Leto LXXII., ft. 234 Lfubl jana, sobota 14. oktobra 1939 Gena Din i.— SLOVENSKI toma|a vjak dan popoldne bcvzemS nedeli« kt praznike. /7 Inserati do 80 polil vrst 6 Dio Z do 100 vrst 6 Din 2_50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. večji inserati petit vrsto Din 4,—> Popust po dogovoru, inseratni davek posebej fj »Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—> za inozemstvo Din 25.— i/ Rokopisi so 00 vračajo. UREDNIŠTVO *M UfttAVNOTVO LJUBLJANA, rjianlova oica fcov. J 31« 31« SI-"* »-25 in JMo. Podrvžnicei MARIBOR, Grajrid tra it. 7 0 NOVO MESTO, Ljebe>tsfco cesto, telefon it. 26 M CEUE cefise» uredništvo 1 Strossmaverjeva ulico 1, telefon št. 65; podružnico uprave. Kocenova ul. 2, telefon it. 190 ti JESENICE: Ob kolodvoru 101 ti SLOVENJ GRADEC Stotnikov trg 5 S Postno hranilnioa v Ljubljani it 10-351. Po dolgotrajnih pogajanjih v Moskvi: Turško-r uski pakt sklenjen fnvnmnomvMnvnnVnvnnMnMnminmvnn« Na snočnem večurnem sestanku v Kremlju je bil dosežen sporazum o vseh še spornih vprašanjih Odnošaji Turčije do zapadnih velesil ostanejo nespremenjeni — Saradzoglu se bo na povratku sestal z Gaf encom Carigrad, 14 okt e. Po poročilih agencije Štefani je bila pogodba med Turčijo in Kusijo nocoj podpisana. Sporazum med obema državama sloni na načelu ohranitve nevtralnosti Turčije. Turčija pa je pristala na rusko zahtevo o nepreh odnos ti tujih vojnih ladij skozi turške morske ožine. Carigrad, 14. okt. e. Sem so prispele vesti o zaključitvi pakta med Rusijo in Turčijo. VTesti so vzbudile veliko zadovoljstvo v vseh krogih. Po teh vesteh je sporazum z Rusijo za Turčijo zelo ugoden. Pogajanja so se zavlekla zaradi tega, ker je Rusija hotela obenem rešiti nekatera vprašanja, ki so v zvezi z državami, s katerimi je Turčija v pogodbenih in prijateljskih od-nošajih. Sklenjena pogodba ima tako besedilo, da ne more vplivati na spremembo odnošajev Turčije do Francije in Anglije, to se pravi, da je pogodba sklenjena v skladu z željo turške vlade glede njenega odnosa do zapadnih velesil. Carigrad, 14. okt. br. Snoči je bil v Kremlju zaključni sestanek med turškim zunanjim ministrom Saradzeglom in ruskimi državniki. Razgovori so trajali dve uri. Kakor se doznava, je bil dosežen popoln sporazum, pri čemer je bilo tudi kon-čnoveljavno urejeno vprašanje odnošajev Turčije do Anglije in Francije po sklenitvi turško-ruskega pakta. Turčija je vztrajala na tem, da ta pakt ne sme vplivati nepovoljno na odnošaje Turčije z zapadnima velesilama. Turški zunanji minister je bil v stalnih stikih z angleškim in francoskim veleposlanikom v Moskvi in ju je sproti obveščal o razvoju pogajanj s sovjetsko vlado. Rusko-turški pakt bo danes svečano podp^an, nakar bo Saradzoglu takoj odpotoval. Z vlakom bo potoval v Odeso, kjer se bo vkrcal na turški pamik »Ka-des«. ki je že na poti v Odeso. Na povratku v Carigrad se bo spotoma ustavil v Konstanc'. kjer se bo sestal z rumun-skim zunanjim ministrom Gafencom, katerega bo kot točasnega predsednika Balkanske zveze obvestil o svojih razgovorih v Moskvi glede na položaj na Balkanu. Takol do povratku zunanjega ministra v Ankaro bo sklicana velika narodna skupščina, kateri bo Saradzoglu poročal uaktu ?. Rusijo in o rp'ošr.em mednu-rodnem položaju Glede posledic med Turčilo in Rusijo sklenieneea sporazuma pravijo londonski listi, da ie s sporazurmrn zajamčena integriteta držav na Balkanu in tudi v Podunavju, zakar jamči Rusiia ter je bil s tem popolnoma izključen nemški vpliv v Črnem morju. Nemčija priznava Rusiji meje iz leta 1914« Stockholm, 14. okt. o. Kakor trdijo, je bilo turškemu poslaniku v Berlinu sporočeno, da je Nemčija pristala na to. da dobi Rusija meje iz leta 1914 Isto ie bilo sporočeno tudi zastopnikom baltiških držav v Berlinu. Reakcija v Rimu Pariz, 14. oktobra, o. Rimski dopisnik -Tempsa« poroča, glede na aktivnost Rusije, da je svoječasno Italija smatrala za dolžnost nastopiti v Španiji pod pretvezo obrambe proti boljševiški nevarnosti na Sredozemskem morju. Ce bi sedaj ruska nevarnost grozila tudi Balkanu, bo Italija gotovo reagirala z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, ker se zavzema za to, da odstrani vse nevarnosti za Jadran. Blok jugovzhodnih nevtralnih držav Bukarešta, 14 okt. o. V Bukarešti in Sofiji se opaža živahna aktivnost italijanske diplomacije, ki stremi zlasti za tem. da bi se ojačile obstoječe zveze med Ru-munijo in Bolgarijo. Ta italiianska prizadevanja podpira tudi Jugoslavija. V najkrajšem času naj bi prišlo do umika čet. ki so zbrane na obeh straneh rumunsko-bolgarske meje, kakor se ie to že zgodilo ob rumunsko-madžarski meji. Rumunski poslanik v Sofiji se je po dvodnevnem bivanju v Bukarešti, kamor ie bil pozvan na poročanje, vrnil na svoje mesto ter se pričakuje seda i skorajšnja zaključitev pogajanj o demobilizaciji. Nadalje se bodo nadaljevala tudi ma-džarsko-rumunska pogajania za vzpostavitev čimboljših medsebojnih odnosov Vršijo se tudi razgovori za umik čet z meje med Turčiio in Bolgarijo, kakor tudi z meje med Grčiio in Bolgariio. od koder so že odpoklicali močne kontingente. Istočasno se vodiio oogaianja za ustanovitev bloka jugovzhodnih držav. Bukarešta. 14 oktobra, e. V javnosti je vzbudil precejšnjo pozornost uvodnik, ki ga je objavil list »Cuventul« v tem članku predlaga pisec novo opredelitev nevtralnih držav v jugovzhodni Evrgpi. List poudarja, da so Bolgarija. Madžarska. Ru-munija in Jugoslavija miroljubne države, ki so danes v najboljših odnošajih z Italijo, katera hoče biti tudi nevtralna in ima iste interese kakor balkanske države Ital ija bi rada zagotovila na Balkanu in v Podunavju popoln mir in si zaradi tega prizadeva, da bi ustvarila nevtralen blok 1 Madžarsko. Jugoslavijo. Rumunijo. Bolgarijo. Grčijo in Turčijo. Bukarešta, 14. okt e Tukajšnji listi še v'edno komentirajo v daljših člankih do- Berlin važne napoveduje odločitve V prihodnjih 48 urah bodo objavljeni dalekosežni sklepi, ki pa jih drže Se v tajnosti Berlin, 14. okt. s. V nemških političnih krogih napovedujejo za prihodnjih 48 ur zelo pomembne politične odločitve. Kancelar Hitler je imel s svojimi najožjimi so t rudniki tekom včerajšnjega dneva ponovne konference o položaju. Berlin, 14. okt. br (DNB). Nemški listi obširno komentirajo govor angleškega ministrskega predsednika in njegov odgovor na Hitlerjeve mirovne ponudbe ter ugotavljajo, da je ta odgovor izzval v vsej javnosti zaprepaščenje tn razočaranje. Vsa nemška javnost z ogorčenjem komentira ta »domišljavi« govor angleškega premiera. Na ulicah se zbirajo ljudje v gručah in z ogorčenjem obsojajo tako zvani »odgovor« Chamberlaina in z najostrejšimi izrazi zavračajo njegove napade, ki jih smatrajo za žalitev vsega nemškega naroda. Posebno ogorčena je nemška javnost zaradi »lažnjivosti in hinavstva«, s katerim je Chamberlain odklonil Hitlerjeve mirovne predloge. Kot prva posledica tega »odgovora« je naraščanje mržnje napram Angliji. Na vprašanje »Vojna ali mir«, ki ga je postavil angleškemu narodu kancelar Hitler, se je Anglija z odklonitvijo njegovih predlogov odločila za vojno. Bojazen Cham berlaina pred odgovornostjo, ki jo skuša zvaliti na Nemčijo, je docela v skladu s »širokogrudnostjo o humanosti in svobodi« drugih narodov Posebno ogorčena pa je nemška javnost nad tem. da skuša Chamberlain »z drzno domišljavostjo« prepričati svet, da so nemške ponudbe »samo krpa papirja, o kateri ni treba izgubljati besed«. V Nemčiji je splošno prepričanje, da hoče »židovsko-šovinistična londonska I klika« vojno, ne glede na to, kakšne ponudbe stavi Nemčija in kajkoli bi ponudila. VVashington 14 okt. s. Po poročilih Iz Berlina tolmačijo v nemških političnih krogih sedanji položaj tako, da je kancelar Hitler v svojem govoru že podal svoje predloge in da sedaj za rešitev miru preostaja samo še zadnja možnost, da katera izmed velikih nevtralnih držav na lastno, odgovornost podvzame iniciativo za mir. VVaihington, 14 okt. e Glede na nemške vesti, da bo Amerika posredovala v Parizu in Londonu za Nemčijo, Izjavljajo tukajšnji diplomatski krogi, da je kakršnokoli posredovanje v tem smislu nemogoče. Nemčija h? morala poslati po redni diplomatski poti svoje predloge v VVashing-ton. Tega p3 Nemčija, vsaj doslej, ni storila. Ce bi Nemčija tako načela mirovno akcijo, šele potem bi Amerika stopila v stik z odločilnimi, francoskimi in angleškimi krogi ter bi se šele tedaj videlo, ali more Amerika sploh nastopiti kot posredovalec B a s e 1, 14. okt z. »Basler Nachrichten« komentirajo govor Daladiera in Chamber laina in prihajajo do ugotovitve, da niti Daladier, niti Chamberlain nista popolno zaprla vrat za pogajanja. Nadaljno iniciativo sta prepustila Nemčiji, ki se mora sedaj odločiti, ali pristane na osnovne mirovne pogoje zaveznikov in stavi konketne mirovne predloge, ali pa nadaljuje vojno z vsemi konsek venca mi. Anglija in Francija sta pripravljeni na vse. Litva zafeteva tudi Klajpedo in Suvalki Njene zahteve podpira tudi Rusija B i g a, 14. okt. br. Tukaj so se razširile vesti, ki jih beležijo tudi listi, da se je Litva sporazumela z Rusijo, da bo zahtevala od Nemčije vrnitev klajpedskega področja In sicer na podlagi repatriacije Nemcev s tega ozemlja. Letonski ministrski predsednik Ulmanvs je o repatriaciji Nemcev Izjavil, da je za vedno onemogo- čen vpliv Nemčije v baltiških državah. Prav tako zahteva Litva tudi proučitev suvalkiškega okrožja v trikotni med Finsko, novo rusko mejo in Vzhodno Prosijo. Ker te zahteve podpira tudi Rusija, se jim Nemčija, kakor pričakujejo ne bo mogla upirati. Rusija Finski ni stavila ultimativnih zahtev Pogajanja bodo trajala dalje časa, vendar pa upajo na miren sporazum Helsinki, 14. okt. e. Od včeraj zjutraj finska vlada stalno zaseda. Ponoči je v prestolnico prispelo obširno poročilo finskega delegata dr. Pasikivija o pogajanjih v Moskvi. Delegat je sporočil besedilo ruske note. Sef novega informacijskega vladnega biroja je izjavil, da ruska nota nima ultimativnega značaja. Dr. Pasikivij je dobil nova navodila. Včeraj je bila izvedena rekonstrukcija finske vlade. Minister za sodstvo Rautavara je podal ostavko. Na njegovo mesto pa je bil imenovan Sege-selm, za ministra brez portfelja pa Je bil imenovan baron Bori, dosedanji predsednik parlamenta. Helsinki, 14 okt. e. Tukajšnji politični krogi so mnenja, da se bodo pogajanja v Moskvi končala z uspehom in v korist Finske, ker kaže. da bo Rusija upoštevala finsko stališče. London, 14. okt. e. Ren ter poroča iz Stockholma, da je zavladal v švedskih političnih krogih večji optimizem glede pogajanj Finske z Rusijo. Stockholm, 14 okt. e. Reuter poroča, da se sicer še ne ve. kaj zahteva Rusija od Finske, gotovo pa je. da Stalinov memorandum, ki je bil izročen finskemu delegatu d& Fa&ku&ai ni značaja. Neka ugledna švedska osebnost je izjavila dopisniku agencije Reuter. da bi Švedska gotovo nudila vojaško pomoč Finski, če bi Rusija zahtevala od Finske odstop Aalandskih otokov Helsinki, 14. okt. e. Finska vlada ie objavila, da ie proučila temeljito predloge Rusije in da se pogajanja v Moskvi, lahko zopet nadaljujejo. Moskva, 14. oktobra AA V političnih krogih vlada prepričanje da bodo sedanja pogajanja s Finsko trajala mnogo dalje, k.?k?r so traiala pogajanja z ostalimi baltiškimi državami Pričakuje se, da bodo pogajanja trajala 6 do 10 dni Finska vlada ni Doslala v Moskvo zastopnika s ool-nomočji ter bo moral finski delegat Pasi-kivii sproti poročati svoji vladi, ko bo smatral to za potrebno. Mobilizacija na Finskem se nadaljuje Helsinki, 14. okt. e. Medtem ko se finski delegat pogaja v Moskvi, se na Finskem nadaljujejo ukrepi, s katerimi hoče vlada zagotoviti varnost in neodvisnost republike. Panika med ljudstvom se noče poleči, Jjudje iHBggg srebro in zl&o m d^nar* men zbližanja med Madžarsko in Rumunijo. List »Romania« piše. da ie zbližanje med obema državama samo predigra k sinhronizaciji interesov vseh držav v Srednji Evropi Vse te države imajo iste nterese in jih hočejo na isti način ščititi. ki ga dvignejo Iz hranilnic ali za denar, ki so ga imeli shranjenega doma. Največja panika vlada med vlagatelji, ki ne morejo vsega svojega denarja dvigniti iz denarnih zavodov. Razburjenje med ljudstvom so še povečale vesti, da se nahajajo ob rusko finski meji številni ruski motorizirani oddelki Vsi kraji ob meji so bili evakuirani. Helsinki, 14 okt. mp Finska je vpoklicala še nove rezerviste Predsednik finskega olimpijskega odbora, ki je obenem finski minister za narodno obrambo, je izjavil, da lahko Finska s svojimi 6.5 milijona prebivalci postavi armado preko enega milijona. Od tega je 750.000 borcev, 500 Nemci potopili angleško matično ladjo za letala LONDON, 14. oktobra s. Angleška ad-miraliteta javlja, da je postala matična ladja za letala »Roval Oak« žrtev sovražnega napada. To jo bila ena največjih, a rudi najstarejših ladij in je stala 500 milijonov dinarjev. Podrobnosti še niso znane. tisoč rezervistov v zaledju, razen toga pa Finska razpolaga še s 150.000 mož civilne garde. Helsinki je do včeraj zapustilo le 200 tisoč prebivalcev in je v mestu ostalo le še 190.000 prebivalstva. V mestu so povsod skopani rovi za zaščito pred letalskimi napadi. Vlada je odredila stroge mere, da se prepreči vohunstvo. Vsa pristanišča v Finskem zalivu so za pomorsko plovbo zaprta. Najslavnejši finski športnik, znameniti tekač Nurmi, je bil imenovan za inštruktorja pešadije. Pri prevzemu svojega mesta je izjavil, da Finska za nobeno ceno ne bo pristala na kršitev finske integritete. Konferenca državnih poglavarjev fiordifsfcih držav v Stockholmu Sestala se bo v sredo, da prouči mednarodni položaj Stockholm, 14. okt. mp Kralj Gustav V. je poslal norveškemu kralju Haa-konu, danskemu kralju Kristijanu in predsedniku Finske Kaaili vabila za skupno konferenco, ki naj bo prihodnjo sredo v Stockholmu. Vsi povabljeni so vabilo sprejeli ln bodo z njimi potovali tudi zunanji ministri. Stockholm. 14 okt. AA. V pristojnih krogih Izjavljajo s zvezi s konferenco državnih poglavarjev nordijskih držav, ki bo 18. oktobra v Stockholmu, da bodo na konferenci razpravljali o vseh političnih vprašanjih, ki zanimajo te države. Kakor je že znano, bodo državne poglavarje spremljali njihovi ministri za zunanje zadeve. NI znano ali bodo nordijske države objavile poziv k miru, kakor to žeH nemški tisk. Na konferenci bodo verjetno razpravljali tudi o vprašanju Finske. Stockholm, 14. okt. s. Predsednik norveške vlade je izjavil, da bo na programu konference vladarjev nordijskih držav proučitev splošnega evropskega položaja s posebnim odrom na nordijske države. Predsednik danske vlade j«« opozoril, da je bila slična konferenca leta 1914 v Malmo. Varšava ne bo več poljska prestolnica? Ker je mesto popolnoma razdejano, mislijo Nemci proglasiti Lodž za novo prestolnico bodoče Poljske Amsterdam, 14. okt. br. >Telegraph< je nocoj objavil uvodnik o bodočnosti Poljske. Na osnovi poročil iz Berlina ugotavlja list, da je Poljska tako desorganizi-rana in hkratu gospodarsko tako uničena, da vlada sedaj tam pravi kaos. Nemške oblasti si bodo morali z vso intenzivnostjo cele mesece prizadevati, da bodo razmere v Poljski vsaj nekoliko spet urejene. Varšava je popolnoma razdejana. 2000 zažigalnih bomb je povzročilo v mestu skoro prav toliko požarov eksplozivne bombe pa so cele okraje izravnale z zemljo. Nemški gradbeni strokovnjaki si sedaj zaman prizadevajo najti način, kako bi se vsaj glavne stavbe v mestu spet popravile in na novo zgradile. Zaradi tega so prišle na misel, da bi za bodočo poljsko prestolnico proklamirali kakšno druga poljsko mesto, morda Lodž, ki zdaleka ni bil tako razdejan. Drugi problem je židovsko vprašanje, Nemčija je dobila sedaj z za vojevanjem Poljske nadaljnjih 2,500.000 Zidov, tako da jih je zdaj v Nemčiji štirikrat toliko, kakor jih je bilo pred vojno. Nemške oblasti bodo skušale urediti ta problem na ta način, da bodo na področju med Vlslo in Bu-gom ustanovile posebno židovsko državico ali vsaj pokrajino, v kateri bt se koncentriralo vseh 3.300.000 2idov, kolikor Jth ja sedaj na nemškem ozemlju. Za glavno mesto te židovske državice odnosno pokrajine, bi se določil LuMtn, Položaj na fronti Slabo vreme ovira večje akcije Pariz. 14 okt. A A. Ha vas: KomurrFke francoskega vrhovnega poveljništva z dne 13. oktobra zvečer se glasi: Oblačno in deževno vreme. Slaba aktivnost na bojišču. V pokrajini južno od Pirmasensa je sovražnik poslal pred črte več patrol, ki so se morale umakniti brez uspeha. London. 14. okt. br. »Yorkshire Post« objavlja nova poročila svojega vojaškega strokovnjaka o razvoju dogodkov na zapadni fronti. Francozom je uspelo vzdolž luksemburške meje tako daleč prodreti na nemško ozemlje, da Nemci sedaj nimajo nikakih pravih izhodišč za svoje akcije, tudi če bi se sedaj odločili za ofenzivo večjega stila na svojem skrajnem desnem krilu. V zraku so Francozi v veliki premoči nasproti Nemcem. Po dosedanjih podatkih je odpadlo na vsako nemško letalo, ki mu je uspelo preleteti fronto in ae pojaviti nad francoskih zaledjem, po 8 francoskih letal, ki so imela najmanj iste uspehe. New York, 14. okt. s. V severovzhodnem delu fronte v Franciji je sedaj zbranih 30.000 angleških vojakov, ki pa doslej še niso stopili v akcija Ni jasno, ali pripravlja francosko vrhovno poveljstvo samo večjo akcijo proti sovražniku ali pa zbira ojnčenja v pričakovanju nemškega napada. - London, 14. okt. a PoJuradno jevtjajo: V angleških merodajnih političnih krogih pripisujejo veliko važnost dejstvu, da Nemčija kljub demantiju angleške rtadto nadaljuje z obtožbami, da WO Poljaki t vojni uporabljali mine s strupenimi p*mi. ki ga so bile angleškega izvora. Glede tega sklepajo ▼ tukajšnjih političnih krogib, da skuša morda nemška vlada v naprej dobiti opravičilo za uporabo strupeiiih plinov v vojni. Kljub temu v Loodorm ugotavljajo, da bi bilo to v nasprotju z mednarodnimi pogodbami in tudi z zagotovilom, ki ga je dala nemška vlada predsedniku Rooseveltu. črn dan nemške mornarice London, 14. okt. mp. Adrniraliteta je snoči objavila naslednji komunike: v petek dne 13. oktobra ie bil črn dan za nemške podmornice. Nada mornarica Je potopila dve nemški podmornici in so angleški m-šllei rešili nekoliko preživelih mornarje* obeh podmornic, Kmalu nato Je bil objavljen ie drugI komunike, ki pravi, da Je bila potopljen* še tretja nemška podmornica in da so tn-di s nje rešili nekoliko živih članov po« Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, oktobra 1989. Izselitev Nemcev iz baltiških držav Riga, 14. okt. mp. Predsednik Letonske TJlmanis je Imel včeraj do radiu govor, ki je v njem orisal polož. i v vzhodni Evropi in posledice pogodb z Rusijo. Naglaail je, da pogodba z Rusijo ne bc vn ivala na samostojnost Letonske. ker besedilo določa, da se nobena stranka ne bo vmešavala v notranjo politiko dru-io podpisnice. TJlmanis ie nato prešel na izselitev Nemcev in je dejal, da so Nemci že začeli zanu-ščati Letonsko. kjer so prebivali sedem stoletij. Izselitev se vrši na zahtevo nemške vlade, ki tudi ne dovoli, da bi izseljenci vzeli seboj svoje premoženje. V de-želi morajo postiti vSe imetje, pa naj bodo to industrijska podjetja* banke, posestva, živina ali slično. Vsa nj'hova imovina, ki se ceni na preko po^druse milijarde zlatih mark, bo pripadla nemški državi. Med Nemci, ki se morajo izseliti iz baltiških držav, so razne znamenite osebnosti, ki so ierale v zgodovini velikn vloge. Med nemškimi Balti je mnogo baronov, ki so bili v času carske Rusije zelo vplivne osebe Nem "-ki Balt ie bil na primer prosluli baron Steckelberg. ki 1e kot ruski carski odposlanec v Brest-Litovskem sopodpisal prvo delitev Poljskem Nemški Balt je bil tudi iz svetovne vojne znani ruski general Rennenkampf, ki je • tvojo armado vdrl v Vzhodno Prusijo. Baltski Nemec je nadalje tudi Alfred Roeenberg, ki je sestavil znani evangelij o nemJkem plemenu in o Izločitvi cerkve. Po zatrdilu nemškega poslanika v Rigi, pomeni izselitev baltskih Nemcev samo prvo etapo velikega preseljevanja vseh nemških manjšin iz nenemJkih držav v Evropi. Ko bo končano izseljevanje na Baltiku, bo prfle! na vrsto Balkan fn sicer nemške manjšine v Madžarski. Jugoslaviji in RumunMI. Tudi od teh Nemcev bo m m- a vlada zahtevala, da se isSeliJo v Nemčijo pod istimi pogoji, kakor baltiški Nemci. Carigrad, 14. okt. e. Tukajšnji listi obširno pišejo o vesteh, da hoče Nemčija vse svoje pripadnike iz jugovzhodnih evropskih držav preseliti v Nemčijo, kar bi se zgodilo na tak način, kakor preselitev Nemcev s Tirolskega Moskva, 14 okt. s Agencija Tas demantira vesti inozemskih listov, da bi bila evakuacija Nemcev iz baltskih drŽav posledica rusko-nemške prijateljske pogodbe. Tas pravi, da med emigracijo Nemcev in ruske-nemško pogodbo ne obstoji nobena zveza in da se evakuacija vrti Izključno po želji nemške vlade. V®ina na morju London. 14. oktobra. AA. Reuter: Izve se da trije poljski rustici, ki so pobegnili iz Baltiškega morja v začetku voine, podpirajo angleško mornarico pri iskanju sovražnih podmornic in zaščiti transportnih ladij. Angleški sistem spremstva ladij gre točno kakor ura ter angleške ribiške ladje lahko lovijo kakor v normalnem času. Demantiralo se vse nemške trditve, da so bile angleške vojne ladje poškodovane od nemških letal. Odkar je bil uveden sistem spremstva, ni bila potopljena nobena angleška ladja, medtem ko so nemške podmornice potopile v tem času 23 nevtralnih ladij. Potrjuje se vest, da so kapetani nemških trgovskih Iadii dobili naročilo, da se ne smejo pustiti ujeti od sovražnika, ter da mora i o svoje ladje v primeru nevarnosti potopiti Amsterdam, 14. okt. mp. V tukaišnie pristanišče ie prispel angleški r>remogovni parnik. čeprav so nanj preželo nemške podmornice in ie morie posejano z minami Parnik je oborožen z brzostrelnim topom in z napravo za odstranjevanje min Nemški princi se sele v Švico ženeva, 14. okt. br. Iz Nemčije so včeraj prispeli v ženevo princ Hohenzollern-ski. njegova sop. in njegovi otroci. Nasta- nili se bodo nekje ob Lemanskem jezeru. Pariz, 14. oktobra, e. >>Paris Midi« poroča, da je odpotoval iz Nemčije v Švico princ Eitel Fric^rich drugi sin blvSega nemškega cesarja Viljema. Amerika svobodno trgovino VVashinjrton, 14. okt. e. Na seji odbora za zunanjo trgovino je šef odbora Hull izjavil, da je prva naloga Amerike, đa na vsak način ohrani svojo nevtralnost Upamo, je rekel Hull. da se bo to Amerik tudi posrečilo. Vendar je pa položaj tak da se tudi Amerika morda ne bo mogla izogniti vojni. Na seji je bila sprejeta resolucija, v kateri so se Člani odbora za zunanjo trgovino odločno izjavili proti sedanjemu zakonu o ameriški nevtralnosti in zahtevajo ustvaritev pogojev za vzdrževanje normalnih trgovskih odnošajev z evropskimi drŽavami. Vročina v Sibiriji Moskva, 14. oktobra AA DNB: V zapadni Sibiriji in sovjetski srednji Azij. vlada velika vročina. Tako je toplomer zabeležil v Taškentu 30 stop. C Prebivalstvo je ponovno začelo nositi poletne obleke Taka vročina je v tem času v teh krajih zelo redka. Jugoslavenstvo iit sporazum T* beograjskih »Vidikih« je napisal znani hrvatski publicist Kiko Bartalović pomemben članek o stališču, ki ga zavzemajo jugoslovensko orientirani nacionalisti napram sporazumu, ki sta ga sklenila dr. Maček in Dragiša C\ctković. V informacijo naše javnosti objavljamo glavne odstavke iz tega zanimivega članka. Bartulović piše: Mi enostavno računamo s časom in z notranjo silo jugoslovenskc misli in z ničimer drugim! In ako nam kritiki z unita-ristične strani očitajo, da smo romantiki, zato ker čakamo, da jugoslovenstvo zmaga proti oblasti in upravnemu aparatu, jim mi odgovarjamo najprej z ozirom na zgodovino: da je jugoslovenstvo že enkrat zmagalo proti mnogo močnejšemu upravnemu aparatu, proti u\*strijskemu, pa celo proti avstrijski vojski in proti istotako fanatično razpoloženi masi, vzgojeni v ste-kliškem, \'elikosrbskem, velikohrvatskem in šušteršičkem duhu. Lahko pa jim odgovorimo tudi načelno: da bi jugoslovenstvo, ki bi zares ne imelo v sebi tega kategoričnega imperativa, ki nastopa proti trenutnim motnjam, ne bito vredno ne naše zvestobe, ne našega truda in dela. Ali nismo v*i mi vedno trdili, da jugoslovenstvo ni samo idealna teorija, marveč tudi življenjska zahteva vseh našth kulturnih, političnih, gospodarskih socialnih in strategičnlh potreb in edini pogoj, da sč očuvamo in razvijamo. A mi, ki to pišemo, nismo niti za piko spremeniti tega svojega prepričanja. Ako pa je tako, ali morejo kakršnekoli uredbe ali kakršnikoli ekscesi v toliki meri zadeti to jugoslovenstvo, da bi bilo ono za vedno »izgubljeno«? Ali bi to ne pomenilo, da bi bilo vse ono laž, kar smo o njem trdili? Sicer pa, zakaj zahtevajo naši kritiki ž nasprotne strani, naj »đo kraja evoluiramo« in se odpovemo edinstvu, ako so prepričani, da je z ustanovitvijo banovine Hrvatske jugoslovenstvo za vedno likvidirano? In zakaj bi zlasti frankovci in furtlma-ši dan za dnevom kategorično zahtevali, da se spode iz službe in sploh iz Hrvatske vsi Jugoslovčni in se prepove vsako delovanje za jugoslovensko idejo, ako so oni ža'reš prepričani, da fe ono mrtvo, in ako bi se tega delovanja ne bali, daši imajo vso oblast v svojih rokah? Tako zvani integralizem v jugbsloven-slvu se je javljal bolj kot pokret oblike, kakor pokret bistva, stvarnosti. Predvojni mladini ne more nihče odrekat L da je bita v bistvu bolj jugoslovenska, kakor katerakoli druga naša skupina, pa vendar ni ne v svojih izjavah, ne v svojih delih nikdar zametavala srbskega, hrvatskega }n slovenskega imena Celo naglašalo se je srbo-hr-vafsht) kot združitev komponent in slavilo negovanje revolucionarnega proliavstrij-»kega Starčevičevega hrvatstv* kot drago-een argument za pridobivanje hrvatskih mas. Nihče ni niti pomištjal, da bi moglo Čuvanje stbskih ali hrvatskih posebnosti, samo ako niso bila naperjena prof i skupnosti, oslabiti bistvo jugoslovenstva. Zahteva, da bi se popolnoma opustita plemenska Imena, pa se v tem času niti ni postavljata. ' S tem pa nikakor nočemo trditi, na se je ; egrallzčm rodil iz fnčtivOv, ki niso biti idealni Nasprotnol Ker je bit obseg ftacGd ne zmage tako velik, da nam je v istem trenutku prinesel tudi propast vekovnih sovražnikov in popolno neodvisnost in ue-dinjenje, se je smatralo, da je treba ta tempo pridržati in se z vsem požuriti, da je treba v nekaj urah preživeti stoletja in da moremo — ker le imamo Jugoslavijo — dobiti tudi stoodstotne Jugoslovene, nit drugega kakor Jugoslovene. ki bodo kar preko noči pozabiti ne samo na razlike, ki so jih delile, marveč tudi na svetinje. Do-čim so eni v najboljši veri hiteli na posel, da veliko delo oživotvori jo — bolj z zgrad bo od zgoraj, kakor pa od temelja, so dr-i-gi dali svojemu delovanju smer in vsebino nasilja, ki z dejanskim jugoslovenstvom ni imelo nobene zveze. A jugoslo\-enstvo fe predvsem stvarnost! Za nas bo mnogo bolj zaslužen Jugosloven dr. Maček, ako bo Svofe delovanje v osred nji vletdi in v poslih banovine Hrvatske usmeril tako. da se bodo nesoglasja, ki ob stoja jo, iz dneva v dan zmanjševala, da bo, delujoč za dobrobit Hrvatov, pomagal tudi dobrobiti Srbov in Slovencev, da bo tako država bolj silna na zunaj in bolj složna na znotraj in da bodo zadovoljni Hrvati vedno bolj čutili skupnost interesov t Srbi in Slovenci — kakor pa marsikateri >integralec«r, katerega delovanje ni pridobilo niti enega Hrvata za sodelovanje, pač pa je celo mnoge naravnost odbilo... Vsak človek, ki deluje za zbližan je Srbov, Hrvatov in Slovencev, mesto na njihovem odtujen ju, kakor vsak tisti, ki skuša jugoslovensko državo ojačiti z notranjo slogo ih kompaktnost jo na zunaj, kakor tudi z delom in dobro organizacijo — je za nas Jugosloven, celo v primeru, ako bi on formalno odklanjal to ime. Vprašanje je sedaj bodo H dr. Maček in njegovi dejansko tako delali, dali se ne bo pri tem delovanju en posel križal z dru-gim. Po gotovih znakih sodeč bi se dali napra\Hti pozitivni zaključki. Kričači, a zlasti frankovski elementi niso nikjer prišli do besede, marveč v glavnem možje strokovne usposobljenostif prav dobri pristaši hrvatske seljačke stranke, toda nezagrize-ni in konstruktivni. O delovanju dr. Mačka in hrvatskih ministrov v vladi nam tudi zatrjujejo* da v največji meri uvažujejo interese celote, kat se lahko trdi tudi o delovanju bana dr. šubašiča. Vse to bi torej bilo v stanju, da izvede pomirjanja in zbližan je ...« Preudarek velfa!" V svoji zadnji številki je objavil pod tem naslovom »Domoljub« uvodnik, v katerem piše med drugim: »Kmečki ljudje! Preudarite samo tole: imate za Župane poštene, vestne in Širokogrudne ter nepristranske ljudi, ki ste jih sami izbrali in postavili. Ponosni ste oili nanje, češ možje so iz naših kmečkih vrst, skoz in skoz prekaljeni v poltenem delu za bližnjega, preden ste tih svobodno odbrali in Izvolili, ste jim temeljito pretipati od vseh strani obisfi, pa ste nazadnje rolctt: ta bo naš župan pa dmen! Seveda vsi do zadnjega niso t njim iado\*otjni, saj H sam Bog ne mote vsem uštteči m nt vsem po volji. Preudarite zdaj: aH je Župan, ki ste ga vi postaviti, danes manj vreden vašega zaupanja kakor tišti gobezdači, ki vas iz Bog ve kakšnih namenov Ščuva fo proti njemu?... — Kej neki pomeni to. kaj se je neki zgodilo? Doslej nedotakljiv s| nunski zid podirajo Nove novaajfke hiše um nunske« vrtu bodo najvlija poslopja v svoji okolici LJubljana, 14. oktobra Visoko aldano ograjo velikega nunskega vrta Imenujemo V LJtsbljani kratko nunski zid. To je stari samostanski zid, ki je ločil samostan Od posvetnega sveta. Zdaj, ko ni več frančiškanskega zidu v Frančiškanski ulici, Je nunski zid edini ostanek tiste stare LJubljane, ki so jI' vtisnili poseben značaj številni samostani z velikimi vrtovi in poslopju Taktne posebnosti bi še težko našli v kateremkoli drugem starem me©"tu. Zadnja leta, ko So postale stavbne parcele sredi mesta že precej redke ter so se zelo podražile, je zavel duh časa tudi čez doslej nedotakljivo samostansko zidovje. Kdo bi se čudil temu, ko sta pa oba velika samostanska vrtova sredi mesta, obdana od hiš; vrtova sta ostala nenavadna otoka sredi mestnega življenja, kjer se je ustavil ena in kjer je rasla najdražja zelenjava. Kdor dandanes goji zelenjavo na tako dragocenem zemljišču, »e v resnici lahko ponaša, da Je njegov pridelek najdražji. Zanimivo Je. kako se včasih rada uresniči celo zamisel, ki se je porodila iz norčavosti. Tako Je pred leti neki dnevnik objavil 1. aprila sliko, fotomontažo. ki je prikazovala nove stanovanjske h še Pokojninskega zavoda na nunskem vrtu. Tedaj pri Pokojninskem zavodu še niso mislili na nakup zemljišča na nunskem vrtu. Zemljišče v zahodno južnem delu nunskega vrta, za Zupančičevimi hišami ob Blei-vveisovi cesti, je bilo parcelirano že lani. Pozimi je naš list poročal o parcelaciji ter o nakupu zemljišča po Pokojnnskem zavodu za 5 velikih stanovanjskih hiš. Tedaj so pri Pokojninskem zavodu računali, da bodo 2ačeli zidati že spomladi. Potem je prišlo do nekaterih ovir in nekaj časa je bilo sploh negotovo, ali se bo zavod odločil za zidanje v bližnji bodočnosti. Stavbna podjetja tudi niso več računala, ča se bodo dela začela še letos. Končno je pa bila vendar razpisana licitacija za oddajo del. čeprav je bilo že zelo pozno, tako da letos ne bodo mogli več praviti stavb pod r.treho. Oddana so bila sicer dela le za tri Krompir še dražji Ljubljana. 14 oktobra Na trgu Še vedno prevladuje pravo jesensko razpoloženje; naprodaj je vseh vrst jesenskih pridelkov na izbiro zlasti ob tržnih dneh. Izjema je lc krompir, ki ga ie mnogo premalo, da bi se meščan: lahko založili z njim za zimo in da bi se nekoliko pocenil. Kmetom zdaj ni treba voziti krompirja na trg, ker kupci prihajaio k njim na dom. Upoštevati je pa tudi treba, da bodo imeli mnogi kmetje zarad: slabe letine komaj za domače potrebe dovolj krompirja. Danes-je bilo naprodaj na debelo mnogo zelja, ki se ie 2ato nekoliko pocenilo, le okrog 10 voz pa je bilo krompirja Bil je kmalu razprodan. Pri vseh vozovih so se kmalu zgrnili kupci, po večini revnejši ljudje, ki kupujejo krompir le po vrečah. Ker je bilo takšno povpraševanje po blagu, so kmetje lahko še podražili krompir. Med tem ko je bil krompir v sredo še v splošnem po dinarju na debelo, so ga danes prodajali že po 1.10 dm kg. To je vsekakor precej višja cena kakor na deželi, kjer kupci ponujajo 85 par za kg Visoka cena bi privabila mnogo več prodajalcev, ko bi bilo zanesljivejše vreme. Naš trg je mnogo odvisen prav od vremena; če bi bilo pred zimo vsaj nekaj lepih tržnih dni, bi se meščani še lahko založili s krompirjem za zimo. Čeprav po višjih cenah kakor lani, vendar po zmernih. Želje se je pa danes znatno pocenilo. Medtem ko je bilo v sredo v splošnem še po 90 par kg, ga je bilo danes dovolj že po 60 par. Dobro je bil založen splošni živilski trg. Med zelenjavo prevladuje endivija. Mnogo je domače cvetače. Na izbiro je še paradižnikov, ki so pa zadnji in se bodo kmalu podražili. Zdaj so še po 3 do 4 din kg. Med sadjem je naprodaj največ jabolk. Povprečna cena je 2.5 do 3 din kg. Hrušk je že malo in jih prodajajo po 4 do 6 din. Grozdja je še vedno mnogo kakor prejšnje tedne in tudi cena se ni spremenila. Precej je še vedno gob, a gobanov je že znatno manj kakor prejšnje tržne dni, zato so se tudi podražili na 12 din kg. Naprodaj so. pa prve mrazovnice, sivke, želo lepe, po 2.50 din liter. Iz Kranja :.J!liili!3iil! Hotel »Stara poŠta« Prvi zabavni In plesni večer Izpopolnjenega Gedža-orkestra danes v veliki dvorani. — Vstop prost! Ililllifllliilll^^^ — Pomanjkljivosti novega Ijudskošolske-ga poslopja. Starši šoloobveznih otrok se stalno pritožujejo, da prihajajo otroci zelo pogosto prav resno prehlajeni in celo bolni iz Šole domov in sicer zaradi nekaterih naravnost zdravju škodljivih predpisov šolskega vodstva in pa radi prav za prav malenkostnih pomanjkljivosti novega Šolskega poslopja, ki bi se lahko z malimi stroški odpravile. Tako morajo otroci že takčj ko prestopijo prag šolskega poslopja sezutl čevlje in potem iti v samih nogavicah po mrzlem tlaku do omaric, kjer imajo shranjene copate. §e hujše pa je v odmorih ob času dopoldanske malice. Otroci morajo tedaj sesti na hladna tla, na katera običajno polože tudi svojo borno južinico, in tako sede na hladnem in vlažnem tlaku jesti. Z nekaj tisoč dinarji bi se prav lahko nabavile skromne klopi-ce za vsako predsobo, da bi tako otroci lahko na klopici sede preobuli čevlje, ob pavSAh pa v miru pojedli svoje malice. Revno tako je v šolskih sobah, če je odprto le eno okno, Stalen prepih, ker vrsta niso bogve kako solidno izdelam in so otroci Zopet izpostavljen: prehlsdu, ki pO-varova fttarkm večkrtt velike skrbi in ps stanovanjske hiše. Delo Si dele tri pod-i jMala admiralka-, posnetem na naši obali ob sodelovanju naše mornarice, bomo videli dražestno punčko Traudl Stark v m eni, ljubki vk>gl. Vsi, ki bodo film videli, bodo z nJim izredno zadovoljni — enako kakor so bili gledalci zadovoljni z nekdanjimi lepimi filmi s Shirlv Tem-ple. Od prvega filma s Traudl Stark »Moja hčerka je Peter«, je mala umetnica vidno napredovala v igri, omiki itd. in prepričani smo, da bo film vMala admiralka r kakor žarek toplega sonca v današnjih časih, ko nam je veeelje in razvedrilo tako zelo potrebno. " f Film se predvaja od danes naprej v kinu * Slogi«. 2970. vrlega sokolskega para Škofja Loka, 14. oktobra S čestitkami in najlepšimi željami za bodoče je spremljala včeraj vsa škofjeloška sokokka družina jubilej, ki sta ga slavila g. Franc Plerman in njegova soproga Tončka. 50 let je minilo, odkar je popeljal naš brat France svojo nevesto pred oltar... Malokatero ime je v škofjeloških sokolskih vrstah tako popularno, kakor zakoncev Herntanovih, ki sta polnih devet let opravljala službo oskrbnika v Sokolskem domu. Pestro in izkušenj polno življenje je omogočilo bratu Hermanu, da je opravljal delo v domu v zadovoljstvo vseh. Brst Herman se je za stilno naselit v *kofji Loki pred 29 leti, ko je bil upokojen kot strokovni vodja-podčastnik pri vojni akademiji ns Reki. Hermsnovo življenje je cela knjiga spominov. In kako tudi ne, saj je služboval v akademiji 30 let in genera-eije mladih gojencev je uril v sabljanja* rokoborbi, plavanju, veslanju telovadbi in športnih disciplinah vobče. Od Angležev se ie bil naučil tudi nogometa, ki gs je potem uvedel v akademiji. Prepotoval je lep kos našegs Jadrana, pa tudi mnog« dele biv-c monarhije. Ostal pa Je odločno to. kar je bil: Poljak, doma iz Br?ezuwke. Nsl jug mu je postal dru^a domovina, ki ji je iskreno vdan. S svojo soprogo Antonijo. Idrij-čanko, se je seznanil na Reki in Jo tudi tam pred 50 leti popeljal pred oltar. Zadnja leta tta zakonca Herman odložila delo, saj se jima bliže osmi kri/ Kljub vitoki starosti ju je zatekel Juh ki zdre\.i m čvr sta. Čeravno goapej zadnja lota zaradi nog ni dano, da bi mogla v mesto. Zakonca Herman pridno citata na-c liate. jubilant zahaja redno k naJim sokolskim prired-tvam in rad igra šah. Pri kraljevski igri je že večkrat odnesel prvenstvo. Slavljencema želimo ob flati poroki ie mnogo srečnih let do skrajnih meja človeškega življenja. ffrci eltti ca KOLEDAR DANES: Sobota, 14. oktobra katoličani: Kalist JUTRI: Nedelja. 15. oktobra katoličani: Terezija D A N A S N I 1 PRIREDITVE KINO MATICA: Simfonija življenja KINO SLOGA: Mala admiralka KINO UNION: 2enska kaznilnica KINO ŠIŠKA: Sherlock Holmes KINO MOSTE: Ljubavne laži in Otrok iz predmestja (Shirlev Temple) V. UMETNOSTNA RAZSTAVA KLUBA NEODVISNIH v Jakopičevem paviljonu PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED DEŽFRNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Kmet. Tyr§eva cesta 43. Trnkoczv ded., Mostni trg 4 in Ustar, feelcnburgova ulica 7 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni viftjl zdravnik dr. Marjan A h č i n, Korvt-kova 18. telefon It 36-24. Potrebno se nam zdi. da odgovorimo na članek, ob i avl jen v »Slovencu« i- četrtek 12. t. m. pod »Kaj pravite*. Sihče izmed nas ne oporeka vrednosti »Mentorja«, čeravno ima mnogo grških, francoskih in latinskih izrazov, katere razume bore malo učencev meščanske Šole. Znano je, da smo mi, kadar vstopamo v druge Šole ali v življenje zapostavljeni. ( e nismo n Zdravo Marijo*. Prof. Matija Tome bo pa zaigral na orgijah še štiri skladbe Gojmira Kreka, Osterca, Premrla m lastno kompozacijoji Preludij in fugo v E-duni. Trboveljsko občinstvo se vljudno poziva k čim številnejši udeležbi koncerta, ki bo z ozdrom na priznano visoko veljavo pevskih zmožnosti »Slavčka« gotovo prvovrstno umetniško doživetje za kar jamčijo poleg pevskega zbora tudi njen pevovodja in spremljava na orgijah, ki jo bo oskrbel umetnik na orgijah in kompozitor g. prof. Matija Tome Iz Litije — »Slovenski Narode v redni Kolpo rta ž*. Iz vrst prijateljev našega lista, ki še niso vstopili v krog rednih naročnikov, je bila že večkrat izražena želja, naj bi prodajali naš Ust tudi v redni kolportažL Zdaj smo ustregli prijateljem našega lista. >Slovenski Narod« bo odslej raznašal poseben zastopnik, ki bo imel Ust na razpolago takoj po prihodu rednega popoldanskega vlaka ob 14.13. Posamezni rs-vodd — tudi sobotni — so po 1 din. — Harmonikar«ki tečaj na glasbeni so-IL Litijska glasbena šola, ki ima svoja prostore na Stavbah, je že začela s polkom violine in klavirja. Novi prijavljene! imajo še vedno dostop. Na željo mnogih staršev pa bodo začeli na naši glasbeni šoH poučevati zdaj tudi harmoniko. Znano je, da je harmonika eden najlažjih instrumentov, ki je primeren zlasti za današnjo dobo. Pouk bo omogočen tudi ded iz predšolske dobe. Vodstvo harmonikar-skega tečaja bo preskrbelo za prijavljene tečajnike tudi prvovrstna glasbila na obročno plačevanje. Vsi, ki se zanima je za pouk harmonike, naj se z bero v torek 17. t. m. ob 19.15 — to je po prihodu ljubljanskega vlaka k otvoritvi tečaja. Staral prijavljene dece naj privedejo s seboj otroke, ki bodo obiskovali tečaj. Pouk harmonike bo vodil glasbeni strokovnjak $M Ljubljane. ŽENSKE — Včeraj ml je Alfred pripovedoval • Tisoč in eni noči. — Nikar mu ne verjemi, molki se vodno bahajo. 40 let je presedel po ječah Burno življenje Mihe Hudoklina, ki je nedavno pobegnil iz zaporov novomeškega sodišča Krško, 13. oktobra V sredo popoldne so krški orožniki naleteli v okolici na moža, ki je prosil od hiše do hiše vbogajme. Ko so ga vprašali, kdo je, se je malo pomislil in odgovoril, da se pise Miha Hudodelnik. Orožniki so kar obstali. To da je zloglasni H u doki in. ki je nedavno pobegnil iz novomeških zaporov. Kar neverjetno se jim je zdelo to ob pogledu na starega siromaka. Preiskava je pokazala, da gre res za STletnega Hudoklina Miho. rodom iz Sv. Križa, po poklicu krojaškega pomočnika, ki pa je bil več za zapahi kakor svoboden. Sam pripoveduje, da je bil zaprt nad 45 let. Dasi so ga zopet prijeli, ni kazal nobenih znakov žalosti, temveč je zatrjeval, da gre prav rad nazaj, saj je tam že kar doma. Njegov oče je bal tesarski mojster v Sv. Križu pri Kostanjevici. Komaj sem končal štiri razrede ljudske šole, pripoveduje Hudoklin, me je dal oče učit krojaštva, katerega sem se izučil. Pravili so, da sem bH dober delavec in mi obetali, da bom še dobro služil. Usoda pa je hotela drugače. Nekega večera sem napadel nekega tova-rife po imenu Sintiča iz Oerneče vasi in mu vzel nekaj stotakov. S tem večerom se je začela moja pot navzdol. KmaJu so me csfedili in tudi prijeli. Obdolžili so me roparskega napada in kot takega so me ibeoriili na 6 let težke ječe. Ko sem ka--en odsedel, so me poslali v prisilno delavnico, kjer sem delal pri krojačih skoraj dve leti. Končno pa sem se naveličal hiti vedno ra mrežo in sem sklenil, popihati jo. Nekega dne sem oblekel paznikovo obleko, katero mi je dal v popravilo, vzel tovariša kar v arestantovski obleki seboj in hajdS zopet v svet Tako sva jadrala po Kranjski. Povsod sem pripovedoval, da je moj tovariš nevaren zločinec, Id je ušel, a smo ga zopet prijel L Seveda sva se orožnikom vedno izmikala. Pri Domžalah pa sta se pojavila dva orožnika tako nenadoma, da se nisva utegnila več skriti, temveč sem korajzno prijel tovariša za svršnik in hajdi orožnikom naproti. Seveda sem tudi njima pravil o nevarnem ti-Č3cu, ki da sem ga pa le ujel. Poprosil sem Jo, naj mi še posodijo verigo, da ga bora nklenll, da ne bo zopet pobegnil. Seveda sta mi jo posodila. Baje sta jo potem iskala pa je bilo že prepozno. Kmalu pa sem se naveličal tavanja po svetu in sem se napotil domov, kjer sem nekaj časa delal. Toda žilica mi ni dala miru in jel sem spet krasti s tatvinami sem začel okoli Novega mesta in mi je nekaj časa kar dobro Slo. končno pa so me le prijeđi m obsodili na 3 leta ječe. Kazen sem odsedel v Gradiški. Komaj sem odsedel to kazen, že sem spet krenil na kriva pota. Zopet so me zaprli, in ko so me po prestani kasni izpustili, sem nadaljeval svoje grešno življenje. Tako je sledila dolga vrsta kazni zaradi roparskega napada in dru-g3i grehov. 3 leta sem presedel v G radi-dSBri, dve leti na ljubljanskem Gradu, odkoder pa so me zaradi znanega potresa leta 1895 prepeljali v Maribor, nato sem presedel dve leti v Gradiški, potem zopet 7 in 5 let v Gradiški spet 6 let v Mariboru, nato 15 mesecev v Gradcu, ker sem preklinjal cesarja, ki je začel vojno. Prvotno so me obsodili na smrt, toda zdravniki so me spoznali za slaboumnega ln sem bil pomiloščen. O. če bi bili oni tako pametni kakor sem bil takrat jaz! Pozneje sem sedel dve leti v Novem mestu potem isto tam 13 mesecev, zopet 4 leta v Novem mestu in pravtako poslednja kazen 3 leta in pol, od katerih pa moram Še od služiti 20 mesecev, ker sem 16. a\. * i popihal na >zasluženi dopust«. Ušel sem pa takole: delal sem pri krojačih in sem nosil vsak dan na Krko odpadke. Pa sem si mislil, prijatelj, sadje zori, kmalu bo tudi grozdje zrelo. Kaj, če bi šel malo tudi ti na počitnice? In sem res sklenil mahniti jo po svetu malo pogledat, kako se kaj živi. Ko sem 16. avgusta zopet nesel cunje na Krko, sem že preje oblekel .svoje civilne hlače, dočim sem klobuk in svrš-nik stlačil v vrečo. Na Krki sem se hitro preoblekel in odšel v hribe prosjačit... Ko so ga vprašali, če mu je kaj žal, da je tako zavozil svoje življenje, je odgovo-ril: >Kaj mi bo žal. nič mi ni. Svojo mladost sem itak zapravil, tako tudi pošteno ime. Opetovano sem sklenil, poboljšati se in začeti pametno življenje, pa je bilo vse zaman. Spet se je zbudila v meni tatinska strast in šel sem po svojem poslu. Ne bom se izgovarjal, da sem bil po slabi družbi ali zgledih zapeljan, temveč mi je bilo to v krvi. Mož se je prav veselo zasmejal ko je pripovedoval kako in kolikokrat je potegnil zasledovalce za nos, ter da takega >specialista« v tatvinah niso nikoli zalotili pri sami tatvini Ves vesel je bil, ko so mu povedali, da oo spet njegovo ime v časopisih. In pripomnil je še: »O. velikokrat in veliko so časopisi pisali o meni, upam pa. da to ni bilo zadnjič. Rad bi dočakal petdesetletni jubilej zapora.< Hudoklin« se prav nič ne pozna, da mu je kaj za svobodo, venomer vprašuje, kdaj ga bodo odpeljali v Novo mesto. V Četrtek zjutraj se mu je želja izpolnila. Preden pa je odšel, se je muzal, češ ^ t o bojo gospod sodnik gledali«. Kamnik spominu kralja mučenika Kamnik, 13. oktobra Kamniški Sokol je ob petletnici smrti velikega kralja počastil njegov spomin z govorom, ki ga je imel društveni prosve-tar pred vsemi oddelki v telovadnici So-1 kol ni priredil javne komemoracije, temveč se je obrnil na svojo telovadečo mladino, hoteč pri njej obuditi ona čuvstva in misli ki so nas navdajala ob pretresljivem dogodku pred petimi leti. Z našo mladino raste nov rod, ki ne sme pozabiti, kako velike žrtve so bile potrebne, da se je ustanovila narodna država, v kateri nam je živeti ali umreti. Za njo je morala pasti tudi najvišja žrtev, kralj sam. Ali je mogoče, da bo ta država in ta narod, ki se za svojo svobodo ni bal nobenih žrtev, ne znal in ne mogel te ohraniti. Ali ima še kak narod toliko neprecenljivih in velikih vzgledov požrtvovalnosti in junaštva? Pri vsem svojem delu in ravnanju, pa tedaj, ko iščemo smeri in poti v bodočnost, Imej- » Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 14. oktobra »•v. 234 DANES PREMIERA veselega in zabavnega pomorskega filma z ljubico malo TEAUDL STARK v glavni vlogi. — Sodelujejo: W. Albach-Retty, R. Romanowsky in naša kraljevska mornarica, JLf ATA A llMfll A ¥ mT A vl°K"i kot povzročitelja nesloge — in kasneje — angela-miru in sprave. Film, ki ga WiiLrt 4*vlrluWmA*lWm bo z užitkom gledalo staro in mlado! Danes ob 16., 19. in 21. uri. Kino Sloga, teL 27-30 MATINEJA v nedeljo dopoldne zaradi dolgega programa izjemoma že ob 10. url: za odrasle: MALA ADMFR AL.K A Največja radost za deco in kot dopolnilo najbolje dresiran ovč Jak, novi Rintintin v filmu senzacij »V VOLČJIH KBEMPUIH« Prekrasni posnetki z natega Jadrana in Primorja, Film je posnet v najlepšem kraju natega Primorja, v Dubrovniku in nam pokazuje ljubko Traudl Stark v svoji najboljši ,rlAm Lrrt.*-___»---- 1_ 1____S - ____1_ _X__M______ TTW1_ 1_4 _ NAŠ Dl. VELIKI ŠLAGER CffUVAlJf T A ^tVf fVkf TA ŽARAH LEANDEK — HAN S dlUll: VPIlaJ A £šk\ V JL«I EšViO A STCVVE — MARKA ROKK ČAJKOVSKI Življenje, ljubezen in ustvarjanje prvega slovanskega genija P. J. Cajkovskega. V filmu se izvajajo najlepše kompozicije nesmrtnega ruskega mojstra. Tako odlomki iz njegove IV., V. in VX simfonije, opera »Evgen Onjegin«, klavirski koncert v G duru. Sodeluje najboljši evropski simfonični orkester in originalna ruska kapela. RINO MATICA — teL 21-24 Nabavite vstopnice v predprodaji! Ob 16., 19. in 21. uri, v nedeljo ob 10.30, 15., 17., 19. in 21.j DNEVNE VESTI — Od pravočasnega in pravilnega zdravljenja bolezni je v pretežni večini primerov odvisno ozdravljenje. Le redke so bolezni, ki bi jim moderna medicina ne mogla do živega, Med bolezni, ki se jih človeku ni treba bati, če se pravočasno zateče k zdravniku, spadajo tudi bolezni ušesa, nosu in grla. A prav o teb boleznih, tako pogostih in navadno tudi zelo nevarnih, je naše ljudstvo mnogo premalo poučeno. Zlasti po deželi ljudje z redkimi ^ je mami sploh ne vedo, kakšni so znaki teb bolezni in kako težke, naravnost usodne ao lahko njihove posledice. Zavedajoč se tega je Vodnikova družba pripravila letos svojim Članom poljudno P**ano in bogato ilustrirano knjigo »O boleznih ušesa, nosa in grla« izpod peresa zdcavnika-s pe -cialista za te bolezni dr. Janka Hafnerja, Vodnikova družba prav vljudno vabi vse čitatelje »Slov. Naroda« v krog Vodnikov-cev. Prijave sprejemajo poverjeniki in pisarna Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva 5. Članarina znaša 20 d»n; za ta mal denar dobite štiri lepe knjige, med njimi Vodnikovo pratiko s pestro in zanimivo vsebino. — Nad dve milijardi d5n tujega kapitala v delniških družbah. V delniških družbah v naši državi je 2,212.2 milijona din tujega kapitala. Največ tujega kapitala je plasiranega v družbah v banovini Hrvatski, in sicer 949.3 milijona din ali 42.91 odstotka. Največ tujega kapitala je vloženega v rudarskih in topiln'ških podjetjih, in sicer 607.0 milijona din, v elek-trarnišMh podjetjih pa 555.9 milijona din. Najmanj tujega kapitala je vloženega v kmetijstvu, samo 5.8 milijona din. Številke nam kažejo, da je tuji kapital najbolje udeležen v najdonosnejših industrijskih strokah. — V našo državo Je dovoljeno nositi čez mejo samo do 500 din našega denarja. Bančni m finančni oddelek finančnega ministrstva je v zvezi z uvažanjem našega kovanega, denarja izdal pojasmtev, ia se prepoved uvoza denarja nanaša tudi na kovance ter da je dovoljeno uvažati samo do 500 din. Dovoljeno je torej uvažati samo do 500 din našega denarja, ne glede, aii je denar kovan ali papirnat. — Železniški tovorni premet čez mejo prt Mariboru zopet normalen. Naši izvozniki so bili zadnje čase precej prizadeti, ker niso mogli dobiti vagonov za izvoz blaga v Nemčijo. Zaradi tega je promet zelo zastal in občutna škoda je nastala, ker je bil otežkočen izvoz sadja. Zdaj so se razmere zopet popravile in izvozniki lahko dobe vagone že po nekaj dneh, ko vlože prošnjo pri železniški direkciji v Izubijani. — pouk sloven&Kih otrok na Korogkem. >Koročki Slovenec«, glasilo slovenske narodne manjšine v Nemčiji, je objavil apel na slovenske starše, naj uče svoje otroke sami materinščine ter se naj prilagode novim razmeram. Lani je bil namreč povsod ustavljen pouk v slovenščini na ljudskih šolah in je bilo prizadetih okrog 15 tisoč otrok. Starši naj torej uče sami sv o- _ je otroke čitanja in pisanja v slovenščini. — Nova naročila vagonOv za ozkotirno želeenico. Zaradi pomanjkanja vagonov za ozkotirne železnice je naročila generalna direkcija državnih železnic svojim delavnicam naj izdelajo 20 vagonov III. razreda ter nekaj vagonov I. in II. razreda, pa tudi spalnih vagonov. Več vagonov je že zadelan ih. — Deputacija zvaničnikOv finančne kontrole pri fa na m* n em ministru. Finančni mi ndster dr. fcutej je sprejel deputacijo Združenje, zvaničnikov finančne kontrole. Deputacija je naprosila ministrstvo, naj ukrene vse potrebno, da se zboljša gmotno stanje zvaničnikov finančne kontrole. Minister je obljubil, da bo v kratkem izdal uredbo, s katero bo to vprašanje urejeno, — 1,070.000 An za regulacijo Drave. Kmetom v krajih med Ormožem in Lud-bregom dela Drava veliko škodo. Odnesla Jim je že mnogo plodne zemlje. V vaseh Kuršanci in štefanci je izpod jedla voda zemljo ponekod že do hiš tako. da so se morali kmetje izseliti. V nekaterih krajih Je Drava sploh izpremenila svoj tek. Da se prepreči še večja škoda, so bih napravljeni načrti za regulacijo Drave od Varaždina do štefanca v dolžini 8 km. Regulacija bo razdeljena v štiri etape in stroški bodo znašali 1,670 000 din. — Američani prvi na fotografski razstavi v Zagrebu, v Zagrebu je bila te dni zaključena VH. mednarodna razstava umetniške fotografije. Najbolje so se odrezali Američani, ki so dobili zlato, 3 srebrne in bronasto plaketo, štiri bronaste plakete so bile prisoj ene tudi našim razstavi jalcem, med njimi znanemu fotoama-terju Krcjančiču v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo toplo, oblačno, nestanovitno vreme z dežjem. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 19, v Splitu in Beogradu 18, v Kumboru 17, v Mariboru in Vlsu 15, v Sarajevu in na Rabu 14, v Zagrebu 13, t Ljubljani 11.7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756, temperatura je znašala 10 stopinj. — Obleka se jI je vnela. Včeraj so prepeljan v ljubljansko bolnico opečeno po vsem životu, eno leto staro kovačevo hčerko Marijo Pavšek iz Tržiča. Mati je bila z otroci v kuhinji, iz katere je za hip odšla. Ta čas pa js otrok stopil k odprtemu Štedilniku m obleka se js vnela na nJem. — Nesreče. 531etna preuzltkarica Ivana Tfnnar iz Gorice pri Radovljici, Je v gozdu padla s kostanja in at zlomila desno nogo, — 60tetnl kočarjev sinček Peter te Prosscja Je sooči mM z« deski poleg kotla vrele vode. Naenkrat pa se mu je deska izmaknila in je padel v kotel. Dobil je hude opekline po nogah. — 5iet-na delavčeva hčerka Anica Plankar izTo-mačevega je zlezla včeraj na hladen šte-dilnih s katerega pa je padla in z glavo udarila ob oster rob. — Posestnikov sin Anton Pavlin s Hude police pri Šmarju je včeraj doma padel in si poškodoval desno nogo. — S kolesa je padel sluga tvrdke »Salus« iz Ljubljane Maks Kle-menčič in si poškodoval desno roko. — V bolnico so prepeljali tudi posestnikov o ženo Terezo Pompe iz Jurkloštra, ki se je pri tehtanju otrobov v mlinu sunila z jezičkom tehtnice v desno oko in si ga hudo poškodovala. — 100.000 din je izginilo iz torbe. Včeraj dopoldne je bila zagrebški policiji prijavljena velika tatvina. Uslužbenec tvrdke Herman Polak Anton Požgaj je prišel na policjo povedat, da mu je izginilo iz torbe 100.000 din. Denar je bil moral odnesti v poštno hranilnico. Tam je čakal pri blagajni in ta čas mu je baje nekdo denar ukradel. ooseo^U zt*° 220-300-320 r~-- %i\--- 1&>-* • • • *£f MANUFAKTURA F. KS. SOUVAN MESTNI TRG 24 — Razpis književne nagrade Mladinske matice. Mladinska matica razpisuje za svoje redne publikacije, nagrado v višini 3000 din za mladinsko povest, ki bi bila primerna za otroke od 10. do 14. leta. Snov je lahko poljubna, mora biti pa umetnina z zdravim jedrom. Obseg povesti naj ne presega 6 tiskovnih pol male osmerke, t. j. 96 strani formata rednih izdaj Mladinske matice. Za nagrado pridejo v poštev samo izvirna, še neobjavljena dela. Nagrajeno delo prejme tudi običajni honorar. Rokopisi naj se pošljejo po pošti v dveh tipkanih izvodih, in sicer popolnoma anonimno. Tudi posebne kuverte z imenom in naslovom ni treba predložiti. Sele ob izidu tekmovanja, ki bo objavljen v »Učiteljskem tovarišu« in v dnevnem časopisju, se bodo javih avtorji z imeni in naslovi. Rokopisi onih avtorjev, ki bi izr dali na kateri koli način svoja imena članom literarnega odseka, ali odbornikom Mladinske matice, se s tem že sami izločijo iz konkurence. Rok za vlaganje rokopisov poteče 1. novembra 1940. leta. Rokopisi naj se pošiljajo tajništvu Mladinske matice v Ljubljani, Frančiškanska 6. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine Št. 82. z dne 14. t. m. objavlja obče rudar-sko-policijske predpise, uredbo o spremembi uredbe o občinskih hranilnicah, avtentično tolmačenje odstavka 2. člena 11. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. — Nemčija ni pristala na povišanje cen lesa, V četrtek so bila v Beogradu končana pogajanja Jugoslo vensko - nemškega gozdnolesnega odbora, ki je njegova naloga urediti vsa vprašanja v zvezi z izvozom našega lesa v Nemčijo. Pogajanja so trajala od 9. do 12. t. m. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje cen. Vsa vprašanja za letošnjo zimsko sezono so bila sporazumno rešena. Nemčija ni pristala na našo zahtevo, naj bi se cene našega lesa v nemških markah povečale. — Iz naše vojske. Vpokojen je pehotni polkovnik Viktor Hengel; odlikovan je z redom Jugoslovenske krone V. stopnje artilerijski major Ivan Piš. _ Zdravniška vest. V imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino je bila vpisana dr. Mlakar-Klemenc Marija, zdravnica v Dolu pri Ljubljani. — 151etna deklica izginila. Iz Zagreba je brez sledu izginila 151etna Bari ca šlo-gar. Baje jo je nagovoril neki nezaposleni delavec, da je zapustila delo v tvornici Union. Mož je baje zdaj na orožnih vajah v Mariboru. — lllotni dedek ubfl očeta. Alkohol je povzročil v vasi Almaš blizu Vinkove ev pretresljivo rodbinsko tragedijo. 11 letni Ml jo šuvakovič je s sekiro ubil svojega očeta Stjepana, Mož je zadnje čase popival ter pretepal svojo ženo in sinčka. Ko se je oni dan zopet pijan vrnil iz krčme ki navalil na ženo, mu je sinček iztrgal iz rok sekiro in ga ubil. — Smrtna nesreča, V četrtek zvečer se je pripetila na postaji Otok pri Vinkovcih smrtna nesreča, 281etni kmet Vleko Bali-ban je prišel pozno zvečer na postajo. Ker se je vlak že premikal, je hotel skočiti v vagon, pa se mu ni posrečilo. Padel je pod kolesa, ki so mu odrezala desnico in obe nogi Oaz pol ure je v silnih mukah izdihnil — Kostanj cvete. Na trgu pesnika Njemčlča v Križevcih cveto kostanji. Listje Je že odpadlo in zato se vidi cvetje tem lezise. £VOCNl KINO SOKOLSKI DOM V SI6K1 — Telefon 41-79. Duhovita komedija o človeku, Id se je izdajal za: Sherlock Holmes V naslovni vlogi: HANS ALBERS V ostalih vlogah: Heinz Ruhmann, Hansi Knoteck Predstave: danes ob ^9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob }&9. Prihodnji spored: GLASBENI VELEFELM MOZABT — Otrok Je padel v l°nec kropa. V vasi Marušovcu na Hrvatskem je padel Sletni Slavko salamom v lonec kropa, Pri Štedilniku je stala lestev in otrok je zlezel na njo. Lestva se mu je pa spodmaknila in padel je v lonec kropa na štedilniku. Opekel se je tako, da je kmalu umrl — Strahovito neurje na Vi»u. V četrtek je divjalo na Visu strahovito neurje. Odtrgal se je oblak in kmalu je bilo mesto popravljeno. Naliv je trajal 3 ure. Besneča voda je napravila milijonsko škodo. V nekaterih ulicah je prodrla v kleti in segala ponekod celo do prvega nadstropja. Odnesla je več sodov vina. Nekaterim vinogradnikom je uničila do 70 hI vina. Več ljudi se je rešilo iz hiš s plavanjem. Neurje je zadelo tudi del viškega polja, kjer so še sedaj vinogradi pod vodo. Iz Lft*??1faite —lj Umrli so v Ljubljani od 6. do 12. t. m,: Trček Jakob. 68 let, žel. uslužb. v I p., VVeiss Julijana, roj. Pressl 75 let, vdo-j va žel. uradn., Jeretina Apolonija, rojena Čertn, 81 let, vdova poštn. podurainika. Hočevar Terezija. 84 let, zasebnica S tepanja vas, Radetič Uršula, roj. Antonič. 89 let, zasebnica, Begufl Julijana, 61 let, zasebnica Finz Viljemina, roj. Nitsch. 73 let, zasebnica. V ljubljanski bolnici so umrli: Breceljnik Alojzij, 48 let, sedlarski mojster, Maric Andrej, 28 let, žand. kaplar, Trbovlje, Marolt Olga, 3 mesece, hči delavca, žlebič pri Ribnici, Prevc Ivan, 14 let, sin posestnika Lancovo pri Radovljici, Ogrin Uršula rojena Podlogar, 86 let. vdova mestn. delavca, Babnik Angela, roj. Mohar, 56 let. žena žel kotlar-ja. Čin kole Alojzija. 49 let. kuharica. Hu-dales Martin, 74 let, policijski nadstražnik-J v p.. Zupane Karol, 37 let, zastopnik za-varov. »Dunav«, šink Gabrijela 38 let, banov, uradnica v p., Kranjc Terezija, 46 let, šivilja, Sluga Jožefa, 25 let, dninarica. Dole, obč. Polšnik pri Litiji Sršen Marjeta, 60 let, služkinja, Dovje pri Kamniku Rotar Jožef, 25 let, mizarski pomočnik, Zg. Besniea pri Kranju. —lj Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg. 490-n —lj Domače koline. Na priznano dobre krvavice, pečenice in izbrana vina — portu ^al k a — vabi gostilna »Strelišče«, Pod-rožnikom. 501—n —lj Službo hišnika za zgradbe carinarnice ob Vllharjevi cesti je mestno poglavarstvo razpisalo v »Službenem listu«. 499—n Ozadje preseljevanja nemških manjšin Občinstvo bežigrajskega okraja obveščam, da sem otvoril podružnico elektrotehničnega podjetja na T vrše vi cesti 51 (poleg kavarne Majcen) Sprejemam in izvršujem vsa elektroinsta-lacijska dela, popravila likalnikov itd. Zaloga in dobava vsega instalacijskega materiala in žarnic. MIHELĆIČ IVAN elektrotehnično podjetje Ljubljana, Borštnikov trg 1, tel. 27-04 Podmžnica-sprejemališče Tvrševa c. 51 —lj Ustanovitev »Esperantskega društva Ljubljana« bo v torek dne 17. oktobra ob 20. v stekleni verandi restavracije »šestica«. Esperantisti Ljubljane in okolice pridite na ustanovni občni -zbor polno-številno! Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Pripravljalni odbor. 498- n —lj ShKlejr Temple v kinu Moste. V Mostah zopet lahko vidimo dva odlična filma naenkrat! Kot prvi teče »Ljubavne laži«, film opisuje ljubezen profesorja in njegove učenke, ki se z vsemi silami borita proti svojim čuvstvom. V glavnih vlogah Kari Diehl in Dorothea Wieck. Kot drugi film teče »otrok iz predmestja«. Splošno je znano, da je to najboljši film male. ljubke Shirlev Temple, ki bo razveselil mlado in staro. Najnovejši Metro žurnal spo po ln ju je spored kina MOSTE. —lj Plesna šola na Taboru irrfe, jutri ob 20. redno plesno vajo. Pouk začetniKov se prične točno četrt ure preje. 502—n u— Tombola Rdečega križa v Ljubljani je bila določena za nedeljo 15. t. m. Nepričakovane izredne razmere so onemogočile napovedano prireditev tombole Rdečemu križu, kakor tudi drugim organizacijam v Sloveniji. Ker pa upamo, da se bodo razmere kmalu normalizirale, bo tombola Rdečega križa v doglednem času O tem bomo občinstvo obvestili Raznro-daja tombolskih kart se nai nadaliuje. Člani in prijatelji Rdečega križa, ki so sprejeli tombolske karte v razprodajo, so vljudno naprošeni. da iih obdrže in čimprej razprodalo svoiim znancem in prijateljem. Tombolske karte se dobe v trafikah in v pisarni Rdečega križa. Gospo-svetska cesta 2/IT telefon 40-31. —lj ženska kaznilnica«, tanaaeo francoski film v kinu Unionu. Življenje piše včasih najbolj čudovite, zapletene, napete in pretresljive romane, Oovek se pogosto čudi ta ne more verjeti pripovedovanju nesrečnih ljudi, ki jih. usoda neusmiljeno tepe od rane mladosti do posne starosti. Življenje piše presunljive trageda js, kate- Berlin, 13. oktobra, r. narodne manjšine, so se glede cev iz teh držav v Nemčijo kakšen namen Ima prav za Je v vrstah nemških manjšin je vsaj navidezno docela v ki Je polagala največjo važ in preko njih uveljavljala svo baltiških držav po razširjenju naj ima izselitev Nemcev iz so nemške narodne manjšine leta nikakih pritožb, marveč docela svobodno razvijati in nazor. To velja zlasti v po manjšine prav nič ne razliku ritativnega mesta so dobili Kancelar Hitler je Že od vsega početka postavil' načelo: Nemčija Nemcem, to se pravi, kar je nemškega, spada v nemško državo. Ko je s svojo dosedanjo daljnovidno politiko dosegel združitev Avstrije, Su-detov, Klajpede, Gdanska in nemških pokrajin Poljske z Nemčijo ter preko tega osvojil tudi ozemlje, ki spada v nemški življenjski prostor, dasi je naseljeno z ne Nemci, hoče sedaj ustvariti jasno ločene etnografske meje. V ta namen se je odločil za obsežno preselitev nemških manjšin, da s tem na eni strani prepreči njihovo sicer neizogibno propast sredi tujerodnega elementa, na drugi strani pa ima ta preselitev za cilj, da zagotovi trajno posest osvojenega življenjskega prostora z naselitvijo nemškega elementa in odstranitvijo tujerodnega življa s tega prostora. Kakor je bilo že ponovno objavljeno, želi Nemčija s tem tudi dati dokaza svoji miroljubnosti, ker bo s preselitvijo nemških manjšin in jasno opredelitvijo etnografskih meja odstranjen sleherni povod za bodoče konflikte, ki bi utegnili biti neizogibni, ako bi se nemškim manjšinam kakorkoli kratile njihove pravice, ker smatra narodno socialistična Nemčija za svojo nalogo in dolžnost, da bdi nad usodo vseh Nemcev ne glede na to, kje žive. Zato bo Nemčija s tem storila tudi veliko uslugo ideji miru. Preselitev nemških manjšin iz jugovzhodnih držav pa ima poleg tega tudi še poseben pomen na gospodarskem področju. Res je, da so odnošaji Nemčije z Madžarsko, Jugoslavijo in Runmnljo v vsakem pogledu zadovoljivi in Nemčija v tem pogledu nima povoda za pritožbe. Toda vojne razmere so imele za posledico, da je medsebojna izmenjava blaga kljub obojestranskim prizadevanjem, da ostanejo gospodarski stiki neskaljeni, nazadovala. Nemčija želi slej ko prej ostati kupec agrarnih pridelkov v teh državah. Ker pa se je njen izvoz zaradi vojne znatno zmanjšal in Je s tem padel tudi dotok deviz, a izvozniki enako od Nemčije kakor Novinarji iz držav, v katerih so nemške na nemško akcijo za preselitev teh Nem- obrniii na merodajno mesto za pojasnila, prav ta docela nepričakovana akcija, Id samih zbudila največje presenečenje in ki nasprotju z dosedanjo nemško politiko, nost na očuvanje teh narodnih manjšin je cilje. Ce Je že preselitev Nemcev Is ruskega vpliva razumljiva, kakšen namen Madžarske, Jugoslavije in Rum unije, kjer uživale vse pravice in nI bilo vsa zadnja so se baš nasprotno mogle te manjšine uveljavljati narodno-socialistični svetovni gledu Jugoslavije, kjer se glasila nemške jejo od rajhovskih li&tov. Z najbolj aviona vsa ta vprašanja napitnin Je pojasnilo: od drugih drŽav zahtevajo plačilo v gotovini, to je v devizah, je Nemčija prisiljena, da si te devize pribavi na drug način. V tem Je baš oni globlji pomen izselitve nemških manjšin iz teh držav. Njihovo premoženje, to so posestva, podjetja, do-broimetja itd., ki jih ne morejo vzeti s seboj, bo tvorilo nadomestilo za devize, a katerim bo mogla Nemčija plačati svoja naročila v teh državah. To premoženje so ceni na več milijard mark in si ho tako Nemčija lahko zagotovila preskrbo živil in surovin za dolgo dobo, ker tudi te države niso v položaju, da bi Izplačale odškodnino za nemško premoženje v gotovini, to Je v devizah, marveč bodo raje pristale na tak način obračunavanja. Kar se tiče bodoče usode teh nemftuh izseljencev, jim je nadaljnji obstoj v vsakem pogledu zagotovljen. Ti izseljenci bodo dobili s strani Nemčije popolno odškodnino na ta način, da bodo dobili dodeljena enaka posestva v področjih, ki najbolj odgovarjajo njihovemu dosedanjemu udejstvovanju. Kmetovalci bodo naseljeni po večini v zapadni Poljski, kjer bodo tudi obrtniki prišli v polni meri na svoj račun. Prav tako se trgovcem m podjetnikom ni bati nlkake škode, ker bodo prevzeli področje, ki je bilo doslej po večini v fidov-skih rokah. Obenem pa se morajo zavedati, da se vse to izvaja v najvišjem interesu Nemčije in pod vodstvom nemškega voditelja Hitlerja, ki ve, kaj dela. Zato je nemška vlada prepričana, da bodo pripadniki nemških narodnih manjšin tudi v teh državah brez oklevanja sledili njenemu pozivu. V poštev Nemci iz Rumunije, iz Jugoslavije in iz Madžarske. Doslej so vedno disciplinirano sledili vsem navodilom voditelja nemškega naroda ln zato ni nobenega dvoma, da bodo tudi sedaj do zadnjega moža izvršili svojo nacionalno dolžnost ter doprinesli začasno žrtev, ki se jim bo bogato obrestovala. Motoristična hitrostna dirka na Večni poti je zaradi slabega vremena preložena na nedeljo 2Z. t* m. rih akterji so nesrečni ljudje s katerimi se usoda neusmiljeno poigrava. Enega takih romanov, ki se je v življenju resnično dogodil nam popisuje francoski romanopisec Francls Carco v svoji knjigi »PrisonS de femmes«, po kateri je bil kasneje izdelan film »ženska kaznimicac. Tragično zgodbo o usodi nesrečne žene je slišal avtor v eni francoskih kaznilnic, kjer je zbiral podatke za svojo knjigo. Pretresljiva usoda nesrečnih ljudi, ki so prišli enkrat navzkriž s pisanimi zakoni ki ki jih je zla usoda zapeljala na krivo pot, je podana v filmu z vso realnostjo, brez vsakega olepšavanja. Nesrečneži, ki nosijo na sebi »žig sramote« ostanejo žigosani za celo življenje, tudi po prestani kazni. Človeška družba se izogiba takih ljudi in nihče jim po današnjih nazorih ne dovoli vstopa v »boljšo družbo«. To je problem, ki ga film predočuje in biča. V filmu nastopajo prvovrstni igralci, tipi pariškega podzemlja, skratka, prikazan nam je v najbolj ostri luči milje pariškega dna. VI-vianne Romance, Renče Saint Cyr, Jean Worms Georges Flammant in vsi drugi igralci so v svojih vlogah odlični, zato se nič ni čuditi, da je film v vsakem oziru uspel in dobil najbolj laskave ocene po vsem svetu. Ljubi lanska publika, ki si bo zanimivi film polnoštevilno ogledala, bo to krasno filmsko delo obdržala v spominu še doteo, dolgo časa. 2968 —lj Drobce ogledala Je požrla. Včeraj je prišla zaradi nekih p regres kov v policijski zapor 261etna brezposelna pletilja Frančiška G., ki pa se v zaporu ni dobro počutila. Ko ji je tovariši ca v zaporu za trenutek posodila ogledalce, ga je Frančiška s trla in požrla steklene drobce. Seveda ie kmalu začutila v želodcu sune bolečine in so jo morali spraviti v bolnico. —lj V mestnem zaščitnem uradu v L nadstropju na magistratu, Mestni trg št. 2. so uvedene deljene uradne ure, da odslej ta urad posluje za stranke dopoldne od 7.30 do 13.. in popoldne od 16. do 18. ure. Ob nedeljah in praznikih in vse popoldneve pred njimi pa tudi ta urad ne posTuje. Tako bo šlo delo hitreje od rok in strankam ne bo treba gubiti preveč časa s čakanjem. —lj Dame in gospode, ki imajo veselje do petja, vabi na podlagi začrtanega dela k sodelovanju pevsko društvo »Lj. Zvon«. Dobrodošli v ponedeljek, torek in sredo med 18.—20. uro, Meatni dom, desno, I. nadstropje. 503—n —lj Izredno dober in sladek sadni mošt 1 4.50. Fr. Kham Kongresni 8. 500—n —lj Idrijski krožek. Vse rojake in prijatelje obveščamo, da se bomo odelej zbirali v gostilni rojaka Vidmarja na Trgu sv. Jakoba 5. Neobvezni družabni sestanki bodo vsako soboto zvečer. Vse rojake vabimo, da se sestajajo v novem lokalu, kjer bodo na razpolago ob teh večerih tudi pristni idrijski žlikrofi. Zunanji rojaki dobe tam tudi vse inforrnacije. Prijatelji dobrodošli. _ Zimsko perilo KARNlčNIK Nebotičnik. SOKOL — Sokolska župa Ljubljana, prosvetni odbor obvešča vse bratske edini oe, da je aa nedeljo 15. t. m. sklican prosvetni odbor preložen, ker Je savezni delegat nujno zadržan. Okrožnica sledi. Predsednik SPO. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 14. oktobra: Hudičev učeoea. laven. Znižane cene Nedelja, 15. oktobra: ob 15. url: Upniki, na plan! Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Kozarec vode. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 16. oktobra: Kacljanar. Rad A Torek, 17. oktobra: zaprto Sreda, 18. oktobra: Hudičev učenec Red B V režiji Frana IJpaha, s daričevo v naslovni vlogi bomo videli v soboto 21. t. nv prvič na našem odru Sofoklejevo tragedijo »Antigona«. Prevod te grške umetnine Je napravil Fran Albrecht, ki je obogatil tokom let našo dramsko literaturo a marsikaterim tehtnim delom. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 14. oktobra: žongler naše ljube gospe. Premiera. Premierski abonma Nedelja, 15. oktobra: ob 20. uri: Kjer akr-janček žvrgoli. Izven Ponedeljek, 16. oktobra: Plesni vočer Maksa Kilrbosa in Irene Utvinove Torek, 17. oktobra: Žongler naše ljube gospe. Red B Sreda, 18. oktobra: Sabaka kraljica. Red Sreda Massenetov »Glumač Matere božje« (Jongleur de Notre Dame) je mogoče naj-v ^era svetovne literature« iju^i____. v pravem smislu besede. V preprosti zgodbi, prav za prav srednjeveškem »miraklu« kakor nazivamo tovrstna odrska dela, ni ne velikih dramatskih konfliktov niti pompoznega dejanja. Prav taka je tudi glasba: preprosta, prikupna ln prisrčna, ter se po vsem svojem stilu tesno približuje originalni sodobni glasbi iz 14. 'oletja, Poseben dogodek na pol Jo plesne umetnosti bomo Imeli priliko uživati v ponedeljek 16. t. m. v operi, ko bosta nastopila z lastnimi in koreografijami največjih ruskih plesnih umetnikov Maks Kurbos in Irena Lit vinova. Bogati spored na glasbo Beethovena, Chopina, Debussvja ln drugih komponistov, bo seznanil občinstvo z dvoma odličnima plesalcema, ki sta gostovala Že na treh kontinentih. Pri klavirju dr. g var a. Predprodaja vstopnic pri operni blagajni. ""T*! P. n. občinstvo prosimo, da prihaja k predstavam pred 8. uro, ker se bodo te odslej točno začenjale. Od prvega novembra naprej bodo imeli biljeterji nalog točno ob osmih zapreti dohod v gledališča, da se obiskovalci ne bodo mogli več pritoževati zaradi motenj zavoljo prepoznega prihajanja. Borzna poročila. Curih, 14. oktobra, Pariz 1005. London 17.95, New York 444.— Brueelj 74.50, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.—, Siockhokn 106.50, Osflo 101.25, Kopenhagen 86.—. TUDI VZROK Oče: Zdaj pa znanstveno vprašanje stoko. Ko vre voda ▼ loncu, zakaj se kadi iz nje para? Sinček: Da lahko mamica odpre tvoja Blazna predao nrklei damo«. St«v. 234 SLOVENSKI NA kOL>«. M. oktobra 19S9. Težaue z grozdno akci^ če skuša pri nas kdo pomagati kmet« Ljubljana, 14. oktobra če pri nas kdo skuša pomagati kmetu, mora biti pripravljen na velike žrtve in na nerazumevanje tudi tistih, ki bi morali predvsem podpreti njegovo plemenito stremljenje. O tem se je dovolj prepričala Zveza gospodinj v Ljubljani, ki je priredila letos drugo grozdno akcijo. Prvo akcijo je priredila lani s prav lepim uspehom o-lede na namen akcije: pomagati revnejšim vinogradnikom, da bi lažje vnovčili svcj pridelek, in omogočiti revnejšim konzumentom v mestu nakup zdravega grozdja po zmogljivih cenah. Tudi sedanja akcija je dosegla zadovoljiv uspeh, a bila je zvezana s tolikimi težavami, da se ne bo smel več nihče čuditi, če Zveza gospodinj ne bo več organizirala podobnih akcij. Predvsem moramo naglasiti, da nakup in prodaja grozdja po Zvezi gospodinj ni trgovski posel, temveč v pravem pomenu besede socialna akcija. Delavke, ki so organizirale grozdno akcijo, delajo povsem brezplačno in za svoje delo nimajo niti povsem povrnjenih efektivnih stroškov. Takšen Idealizem je dandanes izjema. Ne smete misliti, da je delavna ženska organizacija organizirala grozdno akcijo z namenom, da bi imela pri nji dobiček. Takšna nesebičnost je sicer skoraj neverjetna, a kakor boste sprevideli, nima nihče povoda dvomiti v njo. Leto za letom se ponavljajo zlasti jeseni pri nas tožbe, kako težko prodajo manjši vinogradniki vino in da so mnogi prisiljeni prodajati vinski mošt že na stiskalnici po cenah. ki jih diktirajo kupci in prekupčevalci. Revrejši vinogradniki tudi tožijo, da težko prodajo dobro, prevreto vino po primernih cenah. Vinogradništvo je postalo pasivno v povojnih letih, odkar izvažamo zelo malo vina. Marsikje zaradi tega vino nado-mestuje ljudem kruh — ki si ga ne morejo kupiti, ker ne morejo prodati pijače. Stradanje in alkoholizem si podajata roke. Kdo bi po tem takem ne pozdravljal vsake učinkovitejše propagande za večjo porabo grozdja in zlasti takšne akcije, ki jo je Zveza gospodinj organizirala lani prvič! Toda zdi se, da ZG ni imela že lani dovolj zaslombe za svojo plemenito akcijo. Zdi se nam, da bi takšna propaganda za večjo porabo grozdja, za porabo dobrega, zdravega živila, morala uživati povsod največjo podporo. Potrebno bi bilo, da bi jo podprle zlasti pristojne kmetijske ustanove. Vsa pristojna mesta bi morala biti naklonjena takšnemu delu, da bi bil uspeh čim večji. Prav pristojne ustanove bi lahko največ pomagale ter storile vse tisto, če-sar zasebna organizacija ne zmore. Doslej nj delala še nobena kmetijska ustanova propagande za čim večjo porabo grozdja. To delo bi morali začeti najprej med samimi vinogradniki. Priznati je treba, da so oblasti vsaj razposlale okrožnice Zveze gospodinj na deželo, da so bili vino^adnikt informirani o nameravanem nakupu grozdja. Toda sama takšna okrožnica ne pomeni mnogo. Kmečki vinogradniki so v tem pogledu še zelo konservativni. Le v bližini večjih živilskih trgov nekateri vinogradniki raje prodajajo grozdje kakor bi ga porabili za pijačo. V krajih pa, kjer niso še nikdar prodajali grozdja, so proti tej prodaji zelo nezaupljivi. Mnogi mislijo, da je vino mnogo bolje prodati kakor grozdje, češ, zanj bomo dobili mnogo več. In stiskanje grozdja v vino se jim zdi neločljiv del vinogradništva, kakor da bi se pregrešili proti dobrim običajem, če bi začeli prodajati grozdje namestu vina. Kmet je pač proti vsaki novosti nezaupljiv. Pri nakupu večje količine grozdja se pa pojavljajo še druge težave na kmetih. Marsikdo se bo Čudil n. pr., da kmetje včasih prodajajo grozdje posameznim kupcem po izredno ugodnih pogojih. Tako so n. pr. lani nekateri belokranjski vinogradniki prodajah sadnim kupcem po cel dinar ceneje kakor Zvezi gospodinj. ZG si je sicer prizadevala, da bi nakupila grozdje poceni, a ko so vinogradniki sprevideli, da gre za večji nakup, so držali cene. Trgovci s sadjem so se potem posmehoval! organizato-ricam, ki so delale brezplačno. Večji vinogradniki imajo mnogo več razumevanja za prodajo grozdja kakor revnejši kmetje. Ponujajo zelo lepo grozdje ceneje kakor revnejši vinogradniki. Toda grozdna akcija bi izgubila svoj pomen, če bi ZG kupovala grozdje od bogatih vinogradnikov namestu od revnih kmetov, zlasti še, ker so mnogi najlepši vinogradi last tujcev! Zato ae motite, če mislite, da so bili revni vmc>gradniki posebno navdušeni za prodajo grozdja in da so kupovalke zasuli z njim. Z nakupovanjem grozdja so velike težave. Kmete je treba skoraj prej prositi, da se odločijo za prodajo grozdja. Težave so že s tem, ker je treba grozdje kmalu in ob suhem vremenu nabrati. Ko je grozdje že nabrano in nakupljeno, se pa začno težave s pakiranjem in prevozom. Na kmetih ne dobiš nikjer primernih košaric ali zabojev za grozdje. Poaodo je torej treba pripeljati s seboj. Kupec tudi ne more najti nikogar med prodajalci, ki bi znal pakirati grozdje in ki bi se tudi hotel lotiti tega dela. Zato so morale članice Zveze gospodinj tudi letos same potovati v Belo Krajino, da os pakirale grozdje in pripravile vse za prevoz. Tudi to je eno izmed del v zvezi z akcijo, del, ki jih ne bo nihče plačal. Prevoz grozdja iz Belokrajine ni cenen, bodisi z avtobusi ali želen žico. če so organizatorice nakupile grozdje po 2.5 din kg, je pač razumljivo, da ga ne morejo prodajati ceneje kakor po 3 din. Vendar se to zdi nekaterim kupcem predrago. Sam prevoz grozdja velja približno 50 par pri kg. Težave so tudi s tem, ker se grozdje rado zelo hitro pokvari in ga je treba zaradi tega zelo hitro pakirati in čim prej dostaviti kupcem. Da bi bila takšna akcija uspešnejša, bi moral biti nakup lažji; prevoz bi moral biti cenejši in kmetje sami bi morah biti vešči pakiranja. Za prevoz bi pa morali tudi imeti v vinorodnih krajih dovolj košaric ali zabojev. V tem pogledu nas Bolgari zelo prekašajo in zato tudi izvažajo skozi našo drŽavo cele vlake grozdja. Zveza gospodinj je letos nakupila v Be-lokrajini grozdje dvakrat; prvič 2.370 kg s tir 9® aparat' letnika I940 zopet dokazujejo« da je znamka svetovnega slovesa RADIONE 740 super Osemelektronski veliki razkošni super Kadione 740 ima predstopnjo, 7 krogov, 3 valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko z dvojno občutljivostjo, zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost in barvo glasu, zmanjšano občutljivost za motnje, zaporo zoper kratkovalne motnje. -*-Tipa 740 \V za Izmenični tok rabi le 50 vvattov. Cena din 5.600.— Tipa 740 GW za Istoemerni in izmenični tok rabi 70 wattov. Cena din 5.800.— RADIONE 540 super Petelektronski razkošni super Radione 540 ima: 7 krogov, S valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko, zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost in barvo glasu. — Tipa 540 W za izmenični tok rabi le 40 wat-tov. Cena din 4.200.— Tipa 540 GW za istosmerni in izmenični tok rabi 58 vvattov. Cena din 4.409*— RADIONE 440 B super štirielektronski baterijski super Radione 440 B ima: sedem krogov, 3 valovna območja, 2 voltne štedljive elektronke, regulator za selektivnost in barvo glasu, odklopi ji vo razsvetljavo skale. — Poraba toka (brea razsvetljave): 2 Volt, 0.42 A, 135 Volt, 13 ma. Cena din 3.700.— RADIONE R Z super šestelektronski avto- in potni super Radione R 2 ima: predstopnjč, 7 krogov. 3 valovne dolžine, delan je za 6 ali 12 voltni akumulator in za vse napetosti izmeničnega toka; Una regulator za barvo glasu, zmanjšano občutljivost za motnje in zaporo zoper kratkovalovne motnje ter kovinsko kaseto, Poraba toka je neverjetno majhna in sicer: sa izmenični tok le 24 watt6v, za 6 Voltni akumulator le 3.5 A. Cena đm 4.800-— .19.1 V LJUBLJANI ~ MIKLOŠIČEVA GESTA 7 TELEFON 3190 v Radovici, dru&>c pred dne »i pa 1100 kg v Semiču. Prvič so ga prepeljali v Ljubljano z avtobusom, zdaj pa s železnico. Prevoz po železnici je drag, saj znaša za i 100 kg 560 din. Znižanje tarife pa ni tako lahko doseči in prošnje je treba tudi kolko-vati. Preden je prošnja rešena, je Že lahko konec trgatve. Vse to je treba upoštevati pri tak&nih akcijah in zato ne sme nihče pričakovati čudežev od zasebne organizacije. S samo zasebno izpodbudnostjo in delavnostjo je težko kaj doseči, če primerno ne pomagajo tudi pristojne uradne ustanove ter če na pristojnih mestih ne pokažejo pravega razumevanja za splošno koristno akcijo. Iz Cella —c Jadranski dan v Celju. Krajevni odbor Jadranske straže v Celju pripravlja proslavo osvoboditve Jadrana, združeno s proslavo osvoboditve Slovenije. Proslava bo predvidoma v soboto 28. t. m. v celjskem gledališču v obliki svečane akademije. Sodelovali bodo podmladki JS na celjskih šolah. Za sodelovanje so na-prošene tudi druge organizacije, da bi tako akademija pokazala skupen in složen nastop vsega narodnega Celja. Na prireditev že sedai ooozariamo vso narodno javnost. —c Zanimiva nogometna tekma. V nedeljo 15. t. m. ob 15. se bo pričela na Gla-ziji pokalna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Olimpom. Tekmo, ki bo gotovo zelo živahna in zanimiva, bo sodil g. Erlih iz Ljubiiane. —c V prepiru sra je ustrelil. Pri kožu-hanju v Trobnem delu pri Laškem sta se 6. t. m. sprla 26-letni posestnikov sin Karel Rezec iz Trobnega dola in hlapec posestnika Zapuška iz Velikih Grahovš pri T aikem V razburjenosti je hlapec pograbil samokres, ga naperil proti Reze u in sprožil. Krogla je zadela Rezca v trebuh. Kezca so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v četrtek izdihnfl. Storilca so aretirali. —c Vročekrvna žena. Na Pristavi pri Šmarju je neka vinjena ženska polila 66-letnega posestnika Ferdinanda Gaber-ška s kropom. Posetnik je dobil hude j opekline na glavi in prsih Oddali so ga v I celjsko bolnico. —c Nesreča pri delu. V Rogatcu se je ; pri rezanju krme v sredo ponesrečil 18-let- i ni trgovski pomočnik Anton Drofenik. Pri delu ga je zgrabil stroj za rezanje krme za levo roko in mu odrejal mezinec Drofenik se zdravi v celjski bolnici. —c Umrla sta v celjski bolnici: v sredo 35-letni delavec Jože Vrečko iz Vol-nika. v petek oa 44-letni mesarski mojster in gostilničar Ludvik S«vt>k iz Rogatca. —c Sestanek •Merkurja«. Celjska podružnica bolniške blagajne ln društva »Merkur« bo priredila v ponedeljek 16. t. m. ob 20. važen članski sestanek v mali dvorani Narodnega doma. —c Zdravniško de*urno službo sa Člane OtJZD bo imel v nedeljo 15 trn. zdravnik dr. Premlak na Cankarjevi cesti. Iz Šoštanja _ 60. občni zbor Učiteljskega društva Pred dnevi ae je vrši! v šošatnjjski osnovni Šoli 60. občni zbor Učiteljskega društva sa Šaleški okraj. Ob lepi udeležbi članstva ga je otvori 1 ln vodil podpredsednik g. Kramar, predsedniško poročilo pa je podal dosedanji predsednik g. Men-cej. ki je bil, kakor znano, ob kancu šolskega leta premeščen v Kozje. V izčrpnem referatu je obravnaval tudi potek banovinske in državne skupščine učiteljske organizacija, in končno vse aktualne stanovske sadeve. Pri volitvah je bil izvoljen tale novi odbor za triletno poslovno dobo: predsednik g. Kramar Frane, podpredsednik g. Rainer Milko, tajnik g. Vreze Jurde, blagajndčarka gdč. Cilka Tro- bejeva; odborniki: »topar Vinko. Monhand Alojz in RobinAek Srečko. Pit alučamoaUh je bilo govora o predvideni proslavi SOlet-nioe obstoja društva. Novi prodaedaik a» je ob zaključku občnega zbora tofšo zahvalil g. Menceju za njegovo skrbno vodstvo društva In aa uapeeno delovanje aa polju eotetva v dotri njegovega Mi službovanja v Šoštanju. — Drzna tatvina v Oružm*rju. V sredo zvečer je bila izvršena v rn* fo^ihAiČar-ja Detmana v Družmirju velika m drsna ta t v na. Med 7. in 8. uro, ko ao bih > 8.— rizling > > 9.— dolenjski cviček > > 10.— portugalka > > 10.— jabolčnik sladki > > 5.— silvanec > > 12.— dingač . > > 12.— žganja: tropinovec > » 24.— slivovka > > 24.— brinjevec > rum > borovničar > > 34.— > 36.— > 36,— Mrzla jedila! Se priporoča Buffet« J. Jeraj, nasl. Minka Videnič, Ljubljana, Sv. Petra c 38. 42. T. OGLAŠUJ v mali oglasnik »Slov. Narod« TRAJNO ONDULACUO s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah Vam napravi u najnovejšim aparatom za ceno din 50.— >Salon Merlak«, Sv. Petra c. 76. 2510 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 7.— din. >Julijanac, Gospoevetska c. 12. S. T. PO PRIZNANO NIZKIH CENAH al nabavite najboljše molke obleke, perilo in vsa praktična oblačila pri PRESKERJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. L T. Sveže najfinejše norveško ribje olje Is lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim ln slabotnim osebam KLIŠEJE JUGOGfcAElM DANES IN JUTRI PRI »ŠESTICI« domače koline, krvavica, , niče, jetmlce. Točijo se izbrana dolenjska in štajerska vina ter nristna poit ^alka. V! ino se i o« Š f'fakar. 2972 iiuiii:iaiiiiimniiiiHiiiinainiHiii>i>iiji.wiiif«' . ICO POUK Strojepisni pouk Večerni tečaji oddelki od do 8. la od V&8. do 9. ure. Pouk tuđi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek 14. oktobra. — Chriatofov učni zavod, Domobranska cesta 15. — Največja strojepisni ca! 2160 ~ TEČAJI NEMŠČINE začetnlskl, nadaljevalni in kofl-verzacijski. Dnevni in večerni. Mesečno 40 din. — Tavčarjeva uL 4/TL 2974 PRODAM OREHOVA JEDRCA sortiran trden med, med v sa-tovju ln medico kupite najbolje v MEDARNL Ljubljana, židovska ul. 6. 46. T. KUPIM POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje ln moške obleke. Klavžer — Vosnjakova 4. 2424 SLUŽBE GOSPODIČNA 18. letna, inteligentna« s malo maturo in trgovsko šolo, a pisarniško prakso in vešča strojepisja, išče službo v pisarni ali za blagajničarko. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Ljubljana«. 2809 2 KROJAŠKA POMOČNIKA dobra, potrebujem aa veliko, stalno delo. Goetenčnik Jožef, krojač, Mladenovac. 2968 GOSPODIČNA mlada, muzikalna, ki Igra nekoliko violino aH kakšen drug Instrument, dobi mesto proti dobri plači v boljšem damskem orkestru. Prednost Imajo a dobrim glasom srn petje. Ponudbe s fotografijo na: *r«r-nl"Vpokojenkac 2976 SOBO lepo opremljeno, zračno, oddam stalnemu gospodu aa takoj ali 1. november. Tarter, Cesta 29. okt it. 23, dvorišče, pritličje i desno, B97T Najnovejše dogodke iz vseh krajev svete poslušajte z RADIOAPARATOM E D I AT O R44 Brezobvezno Vam predvaja: »Tehnik« J. BAN J Al LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA — TEL. 24-19. Pozor! Z uspehom zdravim na katerikoli način pokvarjena nohte ta odstranjujem kurja očesa brez krvi in bolečin v kopaltečn hotela Slon. Te stroke sem se Izučil v inozemstvu, kjer jo tudi že več let uspešno izvrševal. Poskusite! 'fiiifliiiiiKiiiiiniPipmimifr S O L E S A NAJNOVEJŠI OTR. VOZIČKI M O T O B J i IR1C1&L1 91 V. STBOJ1 igračnj vozički, sklrojL avtomobilčki koles deli TRIBUNA F. B. L. LJUBLJANA Podružnica: MARIBOR Ceniki iiiiHttfttiniiirriiniHiii.iiifiiifitiiiitiiitii iiHiiimiiumii ..iriiini i mii'iii:inK::iininiiiiimimiHHiimitii i i'-tiiimiJHH •• Tudi pri Rihtarju koline in pristna portugalka Se priporoča PAUL ln MARIJA DOLINSEK ni'iiMmtiiii Najboljši vodnik po radijskem svetu je ,.NAš VAL" sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smeiniee Žkaja vsak petek u je tndi lepo ilustrirali! t PRAVA: Ljubljana, Knafljeva nScn S> Mesečna naročnina samo 10.— dinarjev! KOLINE vsako aobofra ki noilrf|o „Pri Amerikancu" Florijanska ttflon priznano najboljše — kakor tudi prvovrstna vam: Portugalka. — Se priporoča Mfafctilatariii papir proda uprava »Slovanskega Naroda11 I4aM|a*«| Knafljeva ulUa Hov. g Stran 6 »SLOVENSKI N ARO Dc, sobota, 14. oktobra 1939 Stev.2^4 Najmlajši vladar na svetu je danes teden ustoličeni cerkveni in posvetni poglavar Tibeta, novi skdajh—a Iz Lhase v Tibetu poročajo, da je bil v soboto zvečer v navzočnosti predstavnikov oblasti svečano ustoličen šele pet let stari dalai Lama. Večkrat smo že poročali, kako so novega dalai lamo iskali in ga končno našli. Čitatelju, ki se mu utegne zdeti čudno, kako iščejo v Tibetu novega vladarja, je treba pojasniti, da po tibet-ski veri v tem ni nič čudnega, temveč da je prav kar najdeno in na prestol posajeno dete določeno, da postane novi dsiai lama. Ta otrok je bil namreč rojen v trenutku, ko je prejšnji dalai lama umrl in to je odločilno. Po veri Tibetancev ae je namreč preselila vanj duša umrlega dalai lame in ta je postal njegov edini pravomoćni naslednik. Novi vladar Tibeta je bil rojen v decembru 1933. ko je umrl dotedanji dalai lama. trinajsti po vrsti. Od takrat so iskali tibetski menihi in čarovniki z vso vnemo otroka, ki se je vanj preselila duša pokojnega dalai lame Po dolgem prizadevanju so našli otroka, ki je bil rojen točno v trenutku, ko ie stari dalai lama umrl Dolgo so ga iskali zaman, slednjič so ga pa našli na meji Tibeta in Kitajske v zakotni vasici, kjer so baje našli na vratih kmečke hiše znamenje, o katerem jim je baje govoril pred svojo smrtjo stari vladar Tibeta. Otroka so odkrili že več mesecev prej. niso ga pa mogli posaditi na prestol, dokler ga niso menihi skrbno preiskali. Da bi bila izključena vsaka pomota, so temeljito proučili vse njegove duševne in te- Btv* Delaj I lesne lastnosti. Slednjič so prišli do spoznanja, da je v tem otroku res vtelešen duh pokojnega vladarja, te morda zadnje eksotične dežele na svetu. Dotlej je živel otrok v budhističnem samostanu v svoji rojstni vasi Taersuu. Letos v juliju so ga svečano prepeljali v Lhaso v dolgi procesiji svečenikov in čarovnikov in zdaj so ga tam posadili na prestol. Kako dolgo bo vladal? Na to vprašanje lahko odgovorimo brez oklevanja: do svojega 18. leta Njegovi štirje predniki so namreč umrli, ne da bi bili dos^ii to starost. Razume se, da komaj petletni otrok ne bo pravi vladar Tibeta, temveč da bo vladar v njegovem imenu regent, ki mu bo stal ob strani regentski svet. Tibetska vera se imenuje lamaizem in je posebna oblika budhizma To je zanimiva in zelo komplicirana vera, pomešana zlasti z induistiČTiimi elementi. V tej veri se pojavljajo razne Buthe v Človeški obliki in njihove metafizične oblike Vrhovni dalai lama velja za vtelešenje Budhe Avalo-kitesvara in zato mora biti njegov naslednik zopet človek, ki se je vanj preselila njegova duša. Tudi drugi tibetanski cerkveni dostojanstveniki veljajo za vtelešenje raznih bodhisatwov in temu primerno jih verno ljudstvo tudi časti. Cerkev ima v Tibetu ogromno moč in vrhovni vladar je obenem posvetni vladar Cerkev se vzdržuje s pomoč i o pompoznega kulta, pestrosti oblačil in sijajnih obredov. Udeležba lajikov pri cerkvenih obredih je bila poenostavljena z znanimi molilnimi mlin-I čkt Na svetu je vse minljivo Bivša lastnica slovečega demanta Hope navezana na dobrodelnost Zgodovina se ponavlja, samo njena oblika se izpreminja. Nič ni bolj vsakdanjega, kakor če postane mlado lepo dekle slavna umetnica, če doseže srečo, slavo in bogastvo, čez nekaj let pa njena zvezda zatone in bivša lepotica zaide v bedo. Taki primeri v življenju niso redki. V Ameriki se odigrava zadnje dejanje podobne zgodbe. Gospa Smutsova je prispela s Floride v Nevv York, kamor je pristojna, da bi si pomagala z javno podporo in dobrodelnostjo. Za pot je porabila zadnje prihranke. Ta bivša lepotica ima za seboj sijajno karijero. Proti koncu preteklega stoletja se je pojavila v New Yorku Miss May Yohe, splošno priznana za edinstven cvet anglosaške ženske lepote. Mahoma si je osvojila ves New York in postopoma je ležala vsa moška Amerika v občudovanju pred njo. Priredila je umetniško turnejo v London, kjer si je priborila ne samo slavo na največjih gledaliških odrih in v najizbranejši družbi, temveč tudi srce lorda Francisa Hopea. Lord se je proti volji svoje rodbine oženil z njo. Za poročno darilo ji je podaril sloveči prekrasni demant Hope, ki je bil že blizu 100 let last njegove rodbine in ki izhaja iz Birme. Z njegoo pridobitvijo je bila združena umazana zgodba. Ko je namreč angleška vojska pred 100 leti zasedala nekatere uporne kneže\ ine v Indiji, je tvoril ta demant redkega sijaja edino oko velikega birmanskega malika v hramu zasedenega mesta. Med ropanjem je neki angleški podčastnik ukradel ta dragulj, ga odpeljal v Anglijo in prodal lordu Hopeju. Birmanski svečeniki so takoj z velikim povdarkom med cerkvenimi obredi izjavili, da bo prinašal demant vsakemu lastniku nesrečo in prokletstvo, dokler ne bo pripeljan nazaj v Indijo in zopet vrnjen na svoje prvotno mesto. To je bilo prav za prav svečano proglašeno prokletstvo, ki je zares doseglo svoj učinek. V rodbini lorda Hopea je bila sreča doma, čeprav je ležal demant shranjen v rodbinski zakladnici. To od trenutka, ko ga je jela nositi lady Hopejeva na svečanostih, se je jela kazati njegova usodna moč in vpliv. Ko se je lady Hope rodil sinček, je umrl čez nekaj mesecev brez vsakega znaka bolezni. Nekaj let pozneje je izgubila lady Hope svoj naslov in premoženje, ker je bil na željo in tožbo lorda Hopea njun zakon ločen po njeni krivdi. Mis<* Vohe se je vrnila k gledališču, kjer pa ni ostala dolgo. Kmalu se je omožila z dugim Angležem, ne sicer tako bogatim, vendar pa premožnim vojvodo Newcastlom. Toda ta zakon je bil enako nesrečen kakor prvi. Po krajšem presledku se je omožila mi rs Yohe z Američanom kapitanom Johnom Smutsem, ki ga je pa napadla neozdravljiva bolezen, tako da še zdaj ne more delati. Angleška gledališča se ne za- nimajo več za priletno igralko, ki jim je prinašala same neprijetnosti in nesrečo. Njen zadnji nastop na Floridi tudi ni bil tako uspešen, da bi mogla ostati pri gledališču. Zato je prispela v New York, kjer je vložila, prošnjo, da bi ji bila priznana domovinska pravica, da bi vživala bodisi podporo kot nezaposlena, ali pa da bi jo podpiralo mesto kot občinsko revo, da ji ne bo tr^ba z možem več trpeti lakote. Prokle^ega demanta že davno ne nosi, ker ga je obdržal lord Hope, toda njegovo prokletstvo jo preganja tudi čez ocean Bivša svetovna lepotica noče držati križem rok in ker je morala zapustiti gledališki oder pravi, da bi bila pripravljena služiti gledališčem za kulisami, kjer bi oblačila druge srečnejše igralke ali pa bi bila vsaj garderobarka. Krog življenja in gledališke slave ene najbolj slovečih new-yorških gledaliških zvezd se tako sklepa s tragičnim zaključkom sijajne karijere. Redka vrsta aligatorjev Kitajska vrsta aligatorjev je veljala v zadnjih 50 letih za umrlo. En aligator te vrste, dolg približno 2 m in živeč v frank-furtskem zoološkem vrtu, je veljal za zadnjega potomca kitajskih aligatorjev. Nedavno je pa prišla iz Miinchena vest da so pred meseci sredi kitajske vojne zopet našli aligatorje te vrste m da so jih šest pripeljali v Miinchen. 2e lov sam se je odigral v Jangtse-kiangu ob nevarnih pustolovščinah. V šanghaju je pa prišel transport celo v bom bard ran je ondotnega pristanišča in več tednov so ga pogrešali. Munchenski eksemplarji te redke vrste aligatorjev s kratkimi čeljustmi so dolgi do 1.60 m. To je za to razmeroma majhno vrsto znatna dolžina. Nov jez v Egiptu Ko so Italijani zasedli Abesinijo, je prišlo v njihove roke tudi jezero Tana, iz katerega teče Bahr el A zrak, to je Modri Nil. Ta Modri Nil se obrne iz Abesmije v Sudan in se pri Hartumu združi z Belim Nilom (Bahr-el-Abjad) v eno reko Nil, tekočo skozi Egipt. Nil je za Sudan zelo važen, ker namaka na jugovzhodu prostrane bombažne plantaže, obenem pa prinaša vlago žitnim poljem, v Dolnjem Egiptu, kjer nimajo padavin. Brez Nila bi v Egiptu ne bilo življenja. Nilske poplave v Egiptu pa niso vsako leto enake in zato je treba Nil smotrno regulirati. Egiptska vlada je sklenila v ta namen zgraditi na gornjem Nilu nov ogromen jez in sicer tam. kjer priteče reka pod imenom Bahr-el Džebel iz Albertovega jeze- ra, torej v severozapadnem delu ugand-skega ozemlja. Z jezom se bo dvignila gladina Albertovega jezera za 8 m in tako bodo pridobljene zaloge vode, iz katerih se bo lahko kril primanjkljaj, ki bi mogel nastati v Modrem Nilu bodisi zaradi manjših padavin, ali pa zaradi umetnih ukrepov v Abesiniji. Dela so se že pričela. Obenem razmišlja egiptska vlada o tem, da bi kanalizirala zloglasna močvirja v oblasti Bahr-el-Džebela Nafte samo za 13 let V zadnjih letih čitamo pogosto razprave o tem kako dolgo bodo človeštvu še zadostovali viri pogonskih snovi, ki mu jih daje narava. Poraba pogonskih snovi, premoga in nafte namreč silno narašča. Ob koncu preteklega stoletja je porabil svet letno približno okrog 12,000.000 ton premoga. Zdaj ga porabi 1.100 do 1120 milijonov ton. Doslej znane zaloge se pa cenijo na 4.600 miljard ton. Razen premoga imamo še lignit, čigar zaloge se cenijo na 29S0 miljard ton. Te številke nam kažejo, da se človeštvu ni treba bati. da bi v doglednem času premega zmanjkalo. Drugače je pa z nafto. Po najnovejših cenitvah znašajo zaloge nafte v zemlji približno 4 miljarde ton. L. 1937 se je pridobilo na vsem svetu okrog 2S8.000.000 ton nafte. Potem takem bi zadostovali dosedanji vrelci nafte še za 14 let. Toda te cenitve je treba vzeti zelo previdno, ker se nanašajo na vrelce, ki jih že poznamo. Nikjer pa ni rečeno, da bi ne bilo v zemlji še drugih vrelcev nafte. V Rusiji so nedavno zastopniki raznih industrijskih panog obravnavali tudi vprašanje kako dolgo bodo zadostovali svetovni vrelci nafte. Pesimisti so trdili, da je bo samo še za 12 let, optimisti pa pravijo, da zadostujejo vrelci še za 25 let. Sporazumeli so se na srednjem številu, na 13 letih. V nekaterih načinih izkoriščanja sil je pa človeštvo šele na pragu. Sile vodnih tokov in vodo-padov, ki bi se dali izkoriščati, cenijo na 350,000.000 kilovatov. Od tega se pa izkorišča doslej komaj 129r- S smotrnim izkoriščanjem vodnih sil bi lahko človeštvo pridobilo nove sile za pogon strojev in proizvodnjo novih snovi. Smrtonosna glava ubite kače V neki švicarski medicinski reviji pripoveduje dr. Fallscheer o zelo žilavem življenju kač in o zanimivi prigodi, ki jo je sam doživel kot zdravnik v Haifi v Palestini. V vinogradu je delal tam 60-letni Husein in ubil je strupeno kačo podobno evropskemu gadu. Prebivalci Palestine verujejo, da je dolžnost vsakega Azijata ubiti kačo, sicer je v nevarnosti, da ga bo druga kača pičila in da bo umrl kot žrtev kačjega strupa. Husein je odrezal glavo strupeni kači in jo vrgel v koš. Med potjo je pa naenkrat začutil bolečino v vratu. Prijel se je za vrat in lahko si mislimo njegovo grozo, ko je naenkrat držal v roki odrezano kačjo glavo. Imela je se toliko moči, da se je osvetila svojemu sovražniku. Husein jo je vrgel proč. Se preden je prispel domov je pa začutil trganje po udih in bolečine v trebuhu. Postalo mu je slabo. Zatekel se je k zdravniku, ki je ugotovil, da ima vrat zatekel in močno rdeč Tri dni je bilo njegovo stanje nevarno, petem se je pa zbolj-šalo in čez teden dni je zopet lahko delal. V začetku petega tedna se mu je pa napravila na vratu bula in kmalu je umrl. Filmski stroški naraščajo Ameriški filmski producenti ne poznajo pojma varčnosti. Sloveče so kalkulacije Walta Disneya. ki porabi vsak čisti dobiček za izdelavo novih mnogo večjih filmov. Ko mu je vrgla »Snegulčica« težke milijone, jih je takoj porabil za izdelavo filma »Pinocchia«. Prav tako ne visi na dolarjih niti sloveči magnat S. Goldwyn, ki se ravna po načelu: Nič ni dovolj velikega, nič dovolj majhnega. Tega gesla se je držal pri izdelovanju svojega najnovejšega filma >Prava slava«, ki prikazuje upor Morov na Filipinih 1. 1906. Samo umetnih palm so morali napraviti za film 82 in zgraditi bazen kamor je šlo 1.500.000 galonov vode in po katerem je plulo več tridesettonskih ladjic. Lovci plemena Morov so morali nositi kot okras človeške lobanje, šest so si jih izposodili pri domačinih na Filipinih. Džungla, ki so jo vzpostavili v ateljeju za film, je veljala v našem denarju blizu 7,000.000. Postavili so jo po Basevivovih načrtih. Basevivi je najboljši umetnostni ravnatelj za monumentalne in obenem strahotne prizore. On je ustvaril v filmu San Francisco znani potres uragan in vse uničujoče neurje. Križanka Pomen besed Vodoravno; 1. južnc*ameriska reka. 7. angleški politik, 8. del hiše, 10. stara dol-žnska mera, 11. daljše razdobje, 12. azijska država, 14. reka v Bosni, 15. zlodej. 17. vrsta pesnitve, 19. povratni za mek, 20. govornik, 22. berač iz Itake (Homer-jeva »Odisejada«), 24. muslimanski sodnik, 26. svetopisemska oseba 27. oblika glagola dati, 28. zavetišče. 30. prislov kraja, 31. sbirska reka. Navpično: l. del gledališča, 2. stražnik, 3. veznik, 4. del voza. 5. obrtnik, 6. pripadnik izumrlega mongolskega naroda v Evropi, 7. kužna bolezen, 9. visoka šola. 13. beležnica. 14 ;gra na kvarte, 16. pripadnik izumrlega evropskega naroda 20. dragulj, 21. rum unska tiskovna agencija, 23. žensko ime. 25. šahovska figura, 29. kem. znak za lantan, 30. trdilnica. Rešitev križanke, objavljene danes teden Vodoravno: 2. tul, 5. loža, 7. ugovor, 9. Samobor, 11. bog. 12. bas, 14. Ivan. 16. Kina, 17. to, 18 oko. 20. a b, 21. atomi, 22. me, 24. ali, 25. št.. 26. Epir, 28. kiki, 30. Nil, 32. ton, 33. kobdar. 36. Luka, 37. oker, 38. Suk. Navpično; L Kosovo, 2. tam, 3. hib, 4. Morana, 6. žaga, 8. Gobi, 10. os, 11. bitumen, 13. Sabotin, 15. notar, 16. komik, 19. kol, 23. Epikur. 25. škorec, 27. Hok, 29. itak. 31. ki 34. bas, 35. lok. V KAZNILNICI Ravnatelj kaznilnice: No, torej zdaj ste odsedeli svojo kazen in vrnete se med poltene ljudi. Kazncncc: Oh, gospod ravnatelj, težko mi bo slovo, pri vas sem se počutil zelo dobro. Nedelja, 15. oktobra 8: Duet kitar. — 9: Napoveui, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor (g. di. Vilko Fajd:gaj. — 10: E. Grieg: Sonata v G-duru ep. 13 za violino in klavir. — 10.30: Neaeljski komeit radijskega orkestra. — 12: Kvartet sester Stritarjevih, na harmoniki spiemija g. btanko Avgust. — 13: Napovedi, objave. — i; JJ: Operni trio (od^Aja prekinjena od 14.:i0 do 17.) 17: Kmetijska ura: Oinova v.nogradov t g. Vladimir Kuret). — 17.30: Domači zvoki (radijski orkrster). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura O senjskih uskokih 1 Dinko Hugoba) Zgb. — 19.40: Objave. - 20: Milko Ljubic: Revni sorodniki, zabavna zgodba v 4 slikah 1/vajajo člani rad. igr. uružine — 20.;.0: Fantje na vasi. — 21.15: Klavirski kOBOStt K-dr. Danila Svare. — 22: Napove li. pon>čila. — 22.15: Veseli zvoki (radijski mh—,m vonček veselih zvokov (pločče) do T.jr>. 12: Za dobro voljo < p oikče >. *- 12..;0: Poročila, objave. — 13: Napne 1 13.02. Iz slovanskih opor (plošče). 14; roročila^ napovedi. — 18: Zdravstvo (Mgiem) mladostne podlage in posledae 1^. tir. Anton Brecelj). — 18.20: Poakočnlc« Dal. 18.40: Najstarejši slov«.-ki BB enild na Goriškem. Od Stlvmnakeffa avmngnttji ■" Crnjevskih volil (g. dr. Joža L*>vrem\ič >. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Razvoj slovemkva >t>°!"ta v zadnjih 10 letih (Soukal Ciiil) Ljubljana. — 19.40: Objave. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Na-pevi Havdnovega oratorija sSttnrJsnjec, — 21.30: Plesna glasba (plošče). 22; Napovedi, poročila. — 22.15: Rta k-stet. Konec ob 23. uri. Torek, 17. oktobra 7: Jutranji pozdrav (nMfit). 7.15: Napovedi, poročila. — 7.30: Pb-.m \ veselih zvokov (plošče) do 7.45. 11: šolska ura: V papirnici razgovor v obli-ki reportaže (g. Maks Zupančič). — 12: Plesi in pesmi iz Španije (plošče). 12.30: Poroči:a, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opo! anski koncert radi sk< «ra orkestra. — 14: Poročila. — 18: Pevski koncert: dvospevi in samospevi (ga. Dragica Sokova, gdč. Štefka Korenčanova) pri klavirju g. prof M. Lipovšek — 1^ 40: Pogojnost na.sega bitja (g. Fr. Terseglav). — 19: Napove di, poročila. — 19 20 Nac. ura: 20 let izobraževanja v Jugoslaviji (dr. Ivan Djaja) Bgd. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Pevski zbor »Grafika«. — 20.45: ( glasba (radijski orkester). - 22: Napovedi, poročila. — 22 15: Za oddih (plošče). Konec ob 23. uri. Sreda, 18. oktobra 7: Jutranj* pozdrav (plosv | 7.15: Na-Napovedi, poročila. — 7.30: Pisan v veselih zvokov (plošče) do 7.45. Zborovske točke (plošče). — 12-0 ročila, objave. — 13: Napovedi. - 1 Za zabavo — godbo pravo! (plošče). — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: a) Vzgojni pomen narodnega I*e aMšča f g. prof Pr. Vodnik); b) za m'a.le naravoslovce (g. Miroslav Zor). 18.40: Delavska družina (gdč. Krista Hafner). — 19: Napovedi poročila. — 19.20. Nac ura: Geopolitični položaj Jugoslavije (B< Rašič) Zgb. — 19.40: Objave. — 19 0 Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljub1 lanske opere v 1. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar); v 2. odmoru. Napovedi, poročila. Konec ob 23. uri. Četrtek, 19. oktobra 7: Jutranji pozdrav (plošče). — 7.15: Napovedi, poročila. 7.30 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Iz Mozartovega carstva (plošče). — 12.30: Poročila, objave.— 13: Napovedi. — 13 02: Rudolf Pilih igra na harmoniko. — 14: Poročila, — 18: Pester spored radijskega orkestra, — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila.. — 19.20: Nac. ura: Predavanje min. za telesno vzgojo zaroda. — 19.40: Objave. — 20: Spominski večer Simona Jenka, ob 701etnici smrti. (Pesmi, recitacije dramski prizori). Sodelujejo: radijski komorni zbor. radijski orkester in člani radijske igr. družine. — 21.30: Godba grenadirske garde (ploAče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih (radijski orkester). Konec ob 23. uri. ŽENSKA SPRETNOST — Moja žena je kupila tako prikladen divan, da ga samo malo zasuče, pa nastane iz njega postelja. — To se nič ni. Kadar pridem pozno iz gostilne domov, napravi moja žena iz postelje mahoma prznico. Lev Vladvka: MOŽ, KI JE UGASNIL SOLNCE FANTASTIČEN ROMAN Svetlobne reklame, ki jih je oskrbovala centrala radijske reklamne stanice URRS za vse Evropske združene države, so že pol leta bučale v pretresu joči h presledkih s svetlobmmi besedami nad mesti, polji, vasicami in samotami: NAJVEČJA ŠPORTNA PRIREDITEV NAŠEGA STOLETJA Pod temi besedami je bilo nekaj manjših vrstic besed, izpreminjajočih se iz dneva v dan in od države do države. Koristi, naslade, blesteči obrati, ugibanja, programi, sklepanje stav, pretiravanje... vse to, kar se da nasuti ljudstvu v oči, da gre z visečim jezikom po določeni sledi.. • VOJNA AMERIKA PROTI EVROPI Letala so puščala na nebu za seboj svetlobne sledove: Vojna. Kinematografi so bili polni groteskne in humoristične krparije na temo: Vojna. Predavanja, gledališča, novine, šantani, popevke, Hsti, slike, radio, svečanosti, sprevodi, plesi, revije... genijalna snov: Vojna, Dekleta v barih so imela na golih podloženih gru-dih kričeč napis: Vojna. Mornarji po pristaniških krčmah so hlastno po- pivali zadnjo novost v izdelavi opijskih likerjev, nazvano Vojna. Vojna, vojna, vojna ... Svet jc bil poln te besede. Nalik ostudnemu polipu, sluzastemu in dušečemu, je stiskala vsa izsušena grla, trepetala je liki žareči komet pred pijanimi in krvavimi možgani človeštva. Krvava megla je počasi legala na zemljo in iz nje izvirajoča bolezen je bila zelo nalezljiva. Dvajset let so se kupičile priprave, dv?jset let so zabijali in gnali človeško voljo samo v en kanal. V kanal krvi. Materijal se je kupičil in izpopolnjeval, preizkušnje so zvenele po svarilnih krikih, liki prenapete strune, izume so tajili in zopet izdajali, dež zlata in milijoni človeških rok so bili že tik na robu tega kanala. In bilo je tudi že jasno, da so se tudi glave trkljalc ■* molohovo žrelo, glave tistih, ki so bili preblizu tajnim stvarem, ali onih, ki so samo hoteli priti tja Toda to ni nikogar presenečalo, kajti zdelo se je, da je na tem majčkenem in smešnem svetu brez človeških glav preveč pusto in dolgočasno. Priprave so dosegle vrhunec Vojna je izbruhnila. Termin je bil določen na 2. julija. Sir Robert Jenson, pridigar plešaste glave in s cingolom okrog Črne kute, je prepotoval na raketnem motociklu pol Evrope ter metal razburljive besede na razvnete glave množic. Rotil je ljudi, se trkal na prsi, prosil in rotil — Preprečite vojno. Izbrišite to besedo iz človeških slovarjev. Beštijo krvoločno. Milijoni pohabljencev vas bodo preklinjali in pljuvali na vaš spomin. Milijoni sirot bodo stresali božjo jezo na vašo glavo. Ustavite to blazno samooskrunjevanje človeštva, dokler je še čas. Pred seboj imamo probleme, delo sveta in kozmičnih teles ... še dolgo ne bo omejeno polje delovanja človeštva ... strite zakon vojne. Plamteči glas pod plešasto glavo je ostal neopazen. Ugašal je med kriki električnih avtomobilov na vogalih ulic, stri ga je hrušč in trušč ulice, kakor veliko gobo v neznaten nič. Le otročički so se ustavljali pri ognjevitem pridigarju, kajti otroci imajo radi vesele stvari. Društvo za zaščito človeštva in Društvo proti vsakemu nasilju je imelo žal v svojih vrstah nekaj glav, ki so smatrale za svojo najsvetejšo nalogo protestirati proti vojni. Zato je bil sklican svetovni kongres v Peking, na katerem se pa udeleženci niso sporazumeli. Več mrtvih je ostalo za vedno tam . .. kar je bil najboljši dokaz, kako daleč jt bil že padel posek krvavega privida. Protestov proti vojni je bilo malo. V devetdesetih od sto primerov so prevladala gesla, proglasi in fraze, povzdigujoče vojno. Vojna je neobhodno potrebna! Ona odpira nova pota v kulturo človeštva, prinaša odločen, revolucionaren prelom zastarelih idej, rodi pustolovščine, napenja živce, pridobiva izkušnje, nazore in pojme, čisti ozračje, liki blisk in grom v smrdljivem in soparnem poletnem vzdušju. Mi hočemo vojno! Tisti, ki so razumeli, so široko odpirali usta s tem krikom, kajti vsem spretjiim, ki njihov značaj ne plava na rx)vršini, je vojna edinstvena priložnost. Mi hočemo vojno! Tisti, ki niso razumeli, so tulili še bolj, kajti I nespametni se dajo ujeti tudi na najneumnejši krik. j Tulili so vsi, kdor je bil plačan za to, pa tudi tisti. I ki so upali, da bodo kaj dobili za to. Vojne atrakcije so rasle liki gobe po dežju. Žolti žarek, uničujoč na razdaljo dveh kilometrov organizme, les, kovine, snovi... Zaokroženi F — visoki ton, že v oblasti neslišnih zvokov, vibrirajoč v drugačnem valovanju, oglušujoč v usmerjanem prostoru in razžigajoč v strahotno bolest živčne vozle vseh živih bitij. Gevvjev plin, neviden in brez vonja, povzročujoč spanje, fantastične in burne sanje, v smrt prehajajoče spolne orgije. Humanisti so navdušeno hvalili ta plin, ker je moril brez muk in brez groze, toda samomori so postali po njegovem odkritju strahoten pojav. Dravejevo okuženje, ki je bilo doslej povsem neznana snov in v rokah so jo imeli menda samo trije ljudje. Povzročala je strahotne bolečine, odpadanje mesa kos za kosom, fiksne ideje, povečanje občutljivosti živcev in slednjič zblaznelost od bolečin ... Proces navadno ni trajal nad pol leta, toda njegove posledice so bile strahotno razpadajoče meso tako, da je človek zblaznel že ob samem pogledu nanj. Samo pol odstotka upanja je bilo na rešitev, toda to je zadostovalo, da niso zadajali smrtne rane iz usmiljenja vsakomur, kdor se je okužil. To so pa zopet hvalili privrženci brezobzirne vojne, pa tudi teh je bilo mnogo in med njimi so bili tudi tisti, ki vojne sploh niso želeli. Bilo je nekaj resnice v tem paradoksu. Če bodo namreč kdaj vojne preprečene, bodo preprečene zato, ker bodo tako strašne, da jih človeštvo ne bo preneslo. Upravičena je misel, da je svet že nastopil to pot: Ogromni tanki, bruhajoči ogenj in strupene pline. 2epna letala, prodirajoča povsod in razširjajoča okrog sebe razdejanje in smrt. Ogromni zračni vlaki, vozeči pošastno po zraku liki pravljični zmaji. Urejuje Josip Zupančič U Za »Narodno tiskarno* fran Jaran H Za upravo in inseratni del lista Oton Chrstof U Vsi v Ijubfjpai