12. L O V Ki Py 1 J K ' SPOVEDNA MOLČEČSOST — ZLOČIN! V St. Petru pod "Svetimi gorami na Štajerskem je žena pomagala možu umoriti svojega ožeta. Oče jima ni hotel izročita posestva in zato sta ga umorila. Stvar je ostala tajna. Ženo je pekla vest. Sla je k spovedi in razodela svoj zločin. Spovednika je saVeda vezala zapoved molčečnosti. Tega, -kar je zvedel pri spovedi nd smel nikjer razodeti. Nasprotno, do družine ni smel pokazati nobepega nezaupanja. Ko je hodil blagoslavljat hiše, je hišo te družine prav tako blagoslovil, kakor druge. Duhovnikovo ravnanje je bilo v skladu z božjo voljo, cerkvenmi predpisi, in tudi zdrava pamet nam pravi, da ne more biti drugače. Komunistične oblasti pa so bile drugačnega mnenja. Zgodilo se je, da je zločin po naključju prišel" na dan. Zaprli so moža, ženo in župnika g. Pavliča. Da so zaprli morilca, se nam zdi razumljivo, toda čemu tudi župnika? To so pojasnile oblasti same, ko so župnika obsodile na 9 mesecev zapora. Žena je povedala, da se je svojega zločina s.povedala. znamo in nam zato vse tako prav pride. Tu se sedaj ne dobi skoro nič več. Na karte se dobi malo koruzne moke, enotne moke pa samo toliko, da pokažejo, da jo imajo. Dobimo tudi malo žajfe in nekaj sladkorja. Za kmeta pa fudi Dne 12. junija je umrl v Ljubljani pesmiik Oto Zupančič, (j Ob smrti je bil star 71. let. Rojen je bil v Vinici v Beli krajini. Vse svoje življenje se je znal prilagoditi vedno položaju, da je bilo znaj dobro. Dokler so vladali Jugoslaviji kraji, je Župančič pel kraljem. Ko so prišli na vlado diktatorji- —---- Z--~ j----au yiioil ua J • žajfe ni. Maščobe je tako ma- komunisti, je zapel njim. Zato lo, da kdor nič ne zakolje ali pa kje kaj na črno ne dokupi, mora pol meseca nezabeljno jesti. Izgleda, da v dveh letih ne bomo imeli nič drugega več kot žlico in prazno skledo. 'Kakor sedaj kaže, bomo popolnoma propadli. Res, verjemite nam, da je sedaj zelo težko. Verjemite, da kritizirajo vsi. Silno redki, ki se prerinejo do kake' državne službe ali važne partijske funkcije, še rinejo naprej in ne zabavljajo, sicer pa kar od kraja vsi. Jaz bi rekel, da je za mnoge bila to potrebna šola ali smili se mi ljudstvo, ki toliko trpi,- Sedaj segajo po večjih gruntih. Obdavčili so jih tako, da bo malokdo mogel plačati. Nekateri kmetje imajo preko stotisoč davka. Obvezna oddaja velja sedaj za vse kmete, ki imajo več kakor en hektar orne zemlje. Oddajati morajo živino, žito, krompir, salato, kumare, repo, V Ljubljani je umrl pesnik’Oto Župančič General (lul l ¥ Clevelandu« 0. Cleveland. — Na zboru ameriških veteranov Rdečega Kri- ga slovenski narod ne bo ohranil v spominu, kakor bi ga bil, če bi bil Župančič ostal z narodom. Zdravstveni kongres Države sovjetskega bloka, groze z izstopom — Amerika je kriva, da komunisti' nimajo zdravil. Rim, Italija. — Na svetovnem zdravstvenem kongresu je češki minister za zdravstvo, bivši katoliški duhovnik Plojhar nastopil kot vodja kampanje proti USlA. Trdil je, da USA ne da svojih iznajdb in produktov na polju zdravstva drugim narodom, posebno ne narodom za železno zaveso in je zato Arne- g* rika kriva, da narodi pod komunističnimi vladami morajo umirati vsled bolezni, ki se morejo ozdraviti samo g temi zdra vili. Posebej je omenil pent- ovor na zboru i veteranov Rdečega Križa v r- VeMk uspeh ameriškega dela v Evropi — Odkščno branimo naš red in svobodo. Župnija sv. Lovrenca priredi slovesnost lavne zalivale In (estltk prelatu Omanu Rune drobne novice iz Clevelanda in te V nedeljo 26. junija - Slovesna služba božja in slavnosten banket - Preskrbimo si vstopnice. V nedeljo 26. junija ob 11. nosti v clevelandski škofiji, ki je govoril general Clark zmagovalec in osvoboditelj Italije. Povdaril je, je zločin!” Ta primer nam "kaže, kako težko je duhovnikovo delo v današnji Jugoslaviji. Da pride v zapor, ni potrebno, da se vtika v politiko ali da govori proti oblasti. Zadosti je, da vestno izpolnjuje svoje duhovniške dolžnosti. PISMA NAJ GOVORE. — Takole pove pismo. Le škoda, da imena pisca ne smemo prepisati radi njegove varnosti in njegovega življenja. 16. maja 1949 na Gorefijskem. Dra gi stric! Paket In karto smo 'prejeli. Tisočera hvala za vse. To sta bila otroka vesela, posebno še žoge. Poslal si samo take stvari, ki jih tu več ne po- so imeli časa ukvarjati s tem. Moj sosed n. pr. mora oddati 800 kg. čebule in 160 kg kumar, pa jih nikoli ni gojil. Pozive za te oddaje so pa kmetje dobili šele sedaj, ko so že posejali in nimajo več prostora za druge setve, ki so sedaj predpisane. V delovne brigade so sedaj pobrali vse kar je še bilo fantov doma. Največ so vzeli fantov pred vojaškimi leti. šli, so gozd sekat in drva napravljat. Kmetje pa jih morajo voziti vsak po pet dnL Vse so morali pustiti doma, čeprav polje kliče po okopavanju. ■o i« tl »veiuvnc ge jji zaustavljeno, rreaseama zdravstvo kakor sta to storili Truman je izjavil, da se vendar TT1s»«oi»*iQ in fimriahalfa TTnilJl , . •» i _ t_i_____ komandant v Berlinu je izjavil, v««™* »i*™«-j*, ~ da so Amerikanci vse storili, kar nasilno izpremeniti vlado in ja- . .M . V* .1. Ll __ M. »An frvrl ir TTQ^ T«iflVO Vlfpvfl je v njihovi moči, da bi se že- I M m An * Češka komunistična vlada je obsodila na smrt tri, katere je obdolžila, da so hoteli vreči sedanjo vlado. Obsodba je bila, kakor so povsod, kjer ima moč v rokah ljudska oblast. • • • V New Yorku se'vrši že pol leta obravnava proti 12 komunistom, ki so obloženi prav takega zločina, kot obsojenci na le iz svetovne organizacije za Ukrajina in Sovjetska Unija letos v mesecu februarju. Pri-druužili so se mu delegati Poljske, Madžarške, in Bolgarije. Delegat U1SIA je takoj zavrnil take trditve kot pqpolnoma neutemeljene. —o------- University of California zahteva protikomunistično izjavo lojalnosti se Je bat zaustavljeno. Predsednik troSi. Moskva, da vzdržuje ko- ne pričakuje nikaka kriza v produkciji in zaposlenosti da se na jesen ali vsaj v začetku prihodnjega leta računa zopet na munistično gibanje v Ameriki. Znano je, da je Stalin dal prvo pomoč, ameriški komunistični Btranki v znesku 60,000 dolarjev. Ta mali znesek je znan. upp je" v Parizu napredujeta polno SosTtevlmkršna Ve bila Veliki izdatki, ki mesečno pri , y , k Ja1/> Mnol/ira «»a VMPtOI pred začetkom letošnjega pop«* ščanja. Gospodarska stiska za železno zaveso i v Ciini *vi —--------- ,7 dejo iz Moskve za vzdrževanje jo poročila, da se razvija ostra komunistične stranke so manj bitka za sporazum glede gospo-točno znani. Sedaj, ko traja ko-.darstva in trgovine v Berlinu munistični proces, trdijo, dam pogajanja radi mirovne po- muniaiicm JHW.CO, vi« ... —j- 7 plača komunistična stranka sa- godbe z Avstrije. Kljub temu, - ■ - - - --- 1 I 1 ----.tnAK»ln*n QA Rusi ne priznavajo unije Berkeley, Calif, -r- University of California je določila, da morajo vsi njeni člani, profesorji in dijaki kakor tudi administrativno uradništvo podpisati Moskva, Rusija. — New TEmes, mesečna revija, ki izha- Berlin, Nemčija. — Ameriški izjavo, da ne bodo nikoli pripa- dali nobeni organizaciji, ki hoče je v njuiuvi iuuu, ^ -------- ------- lezničarska stavka končala s tudi, da nihče takih organizacij imoimu uij/icuraum j**- hkj vWAUoiuvaram amvacljv ven red v USA. Izjava zahteva ustaviti obrate, ker nimajo ma- primernim in poštenim sporazumom. Sedaj Je stvar na Rusih. Pravzaprav je to njihova stavka in si naj z belijo glavo z njo. Komandant je dejal, da se pač vidi, da komunisti priznavajo delavske pravice v stavki pač samo takrat in tako dolgo, dokler jim to služi. ne podpira. Pretep med delavci Fairmont City, 111. — Tu je prišlo do pretepa med množico članov CIO, ki se bori, da bi dobila uradno zastopstvo kot zastopnica delavske unije v Ame- mo za obrambo ?10,000 teden- da obe vprašanji vsebujeta še sko. Na žalost imajo komunisti globoka in velika nasprotja med tudi med amerikanskimi milijo- Ttmes, mesečna revija, iu mm- , , .. j., , ™m»n. j«* s-? ssrtis ku, je objavila članek, v katerem priznava, da je nastopila gospodarska depresija v mnogih deželah in gospodarskih panogah za železno zaveso. Cele industrije v Romuniji, Madžar, ski in Češkoslovaški morajo SLOVENSKI IZGNANCI 80 SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM! terjala za predelavo, pravi New Times. Seveda po stari komunistični navadi dolži, da je takega stanja kriva zopet Amerika. Pariz, Francija. — Tajne seje zunanjih ministrov štirih velesil so bile večkrat prekinjene in odložene. Izza kulis prihaja- tovljeno je, da ima komunistična stranka v Ameriki 43 računov, na katerih razpolaga s $10,-164,730, sovjeti in zapadnimi 'silami, sodijo, da ravno težave, v katerih teko pogajanja, pomenijo* da se obe stranki prizadevata, da bi končno do nekega sporazuma vendarle prišlo. ....... in Adolph sta lastnika Simončičeve slovenske pekarne na 6724 St. Glair Ave. V Evropi ima pokojni Še sestro Frančiško. Bil je člaii društva Dvor Baraga. Pogreb bo v sredo ob 9:15 zjutraj k Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, kjer bo pogrebna sv. maša ob 9:30, potem pa na pokopališče Kalvarija. o Razne najnovejše svetovne vesti PROCESIJA PRESV. REŠNJEGA TELESA PRI SV. LOVRENCU župnija sv. Lovrenca je ohra- cvetja, vse hiše so bile razsvet-nila čudovito lepo slovensko pro-ljene, V3e je bilo svečano in pra-cesijo 3v. Rešnjega Telesa. Na znično koder . je procesija šla. včerajšnjo nedeljo je najprej ob Ljudje so se izredno lepo in desetih bila slovesna sv. maša, (spoštljivo obnašali, nikjer niti PARIZ, FRANCIJA. — Pariška policija se je stepla s pristaši De Gaull-a, ki 30 se zbrali na Avenue Le Clerc v počastitev pokojnega generala istega imena, ki je vodil francosko vojsko v severni Afriki in jc osvobodil Pariz od Nemcev. Po slavnostnem zborovanju se 40,000 udeležencev ni hotelo mirno raziti kakor je policija zahtevala, ampak so hoteli še maršlrati po mestu. Zato je blio nekaj ranjenih na obeh straneh in nekaj ur je trajal nemir po mestu. Smrt štirih Avijatikov New Cumberland, Pa. — Nekaj milj južno od' tu je zadel vcjni zrakoplov baize v Cleveland, O. v goro in se popolnoma razbil. Dva oficirja in dva vojaka pilota so ubiti. Njihova imena so: Lieut. Roy D., Denser, 24 let star iz 4680 Domur Dr., Lieut. William S. Staffer, 28 let star iz 121 Elm St., Hudson, O., PFC. George Christian, 19, iz Middleport, Pa., PFC. Leonard' Novak, 19 let star iz Pippston, Pa'. -o- ucacuii uua owicoim --------• » ki jo je daroval prelat Johninajmanjše motnje ali nereda. Z ljubezen, wko, aa je nausnoi morai sv»rm. »i Oman, asistirala pa sta župnik'ameriško razkošno in bogato jaz sem zvesto z Vami, a sedaj pojdite lepo mimo domov, da ne Jager in Rev. Slapšak. Po sv.'opremljenih štirih oltarjev je bi kdo smatral, da izzivamo.” u!____l_________1-----K1««ao1a a • « Jager m ivev. ampsun. jlv upiciiiijwi... “*'****• -—-j-■ kega zločina, kot “ ■g“ij“ *JTjl tudfv^rMns^Oman^'wTod"- WASHINGTON. - Objavljeno je, da ima Amerika novo feš em, v ugos a *!ir! H maraj0 Dva spremljati so ga župnik Jager,'mevala po vsej župniji: “Gospod sredstvo za obrambo pred napadom iz zraka- Nova iznajdba do- demokracijah. Izgleda, da «, ki te unije ne marajo. Dva sprenuja so g* »up >, ^ -rakonlove. Ce bi nastopila vojna, bi “demokracijah.1 _ ..... ............ bodo komunisti v New -Yorku človeka sta bila ustreljena do izšli na svobodo brez vsake kazni, ati pa bodo dobiti kaj malega za “njih trud.” mrtvega in šest drugih ranjenih je ostalo na me3tu pretepa, kjer je policija morala končno uspostaviti red in mir. Policija Le kdaj bo ta nazadnjaška, je poostrila vso varnostno službo spremljati so ga župnik Jager,'mevala po vsej župniji: "Gospod sredstvo za obrambo pred napaaom iz zranp. «ova iznajuua uu-Rev. Slapšak, Rev. Godina in 'z Vami-In tvojim duhom.” Zopet'seže tudi najvišje leteče zrakoplove. Ce bi nastopila vojna, bi — *•->«—>---------je pokazala ta procesija, da je USA začela takoj producirati to novo avtomatično obrambno sred- ----1—- i— —8tvo, ki bo učinkovito preprečevalo poizkus bombardiranja ameriških mest. kapitalistična, imperialistična in v mestu, kaj še vse — Amerika, postala demokratična, kakor so “tam preko,1 _ roki “ljudska oblast.” ____________ - — Na krUUiik hodi naraonoet kjer im* sodno oblast v preko eeete pa tarna kadar }* I zelena lui. PRAGA, ČEŠKA, -i Nadškof Beran je govoril v cerkvi samostana v Strahovu v Pragi. Začel je pridigo takole: “Prišel sem, da pred Vami prisežem, da ne bom nikoli podpisal nikakega sporazuma, ki bi delal nasilje pravicam Cerkve.” Nad tritisoč ljudi mu je prisegalo zvestobo in klicalo svoje občudovanje in ljubezen, tako, da je nadškof moral svariti: “Vi ste mi zavesti, Rev. Ozimek. Med lepim zvone-njem in petjem cerkvenega zbora pod vodstvom prof. Ivana Zormana so se uvrstile narodne noše, uniformirane deklice, katoliški veterani, šolska mladina in številni drugi župljani po lepo okrašenih uticah. Vsaka hiša je bila okinčana, vsak vrt je imel neko zastavo ati šopke’ in vence broto. posebno lepa manifestacija katoliške pobožnosti in izredno lepo slovensko češčenja Najsve-tejšega. župljanom sv. Lovrenca. ki se potrudijo, da je leto za letom procesija tako vzorna, iskreno čestitamo in se jim zahvaljujemo za to lepoto in do- WWW PETERSBURG, W. VA. — NcJto deževje je napravilo mnogo Državni uslužbenci stavkajo v Franciji Pariz, Francija. — Milijon državnih in javnih uradnikov je stopilo v 24 urno stavko “za opomin.” Normalno delo državnih uradov je popolnoma paralizirano. Stavkajo poštni uradniki, uslužbenci telegrafa, telefona, radija, občinski uradniki, sodni uradniki in celo cestni pometači po mestih. Sole ne delajo, monopolna tobačna industrija stoji, carinski uradi in letališča so zaprti. Javni uradniki vsi zahtevajo povišanje plač. Amerikanec zaprt ni Češkem za 3 leta Praga, češka. — češka komunistična vlada je obsodila ameriškega državljana češke na- škode. Shenandoah-Potomac Valley je poplavljena. Vsaj šest rodnosti na tri leta ječe, češ, da SKOue. oiiei«wuu»u-A vwuwt. J'- ’ —*----- oseb je utonilo in nad dvajset jih pogrešajo. Polja ob rekah so poplavljena in mesta in vasi so odrezana od zaledja. Pričakujejo, da bo voda še višja in policija je odredila, da se mora prebivalstvo izseliti še Iz nekaterih naselbin. je vohunil in delal proti državi. To je dijak John Hvasta, ki je po vojni šel študirat v Prago, pa so ga v 1948 v oktobru zaprti. akfriska DOHOvnrs, june 17,1949 'G AHLIN SHEET METAL & FURNACE CO, ROOFING, GUTTERS AND SPOUTING Member Warm Air Heating and Air-Conditioning League, Inc. GL 7630 By Cy Httngerford VoU 1 S\ ihih»u»*hhwhh “Kjer boš v svoji službi hodil, Bog Ti svojo srečo daj” ka, pa tudi brate in sestre, kar naprej pa seveda postavljam in čestitam novomašhiku, ki je danes z vsem svojim nastopom in še posebej tukaj s svojimi besedami ,pokatzal, da je pravega duha, d« bo dober duhovnik. Bog ga živi! — (J. V.) ------o------ Pismo iz Osrednjega vzhoda Beyruth. — Tudi* jaz sem eden izmed tisočev Slovencev, ki nas je usoda po končani vojni raznesla po svetu. Jaz sem si našel svoj kos kruha v arabskem svetu. Godi se mi dobro, samo eno je hudo, ker sem edini Slovenec najbrže na tisoč kilometrov naokrog. Zato bi želel, ako bi bilo mogoče, da mi pošiljate Ameriško Domovino, ki mi je že v Italijo prinašala s svojim odkritim pisanjem polno veselja in utehe. Prosim vas, da mi sporočite na kakšen način bi ga plačeval. Ako je sigurno, vam enostavno pošljem denar v pismu. S prisrčnimi pozdravi vsem znanim in nepdznanim prijateljem. Lt. Srebotnik Franc. ne bo razpolagal svobodno več niti z zemljo, niti s svojim zen^e’ “ gavori’ bll° ^ Mary Hutar za|p,el SWTftTJSSW ISSS ■**;-= Ely, Minn. — “To je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo in veselimo se ga,” je napisal na listke naš novomašnik. In re3 tjiko je bilo: hvala Bogu za lep dan, ki simo ga preživeli zadnjo nedeljo tu na Ely. Vse je bilo ugodno: vreme, razpolo- Pri diner ju se je zbralo nad tristo, gostov. Ko smo si okrepčali telo, se je razvil program z govori, petjem, vse po ameri-kansko zabeljeno s primernimi dovtipi, da ni bilo treba samo modro sedeti in poslušati . . . Zbor je pod vodstvom Miss do- gah? Jasno je, da ne. Tu je samo še kolhoz, tu so delavci, osebno in materijelno privezani v gotovo skupnost, tu so komunistični valpti, ki izvajajo gospodarstvo v imenu totalitarne družbe. Taka so poročila, da bodo gotovo letos nagnali vse kmete v kolhoze. Davkov noben kmet ne bo več zmogel. Tolike množine pridelkov, kot jim je predpisana po krajevnih odborih, ne bodo mogli izročiti ob žetvi. Taka so po-' ročila, da kmet ne dobi ne posojila, ne umetnih gnojil, ne orodja, ne strojev, kar vse je na razpolago le v kolhozu. Po poročilih na kmetih ni več mladih ljudi, ne moških ne ženskih, ker so vse nagnali v tovarne. Mladi ljudje so šli v tovarne marsikje tudi na videz prostovoljno, ker na kmetih • niso imeli več kaj obleči. Fantje poleg tega morajo k vojakom. potqm jih pa ne spuste domov. Take in enake 'topove so komunisti uporabili, da zrušijo trdnjavo svobodnega kmetskega-stanu. Streljali so neusmiljeno in neusmiljeno razbijali. Kmečko zavest in stanovski ponos — so proglasili za kapitalistično miselnost. Željo kmeta, da bi ostal neodvisen gospodar na svoji kmetiji, so imenovali reakcijo. Kadar ni mogel več oddajati vseh pridelkov kakor so mu predpisali, so trdili, da dela sabotažo. Če je kaj prodal na skrivaj, da bi mogel plačati davke, da bi si kaj kupil za gospodarstvo ali za družino, so to imenovali špekulacijo. Če ni plačal davkov, je, takoj sledila rubež in šla je po uradno predpisani ceni ali bolje rečeno, brezceni, vsa živina, prašiči, pa seveda dolg še ni bil pokrit. Zato jel šjla še zemlja. Kmeta, ki je plačal davke, je pa zgra: bila OZtyA kje je dobil denar. Pred sodišča so vlačili kmete radi natvezenih “zločinov prpti ljudstvu in državi.” Kmet za kmetom je bil sojen in obsojen. Radi “špekulacije,” “sabotaže," “rekacije,” “neizpolnjevanja predpisov,” radi “nespoštovanja zakonov ljudske republike” so šli kmetje na prisilno delo in v ječe, zaplenjena so jim bila premoženja. Tako so sodišča, davkarije in krajevni ddbori zavili vrat kmetom povsod kjer so opazili, da niso voljni, da bi se kar mirno podredili komunističnim najnenom. Pod strašnim ognjem takih topov, ki so grmeli od zinfe 1947-48 preko celega leta 1948 in 49, kmetje več ne vzdrže. Slovenci v Ameriki, zlasti Slovenci na farmah. Naj vam bo žalostna usoda slovenskega kmeta doma zgovorno podučilo kaj je vredna ameriška svoboda, krščanska svoboda, demokratična svoboda, kmečka svoboda. Iz nesreče bratov se učimo in ne bodimo nespametni, da bi verjeli komunizmu in potem morali prestajati to strašno bridko šolo, v katero so prišli kmetje v Sloveniji. Vi, ki jasno gledate in spoznavate dogodke in razvoj, ste dolžni delati proti komunizmu in gotovo tudi dolžni pomagati tistim, ki jih je komunizem spravil v nesrečo. Omogočite našim kmetskim družinam, ki bi se tako rade v svobodni Ameriki posvetile zopet obdelovanju zemlje, da pridejo sem in se naselijo. Bodite jim sponzorji. Razvoj doma je najmočnejše potrdilo, da so ti ljudje, ki so morali zapustiti domovino, ker so odločno nastopali proti komunizmu, prav vedeji, prav videli, prav svarili, za Točno ob pol enajstih se je iz župnišča uvrstil sprevod v cerkev; špalir so delali Kolumbovi vitezi, ki so prihiteli iz vsega “železnega okrožja” skupaj in domači “Forestarji.” Cerkev, sicer lesena, pa že lani vsa prebeljena, je letcis spet nekaj no: « j . Kirnove. Je tudi tako primerna za novoonašni dan in posebej pomenljiva za novomašnika: naj se popolnoma izroči v Marijino varstvo. Father Mihelčič je predstavil vsej družbi bivše in bodoče nevamašnike in poudaril, kako naj bi duhovnik NASA MICKA IMA TUD BESEDO de sem Zdaj pa lahko vsak čas pri-s kosilom, sem si rekel, ko lahkoto pospravil tiste ževa po tem, ko sem na dnu na-iel eno zrnce in ga po temeljitem študiranju priznal, da je to riž. Torej pri glavni jedi juho lahko brez škode izpustijo, sem ji naročil, da pa lahko nekaj primaknejo pri zmečkanem krompirčku in kar se pa tiče mesa, naj se ne boje, da bi ga ne zmogel, če ga je še tako velik kos. Za vsak slučaj lahko denejo meso na večji krožnik, da ne bo čez rob viselo na vseh krajih. Debelo me je gledala, ko sem ji povedal, da bi jo rad enkrat peljal k Somovim v soboto na kosilo in bo videla, kaj se pršvi servirati fin steak. Rekla je, da bi šla enkrat, kadar nima službe. Nisem vedel, da tako hitro primejo človeka za besedo, zanesel pa sem se, da bo moje vabilo pozabila, vsaj, vzorce, ki mi jih je bolničarka jaz vem (ja bom. •*-V Zed. državah je okrog 10 milijonov javorovih dreves (maple), ki dajejo javorov sok. Society for Savings praznuje svojo stoletnico Society for Savings na 127 Public Square v Clevelandu bo praznovala te dni svojo stoletnico obstanka in sicer začenši dne 22. junija. Stoletnica tega denarnega zavoda ne pomeni samo razvoj največje vzajemne hranilne banke, ampak predstavlja tudi spomenik za ameriško varčnost, ker nad 200,000 oseb vseh poklicev in stanov je Med temi 200,000 osebami, ki so vložile svoje prihranke v to hranilno banko, je več kot 70 različnih narodnosti. To kaže, da ljudje prav lahko žive skupaj v složnosti. vega za novo mašo dobila: nov bil troje — po besedah nadško-tlak, ki njeno .preprosto lepo- fa Irelanda — gentleman, uče- to prav povzdiguje. Asistenco so tvorili sami tukajšnji rojaki: presbyter asistens brat movo-mašnikov Rev. Michal Papež, diakon Rev. John Golobič, sub-diakon pred nekaj dnevi v sub-diakonat dvignjen Frank Malavašič, naš novomašnik za drugo leto. Novomašnika sta spremljala oče in mati: pred obhajilno mizo so si segli v roko: kakor bi s tem novomašnik dejal: “Hvala, Vama, da sta me do sem ppripeljala!” Novomašnik je od malih deklic, svojih nečakinj prejel buipo s cvetjem in novomašni križ. S kora se je glasila naša stara in vedno lepa “Novomašnik, bod’ pozdravljen ... ” Začela se je maša po evangeliju pridiga v obeh jezikih: v angleščini o duhov-skenr stanu, njega odlikah in težavah; potem je Rev. Janez Dolšina razvijal svoje misli, ki jih je navezal na križ, ki ga no-vomašnik drži v rokah. To je pač pomenljivo posebno v teh časih, zakaj novomašnik se je včeraj cib posvečenju pgpolno-ma izročil v službo Cerkvi, ki je preganjana. Naši duhovni tovariši sc mnogi dali življenje, drugi ječijopo ječah, spet drugi v bridkosti srca gledajo, kaj se godi posebno z mladino in pomagati ne morejo ter le čakajo, da tudi oni pridejo na vrsto za ječo ali smrt, spet drugi smo po vsem svetu razkrep- njak in svetnik Z velikim veseljem smo poslušali novamašnflea, ki nas je presenetil, ko je začel: Toastmaster pravi, da naj nekaj besed spregovorim, pa Vam povem, da bom dolg . .. Prvič zato, ker imiam danes prve priliko, da se takole javno oglašam in jo hočem izrabiti... in drugič, ker imam toliko dobrotnikov, 'ki bi se jim moral zahvaliti, da se jim tudi v dolgem govoru ne bi (mogel. Pri vsej zahvali staršem, bratom, sestram je .poudaril leper misel: vsi bodimo pa hvaležni Bogu, zakaj vse je nazadinje le božji dar, dar tistega, ki je dejal: “Niste vi mene izvolili, ampak jaz sem vas izbral, da greste in obrodite sad . . “Nazadnje je dobil (besedo tudi; slovenski novomašni pridigar, ki je v slovenskih besedah zaključil: “Prinašam na to novo mašo nekam svež in bridek pozdrav slovenske zemlje: lepe, pa tako težko preskušane . . . Prinašam pozdrav očetu in materi novomašnika, ki sta iz Suhe Krajine, od tam kjer se dela in trpi in v pomanjkanju, vendar pošteno živi; to sta nadaljevala tudi tu v Ameriki in. danes vsi vidimo uspeh: 10 otrok sta preskrbela in dva k oltarju spremila . . . Sicer pa sfe mi godi kot Ribničanu, ki je novo mašo .popisoval in mu je prinesla. Tako je začel naš pripovedovati o prehrani prvo soboto opoldne v bolnišnici. — Zadnjič je povedal, kako mu je bolničarka prinesla neke vzorce raznih izbranih jedi, kakor je sam sodil 3amo zato, da bi ga to razdražilo in da bi potem z večjo vnemo mlatil po pravem kosilu. Menda so se bali, da se mu bo uprlo, ker v bolnišnici jih nič bolj ne skrbi, kot če se bol- skrbi samo tedaj, če se vsa stvar zamosti in noče ne naprej ne nazaj, kot kadar se v cevi pod lijakom naberejo smeti, da jih je treba z vso silo zbezati naprej. O meni so najbrže sodili, da sem izbirčen, kaj yem zakaj, zato so me hoteli s prispodobami najprej razdražiti, potem da mi bodo prinesli pa zares juži-no, je naš pripovedoval. “Joj, pa kmalu je prišlo v meni do spoznanja, da sem se grdo motil in da so imeli vse lepo preračunano in napeljano. Ko sem namreč nekaj časa čakal, da bo- Bolnačarka se je vidno zabavala in dobro se mi je zdelo, da sem tako zabaven človek, ki se znam tako lepo šaliti z, njimi. Škoda, da ne bom dolgo tukaj, sem si mislil, to bi ga pokali. “Včasih bi tudi jaz prišla in se malo pošalila z vami,” sem 'pristavila, da bi ga spravila nazaj na pravo pot. “Eh, kaj bi hodila,” je hitro pristavil, “med bolniki in bolni- niku jed upre. Se reče, bolj jih parkami je posebna vez, ki jih veže, da se kolikor mogoče dobro: razumejo, dokler morajo biti skuipaj, če hočejo ali pa ne. Ko sem torej bolničarki dopovedoval o tistem titularnem do-južniku in vzorcih, ki so mi jih prinesli, da san dobil zares dober tek za eno pošteno kosilo, se je tako: smejala, da bi bila pladenj s črepinjami od ape-tajzarja skoro po tleh vrgla. Menda sem ji tako f letno pripovedoval. No, končno je pa le našla besedo in mi začela o-na nekaj ©pripovedovati, da je bila vrsta na meni, da bi se bil začel smejati, ne smejati, am- Mervin B. France, predsednik Society for Savings banke, 127 Public Square, Cleveland. Society for Savings, ki nima delničarjev in jo ‘lastujejo vlagatelji, ni samo največja, ampak najstarejša vzajemna hranilna banka zajpadno 'cd Alleghenies. Organizirana je bila v juniju 1849 in je vedno plačevala regularne polletne dividende. Na 1. julija bo plačala svojo 200. regularno polletno dividendo svojim vlagaiteljm in dodatno bo razdelila ekstra divi- kadar hočete. Vzorci niso bili napačni, čeprav ne vem, zakaj si delate delo in skrbi s tistim. Mar bi mi prinesli kar zares in bi bil mir,” tako sem govoril dekletu. \ Bolničarka je bila videti prijazne sorte, ker od sile prijazno se mi je nasmehnila in mi izjavila, da ne ve, o čem da govorim. Kako da ne ve, avša, sem si mislil, saj toliko pa vendar znam tega jezika, ki ga mlatijo v tej deželi, da ti bom dopovedal, kar mislim. Naglas sem ji še enkrat razložil, da so mi bili vzorci všeč in da lahko od vsakega prinese pravi porejon. Juho, sem ji rekel, pa zdaj lahko izpusti, ker vem, da je bila ri- dendo v ztueaku več kot 600,000 dolarjev med svoje vlagatelje kot darilo za stoletnico. Skupna distribucija bo okrog $1,-800,000, kot je rekel Mervm B. France, predsednik Society for Savings. V zvezi s praznovanjem stoletnice bo ISociety for Savings obdržavala Open House med 9:30 in 6:00 zvečer začenši v sredo 22. junija za ljudi v Clevelandu. To z namenom, da si bo lahko vsak oglodaj povečane in olepšane prostore. Vsak je prijazno vabljen, da si v teh dneh ogleda prostore Society for Savings. ljeni . . , Novomašnik je vse to vse šlo “kar naprej”; jaz bom premislil in ni omahoval; prav ima: v 'križu je tudi milost in moč za zmago. Križ v novo-mašnikovih rokah pomen j a.: trpljenj in smrt, ki pa je oW enem odrešenje, večno veselje in življenje.. pa vse postavil “kar naprej.” Kar naprej elijsko faro, ki ima morda največ novih maš med slovenskimi farami v Ameriki, kar naprej njenega župnika, 8d to pospešuje, kar naprej seveda mater in očeta novomašni- Glavna lobby v Society for Saivinigs banki, ki je bila vsa nanovo olepšana. J , Bolničarka mi je namreč razložila, kolikor mogoče nežno, da bi se preveč ne ustrašil, da so bjli tisti vzorci vse Inoje kosilo in da borni poslej take por-cjone dobival, ker mi jih je moj zdravnik predpisal. Dolgo nisem mogel razumeti, kaj mi hoče povedati. Nazadnje se mi je pa le posvetilo, da mi bodo poslej, kakor pravimo navadno: žlice šteli-in me držali tako, da se bom vrtel med nebom in zemljo, ta se pravi, da mi bodo dali toliko jesti, da ne bom umrl, pa prav nič več. No, če so bile tiste drobtinice moje popolno kosilo, bo to m!b-je kosilo vzeto s protestom, da boste vedeli, sem ji rekel. Ko mi je še emirat povedala, da mi je porejene predpisal moj zdravnik in naj vpijem nanj, ne nanjo, sem ji tudi obljubil, da bova imela z zdravnikom šolo, čim prideva skupaj. Kdo mu je rekel, naj me sestrada do smrti, a? Pa če bi vsaj že vprašaj ali mi kaj omenil o tem. Pa nič! Kar zapiše: onemu na številki 72 boste dajali D. P. jx>rcjone pod 11400 kalorij! No, naj le počaka, da prideva skupaj! Bolničarka se mi je smejala, jaz se pa nisem. Zdravnika sem videl drugi dan in dobro sem bil pripravljen, dia 'ga izpovem. Pa mi je sam začel pripovedovati, da bom nekoliko bošj na kratko z jedjo, ker je 'boljše za moje zdravje. Odpiral sem usta, da bi mu jih nekaj nametal, pa sem lepo molčal in — Stradal., Hudo je bilo v začetku, sčasoma sem se pa privadil in ko so me po 8 tednih postavili na tehtnico, sem bil kar vesel, ko mi je manjkalo skoro 30 funtov do prave žive vage. Tako je bito tisto soboto o-poldne. Prihodnjič bom povedal pa o dogodku, ki so mi ga pripetili lomilu potem in ki mi je za nekaj časa vzel vso sapo. Boste videli, da je ra, r ŽENINI IN NEVESTE! IlUim DomoViMA, JUNE 20, KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV 1949 A. S. Puškin: Kapetanova hči Poslušal sem ga molče do konca in vesel sem bil'le radi ene stvari: gnusni lopov ni bil izrekel imena Marje Ivaaovne —bodisi radi tega, ker je v njegovem srcu še tlela iskrica onega čuistva, katero je tudi mene prittililo, da sem molčal o nji Naj bo že, kakor hoče, ime hčere bjelo&orskega |poveljnika se ni imenovalo pred komisijo. To me je še bolj potrdilo v moji nameri in ko sta me vprašala sodnika, s čim morem ovreči Švabrinovo obdolžbo, sem odgovoril, da ostanem pri svoji izjavi in da nimam ničesar več pristaviti v svojo opravičbo. zen, da pa je blagovila carica, glede na očetove zasluge in njega stara leta, zločinskega pomilostiti. Oprostila ga je sramotne smrtne kazni, a zala ‘poslati v oddaljne kraje Sibirije v večno naselitev. Ta nepričakovani'udarec bi bil kmalu umoril mojega očeta. Izgubil je svojo prirojeno odločnost, in njegova navadno nema žalost se se je izlivala v bridke vzdihe. “Kaj?” je ponavljal ves iz sebe, “moj sin da se je udeleževal zločinov Pugačova! Pravilni Bog, kaj sem moral dočakati! Carica ga je oprostila smrtne kazni! Ali ml je s tem Ko so jih pomorili, so jim [prihajajo dnevno na to božje postojanko zažgali in uni- General je ukazal naju od- kaj pomagano? — — Smrt ni vesti. Sla sva skupaj iz dvo- tako strašna: moj praded je pa- rane. Jaz sem mirno pogledal Svabrina, ne da bi Spregovoril ž njim besedico. On pa se je zlobno nesmehnil, dviglnil svoje verige in odšel urno mimo mene. Nato so me zopet odvedli v ječo in od takrat me niso več klicali k preiskavi. — Vsega, kar mi še preostaja povedati čitatelju, sicer nisem bil sam priča, a slišal sem o tem tolikokrat pripovedovati, da so se mi vtisnile tudi najmanjše podrobnosti v spomin in da se mi zdi, kakor da bi bil vsem dogodkom nevidna priča. Marjo Ivanovno so sprejeli moji starši z ono iškrelno gostoljubnostjo, s katero so se odlikovali ljudje starih časov. Imeli so za posebno mik st božjo, da se jim je ponudila prilika, dalti zavetje in iztkaza^ti ljubezen ubogi siroti. Kmalu se jim je srčno priljubila, ker Marje ni bilo mogoče poznati, ne da bi jo ljubil. Očetu se ni več zdela moja ljubezen sama mladostna neumnost, in mati si »i ničesar bolj želela, kakor del na smrtnem odru, ker je branil, to ‘kar je smatral za svetinjo svoje vesti, moj oče je trpel skupaj z Volynskim m Hruščovim. A da se je plemič izneveril svoji prisegi, da se je V< združil z razbojniki, ubijavci, ubeglimi tlačani .. to je sramota in stud za vso našo rodovino!. ..” V strahu pred očetovim obupom si mati ni upala v njegovi prisotnosti jokati, poizkušala ga je hrabriti s tem, da mu je prigovarjala, kako je ljudska govorica često neresnična in negotova. Ali oče se ni dal potolažiti. Naj več je trpela Marja Ivanovna. Popolnoma uver-jena, da bi se bil jaz lehko opravičil, ako bi se bil le hotel, je slutila vso resnico, in je smatrala sebe za vse moje nesreče. Skrivala je pred vsemi svoje solze in svoje muke in premišljevala tem neprestano, kako bi me jvnu 26.—Društvo sv. Antona Pa-dovanskega iz Newburgha ima svoj lefani telet na prosto1.; h Ančke Sirkove na Summit Ad. 26. — Društvo sv Jožefa št. 169 KSKJ ima svoj letni piknik na Močilnikarjevih prostorih. JULIJ 4. — Hlub društev Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. priredi svoj letni piknik na George Kilijopi farmi (off Eddy Rd. v Wicldiffe, 0.) 24. — Piknik fare Marije Vnebovzete na cerkvenih prostorih. . AVGUST 21. — Skupne clevelandske podružnice SŽZ priredijo piknik na vrtu SDD na Recher Ave. es preostanek gre za Katoliško ligo, 28. Piknik Slovenske moške zveze na Brae Bura prostorih, 25000 Euclid Ave. rih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 3 — Društvo sv. Ane št 4 SDZ plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 24___Podružnica št 32 S2Z ima plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 24. in 25. — Praznuje Slovenski dom na Holmes Ave. 30 letnico svojega obstoja. OKTOBER 16. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “Card party” v cerkveni dvorani. 22. —Podružnica št. 47 SŽZ priredi “Autumn Dance” v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Igra Lou Trefcar orkester. 23. — Pevsko društvo Zvon priliki 35 letnice svojega obstanka. Koncert bo v Sloven- Duhovniki tega svetišča, je-so čakali na naš pri-Ko so še naši busi ustavili po(Fhribom, smo se uvrstili v procesijo in kakor po običaju z molitvijo svc rožnega venca dospeli v bližino cerkve pod stopnice, kjer so duhovniki še posneli sliko cele skupine, ki se je potem še dalje po stopnicah pomikala katedralo. Ko stopi romar v notranjost krasne cerkve, ga objame neka globoka zamisel na to znamenito svetišče in na dogodke, kj se nudijo romarju v slikah notranjosti te krasne cerkve. Iz velikega oltarja se nudi slika mučencev, pod njo pa je slika prizorov okraja, kar in kakor se je godilo pred tri sto leti, ko so jih mučili in umorili Indijanci. Vse slikarije v notranjosti cerkve dokazujejo romarju zgodovino časov, ki so se dogajali pred 300 leti, kar je ravno sedaj 300-letnica. 28,—Društvo sv. Križa št. 214 skem narodnem domu na 80. ce-KSKJ priredi piknik na prosto- sti. Božjepotni izlet v Kanadi Anton Grdina mogla rešiti. V, Nekega večera je sedel moj oče na divanu in listal po Cleveland, O. — Naj na tem mestu napišem nekaj o romanju na božjo pot v Kanadi, ki se je vršilo na binkoštno nedeljo iz Toronto, Orit. v Mid-povzročiteljico land, Ont., kakšnih sto milj oddaljeni kraj. Pojasnil bi rad občutke, ki smo jih dobili med romarji na tem romanju, ki je bilo oznanjeno po slovenskem misijonarju, Dr. Jakob Kolariču, ki je tudi spremljal to božjepotno romanje vseskozi, precej vzvišenem kraju, s katerega se nudi prihajajočemu župnik, romarju kar naravnost očarljiv prizor. Krasna cerkev iz belega kamna, z dvema visokima stolpoma, na katerih vrhovih so pozlačeni križi, oznanja potnikom, da je to tisti Dospevši v~ cerkev okrog 11:30 predpoldnem se je začela služba božja, katero je daroval naš misijonar Rev. Dr. Jakob Kolarič, v resnici svetniški apostol in pravi duhovni vodnik vernega ljudsctva. S prižnice je pojasnil najprej jezuitski upravitelj, pomen tega svetišča in povedal, kako prihajajo v tš kraj vsi rodovi iz vseh krajev na obiskovanje tega posvečenega kraja, kjer počivajo relikvije teh, ki so darovali svoje živ- zgodovinski kraj, kjer je bilo 'i™* ™ Kristusa. Povedal . , je, kako je veličastna sv. vera, mučenih šest izmed osmih jezuitskih misijonarjev med leti 1639 in 1649, ki so imeli tam katera vse povsod uči ene in iste resnice* kjer vsi narodi potovanje trume narodov, nas je pa še izrazito pohvalil, kot skupino Jugoslovanov, da smo prišli prvič kot velika skupina. (Tedaj mu še ni bilo znano, da smo le Slovenci, del Jugoslovanov, kar mu je bilo pozneje pojasnjeno.) Iznena-den je bil, ker je naša skupina bila tako živahna. (P. S. Kaj je pa mislil o naših potnikih jezuitski župnik misijonar še potem, ko je slišal njih petje v cerkvi pri sv. maši in pa pri popoldanskih petih litanijah, to je pa povedal zvečer predno smo odhajali.) Za njim je šel na prižnico naš misijonar, ki nas je v dušo in v srce prepričal, na kako važnem romanju se nahajamo in v kako važnih dnevih. Vse to pa ate čitali dobesedno v tem listu. Ko se je začela sv. služba božja, so zapeli svetomašne pesmi naši mladi romarji s tako milodejnim glasom, da smo menili, da se nahajamo na Brezjah, do src so nas ganili ti tako ubranimi glasovi, ki so brez orgel nadaljevali mašne pesmi vseskozi do konca. Dragi čitatelji, vedite, da so bila naša srca zatopljena v svečanost binkoštne nedelje in pozabili smo na vse svetne skrbi. Smatrali smo, da se nahajamo v družbi sv. Družine in svetnikov, posebno še mučenikov, katerih spomin smo poslušali iz pripovednikov in Evangelija, ki se bere na to nedeljo, katera je višek vseh praznikov sv. rimske katoliške Cerkve. Oznanjen je bil s prižnice tudi ves popoldanski program. Po sv. maši smo vsi po ljublja.li sv. relikvije, ko sta jih oba misijonarja delila pred ne bi spoštoval tako mladino in take res izobražene in visoko šolane mladeniče in mladenke. Kako daleč od njih naj bo vsako drugačno natolcevanje, obrekovanje, ali sumničenje. Časi bodo vse prinesli na površje in resnica, katera sicer le počasi prihaja na dan, bo končno dokazala vse to, kar je tukaj omenjeno. Moje misli so se o vsem utrdile še bolj potem, ko se je vršila pobožnost vseh navzočih od postaje do postaje križevega pota. Osebe, ki to store iz vere in namena, so vredne vsega spoštovanja. Razlaga gospoda misijonarja Kolariča je bila tako v živo pojasnjevana, da se je zdelo navzočim, da sledijo gospodu Kristusu na Njegovem križevem potu. Ves ta prizor je pa nebeško lepo obsevalo solnce, in, ker so podobe postaj iz brona rumenkasto svitle, je bilo vse to naravnost očarljivo, kar bodo pokazale gotovo filmske slike, ki so bile od vsega tega posnete. Po končanju križevega pota smo se zopet zbrali v cerkvi za pete Litanije. Tu je zopet docela mila slovenska Marijina pesem. Zares prvič na tej božje-poti, kakor je že dopoldan trdil upravitelj, jezuitski župnik, ki molijo enega in stega Boga po oltarjem, potem se kar ni mogel načuditi, da je sploh mogoče kaj sličnega, ker nikakor ni kaj takega' pričakoval. , (Dalja prihodnjič) IALI OGLASI V Floridi naprodaj V sončni Floridi je naprodaj 5 sobna hiša s pohištvom; ima kopalnico, dve verandi, eno posebno kabino in garažo. Okrog je nasajeno 3adno in rožno dre-romarji vie- Obsega 10 akrov rodovitne že misijonsko postajp deset isti liturgiji; povedal je, kako ogledovali grobnice pod atran-lzemUe’ ima 500 čevljev fronta skimi oltarji in slike po cerkvi. tlakovani cesti. Za ceno in „ pojasnila pišite na naslov: Zatem smo Ut v velike za to- Frank Gerbec> R. x> New Smyr. marje pripravljene obednice>fta j-loridsL kjer se ie srečevalo mnotre liudi.i ’ * ,,... razila vso domačo družino. Marija Ivanovna je pripovedovala prej mojim staršem tako naravno o mojem čudnem prijateljstvu s Pugačovim, da se niso čisto nič vznemirjali, temveč često prav od srca smejali. Oče nikakor ni mogel verjeti, da bi se jaz udeležil zločinskega upora, čigar namen je bil, podreti prestol in uničiti plemstvo. Zato je strogo izprašal Saveljiča. Sluga ni tajil, da je bil gospod v gosteh pri Jemelj-ki Pugačovu in da ga je lopov res oprostil. A zatrjeval je 'svetč, da o kaki izdaji ni niti govora. Oče in mati' sta se pomirila in nestrpno sta čakala ugodnejših poročil. Marja Ivanovna je bila silno vznemirjena, vendar je molčala, ker je bila od narave silno skromna in (previdna. ‘ Pretekih je nekaj tednov. .. Nenadoma je dobil moj oče iz Peterburga pismo od našega sorodnika kneza B. Knez mu je pisal o meni. Po navadnem uvodu mu je naznanil, da se je žalibog slutnja o moji udeležbi ha kot navadno. Potihoma je žvižgal nako staro koračnico. Matj je molče vezla velneno jopico, in zdaj pa zdaj ji je kanila solza na delo. Marja Ivanovna, ki je sedela pri delu, je mahoma vstala in rekla, da mora na vsak način v Peterburg. Zato prosi, da bi ji dali potrebnih pripomočkov za potovanje. Mati se je zelo uža-lostila. “Čemu hočeš v Peterburg?” je rekla. “Torej nas hočeš zapustiti tudi ti, Marja Ivainov-na?” Marja Ivanovna je odgovorila, da vsa njena bodoča sreča zavSsi od tega potovanja, da gre iskat pokroviteljstva m pomoči pri vplivnih osebah kot hči moža, ki se je v svoji zvestobi žrtvoval za domovino. Oče je povesil glavo. Vsaka beseda, ki ga je spominjala na dozdevni zločin sinov, mu je provzročala žalost in se mu je zdela rezek ukor. Pojdi, moja, ljubka, le poj, di!” ji je rekel z vzdihom. “Nočem ovirati tvoje sreče. Dal ti pri vstaji potrdila kot popolno- gog za ženina poštenega moža, ma utemeljena. Pisal mu je, da me je čakala primerna ka- MAKE MULTIPLE VITAMIN CAPSULES YOUR BUY WORD M*e> you —<* .f-*"*- *»«•*'- Potant, and ConvMinnt I« taka. Cadi On. A-Doy (brand) Multiple VHtunin Copwlu contain! full batic dolly quantltloi ol fWo vito* mint, whew raqui«iw«» '» *“'rt tine bow buun uUabJnbd. Tabu «a ra prale eeaty ■a*"''* «4 I™* priglasilo 57 oseb, velika večina teh so bili tako zvani begunci in begunke, največ mladi živelj do srednje starosti iz Toronto in okolice, drugi so se udeležili tudi od daleč, nekateri celo do 400 milj. Več družin se je pa pripeljalo z avtomobili. Tako je štela naša skupina okrog 90 oseb, glavna skupina je zavzela dva busa, ki se je odpeljala iz Toronta med 8. in 9. uro. Krasen dan je bil, ki bi lepšega ne mogel nihče pričakovati. To je pomnožilo radost in veselje in naredilo vtis tega romanja tako globoko v srce, da bo ostal spomin za dolgo v srcu slednjega romarja. Kako veličasten je bil prihod v ta, od nekdaj izbrani od Boga, misijonski okraj., že oddaleč smo ugledali veličastno cerkev na /vsak pozabil na vse minulo gor-l Mlad slovenski zakonski par, je in seje počutil tukaj srečne- oba deiatarbi rad dobil v najem «117 3t Clair Am NA slovenska linijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina. HEaAersea OCU til tha a«xt day. Tbat'i CONVENIENCE. Hoy far ealy oaa tepule K* Your moot), bach ». altar I. OoaXDov (brand) Mulit- ne pa osramočenega izdaj ico.” Nato je vstal in odšel iz sobe. Ko je bila Marja Ivanovna sama Iz materjo, je je nekoliko razodela svoj načrt. Mati jo je objela v sollzah in prosila Boga, da bi se nameravajo potovanje srečno izteklo. Marjo Ivanovno s? odpravili, in za nekaj dni je odpotovala z zvesto Palašo in zvestim 8a-veljičem, kateri se jopo neprostovoljnem razstanku z menoj t:laiil vsaj še s tem, da je mogel služiti moji zaročeni nevesti. Marja Ivanovna je srečno prišla v Peterburg; ko je zvedela, da se nahaja dvor v onem času v Carskem selu, je sklenila iti tjakaj. V poštni hiši je dobila v nekem kotu poatelj. (Dalje prihodnjič) --------o i Kupujte Victory bande 1 Nemški protikomunistični delavci pri uničevanju komunistične propagande t času -stavke železniških delavcev v Berlinu. Slika nam jih kuže pri trganju plakatov s komunistično protidelavsko propagando ki jih je razobesil nemški komunistični list “Neues DeutschlandKomunistični delavski voditelji so odpoklicali vse svoje delavce in tako je Berlin zopet blokiran. • ' » ga. Kmalu po obedu smo se zbrali v skupino poleg cerkve, kjer se je imela pričeti skupna pobožnost: molitve in razlage P8 UT 1-1465. sv. križevega pota od postaje do postaje, ki začenši od cerkve navzgor ob hribu. Naš misijonar je vodil to pobožnost v pravem misijonskem opravilu, ker je pri vsaki postaji razlagal pomen trpljenja Kristusovega ob isti postaji za zveličanje vsakega človeka na svetu. Solnce se je pa ta dan znami veselilo tako lepo nebeško, bi rekel, kakor da smo si sami izvolili tak dan, prav za to romanje. Od jutra do noči je bilo jasno nebo in solnce je obsevalo od vseh strani. Res je bil dan, kakor ga še mnogj ne pomnijo in ki ne bo pozabljen dolgo iet, vsaj tako smo si zatrjevali drug drugemu. Po svečanosti križevega pota, so se vršile v cerkvi pete litanije. Takrat se mi je urinila misel in globoke želje, da bi enkrat dospeli ravno ti romarji v slovenski Cleveland in zapeli nekaj pesmi tako, kakor sami zapeti znajo. Mislil sem posebej še tole : Ko bi vsaj en par tistih oseb bilo tukajle, kateri še danes ne vedo kakšni ljudje so vendar ti, sti begunci, do katerih imajo tako krivične sodbe in obsojanja. če bi se eden ali drugi v resnici prepričal o teh in takih beguncih, bi se prav gotovo in v živo vsak sramoval, da je o njih sodil tako krivo in jih natolceval tako krivično. Kar so imeli v srcih ti begunci, to so izražali s svojim tako vljudnim in pohlevnim obnašanjem govorjenjem in zadržanjem. Mnogi naši, ki se štejejo za izobražene, bi se morali od njih (beguncev) šele učiti izobrazbe in res prave olike.” Tako so me spremljale misli takrat, kq so peli begunci in je donela po vsej cerkvi mila slovenska Marijina pesem. Kdo 3 do 5 neopremljenih sob. Pokličite od 9 zjutraj do 5. pop. MA 4104, od 5:30 do 8 zvečer -(124) Bi rada stanovanje Mlad zakonski par brez otrok želiti dobiti 2, 3 ali 4 neopremljene sobe. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče EX 8966. —(124), Soba se odda Opremljena soba se odda v najem poštenemu fantu. Za naslov vprašajte v uredništvu tega lista. —(121); Hiša naprodaj Hiša 7 sob, fumez na plin in vodno paro, beneški zastori, zimska okna in mreže. Za pojasnila vprašajte na 3618 E. 78. St. (121), Christiana Lodge and ] Cottages Edwardsburg, Mick. Tha Lodge baa 90 rooms, with connecting shower and toUet. Thera are 17 cottage« with prints shower and toilet. Central dining room with Amer-ican-Buropean cooking. All sports: goll. dancing, tennis and beach. Cater to orernlgbt guests. Bd in Christiana Lake in a grove of large trees. 100 eorae of private playground an US lit. Write for Holder. w CHRISTIANA LODGE . DOMINIC KRASOVBO, Prop. i Phome »IMPS P.O. Edwardsburg Mich Aiste prehlajeni? Pri nas imamo izborno sdravllo, da vam ustavi kaSelJ in prehlad. Pridite takoj, ko 15702 WATERLOO RD. SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — First Aid Vagal St. CUr. Am. M E. (St« a4Wfe'ltn9+»i~ Stara mama (POVEST) lahko šli na zrak,’’ je nadalje- “in prenašala me je čudovito, iz daljave, in videla je, da je vala Judy. “Komaj čakam dne- Zdaj, Judy, pa mi povej vse, va, ko se Ibomo mogli voziti z kako si potovala. Povej mi o avtom. Mislim, da bomo delali Klari, česar se le moreš »poro- si jaj ne izlete.” zelo zadovoljna. Ko je odhajala v svojo sobo, da se malo spočije in obleče za 'niti, ter 0 Noelu in Eriku. Mili večerjo, jo je Stefan za hip pri- Obrnil je oči proti strežnici, Bog, kako dobro to dene!” “Kaj ste ji še povedali?” je Judy je sedela in govorila, vprašal. v dokler ni nebo sinjino spreme- .Vseh teh zadnjih dvajset let nj- je zdelo po-'ni!o v glebboko oranžno barvo, sem bil nikoli tako srečen ka- jel za roko in dej^l: "Bog te blagoslovi, Judy! 4 .............. tmmm • ^ ^ ^ _ Okoli poj treh je potrkala na Štefanova vrata. Miss McPherson ji je povedala, da š vedno toži, da nog ne čuti, zat: je bila pripravljena in se ni začudila, ko je ugledala dolgo suho postavo kakor brez moči sklonjeno na postelji pri oknu. Glavo je imel obr- “Judy! Dobri deklič, dobri deklič!” je vzkliknil. “2e sem hotel obrniti svoj obraz proti steni, če ti ne bi prišla. Miss McPherson, postavite ji stol malo bliže. Tako, da. Judy, o Judy!” “Še vedno ste natančno isti ‘stari Štefan’, kakršnega se “Vse, kar se mi trebno.” Stisnila je ustnice, a dokler ni sonce, še dolgo po-oči so se ji smehljale. .tem, ko je že utonilo za morjem, “Misli] sem, da ste že toliko pošiljalo žarke, podobne žoltim Škotka, da bi znali zamolčati prstom, v svetlo barvo, ki jo je skrivnost.” slikal njegov lastni zahod; do- kor danes!’’ “Ali more biti. kje še kaj lepšega?” si je mislila Judy, ko je naslednje jutro stala v svoji sobi pri Oknu. Jokajoča piščal njeno proti nji, in ko ji je po-'spominjam,” je d|ejala Jiudy, molil dolgo roko, so jo njego- ki jo je snidenje bolj ganilo ko ve vdrte oči naglo ogledovale. " “ J- del, da iz Londonom ne bo nič cele tedne ali pa četo mesece. Zato sem sklenil, da moraš k meni ti ali Erik. Seveda bi MdPherson naročil, da je brzojavila. In tako veš vse.” V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI BLAGEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Adamitch ki Je umrl 20. junija 1945. Hladna Te zemlja štiri leta že krije, v tihi gomili pokojno zdaj spiš » solnce poletno na grob Ti zdaj sije a v duhu Se vedno med nami živiš. Sladko počivaj zdaj v grobu, v tihem tem kraju nRru BO Žalujoči ostali: MARY, soproga; JOSEPH, sin. Cleveland. O., 20. Junija 1949. pa je ipričakovialai, “samo da ste sivi in ne več rdečkasti.” Tako neumno se ji je zdelo, da ji silijo v oči solze.” Ali sem — sem Vsaj malo taka, kakor ste. pričakovali?” Odgovoril je s tišjim glasim in še vedno držal njeno roko v. svoji, kj_ je bila presenetljivo krepka. “Taka si kakor tvoja stara hvala Bogu! Boga sem prosil, da bi bila taka. Oči, mi-da, oči imaš enake in iz-Če pogledam, tvoje oči,' jsi njo lahko predstavljam. Že kot deklica si kalziala, da ji boš nekoliko podobna. O, ljuba mp-ja, kako dobro delo si storila, ko si prišla 1” Jaz, storila dobro delo! Ni- Jv^drti obraz. “Pisala mi je, da bi esteme’ ^esa vs€®a s^e me j tebe samo nenadna smrt ali potres mogel odtrgati od tvoje če mi taiko kaže.” postale toplo in bogato škrla- “Judy,” je dejal Štefan, “Ni- tne škrlat pa se je iztdel po-seim tako slaboten, kakor sem se mešan z zlatim prahom; dokler delal. Zadela me je kap. Da, se palme, ki jih nič ne ukroti, le nikar se nič me zdrizajte, vi niso zdele kakor divji razdrapa-tam! Menda je mislila, da ne ni orisi na ozadju sončnega zavem. Pojdite no! Kajpada hoda. , . sem vedel. Kap ni bila tako j Ob pol petih je strežaj prine-huda, Judy, a vendar sem ve- sel čaj in Miss McPherson je “Skrivnosti lahko zamolčim, kler^niso lepe Esterelske gore kakega pocestnega muzikanta jo je zbudila precej zgodaj — čuden orientalski glas, da, cb njem prijetno odpreš oči. Gledala je preko zveriženih rdečih streh in tja čez na sivozelene griče, na levj pa so bele jahte priha'jalev luko - mirna sinja površina vode se nilti kodrala ni — zraven pa manj aristokratske, a zato bolj pestre barke s priostrenimi temnordečimi jadri. . 1 (Dalje prihodnjič). ---------o------- rdečih lic spet nastopila svojo službo. Judy je za zdaj povedala vse, zato je pogovor prepustila njima dvema, da sta se rajši videl tebe. Nekaj v Kla-4ravsala, kakor sta očividno ime-rinem pismu mi je dejalo, da bi la navado. Gledala je, kako ne-biia tebi prav zdaj spretnem- bo prehaja v temnomodro noč, bo dobrodošla, zato sem Miss videla, kako se v luki prikazu- V BLAG SPOMIN PETNAJSTE OBLETNICE ODKAR SE JE MORAL ZA VEDNO LOČITI OD NAS NADVSE LJUBLJENI SOPROG IN OČE Alojz Strnad, Sr. ki Je it vedno lattenil svoje oCl 20. Janija 1934. i----- —----------- Naj bo ohranjen v blagem spominu . lzgle. . . čudovito dobro se bomo imeli, kajneda, Miss McPherson?” “Zelo bo -lepo,” je rekla ta. “Miss McPherson mi je pove- j postavico, dala, da boste čez nekaj -dni že' “Spretna dušica,” je dejal, “B>:g vas je dal, kar stecite! Ubožica, skoraj me -ni pustila samega niti za minuto.” Ko je Miss McPherson odhajala, je gledal izpod nenavadno belih obrvi prijavno za ravno 1. “BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949 2. Knjiga; “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA” Obe knjigi skupaj staneta—$1.50 Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na. BARAGOVA PRATIKA 1857 W. 21»t Place Chicago 8, Illinois mrirLruumjTrmrL^^ Žalujoči ostali:: JOSEPHINE STRNAD soproga, in OTROCI. Cleveland, O. 20. junija 1949. Cleveland, O. 20. junija 1949. Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca IT’S A PICNIC —WITH A FOOD FREEZER •*•••••••*••••••••••••••••••••••••••• • / EARLY canals and roads • ##•••••••••••••••••••••*•••••••••• This week, as every week ihroughout the summer and fall, thousands of Ohio motorists will take to the highways of the state, confident that they will find relaxation and recre'ation right here at home. For Ohio offers a wide variety of parks and forests, lakes and picnic grounds, so located that there is at least one within a short drive from anywhere in the state. These natural surroundings, with the many lakes that dot the ?tate, are our heritage from the days of the eariy canals. Ohio had an extensive system of canals and, artificial lakes to impound water for the canals, long before it had an equally extensive system of roads. Today those canals are paralleled by broad highways, leading to the lakes where fish abound and swimming and sunning are free for the taking. The early canals, built between 1820 and 1848, followed closely the same routes used by the Indians and pioneers along the rivers and across the portages between Lake Erie and the Ohio River and through the Mahoning River Valley to Pittsburgh. The ancient Muskingum and Cuyahoga Trail of the Delaware Indians, from Marietta to Cleveland, was a canal boat waterway. The Shawanese War. Trail from Zanesville to Portsmouth was also a canal route, part of which touched on the original Zane’s Trace, Ohio’s earliest road. Along the western frontier of Ohio, closely following the Miami and Auglaize Trail that was used by the war and hunting parties of the Indians and the early French, British and American pioneers, was the Miami and Erie Canal from Toledo to Cincinnati Just west of the Miami and Auglaize Trail is the ancient Wabash Trail from the Ohio River at Cincinnati to the Maumee at Defiance. Lake St. Marys, Lake Loramie, Indian Lake, Buckeye Lake and ^er beautiful bodies of water IAKF ERIE AiMobulc no Jr? CLEVEIA tri i f Conal Me* 4 N 0,M< troll loll* KAVI .CHINA 5 Sl Morji %/ X. GIAND loVA«.f^UW,JTOWN NIW WIIAOHVHIA sms tolioS 11 £SS& makettaJ. .V ATU wAvim that provide recreation for Ohio motorists today were all built as reservoirs for these early canals. Some of this state’s most scenic drives parallel early canal routes and pass through many of the towns and cities that were built on the banks of the canals which carried the freight of their day and provided passenger*travel facilities unequaled in any other state of the middle Lwesta a century and more ago. The canalized Ohio River today carries mote freight than the Rhine River or any other comparable river system in the world and modem canals are still being built to extend our inland waterway facilities. It was inevitable that the mili- tary expeditions of the French, from the north and the south and the British from the east, in following the Indian Trails would collide in the Ohio Country from 1750 through 1763 when the Treaty of Paris ended France’s colonial empire in America. It was also inevitable that the backbone of Indian resistance to American settlement of the Northwest Territory should have been broken in decisive battles such as Fallen Tim« bers near Toledo, and through the Indian Treaty signed at Greenville. Along the highways that now follow the old canal routes are thickly scattered monuments and points of interest that attract thou* sands of motorists each summer j, 1146E.ei.SL JOHN OBLAK HE 273* -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride The picnic season has arrived, , and here’s the modem way to picnic without all the fuss and bother of preparing a lunch: You just select an already-prepared meal from your electric food freezer, gather together the family and the baseball equipment, and you’re on your way! By lunchtime the food has thawed just right for eating. And it’s as fresh and tempting as the day you froze it. A food freezer can be a storehouse of picnic lunches all summer —if you’ve been far-sighted enough to prepare and freeze your favorite foods during the winter and spring. How’s this for a picnic lunch?— Roast chicken, baked beans, fruit cup, muffins^ orange juice. Perhaps you prefer frankfurters, hamburgers, or meat loaf. Maybe you’d like stuffed green peppers or sweet potatoes. How about ham, turkey, egg or cheese sandwiches? Well, your food freezer keaps them all safe for months. It solves the “left-over” problem, uk>. When ham, chicken, spaghetti or soup is left after a meal, package it and put it in the freezer. It will be delicious on a picnic two months from now. Not only for picnics, but also for parties, unexpected guests, and for daily meals for the family, a freezer saves hours of meal preparation. And it assures a variety of healthful foods—all year long. Yes, with an electric food free-zer, every day is a picnic.________ G. WHISKERS SSTT.r----' \\l»/i c 7Tw \» Pola