PRIMORSKA DELAVSKA EHDTNOST GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Leto 2., štev. 25 - Cena 4 tire TRST, četrtek 6. Junij 1946. Borili se bomo proti brezposelnosti, ki v današnjih časih ne more biti pod nobenim pogojem opravičljiva. V tej borbi bomo z brezposelnimi solidarni. Nasprotnikom delovnega ljudstva pa bomo dokazali, da je povezanost med demokratičnim ljudstvom močnejša od vseh papirnatih ukrepov! Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5 Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo PROTEST ENOTNIH SIHDIKNTOV Mestni odbor Enotnih sindikatov je poslal polkovniku Bowmanu sledeče pismo: »Mestni odbor Enotnih sindikatov protestira pri Zavezniški vojaški oblasti proti preiskavi v našem sedežu v ulici Imbriani št. 5, ki jo je obavila policija dne 1. junija t. 1. Vlagamo protest zaradi sledečih razlogov: 1. preiskava se je vršila ob 6. uri zjutraj, torej v odstonosti vsakega odgovornega člana naše organizacije. Smatramo, da bi se preiskava vršila, tudi če ne bi slučajno bilo prisotne v lokalih naše snažilke. 2. V tem početju opažamo odprto provokacijo proti sindikalni organizaciji delavstva, ki ni dalo nobenega povoda Zavezniškim vojaškim oblastem, da bi se njihova organizacija hotela boriti z nelegalnimi sredstvi. 3. V tem početju zapažamo tudi pristranost, ki ima namen zbuditi sum med javnostjo našega mesta, kakor tudi med mednarodno javnostjo, da hoče naša organizacija izzivati nerede, medtem ko dejstva dokazujejo ravno nasprotno. Ni se dogodil niti en slučaj, da bi bili delavski nasprotniki ranjeni z orožjem ali noži. Pač pa so delavci vedno rabili orožje proti Nemcem in fašistom in so se borili ob strani zaveznikov. Danes pa se preiskujejo sedeži njihovih organizacij, namesto da bi se preiskave vršile v tistih krogih, od koder izhajajo tisti, ki streljajo in z noži napadajo meščane na ulicah. Je torej neobhodno potrebno, da zavezniške vojaške oblasti posredujejo in preprečijo škandalozno toleriranje fašistov in neo-fašistov in to v znamenju nadaljevanja borbe za demokracijo, za katero so dali svoja mlada življenja toliki prebivalci našega mesta in vseh Združenih narodov. Mestni odbor obenem protestira in naznanja ZVU, da bo prepis te protestne note poslan Svetovni sindikalni zvezi. Molile Moških kolonov . V. petek,--30. mala so. se zbrali, furlanski koloni v Ronkah. Bilo je prisotnih okoli 1000 kmetov in raznih sindikalnih zastop-•nikov, ki so razpravljali o kolonskih vprašanjih. Pokrajinski referent Enotnih sindikatov za kmetiško stroko, tov. Muslin, je v kratkem govoru pozdravil prisotne in povdaril potrebo nadaljevanja borbe za pravično rešitev kolonskega vprašanja proti vsem poskusom nenasitnih gospodarjev — graščakov. Nahajamo se pred žetvijo in je zato toliko nujnejša poneha doseči sporazum o delitvi ploda zemlje, Tsihče naj ne sklepa posebnih sporazumov z delodajalci, ki skušajo razbiti enotnost kmečkega razreda in njihovo organizacijo. Ta poskus se je opazit že večkrat. Vsi kmetje lahko vedno računajo na odločno podporo industrijskih delavcev tako, da bodo vsi skupaj dosegli enotne cilje v interesu delavskega razreda. Nato še je razvila diskusija; izglasovana jo . bila sledeča spomenica: »30. maja 1.1. so se sestali v Ronkah na .izrednem občnem zboru zastopniki poljskih delavcev, da bi razpravljali o stanju, ki je nastalo zaradi zahteve Enotnih sindikatov, da združuje Julijskih poljedecev končno zaključi nov sporazum pod drugačnimi in boljšimi pogoji, kot so veljali do sedaj. Zveza Julijskih poljedelcev je odbila to zahtevo Enotnih sindikatov in pravično rešitev tega vprašanja, ki naj bi dvignilo kmete iz težkega gospodarskega in morai-nega. položaja, v katerega ga je prisilil fašizem. Zato odločajo da bodo zadržali tudi, za leto. 194o—4f; razdelitev pridelkov v razmerju 7.0% za kolone in 25% v korist gospodarjem.. Obvezujejo se, da bodo 25% od 75% vskla-diščili do zaključit ve novega sporazuma, ko bo teh 2o% delno ali popolnoma pripadlo kolonom po določbah novega sporazuma. Skupščina, v kateri so zastopani koloni tržiškega in gradeškega okraja: je soglasno sprejela to spomenico in daje zaupnico Pokra jinskemu . odboru. naj zastopa njihove interese pri razgovorih z Zvezo Julijskih poljedelcev ter to spomenico preda na znanje ZVU in Uradu zn delo pri ZVU. Vprašanje sodelovanja med Svefovno sindikalno federacijo in Z N Mednarodni urad za delo in Gospodarski in Socialni svet organizacije Združenih narodov sta obravnavala pogoje tesnega sodelovanja med tema dvema organizacijama. Leon JoubauN, generalni tajnik generalne konfederacije dela, je podal dopisniku »AFP« svoje vtise o tem sestanku ter je izrazil, da je popolnoma zadovoljen z uspehom pogajanj, »S sodelovanjem Združenih narodov z mednarodnim uradom za delo ter svetovno sindikalno federacijo, bo omogočena rešitev številnih vprašanj«, je izjavil Touhaux, ki je naglasil nadalje, »da obstoja glavno vprašanje, ki ga postavlja to dvojno sodelovanje. v dejstvu, da Sovjetska zveza ni ver članica Mednarodnega urada za delo, medtem kn sovjetski delavski sindikati sodelujejo s Svetovno sindikalno federacijo.« Prvi kongres kovinarjev Dejanja naše mladine Kovinarji ostanejo zvesti poborniki delavske solidarnosti dokazujejo našo voljo in moč Jlttadinstka brigada iz Primorja prispefa v (firčfco V juniju t. 1. (ločen datum bo objavljen kasneje), se bo vršil v »Cinema dej Mare« — Domu pristaniških delavcev. Prvi kongres kovinskih delavcev Enotnih sindikatov s sledečim dnevnim redom: 1. Imenovanje predsednika in podpredsednika kogresa. 2. Imenovanje članov za overovljenje zapisnika. 3. Imenovanje izborne komisije za volitve novega Upravnega odbora. 4. Posvetitev, zastave Sindikata. 5. Poročilo začasnega upravnega odbora, ki se razpušča. , 6. Poročilo blagajnika 7. Delavska mladina Enotnih sindikatov" in Sindikalni mladinski krožek. 8. Imenovanje novega Upravnega odbora. 9. Slučajnosti. Navodila za prisostvovanje 1. Vse delavnice, ki imajo do 30 delavcev. bodo izvolile po enega delegata. 2. Večje delavnice, iznad 100 delavčev, pošljejo 3 od sto. 3. Za vsakih nadaljnih sto velja posebna poverilnica. Da .bi se volitve vršile v redu, bodo poverilnice. osebne ter bo v njih vpisano število zastopanih delavcev, ime delegata in podjetja. Priporoča se tovarniškim odborom in zaupnikom, da eimprej pošljejo temu sindikatu spisek tovarišev predloženih kot delegate. tudi točno število zastopanih delavcev. Potrebno je pripraviti predpisno poverilnico. Obenem se pozivajo tudi kot častni gostje: Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov, Mestni odbor Enotnih sindikatov za Trst Mestni odbori in zastopniki kovinarjev E-notiiih sindikatov iz Tržiča. Milj. Pule in Gorice, Delavska mladina Enotnih sindikatov, ženD vpisane v Enotne sindikate. Enotni sindikati poljedelcev, vseh 32 zastopnikov raznih strok Enotnih sindikatov iz Trsta, Ob'astni odbor Enotnih Sindikatov za Istro 'in Reko. Pred, kratkim so Enotni sindikati praznovali obletnico svojega plodnega delovanja. a čez nekaj dni bomo videli uspehe naših kovinarjev. solidarnost vedno na prvem mestu. Že za časa borbe, so bili naši kovinarji tisti, ki so v največjem številu odhajali v gozdove ali organizirano sabotirali delo fašistov in okupatorja. V samih dnevih borb za osvoboditev Trsta, so naši kovinarji sodelovali v ogromnem številu in si na ta način priborili pravico govoriti v imenu vsega delavstva, tistega delavstva, ki se je aktivno, s puško v roki, borilo za politične in socialoe svoboščine ter za pravico samoodločbe. Organizacija Enotnih sindikatov je borbena, demokratična delavska organizacija že po svoji tradiciji ter to velja posebno za najštevilnejši del njenih članov t. j. predvsem za kovinarje. Prepričani smo, da bomo doživeli enega od najlepših pregledov sindikalnega delovanja pri nas ravno na tem kongresu Večkrat smo bili med našimi ladjedelniškimi delavci v tovarnah in smo se tudi nekajkrat peljali na razne izlete, ki niso imeli nikoli izključno zabavnega, marveč vedno le razredni in socialni značaj. Rili smo z njimi med slovenskimi kmeti na Krasu, med Idrijskimi rudarji in drugod po naši pokrajini. Na, vsaki manifestaciji bratstva in delavske solidarnosti so vedno iiili med prvimi. Prepričani smo, da bodo to dokazali tudi ob priliki njihovega kongresa, prvega kongresa po njihovi ustanovitvi. Dne 28. maja 1.1. se je vršilo v tovarni »Veneziani« delavsko zborovanje, ki ga je vodil tov. Juraga. Najprej je obravnaval o vprašanjih kakšne naloge in cilje mora imeti sindikalna organizacija, nato pa prešel na obravnavanje sedanjih perečih nalog, ki jih morajo premostiti sindikati v razredni borbi. Delavci, združeni v svoji sindikalni organizaciji morajo usmerjati vse delo tako, da bodo najizdatnejše in najuspešneje branili koristi delovnega ljudstva, ki so v o-strem nasprotstvu s koristmi gospodujočih izkoriščevalskih kapitalistov. 30. maja t. 1. je prispela v Brčko delovna brigada protifašistine mladine JK, ki bo sodelovala pri gradnji mladinske železnice Brčko-Banoviči in je bila navdušeno sprejeta. Vlak, s katerim se je pripeljala mladina iz JK, je bil okrašen s cvetjem in zastavami. Mladina iz Brčkega je prisrčno sprejela svoje tovariše iz JK, jih zasula s cvetjem in vzklikala jugoslovanski Istri in jugoslovanskemu Trstu. Ing. Žarko Kapo, ki je pozdravil mladino iz JK v imenu vodstva gradnje te železnice, je povdaril, da je njen prihod najboljši odgovor vsem onim, ki žele ločiti JK od Jugoslavije. V imenu brigade JK je govoril Gorazd in dejal med drugim: »Prišli smo sem z ve liko delovno vnemo, kajti z izgradnjo železnice Brčko-Banoviči doprinašamo k obnovi naše domovine. Srečni smo, da imamo to priliko, da potrdimo bratstvo med našimi narodi, ki se je okrepilo med borbo na bojišču. Prav tako, kot smo se petindvajset let upirali odvratnemu fašizmu in se borili v štirih letih narodno-osvobodlne borbe, bomo danes še enkrat pokazali našim dincu ter na ta način izpolnili navažnejši del našega dela. Doživljamo mnogo kršitev pravic delovnega ljudstva z raznimi ukrepi in samovoljo. Zavedati se moramo, da z vsem po-stopan.jem napadajo našo demokratično sindikalno organizacijo, katere pridobitve, ugled in uspehi pri delu, kapitalistom niso všeč. - Naša organizacija jih namreč pri njihovem delu ovira. Vsega tega se morajo dobro zavedati vsi člani naših sindikalnih organizacij, kajti le z razredno borbo bomo lahko odstranili vse. kar ovira delovno ljudstvo pri njegovih naporih da bi doseglo mir in blagostanje V zvezi z izvajanjem ukaza št. 10(1. in skupnim sovražnikom, da ne trpimo nasiija' in krivice in da hočemo živeti v Titovi Jugoslaviji. Dokazali bomo, da ne priznavamo umetnih črt, ki so jih potegnili tuji strokovnjaki v Parizu in katerih cilj je naša: ločitev od bratov«. V imenu italijanske protifašistine mladine JK je govoril Enzo Mario in poudaril, da so italijanski protifašisti prišli, da pomagajo v izgradnji mladinske železnice in dokažejo vsemu svetu, da hočejo živeti v Jugoslaviji. Mladina iz JK je takoj po prihodu poslala brzojavko maršalu Titu, ki pravi med drugim: »Mladina iz vseh delov Jugoslavije se udeležuje gradnje železnice Brčko-Banoviči. Skupno z njimi delamo tudi mi. To je najboljši odgovor onim, ki nas hočejo odtrgati od FLRJ, kjer je vsem zajamčena svoboda in pravica.« Danes zjutraj je mladinska brigada na kamionih odpotovala na mesto gradnje in takoj pričela z delom. V kratkem bo prispela druga skupina mladincev, ne le iz cone B, temveč tudi iz cone A. tov. Juraga izjavil: »Naš sindikat zagovarja sedaj 40 urni delovni deden, keT bodo podjetja v trenutku ko bddp povišala svojo proizvodnjo, primorana zaposliti nove delovne sile, zaposliti bodo morale tiste delavce, ki so sedaj brezposelni. Tudi v tem vprašanju morajo delavci podpirati svojo sindikalno organizacijo in s tem dokazati svojo razredno zavest. Le z medsebojnim razumevanjem v današnjih težkih časih, bomo utegnili prestati vse najtežje trenutke naše trde. upravičene borbe in ustvarili tako močno sindikalno organizacijo, ki bo v vsakem času: kos vsem, tudi najtežjim nalogam. Pomagajte ■ brezposelnim! Ni dela, ni zaslužka, tare nas lakota in pomanjkanje! To so besede, ki jih lahko čujemo vsak dan in povsod. Za nekatere so te besede postale nekaj tako vsakdanjega, da se ob njihovem zvoku niti ne zdrznejo. Toda te besede so trde in grozne za vse brezposelne, katerih število stalno narašča. Preko 25.000 jih je v naši pokrajini m ukaz št. 108 je še vedno veljaven in še vedno grozi. Grozi še vedno, a ne kapitalistom, katerih dobiček je prepojen z znojem delovnega ljudstva in ustvarjen z žulji izkori-ščevanega delavstva. V skupnosti je moč in tega se zavedajo tudi brezposelni. Zato so se organizirali in ustanovili' Pripravljalni odbor brezposelnih delavcev, da bi se z močno medsebojno povezanostjo najlaže in najuspešneje berili proti vsem težavam in spletkam. Da, je beseda brezposelnost preteča in grozna za vse prizadete vedo vsi, kr žive od svojega dela. pa nai si bo to delavec, kmet ah intelektualec. To svojo zavest so dokazali člani podružnice Enotnih sindikatov pri PNOO-u. Zbrali so in poslali Pripravljalnemu odboru brezposelnih delavcev lir 25.000.—. S to švoto otvarjamo nabiralno akcijo za brezposelne delavce. Vsi prispevki naj se pošiljajo na naslov: Pripravljalni odbor brezposelnih" delavcev, Trst. Via- Inbriani št. 5. Omenjenemu odboru so vsa sredstva, bilo denarna, ali pa v drugačni obliki dobrodošla kajti s prispevki se lajša gorje brezposelnih delavcev in njihovih družin. Članom podružnice Enotnih sindikatov, kakor tudi vsem bodočim darovalcem se zahvaljujemo za vse prispevke, s katerimi bodo izpričali ne samo svojo socialno za-r vest, temtveč tudi dejansko dokazali, -d« -je skupnost demokratičnega delovnega ljudstva trdna stvarnost. Pravilno razumevanje moči skupnosti je delovno ljudstvo dokazalo v oboroženi borbi in to svoje razumevanje bo dokazalo Tudi sedaj, kot ga je že neštetokrat doslej! Med vsemi strokami je kovinska stroka Julijske krajine najmočnejša in tudi v do-’ Potom razredne borbe bomo. lahko dosegli spoštovanje pravic delovnega ljudstva. sledni borbi za demokracijo iii delavsko 1 izločili vsako izrabljanje poeainca po poe-Osicer v pogledu znižanja 'delovnih ur, je DNEVNI RED Zasedonja Izvršnega odbora Svetovne sindikalne federdcije Sindikalno zborovanje v TOVARNI „VENEZIANI« V znamenju demokracije? Kaj je mislila policija, da bo našla v prostorih Enotnih sindikatov? Težka je borba za demokratizacijo javnega življenja. na katerega pravilnem razvoju in usmeritve so najbolj zainteresirane množice delovnega ljudstva. Enotni sindikati, predstavniki teh množic, se z vso vnemo borijo za pravice delovnega ljudstva in poskušajo vstvariti tisti življenjske pogoje in družbeno ureditev, v obrambo katere so se Veliki zavezniki borili proti nacifašizmu. Dosledno stališče Enotnih sindikatov in njegovega članstva je pošteni javnosti jasno in nedvoumno saj so ti sindikati s svojim neumornim delom na tem področju to dokazali: Toda izgloda, da to stališče marsikateremu ni všeč. ter se zato poskuša na najrazličnejše načine ovirati in diskreditirati delo Enotnih sindikatov. Vsekakor pa smo bili mnenja, da bo napore Enotnih sindikatov pravilno doumela zaupna anglo-ame-riška vojaška uprava, ki bi s po našem mnenju., morala imeti pravilen kriterij o vsem našem delovanju /ato nas tem bolj čudi dogodek, ki se je pripetil 1. t m. Omenjenega dne je namreč izvršila civilna polici ja v spremstvu dveh ansd' ■nrfriških vojakov .v prostorih En'-trhli sin dišav' v.vin Tnbriani o preiskavo /lutn; krnele no ti uri. jo prišla civilna oriicoja na dveh kamionih. Po vseh prostorih so skrbno izvršili preiskavo Zanimali so se za razne nanirje. in slike katere so skrbno pregledali. Pri tej preiskavi sta biM* 1 2 3 4 prisotni dve snažilki, ki pa nista mogli biti navzoči povsod, niti sta ■zato pooblaščeni in poklicani. Policije pa ie bilo razen tega toliko, da. bi izvršili lahko preiskavo v vseh ni-o=i0''ili istočasno. Preiskava sama in način nje izvršitve nas zelo čudi jn ne more bij: nnd nobenim pogojem v skladu z demokratskimi načeli. Naša, sindikalna organizneiri omrn n Gorila delovnega Itudsfva, ki se dosledno in izključno bori za pravice svoie"n članstva in demokracijo ni s evoiim delom in zadržanjem podala nobenih razloe-ov zn tako eostnpanie ter se jj ne more šteli v zlo. če =e dosledno bori nroti ooo-fašizmu in vsoni ostankom fašizma. Neozirai« se na unravirenosJ ali irmnra-vičennst zgorni nmenipne ni-eisknve :0 jako čudno, da pride polici in v n-osinre v takem času ' kn ve. rta ne bo paška v uradih nikogar Razumljivo ie. da se bn preiskava v tako zgort-iti nri Izvršilo hi ,,-, o, j-zadefih kar ni v škodil z v demokrati.”-H prvi ivpfii vol ;o vviirvri ’ n Med tern .ko , doživiiaio demokrnline organizacije iz dneva v-dan nova. nepričakovana razočaranja -in . žalitve postajajo neo-fašisjtirvedno bojj, ogresivni in nemoteno vršijo isvoja staro fašistično prakso, s čemer hi ižeJeli" izzvati nerede ter na ta način poskuša ;o'načrtno zavesti svet '- nove Jn za človeško družbo nepotrebne' pre- tresljaje. Čudi nas le zadržanje Anglo-ameriške j ojaške uprave, ki vsega tega ne vidi ali i oče videti, ker bi sicer morala v zaščito I emokracije ukreniti vse potrebno, ne pa ustiti zavajati se. Samo na ta način se i.hko preprečijo vsa neo-fasistična izzivala »in njih zločinska dejanja, demokratič; im množicam pa zagotovi možnost milega razvoja. Preiskava ni mogla najti ničesar, kar bi bilo v nasprotju z veljavnimi predpisi, kar je popolnoma razumljivo za vse tiste, ki poznajo dejanski smisel naših sindikatov in njih delo. Anglo-ameriško vojaško upravo pa vprašamo, kaj je menila, da bo našla v prostorih organizacije demokratičnega delovnega ljudstva? Uspehi ameriških sindikatov ob sklenitvi nove kolektivne pogodbe Gospodarske in politične posledice stavke rudarjev 30. t. m. je bila zaključena stavka 100.000 premogovnih delavcev po podpisu kolektivne pogodbe med notranjim ministrom Kmgom za vlado in Levvisom za rudarski sindikat. Pogodba je bila podpisana v pisarni prezidenta Trumana. Sindikat poziva rudarje, naj se nemudoma podajo na delo v rove, ker je pa v četrtek praznik, bo normalna proizvodnja dosežena šele v ponedeljek. Pogodba, ki je bila podpisana potem, ko je vlada zasedla rudnike predvideva: 1. Deveturno delo. pri čemer bodo rudarji za dve naduri dobili poseben dodatek. 2. Povišanje urne mezde na 18.5 centov, to je 1.80 dolarja na dan, 3. Ravnatelj federalnega urada za rudnike bo izdal poseben pravilnik za varnost. Rudarji bodo ustanovili krajevne varnostne odbore, ki bodo javljali kršitve pravilnika 4. Federalni upravniki rudnikov se bodo morali točno držati zakonov ter bodo morali izplačevati delavcem v slučaju nesreče a'i bolezni, nagrade. 5 Levvis je doseg?! pomembno zmago z ustanovitvijo sklada za socialno pomoč rudarjem, v katerega bo pritekalo 5% od tone izkopanega premoga, kar bo znašalo letno ve’- kol 25 milijonov dolarjev 8 Sklad za socialno, pomoč bo prejel tudi zneske blagajne za pomoč, v katero se stekajo prispevki rudarjev in ki je upravljana od sindikatov. Admiral Morell ki upravlja rudnike pod nadzorstvom notranjega ministra Kruga, je na vprašanje novinarjev p stališču lastnikov rudnikov k novi pogodbi, izjavil, »da niso preveč zadovoljni«. S svoje strani je Levvis dejal, »da bo pogodba zagotovila velike množine premoga«. Krug pa je izrekel, »da je škoda, da ni bila ta pogodba sklenjena pred dvomi meseci«. Aprila in v pričetku maja se je industrijska proizvodnja ZDA znatno zmanjšala, v glavnem kot posledica stavk, ki so izbruhnile, ker podjetniki niso hoteli skleniti pogodb, ki bi zadovoljile delavce glede mezd, delovnih pogojev itd. Največji vpliv na raven proizvodnje je imela stavka v premogovnikih. Indeks trgovinske delavnosti, ki ga objavlja New York Times znaša 117.7 za teden, ki je končal z 19 majem v primerjavi z 125.9 za teden, ki se je končal 20. aprila. Ta indeks temelji na podatkih o železniškem transportu ter proizvodnje jekla, električne energije, papirja in gradbenega lesa Mesečni indeks zvezne uprave rezerv za industrijsko proizvodnjo znaša za letošnji april 181, 184 v marcu in 219 v aprilu preteklega leta Zmanjšanje proizvodnje v aprilu, izhaja v glavnem iz ustavitve premogovnikov in podjetij takih industrijskih panog, kot so jeklarska im kovinska, ki so neposredno odvisne, od preskrbe s premogom. Vendar se je proizvodnja avomobilpv in električnih strojev aprila povečala zaradi ureditve stavk v teh industrijskih panogah koncem marca Ameriške stavke, zlasti premogovna in železničarska-, že povzročajo dalekosežne politične pretresljaje Zakon, ki ga je predlagal Truman in ki naj prepove stavke proti vladi, je vzbud.il vihar ogorčenja v delavskih vrstah in kažejo se obrisi novih političnih formacij. \Vhitney, predsednik bratovske skladnice železničarjev, je objavil . politično vojno Trumanu 'zaradi • njegove protistavkovne zakonodaje. .Dejal je, da' je njegov sindikat pripravljen porabiti vse svoje premoženje, ki znaša 37 milijonov dolarjev/ za kampanjo proti Trumanu. Nekoč je železničarska bratovska sklad-nica v glavnem podpirala demokratične predsedniške kandidate. Moskva 17. junija 1946 Svetovna sindikalna federacija je poslala vsem članom Izvršnega urada in Izvršnega odbora ter vsem včlanjenim sindikalnim organizacijam sledeči načrt dnevnega reda seje Izvršnega odbora, ki se bo vršila 17. junija 1946. leta v Moskvi. I. Sprejetje poročila seje Izvršnega odbora, ki se je vršila 22., 23., 24. in 25. februarja. II. Administrativno poročilo: a) organizacija notranje službe Federacije; b) članarina; c) sprejemanje novih članov- III. Poročilo o delu: a) anketa v Nemčiji ter odnosi medzavezniške komisije v Berlinu in Svetovne sindikalne federacije; b) odnosi med Svetovno sindikalno federacijo in Organizacijo Združenih narodov (Gospodarsko-socialni odbor); c) anketa ob priliki obnovitve sindikatov v Grčiji; d) Svetovna sindikalna leracija in Francov režim. IV. Razpravljanje s tajniki strokovnih internacional in ustanavljanje strokovnih sekcij v okviru Svetovne sindikalne federacije (Statut čl. 13). V. Organiziranje načrtnega dela Federacije za drugo polletje: a) delegacija za Japonsko; b) pomoč sindikatom kolonialnih držav ali mandat dežel (referat glavnega tajnika); c) obramba sindikalne svobode in ustanovitev novih sindikalnih centrov v raznih deželah. VI. Odločitev o sklicanju Glavnega sveta Federacije (Statut člen 5). 200.000 pomorskih uslužbencev grozi v Ameriki s stavko V Ameriki grozi stavka 2G0.000 pomorskih uslužbencev. V Wasliingtonu je bila otvorjena konferenca meči zastopniki ameriške vlade, zastopniki pomorskih uslužbencev ter zastopniki pomorskih družb, z namenom, da najde možnost preprečiti stavko 200.000 pomorskih uslužbencev, radiotelegrafistov in kuharjev, včlanjenih v sedmih sindikatih »CIO-a« in ki so pripravljeni stopiti v stavko 15. junija, 75-000 rudarjev je pričelo stavkati Kakor poročajo, ni bil dosežen na več kot trj, urni konferenci med delegati rudarskih sindikatov in lastnikov rudnikov nikak sporazum. 75.000 rudarjev anbacitnih rudnikov je stopilo 31 maja 1.1. ob jioinoči uradno v stavko, ker odklanja podaljšanje, pod katerikoli obliko, kolektivne pogodbe, ki izteče 31. maja t. L ponoči. Sporadično stavkovno gibanje v Angliji Sporadična stavkovna gibanja v Veliki Britaniji so na dnevnem redu. Gre pri tem večinoma za stavke dogovorjene med delavci in njihovimi strokovnimi organizacijami. Medtem, ko so se elektrotehnični delavci in razkladale! spet podali na delo, so danes mehaniki železniških delavnic v Bri-minghamu in šoferji avtobusov v Oxfordu prestali z delom. Te stavke vzbujajo pozornost vladnih in sindikalnih krogov. V Indiji bodo stavkali ? Indija stoji pred največjo železničarsko stavko v svoji zgodovini, ki se bo pričela Junija. Teden dni trajajoča pogajanja med vseindijskim železniškim sindikatom in u-pravo indijskih železnic, so se" razbila. Stavkalo bo preko 100.000 železničarjev. Kakšni so delovni pogoji v Iranu? Neil je danes izjavil, da pripravlja britansko zunanje 'ministrstvo poslanstvo treh članov parlamenta v južni Iran. kjer naj prouče delovne pogoje na ozemlju anglo-iranske petrolejske družbe. Moskovski radio je v zadnjem času večkrat navajat pritožbe iranskega tiska glede postopanja z delavci te družbe: dvakrat je poročal, da je del delavcev pričel stavkati. Angleško iranska petrolejska družba, v kateri ima britanska vlada večino delnic, ima koncesijo za preko 100.000 kvadratnih milj v južnem Iranu. Parlamentarna delegacija bo sestavljena iz laburistov F. Leeja in J. TL Jonesa ter konservativca W N. Cuthberta. Delegacija bo odpotovala v bližnji bodočnosti. &eia je doioH f jjso^ udarnikov pridno pomaga obnavljati Italijanska in slovenska zastava sta se pobratili v znamenju tretje zastave, simbola delavske solidarnosti Tržaško jutro, zgodaj ob peti uri. Nedelja. Bil je lep dan. V tem pogledu prvi lep dan v Slovenskem Primorju. Udarniško delo! Rekel bi, da si v Jugoslaviji da živiš v svobodi, da je zares uveljavljena ljudska oblast. Imaš občutek, da je zares zavladalo ljudstvo, da je zmagala demokracija. Trumoma, prihajajo na postajo skupine petih, desetih ali več delavcev ali uradnikov. vsi pomešani med seboj, vsi razigrani in pojejo. Nekateri nosijo delavske kombinezone. drugi so kot pravi turisti pripravljeni za naskok na n« j višje vrhove Julijskih Alp. tretji v partizanskih uniformah, dekleta v narodnih nošah, zdravniki v belih plaščih... Nahrbtniki ali torbice so polni. nabiti. Kam gre vse to ljudstvo? Na postajo! Mimo njih hitijo drugi s kolesi, dekleta in fantje, možje in žene: oče pelje s seboj otroka, a mati jima sledi na kolesu. Delavci', ki gredo na tlelo, jih gledajo in strmijo. Pozdravljajo se vsi nasmejani Tudi tranvaji. ki že vozijo, so živahnejši kot sicer. Nosijo vesele izletnike in njihovo pesem skozi vso mesto. Marsikdo se je vprašal: »Kaj je zagrabilo vse to ljudstvo in ga ta ko-zgodaj nagnalo iz postelje?« V vlaku smo se našli sami znanci in prijatelji. Mnogi so nam bili neznani, ali vendar tako blizu po pojmih in namenih, da smo si takoj odprli vse naše občutke in opažanja. Bili smo si enotni v ugotovitvi, da je to jutro nova zarja na poti k še večjemu zbližanju našega ljudstva in nov ■korak k uresničenju naših teženj. Klopotanje in piskanje vlaka proti cilju je imelo vse drugačen zvok kot sicer — to je bila pesem, enotna, ista pesem, ki se je razlegala iz sto in sto grl tržaških udarnikov. Na vsaki postaji so pristopali novi tovariši in se nam priključevali. Vedno bolj smo bili prepričani, da bo cilj dosežen, da bomo zares storili to. kar je naš namen: resnična, materialna pomoč žrtvam tujčevega pustošenja. Prišli so, da pomagajo pri delu Sprejem na postaji v Vižovljah \endai' se ne bi mogli zavedati, da smo j plača vse te delavce, se mu ju zasmejal: \ Julijski krajini, če. nam ne bi vprizorili srečala sta se dva svetova: stari in novi. neprijeten sprejem okupatorji Na postaji i-stari svet je govoril skozi usta mladega \ \ ižovljah so nas dočakali trije kamioni j oficirja, ki smatra, da se mora plačati vsa-civilne policije ter nekaj oficirjev in voja- j ko. najmanjšo delo, da ni medsebojnega podpiranja delovnega ljudstva, da ni ljudskega pojmovanja medsebojnega sožitja in sodelovanja, Inženjer se mu je nasmejal, da je to delo udarniško rlclo, da ni plačano da se pa plod tega dela vedno dobro poplača in da ima od njega ogromne koristi vse delovno ljudstvo, vsa skupnost. Ni nam znano, če jo mladi oficir razumel globlji smisel in važnost tega delavstva novih časov, Nato smo se podali v Cerovl.je, Na poti v vas je bilo več tovarišev, ki so peš prišli iz Tista in Tržiča, a v sami gasi pogajanja ljudi, ki niso bili pooblaščeni, zato je bil uspeh negativen. Isto se je medtem dogajalo tudi v Mav-hvnjah. Celo ■ domačini nish smeli prijeti za, lopato, vendar pa ne povsod tako: delali so na skrivaj. Okoličani, ki *so že zjutraj ob 3. uri odšli od doma sami, ali z vozovi, šobili slabe volje, ker so videli, da kljub temu, da so •za časa. prišli in žrtvovali svoj nedeljski odmor, ne morejo delati. Končno je vendar prišlo odobren je! Nastalo je veselje. Lopate so zape^, krampi so rili v zemljo in natovarjali so polne vozove kamenja, malte itd. Povsod pesem mladine in njenega orodja. Nekateri so bili v čisto delavnih oblekah, Z volovsko vprego so odvažali material nasmehe deklet in kov anglo-ameriške oblasti. Ali bila je tu tudi godba na pihala in Vižovelj, ki nam je zaigrala nekaj komadov v dobrodošlico. Pionirka nam je recitirala par sestavkov v slovenščini in italijanščini. Zapeli smo tudi vsi skupaj. V tem je prišel vlak iz Tržiča. Srečanje s tržiškimi delavci je bile navdušeno Vedno so Tržačani z nami v vseh težkih trenutkih, pa niso mogli biti odsotni tudi sedaj. Staro in mlado je vrelo iz porušenih hiš na postajo, pustili so zajtrk, pozabili so na .•marsikaj, a neka mamica nam je dejala, da ni mogla spati vso noč v pričakovanju izrednih delovnih gostov. Pripeljala je s se- , ^ j hoj 8-Ietno hčerkico, ki je znala reči le to: mladincev, mater ,_____ Po delu jed dobro tekne ... Inženjer Štok. nadzornik v vasi, hodi od hiše do hiše, zadovoljen se smehlja, kajti že zjutraj so se pokazali dobri znaki za uspešno delo. Vrnili smo se spet v Mavhinje. Našli smo tov. inž. Šturma, ki je ves srde eh nadziral vsako hišo. vsako skupino, dejal je, da uživa nad uspehi. Napoti! nas je do hiše št. 53. Tam smo našit tržiške delavce. Dovolj je reči, da so doma iz Tržiča — so sami udarniki! Pojejo in delajo. Kupi ru- m m Na postaji čuješ pozdrave, sveže jutranje leklet in mladincev mater fa.>>A1j je , „ matl|a! očetov, pa tudi otrok. Se celo dojenčki so j . dvignili svoj glas in pojejo jutranjo pesem in zahtevo po materinih prsih. Vse Je ena sama velika družina, vsi so‘si bratje, •se- stre, očetje, matere in otroci. Pozdravljajoč se med seboj v italijanščini in slovenščini opaziš takoj, da to niso ljudje,, ki se bojijo ljudske oblasti, udarniškega dela, socialne pravice. To je delovno ljudstvo Juliske Krajine To je delavski razred žuljavih rok in bistrega uma. delovno ljudstvo čistega srca. Trst še ni doživel takega prizora v svoji zgodovini. Brez poziva so se sami spravili ^ ' , t i Zakaj je prišla sem civilna policija? Zanimali smo so malo za to vprašanje in čatodi policija po navadi malo govori, marveč le avtoritativno trdi in veruje le sebi, smo 'mogli zvedeti, da so dobili zapoved, da ne dovolijo delati. Eden od policajev — Skupina udarnikov iz Trsta med odmorom dekleta v kratkih hlačkah, ki so jim služile pri prvomajskem fizkulturneni zletu v Trst. Tu smo videli, .kako uradniki IJivoda energično nakladajo voziček, kako aktivist vozi material, delavec pa sc loti vedno najtežjega dela in svetuje ter pomaga'manj veščemu intelektualnemu delavcu. Tam dalje vidimo urednike Primorskega drievni- ... kar se vidi tudi na njem ševin izginjajo z neverjetno naglico izpod njihovih lopat. Zares, sijajni trži.ški fantje in dekleta! Prišli smo do advokatov, sodnikov, uradnikov, delavcev, novinarjev itd. Že pri prvih hišah smo našli dva urednika »Lavo-ratora«. v delavskih Tutah. Dalje spet tovariše iz Primorskega dnevnika ih tov. Korena Jožeta od Ljudskega tednika. I Odšli smo tudi v kuhinjo; tovariši v belih oblekah so pripravljali kosilo v ve-| likih kotlih, za silo postavljenih med šti-j rimi zidovi požgane hiše. brez strehe. I Na trgu, v šoli. smo našli »štab« zdravnikov. Bili so štirje z vsem pomožnim osobjem. Ker so svoje delo dokončali, se jo znašla tovarišica dr. Mašera že zunaj in zahtevala lopato. Tudi zdravniki so obavili znatno delo. Pregledali so šolske otroke' in bolne dOrna-| čine. Vsega skupaj so napravili okoli 40 j pregledov. Ugotovili so srbečico in slabokrvnost. ki sta posledica težkega prehran-jbenega položaja in nehigijenskih 'prilik. Žirijo po 3—4 družine v majhnem sla novimi«. Pridelkov (četudi skromnih! niso | mogli pospraviti ker je vas vsa porušena. Nepoškodovane so ostale le tri zgradbe: ! župnišče. Sola in cerkev. Ostalo je .vse uni-j ceno Delo je naglo napredovalo, že okoli pol-■ dne so si bili vsi na jasnem, da je cilj do-; sežen V Vižovljah nam je dejal tov. Kodrič. da are v«e bolje kot si je sam mislil. Najmlajši so solidarni z brezposelnimi Koncert malih harmonihašev v Knežaku in Ilirski Bistrici V četrtek 30. t. m. so mali harmonikaši otroci delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka, priredili spet dva koncerta in to v Knežaku in Ilirski Bistrici. Okoli 8. ure zjutraj so odpotovali iz Trsta v vedrem razpoloženju in v kratkem prispeli v Bistrico, kjer so bili sprejeti zelo prisrčno. Pred Krajevnim odborom so nas že čakali pijonirji z zastavami in s polno cvetja. Komaj so naši malčki izstopili iz kamiona, so jih otroci obsuli s cvetjem .in podali eni tovarišici lep šopek ter voščili vsem dobrodošlico. Vsi so bili razigrani in so se takoj zapletli v prijetne razgovore. Nato smo se vsi skupaj podali v gostilno, kjer nam jc mladina priredila lepo kosd > in prijazno družbo. Novi znanci so izmen.a-vali vtise in razpravljali o skupnih probls mih. Bistričani so nam pripovedovali p velikih uspehih na obnovitvenem pol iti, o udarniškem delu in o kulturnem ieb-\a-nju. Mi smo jim; govorili o težavah ki se vrstijo'druga za drugo'vsak dan, o raznih ovirah, na katere naletimo p i našem delu v coni A Ure so božale in kmalu Končno je bila n ra 14. Konec dola! Gru-vse vedo tudi to, kaj vse se namerava tu- ; Kavs, tolminska grča, ne čuti teže napor-j čn so se zgrinjale na trsu v Mavhinjnh. kaj delati! Angro-atnenski ofieir je nato t nc«a ,jeia_ 1 ’ odšel v Devin telefonirat v Trst, kaj naj store, in smo ga,morali čakati, da hi mogli pr;'-di z delom, ljudstvo je sicer sprejelo z nezadovoljstvom ta odlok, vendar je ostalo mirno in disciplinirano ter je v vsem izvrševalo odloke vodstva, ki si ga je za to priliko samo postavilo. V pričakovanju dovoljenja za pričetek dela, so se nekateri nestrpni tovariši kar sami oprijeli dela in pričeli čistiti dvorišča in pogorele hiše. Oboroženi policaji so hodili po vasi, tu pa tam so opominjali, naj se ne dela. vendar pa precej zmerno, tako, •da ni prišlo do nobenega spora šli incidenta. Delo je napredovalo. Medtem so 'prihajali novi udarniki. Prišli so tudi iz Tržiča. Fierrisa, Staranzana in Furlanije sploh. Pripovedovali so nam, kako so jili zaustavili na pol poti in jih hoteli vrniti domov. Ko so hoteli zapustiti svoje kamione in vozove, na katerih so se peljali na delo, in nadaljevati pot peš čez gmajne, So jim celo pretili s streljanjem. Nekateri so, pa le uspeli zbežati in Udarniki so pričeli z očiščevalnimi deli in uradih so se posvetovali delavci in uradniki in odločili, da gredo v pomoč našim okoličanom Tega dela ne bi priznal nihče. Krtietje-pogorelci nimajo denarja, da bi ga plačali. Zato je bilo potrebno, dovršiti ga brezplačno in ljudem darovati plod svojih rok ter napraviti prvo stopnjo k postavljanju novih domov. Prvi dogovori v ozkih krogih so dobili širok odmev, tako da je potem prišlo do tako številne udeležbe, kot si je nikdo ni upal zamisliti. Pa tudi inženjerje in nadzornike so si postavili Preskrbeli so celo zdravnško pomoč, skupno kuhinjo, godbo in kaj vem še vse! Sicer bomo to videli komaj na delu. pa se vrnimo na tržaško glavno postajo. Pri odvažanju materiala je neumorno delal tov. De Rossi Gastone, tehnični uradnik iz Trsta, kljub svojim letom so bili sprejeti z največjim navdušenjem j ja od tovarišev, ki so prišli z vlakom. Sestavi so svoje ekipe in tudi oni pričeli z delom. Tržiški delavec, ki je prišel sem čez dobrave. nam je pripovedoval, kako mu je i nosebno pa pred improvizirano kuhinjo. Tehnični podatki V Mavhinjah je delalo 57 delavcev iz mišljeno. V tej vasi je sodelovalo delavstvo Trsta, lž iz Tržiča in 358 iz nabrežinskega j .iz Trsi a, Tržiča in drugih 18 vasi. okraja; poleg tega pa tudi 35 voznikov iz Vsega skupaj je na tem delu sodelovalo 968 udarnikov, med katerimi 50 voznikov s konji ali voli. Iz Trsta (mesta) je prišlo 123, iz nabrežinskega okraja 621. a iz Tržiča, Turjaka, PieriSa, Poljana, Ronk. Dob-ija in S, Canciiuia. (torej večji del Furlanije), 224 delovnih sil. ' ^ Izvršenih je bilo 4979 delovnih ur in 300 prevoznih ur. Vsega skupaj je bilo premetenega 1-144 kubičnih metrov materiala. _ , . , Poleg tega so bile popravljene ceste in Kuharji čakajo goste poti po vaseh in okoli njih. nabrežinskega okraja. Teh 487 delavcev je Skupna vrednost v, lirah znaša 343.000 obavilo vsega 2922 delovnih ur, kar odgo- lir varja vsaj 136.100 lir vrednosti za delavce, a 28.000 lir za. voznike; torej 174.100 lir za delo. Pometali so in očistili 665 m3 ruševin in sicer: odpeljano, z vozovi in razčiščeno z rokami 438.0 m3 sortiran material 82.5 m5 material prečiščen in pripravljen . za odvoz 144.5 m3 Skupaj 665.0 m3 V .vsem skupaj odgovarja vrednost dela okoli 200.000 lir. V Cerovljah jo bilo 28 delavcev iz Trsta, 127 iz Tržiča in 149 iz nabrežinskega okraja. vsega torej 300 pridnih udarnikov. Voznikov je bilo 11, vsi iz nabrežinskega, okra- i policaj dejal, da ne sme na delo. ker je j joč.OOO lir znano, da gredo vsi kopat rove! Že sama taka izjava dovolj jasno priča, kako se enostransko presojajo naše akcije in kako kvarno vplivajo na. njih renkcijo-narni krogi in njihova propaganda. Zato so se ljudje tudi vznemirjali, češ, da niti delati ni dovoljeno! Ko se je mladi angleški oficir, obrnil do nadzornega inženerja in ga vprašal, kdo 306 delavcev je izvršilo 1549 delovnih ur v vrednosti 77.450 lir in 11 voznikov v vrednosti 9900. lir, skupaj 87.350 lir. Pometeno je bilo in očiščeno 349 m3 materiala. Vse to delo predstavlja vrednost Tržičani so s pripeljanim materialom popravljali ceste V Vižovljah je bilo 38 delavcev iz Trsta, 25 iž Tržiča in 64 iz okraja Nabrežine; •skupaj 127 delovnih moči, razen 4 voznikov. Napravili so 508 delovnih ur (razen voznikov), a skupna vrednost znaša 30X00 lir. Z vozovi je bilo odpeljanih Tlim3, sortirano lini3 in ostalo je na mestu pripravljenih zn odvoz 40 m* materiala. Vse skupaj velja 39.000 lir, kar so delavci darovali Vizovljancem. V Mavhinjah je bilo popolnoma počiščenih 37 hiš, v'Cerovljah je bilo počiščenih 18 hiš 2 hiši sta ostali nedotaknjeni, ker je bilo nevarno približati se, V Vižovljah je bito počišenih 9 hiš popolnoma, a ena delno. Material se je v Mavhinjah odvažal na ceste, da bi se napolnile številne luknje. Tukaj se je posebno opazilo pomanjkanje vozil, če policija ne bi preprečila prihoda •tržiškim voznikom, bi bilo šlo tudi to v ■redu. Vendar pa se je delo razvijalo zelo ipovoljno, čeprav ne tako kot je bilo za- fcžSSS Pa tudi zabava ne škodi To je darilo naših udarnikov žrtvam fašističnega nasilja. Po kosilu so sc vsi zbrali na trgu. od koder so govorili zastopniki zadruge, sindikatov in okraja. Povdaril i so pomen tega dela in očrtali naloge za bodoče. Nato so se razvrstili v skupine; nekateri so se odpeljali z vozovi na plesišče in pričelo se je razigrano veselje. Napravili so svojo dolžnost in dostojno postavili temelj bodočemu razvoju množičnega udarniškega dela in pravemu duhu obnovitvenega dela, Ta dan je zgodovinski za vse naše Primorje, posebno pa ža cono A, Tekmovanje Okrajne gospodarske zadruge v Ajdovščini Pri prvomajskem tekmovanju je sodelovala tudi Okrajna gospodarska zadruga. Naloga' omenjene zadruge, ki si jo je zadala v okviru tega tekmovanja je bila, preskrbeti in porazdeliti semenski krompir za Vipavski okraj. V ta namen je oskrbela in pripeljala iz Tolminskega. Cerkljanskega in Idrijskega okraja 109>()60 kg semenskega krompirja in srn sorazmerno porazdelila na vse kraje, ki so bili prijavljeni, da potrebujejo krompir. Semenski krompir se je zamenjal za 'druge pridelke v odgovarjajočem razmerju. Za t hi vina so kmetovalci n. pr. dobili 400 kg krompirja, za 100 kg koruze 200 kg krompirja itd. Da so zmogli tudi revnejši sloji dobiti vsaj nekaj semenskega krompirja, je zadruga na podlagi potrdila krajevnih odborov darovala skoraj vsakemu kraju po 100 kg in več, da-se razdeli med najrevnejše družine. Vse to defo sn uslužbenci zadruge opravili poleg svojega normalnega delovnega časa. Zato je niihovo delo pohvale in posnemanja vredno. Zadruga je poleg tega Porazdelila nidi 34.000 kg živinske soli, 12.000 kg ovsa za živino 2.000 k-g ovsa zn seme. 2.000 kg semenskega jerivirm in razdelila tudi nad 600 paketov UNRRA-e. V dobi od ianuarja do marca ie organizirala 9 zadružnih sestankov ter ustanovila devet poslovnih odborov v Vipavskem delokrogu te zadruge. Na sestankih se ie obravnavalo vprašanje zadružništva v federativni liudski republiki Jugoslaviji in zadružni prenorod v posameznih kraiih ter pri nn«nmez.nTh članih Na sestankih se je pnudarinlo. da zadrugar ne sme hiti elan zgoli iz koristolovstvn. temveč nredvsem zaradi potrebne me'’seboine pomoči, ker se na fak način najlaže otresemo nadvlade kapitalizma. Uslužbenci tekmuieio med seboj kdo bo bob (očpn v postrežbi in kdo bo prodal več zadružne literature Tekmnvnnio na s tem ni znkliufeno. ker se sedaj ol varja jo nove pnstevnlnice. ki bodo med seboj tekmovale v pridobivanju. novih članov. Uslužbenci jmnio redne sestanke, na katerih obravnavajo tudi vse nedosfatke v postrežbi in se vadilo v samokritiki ker na te način utrjuje pravilno pojmovanje zadružništva. prosili smo jih naj prizanesejo vsaj starejšim ženam in malim otročičkom, ki so že spali Bilj pa so neusmiljeni in nagnali na dež tudi otroke, ki so komaj stali na nogah. Čudili smo so krutemu postopku in neuvidevnosti celo nasproti otrokom. Tudi otroci plačajo drago vsako malenkost, ki si jo priborijo za naše brezposelne in preganjane delavce! Našim naročnikom Sporočamo našim naročnikom, da znaša letna naročnina našega lista Lir ‘MO__ polletno Lir 100— jn četrtletno Lir 50.-! (Za Jugoslavijo pa: Din 80.—. 40.— jn 20.-). Naročnino lahko plačate pri podružnicah Gospodarske banke, kjer te obstojajo in •bcer na račun Ljudske založbe v Trstu z navedbo za »Primorsko delavsko enotnost« Kjer podružnice Gospodarske banke ni, naj sindikalno organizacije predajo denar za list najbližji sindikalni organizaciji, kjer je podružnica Gospodarake banke. Vsi naši naročniki v Jugoslaviji pa naj nakažejo denar‘potom Poštne hranilnice ui sicer na čekovni račun št. 20-016 z navedbo za »Primorsko delavsko enotnost«. Prosimo vse organizacije Enotnih sindikatov. da v redu in takoj Izvršijo inkaso, denar pa čim prej nakažejo. Z vestnim ... ,v tem Pogledu nas boste razbremenili pri našem poslovanju in nam pripomogli da se bo nivo našega lista stalno boljša! m s tem dostojno branil koristi delovnega ljudstva. ss. vs ZMIK Tud,CnT Tni or£aniztGii AFŽ ,n ZMJK, Tudi naši stari možje se pridno 11- de f.,jejo gostov",jnega dela pri obn< test m nočejo zaostajati za ostalimi. vpokojenec. Omenjeni je udarnik v pravem pomenu besede. Kljub visoki starosti je napravi! že 25 prostovoljnih ur dela. Ko smo ga vprašali, zakaj dela tudi on, nam je z nasmeškom odvrnil: »Saj danes vse dela" 71 Citafe Ut šiuU Primorsko delavsko enotnost zakaj tudi jaz ne bi deiai. ako hočemo čim-prej obnoviti našo od okupatorja uničeno domovino?« J Ta stari mož naj nam bo s svojim deloon primer predanosti domovini in interesom skupnosti ' Le s tako zavestjo in pojmova. njem potreb današnjega časa bomo dosegli najhitreje popolno gospodarsko neodvisnost ter blagostanje. Prosiovollno delo t sebreljah Ing, Šturm, tehnični vodja udarniškega dela In Pernarčič J., najstarejši vaščan( sta zadovoljna z uspehom dela L'a je santoiniciativh tudi v borbi za našo obnovo in našo gospodarsko neodvisnost nujno ptrebna 'in kristna, ispričujejo dejanske prilike, na katere naletimo v borbi za boljšo bodočnost. šebrelje je zelo lepa in prijazna vasica. Leži na 600 m. visoki gorski planoti. Pred dvema letoma je bila skoro popolnoma u-ničena. Zažgali so jo hitlerjevski SS oddelki Marsikdo bi klonil, a domačini se niso ustrašili težav, ker so se zavedali, da le s pridnim delom lahko popravijo in nadoknadijo vso škodo. Zato so se odločili, da ne prenehajo s pospešenim delom, dokler ne obnovijo dežele in gospodarstva. Pred /kratkim so v teku 75 dni napravili štiri apnenice Zadnja apnenica je dala 700 meterskih stotov apna, ki so ga razdelili med vse člane obnovitvene zadruge, pri čemer niso pozabili na tiste, ki so pomoči potrebnejši V ta namen so člani KMoo odstopili od 80 prostovoljnim delom pripravljenega apna 12 q, a tov. Pagon Franc je odstopil 10 meterskih stotov apna za vse tiste, ki se zaradi starosti ali bolezni niso mogli' udeležiti prostovoljnega dela pri apnenici. Prebivalstvo je pravilno razumelo smernice, ki jih je tov Tito pojasnil na novega leta dan Zato SO njegov rojstni dan praznovali na naprimernejši način z delom. Pripravili so v Stopniku. 150 meterskih stotov apna v zameno za cement, ki jim bo služil za požgane domove. Na ta' način bodo člani obnovitvene zadruge prejeli strešnike mnogo ceneje, ker se bodo isti izdelali do. ™a. s čemer se prihrani najmanj 30% stro- T udi naše organizirane žene in mladina se predano in svestni povojnih potreb, vde-ležujejo prostovoljnega dela. Na maršala Tita rojstni dan so se zbrali pred Navasarjem. ter odšli na delo. Očistili so ves plevel lia veliki njivi, v veliko zadovoljnost gospodarja, ki se je s tem prepričal, da je edino v slogi in bratstvu moč in da se le na ta način lahko premaga vse težave. Tudi mladina je v roku 14 din' napravila 450 prostovoljnih ur, kakor so poročali na skupnem sestanku' ki so se ga polnoštevilno vdeležili člani ’SiAU oziroma OF navzlic oddaljenosti in celodnevnem trudapolnem delu Na sestanku sd se prc-ucevale razne nove naloge za bodoče delo. tudi v (jrapi pri Stopniku so v borbi za nas0.,, popolno gospodarsko' neodvisnost, sklenm cimprej napraviti električno centralo, s katere tokom bodo obskrbeli poslopja pn Janezu v Grapi v Vovsjem na Vresni-ci ter pri Marjani v Grapi in na Pištoli. Na vprašanje, kdaj bo zagorela luč, je tov. Viktor iz Vovsja izjavil: »Če ne bo posebnih ovir, bo v Grapi tekom enega meseca zagorela luč.« Iz tega poročila vidimo, da se kmečko delovno ljudstvo resno zanima za vse gospodarske in obnovivene pfobleme naše vasi in naše dežele in sodeluje pri tistemu delu zaradi katerega vživa naša skupna domovina velik ugled v svetu. Odgovorni urednik: Albin Zabric