morali najkasneje do 30. septembra na elektronski naslov odvozi@ kamnik.si ali po pošti na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1241 Kamnik, predložiti potrdilo o zadnji oddaji grezničnih gošč na CČN Domžale - Kamnik. Stara hišna imena v KS Šmartno v Tuhinju Šmartno v Tuhinju – V sredo, 6. julija, je potekalo že tretje letošnje srečanje z domačini na temo starih hišnih imen v občini Kamnik. Po že izvedenih raziskavah v krajevnih skupnostih Tunjice in Kamniška Bistrica poteka zdaj raziskava v Krajevni skupnosti Šmartno v Tuhinju, in sicer v naseljih Buč, Gradišče v Tuhinju, Hruševka, Kostanj, Podbreg, Praproče v Tuhinju, Ravne pri Šmartnem, Sidol, Stebljevek in Šmartno v Tuhinju. Na tem območju je trenutno zbranih 140 starih hišnih imen, ki jih je Klemen Klinar z Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, ki projekt tudi vodi, zbral iz starih pisnih virov (župnijske knjige in franciscejski kataster). Obiskal je tudi že nekatere domačine, ki še dobro poznajo domača imena in jih tudi uporabljajo. Srečanje je bilo namenjeno kratki predstavitvi projekta in preveritvi zbranih imen, zlasti pravilne narečne izgovarjave, in dogovoru o načinu zapisa. V nadaljevanju bodo domačine pozvali k podpisu soglasja za namestitev glinenih tablic. J. P. Spominska slovesnost ob Titanovi brvi Kamnik – Občina Kamnik, Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik - Komenda in krajevni odbor NOB Kamnik center vabijo na spominsko slovesnost ob Titanovi brvi, ki bo v soboto, 23. julija, ob 18. uri. Spomnili se bodo dogodkov, ki so se na tem območju Kamnika odvijali 27. julija 1941. Na ta dan se je na Kamniškem začel upor proti okupatorju. Slavnostni govornik bo poslanec Državnega zbora Republike Slovenije dr. Martin Premk, prisotne pa bosta nagovorila tudi podpredsednik ZB NOB Kamnik Dušan Božičnik in župan Matej Slapar. V kulturnem programu bodo sodelovali pevci DKD Solidarnost Kamnik. Povezovalec in recitator bo Goran Peršin. J. P. 4 petek, 15. julija 2022 Občinske novice, mnenja Zahvala V torek, 5. julija, dopoldan sem v Kamniku izgubil denarnico z dokumenti. Iskreno se zahvaljujem poštenemu najditelju oz. najditeljici, ki je denarnico odnesel/-la na Policijsko postajo Kamnik. Zahvaljujem pa se tudi ekipi Policijske postaje Kamnik, ki mi je denarnico prinesla domov. Iskrena hvala vsem. Jože Veternik, Kamnik Gasilci predstavili svoje novo vozilo Poplavna varnost ob Kamniški Bistrici Kamnik – Izbrani izvajalci Direkcije RS za vode tudi letošnje poletje v sodelovanju z občino nadaljujejo izvedbo protipoplavnih ukrepov na strugi Kamniške Bistrice med Godičem in Kamnikom. Te dni izvajajo gradnjo osmega in devetega protipoplavnega pragu v strugi. Vrednost letošnje investicije je ocenjena na 400 tisoč evrov. Na občini poudarjajo, da bo tovrstne ukrepe treba nadaljevati tudi v prihodnje, saj bo le tako poplavna varnost ob reki izboljšana. J. P. V soboto, 18. junija, so gasilke in gasilci PGD Nevlje pripravili slavnostno parado, s katero so zaznamovali prevzem novega gasilskega vozila GVC 16/25. Jasna Paladin Nevlje – Ta za gasilce pomemben dan se je začel s slavnostno parado, nadaljeval pa s slovesnostjo, ki se je je udeležilo več gostov iz gasilskih organizacij, sponzorjev, donatorjev, krajanov, pa tudi župan Matej Slapar. Najdaljši govor je zbranim namenil predsednik PGD Nevlje Stanislav Novak, ki se je dotaknil tudi zgodovine društva. To je bilo ustanovljeno 20. junija 1924. Leta 1931 je bil zgrajen gasilski dom z lesenim stolpom, pet let kasneje pa kupljena prva rabljena motorna brizgalna znamke ILO 600 l. Drugo povečanje gasilskega doma je leta 1940 preprečila druga svetovna vojna, se je pa zato po njej v društvu začela radikalnejša obnova. V letu 1955 je bil razvit nov gasilski prapor. V letu 1967 je bil gasilski dom prvič povečan, leta 1970 je bila kupljena prva nova motorna brizgalna znamke Rosenbauer 800 l, leto za tem pa so kupili nov gasilski kombi IMV 1600. »Leta 1975 smo stari leseni stolp nadomestili z novim zidanim, poleg je bila zgrajena še manjša nova garaža. Tedanji SIS za varstvo pred požari skupaj z GZ Kamnik sta društvu v letu 1987 posodobila zastarel vozni park z novim orodnim vozilom TAM T 80. Kljub dvakratni povečavi gasilskega doma je prostora za naše nemoteno delovanje še vedno primanjkovalo, zato je bilo na občnem zboru leta 1985 sklenje- Sprejeli regionalni razvojni program Ljubljana – Novo konstituiran Razvojni svet Ljubljanske urbane regije je na svoji prvi seji soglasno sprejel Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije 2021– 2027, ki ga je že potrdil tudi Svet Ljubljanske urbane regije. Gre za temeljni programski, strateški in izvedbeni dokument na regionalni ravni, s katero so si Ljubljana in še 24 občin (med njimi tudi Občina Kamnik) zastavili ambiciozne razvojne cilje. Postati nameravajo mednarodno uveljavljena regija poslovnih priložnosti in zelenih naložb, zelena regija, ki spodbuja inovativnost, kreativnost in razvoj novih tehnologij. Poudarek je tudi na uresničevanju pobud lokalnega okolja. Vrednost programa je ocenjena na 1,8 milijarde evrov. J. P. NAŠA SKRB TUDI GASILSKI IN KULTURNI DOMOVI Cvetka Slapnik, svetniška skupina NSi Kamnik / Foto: Občina Kamnik no, da zgradimo še čisto nov gasilski dom. Dom je bil izročen namenu 16. julija 1989. V prostore novega, povečanega gasilskega doma je bilo treba pripeljati tudi sodobnejšo gasilsko opremo, zato smo začeli razmišljati o posodobitvi obstoječe ali nabavi nove opreme. To je bilo pri velikosti naše krajevne skupnosti nujno potrebno. V letu 1997 je društvo na dražbi uspešno kupilo rabljeno gasilsko cisterno TAM 170 z vgrajeno visokotlačno črpalko. Leto kasneje je bila popolnoma obnovljena. Ena od nalog naslednje leto je bila zamenjava starega vozila za prevoz moštva z novim znamke Peugeot Boxer. To je bil kar velik zalogaj za naše društvo, saj smo vsa sredstva zbrali sami. Zelo veliko pa je pripomogla pomoč naših botrov, sponzorjev, donatorjev in krajanov. Leta 2011 smo se odločili za zamenjavo cisterne TAM 170 GVC 16/30 z novejšim rabljenim Mercedesovim vozilom GVC 16/25. Ta zamenjava nam je omogočala hitrejše in učinkovitejše posredovanje ob požarih in drugih naravnih nesrečah. V letu 2014 pa smo se odločili za menjavo vozila za prevoz moštva GVM 1. Peugeot Boxer smo zamenjali z novim vozilom Renault Master. Tudi za to vozilo smo sredstva z veliko pomočjo krajanov zbrali sami. Po planu GZ Kamnik za nabavo vozil smo v lanskem letu prišli na vrsto za novo vozilo GVC 16/25. Odločili smo se za Mercedes Atego 1530 4×4, izdelalo ga je pa podjetje Rosenbauer iz Gornje Radgone. Vozilo smo dobili v uporabo lanskega aprila. Nabava te naše nove pridobitve ne bi bila mogoča brez pomoči Občine Kamnik, lastnih sredstev in velike pomoči naših krajanov,« se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri nakupu – predvsem občini in krajanom. Župan Matej Slapar je nato uradno predal ključe novega vozila poveljniku društva Jerneju Vombergarju, ta pa jih je izročil vozniku Mateju Dragarju. Podelili so še zahvale za donacije in botrstvo, po simboličnem krstu pa so druženje nadaljevali z gasilsko veselico. »SKANDINAVSKA« ŠOLA IN »ZLATI« MAMUT Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina NSi Vesela sem, da Občina Kamnik med drugim namenja velik poudarek kulturnim dejavnostim in s tem posledično ljubiteljski kulturi in drugim dogodkom ter prireditvam, ki potekajo v mestu ali po kulturnih domovih po občini. V proračunu za leto 2022 je med drugim zdaj skupno 112.000 evrov namenjenih za obnovo kulturnih domov v Godiču, Šmartnem, Srednji vasi in za Krajevni dom Kamniška Bistrica. Na junijski seji je bil sprejet rebalans proračuna Občine Kamnik za leto 2022, kjer smo svetniki in svetnice potrdili za 32.000 evrov več sredstev za obnovo (pred tem je bilo za obnovo namenjenih 80.000 evrov). Verjamem, da so želje občanov in občank, da bi se kulturni domovi obnovili še drugje po občini in seveda da bi se obnavljali hitreje. Ampak kot povsod je tudi na tem področju več želja, kot pa jih je moč uresničiti. Za obnove kulturnih domov je tudi v proračunu Občine Kamnik za leto 2023 namenjenih 80.000 evrov. Poleg kulturnih in krajevnih domov pa je v občini tudi 13 gasilskih domov. Prav bi bilo, da bi Občina Kamnik v prihodnje začela namenjati sredstva tudi za obnovo teh. Finančna sredstva, ki jih gasilska društva sedaj dobivajo, zagotovo ne zadostujejo, da bi lahko gasilci opravili kakšna večja obnovitvena dela ali se lotili večjih investicij, saj sredstva porabijo za redno delovanje, izobraževanje, gasilsko zaščitno in reševalno opremo. Verjamem, da se marsikatero društvo srečuje s prostorsko stisko in potrebe po obnovah zagotovo so. In glede na to, kako pomembno vlogo imajo gasilci v sistemu zaščite in reševanja, se mi zdi smotrno, da lokalna skupnost bolje poskrbi za njihove domove. Razumem, da se obnov ne da narediti čez noč, zato bi bilo smiselno, da se ustanovi sklad za gasilske domove. V skladu bi se zbirala sredstva, ki bi se potem porabila glede na prioritete. V lanskem in letošnjem letu je Občina Kamnik nekaj sredstev namenila za pridobivanje potrebnih gradbenih in uporabnih dovoljenj za gasilske domove, za katere dokumentacija še ni urejena. Prav je, da bo tudi v prihajajočem letu 20.000 evrov namenjenih za postopke legalizacij gasilskih domov. Gasilski in kulturni domovi so središča dogajanj, povezovanj in druženj, zato je prav, da poskrbimo zanje. Neveljski gasilci bodo z novim vozilom še lažje kos vsem nalogam, ki jih izvajajo. Življenjske potrebščine so se v enem letu podražile za 10,4 %. Cene blaga so bile v povprečju višje za 13,1 %, cene storitev pa za 5,3 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 16,5 %, trajno blago pa za 10,5 %. Plin se je podražil za 49,4 %, toplotna energija za 43,6 % in električna energija za 29,4 %. Sledile so višje cene naftnih derivatov in 12,8 % podražitev hrane. Cene tekočega goriva so se zvišale za 54,6 %. Med hrano izstopajo podražitve kruha in izdelkov iz žit (za 16,2 %) ter mesa (za 12,9 %). Lista Sandija Uršiča je zato v duhu inflacije, na zadnji seji vložila amandma na rebalans proračuna, s katerim smo zagotovili namenska sredstva, ki jih bo Občina Kamnik prejela od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ter jih umestili v Sklad za financiranje investicij v Osnovno šolo Toma Brejca in Osnovno šolo Frana Albrehta. Glede nato, da je zgoraj navedene podražitve, že moč občutiti na mesečni ravni, napovedi ekonomistov za prihajajočo jesen pa so pesimistične, smo želeli, da Občina zagotovi dovolj sredstev za izgradnjo osnovne šole in kar je najbolj pomembno, da se gradnja zaradi draginje in potencialnega prerazporejanja sredstev ne bo podaljševala. V amandmaju smo predlagali prerazporeditev sredstev tudi iz postavke 8352 - Umestitev skulpture mamuta z ureditvijo ožjega območja v višini 318.000 EUR. Žal smo bili pri tem neuspešni, pa vendar, če zaključim misel vraževerno, upanje ostaja, da nas bo mamut zaščitil pred nadaljnjo draginjo. Drugega razloga za realizacijo takšnega, kot kaže polmilijonskega projekta, v teh negotovih časih žal ne najdem. Če je bilo do seje znano, da je naročena izdelava odlitka v vrednosti 131.760,00 EUR z DDV, danes vemo, da znaša nižja od dveh prejetih ponudb 347.290,29 EUR, če k temu dodamo še »vzdrževalna« dela na vodovodnem sistemu, katera je koncesionar in hkrati najugodnejši ponudnik že začel izvajati in pripravo projektne dokumentacije, lahko sklepamo, da pol milijona EUR ne bo dovolj. Karmen Drgan Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina LSU Prejeli smo 5 petek, 15. julija 2022 Aktualno Ob dnevu državnosti S slovesnostjo na dvorišču Samostana Mekinje so se v Kamniku spomnili dogodkov iz časov osamosvajanja in počastili dan državnosti. Aleš Senožetnik V zadnji polovici junija so v kamniško skupino Šole zdravja Keršmančev park prišle telovadit tri begunke iz Ukrajine – Natalija, Jelena in Irina. Jasna Paladin Župan Matej Slapar / Foto: Tina Dokl Slavnostni govornik je bil tokrat župan Matej Slapar, ki je v uvodu poudaril predvsem dosežke države v minulih 31 letih. »Dvakrat smo predsedovali Evropski uniji, postali smo člani najpomembnejših svetovnih združenj, kot so Nato, EU, Organizacija združenih narodov … Na športnem področju dosegamo vrhunske rezultate in ni ga športa, v katerem ne bi bil kdo od Slovencev v samem vrhu. Pogumni in sposobni podjetniki so v teh 31 letih zgradili uspešna podjetja, ki jih lahko prodajo za več sto milijonov evrov, saj se kupci zavedajo, koliko Proslavo je spremljal bogat kulturni program. / Foto: Tina Dokl Tudi letos so dan državnosti počastili na dvorišču Samostana Mekinje. / Foto: Tina Dokl podjetniškega znanja in poguma je zbranega v njih,« je dejal in spomnil tudi na obdobje epidemije covida-19, ki nas je, kot je dejal Slapar, naučilo, kako pomembna sta zdravje in solidarnost med ljudmi, letošnje leto pa nas je znova spomnilo, da ne smemo pozabiti na mir, eno od temeljnih vrednot. »Kako pomemben je mir, se zavedamo šele, ko na obrobju Evropske unije divja kruta vojna. Mir pa je ključen za življenje ljudi. Kot vrednoto ga prepogosto razumemo šele, ko vidimo vojna grozodejstva. Mir nam omogoča, da lahko s svojo ustvarjalnostjo in podjetnostjo poskrbimo za dostojno življenje vseh nas,« je povedal in spomnil na vojna grozodejstva v Ukrajini. V nadaljevanju je naštel več pomembnih projektov, ki so se jih v občini lotili v minulem obdobju, posebej je poudaril med drugim tudi gradnjo Osnovne šole Frana Albrehta ter potenciale gospodarstva in turizma. »Želim si, da bi s takšno vnemo lahko nadaljevali skupaj, v sodelovanju in usmerjenosti k skupnemu cilju, da bi skupaj gradili razvojno pot našega Kamnika. Želim si sodelovanja in povezovanja na lokalni ravni,« je še dejal in ob koncu čestital ob dnevu državnosti. Slovesnost so tradicionalno začeli s prihodom zastavonoš, kulturni program pa so sooblikovali člani Mestne godbe Kamnik, trio Muze, plesalki Patricija Crnkovič in Tina Habun. Pomenljiv recital sta pripravila Goran Završnik in Matic Maček. Slednji je skupaj z Barbaro Božič tudi povezoval prireditev, po kateri so se gostje lahko okrepčali z dobrotami, ki so jih pripravile članice Društva podeželskih žena Kamnik - Komenda. Kamnik – Telovadci Šole zdravja pravijo, da so en dan prišle, jih gledale in sramežljivo posnemale. Opazili so jih in jih takoj povabili v njihovo skupino. Takrat so izvedeli, da so begunke iz Ukrajine. Povabili so jih, da lahko vsako jutro pridejo telovadit z njimi, kar so tri Ukrajinke z veseljem sprejele. Prejšnji teden so jih člani skupine Keršmančev park presenetili z gesto in jim podarili majice z logotipom Društva Šola zdravja. Natalija, Jelena in Irina so bile zelo presenečene in hvaležne, saj so jim člani Šole zdravja s tem pokazali, da jih sprejmejo v svojo skupino in da so enakopravne z njimi. Kot izraz hvaležnosti so tudi one presenetile njih in jim naslednji dan pripravile svojo tradicionalno ukrajinsko jed, skutine cmoke. Po koncu telovadbe tudi Ukrajinke zapo- jejo s člani skupine Keršmančev park himno njihove skupine, saj so jim člani pripravili listke z besedilom, tako da lahko berejo in pojejo v slovenščini. V ponedeljek, 11. julija, je skupina Keršmančev park proslavljala 80 let njihove članice Anice Korošec. K slavju je gospa Anica povabila tudi nove sošolke iz Ukrajine, ki so se z veseljem odzvale in slavljenki zapele čestitko po ukrajinsko. Društvo Šola zdravja se je odzvalo pobudi delovne skupine za begunce z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da društva med svoje aktivnosti vključijo tudi begunce iz Ukrajine brez plačila članarine. Svoje člane so o tej pobudi obvestili v internih Novičkah in tole je prvi odziv. V smislu ohranjanja duševnega zdravja teh nesrečnih ljudi je zanje povezanost z lokalno skupnostjo in njenimi aktivnostmi izrednega pomena. Skupina Šole zdravja Keršmančev park je v svoje vrste odprtih rok sprejela tudi tri ukrajinske begunke. / Foto: Neda Galijaš Lorem Ip5um po5krbite, da bo5te pri razvoju www.gorenjskiglas.si Mekinje – Uvodne besede je obiskovalcem namenil predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever dr. Tomaž Čas, ki je spomnil na dogodke izpred 31 let in poudaril, da je za veterane iz vrst policije izjemnega pomena, da sodelujejo tudi z drugimi vojnimi veterani ter z lokalno skupnostjo. Ob tem je spomnil, da je bila ob napadu jugoslovanske vojske prav takratna milica tista, ki je prva, skupaj z občani in nato teritorialno obrambo, preprečevala sovražni pohod jugoslovanske armade na mejne prehode. »Vojna je zahtevala tudi žrtve, med njimi je bil tudi Kamničan Edvard Peperka, po katerem je poimenovana vojašnica v Mostah. Treba pa je omeniti, da ste še pred vojno predvsem v Tuhinjski dolini in na drugih skrivnih mestih varovali orožje in tajno skladišče orožja je bilo tudi v tukajšnjem samostanu,« je med drugim še dodal in spomnil tudi na druge zgodovinske procese, ki so pripeljali do samostojne Slovenije. V Šoli zdravja tudi begunke 148 strani, mere: 20 x 24 cm Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Strokovnjakinja peke kruha Polonca z nami deli svoje znanje, recepture in napotke, kako brez kvasa speči odličen domač kruh, narejen iz različnih vrst mok in z različnimi vzhajalnimi sredstvi – droži, soda, vinski kamen in pecilni prašek. 27 EUR + po št ni n a 6 petek, 15. julija 2022 Kultura Projekt Branje je iskanje na razstavi V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik si lahko še do 22. julija ogledate razstavo izdelkov, ki so nastali v letošnji sezoni projekta Branje je iskanje. Jasna Paladin Kamnik – V projektu, katerega namen je spodbujati branje, so tudi letos sodelovale družine, učenci osnovnih šol in vrtčevske skupine, knjižnica pa je marca organizirala likovni natečaj za nove knjižne kazalke s temo Narava: gozd in drevesa, na katerega se je odzvalo 97 ustvarjalcev in 15 mentorjev. »Strokovna komisija je izbrala dvanajst zmagovalcev, za vsako triletje tri prispevke in eno izredno pohvaljeno delo s strani komisije. Nagrajeni izdelki krasijo štiri knjižne kazalke. Vsak sodelujoči prejme kazalko, nagrajenci pa bodo še dodatno nagrajeni,« pravi Mateja Keber iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Vsi nagrajenci svoje nagrade in knjižne kazalke lahko prevzamejo v knjižnici. Na razstavi, ki so jo odprli 7. julija, je na ogled dvanajst nagrajenih del natečaja in nekaj dodatno izbranih, pa tudi nekaj fotoutrinkov in bralnih vtisov sodelujočih. www.gorenjskiglas.si Buče vsebujejo veliko hranil, zato jih je treba čim bolj okusno izkoristiti. S pomočjo knjige, kjer je 60 receptov, se naučimo pripravljati 9 vrst buč: cukete, patišonko, čajoto, hokaido, sweet dumpling, maslenko, blukuri, sweet mamo in muškatno bučo. Število strani: 164 strani, 17 x 23 cm, trdo vezana Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. 15 EUR + po št ni n a Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. www.gorenjskiglas.si Izbirali boste lahko med več kot petdesetimi recepti in pripravili: prestice, kuminove palčke, koruzne krekerje, fino sirovo pecivo, fižolove pogačice, profiterole, empanade, grisine, pirine krekerje, sirove polžke, svedrce s slanino, čapate in druge hrustljave dobrote. Trda vezava, 16 cm x 22 cm, 88 strani Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 8 ,70 EUR + po št ni n a Od smeha do ognja Ulični ustvarjalci so tudi letos v Kamnik pripeljali tri odlične predstave, ki so se v okviru 25. festivala Ana Desetnica odvile na Glavnem trgu in v Kreativni četrti Barutana. Aleš Senožetnik Kamnik – Vsakoletni pohod Ane Desetnice po slovenskih mestih tudi letos ni zaobšel Kamnika. Mednarodni festival uličnega gledališča je pri nas gostoval 25. junija. Za dobršno mero smeha na Glavnem trgu je najprej s predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra poskrbel Tomaž Lapajne Dekleva, sledila je Cronopia v akrobatski predstavi Maromas. Zvijanje in akrobatski vložki gibčne Argentinke so marsikaterega obiskovalca pustili brez besed. Pestro ulično dogajanje so sklenili v Kreativni četrti Barutana, kjer so člani Čupakabre, Kamnik je bil tudi letos eden od trinajstih slovenskih krajev, kjer si je bilo mogoče ogledati katero izmed predstav mednarodnega uličnega festivala. KD Priden Možic in Šlosarta pripravili ognjeni spektakel oz. ulično kurjažo, kot ji pravijo, z naslovom Sodrga. Festival Ana Desetnica, ki ga organizira Gledališče Ane Monro in letos beleži 25-letnico, je sicer med 23. junijem in 3. julijem gostoval v trinajstih slovenskih mestih, v katera je pripeljal skupno več kot sto domačih in tujih umetniških ustvarjalcev iz enajstih držav, ki so obiskovalcem na 31 prizoriščih pričarali 37 žanrsko raznolikih predstav in intervencij. Ulična komedija Tomaža Lapajneta Dekleve / Foto: Tina Dokl Za akrobacije je poskrbela Cronopia. / Foto: Tina Dokl Poletna muzejska noč z morskim pridihom Tretjo soboto v juniju je že dvajseta slovenska akcija Poletna muzejska noč potekala tudi v Medobčinskem muzeju Kamnik, kjer so pestro dogajanje za različne starostne skupine obarvali s skupno noto, ki je bila slovensko morje. Jasna Paladin Kamnik – Na gradu Zaprice so ta dan namreč odprli dve razstavi, povezani s slovenskim Primorjem in Kamnikom – Maleševe Piranske motive in Slovenske ladje. Po pozdravnem govoru direktorice Medobčinskega muzeja Kamnik Zore Torkar in podžupana Aleksandra Uršiča je Maleševe živahne monotipije in majhne gravure s slovenske obale predstavila Breda Ilich Klančnik. Sledilo je še odprtje gostujo- če razstave Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran z naslovom Slovenske ladje – sedem ladij Splošne plovbe, vključno z ladjo Kamnik, ki jo je predstavila Duška Žitko, tudi avtorica spremnega kataloga. Tehnični direktor Splošne plovbe in Kamničan Boris Vidmar je predstavil nastanek in razvoj Splošne plovbe in zgodovino ladje Kamnik, ki je skoraj 35 let plula po svetovnih morjih. Kot je med drugim povedal, so Kamničani, pod vodstvom tedanjega predsedni- ka občinske skupščine Kamnik Franca Svetelja, ladjo Kamnik sprejeli v Piranu 8. avgusta 1977. Med prvimi pomorščaki na njej je bil tudi Kamničan Franc Berlec. Na odprtju razstave je bila tudi Majda Šteblaj, ki je leta 1977 krstila ladjo Kamnik. Zbranim je doživeto opisala svoje potovanje na Japonsko in sam krst ladje. Sledilo je še javno vodstvo po razstavi Slovenske ladje z Duško Žitko, Borisom Vidmarjem in Andrejem Utenkarjem, ki so povedali števil- ne zanimivosti o ladjah in pomorščakih. V Medobčinskem muzeju Kamnik so ob 20-letnici Poletne muzejske noči pripravili tudi poseben film (njegov avtor je Marko Mumer), ki se je vrtel ves večer, najmlajši obiskovalci pa so pod vodstvom Tee Kregar izdelovali periskop za svoje poletne morske počitnice. Druženje se je nadaljevalo v lapidariju s koncertom Tjaše Fabjančič Tria (Tjaša Fabjančič – vokal, Michael Lagger – klavir in Robert Jukič – kontrabas). 7 petek, 15. julija 2022 Kultura Brezčasni umetnik V Galeriji Miha Maleš je do konca avgusta na ogled razstava Božidar Jakac – brezčasni umetnik. Predstavljen je izbor njegovih grafik in slik. Igor Kavčič Kamnik – V treh galerijskih prostorih je predstavljen izbor grafik in slik novomeškega slikarja in pionirja slovenske umetniške grafike Božidarja Jakca (1899– 1989), zagotovo enega najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov 20. stoletja. Glavnino del iz njegovega obsežnega opusa hranita Dolenjski muzej iz Novega mesta ter Galerija Božidarja Jakca v Kostanjevici. V okviru medmuzejskega sodelovanja tokrat v Kamniku gostuje Dolenjski muzej. »V galeriji, ki se od leta 1984 imenuje Jakčev dom, hranimo 828 del, ki jih je slikar podaril rodnemu Novemu mestu,« je povedala kustosinja Dolenjskega muzeja Katarina Dajčman, ki je v sodelovanju s kolegico Sašo Bučan, kustosinjo Galerije Miha Maleš, pripravila izbor del za tokratno razstavo. Na ogled je okrog 35 del, izpostavljen pa je tako Jakčev grafični opus kot tudi zanj značilne realistične krajine. Postavitev predstavlja tri segmente Jakčevega opusa. Na ogled je njegova drobna grafika iz obdobja 1920–1923, ko je študiral na praški akademiji in s katero je dosegel svoj prvi umetniški vrh, v Glasba nas druži, povezuje, približuje, boža in neguje. Glasba nas bogati. Vse to in še več smo doživeli na prireditvi Z glasbo v poletje s tunjiškimi glasbeniki, ki se je odvila na piknik prostoru Jeršinove domačije. Dogodek je organiziralo Društvo Tun'ški glas. Milena Erbežnik Klanšek Tunjice – Tunjice so tudi glasbena vas. To smo spoznali na lepo sončno nedeljsko popoldne na čudoviti prireditvi. Bilo jih je veliko, kar štirinajst nastopajočih, poleg Mešanega cerkvenega pevskega zbora Tunjice ter Mešani cerkveni pevski zbor Tunjice pod vodstvom zborovodkinje Olge Stele je zapel tri čudovite ljudske pesmi. Dogodek bomo še kdaj ponovili Mnoge glasbenike z vasi, ki na ta dan niso zaigrali in so med nami, z veseljem po- Pripravili sta razstavo del Božidarja Jakca: Katarina Dajčman in Saša Bučan. / Foto: Igor Kavčič drugem delu so pastelne slike z njegovih popotovanj, tretji del pa je posvečen rodnemu Novemu mestu in dolenjski krajini. Že v prvi sobi spoznavamo, da je bil Jakac mojster grafike, obvladoval je tako rekoč vse tehnike od linoreza, litografije, lesoreza do suhe igle. Jakca je zanimala tudi knjižna ilustracija – na razstavi je recimo na ogled lesorezna mapa Gradnikovih Pisem, s katerimi je v enovito grafično celoto povezal sliko in besedilo. Ob tem kustosinja Saša Bučan potegne tudi zanimivo primerjavo: »Praško obdobje Jakca povezuje tudi z našim Miho Malešem, ki se je grafike prav tako učil v Pragi.« »Po vrnitvi iz Prage se je postopoma umirjal v duhu tako imenovanega poetičnega realizma in se vse bolj posvečal pastelnemu upodabljanju dolenjske, slovenske in tudi druge, posebno eksotične pokrajine,« pojasni Katarina Dajčman in doda, da je na razstavi v manjšem se- gmentu predstavljenih tudi nekaj del, ki odpirajo vpogled v umetnikova potovanja in ga razkrivajo kot popotnika svetovljana, ki je prepotoval skoraj celo Evropo, bil je v severni Afriki in v ZDA. Navdušuje kontrast med arabskimi motivi iz Tunisa v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in ter štirideset let kasneje s sliko »norveških Alp«. Zadnja soba je namenjena pastelom, s katerimi je upodabljal dolenjsko krajino in še posebej Novo mesto. V umetniškem projektu Minevanja sta moči združili ilustratorka Marta Bartolj in industrijska oblikovalka Andreja Pogačar. V Galeriji Pogled na ogled še do konca meseca. Igor Kavčič Marta Bartolj in Andreja Pogačar / Foto: arhiv Galerije Pogled tu od samega začetka, tisto nekaj, česar se ne da nadzorovati. Življenje, ki je vselej, in konec, ki zaključi živost in večno ponavljajoči cikel,« je k razstavi zapisala kuratorka razstave in vodja galerije umetnostna zgodovinarka Saša Bučan. »Mehkoba, s katero nas pobožajo Martine podobe, so tiste roke, ki nam v življenju prepogosto predstavljajo manko in nas pripeljejo do tiste primarne že- lje, da bi z otroškimi očmi lahko vsaj še kdaj videli in vprašali. Andreja s svojimi svetlobnimi telesi, ki jih sestavlja iz odpadnega papirja, ki se kopiči v njenem osebnem arhivu in ki ga predela v uporabno in estetsko luč, pravzaprav spregovori o naravi, o ljubezni do nje, o njeni povezanosti z njo in z njenim varovanjem. To naredi na način, da staro postane novo – reciklirano postane Najmlajša udeleženka na prireditvi Pia Puntar / Foto: Matej Stele treh harmonikarjev, ki so igrali po prireditvi. Glasbeniki, ki z veseljem igrajo, so se nam predstavili z različnimi inštrumenti. Od saksofona do harmonike Minevanja v Pogledu Kamnik – Galerija Pogled nas tokrat sprejme v posebni podobi. V prostoru se namreč znajdemo med številnimi ilustracijami in svetili. Sedamo na klop in zaznavamo prostor, samost, potovanje, svetlobo. Razstava je na neki način dvojna, a v občutenju v samem prostoru deluje kot eno. Za kaj gre? Tokratna razstava v Pogledu je zanimiv skupni umetniški projekt z naslovom Minevanja, ki sta ga pripravili ilustratorka Marta Bartolj in industrijska oblikovalka Andreja Pogačar. »Projekta avtoric bi zlahka postavili vsakega posebej, samostojno, a vendarle le v sožitju privre na dan bistvo, ki ga avtorici želita naglasiti. Minevanje, neizogiben krogotok življenja. Minevanje, ki je enako tako človeku kot naravi. Minevanje, ki pravzaprav neločljivo povezuje v delce narave, katere del smo tudi sami. Minevanje, ki je Z glasbo v poletje s tunjiškimi glasbeniki objekt, ki osvetli novo – Martine zgodbe, ki dobijo skupaj s svetlobo dodatno pomenljivost.« Andreja Pogačar je industrijska oblikovalka, ki trenutno zaključuje doktorski študij na Naravoslovnotehniški fakulteti s področja trajnostne embalaže, za magistrsko nalogo na ALUO pa je prejela Prešernovo študentsko nagrado. Marta Bartolj je ilustratorka. Leta 2011 je diplomirala na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani, leta 2016 pa je na podiplomskem študiju na ALUO zaključila magistrski študij ter za magistrsko delo (avtorska knjiga) prejela študentsko nagrado ALUO. Lani je njena knjiga Every Little Kindness med najboljšimi dvajsetimi knjigami za otroke na Amazonu za 2021, v reviji People Magazine pa je bila uvrščena tudi med deset najboljših knjig leta, letos pa je zadnjo prejela ameriško nagrado Ezra Jack Keats honor award. Na saksofon so zaigrale Glorija Petek, Iva Čimžar in Lara Puntar, na prečno flavto Pia Puntar in Marija Stele, na kitari pa sta s svojimi prsti čudovite zvoke ustvarjala Klara Podjed in Dominik Stele. Na sintesajzer sta igrali Maša Levec in Zala Ba- novno povabimo, da jih vidimo in slišimo ob podobni prireditvi. Vsi nastopajoči so pokazali veliko znanja, talenta in veselja do glasbe. Njihova vztrajnost do igranja je pokazala rezultat v najlepši obleki. Tudi na druženju po prireditvi je bilo prijetno. Jano Klanšek, Marjan Frank in Ivan Hribar so veseli raztegnili meh vsak na svoji frajtonarici. Čestitke in zahvala vsem nastopajočim, ki so jo prejeli iz rok predsednice društva Milene Erbežnik Klan- Nik Rajterič se je začel učiti igrati na frajtonarico šele pred nekaj meseci. Ubrano je zaigral tri slovenske ljudske pesmi. / Foto: Matej Stele stič, ki je ob Mašini spremljavi zaigrala še na ukulele. Harmonikarji so bili trije: na frajtonarico sta zaigrala Nik Rajterič in Miha Čimžar, na klavirsko harmoniko pa je igral Andraž Jeglič. Brata Tilen in Gaber Krumpestar sta zaigrala v duetu, Tilen na trobento, Gaber pa na pozavno. šek za pogum in lepo odigrane melodije, povezovalki Barbari Klanšek pa za lep vezni tekst. Hvala vam za prijetno doživeto nedeljsko popoldne. In hvala staršem za sladko razvajanje. Ponosni smo na vas, naši tunjiški glasbeniki. Naj glasba z nami in med nami živi vekomaj! 8 petek, 15. julija 2022 Zanimivosti Prvenstvo Gorenjske v pikadu Komisija za šport, rekreacijo in gibalno kulturo Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske je po koronakrizi ponovno oživila tekmovanja med društvi upokojencev Gorenjske. Tokrat je bilo na vrsti tekmovanje v pikadu, ki ga je organiziralo društvo iz Bohinjske Bistrice. Miha Prosen Kamnik – Žal moram najprej opozoriti na dve dejstvi, ki sta med tekmovalci naleteli na slabo voljo. Nepričakovana sprememba pravil Prvič je to malce neposrečen termin tekmovanja. Pikado se praviloma izvaja v zaprtih prostorih in do sedaj se je tekmovanje izvajalo najkasneje meseca aprila. Tokratni termin, 17. junij, pa je krepko posegel v čas, ko se izvajajo dejavnosti in aktivnosti na prostem. In drugič so bila grobo kršena pravila organizacije in izvedbe tekmovanja. sednik dovoli sam odločati o spremembi pravil. Upam in želim, da se s samovoljo omenjenih pozabava tudi upravni odbor Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske, kajti pravila določajo potek tekmovanja in so napisana zato, da se spoštujejo. Dragi Virient najboljša med posameznicami Kljub zgoraj opisanim težavam je tekmovanje potekalo nemoteno in lahko organizatorje pohvalim za izvedbo. Nastopilo je enajst ženskih in dvanajst moških ekip oziroma 51 žensk in 54 moških. Med posameznicami so bile najboljše: Dragi Spoznavali so zdravilne plati vode Občina Kamnik in LAS Srca Slovenije, ki zadnja leta v okviru več projektov poudarjata pomen pitne vode, sta pred dnevi skupaj s Termami Snovik pripravila Kneippov dan, na katerem so obiskovalci spoznavali zdravilne plati vode – tako fizične kot duhovne. Jasna Paladin Snovik – Da ima voda vrsto zdravilnih učinkov na naše zdravje, je pred mnogimi leti ugotovil že Sebastian Kneipp, nemški duhovnik in vodni terapevt, zaslužen, da se je konec 19. stoletja tudi v Kamniku pisala zelo uspešna turistična zgodba. Njegovo metodo zdravljenja z vodo je namreč v svoje zdravilišče Kurhaus, ki je bilo na sotočju Nevljice in Kamniške Bistrice v Mekinjah, vpeljal Alojz Prašnikar in takrat Kamnik zapisal na turistični zemljevid Avstro-Ogrske. V Kurhausu so izvajali različne terapije z vodo, hladne in tople oblive, parne kopeli, t. i. bosanje oz. boso hojo po rosi, skrbno pitje vode in mnogo drugega. Kneipp je največji pomen namenjal prav vodi Zmagovalni ekipi DU Kamnik sta si priborili pravico nastopa na državnem prvenstvu septembra. Zaželimo jim mirne roke in čim boljši rezultat. / Foto: Miha Prosen V pravilih Zveze društev upokojencev Slovenije in Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske (PZDU) je predvideno, da tekmovanje poteka v dveh serijah. V prvi seriji začne lanskoletni prvak, vrstni red ostalih pa se izžreba. V drugi seriji pa nastopi najprej ekipa z najslabšim rezultatom in potem po vrsti, da zaključi ekipa z najboljšim rezultatom v prvi seriji. Organizator tokratnega tekmovanja pa je po žrebanju odločil, da vsaka ekipa naenkrat opravi prvo in drugo serijo. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da sta to potrdila podpredsednik PZDU in predsednik komisije za šport, rekreacijo in gibalno kulturo PZDU Gorenjske. Na vprašanje, kateri organ in kdaj je sprejel tako spremembo pravil, pa tudi člani komisije niso ničesar vedeli, saj tega niso obravnavali na nobeni seji komisije. Verjetno se upravičeno sprašujem, zakaj obstaja komisija, če si pred- Virient (DU Kamnik) s 760 krogi, drugo mesto je osvojila Darja Bohinc (DU Naklo) s 683 krogi in tretje Katarina Stojanovič (DU Rateče Planica) s 656 krogi. Med moškimi je prvo mesto osvojil Franc Šolar (DU Žirovnica) s 796 krogi, drugo Metod Porenta (DU Naklo) s 766 krogi in tretje Jovo Mitrovič (DU Bohinjska Bis­trica) s 757 krogi. Prehodni pokal PZDU Gorenjske Kamničanom Ekipno so si najboljša mesta razdelila tri društva. Pri ženskah je prvo mesto osvojilo DU Kamnik z 2379 krogi, drugo DU Rateče Planica z 2331 krogi in tretje DU Naklo z 2318 krogi. Pri moških je vrstni red naslednji: prvi DU Kamnik, 2726 krogov, drugi DU Naklo z 2573 krogi in tretji DU Rateče Planica. Tak je tudi vrstni red za prehodni pokal PZDU Gorenjske: prvi DU Kamnik, 5105, drugi DU Naklo, 4891, in tretji DU Rateče Planica, 4774 krogov. Kneippovo zgodbo zadnja leta oživljajo v Snoviku. »Naša voda je prepoznana kot naravni zdravilni faktor, ima veliko magnezija, kalcija in drugih mineralov in zato blagodejno vpliva na kožo, kosti in prebavo. Kneippova zgodba, ki je zadnja leta rdeča nit našega delovanja, je življenjska filozofija za zdrav življenjski duh in telo, sestavljena iz petih stebrov zdravja: prvi je voda, ki ji je Kneipp namenjal največ pozornosti, poleg tega pa so to še gibanje, prehrana, zelišča in življenjsko ravnovesje,« je zbrane na Kneippovem dnevu v uvodu nagovorila direktorica Term Snovik Katarina Hribar in poudarila, da se v termah še kako zavedajo pomena vode in cenijo njeno zdravilnost, zato termalna voda priteče prav iz vseh pip v njihovem termalnem in apartmajskem kompleksu. pomagal prebroditi osebne stiske. Sama zase pravi, da je pripovedovalka zgodbe za Naravo in raziskovalka Rek, predvsem pa je glasnica sveta Narave. »Da mi je bila voda glede na moj priimek položena že v zibko, sem spoznala šele sredi dvajsetih let, ko sem se tudi sama v stiski začela pogovarjati z reko in skozi te pogovore našla številne odgovore. Reke nam imajo veliko povedati,« je nagovorila udeležence srečanja ob zgodbah in jih spodbudila, da si tudi sami prikličejo v misli, kakšne vode so jim najbolj všeč, kot kakšne oblike vode se vidijo sami in kakšni so njihovi najstarejši spomini, povezani z vodami. »Naši predniki so vode, predvsem reke, od nekdaj častili kot božanske. Uporabljali so jih za očiščevanje, darovanja in čaščenje. Včasih so iz njih pili, nekoliko kasneje prali perilo, da- Špela Kaplja, pripovedovalka zgodb, pisateljica in raziskovalka zdravilnosti vode / Foto: Jasna Paladin nes pa jim dajemo le kanalizacijo. A ključno je, da z vodo vzpostavimo nek odnos. Ko jo spoznamo, takrat za nas postane zdravilna,« je nagovorila zbrane in poudarila, da se s pomočjo vode lahko pomirimo, očistimo slabe energije, odkrijemo zaklade v sebi in obudimo spomine. »Usedite se ob reko in pomislite ne to, da imate pred seboj živo bitje. Spregovorite ji, nato pa le poslušajte,« je Špela Kaplja strnila bistvo svojega dela z rekami. Kneippova bosonoga pot Katarina Hribar, direktorica Term Snovik, kjer zadnja leta intenzivno razvijajo Kneippovo zgodbo / Foto: Jasna Paladin Tisti, ki morda vodi ne znajo prisluhniti na način, kot jim ga je predstavila Špela Kaplja, pa so zdravilnost vode zagotovo lahko občutili na Kneippovi bosonogi poti, ki je sestavljena iz različnih podlag, ki blagodejno vplivajo na naše podplate, in vodnih oblivov. Dogodka so se udeležili tudi Barbara Strajnar iz Občine Kamnik, Mija Bokal kot predstavnica projekta Mreže vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah in Vido Kregar iz Jamarskega kluba Kamnik, ki že vrsto let raziskuje podzemne vode. Ko spregovorijo reke Udeleženci so se v nadaljevanju dneva lahko seznanili z različnimi vidiki zdravilnosti vode. Kako nam voda lahko pomaga bolje spoznati samega sebe, najti naš notranji stik, oživiti številne spomine in najti prepotrebne odgovore je na podlagi svojih spoznanj predstavila Špela Kaplja iz Radomelj, pripovedovalka zgodb in pisateljica, avtorica knjige Kako se ljubi reka, ki se zadnjih deset let intenzivno posveča prav raziskovanju zdravilnosti vode. K temu jo je, kot je povedala, pripeljala življenjska izkušnja, saj ji je prav stik z reko Udeleženci Kneippovega dne v Termah Snovik so lahko prisluhnili zgodbam o vodi in Špeli Kaplja, ki jim je skušala predstaviti pozitivne vplive rek na naše duševno zdravje. / Foto: Jasna Paladin 9 petek, 15. julija 2022 Mladi Predstavili Vode Velike planine V četrtek, 9. junija, je bil za devetošolce Osnovne šole Toma Brejca prav poseben dan, saj jih je obiskal dr. Mitja Bricelj z direktorata za vode na Ministrstvu za okolje in prostor. Namen obiska je bila predstavitev rezultatov celoletnega projekta Vode Velike planine, ki so ga devetošolci izvedli v okviru izbirnega predmeta okoljska vzgoja pod vodstvom mentorice Mojce Janžekovič in somentorice Sebine Duraković. Mojca Janžekovič, Sebina Duraković Kamnik – Pri izbirnem predmetu so učenci raziskovali Veliko planino, ki s svojimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi vsako leto privablja številne obiskovalce. Posebno pozornost so namenili kakovosti vode, ki pronica v kraško podzemlje in priteče na površje v izvirih ob vznožju planote. Prav slednji so izredno pomembni, saj so vir pitne vode za večino prebivalcev kamniške občine. Največ časa so namenili terenskemu delu na Veliki planini v aprilu, kjer so s kemijskimi analizami vode v kalih in izvirih preverjali trditev, da vode Velike planine onesnažujejo obiskovalci in živina. Sklenili so, da zaradi pomanjkanja trdnih dokazov za potrditev te teze analizo kakovosti voda ponovno izvedejo v septembru, ko se zaključita poletna turistična in pašna sezona. uredili odvajanja in čiščenja odpadnih voda z nepretočno greznico ali malo biološko čistilno napravo; zmanjšanje števila govedi, ki se poleti lahko pase na Mladi vedo, da je treba ukrepati Devetošolci se zavedajo vrednosti in ranljivosti Velike planine, hkrati pa tudi pomena Velike planine za kamniško občino in njene občane. Vedo, da je treba ukrepati v smeri trajnostnega ravnanja z vodami Velike planine, a zaradi kompleksnosti tega okoljskega problema za zdaj vidijo le nekaj rešitev. Devetošolci se zavedajo vrednosti in ranljivosti Velike planine, hkrati pa tudi pomena Velike planine za kamniško občino in njene občane. Vedo, da je treba ukrepati v smeri trajnostnega ravnanja z vodami Velike planine, a zaradi kompleksnosti tega okoljskega problema za zdaj vidijo le nekaj rešitev, in sicer: zaseg objekta in visoka denarna kazen za lastnike objektov na Veliki planini, ki do določenega roka ne bi planoti; omejitev števila obiskovalcev, ki bi lahko dnevno prihajali na planoto; dajatve za lastnike počitniških koč, ki imajo v kočah nameščene masažne kadi (jacuzzije) in kabine za prhanje ter s tem po nepotrebnem porabljajo vodo, ki je na kraški planoti že tako primanjkuje, in ohranitev tradicionalne vodne oskrbe z deževnico. Dr. Mitja Bricelj je učence pohvalil in jim namenil spodbudne besede. Ni skrival navdušenja, da bodo na šoli projekt nadaljevali. Poudaril je pomen podpore vodstva šole, ki spodbuja tovr- Največ časa so namenili terenskemu delu na Veliki planini v aprilu. / Foto: Sebina Duraković Trditev, da vode Velike planine onesnažujejo obiskovalci in živina, so preverjali s kemijskimi analizami vode v kalih in izvirih. / Foto: Sebina Duraković Osnovnošolcem sta prisluhnila dr. Mitja Bricelj z direktorata za vode na Ministrstvu za okolje in prostor ter ravnateljica Mojca Rode Škrjanc. / Foto: Sebina Duraković stne projekte, prav tako pa je nujno potrebno povezovanje z lokalno skupnostjo. Obisk predstavnika z Ministrstva za okolje in prostor je na učence naredil velik vtis. Dobili so potrditev, da njihovo delo nekaj velja in da so s svojimi idejami na pravi Vabilo mladim k sodelovanju Jasna Paladin Ljubljana – Občina Kamnik obvešča mlade v občini, da Mladinski svet Slovenije želi v okviru projekta PreseNEETi opolnomočiti in socialno aktivirati osebe, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na trg dela in v družbeno okolje. Vzpo- stavljajo podporne storitve za mlade, preko individualnega svetovanja in sistema mentorstva pa jim bodo nudili pomoč pri premagovanju ovir in osebnih stisk. Več informacij najdete na spletni strani Mladinskega sveta Slovenije, prijavite pa se lahko na elektronskem naslovu info@mss.si. Sanacija vlage v Podružnični šoli Motnik Motnik – Učenci Podružnične šole Motnik se bodo jeseni k pouku odpravili v prijaznejšo šolo, saj se je občina z izbranim izvajalcem letošnje poletje lotila sanacije vlage v šolski stavbi. Izvajalci so že izvedli izkop temeljev, jih ojačali z betonom, nanje pa bodo položili hidroizolacijo. Pri odkopu temeljev objekta je so ugotovili, da obstoječe stopnice pri vhodu v vrtec in stanovanje niso temeljene, zato bo v sklopu investicije na tem mestu na novo urejen tudi dostop v objekt. J. P. NASVET STROKOVNJAKA NOSILCI ZA KOLESA -30% RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si poti. Obljubili so, da bodo tudi v prihodnje delovali za ravnotežje med človekom in okoljem, mentorici pa se bosta še naprej trudili dobiti sogovornika na Občini Kamnik, ki bi učencem predstavil vizijo trajnostnega razvoja Velike planine. 10 petek, 15. julija 2022 Šport Blesteli na domačem bazenu V plavalnih krogih je že dobro znano, da je zadnja junijska sobota v Kamniku rezervirana za mednarodni plavalni miting Veronika, tokrat že 21. po vrsti. Tekma je bila na dan državnosti, tako da je bilo na bazenu Pod skalco še bolj praznično kot po navadi. Matjaž Spruk Kamnik – Po dolgih dveh letih so tekmo s tribun ponovno spremljali gledalci, brez katerih ni pravega plavalnega vzdušja. Zbrane je najprej pozdravila predsednica Plavalnega kluba Calcit Kamnik Anita Berlisk. Povedala je, da si najbolj želi, da bi takšno tekmo lahko v Kamniku organizirali tudi v hladnejšem letnem času. Tekmovalce in vse ostale sta pozdravila tudi župan Matej Slapar ter dolgoletni nekdanji predsednik kluba Sandi Uršič. Oba sta poudarila pomen športa in plavanja. Iz njunega govora je bilo lahko razbrati, da bi se v bližnji prihodnosti lahko premaknilo tudi na področju zimskega plavanja v Kamniku. S tem bi se lahko uresničila dolgoletna želja vseh plavalcev in predsednice kluba. Po državni himni v čast prazniku je Uršula Majcen, ki vedno rada poprime za mikrofon na Veroniki, napovedala začetek tekme, zatem pa se je lov na najboljše čase začel. Tekmovalci Plavalnega kluba Calcit Kamnik / Foto: Plavalni klub Calcit Kamnik Miting Veronika slovi po tem, da nastopi vedno veliko plavalcev, in tudi letos ni bilo nič drugače. To je za organizatorje znak, da se plavalci dobro počutijo v Kamniku. Letos je nastopilo 452 plavalcev iz 22 slovenskih klubov. Tako veliko število tekmovalcev z več kot 1600 skoki v vodo je napovedovalo dolg in pester dan. Vreme je bilo plavalcem naklonjeno. Bilo je vroče, vendar brez neprijetnih neviht. Iz domačega plavalnega kluba Calcit Kamnik je nastopilo 48 plavalk in plavalcev. Trem tekmovalnim skupinam so se pridružili plavalci plavalne šole, za marsikaterega od njih pa je bila to prva prava tekma. In prav je, da najprej omeni- mo najmlajše, ki jih vodita Živa Dobrovoljc in Jan Uršič. To so: Zoja Ivančič, Teja Klemen, Zoja Novak, Patricija Potočnik, Ula Videc, Ema Vode, Matic Golob Tršinar, Anže Loboda, Denis Luković, Martin Prašnikar, Lukas Prosen, Maj Prosen, Luka Rutar, Tristan Sedušak Drolc, Lovro Urankar in Justin Zule. Varo- vanci trenerke tretje plavalne skupine Lare Seretin so: Vita Mlakar, Tina Klemen, Pavlin Zule, Žiga Kugler, Kaja Hočevar, Tian Majdič in Jaka Serko. Plavalci druge plavalne skupine pod vodstvom Emila Tahirovića so: Taja Klemen, Anna Losieva, Maja Manojlović, Laura Podgoršek, Tajda Spruk, Nina Vrhovnik, Ana Avbelj, Ema Matijaš, Maruša Kugler, Neža Hren, Liam Negodič, Peter Lackovič, Lovro Lukan, Žiga Keržič Rakar in Tymur Beshlyk. Plavalci prve plavalne skupine pod vodstvom Mihe Potočnika pa so: Živa Prašnikar, Taja Vejnovič, Iza Videc, Ivana Lukan, Andraž Cencelj, Tevž Štupar, Matevž Vrhovnik, Rok Vejnovič, Miha Justin in Nik Peterlin. Kamniški plavalci so navdušili domače občinstvo in osvojili odlične čase z osebnimi rekordi ter osvojenimi normami za bližnje državno prvenstvo. Tekma takšnega formata zahteva veliko priprav in organizacije, ta pa vedno znova pade na pleča staršev plavalcev in plavalk kamniškega kluba. Tako gre tudi njim velika zahvala, saj so se zadnjih nekaj tednov trudili s pripravami na dogodek in na samem tekmovanju poskrbeli, da je vse potekalo gladko in v prijetnem vzdušju, hkrati pa v veliko zadovoljstvo vseh udeležencev. Zahvala gre tudi vsem sponzorjem in ostalim podpornikom, ki nam finančno omogočijo pripravo tekme in nadaljnje delovanje kluba. Prijateljsko srečanje Košarkarski maraton strelcev Košarkarji Calcita Basketballa so s košarkarskim maratonom zaključili sezono. Robert Prosen Zdaj že tradicionalno vsakoletno srečanje kamniških strelcev in strelcev iz pobratenega Trofaiacha je maja potekalo v občini Trofaiach v Avstriji. Rožle Repič Kamnik – Trinajstčlanska zasedba Strelske družine Kamnik se je zgodaj zjutraj zbrala na parkirišču pred kamniškim streliščem, od koder smo se z avtobusom odpravili proti Trofaiachu. Ob prihodu so nas prijetno sprejeli strelci iz Trofaiacha in nas pogostili z bogatim zajtrkom in kavo v bližnjem lokalu v središču mesta. Po zajtrku smo se skupaj odpravili proti strelišču za zračno orožje, kjer ima sedež Strelsko društvo Trofaiach. Tam je potekal prvi del strelskega dvoboja, kjer smo se pomerili v mladinski in članski konkurenci v kategorijah zračna puška in zračna pištola. Zatem smo se odpravi še na 50-metrsko strelišče Strelskega društva Hafning, kjer je bil organiziran piknik in drugi del tekmovanja z malokalibrsko puško. Tamkajšnji strelci so poskrbeli za prav posebno presenečenje, saj so poleg prijateljskega turnirja z zračnim orožjem pripravili zanimiv dvoboj z malokalibrskim orožjem, ki je bil namenjen vsem udeležencem. Za dvoboj smo izvedeli ob prihodu na strelišče, kjer je vsak izžrebal svojega sotekmovalca iz gostiteljskih vrst. Vsak je imel na razpolago po en strel, seštevek naključno izbranih parov pa je bil končni rezultat. Zanimivo strelsko dogajanje je spremljalo veliko dobre hrane, odlične družbe v objemu narave. Kljub drugotnemu pomenu uvrstitev na tekmovanju so na sklepnem dogodku gostitelji podelili priznanja za dosežke najboljšim nastopajočim z zračnim orožjem, sledila je podelitev praktičnih nagrad vsem udeležencem dvoboja z malokalibrsko puško. Par, ki je dosegel najboljši rezultat, je lahko nagrado izbral prvi. Ob koncu srečanja je predsednik Strelske družine Kamnik Marjan Repič povabil prijatelje iz Avstrije, naj se udeležijo srečanja prihodnje leto spomladi v Kamniku, kjer jih tudi z veseljem pričakujemo. Strelski družini sta si izmenjali tudi darila kot spomin na dogodek. Zadnje tovrstno srečanje je bilo leta 2021 v Kamniku. Pri vseh udeležencih je bilo čutiti pripadnost strelskemu športu in tradiciji, ki jo ta predstavlja. S prijatelji iz Trofaiacha si delimo isto mnenje, da so tovrstna srečanja zelo pomembna, koristna in prijetna. V prihodnje bomo še sodelovali in okrepili odnose s svojimi strelskimi prijatelji. Posebna zahvala gre Janezu Ivancu, strelcu iz Trofaiacha, ki je sicer po rodu Kranjčan. S svojim znanjem obeh jezikov in s srčno pripravljenostjo pomagati in združiti strelce je eden izmed članov, ki so največ pripomogli k uresničevanju tovrstnih srečanj v strelskih krogih in širše. Zahvaljujemo se tudi Občini Kamnik za financiranje prevoza. Duplica – V soboto, 18. junija, so neutrudljivi košarkarji Košarkarskega kluba Kamnik na Duplici organizirali tradicionalni košarkarski maraton. Na legendarnem igrišču Vila so v čast 793-letnice Kamnika odigrali natančno 793 minut košarke. Napete boje so začeli ob 8. uri. Spopadli sta se ekipi Calcita Basketballa, ki je bila sestavljena iz veteranske in članske ekipe ter združene ekipe kadetov in mladincev. Nasproti pa jim je stala ekipa Duplice ter dve ekipi združenih igralcev iz Kamnika in Domžal. Poleg napetih bojev skozi ves dan so svoje košarkarske veščine prikazali tudi najmlajši člani Calcita Basketballa, pionirji U11, U13 in U15. Med odmorom pa smo videli tudi nastop akrobatske skupine Bobri iz Dobrove pri Ljubljani, ki so izvajali svoje vragolije pod in nad koši. Ob koncu tekme je bil rezultat 554 : 535 za košarkarje Calcita Basketballa, kar pa seveda ni bilo najpomembnejše. Bolj pomembno je bilo, da so gledalci uživali ob številnih ko- Košarkarji so odigrali kar 793 minut košarke. / Foto: Robert Prosen šarkarskih akcijah, ki jih je bilo čez celoten dan več kot na pretek. Odlične podaje, mogočna zabijanja ter atraktivni prodori pod koš so bili prava paša za oči. Ob koncu nas je razveselila še glasbena skupina, ki je izvajala glasbo v živo, in zabava se je odvijala še dolgo v noč. Za košarkarje sledi slab mesec počitka, prvi treningi pa se začnejo že v sredini avgusta. Vabimo vas, da se nam pridružite v novi košarkarski sezoni, ko se bomo ponovno oglasili in vas znova navduševali s svojimi dosežki. 11 petek, 15. julija 2022 Šport Znova v klance Zmagal je Tilen Potisk Zmagovalca Maratona Alpe Scott, ki privablja tudi vse več tujih kolesarjev, je tokrat določil ciljni sprint na Glavnem trgu. Aleš Senožetnik Kamnik – Skoraj petsto kolesarjev se je na prvo julijsko nedeljo zbralo v središču Kamnika na startu 15. Maratona Alpe Scott. Rekreativna kolesarska dirka, ki udeležence vodi čez tri alpske prelaze – Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec – je prava preizkušnja za bolj pripravljene kolesarske navdušence. Čeprav je na 130 kilometrov dolgi trasi treba premagati tudi dva tisoč metrov višinske razlike, pa je zmagovalca tokratne dirke odločil šele ciljni sprint. Lanskoletni zmagovalec Tadej Sedar in Matic Grošelj sta si že na spustu s Pavličevega sedla zagotovila prednost, v zadnjih metrih pa je bil močnejši Grošelj. Pavla Tomec Tekmovalo je blizu petsto kolesarjev. / Foto: Aleš Senožetnik Kamnik je že petnajstič pozdravil udeležence najzahtevnejše kolesarske preizkušnje pri nas. / Foto: Aleš Senožetnik »Dirka je šla že od samega začetka skok na skok, vsi so iskali priložnosti za pobeg. Zame je to po dolgem času spet zmaga, sem zelo zadovoljen, tudi vročina mi ni delala težav. Pohvala pa tudi organizatorjem, na maraton še pridem,« je v cilju povedal zmagovalec, ki je za alpski krog potreboval 16 sekund manj kot tri ure in pol. Med dekleti je slavila Eva Zorman, ki je v cilju povedala, da je dirko začela previdno, na klancih pa nadoknadila in na vzponu na Pavličevo sedlo prehitela konkurentke. »Vroče, ampak fino je bilo,« je pokomentirala tudi prave poletne vremenske razmere. Atraktivni razgledi, ki jih ponuja trasa, in dobra organizacija, vsako leto privabijo tudi precej tujih udeležencev. Kot pravijo organizatorji, so bili med njimi letos kolesarji iz kar 14 držav, od sosednje Avstrije, Italije in Hrvaške ter do skandinavskih dežel in celo ZDA. »Všeč so mi vzponi, všeč so mi kraji, vasice pod Alpami, organizacija je odlična, zato se v Kamnik zagotovo še vrnem,« je v cilju povedal Avstrijec Jakob Geissler, Američanka Kaitlyn Baab, ki je bila prav tako navdušena nad lepotami Kamniško-Savinjskih Alp, pa je dejala: »Tukaj sem imela možnost, da si izposodim kolo, ki je enako mojemu, zato res ni bilo dileme.« Prvi Maksov memorial Tadeji in Johanu Damijan Rifl Duplica – Teniški klub Duplica je letošnji dan državnosti zabeležil s turnirjem dvojic v spomin na dolgoletnega člana kluba Maksa Keržiča. Prestižni prehodni pokal za zmago sta na zadnjo junijsko soboto dvignila Tadeja Kokalj in Johan Urbanija, ki sta bila v napetem finalnem obračunu boljša od Mojmirja Baša in Metoda Palčiča. Tretje mesto je po zmagi nad dvojico Roman Keržič – Dušan Uršič pripadlo Brunu Ribiču in Matjažu Kokalju. »Turnir v spomin na letos preminulega Maksa, ki je pustil velik pečat v našem klubu, bo seveda postal tradicionalen. Kljub neznosni vročini in V organizaciji Turističnega društva Tuhinjska dolina je 18. junija potekal že 17. kolesarski vzpon od Term Snovik do Črnivca. Udeleženci Maksovega memoriala / Foto: TK Duplica prazničnemu terminu je bila udeležba na premierni izvedbi zelo dobra. Hvala vsem sodelujočim in pa še posebej Marjanu Ajtniku, ki se je znova izkazal v vlogi vodje turnirja,« nam je po prvem Maksovem memorialu povedal Jože Resnik iz TK Duplica in dodal, da bo dolgo vroče poletje na »Virtusu« še naprej v znamenju številnih klubskih tekmovanj. Do začetka jeseni bo namreč na sporedu še nekaj turnirjev, vseskozi pa je pestro in napeto v kar šestih klubskih ligah. Snovik – Odrasli kolesarji in kolesarke so se pomerili na 10-kilometrski progi s približno 400 m višinske razlike. Trasa za otroke je bila dolga dva kilometra in je potekala v okolici term. Mlajši dečki in deklice so kolesarili en krog, starejši dečki in deklice pa dva kroga oz. štiri km. Absolutni zmagovalci v moški kategoriji so bili: 1. mesto: Tilen Potisk s časom 28:55, 2. mesto: Tim Markelj (KK Završnica) s časom 29:33 in 3. mesto: Gorazd Konc s časom 30:00, v ženski kategoriji pa: 1. mesto: Matejka Prešeren (KK Završnica) s časom 45:36 in 2. mesto: Vlasta Lelek s časom 57:13. V kategoriji deklet se je na pot podala le Hana Kotnik, večja udeležba je bila pri dečkih. V skupini A je slavil Leon Kemperle, drugi je bil David Kuhar, v skupini B pa je bil vrstni red naslednji: 1. mesto: Rok Hostnik, 2. me- sto: Erik Slapar in 3. mesto: Izak Hribar. Podelitev nagrad je potekala v sproščenem vzdušju na novi Kneippovi ploščadi pred termami. Medalje v otroški kategoriji je podelila direktorica Term Snovik Katarina Hribar, Franci Kramar, vodja športa na Zavodu za turizem in šport Kamnik v odrasli kategoriji, Ivan Hribar, predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina, pa je podelil denarne čeke absolutno prvim trem tekmovalcem. V vsaki kategoriji so prvi trije prejeli medalje. Vsi tekmovalci so prejeli spominsko majico, kolesarsko malico, pijačo in celodnevno vstopnico za kopanje v Termah Snovik. Absolutno prvi trije so prejeli tudi denarne nagrade: prvo mesto 150 evrov, drugo mesto 100 evrov in tretje mesto 50 evrov. Vse zbrane je na podelitvi nagrad in medalj razvedrila Godba Tuhinjska dolina, čestitke pa je prišel delit tudi palček Snoviček. Osem naslovov državnih prvakov Kristijan Erjavec Kamnik – Člani kamniškega Calcit Bike Teama so sicer osvojili osem majic slovenskega prvaka, poleg Kranjca Žagarja še Boštjan Hribovšek (veterani 1), Gašper Štajnar (mlajši mladinci), Jaka Tominšek (U15), Tajda Šoštarko (U13), Anamarija Kosec (U11), Hana Bele Grkman (U9) in Neža Šekoranja (U7). Kranjec Žagar je ob odsotnosti lanskega prvaka Mihaela Štajnarja in najboljšega Slovenca zadnjih sezon, njegova klubskega kolega Roka Nagliča, suvereno opravil s tekmeci in se veselil absolutne zmage. Drugi je bil Jakob Klemenčič s skoraj dvema minutama in pol zaostanka, tretji pa Gregor Krajnc. »Bilo je zelo vroče. Drugi del proge je bil zelo tehničen, prvi malo manj, bolj klančarski. Danes se mi je vse poklopilo, zato sem zelo zadovoljen. Največ razlike sem naredil v drugem, bolj tehnično zahtevnem delu in bilo je dovolj za zmago,« je povedal Matic. V ženski elite kategoriji je slavila Tanja Žakelj, druga je bila Vita Movrin, tretja pa Calcitovka Maruša Knap. »Bilo je super! Od starta sem šla na polno, prva dva kroga sem vozila super, potem pa sem zopet imela težave z di- hanjem, ki se vlečejo že iz Gradca. Padla sem tudi dan pred dirko in na dirki, skratka vse je šlo narobe. Upala sem na manjši zaostanek, ampak ko te boli prav vse, je to, da sploh oddirkaš, največja zmaga,« je bil komentar Maruše. Šele prvič v tej sezoni je nastopil Hribovšek, saj ga je od tekmovanj oddaljila poškodba, takoj pa je pokazal, da je še vedno odlično pripravljen. »Šel sem na tekmo brez pričakovanj. Prvi krog mi je bilo težko, potem sem nekako prišel v ritem. Mitja je ves čas držal visok ritem, tako da nisem niti poskušal s pobegom. Vsak krog sem bil pozoren, kje bi lahko poskusil s pobegom. Odločil sem se, da poskusim na zadnjem strmem delu pred spustom. Naredil sem majhno razliko, ki mi jo je do cilja uspelo zadržati,« je bil zadovoljen Hribovšek. Ambrož Vovk je osvojil bron v kategoriji U19. Štajnarju je družbo na zmagovalnem odru delal moštveni kolega Nik Golob na drugem mestu. Tudi Tajda Šoštarko je imela ob sebi klubsko tekmico, druga je bila Ula Ravnikar Bolčina. Jakob Krapež je bil tretji v U11. V U15 je bila tretja tudi Zoja Ravnikar Bolčina, med veterani 3 pa Bojan Kemperl. 12 petek, 15. julija 2022 Zanimivosti Policijska kronika Poostren nadzor na Veliki planini Policisti Policijske postaje (PP) Kamnik so skupaj z lovskim inšpektorjem opravili poostren nadzor in kontrolo po celotni Veliki planini zaradi povečanega števila prijav in pojava voznikov s kros motorji. Ugotovljenih je bilo osem kršitev. Najdena denarnica V Zgornjih Stranjah je bila v reki Kamniška Bistrica najdena denarnica z vsebino. Po izsleditvi lastnika bo denarnica vrnjena. Hoja jo polni z energijo Lijana Gerbec iz Pšajnovice je hojo vzljubila, ko se je pred petimi leti upokojila – in vse od takrat opaža, kako pozitivno vpliva na njeno življenje. Letos si je uresničila tudi dolgoletno željo in skupaj s sestro prehodila del znamenitega Camina v Španiji. Jasna Paladin Na Samostanski ulici je prišlo do prometne nesreče I. kategorije med osebnim vozilom in kombijem. Voznik osebnega avtomobila je med parkiranjem trčil v že parkiran kombi. Ker voznik osebnega avtomobila ni posedoval veljavnega vozniškega dovoljenja, je bilo vozilo zaseženo in odpeljano s pogodbeno avtovleko v hrambo, zoper povzročitelja prometne nesreče pa bo napisan obdolžilni predlog na sodišče. Pšajnovica – »Če bi mi pred 15 leti nekdo dejal, da bo v mojem življenju hoja dobila tako pomembno mesto, bi se mu smejala in mu ne bi prav nič verjela – to se mi je nekdaj zdela navadna izguba časa niti se mi takrat hoditi ni ljubilo, a življenje nas pripelje do točke, ko se moramo ustaviti in pogledati vase. In meni je vse to omogočila hoja …« pravi Lijana Gerbec iz Pšajnovice, s katero smo se pogovarjali o zdravilnih učinkih hoje in pohodniških avanturah, ki ji bogatijo jesen življenja. Poškodovanje vozila Uresničena želja: Camino v Španiji Spor glede košnje trave Policisti so bili napoteni na Žubejevo, kjer je med sosedi prišlo do spora glede košnje trave in meje zemljišč. Ker gre za mejni spor med sosedi, sta bila udeležena v sporu napotena na zasebno tožbo. Prometna nesreča I. kategorije Na Ulici Matije Blejca je prišlo do poškodovanja osebnega avtomobila. Neznanec je z neznanim predmetom poškodoval osebno vozilo v predelu sprednjih desnih vrat. Oškodovanec je podal prijavo na zapisnik in nato predlog za pregon umaknil, zato bo napisana kazenska ovadba z umikom predloga za pregon. Poškodovanje vozila Na Bakovniku je prišlo do poškodovanja osebnega avtomobila. Prijavitelj je policistom povedal, da je pred tem videl sosedove otroke, ki so se igrali ob njegovem vozilu in mu s kamnom naredili riso po vozilu. Prijavitelj je povedal tudi, da bo sam govoril s starši otrok in zadevo uredil. Prijave za kaznivo dejanje ni podal. Izgubljena deklica V Samostan Mekinje je prišla deklica, ki je tja prišla sama, brez spremstva staršev. Deklico so pripeljali na policijsko postajo, da bi ugotovili njeno identiteto. Po identificiranju je bila patrulja napotena na naslov bivanja deklice, vendar je mama že odšla na policijsko postajo, saj je želela deklico prijaviti kot pogrešano. Obveščen je bil center za socialno delo. Povzročitev splošne nevarnosti O hoji, predvsem različnih romarskih poteh, je razmišljala že nekaj let, predvsem je rada brala potopise in različne opise poti, a hoditi je začela pred slabimi petimi leti, ko se je upokojila in jo je sestra Danica Misja, ki živi v Komendi, zvabila v Planinsko društvo Komenda. Takrat je začela tudi hoditi na daljše sprehode v okolici doma in na enodnevna romanja Športno-kulturnega društva Sela. Zares pa se je začelo pred dvema letoma, ko sta si s sestro priznali, da si obe želita prehoditi sloviti Camino. Pa bi to tudi zares zmogli? Treba se je bilo preizkusiti. »Eno je hoditi po nekaj ur, nekaj pov- Lijana Gerbec je s sestro Danico Misja letos prehodila tudi del Camina v Španiji. / Foto: osebni arhiv sem drugega pa več dni po cele dneve, zato sva si za preizkus pred dvema letoma izbrali primorsko vejo Jakobove poti. V štirih septembrskih dneh sva prehodili 146 kilometrov od Ljubljane do Trsta. Pravi preizkus sva prestali zadnji dan, ko sva nenačrtovano prehodili kar 42 kilometrov. A zmogli sva! Kljub vsemu se nama je Camino izognil, saj nama je načrte prekrižala epidemija. Lani sva se zato podali na dolenjski krak Jakobove poti in v petih vročih avgustovskih dneh prehodili 165 kilometrov, zadnji dan kar 46. Bilo je naporno, a dokazali sva si, da sva pripravljeni. Še zadnje 'ogrevanje' je bil del gorenjskega kraka Jakobove poti, ki sva ga prehodili letos spomladi, nato pa se nama je želja začela uresničevati,« nam pove. Takoj po veliki noči sta se namreč pridružili skupini slovenskih pohodnikov in se odpravili v Španijo, kjer sta značilnim rumenim puščicam in školjkam, ki označujejo to romarsko pot, sledili osem dni. Prehodili sta 222 kilometrov, povečini vsaka zase ali v paru. S hojo lažje premaguje vsakdanje težave »Bistvo hoje sama vidim prav v tem, da se človek obrne navznoter, se zbliža sam s sabo, umiri in si prisluhne. Sama sem se v življenju morala spopasti že z marsikate- ro težko preizkušnjo, po vsakem pohodu pa se počutim polna energije, močna in sproščena. Določene težave veliko lažje premagujem in znam se ustaviti, ko je to potrebno. Hoja mi je zagotovo izboljšala življenje, saj med hojo najdem stik sama s sabo,« prizna, vesela, da je pri hoji nikdar ne mučijo nadležni žulji, ker pa je po izobrazbi medicinska sestra, se njene družbe razveselijo vsi tisti, ki te težave imajo, saj zna žulje odlično oskrbeti. Na vseh pohodih je spoznala tudi to, kako malo v resnici človek potrebuje, zato s pakiranjem zelo skromne prtljage nima nobenih težav. Vstanite in začnite hoditi Za hojo nikdar ni prepozno (naša sogovornica je stara 64 let, njena sestra pa 70), in čeprav mora do te odločitve priti vsak sam, je vendarle dobrodošel tudi kakšen nasvet. »Vem, da marsikdo razmišlja o tem, a številni nimajo volje, jih je strah ali pa si za to preprosto ne vzamejo časa. A vsem, ki še oklevajo, svetujem, naj preprosto naredijo prvi korak. Dobesedno. Preprosto vstanite in začnite hoditi,« pravi Lijana Gerbec, ki se na daljši pohod odpravi vsaj petkrat na teden, skupaj s sestro pa že pogledujeta proti prekmursko-štajerski veji Jakobove poti, kar sta si izbrali za naslednji cilj. Osem ur Rožiškega vrha Klicala je občanka Soteske in naznanila kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, saj je njen sosed z veliko hitrostjo peljal po cesti, ob kateri je ona hodila, zaradi česar se je prestrašila za svojo varnost in življenje. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba. Športno in kulturno društvo Sela je pripravilo sedaj že tradicionalni pohod 8 ur Rožiškega vrha. Pacienti ne želijo zapustiti ZD Kamnik Nataša Pivec Patrulja PP Kamnik je bila napotena v Zdravstveni dom (ZD) Kamnik, kjer sta bila gospa in gospod, ki nista želela zapustiti prostorov urgence. Ugotovljeno je bilo, da je nujna medicinska pomoč z reševalnim vozilom odšla na teren, med tem pa zakonca nista želela zapustiti prostorov urgence, saj sta želela, da ju zdravnik pregleda. Prekrška ali kaznivega dejanja policisti niso zaznali. Sela pri Kamniku – Na sončno soboto smo spet obiskovali Rožiški vrh, priljubljeno pohodniško točko za rekreativce v naši okolici. Sodelovalo je 35 pohodnic in pohodnikov, ki so se na res topel in sončen dan tudi po 10-krat vzpeli na vrh. Pri tem smo v ŠKD Sela ponosni, da je prireditev uspela privabiti tudi mlajše pohodnike, ki so se za en kratek čas lahko 'odekranili'. Prav tako pa imamo tudi že stalne in zveste spremljevalce tega dogodka. Na koncu smo razglasili zmagovalce v kategorijah ženske in moški. Zmaga je tokrat pripadla družini Mali; Barbara Mali je naštela največ vzponov med ženskami, Tone Mali pa med moškimi. Na ostala mesta so se uvrstili: Jana Pavlič (2. mesto) in Mojca Sušnik (3. mesto), med moškimi pa je na drugem mestu mladi Tristan Petrušič, na 3. mestu pa Jože Petrušič. Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo za dosežene vzpone in jih povabimo tudi drugo leto. Delovna nesreča V Kregarjevem je prišlo do delovne nesreče, v kateri je delavec padel z droga in se poškodoval. Na kraj je prišla tudi reševalna ekipa ZD Kamnik, ki je poškodovanega odpeljala v Klinični center. Na kraju je bil opravljen ogled. Sledi zbiranje obvestil glede suma storitve kaznivega dejanja po KZ-1 201. člen. Zasegi prepovedanih drog V poostrenem nadzoru so policisti PP Kamnik opravili štiri zasege prepovedanih substanc (en zaseg bele prašnate snovi, sum na kokain, in trije zasegi posušene zelene rastline, sum na konopljo), za katere sledi hitri postopek z odločbo. Najden mobilni telefon Na policijsko postajo je občan prinesel mobilni telefon znamke Huawei, ki ga je našel na Tomšičevi ulici v Kamniku. Na tradicionalni pohodniški prireditvi je letos sodelovalo 35 pohodnic in pohodnikov. / Foto: Nataša Pivec 13 petek, 15. julija 2022 Zanimivosti Tekel po Dolomitih Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_22_kam 13 NALOGA LAŽJI SUDOKU Boštjan Erjavšek - Beli je premagal zahtevno tekaško preizkušnjo Lavaredo Ultra Trail v Dolomitih. REŠITEV 3 8 4 2 9 6 1 5 7 7 1 6 5 4 8 2 3 9 6 7 3 4 5 1 8 9 2 8 2 5 7 3 9 4 6 1 1 4 9 6 8 2 3 7 5 NALOGA TEŽJI sudoku_LAZJI_22_kam 13 SUDOKU sudoku_LAZJI_22_kam 13 2 4 3 7 6 9 6 8 1 7 6 5 9 1 2 4 7 6 8 7 5 6 8 7 5 6 8 3 5 9 6 3 4 7 2 1 5 6 4 7 8 5 2 8 4 9 2 3 7 6 6 8 1 1 3 9 6 2 5 5 8 1 3 7 9 2 4 1 8 9 7 2 4 6 3 5 6 9 9 3 8 5 1 8 2 5 1 4 3 7 6 6 1 1 2 7 9 9 4 2 5 3 7 8 4 7 5 6 3 6 1 8 1 4 9 2 7 2 5 9 6 1 2 8 4 3 8 2 4 1 8 5 3 9 6 7 Navodilo za reševanje:13v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_22_kam se ne bo nobeno število 8 6ponovilo 3 ne4v vrstici 7 ne9v koloni 2 ne1v enem 5 REŠITEV sudoku_LAZJI_22_kam 13 NALOGA Rešitev: 5 6 3 1 8 7 4 9 2 7 2 8 4 9 6 1 3 5 1 4 9 2 3 5 8 6 7 3 1 2 5 4 8 9 7 6 8 7 4 6 2 9 5 1 3 9 5 6 3 7 1 2 8 4 2 8 7 9 5 3 6 4 1 4 3 1 8 6 2 7 5 9 6 9 5 7 1 4 3 2 8 REŠITEV sudoku_TEZJI_22_kam 13 2 8 6 4 7 8 8 2 6 1 2 5 3 9 9 6 1 3 2 7 4 1 1 5 8 9 REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 5 6 www.gorenjskiglas.si sudoku_TEZJI_22_kam 13 NALOGA bil že kar načet, saj mi je zmanjkovalo vode. Kar na enkrat pa me useka krč v levo stegensko mišico in nikakor ni popustil, jaz pa prav tako ne. Na trenutke se mi je zdelo, da nogo vlečem za seboj, usedel sem se na 9 5 2 1 7 3 6 8 4 natočim vodo in odvijem prvi sendvič z jelenovo salamo, ki mi da moč za naprej v ponovni dolg klanec. Do Ponte dei Cadoris se mi je vleklo, postal sem zaspan, utrujen, sonce je nažigalo v glavo. Do Passo Giau sem 4 6 7 8 2 5 9 1 3 Boštjan Erjavšek - Beli skupaj s svojo družino / Foto: osebni arhiv Rešitev: 2 9 8 3 1 7 5 4 6 Stahovica – Kot nam je povedal, si je na tej prestižni tekmi želel sodelovati že zadnji dve leti, a žreb mu je bil naklonjen šele decembra lani. »Takoj se mi je zasmejalo, v istem hipu pa sem tudi pomislil na to, da je to zelo zahtevna tekma in bo treba še več trenirati,« pravi Beli, ki se je v Dolomite, v bližino Cortine, odpravil skupaj s svojo družino. Na startno črto je skupaj z okoli 1800 sotekmovalci stopil ob 23. uri, tako da so jih prvi del poti spremljale čelne svetilke, nato še dež, a takoj, ko se je začelo daniti, se je tekačem odprl izjemen razgled, saj je proga zavila okoli treh Cin. »Če je bilo pri Cinah res čudovito, pa me je za tem čakal grd spust, približno tisoč metrov višinske razlike v dolino. Tudi dolina mi ni bila pri srcu, le en kup melišča in nato vzpon do Cimabanche in že smo na polovici. Preoblečem majico, vzamem kapo, očala, travo, masiral stegno in nič boljše. Pokličem Sebastjana Zarnika in njegovo Majo in ju vprašam, katera je zadnja postaja. Nakar mi zatulita v telefon, naj se ne vlečem, ker me čakata na cesti. Dobim dodatno voljo in se podam v zadnje kilometre. Čakalo me je dobrih 700 višinskih metrov grdega in strmega spusta, na katerem sem preklel skoraj vse svetnike in si rekel, da nikoli več ne grem na to dirko. Pridem do ceste in res zagledam zakonca Zarnik, s katerima zgrizem do cilja. Ko prideš v ciljno ravnino, je nepozabno, vsi navijajo in se veselijo tvojega prihoda,« preizkušnjo opiše Boštjan Erjavšek, hvaležen vsem, ki mu pomagajo na športni poti, predvsem pa svoji družini, ki ga je pričakala na cilju. Za 120 kilometrov s 5800 metri vzpona je potreboval slabih 18 ur, kar je zadostovalo za 137. mesto in tretje mesto med slovenskimi tekači. 3 7 6 8 6 5 9 1 2 4 7 6 8 7 5 6 8 7 5 6 8 3 5 9 6 3 4 7 2 1 sudoku_TEZJI_22_kam 13 5 3 1 9 6 4 7 2 8 Jasna Paladin 2 4 9 6 1 7 5 6 3 1 8 7 4 9 2 7 2 8 4 9 6 1 3 5 1 4 9 2 3 5 8 6 7 3 1 2 5 4 8 9 7 6 8 7 4 6 2 9 5 1 3 9 2 4 6 5 8 3 9 6 Avtorica 7 vas 1 5 popelje v svet 3 sivke, 9 rožmarina, 8 7 žajblja, lovora 7 in oljčnih 5 6listov.1 Z navdušenjem 1 boste 3 izdelovali 2 4 hidrolate, 2 pripravljali 6 7 čaje,3 kozmetiko, 8 izdelke 4 za5 2 aromaterapijo 4 in 1kuhali9odlične 8 jedi z zelišči. Presenetila vas bo uporabnost zelišč v prehrani in negi domačih živali ter hišnih ljubljenčkov. Število strani: 152 strani, 21 x 24 cm Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. 2240 EUR + po št ni n a Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do torka, 02. avgusta 2022, na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1. Nagrade: 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: knjiga Melanda. 14 petek, 15. julija 2022 Prireditve, zahvale Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/VpisDogodka. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. ZAVOD ZA KULTURO KAMNIK Torek, 19. julija, ob 20. uri, atrij Samostana Mekinje Festival Poletje pod krošnjo: Elli De Mon (ITA) in Martin Ramoveš (Kamnik) Večer urbane kitarske glasbe, vstopnina: 5 evrov Torek, 26. julija, ob 20. uti, atrij Samostana Mekinje Festival Poletje pod krošnjo: Bojan Cvetrežnik in Barja Drnovšek Večer z zaključnim koncertom festivala, vstopnina: 5 evrov Več o dogodkih na spletni strani Doma kulture Kamnik in Samostana Mekinje SAMOSTAN MEKINJE Petek, 29. julija, ob 20. uri, Samostan Mekinje Matjaž Javšnik: Striptiz Komedija KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIKA Sreda, 20. julija, ob 17. uri, Krajevna knjižnica Motnik, pod krošnjami Branje s Poletavci Vstopnine ni. Sreda, 20. julija, ob 13. uri, Krajevna knjižnica Motnik Počitniško zgodbarjenje v Motniku Naredili bomo svojo zgibanko, kamišibaj in še marsikaj. Informacije in prijave: sabina.zore@kam.sik.si. Ponedeljek, 25. julija, ob 10. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Likovna razstava Pšenice Kovačič: Vse po malo Sreda, 27. julija, ob 13. uri, Krajevna knjižnica Motnik Počitniško zgodbarjenje v Motniku Naredili bomo svojo zgibanko, kamišibaj in še marsikaj. Informacije in prijave: sabina.zore@kam.sik.si. Sreda, 27. julija, ob 17. uri, Krajevna knjižnica Motnik, pod krošnjami Branje s Poletavci Vstopnine ni. ARBORETUM VOLČJI POTOK Vstopnina: Plača se filmska vstopnica. Sobota, 23. julija, ob 18. uri, Arboretum Volčji Potok Mantra Gajatri Splača se biti naročnik Gorenjskega glasa Dogodek je brezplačen in bo izpeljan ob vsakem vremenu. Plača se vstopnina v park. Nedelja, 24. julija, ob 17.30, Arboretum Volčji Potok Joga v parku Rekreacija je brezplačna. Prinesite svojo podlogo za vadbo. Več informacij na www.jvvz.org/domzale. Plača se vstopnina v park. Torek, 26. julija, ob 9. uri, Arboretum Volčji Potok Brezplačna delavnica Zdrave navade in temeljni postopki oživljanja Pokličite: 04/201 42 41 ali pišite: narocnine@g-glas.si www.gorenjskiglas.si Prireditve v juliju in avgustu Sobota, 23. julija, ob 21. uri, Arboretum Volčji Potok Filmski večer v Arboretumu – film Top Gun: Maverick V primeru slabe vremenske napovedi delavnica odpade. Plača se vstopnina v park. Četrtek, 28. julija, ob 21. uri, Arboretum Volčji Potok Filmski večer v Arboretumu – film Sanjski konj Vstopnina: Plača se filmska vstopnica. Petek, 29. julija, ob 21. uri, Arboretum Volčji Potok Filmski večer v Arboretumu – film Tajni agent 117: Iz Afrike z ljubeznijo Vstopnina: Plača se filmska vstopnica. Izžrebani nagrajenci nagradne križanke z geslom UŽITEK NAKUPOVANJA, objavljene v časopisu Kamničan-ka 24. junija 2022, so: 1. nagrado, darilno kartico Supernova v vrednosti 40 EUR, prejme Barbara Pezdirc iz Radomelj, 2. nagrado, darilno kartico Supernova v vrednosti 30 EUR, prejme Draga Lapornik iz Kamnika in 3. nagrado, darilno krtico Supernova v vrednosti 20 EUR, prejme Nada Volgemut iz Domžal. Nagrajencem iskreno čestitamo. Sobota, 30. julija, ob 21. uri, Arboretum Volčji Potok Filmski večer v Arboretumu – film Dobri šef Vstopnina: Plača se filmska vstopnica. Sobota, 30. julija, ob 18. uri, Arboretum Volčji Potok Mantra Gajatri Dogodek je brezplačen in bo izpeljan ob vsakem vremenu. Plača se vstopnina v park. Izžrebani nagrajenci nagradne križanke z geslom KAJŽARSKA KLOBASA, objavljene v časopisu Kamničan-ka 10. junija 2022, so: 1. nagrado, darilni bon v vrednosti 15 EUR, prejme Antonija Cafuta iz Kamnika, 2. nagrado, darilni bon v vrednosti 10 EUR, prejme Angelca Bizovičar iz Gorenje vasi in 3. nagrado, darilni bon v vrednosti 5 EUR, prejme Mladen Hladnik iz Kranja. Nagrajencem iskreno čestitamo. Nedelja, 31. julija, ob 17.30, Arboretum Volčji Potok Joga v parku Rekreacija je brezplačna. Prinesite svojo podlogo za vadbo. Več informacij na www.jvvz.org/domzale. Plača se vstopnina v park. Torek, 2. avgusta, ob 9. uri, Arboretum Volčji Potok Brezplačna delavnica Zdrave navade in temeljni postopki oživljanja V primeru slabe vremenske napovedi delavnica odpade. Plača se vstopnina v park. Narava nam pripoveduje naš roman Tunjiška Mlaka – Člani Društva Tun'ški glas vabijo na poletni večer z naslovom Narava nam pripoveduje naš roman, ki bo v soboto, 30. julija, Pr' Jeršin na Tunjiški Mlaki 35. Ob 17. uri bo najprej predavanje mag. Mimi Zajc z naslovom Narava je naša učilnica in učiteljica skozi vse življenje, ob 20.30 pa bo sledil še Kino na gozdni jasi s projekcijo dokumentarnega filma Ena za reko: Zgodba Save. Vstopnine ni. J. P. ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. Žalostni sporočamo, da nas je zapustil naš dragi ati, dedi, brat in svak Darko Griljc Rebernikov Dare iz Zagorice nad Kamnikom Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi ekipi NMP ZD Kamnik, KPK Kamnik za opravljene storitve, g. župniku za lepo opravljen pogreb ter pevcem kvarteta Grm za čustveno odpete pesmi. Žalujoči vsi njegovi Sobota, 16. julija, ob 18. uri, Arboretum Volčji Potok Mantra Gajatri Dogodek je brezplačen in bo izpeljan ob vsakem vremenu. Plača se vstopnina v park. Nedelja, 17. julija, ob 17.30, Arboretum Volčji Potok Joga v parku Rekreacija je brezplačna. Prinesite svojo podlogo za vadbo. Več informacij na www.jvvz.org/domzale. Plača se vstopnina v park. Torek, 19. julija, ob 9. uri, Arboretum Volčji Potok Brezplačna delavnica Zdrave navade in temeljni postopki oživljanja V primeru slabe vremenske napovedi delavnica odpade. Plača se vstopnina v park. Sreda, 20. julija, ob 10. uri, Arboretum Volčji Potok Otroška delavnica Izdelovanje vrtnih škratov Delavnica in uporaba potrebščin je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. Plača se vstopnina v park. Četrtek, 21. julija, ob 21. uri, Arboretum Volčji Potok Filmski večer v Arboretumu – film Ne čakaj na maj (premiera) Vstopnina: Plača se filmska vstopnica. Petek, 22. julija, ob 21. uri, Arboretum Volčji Potok Filmski večer v Arboretumu – film Thor: Ljubezen in grom Vstopnina: Plača se filmska vstopnica. Petek, 22. julija, ob 10. uri, Arboretum Volčji Potok Otroška delavnica Kaj vidiš pod lupo Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. Plača se vstopnina v park. ZAHVALA Prazen dom je, vrt, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega nasmeha in pozdrava. A sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila naša draga žena, mami, babi in prababi Terezija Maček rojena leta 1936, iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darovane svete maše. Zahvala gospodu župniku, pevcem kvarteta Grm in pogrebni službi za ganljiv pogrebni obred. Velik hvala dobrim sosedom, ge. Mileni z družino in ge. Sandri ter ge. Elviri z družino za nesebično pomoč, ge. Slavki za pristno prijateljstvo ter negovalki Kseniji za skrb, podporo. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na poslednjo pot, in vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Tako kot reka v daljo se izgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si spomine na naša skupna leta. Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je v 71. letu zapustil naš dragi Janko Učakar iz Kamnika Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu na Mali planini nesebično priskočili na pomoč: mimoidočim, pastirjem, ekipi NMP ZD Kamnik in gorskim reševalcem s helikoptersko enoto NMP. Hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala pogrebni službi KPK, župniku Francetu Urbaniji, kvartetu Grm, Marinki Mošnik za besede slovesa ter vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, nam izrekli sožalje, v njegov spomin darovali cvetje, za maše, za potrebe cerkve. Vsem in vsakemu posebej – hvala! Žalujoči vsi njegovi Kamnik, Nemilje, Ljubljana, Mengeš, julij 2022 15 petek, 15. julija 2022 Prireditve, zahvale Zahvale Časopis ZAHVALA 2021, leto 6, Komunalno podjetje Kamnik d.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik šte vil ka 1 Oglašujte POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksande r pos taja lišč se je prenove Sokler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu je mi zap isan z zlatimi črka dod novembra. zaključilo konec v zgo dov - prekaljeni atno usmerjal kamnišk Obn 41-letni ino Mat ega kluba. ovili tira v dolž veteran ej Nas na ekipa Pre ini 350 metso dva kluba Cal kalje- rimi goli tran, ki je bil s štizgradili rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb z ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om ambami . mo Kam . ralo niški naspro stre šnic o je tudi z nad Gole so začeli silo igralci so tekmo prispevali tnika. ter z zvo vito svetlobn Briški tri, čno in še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o signalizacijsignalizacijo ter Stele dva kapetan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič in listom niso jskim vaterpoda bo pos Jan Justin. Somnik Gra dila sta taja se razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove bodo kraj poto ši, na valn tudi urbano prenovljeni i čas po nav mo in 410. stran opreželezniški pod postaji Kam edbah Slovenskih skladišče. rli ods luž eno železnic do nik Graben deset Vlaki v letu A prenovlj / Foto: Jasna Paladin eni peron časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara in obratno kon mije zast di epide. Ob ven ca »Do leto čina je nam ske železn al, prvi dan pobudo, slovenskihšnjega leta bo po ga znova ice več reč da delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala stili – 15. a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on in nov odh z vlak dvo poznavno e ure pri odov. Vla nadstro des et pre hodov in ki bodo elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o nestrpn i em času, gionalne jše vlake za reTega vese o proge, kot lega in celo čakali. (Ljublja in sicer ob jajo dodatne lini Kamniški nam vinskega je zgo na– vaterpolisti o 21.1 dov tem delu jih poztrenutka so postali (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi Evrope, članski pok jo žup Lju 18 hitr an Mat bljana). in ob 23. osti do alni prva kilo met rov par, min 07 ki. ister za infr ej Slana uro . 140 ponujajo turo Jern astruk- ni Vla ki ej vse čakali vrst bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneo let. ago je »Ka ktor železnico jeni za mnik Slov ens kih de in ima železnic dobil leta ško postajo Duš jo dovolj invaliko jo je sem 1891, ,« za se z novim an Mes, ki so pro je kolesa,« dejal žup stora pripelja in se tnik Alo peljali prot vlakom tudi pojz Prašnik l podje- Slov zahvalil ministrstvu an lem dogodk je ob tem veseens osemdes ar. Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala inve železnikoronaviru ov, zdravstve žele ki bod zniš tud i na som. V o vozili ko infrastr sticije v tudi na zač nem dom AKTUALN rela ciji ukturo. etek množi u se prip Kam nik – O ravljajo čnega cep Aleš Sen KULTURA ljenja. Sezono bo ožetnik 45. stran treba razširiti na MLADI ment in kart Coprnije celo leto Kam nik – zaž ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilustracijah ivele v nih drugihTako kot v številZA nja. Na ka DN O plan š JA rezultatih Kamnik bodo ude ina kon ca je tudi v krajih po državi sep tem bra ima od Miha Kamniku mnogih obr , prostor obveščeni leženci testiran Hančič vodstvo. nov o brezplačno Vsako leto j možno Nad azov mi opremil je z ilustracijaodvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo opo imenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z . Razstav i na dr. v Zdravstvenem zarMarka Anž cij, razs na a nov ilus ki tava im traso Vsa kušenega dom Juli koronaviruz naslovo ka som. Hitr ja Polc u Naš Kam poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli m kakš vas, kraj pri nas o test nik, gativen izvi a Kamnik, nega glavna nega jasli ima od torka dalj iranje poteka naloga je katere- do kon i knjižnici, pa je v zov avtorja Urhprostor obračarja, ki pres da trenutn d testa pomeni, e v Dom net i strategijo pri še 25-le ca januarja a Wiegele ture Kam u kuleo v brisu razvoja druž praviti tudi na tnega na ogled ta, tanč z razs ežn ostj o, nik, zaznav virus ni spletu. be. no opravit test pa je mož nostjo, naarhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki jim idej evrstni resa že kma pa bodo dod lja ne zma e tudi tni termini njka. Tud in vesea- prim lu po testiran niškem ni i na ju. V eru poz prihodnjih na voljo tudi še v nič drugače. Kampa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn mo izol acij a takojšnja sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran Časopis Kamničan-ka Hvaležni smo, da smo jo imeli med seboj tudi vsa leta njene bolezni. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ji to z obiski in pozornostjo tudi pokazali. Hvala gospodu župniku Luku Demšarju za obiske in duhovno oskrbo. Hvala njeni zdravnici dr. Marti Jerman, sestri Mateji in patronažni sestri Aniti. Hvala duhovnikom in vsem, ki ste se poslovili od naše mame in jo pospremili k večnemu počitku. zd Kavči č brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva Foto: Gora v občini Kamnik. Testiranje v Kamnikutudi KAMNIK - KOMENDA Žale ♦ Mekinje ♦ Nevlje ♦ Podgorje ♦ Tunjice ♦ Zgornje Stranje ♦ Sela ♦ Gozd ♦ ♦ Vranja Peč ♦ Loke ♦ Šmartno v Tuhinju ♦ ♦ Zgornji Tuhinj ♦ Špitalič ♦ Motnik ♦ Stojimo vam ob strani skozi korake slovesa. Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj stran 5 ZAHVALA januarja Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- Milka Janežič Vsi njeni Kamnik, junij 2022 mnik, 8. Prenovlje na konč in nov vl na ak V dopolnjenem 92. letu starosti postaja se je poslovila od nas naša mama roj. Prezelj občine Ka stran 7 Hvala, draga naša mama, za topel dom. Hvala za vse, kar si čez leta velikodušno razdajala med nas. Hvala tudi za vse tvoje »naštrikane« copatke, s katerimi si na svet pozdravila svoje vnuke in pravnuke. Zdaj počivaš v miru. Zdaj od tam zgoraj paziš na nas … dokler se ne snidemo spet. V 91. letu se je od nas poslovila naša draga mama, sestra, stara mama, prababica, tašča in teta Štefka Vrhovnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, sv. maše in vso pomoč. Hvala g. župniku Janezu Mikliču za lep obred, pevcem kvarteta GRM, Klemenu in Lovru za zaigrano pesem v slovo. Hvala vsem, ki ste se poslovili od naše mame. Vsi njeni stran 9 24 urna dežurna služba stran 16 041 634 948 ZAHVALA Je čas setve in čas žetve, vse ob svojem času ... A kadar odide ljubljena oseba, je vedno prezgodaj! V mesecu maju se je od nas poslovil naš dragi Peter Homar iz Rožičnega 1a Ob pogrebu se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za denarno pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku Ediju Strouhalu in patroma, ki sta somaševala z njim, za lepo opravljen pogreb. Hvala tudi pevcem in pogrebniku. Vsi njegovi ZAHVALA To ni slovo, je le pozdrav, zakaj kar lepo je, nikdar ne mine, ker v srcu nam pusti spomine. V 76. letu se je od nas poslovil naš dragi Cvetko Stanko Kladnik iz Nevelj pri Kamniku ZAHVALA ZAHVALA Tvoje življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki se jih bomo vedno spominjali, zato, mama, hvala ti za vse … Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) V 85. letu nas je prehitro zapustila naša draga mama, babica in sestra V 90. letu je za vedno zaspala naša mama, babica in prababica Pavla Klemenc roj. Uršič, p. d. P`čnikova Pavla iz Godiča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za mašo. Hvala gospodu župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred in za besede tolažbe. Hvala tudi pevcem in trobentaču ter vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Ohranite jo v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Junij 2022 Frančiška Podbevšek Ahčin iz Porebra Od srca se zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom, znancem in sodelavcem Dom Titan za izrečena sožalja, svete maše in podarjeno cvetje. Velika zahvala gre osebju Doma starejših občanov Kamnik za zelo skrbno nego. Hvala patru Cirilu Božiču za izbrane besede in lepo opravljen pogrebni obred, Pogrebniku, pevcem Grm in trobentaču. Vsi njeni Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše ter za pomoč in lepe besede. Radi bi se zahvalili tudi osebju MGC Bistrica za skrbno nego, osebju UKC ter g. župniku in pogrebni službi za prijazno obravnavo in lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Junij 2022 ZAHVALA Ni te več tam, kjer si bila, ampak povsod si, kjer smo mi. (Victor Hugo) Za vedno je zaspala naša draga mami, babica, sestrična in prijateljica Stanka Razboršek 19. januar 1938–23. junij 2022 Hvala za tolažilno besedo, izgovorjeno ali napisano; za stisk roke, kjer so manjkale besede; za vse znake ljubezni in prijateljstva; za tiho molitev. Številni znaki sočutja so nam bili v tolažbo v težkih urah. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Gregorju Šturmu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi Primožu in pevcem kvarteta Krt za občuteno zapete pesmi in trobentaču za zadnje slovo. Zahvaljujemo se pogrebni službi KPK za organizacijo pogreba. Iskrena hvala vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hči Brigitta ter vnuka Nicolas in Alexander 16 petek, 15. julija 2022 Kulturno Poletje pod krošnjo Poletje pod krošnjo se je začelo s Špektakularno otvoritvijo in Najbolj hudim impro šovom, nadaljevalo s performativnim koncertom, do konca julija pa obiskovalce čakata še dva zanimiva dogodka. Aleš Senožetnik Mekinje – Paleto pestrega poletnega dogajanja v Kamniku dopolnjuje tudi festival Poletje pod krošnjo, ki vodstvom Gorana Završnika najprej pobliže ogledali samostanski objekt, nato pa so se s Špektakularno otvoritvijo festivala v improvizirani režiji KUD Kiks iz Škofje Loke je festivalsko dogajanje minuli torek iz improvizirane komedije prešlo v performativni pevski nastop zasedbe Ingver in Gverilke. »Grupa se in- sta nastopila italijanska »one man band« glasbenica Elli De Mon in kamniški stripar, pevec in kitarist Martin Ramoveš. Elli De Mon je ženski orkester v glasbi se odraža iskanje tistega, kar imajo različni glasbeni svetovi skupnega. V tem svetu, polnem dobrih stvari, se je težko poistovetiti z eno samo glasbeno zvr- Vodenje s Kamn'čanom okol' Kamnik – Zavod za turizem in šport Kamnik vsak torek v juliju in avgustu ob 17. uri vabi na turistično vodenje z naslovom S Kamn'čanom okol'. Doživetje je brezplačno, je pa svoje mesto v skupini treba rezervirati na številko 031 787 729 do ponedeljka do 12. ure. Zbor udeležencev je pred pisarno Turistično-informacijskega centra na Glavnem trgu, po mestu in njegovih znamenitostih in skritih zanimivostih pa jih bo popeljal izkušeni lokalni vodnik. J. P. Predavanje dr. Antona Perdiha Tunjice – Člani Društva Tun'ški glas vabijo na še enega od svojih kulturnih dogodkov. Tokrat so v goste povabili dr. Antona Perdiha, ki za obiskovalce pripravlja predavanje z naslovom Izvor Slovencev. Dogodek bo v soboto, 23. julija, ob 18. uri Pr' Gradišku (Tunjice 29). J. P. Rock fest ob obletnici 7 Burgerja Dino Kapetanovič, Nejc Šmit in Rok Bohinc so zbrane navdušili z zabavnim impro programom. / Foto: Aleš Senožetnik Čudovito kuliso festivala Poletje pod krošnjo obiskovalcem ponuja okolica Mekinjskega samostana. / Foto: Aleš Senožetnik poteka vsak julijski torek. Program pod krošnjami dreves na dvorišču Mekinjskega samostana nastaja v produkciji Javnega zavoda za kulturo Kamnik, pod streho katerega so se združili Dom kulture Kamnik, zavod Mekinjski samostan in Kreativna četrt Barutana. Prvi julijski torek niti manjša ploha ni pregnala obiskovalcev, ki so si pod spirira s šolskimi sistemi, vzgojnimi ter varnostnimi ukrepi, ljudskim izročilom in daje šanse skupnostnemu organiziranju. Premore več inštrumentov kot članic – harmoniko, pojočo žago, tamburin, sintesajzer in trostrunsko bas kitaro,« so v napovedniku festivala zapisali organizatorji. Dogajanje se bo nadaljevalo že prihajajoči torek, ko bo- teatra »ogreli« za prvi festivalski večer. Trio gorenjskih komikov, Rok Bohinc, Dino Kapetanovič in Nejc Šmit, so z Najbolj hudim impro šovom, ki ga je s predlogi sooblikovalo tudi občinstvo, servirali zgodbo norih preobratov in komičnih zapletov. V sodelovanju s festivalom In memoriam prof. Peter Hafner in društvom Jadran eni osebi, ki pri izvajanju skladb uporablja kitaro, bobne in druga zvočila ter svoj glas, Ramoveš pa raziskuje izrazne možnosti poezije, glasbe in stripa ter kombinacije teh medijev. Sklepno dejanje festivala bo nastop Bojana Cvetrežnika in Barje Drnovšek, članov slovenske zasedbe Terrafolk in mednarodnega Simboličnega okrestra. »V njuni stjo, a kljub temu si lahko vzamemo čas in izkusimo lepe, nepredvidljive trenutke ob živi glasbi,« so k ogledu in poslušanju povabili organizatorji. Vstopnica za festivalske dogodke stane pet evrov in jih je možno kupiti pred dogodkom, na bencinskih servisih Petrol, spletni strani ali na prodajnih mestih mojekarte.si. Kamnik – V soboto, 30. julija, bo ob 8. obletnici 7 Burgerja v Kamniku Rock fest z burgerji, pivom in rokenrolom. Na koncertnem odru bodo nastopili San Di Ego, Space Unicorn on Fire, Ekvorna in DJ Braindead. Glasbeno dogajanje bo potekalo od 18. ure naprej, organizatorji pa obljubljajo še točeno kamniško pivo, svoje legendarne burgerje, premiero nove specialitete, degustacije in več presenečenj. Vstopnine ne bo. J. P. »Kul« druženje v Kamniku Središče Kamnika je ob julijskih koncih delovnega tedna kulinarično obarvano – vrnili so se namreč KUL petki. www.gorenjskiglas.si Vse otroštvo se je upiral vsem pravilom, vedno je bil v opoziciji, vedno je bil drugačen. Mladi upornik se je razvil v najboljšega zagovornika v državi, postal in ostal je ikona slovenskega odvetništva. 246 strani, trda vezava Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 19 ,99 EUR + po št ni n a Aleš Senožetnik Kamnik – Poletni petki so v Kamniku – zdaj že lahko rečemo – tradicionalno rezervirani za kulinarična druženja na prostem. KUL petki, kot so na Zavodu za turizem in šport Kamnik poimenovali priljubljene dogodke, še posebej ob lepem vremenu vselej privabljajo precejšnje število Kamničanov in tudi drugih obiskovalcev. Nič drugače ni bilo niti 1. julija, ko so na Glavnem trgu organizirali prvi letošnji KUL petek, ki je tokrat potekal v znamenju pivovarskega festivala. Predstavilo se je sedem kraft pivovarjev, od teh je bila večina lokalnih, prav tako kot tudi vsi trije ponudniki burgerjev, ki so skrbeli, da obiskovalci niso bili lačni. Prvi KUL petek je minil v znamenju pivovarskega festivala. / Foto: Zavod Za Turizem In šport Kamnik »Obiskovalcem pivovarskega festivala smo dali možnost plačila kotizacije za povratne kozarce za večkratno uporabo, kar so toplo pozdravili in pohvalili. S to gesto smo bili resnično deležni zelo pozitiv- nega odziva. Veseli smo, da je bilo na koncu dogodka kljub množični obiskanosti festivala zelo malo odpadkov in si želimo ohraniti ta trajnostni koncept tudi v prihodnje,« je o tem, da KUL petki postajajo vse bolj trajnostno naravnani, povedal v. d. direktorja zavoda Luka Svetec. Kulinarična druženja so se nadaljevala že prejšnji petek z nekoliko drugačno kulinarično ponudbo in zvočno kuliso. Prvi petek je za zvočno kuliso skrbel Gregor Torkar - DJ Šujo, minuli teden pa je obiskovalce razgrel The West Band. Dogodki so se že prejšnji teden preselili na običajno lokacijo v Parku Evropa, kjer se bodo nadaljevali še do konca meseca. Prva priložnost bo že danes, ko bodo za glasbeno popestritev poskrbeli člani zasedbe Soul, jazz in jaz, obiskovalci pa se bodo lahko okrepčali z burgerji, picami in cimet rolicami z drožmi, sladicami in drugimi priboljški ter pivom, džinom, koktajli ter seveda ostalo ponudbo pijač.