SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 16
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 19 de mayo - 19. maja 2016
JE SLOVENIJA ŠE KATOLIŠKA?
STANE GRANDA _
Politika je strup za vero, vendar se mora pri njenih pripadnikih odražati tudi pri javnem delovanju. Da o osebnih vrednotah niti ne govorimo.
Prve demokratične volitve pred 26 leti so pokazale rezultat, ki je dajal neko upanje glede slovenske politične prihodnosti, nadaljevanje pa je bilo v nasprotju z vsemi pričakovanji. Danes je Nova Slovenija, ki se predstavlja kot krščanska stranka, najšibkejša v parlamentu. SLS, stranka z najbogatejšo politično dediščino, je izpadla in resničen čudež bo, če se bo vanj vrnila.
Slovenska osamosvojitev je pokazala, da je bila katoliška laična elita med vojno na Notranjskem, Dolenjskem in v Beli krajini načrtno in sistematično pobita. Nekaj jo je ostalo na Štajerskem. Svoje je prispevala vojna, povojni množični poboji, emigriranje v Argentino in v šestdesetih letih na »začasno delo« v tujino. Velike posledice imajo tudi strukturne spremembe, saj je po 1940 postal delež kmečkega prebivalstva manjši od polovice, sedaj pa je manj kot štiri odstotke. Podeželje je naseljeno, toda to niso kmetje. Slovenska »katoliška« politika je to povsem prezrla. Računa na ljudi, ki jih ni!
Slovenska vernost je glede na preteklost, ko so z njo na vse načine obračunavali, tudi z uboji, in evropske trende, ki se jim Slovenija ni mogla izogniti, čudežno močna. Ne upamo si napovedovati prihodnosti, toda pretirani pesimisti ne smemo biti. Lahko pa bi bilo boljše. Malo je verjetno, da se bo to pokazalo tudi v strankarskem življenju. Če nam je všeč ali ne, je pomemben del trdega jedra slovenskega katolicizma pri Janši ali pa je pasiven. Njegova stranka ni katoliška, ni pa ji nasprotna. Je najbolj nekompromisna glede komunistične preteklosti in to pri slovenskih vernikih očitno šteje.
Ne glede na vzroke je temeljni problem sama slovenska katoliška desnica. Z izjemo Ivana Omana, če omenjam najbolj vidne slovenske osamosvojitvene politike, svoje lastne zgodovine ne poznajo. O Kreku nimajo pojma, o Gosarju še manj. Bistvo krščanske socialne misli zaradi politike krščanskih socialistov nekateri vidijo le v kolaboraciji s komunisti. Nasedli so trditvi, da so slovenski »klerikalci« zlorabljali vero in vlekli za nos svoje volivce. Ne moremo zanikati posameznih primerov, večinsko pa je bila slovenska katoliška stranka izrazito demokratična in socialna. Zavzemala se je za kmete, delavce (!), ljudi na obrobju ... Osamosvojitvenim politikom so zlasti delavci tuji. V sindikatih vidijo zgolj orodje komunizma in jih niti niso skušali pridobiti! Namesto krščanskega socialnega nauka je glavna predvolilna parola: »Hodim v cerkev!« Načela in stališča sedanjega sv. očeta Frančiška so mnogim tuja in bi ga najraje prišteli h komunistom. Namesto da bi se javno zavzemali za gospodarski in posebno socialni razvoj v skladu s slovensko tradicijo in potrebami, so jim glavna skrb dobra politična ali siceršnja donosna politična mesta. Od nečesa je treba živeti, toda v politiki je vendar potrebna tudi ideologija, gospodarski in socialni načrti, ne zgolj kariera. Socialde-mokati bi rekli, da bolehajo za ministerializmom.
Slovenske politične razmere naravnost kličejo po klasični krščanski desnici, ki se bo zavzemala za delavce, upokojence, mlade in ljudi z obrobja. Namesto gospodarskega liberalizma, ki ga tako poudarja vodstvo Nove Slovenije, se je treba zavzeti za družbo v smislu temeljnih krščanskih načel. »Navadni« ljudje, tudi neverni, morajo videti v Sloveniji prihodnost. Liberalizem je ne more dati, ker sicer ne bi bil, za kar se razglaša. Slovenija je brez liberalizmu konkurenčnih socialnih idej. Prav zato se nekateri mladi ozirajo proti levici, ki pa ima to »smolo«, da njeni voditelji poznajo socialne probleme in stiske zgolj iz knjig, ne pa praktičnega življenja.
Preteklosti ni mogoče spreminjati, usoda prihodnosti pa je na dosegu roke. Če verjameš, hočeš, znaš in si za to pripravljen nekaj žrtvovati!
(Naša luč)
Četrt stoletja Slovenske vojske
Slovenska vojska je praznovala 25 let. 15. maja 1991 je namreč država v dveh učnih centrih, na Igu in v Pekrah, začela usposabljati lastne nabornike. To je bil eden temeljnih pogojev za izgradnjo in razvoj lastnih oboroženih sil. V spomin na to se 15. maj praznuje kot dan Slovenske vojske, čeprav začetki vojske oziroma manevrske strukture segajo v maj 1990, ko so se v posameznih občinah uprli razoroževanju Teritorijalne obrambe.
Eden od vidnejših osamosvojiteljev, brigadir Tone Krkovič, je prepričan, da Slovenija brez lastne vojske nikoli ne bi postala samostojna in demokratična država. »Brez realne sile, ki je šla proti realni sili, takšni, kot je bila Jugoslovanska ljudska armada (JLA), ne bi nikoli mogli prepre-
čiti njenih namer,« ocenjuje Krkovič.
Da Slovenci ne bi mogli niti razmišljati o osamosvojitvi, če ne bi začeli razvijati lastnih oboroženih sil, se strinja takratni načelnik pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe za severno Primorsko Srečko Lisjak. »JLA ni imela možnosti, da bi porazila Teritorialno obrambo,« poudarja.
Načelnik nove Teritorialne obrambe Janez Slapar pojasnjuje, da pred četrt stoletja nihče ni razmišljal o tem, da Slovenija ne bi imela lastnih oboroženih sil. »Napad JLA na Slovenijo in odpor naših obrambnih sil ter kratka vojna so pokazali, da Slovenija vojsko potrebuje.« Začetek usposabljanja lastnih nabornikov na Igu in v Pekrah, ki so 2. junija tudi prisegli, je bil po njegovih besedah nekaj
posebnega, tudi zato, ker je postalo jasno, da bodo od takrat naprej slovenski fantje vojaški rok služili v Sloveniji in bodo prisegli v slovenskem jeziku.
Ob dnevu Slovenske vojske so svoja vrata za obiskovalce odprle vojašnice po državi.
V ljubljanski stolni cerkvi svetega Nikolaja je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval predsednik Slovenske škofovske konference, škof Andrej Glavan. Poleg pripadnikov Slovenske vojske so se pri njej zbrali vsi, ki bi se radi Bogu zahvalili za samostojno domovino in njene elemente suverenosti. Kot je v uvodu povedal predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Glavan, je mašo daroval »v zahvalo za 25 let države Slovenije in slovenske vojske, za mir, za razumevanje med narodi, da bi bila naša vojska v povezavi z zavezništvom Nata simbol in garant naše svobode in demokracije.« Somaševal je vojaški vikar Matej Jakopič, ki je tudi pridigal. O vojski je spregovoril z vidika binkoštnega praznika: »Mi vojaki smo vedno v življenju na fronti med dvema duhovoma - dobri ali Sveti Duh in tisti slabi, ki mu rečemo tudi zli duh. In kolikokrat morajo naši vojaki na mirovnih misijah gledati zlu v oči, postaviti svoja življenja v zaščitni vmesni pas, da se sprte etnične skupine ne bojujejo več med seboj.«
Zvečer je sledila osrednja slovesnost ob dnevu Slovenske vojske na Gospodarskem razstavišču v prestolnici. Krkoviča na njej ne bo. Prepričan je namreč, da bi morala Slovenska vojska svoj dan praznovati 17. maja. Na ta dan leta 1990 je bila namreč dana pobuda za nastanek Manevrske strukture narodne zaščite. Kot je v posebnem pismu pojasnil Krkovič, ta predstavlja temeljni začetek Slovenske vojske in je ubranila samostojnost in neodvisnost slovenske države.
Ob prazniku so tudi v celjski vojašnici že v soboto pripravili slovesnost s podelitvijo medalj, priznanj in povišanj, na kateri je zbrane nagovorila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič. Osrednjo državno slovesnost na Gospodarskem razstavišču je oblikoval orkester Slovenske vojske z glasbenimi gosti. V uvodnem delu so pripadniki enote za protokol z ljubljanskega gradu izstrelili tri salve. Slavnostni govornik predsednik države Borut Pahor je ocenil, da ima Slovenska vojska v javnosti upravičeno velik ugled, kar pomeni, »da se ljudje na svojo vojsko zane-
semo«.
Zapleti slovenske televizije
V SDS so zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe položaja in nevestnega dela v službi organom pregona naznanili odgovorne na RTV Slovenija. Sodu je dno izbila odločitev, da tretji program ne bo prenašal nujne seje odbora državnega zbora za obrambo, na kateri so člani razpravljali o primeru Toneta Krkoviča.
Po besedah poslanke SDS Anje Bah Žibert gre za kršitev 3. člena zakona o RTV Slovenija. Ta govori o delovanju parlamentarnega televizijskega programa, ki je namenjen neposrednim prenosom sej državnega zbora in njegovih delovnih teles ter predvajanju posnetkov teh sej. Bah Žibertova je opozorila, da je bil kljub drugačnemu pozivu v nočnem času predvajan le cenzuriran oziroma skrajšan posnetek seje iz 13. aprila. Prepričana je, da je bila razprava o Krkovičevem primeru očitno namerno izmaličena, saj v tem času razloga za upravičeno skrajševanje posnetka ni. »Gre torej za zavestno odločitev in kršitev zakonodaje.«
Na RTV Slovenija so v odzivu navedli, da svoje poslanstvo izvajajo odgovorno, gospodarno, pošteno in neodvisno ter skladno z najvišjimi etičnimi in družbenimi kodeksi ter načeli. V to niso prepričani v podmladku največje opozicijske stranke, SDM (Slovenska demokratska mladina). Ocenjujejo, da je program RTV Slovenija pristranski, nekakovosten in aktivističen ter da javni zavod neodgovorno porablja davkoplačevalska sredstva. Zato zagovarjajo spremembo obveznega prispevka za RTV Slovenija v prostovoljnega. »Prepričani smo, da imajo državljani temeljno pravico odkloniti storitev, ki je sicer dosegljiva na trgu,« je v izjavi za Radio Ognjišče povedala članica izvršilnega odbora SDM Maja Bašelj. V podmladku SDS podpise pod svojo pobudo zbirajo do sredine junija.
Sploh je položaj na RTV kaj zapleten. V prostorih se pojavljajo grozljivi napisi. Nekaj podobnega se je dogodilo med zadnjo sejo programskega sveta. »Smrt janšizmu,
svoboda narodu,« in pa »Pazite, grizemo,« sta samo dva primera transparentov, ki so jih na seji nosili levičarski aktivisti skupaj z novinarji, ki so se postavili levo in desno ob ta izbruh sovražnega govora. Gre prav za tiste novinarje, ki tudi sicer s svojim družbeno političnim delovanjem polnijo naslovnice časopisov.
Prah okoli zadnje seje programskega sveta RTV se še ni polegel. Za to so krivi predvsem odgovorni na RTV, ki so v prostore, kjer je potekala seja, spustili pripadnike skrajne levice, ki so brezsramno klicali k pobijanju podpornikov SDS, v preteklosti pa so že sodelovali na nasilnih protestih, a proti njim slovenski policisti niso ukrepali.
Krkovič pred sodiščem
Brigadir Tone Krkovič je moral ta torek na okrožnem sodišču dodatno pojasnjevati sestrelitev helikopterja JLA nad Ljubljano junija 1991. Kot zasebna tožilka ga preganja vdova v helikopterju umrlega pilota Emilija Mrlak. Preiskovalna sodnica je sicer mnenja, da ni pogojev za začetek sodne preiskave, a bo morala o tem odločati znova.
Spomnimo, da je tožilstvo najprej kazensko ovadbo zoper Krkoviča zavrglo, a je Mrlakova pregon prevzela kot zasebna tožilka in mu očita dva umora. Sodišče se mora zdaj odločiti, ali bo uvedlo sodno preiskavo. Kot je razvidno iz dokumenta sodišča, ki ga je objavil portal Nova24tv, je sodnica po prvem Krkovičevem zaslišanju ocenila, da ni pogojev za začetek preiskave. Na to je danes spomnil tudi Krkovič. »Vsi me silijo v to, da sem znova premislil ta dejanja in pretehtati vse vidike. Ampak jaz ne najdem ene lise, ene napake v tem dejanju. Zgolj to, da sem vrhunsko, profesionalno, kot se spodobi za poveljnika brigade, ki mu je bila zaupana varnost glade slovenske države opravil svoje, kar sem moral opraviti.«
Svobodna_2016_nro_16.indd 1	17/05/16 16:17
Stran 2
19. maja 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
50. SVETOVNI DAN
Sredstva družbenega obveščanja
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
V Katoliški Cerkvi smo v nedeljo, 8. maja, obhajali 50. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja na temo: Komunikacija in usmiljenje: rodovitno srečanje. Papež v poslanici poudarja, da je Cerkev poklicana živeti usmiljenje kot svojo temeljno značilnost. Vsako naše dejanje in vsaka beseda bi zato morala izražati sočutje, nežnost in Božje odpuščanje. Božja ljubezen pa je po svoji naravi komunikacija, vodi v odpiranje in ne v osamitev. Komunikacija ustvarja mostove, podpira srečanje in vključevanje ter tako bogati družbo. Papež nas zato vabi, da bi besede uporabljali za gradnjo miru, skladnosti in ozdravitev ranjenega spomina. Posameznikom in narodom naj bi pomagale izstopiti iz začaranih krogov obsodb in izdaj, ki vodijo v sovražnosti.
»Kristjanova beseda mora prispevati k rasti občestva in tudi takrat, ko mora odločno obsoditi zlo, naj nikoli ne prekine odnosa in komunikacije«, poudarja sveti oče. Frančišek vse ljudi dobre volje vabi, naj odkrijejo moč usmiljenja, ki ozdravlja prekinjene odnose ter prinaša mir in skladnost v družine in v skupnosti. Usmiljenje namreč spodbudi povsem nov način govora in pogovarjanja.
Papež sicer v poslanici spregovori tudi o jeziku v politiki in diplomaciji. Tudi ta bi se naj navdihoval pri usmiljenju. Vse, ki imajo določeno odgovornost v ustanovah, politiki in pri oblikovanju javnega mnenja, papež poziva,
naj bdijo nad načinom svojega izražanja do tistih, ki mislijo ali delujejo drugače ali so celo v zmoti. Lahko je izrabiti okoliščine ter gojiti nezaupanje, strah in sovraštvo. A veliko poguma je potrebnega, da bi ljudi usmerili k procesom sprave.
Ob sklepu pa papež spregovori tudi o komunikaciji v Cerkvi in v družini. V ospredje postavlja temeljno vlogo
TONE MIZERIT
poslušanja, ki pomeni mnogo več kot samo slišati.
Omenja pa tudi elektronsko dopisovanje, SMS sporočila in socialna omrežja. »Ni tehnologija tista, ki določa, ali je komunikacija pristna, ampak sta to človekovo srce in njegova zmožnost pravilne uporabe sredstev, ki so mu na razpolago,« v poslanici za svetovni dan sredstev družbenega obveščanje še poudarja Frančišek, ki je prepričan, da resnična komunikacija pomeni predvsem bližino, navzočnost.
Narodna pomiritev
Četrtek, 5. maja 2016 je potrebno označiti kot zgodovinski dan v slovenskem parlamentu. Na njegovi seji je bil javno prebran zapis ge. Pepce Maček iz Tacna, ki je bil objavljen v Tribuni št. 5 z dne 26. 03. 1990. Pripomniti velja, da je kmalu po objavi tega zapisa ga. Pepca Maček por. Kardelj umrla.
Odziv poslancev na to besedilo je bil molk. Lahko upamo, da sta ga ob klenih besedah tega zapisa spremljala čustvena globina in miselni pretres?
Poglejmo to besedilo in osvežimo spomin nanj. Zapis ge. Pepce Maček iz Tacna (za katero obstaja utemeljena domneva, da gre za Pepco Maček por. Kardelj, t.j. soprogo enega domnevno največjih zločincev v vrhu nekdanje komunistične nomenklature nekdanje SFRJ, objavljen tik pred njeno smrtjo, za katero ni razčiščeno, ali ni bila povzročena, t.j posledica njenega umora) je bil objavljen v reviji Tribuna št. 5, z dne 26. 3. 1990. Naslov pisma je bila »Narodna pomiritev«. Takole se glasi:
»Izjava predsedstva o 'narodni pomiritvi' kaže, da predsedstvo še vedno ni dojelo, kakšno je razpoloženje prebivalcev Slovenije do tega vprašanja.
Predsedstvo še vedno ne vidi, da bije komunizmu na slovenskih tleh zadnja ura. Komunisti bodo morali, kot posamezniki in kot stranka, ne samo moralno ampak
tudi pred sodiščem odgovarjati za storjene zločine. O krivdi Republike Slovenije pa je v zvezi z zločini težko govoriti, saj so bili vsi vzvodi oblasti od leta 1945 do danes v rokah komunistov. Poboj domobrancev in njihovih spremstev (nedolžnih otrok in njihovih mater) kot tudi številnih zavednih Slovencev, ki sploh niso bili aktivno udeleženi v vojni, pa je bil izvršen v imenu neke ideje - komunizma. Ne gre tudi pozabiti, da so se tovariši komunisti trudili klati na najbolj nečloveški način, če se sploh lahko tako izrazimo. Ti 'tovariši' so danes nosilci visokih državnih odlikovanj in v večini člani ZKS -Stranke demokratične prenove!
Predsedstvo bi zato moralo dati pobudo za preiskavo, objaviti imena žrtev in ugotoviti, kje so žrtve pokopane. Treba bo tudi začeti razmišljati o izplačilu odškodnin svojcem.
Če smo za pregon vojnih zločincev, moramo biti načelni. Vojni zločini ne zastarajo, ne beli in ne rdeči.
Krivce je treba imenovati in obsoditi zaradi tistih, ki so živi, ki so delali v varnostnoobveščevalni službi, pa niso klali, tistih partizanov, ki se danes čutijo ogoljufane in tistih izseljencev v Argentini, ki so vsaj toliko Slovenci kot mi, pa si kljub temu, da niso nič krivi, ne upajo v domovino. Zaradi živih in poštenih ljudi, torej!
Pepca Maček Tacen«
20 let prvega obiska
Mineva 20 let od prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. 17. maja 1996 je na Brezjah opravil prvi postanek na svojem tridnevnem obisku. Jubileja so se v baziliki Marije Pomagaj spomnili s slovesno sveto mašo, ki jo je daroval apostolski nuncij Juliusz Janusz. Maša v spomin na papežev obisk bo tudi v četrtek zvečer v mariborski stolnici.
Papež Janez Pavel II. je v okviru prvega obiska, ki je potekal pod geslom Oče, potrdi nas v veri, obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper, Ljubljano in Maribor. Srečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega
življenja, redovnimi predstojnicami in predstojniki, verniki in številnimi mladimi iz domovine, zamejstva in tujine. Med drugim obiskom je v Mariboru razglasil prvega slovenskega blaženega škofa Antona Martina Slomška.
Papež je leta 1996 v Sloveniji praznoval svoj 76. rojstni dan in se je ob tej priložnosti spomnil tudi pomembnih obletnic slovenskega naroda v povezavi s krščanstvom na Slovenskem. Papežev obisk v Sloveniji je imel poleg pastoralnega tudi zgodovinski poudarek, namreč obeležitev 1250-letnice krščanstva na Slovenskem. Leta 1996 je minilo 1200 let od oglejsko-čedadske sinode, ki je začrtala misijonsko in pastoralno delo med Slovenci južno od Drave ter 1111 let od smrti slovanskega apostola sv. Metoda. Slovenci smo tedaj obhajali tudi 1000-letnico Brižinskih spomenikov, najstarejšega slovenskega verskega in kulturnega dokumenta, ki je prvo katehetsko-liturgično besedilo v slovenskem jeziku.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Močan je v družbi glas večine,
ki daje množici pravico,
odločati o poti po kateri naj izvoljeni jo vodi,
izbirati med tem, kar ji koristi in kar škodi.
A krik večine ni dovolj,
da mogel zmoto bi spreminjati v resnico.
MK
Kot v argentinski otroški pesmici »Don Pirulero«, vsak od sodelujočih na političnem odru »pazi na svojo igro« (atiende su juego). Čeprav se čudno sliši, so na obzorju vseh strank in skupin že dopolnilne parlamentarne volitve prihodnjega leta. Komaj dobrih pet mesecev sedanje vlade je dovolj, da se je nehala zaljubljenost prvih dni vseh nasprotnikov prejšnje vlade in znova gleda vsak le na svojo korist.
Je vredno? Kot smo pisali v prejšnji številki, so se najhujši spopadi v zadnjih tednih sukali okoli zakona, ki naj prepreči, da bi podjetja odpuščala delavce v prihodnjih šestih mesecih ali, v nasprotnem primeru, podvoji odpu-stnino. Vsi se zavedajo, da tak zakon ne bi imel praktičnega učinka, ali bi ta lahko bil ravno nasproten od zaželenega. A to opozicije ne skrbi, predvsem ne kirchnerizma, ki hoče predsedniku zadati hud udarec, doseči vsaj simbolično zmago, ki je doslej ni užival. Po starem Nestor-jevem principu vztrajajo, da ne spremenijo »niti ene vejice« v besedilu. Potem, ko je prvo zasedanje propadlo, ker niso mogli zbrati zadostnega števila poslancev (to je bilo zanje porazno), so se nekoliko umirili. Massa, ki je tudi prepričan o negativnih posledicah, pa hoče spremeniti besedilo in prisiliti Macrija, da ga prizna kot »sodnika« argentinske politike. Ne bi rad trobil v isti rok kot kirchnerizem, a se tudi ne kazal provla-dnega: tudi on gleda na oktober 2017. Macri pa ve, da na položaj v državi pazijo tudi iz inozemstva: potrebnih investicij ne bo, če se bo pokazal šibkega, ali preveč odvisnega od tuje pomoči. Zato bi verjetno rajši videl, da bi zakon izšel tak kot je in bi on vložil svoj veto, kot pa da bi sprejel popravke, ki jih skuša vnesti Massa. Tako sedaj eni in drugi igrajo »gospoda Kapucinarja«, medtem ko položaj ostaja tak kot je in bo končno vse odvisno od uspeha ali neuspeha Macrijeve gospodarske politike. Ostane pa važno vprašanje, kako se bo država izkopala iz vseh težav, ko je za domnevne »narodne voditelje« edino vredna lastna politična korist.
Pogajanja ali prekupčevanja? Za vlado bi bilo najbolje, če bi poslanska zbornica predlagano zakonsko besedilo zavrnila. Vse svoje napore je zadnje dni usmerila v ta cilj. In za kakšno ceno? Hitro in povečano finančno pomoč provincam. Tega se je siste-
matično posluževala gospa Cristina, torej Macriju ni da bi kaj očitali. Kolikor je bila gospodarska politika doslej uspešna na zunanji fronti, pa doma doživlja udarec za udarcem. Ne gre tukaj samo za brezposelnost, ki je velika, čeprav mnogokrat posledica nesmiselnega državnega zaposlovanja. Gre za porast cen. Inflacija je v mesecu aprilu dosegla 6,5%, kar je najvišji skok v zadnjih štirinajstih letih, po kaotičnem letu 2002. To seveda negativno odmeva pri ljudeh, tudi pri tistih, ki so Macrija volili. Pri večini sicer ostaja upanje, da se bo položaj kmalu obrnil na boljše. A če uspeh gospodarske politike ne bo prišel do izraza v drugi polovici leta, je Macrijev politični uspeh na prihodnjih volitvah postavljen pod vprašaj. V ta namen vlada vztrajno objavlja investicije v javna dela. Tako so namenili kar 80 tisoč milijonov za vodovno infrastrukturo, ki bo poleg številnih zaposlitev prinesla potrebno varnost področij, ki že desetletja trpijo ob poplavah.
Jih res preganjajo? Vladni ukrepi na tem področju so edino vredni in pozitivni. A težko je urediti brezbrižnost in korupcijo vsaj osmih let v nekaj mesecih. Potrebno bi bilo mnogo let resnih in sposobnih vlad, da bi Argentino postavili na mesto, ki ji pripada po naravnih bogastvih in sposobnosti ljudi. Kar danes imamo, je posledica dolge dobe površnosti in korupcije. Zato ni čudno, da se množijo obtožbe na sodiščih in da preiskovalni sodniki vsak dan odkrivajo nova posestva in lastnine bivših funkcionarjev. Dobro znani Lázaro Báez sicer vse zanika, a kako bo razložil, da je kot navaden bančni uradnik čez noč postal podjetnik in milijonar. In ne govorimo o milijonih pesov, temveč dolarjev. Opravičuje se tudi sin bivše gospe predsednice, le da on niti ničesar ne zanika, ampak obtožuje, da je vse le »politično preganjanje« in maščevalnost. Vrnimo se na gospodarsko področje. Minister Alfonso Prat-Gay je potrdil, da vlada pripravlja vrsto ukrepov. Med te pa spada v prvi vrsti prijava kapitala, ki ga imajo Argentinci skritega in v tuji valuti. Med tem, kar je »v žimnicah« in v inozemskih bankah, štejejo na vsoto 360.000 milijonov dolarjev. Vlada računa, da bo »pobelila« kakih 60.000 milijonov dolarjev, ki bodo pomenili močno podlago nadaljnjemu razvoju. Vprašanje je, če je predvidevanje stvarno, ali je »račun brez krčmarja«.
Svobodna 2016 nro 16.indd 2
17/05/16 16:17
SVOBODNA SLOVENIJA • 21. aprila 2016
Stran 3
NAŠE ROMANJE
K Materi Božji v Luján
Franci Korošec, odšel si po večno plačilo
Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj ...
Čeprav je v Argentini jesen, je za nas maj vedno Marijin mesec. Slovenci romamo drugo nedeljo v maju v Lujan. Slovenski narod je vedno rad romal. O tem pričajo številne Marijine božje poti po vseh krajih Slovenije: Ptujska gora, Turnišče, Sveta gora pri Gorici, Zaplaz na Dolenjskem in narodno svetišče na Brezjah. Izročilo romanja smo Slovenci prinesli v Argentino, ko vsako leto romamo v Lujan.
Letos smo poromali v nedeljo, 8. maja, na sam praznik lujanske Matere Božje. Srce se nam je razveselilo, ko smo zagledali mogočne stolpe in veličastno stavbo bazilike, zidane v novogotskem slogu. K Mariji smo prinesli svoje križe in težave, pa tudi zahvale in prošnje za prihodnost.
Množica vernikov je napolnila baziliko in tudi trg pred cerkvijo. Ob desetih se je začela sveta maša, ki jo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev, msgr. dr. Jure Rode. Mogočno ljudsko petje je odmevalo pod oboki svetišča. Petje je vodila priložnostna pevska skupina, za katero je poskrbel g. Andrej Selan; na orgle nas je spremljala prof. Andrejka Selan Vombergar. Posamezne dele sv. maše je napovedoval Jože Oblak. Berili sta brala prof. Tine Vivod in gospa Ljudmila Novak (na obisku iz Slovenije). Pri nagovoru je dr. Rode povedal, da romamo k Mariji v zahvalo za vse prejete dobrote v prete-
Kraljice. Vedno jo nosijo člani družine Troha, sedaj že tretji rod.
Med mašo je bila priložnost za spoved. Po maši smo se nekaj časa zadržali na ploščadi pred baziliko. To je priložnost za razgovor, saj se z nekaterimi prijatelji in znanci srečamo le v Lujanu. Nato smo se razšli za opoldansko okrep-čilo.
Popoldne smo se zopet zbrali v baziliki. Pred oltarjem je bila slika brez-janske Marije Pomagaj. (Zaradi poplav prenavljajo kripto, zato niso mogli dobiti slike, ki jo vidimo vsako leto). Popoldanski nagovor je imel g. Robert Brest. Povedal nam je, da s procesijo počastimo Marijo, ki je svetu dala Odrešenika. Bila je z apostoli, ko so ti prejeli svetega Duha. Mariji podarimo najlepši cvet molitve, dobrote in ljubezni. Ponesimo Marijin blagoslov v naše življenje.
Nato je bila procesija po prostranem trgu. Na čelu procesije je bil križ, nato zastave. Sledili so jim šolski otroci z učiteljstvom in bandero svetogorske Marije. V procesijo so se vključili fantje in možje. Kip lujanske Marije so nosili svečano oblečeni fantje. Za njimi so šli otroci in mladina v narodnih nošah. Podobo brezjanske Marije Pomagaj so nosili fantje v narodnih nošah. Ministranti so spremljali duhovnike. Na koncu procesije so se uvrstile žene in dekleta.
klem letu. Prosimo jo za stanovitnost v veri in za srečno večnost. To nedeljo praznujemo tudi Jezusov vnebohod. Štirideset dni po svojem vstajenju se je Jezus prikazoval apostolom, da bi utrdil njihovo vero. Vnebohod je praznik naše vere, upanja in ljubezni. Tudi mi moramo vztrajati v veri, da bomo prišli v srečno večnost. Molimo drug za drugega. Marija je zvezda nove evangelizacije.
Letos praznujemo leto Božjega usmiljenja. Bog je neskončno usmiljen. Prosimo, da bi ga posnemali v usmiljenju. Ob 25. obletnici slovenske države se Bogu zahvalimo za samostojno Slovenijo.
Letos pa se tudi spominjamo, _
da je poteklo osemdeset let,
odkar so v Lujanu prvič nosili za Bandero
procesijo bandero svetogorske
Med procesijo smo molili rožni venec in peli Marijine pesmi. Kot spomin na romanje smo prejeli podobice sveto-gorske Matere Božje.
Preden smo se vsi verniki vrnili v baziliko, so duhovniki skupaj s pevskim zborom že peli litanije Mater Božje z odpevi, tako dragimi slovenskemu srcu. »Prosi za nas«, smo odpe-vali. Vsi skupaj smo nato molili molitev k svetogorski Materi Božji, nato je bil blagoslov z Najsvetejšim in pesem Marija skoz' življenje.
Kar malo mudilo se nam je, ker je bila že napovedana naslednja pobo-žnost, vendar smo se še poslovili od naše nebeške Matere z željo in obljubo, da se bomo prihodnje leto vrnili.
m. m.
Fotografije: Marko Vombergar
V nedeljo 1. maja, na večer obletnice našega Doma v Carapachayu, se je Franciju Korošcu pripetil nesrečni padec pred njegovim domom, ki mu je nekaj dni pozneje povzročil odhod po večno plačilo. Poleg njegove bližnje družine, smo ta pretres začutili v polni globini, ne samo carapachayski rojaki, temveč vsa skupnost, za katero je on nesebično daroval veliko ur svojega življenja.
Franci je bil rojen v katoliški, narodno zavedni in predvsem delovni družini, ki mu je oblikovala čut, da je videl stiske v bližnjem in si upal reševati potrebe, ki so nastajale v slovenski skupnosti. Bil je eden od prvih učencev slovenske šole v teh krajih. Skavtizem je vtisnil v njegov značaj svoj »Vedno pripravljen« prav za vse življenje. Katoliška akcija ga je navdušila in izurila za plemenito delo, saj je bil mežnar skozi 45 let pri bogoslužju v našem Domu in v cerkvi Maria Reina v Villa Adelini, ko smo tam molili svete ure na prve četrtke. Po očetu je podedoval brezplačno odgovornost kot razna-šalec slovenskega tiska. S kolesom je romal od hiše do hiše, tudi v kar daljne kraje na severu buenosaire-škega predmestja, da je oddajal naš tisk in osebno sporočal novice, ko še ni bilo telefonskih vezi. Hvaležnost, predvsem oddaljenih rojakov, je Francija navduševala, da je vztrajal in povezoval tudi predvojne slovenske migrante.
Rasel je skupaj z razvojem Slovenskega doma v Carapachayu. Kot devetleten otrok je pomagal pri kopanju jarkov in polaganju prvih opek v temelje. Vedel je za vsako tehnično podrobnost v stavbi. Znal je prijeti za orodje in reševal v skupini ali v samoti nastale težave. Že v otroških letih je nastopal na odru in ni bilo igre, kjer ne bi sodeloval. Rad je pomagal kot scenograf, pri razsvetljavi odra in ostalih odrskih potrebah. Imel je zelo dober spomin in je znal povedati podatke o preteklosti vseh dejavnosti v Domu. Sodeloval je kot pevec pri skoraj vseh pevskih skupinah in začenjal s petjem pri verskih obredih. Dobro se ga spomi-
njamo kot voditelja rožnega venca med procesijo na lujanskem romanju, pred sveto mašo v Lourdesu in pri duhovnih vajah.
Kot predsednik je vodil odbor Doma skozi osem ne lahkih let. Bil je večletni gospodar, kulturni referent, nadzornik in odbornik. V letu 2013 mu je društvo
Zedinjena Slovenija podelilo priznanje za njegovo skrb kot dolgoletni raznašalec slovenskega tiska in za opravljeno delo kot javni delavec.
Rojen leta 1951 je bil elektrotehnik, izučen v salezijanskem zavodu »Juan Segundo Fernández«. Ponosen na svoj poklic je še vedno povezoval takratne sošolce in preživele profesorje srednje šole. Po prvih letih dela v tovarnah je odprl lastno delavnico, kjer je delal do zadnjih dni.
Iskreno sožalje ženi Pavli, ki mu je zvesto stala ob strani in ga podpirala s prav tako vnemo, kot jo je imel pokojni za vse, kar je bilo namenjeno v dobrobit skupnosti. Sožalje izrekamo tudi hčerkama Ani in Mariji, bratu Jožetu in sestram Marijani, Marti in Pavli.
Dragi Franci, Bog naj ti poplača za ves trud in za tvoje plemenito delo.
Slovenski Dom v Carapachayu
Podelitev nagrad Urada
svetogorske Matere Božje in trije rodovi
rlrii7¡np> Troha
V sredo, 11. maja 2016, se je zaključil nagradni natečaj Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS) za najboljša raziskovalna dela s področja zamejstva in izseljenstva. Letošnji je bil štirinajsti, prispelo je sedemnajst nalog, komisija je podelila sedem nagrad. O izidu smo že poročali v zadnji številki našega lista. Natečaj je gotovo spodbuda k raziskovanju zamejstva in izse-ljenstva.
Minister Gorazd Žmavc je ob tem dejal, da želi Urad s tem spodbuditi dodiplomske in podiplomske študente k raziskovanju tematike povezane s Slovenci zunaj Slovenije - takoj ob državni meji, kot v oddaljenih čezoceanskih državah. Želijo tudi spodbuditi informiranost in poznavanje teh tem med raziskovalci, znanstveniki, s čimer se krepi njihova zavest o pomembnosti ohranjanja slovenske istovetnosti v matični domovini in zunaj njenih meja.
Naglasil je še, da je to del prizadevanj za oblikovanje čim bolj učinkovite mreže slovenskih študentov, raziskovalcev, znanstvenikov in profesorjev, delujočih v Sloveniji in zunaj njenih meja. USZS je na univerzah v Ljubljani in Mariboru pripravil konferenci, namenjeni povezovanju in izmenjavanju raziskovalcev v Sloveniji in zunaj njenih meja. Ministra veseli dejstvo, da zanimanje med študenti za te tematike ne pojenjuje, ampak število prispelih del ostaja na isti ravni.
»Prebivalci matične domovine morajo poznati vitalne dele naroda izven meja Slovenije. Prav medsebojno povezovanje je temelj sodelovanja na vseh področjih od
kulture do gospodarstva in športa. Bistvo takšnega povezovanja je utrjevanje občutka skupne pripadnosti istemu narodu, preseganje meja in vzpostavljanje nepretrganega čezmejnega kroženja idej, ljudi,^ kapitala in znanja,« je še dejal minister Žmavc in se ob koncu nagovora zahvalil profesorjem za spodbujanje zamejskih in izseljenskih
tematik
Nagradni razpis USZS je bil objavljen 3. septembra 2015. Do predvidenega roka je prispelo sedemnajst nalog, pet s področja izseljenstva in dvanajst s področja zamejstva. Dela je ocenila strokovna komisija, ki je bila razdeljena na podkomisiji za zamejstvo in za izseljenstvo. Nagrajeno delo je prejelo tudi denarno nagrado: prva nagrada je vredna 800 evrov, druga 600 evrov in tretja 400 evrov.
Letošnji natečaj je bil že štirinajsti. Do zdaj je prispelo 242 nalog, 85 je bilo nagrajenih.
Oi/rtkA/^no orne	H C	O

Stran 6	21 de abril de 2016 • N° 16
MENDOZA
Obisk Ljudmile Novak
»Zahvaljeni prisrčno za ljubezen, ki je vgrajena v vse, kar je zgrajeno, in je blagoslovljeno vse, kar je iz nje rojeno in storjeno«. (Tone Kuntner)
Slovenska skupnost je z veseljem prejela sporočilo, da bo ga. Ljudmila Novak, poslanka, članica parlamentarne komisije za Slovence po svetu in predsednica Nove Slovenije obiskala Argentino in da je njena želja prisluhniti življenju rojakov v Mendozi.
V četrtek, 5. maja smo gospo Ljudmilo in njenega soproga g. Romana sprejeli na letališču, na zemlji »Sonca in dobrega vina«. Prišla sta v meglo in dež. Želeli smo izrabiti vsako minuto nam posvečenega časa. Takoj po prihodu smo se odpeljali v hribe. Pogrešali smo modro nebo in sonce, ki nam bi prikazalo raznolike barve in lepote mendoških Andov.
Na poti proti Potrerillos smo se srečali s prvimi vinogradi in hitro nadaljevali pot, ker je bila napovedana nevihta, celo sneg. Pravočasno smo še dospeli do Puente del Inca, 195 km. od mesta. Megla nas je zakrila. Nazaj grede smo želeli obiskati, na pokopališču Andinistov, grob č. g. Jožeta Kastelica, prvega dušnega pastirja rojakov v Argentini. Leta 1942 se je ponesrečil na poti na Aconcaguo. Vrata pokopališča so bila zaklenjena. Zanimal nas je nagrobnik, zgrajen po zamisli arh. Viktorja Sulčiča.
Na prvi postaji, v Planinski koči v Los Penitentes, smo popili toplo kavico. Kočo so zgradili slovenski fantje in jo krstili »č. g. Jože Kastelic«. Poleg veličine in lepote gora, smo med večurnim potovanjem
govorili o zgodovini in delu našega društva od leta 1949 do danes, ter udejstvovanje Slovencev v mendoški javnosti. Nadaljevali smo pot do Uspallate in razgovor med kosilom. Vzdušje je bilo zelo prijetno, kot če bi se poznali že dolga leta.
Končno smo se vrnili na dom Božene Nemanič in Mihe Hirscheggerja in se po kratkem počitku zbrali na večerji pri Božidarju Bajuku. Obudili smo spomin na pokojnega brata Andreja, ustanovitelja NSi in tako načeli razgovor o krščanski demokraciji v Mendozi: SLS, SKD in NSi, od prvih časov do danes. Gosta sta tudi spoznala naše mlade sina in hčerki, Staneta Grebenca in Davorina Hirscheggerja, zastopnika NSi v Mendozi ter tudi brata Jurija. Ob dobri kapljici smo gostoma poročali o političnem delovanju mendoške srenje.
Naslednji dan, v petek 6. maja, sta gosta obiskala Slovensko šolo Antona Martina Slomška. V šoli sta ju sprejela Janez Bajda in Pavel Šmon, oba člana Fundacije SLO . Nato so obiskali otroke po razredih, poimenovanih po slovenskih pokrajinah. Otroci so jima zapeli nekaj slovenskih pesmi, pod vodstvom Angelce Šmon Bajda. Sledil je obisk vinarne Catena Zapata, v Agrelu. Ernest Bajda, agronom in enolog, jima je razkazal vse instalacije in kleti. Ob degustaciji kakovostnega vinčka sta spoznala zgodovino podjetja. Vreme nas ni spremljalo. Odpadel je ogled sadovnjakov in vinogradov na poti proti Tupun-gato.
Ob 21. uri smo se rojaki zbrali v Slovenskem domu. Predsednik Društva Slovencev v Mendozi, Tine Šmon, je gostoma izrazil dobrodošlico in prikazal sintezo dela društvenih odsekov. Zadonela je slovenska pesem. Pevski zbor je zapel »Lahko noč« v priredbi Marka Bajuka in argentinsko »Cueca de la viña nueva«, priredba Jorge Chanal. Pevski zbor vodi mag. Diego Bosquet.
Stane Grebenc je podal pregled dela in zgodovine Krščanskih demokratov v Mendozi. Sledil je pozdrav mladih pevcev. Slovenski mendoški oktet je zapel slovensko »Domovini«, Benjamina Ipavca
in argentinske folklore »Canción y huayno« (Orlando Rojas in Mauro Nuñez). Božidar Bajuk se je v imenu skupnosti gospe Ljudmili, kot zastopnici vseh številnih Slovencev, ki so skozi vseh 70 let posvečali svoj trud za skupne narodne ideale, za gradnjo nove samostojne Slovenije in končno leta 1991 dosegli osamosvojitev naše predrage, izrazil zahvalo za darovano ljubezen. Prebral je poezijo »Zahvaljeni« Toneta Kuntnerja. Z željo, da bi vsi navzoči razumeli zahvalo, je Tine Šmon prebral poezijo španščini.
Na vrsto je prišla glavna točka večera: nagovor gospe Ljudmile Novak. Izrazila je veselje ob sprejemu v Argentini. Pohvalila je ves spoznani potencial Slovencev, ki so povsod znani kot dobri in odgovorni ljudje. »S tem bogatite Slovenijo, prav to od Vas Slovenija pričakuje« je dodala. Vsi si želimo, da bi se v Sloveniji mnoge stvari hitreje spreminjale. Težko je pričakovati, da ljudje, ki so bili rojeni in vzgojeni v socializmu in komunizmu, spoznajo zgodovinske resnice ...« Mnogi dogodki nas bolijo ... Polagoma, korak za korakom napredujemo veliko se borimo«, je še dodala. Predsedniku društva je izročila priznanje NSi za trud, podarjen Sloveniji ob osamosvojitvi in priznanju Slovenije kot samostojne države.
Vsi navzoči smo na prireditvi zvedeli srečno novico: Slovenski mendoški oktet je bil povabljen za sodelovanje na Državnem prazniku koncem 24 junija na Kongresnem trgu v Ljubljani. Gospa jim je čestitala in izrazila, da je to velik in pomemben korak in tudi pozitivno
priznanje Slovencev po svetu.
Sledila je debata o referendumih in volitvah. Vsi dopisi, glasovnice in sporočila nam pridejo v roke prepozno. Argentinska pošta deluje z neverjetno počasnim ritmom. Predlagali smo, da se pri vladi zaprosi, da bi konzulat v Mendozi sprejemal in odpošiljal v Slovenijo naša vpisovanja in glasovnice. S tako spremembo bi vsi pravočasno in zadovoljni sodelovali z državljanskimi pravicami in dolžnostmi. Dotaknili smo se tudi evropske migracije in slovenskega stališča o tako perečem problemu. Z volitvami je tudi povezana zadeva pravočasnih informacij. Priporočili smo, da bi pravočasno prejemali novice in nasvete in, da bi o zadevah mogli prirejati informativne sestanke. Zanimivo je bilo za našo skupnost, da so mladi v velikem številu, z zanimanjem poslušali vse razgovore. Pripravljen prigrizek - »empanade« in dobra kapljica sta omogočila še dolgo kramljanje. Nikomur se ni mudilo domov, ker smo doživljali pomemben večer.
V soboto, 7. Maja, je bilo še vedno megleno in deževno. V Slovenskem domu sta ju pričakali otroci Slovenske šole sv. Cirila in Metoda. Zapeli so jima, podarili spominček in potem vsi skupaj malicali. Ob toplem čaju in »tortitah« je sledil pogovor z učiteljicami in navzočimi starši. Ogledali smo si razstavljene risbe otroškega vrtca. Gosta sta tudi pozdravila učence tečaja slovenščine za odrasle, večina Argentincev, ki ga vodi prof. Vera Ašič. Končno sta gosta spoznala mesto, Trg Republike Slovenije in Park General San Martin. Do spomenika na Cerro de la Glorijam ni bilo mogoče priti. Poslovilno kosilo - »asado« smo gostoma ponudili na Zelenici.
Prišla je ura slovesa. Ga. Ljudmila in g. Roman sta obljubila ponovni obisk, da bosta doživela pristno mendoško »Sonce in dobro vino«.
Zahvala gostoma za prijazen obisk in navezano prijateljstvo. Zahvala društvu, vsem ki so nudili dom, spremstvo, prevoze in na vse mogoče načine doprinesli dobro voljo in ljubezen k uspešnemu snidenju.
Božidar Bajuk
BLAŽENI CURA BROCHERO (16)
Pastir, ki je dišal po ovcah
Zbrala in priredila Metka Mizerit
Leto snega, leto duhovnega bogastva
Zima leta 1877 je bila posebno huda: vetrovi, mraz do 10 stopinj pod ničlo in sneg, ki ni pokril samo gora in dolin, ampak tudi mestne ulice. Vse to je oviralo delo, da bi končali Dom duhovnih vaj in otežil stike s kandidati za vodstvo in udeležbo. Vendar Jože Gabrijel je ponavljal svojim ljudem: »Leto snega, leto duhovnega bogastva«.
Prav zares. Za pokrajino Traslasierra je bilo plodo-vito leto. Otvoritev Hiše duhovnih vaj s tisoč udeleženci, napredovanje zidave šolskega zavoda in pogosti osebni stiki z duhovnikom Davidom Luquejem so pripeljali do tega, da je prišel v Villa del Tránsito. Videl je opravljeno delo in potrebo pri ljudeh ter primernost, da pošlje tja redovnice.
Z BOGOM IZ OBLIČJA V OBLIČJE
Ležijo kar na tleh
Kot višek žegnanja so 15. avgusta 1877 , po dolgih letih žrtev in ljudskega napora, odprli Dom Duhovnih vaj. Niso ga otvorili z napitnicami, niti z govori. Na stežaj so odprli vrata možem, ki so bili žejni luči, milosti in miru. Hoteli so se zapreti za osem dni, da bi bili sami s svojo vestjo, svojim Bogom in spremeniti svoje bivanje v pristno krščansko življenje. V stavbi je še veliko stvari manjkalo: omet, tla, vendar to so bile malenkosti, ki jim nihče ni posvetil pozornosti. Trg je bil mravljišče ljudi, konj in voz. Vsi so praznovali zmago napora in odpovedi ter začetek velikodušne žetve duhovnih koristi, ki jih bodo prinesle duhovne vaje zasebnikom in družinam.
Potem, ko so se možje poslovili od svoje družine in odložili prtljago v sobe, ki so jim bile dodeljene, je ob šestih popoldne pozvonilo. Sedemsto mož je v tihoti in zbranosti odšlo v kapelo. S to veliko skupino se je otvoril Dom duhovnih vaj. V cerkvenih zapiskih se ni nikoli bralo, da bi toliko mož delalo duhovne vaje. Bil je edinstven dogodek, ki so ga nekoliko zasenčili, ko je naslednje leto devetsto mož prišlo na duhovne vaje.
Potem, ko je Brochero prosil sv. Duha za razsvetljenje, je predstavil misijonarje in spodbudil udeležence z besedami: »Ne zmanjšajte učinka presvete krvi, ki jo je Odre-šenik prelil za vsako dušo.«
Misijonar je začel prvi govor z besedami: »Posel vseh poslov je rešitev duše.«
Ob koncu so zapeli »oče naš«, ki so ga možje že prej vadili. Po duhovnem opravilu so odšli v jedilnico, kjer so jim postregli preprosto a obilno večerjo, medtem, ko je duhovnik bral knjigo večnih resnic. Po večerji so v kapeli zmolili večerno molitev in opravili spraševanje vesti. Končno so odšli k počitku. Hiša je imela trideset sob. V vsaki sobi je bilo prostora za deset do petnajst oseb. Drugi so morali spati po hodnikih; skoraj vsi na tleh pokriti s »ponči« ali odejami, ki so jih prinesli s seboj.
Vsi so potrebovali počitka po trudapolnem dnevu in dolgem potovanju. Nekateri so prišli od daleč, 50 ali več km, na konju ali z vozom. Vendar je bil vsak od njih nekoliko nemiren; novi obrazi, premišljevanje, molitev, petje, branje in toliko drugih stvari. Potrebovali so nekaj časa, da so se spravili v red in umirili svojo notranjost.
Tedaj so zaslišali petje. V kotu dvorišča je bila skupina pevcev z duhovnikom Brocherom, ki so jim zapeli »podo-knico«.
Poslušaj, duša glas tvojega božjega Pastirja, ki te danes kliče iz nebes usmiljen in milostljiv.
Ne čakaj, da bi se spreobrnil takrat, ko ne boš imel več časa, poglej, leta teko in gredo mimo, kot veter.
Povej mi, če ne boš dosegel cilja, kam boš šel? Brez dvoma v pekel za vso večnost.
Potem je duhovnik Jože Gabrijel povabil, da so zmolili oče naš za vse tiste, ki so prišli na duhovne vaje.
So bile to stare pesmi? Kakor lahko vidimo z močnim in zdravim pridihom, ki so vse spominjale na večne resnice naše vere. Ta »podoknica« se je ponavljala tri večere. Udeleženci so bili čustveno navdahnjeni z dobrimi sklepi. Zjutraj so se vsi zbudili z dobrimi sklepi. Potem je nekdo zapel:
Pomisli na namen, ko te je Bog ustvaril, da tolikšen namen je dosegel le najvišji serafin.
Vsako jutro je pesem oznanjala snov premišljevanja tistega dne.
(Dalje prihodnjič)
Svobodna_2016_nro_16.indd 4	17/05/16 16:17
SVOBODNA SLOVENIJA • 28. aprila 2016	Stran 5
NOVICE IZ SLOVENIJE
NEUMNOST V USTIH PISATELJEV
Na Bledu je Slovenski center PEN pripravil že 48. mednarodno srečanje pisateljev. Med letošnjimi temami je izstopala okrogla miza, posvečena neumnosti kot temelju zahodne civilizacije. Za uvod v temo je poskrbel avtor Enciklopedije neumnosti Matthijs van Boxsel, sodelujoči na okrogli mizi pa so ugotavljali, da je neumnost gonilo, ki pogajanja civilizacijsko zgodovino v neuspelih poskusih, da bi jo izkoreninila. Ob tem so opozorili, da neumnost uničuje človeštvo in razmišljali o tem, kako lahko pisatelji prispevajo k njenemu omejevanju.
V Ljubljani so prisostvovali tudi odprtju razstave o 90-letnici Slovenskega centra Pen v Narodni in univerzitetni knjižnici.
PRVA SKUPINA BEGUNCEV V LOGATCU
Potem, ko je v državo prispela prva skupina beguncev v okviru premestitvene sheme, družine iz te skupine v teh dneh nameščajo v izpostavo azilnega doma v Logatcu. Kot prosilci za azil so upravičeni do osnovne oskrbe in izobraževanja, po pridobitvi statusa pa se bodo učili slovenščine in se pripravljali na samostojno življenje.
FINALE BREZ SLOVENIJE
Na 61. tekmovanju za pesem Evrovizije v Stokholmu se predstavnica Slovenije ni uvrstila v finale. Manu-Ella je zapela pesem Blue and Red v beli obleki s kristali Steklarne Rogaška, glasovno so jo podprli nevidni spremljevalni vokalisti, nastop pa je začinil danski akrobat Jannik Baltzer Hattel. Zmagala je Jamala, predstavnica Ukrajine, s pesmijo 1944.
CERKEV ZA HRVAŠKE VERNIKE
Nadškofija Maribor je v okviru izvajanja sporazuma z upniki podpisala prodajno pogodbo za cerkev sv. Alojzija v Mariboru. Kupec je Hrvaška katoliška misija v Mariboru, cerkev sv. Alojzija pa bo tako še naprej služila kot sakralni prostor Hrvaški katoliški misiji v Mariboru in Nadškofiji Maribor.
PO SVETU
BRAZILIJA BREZ DILME
Brazilski senat je v četrtek, 12. maja, izglasoval začasno odstavitev predsednice države Dilme Rousseff. Za začetek postopka odstavitve predsednice je glasovalo 55 senatorjev, 22 jih je bilo proti. Dolžnosti predsednika države je nato prevzel 75-letni podpredsednik Temer. Ta prihaja iz desnosredinske stranke PMDB. S tem se bo v Braziliji končalo več kot desetletje trajajoča vladavine levo usmerjene Delavske stranke. Novi predsednik države je pojasnil sestavo nove vlade, že v preteklosti pa je dejal, da bosta njegovi glavni nalogi boj proti najhujši recesiji v Braziliji v zadnjih desetletjih. Brazilska predsednica se bo s predsedniškega položaja poslovila za najmanj 180 dni. V tem času bo senat proti njej vodil sodni proces in na koncu glasoval o njeni dokončni odstavitvi, za kar bo potrebna dvotretjinska večina.
BEGUNCI ZNOVA V ITALIJO
Agencija Evropske unije za zunanje meje Frontex ugotavlja, da je prejšnji mesec za devetdeset odstotkov upadlo število beguncev in migrantov, ki prek Sredozemskega morja nezakonito potujejo iz Turčije v Grčijo. Prvič po lanskem juniju je več prebežnikov kot na egejske otoke prispelo v Italijo. Italijanska obalna straža je v četrtek pred obalo Sicilije rešila več kot 800 migrantov. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije je sicer letos v Italijo prispelo približno 31.000 migrantov, med njimi doslej zgolj 26 sirskih državljanov. Večina migrantov je iz afriških držav, kot so Eritreja, Nigerija, Somalija in Sudan.
REFERENDUM ZA DRUŽINO
Pet opozicijskih strank v Italiji je vložilo pobudo za zavrnitveni referendum zakona o civilnih zvezah, ki ga je prejšnjo sredo potrdil parlament. Na tiskovni konferenci je skupina poslancev najavila oblikovanje komisije, ki bo zahtevala omenjeni referendum. Koordina-torka komisije za referendum je na tiskovni konferenci povedala: »Ne nasprotujemo zakonu kot takemu; zavračamo le možnost, da se zakonska zveza med možem in ženo izenači z drugimi oblikami zvez ter možnost posvojitve otrok s strani istospolnih parov in da lahko istospolni partner posvoji otroka svojega partnerja, kar v resnici, če pogledamo odločitve sodišč, že obstaja.«
KULTURNA REVOLUCIJA
12. maja, pred 50-imi leti, se je na Kitajskem začela
PISALI SMO PRED 50 LETI
TEMELJI ŽIVLJENJA SKUPNOSTI
O krščanstvu in slovenstvu ne smemo imeti nekaj praznih fraz, svet in rojake pa puščati brez živega zgleda in sebe varati s praznim življenjem.
Iz sklepov Vatikanskega zbora je zadihala želja po resnem krščanstvu, ki ga hočemo živeti tudi mi. Isto naj nam velja za naše narodno življenje.
To življenje temelji na resnici, pravici in ljubezni.
Msgr. Anton Orehar na romanju v Lujanu
SLOVENCI V ARGENTINI
Mogočna versko-narodna manifestacija.
Letošnje vsakoletno romanje Slovencev iz Buenos Airesa v Lujan je bilo 8. maja. Padlo je prav na dan praznika Lujanske Matere božje. Vsako leto je to močna versko-narodna manifestacija, ki zbere največ rojakov. Tudi letos je bilo tako. Zaradi izredno lepega sončnega vremena se je letošnjega svetoletnega romanja udeležilo še več rojakov kot druga leta. Sodijo, da jih je bilo nad 2000. ...
Občni zbor slovenskih skavtov. Bil je v nedeljo, 1. maja, v prostorih Slovenskega doma San Martin. ... Pri volitvah je bila izvoljena nova uprava, ki je sestavljena takole: šef slovenskega skavtizma g. Marijan Trtnik, načelnik Andrej Bodnar, tajnik I Aleksander Steinhaus, tajnik II Nina Pristovnik, blagajnik Damijan Ecker, gospodar Blaž Žerovnik, arhivar Dani Oblak in knjižničar Ferfolja Jože.
Praznik Slovenske vasi. Bil je 1. maja, ko so rojaki v Slovenski vasi proslavljali 10. obletnico blagoslovitve svojega doma. .Popoldansko slavje je začel predsednik društva g. Jože Čampa. ... Mladi lanuški pevčki so nastopili pod vodstvom svoje pevo-vodkinje ge. Zdenke Janove. ... Na sporedu je bil nato govor g. Rude Jurčeca o pomenu in važnosti slovenskih domov v življenju slovenskih ljudi in slovenske besede v svetu. ... Po govorih so nastopili moški, ženski in mešani zbor iz Slovenske vasi, pod vodstvom pevovodje g. Ivana Meleta. ...
(Svobodna Slovenija, 12. maja 1966 - št. 19)
tako imenovana kulturna revolucija, eno od najbolj temačnih poglavij v novejši zgodovini države. Takrat je kitajski voditelj Mao Cetung podpisal proglas Centralnega komiteja kitajske komunistične partije, v katerem so pozvali množice, naj očistijo partijo in državo od buržoaznih elementov, ki poskušajo uvesti kapitalizem. S tem se je začelo 10 let dolgo obdobje terorja, ki so ga nad ljudmi vodili rdeči gardisti. Po ocenah zgodovinarjev so ubili več milijonov nedolžnih ljudi.
TUDI V GRČIJI RASTEJO CENE
Grčija, ki je nedavno sprejela nov sveženj varčevalnih reform, namerava zvišati DDV (po argentinsko IVA) za hrano in storitve, in sicer za eno odstotno točko na 24 odstotkov; enako tudi na karte za lokalni in medkrajevni promet. Država si od tega obeta 1,8 milijarde evrov dodatnih prilivov. Cena za liter bencina se bo zvišala za pet centov, kurilno olje pa za osem centov. Med ostalimi izdelki in storitvami, ki naj bi jih doletelo zvišanje DDV, so še cigarete, stacionarna telefonija in televizijske storitve.
PODNEBJE SKRBI
V Bonnu so se začeli pogovori o korakih za uresničitev Pariškega podnebnega sporazuma. Predstavniki 196 držav in Evropske unije naj bi pripravili vse potrebno za novembrsko svetovno podnebno konferenco v Marakešu. Na njej naj bi potrdili tako imenovano »knjigo pravil« za uresničevanje pariškega dogovora; denimo o preglednosti poročanja o konkretnih ukrepih na podlagi nacionalno določenih ciljev.
RESUMEN DE ESTA EDICION
DIA DEL EJERCITO ESLOVENO
El 15 de mayo se celebra en Eslovenia el Día del Ejército. Hace 25 años que en esa fecha, en 1991, en dos centros de instrucción se ha comenzado a preparar los propios reclutas. Fue en las ciudades de Ig in Pekre. Hasta entonces los jóvenes eslovenos hacían la preparación militar en los distintos centros en otras repúblicas de Yugoslavia. Los especialistas coinciden que, sin tropas propias, la independencia de Eslovenia no hubiera sido posible. La lucha contra la armada yugoslava se basó en las tropas de la Defensa Territorial, que fue la piedra fundacional de las nuevas Fuerzas Armadas. La celebración tuvo diversos actos, entre ellos una misa en la catedral de Ljubljana, oficiada por Mons. Andrej Glavan y el capellán general del Ejército, Mons. Matej Jakopič. Hubo jornadas de puertas abiertas en todos los cuarteles y una celebración centra el Ljubljana, con banda del Ejército y la presencia del presidente de la República Borut Pahor. (Pág. 1)
PEREGRINACION A LUJAN
Como ya es tradición todos los segundos domingos de mayo, la colectividad peregrinó a los pies de la Virgen de Luján. Hubo misa, celebrada por Mons. Jorge Rode. Toda la concurrencia cantó las hermosas canciones a María, tan sentidas por el alma eslovena. A la tarde tuvo lugar la procesión en torno a la plaza, con las imágenes de la Virgen de Brezje y la de Luján. Estuvo presente la imagen de Nuestra Señora de Sveta Gora, patrona de los Eslovenos de Primorska, que desde hace 80 años concurre a la peregrinación, llevada por los integrantes de la familia Troha, actualmente ya la tercera generación. Las letanías cantadas y el clásico himno "María skoz' življenje" pusieron el broche de oro a la jornada de fe y devoción. (Pág. 3)
ADIOS A FRANCI KOROŠEC
El mismo día del aniversario de la Sociedad Eslovena de Carapachay una trágica caída puso fin a la vida de Franci Korošec, pilar de la vida de esa comunidad. Desde niño participó de las actividades, ayudó a construir la sede social, permanentemente fue miembro de la Comisión Directiva y durante ocho años su presidente. Participó en actividades culturales, especialmente el teatro y los coros, y distribuyó nuestras publicaciones. Fue sacristán a la hora de los oficios religiosos y dirigía el rezo del santo rosarios en las peregrinaciones de la colectividad. Un sentimiento de tristeza, pero también de gratitud, embarga a toda la colectividad. (Pág. 3)
TEORÍAS DE LA EMIGRACIÓN
La Oficina para los Eslovenos por el Mundo, órgano del Gobierno de la República de Eslovenia, llama todos los años a concurso, para presentar los trabajos de tesis y posgrado, referentes a la vida y las actividades de los paisanos, que viven en el exterior, y a las minorías étnicas en los países vecinos. Este año se han presentado 17 trabajos, de los cuales siete fueron premiados en un acto especial, encabezado por el ministro del área, el Sr. Gorazd Žmavc. El su alocución el ministro resaltó la importancia de prestar atención al fenómeno migratorio, que en el caso esloveno representa un 20 por ciento del conjunto nacional. (Pág. 3)
VISITA EN MENDOZA
Como ya publicanos en nuestras páginas, nos visitó la diputada nacional y presidenta del partido Nova Slovenija, la Sra. Ljudmila Novak. Durante varios días estuvo en Mendoza, donde la colectividad la recibió con entusiasmo. No olvidemos que el creador de partido fue el compatriota mendocino, el Dr. Andrej Bajuk. Además de las clásicas visitas a los hermosos paisajes mendocinos y a las bodegas, compartió muchas horas con los eslovenos de Mendoza, abordando temas de la actualidad eslovena y nuestra participación en la vida política de la patria de origen. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Marko Vombergar, Franci Žnidar in Božidar Bajuk.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ XXXX.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ XXXX.-; beli papir $ XXXX.-; Bariloche; $ XXXX.-; obmejne države Argentine, XXX.- US dol.; ostale države Amerike, XXX.- US dol.; ostale države po svetu, XXX.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, XXX.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Svobodna_2016_nro_16.indd 5	17/05/16 16:17
Stran 6
19 de mayo de 2016 • N° 16
MALI OGLASI
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
GASTRONOMIJA od torka do vključno sobote od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos
, .	Mejía, Bu-
ffer europeo
enos Aires.
Planika catering - Ani Rode
Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure. POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com

OBVESTILA
ČETRTEK, 19. maja: ZSMŽ San Martín, vabi na sestanek v Domu
ob 16. uri. Govorila bo dr. Susana Urbančič »Otroška zdravnica v Delti San Fernando«.
SOBOTA, 28. maja: Pevsko glasbeni večer, ob 20. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 29. maja: Žegnanje Marije Pomagaj v Slovenski hiši, ob 10. uri.
NEDELJA, 5. junija: Spominska proslava žrtev vojne in revolucije. NEDELJA, 12. junija: Procesija sv. Rešnjega Telesa.
NEDELJA, 19. junija: Očetovski dan.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
SLOVENCI IN SPORT
PO 21. LETIH SPET OLIMPIJA
Nogometaši ljubljanske Olimpije so si krog pred koncem Prve lige Telekom Slovenije zagotovili naslov državnega prvaka za sezono 2015/16. Do njega so prišli po zaslugi zmage z 1:0 v Velenju proti Rudarju. Po njej imajo 71 točk, tri več od Maribora, ki je zmagal s 3:1 v gosteh pri Krki, in boljši izkupiček z medsebojnih tekem s štajerskim klubom.
Olimpija je bila prvak v prvih štirih sezonah po osamosvojitvi Slovenije. Pozneje pa so primat na slovenskih zelenicah prevzeli drugi, predvsem Maribor, ki je nazadnje nanizal pet zvezdic zapovrstjo, skupaj pa ima kar 13 naslovov najboljšega v državi. Štirikrat je bila prvak Gorica, dvakrat Domžale, enkrat pa Koper.
URŠA GRE V RIO
Slovenska kajakašica Urša Kragelj (foto) je na evropskem prvenstvu v slalomu na divjih vodah v Liptovskem Mikulašu osvojila drugo mesto za Nemko Melanie Pfeffier. Tudi Luka Božič in Sašo Taljat sta med kanuističnimi dvojci osvojila srebro.
Kragljevi se je od srca bržkone odvalila velika skala, saj bo Slovenijo zastopala na olimpijskih igrah v Riu. Druga slovenska predstavnica Eva Terčelj je namreč obtičala v polfinalu in zasedla 28. mesto in tako v medsebojnem slovenskem dvoboju kajakašic ostala brez olimpijskega nastopa.
ZLATA MEDALJA ZA ALENA
Slovenski paratriatlonec(po operaciji tumorja je izgubil vid) Alen Kobilica in njegov sotekmovalec Mitja Mori sta na četrti tekmi svetovnega pokala v triatlonu (plavanje, kolesarjenje, tek) dosegla lepo zmago. V španskem Agui-lasu sta v cilj prišla s časom 1:07,59, srebrni Héctor Catala Laparra je zaostal 12 sekund, Poljak Lukasz Wietecki pa je bil tretji s časom 1:10,22.
SVETOVNI NAMIZNI TENIS NA OTOČCU
Svetovna namiznoteniška serija se po štirih letih vrača v Slovenijo. Mednarodnega odprtega turnirja Slovenije tokrat ne bo v Velenju, ampak je organizacijo prevzel Namiznoteniški klub Krka, ki bo tekmovanje pripravil na Otočcu. Boj za 35.000 dolarjev nagradnega sklada bo v Slovenijo privabil odlične igralce, tako kot tudi dejstvo, da bo turnir vezan na tekmovanje v Zagrebu.
Poroka
V soboto, 7. maja 2016, sta se v kapeli Santa Tere-sita de Moorlands - Manuel Alberti JTortuguitas) poročila lic. Dafne A. Ribnikar in lic. Luka Škulj. Poročil ju je g. Marco Espinola. Za pričo so bili nevestina mama Nežka Kastelic Ribnikar in brat Matjaž Ribnikar ter ženinovi starši Marta Jenko Škulj in Marko Škulj. Čestitamo in želimo obilo sreče!
Smrt
V San Martinu je umrl inž. Jože Ziherl (69). Naj počiva v miru!
CICLO DE ARTE | 2016
COMO LA MONA
Marco Mateo "Branko" Rebozov (1959 - 2016)
Licenciado en Economía por ta Universidad de Buenos Aires. Tuvo una prestigiosa carrera como economista, consultor, y columnista en varias publicaciones argentinas.
En esta muestra que él tituló irónicamente Como la Mona, presentamos parte de su obra plástica, una faceta suya oculta para la mayoría.
Hijo de inmigrantes eslovenos, el arte formó parte de su vida desde ia cuna. Fue un verdadero autodidacta, no sólo en la pintura sino en casi todos los proyectos que encaró. Inquieto por conocer el universo, se aventuró los últimos años a la exploración de su infinito interior. Los vínculos interpersonales fueron su otra pasión. Como artesano de la amistad, quiso y se hizo querer por gente de un amplio abanico de colores y personalidades, que también supo combinar en una brillante armonía. Este eclecticismo, que es el sello esencial de su obra, nos invita a mirarnos y a reconocernos como parte de ella.
Vernissage: miércoles 1o de junio de 2016,18.30 h
Visitas hasta el 10 de junio en el Espacio de Arte UCEMA Reconquista 775,2o subsuelo. Lunes a viernes de 14 a 19 h
® UCEMA
Zedinjena Slovenija vabi na
Spominsko proslavo
na čast žrtvam vojne in komunistične revolucije na Slovenskem
10.00 - Sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj. 11.00 - Poklon pred spomenikom.
V dvorani škofa Rozmana:
•	Slavnostni govor: dr. Andrej Fink.
•	»Nad menoj žari tvoj zgled« - Akademija v izvedbi članov Slovenske vasi.
v nedeljo 5. junija v Slovenski hiši - Ramón Falcón 4158
- VSI LEPO VABLJENI! -
47.
Pevsko Glasbeni
Večer
VABIMO VAS, DA NAM POMAGATE PRI IZBIRI SLASBENE SKUPINE ZA NAJINO POROKO
Maša 19.00 | PGV 20.00 | $80 Slovenska Hiša - Ramón Falcón 4158
Nabirali bomo dolgotrajno hrano
^etiiti & nw&Úa
V sreči in v viharjih, prosi Marijo za luč in moč.
V globoki žalosti sporočamo prijateljem in znancem, da nas je v 65 letu starosti zapustil in odšel k Očetu po večno plačilo naš dragi mož, ata, stari ata in brat, gospod
Franci Korošec
Zahvaljujemo se gospodom, msgr. Juretu Rodetu, Franciju Cukjatiju, Roberti Brestu in Carlosu Borasu za molitve ob krsti, pogrebno mašo in spremstvo na pokopališče. Hvala prijateljem in rojakom, ki so se poslovili od njega in nas spremljali v tej težki uri.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Žalujoči:
žena Paula roj. Petelin;
hčerki Ana Maria in Maria Quimey;
vnuk Franci;
brat Jože z družino;
sestre Marjana, Marta z družino in Paula z družino ter ostalo sorodstvo.
Argentina, Slovenija.
Svobodna_2016_nro_16.¡ndd 6
17/05/16 16:17