St« 99< V Trstu, v soboto 12. decembra 1885. Tečaj W EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko • EDINOST« izhftit 2 krat na teden vnako a rti« in aafect« o poludne. Cena za va« lato je 0 pid., za polu leta 3 gld., za četrt leta % pld. *fcO kr. - Posamezna številne dobivajo Dri npr&Tniitvu in ▼ trafikah v Trsta no & kr., t Sorlol in v A|dovt£inl po «1 kr — Strotnuu. reklamacije m innerate prejema Oprava lit v», vla Tirrnti, »Navi tiskarna* Vai (Indiji poiiljajo Uradaiit«* avla Tarre.itfl> »Nnova TipografU;« vnuk mor« bttt trankiran. Rokopisi o*«/ poeonne vrudnoati •«• ne vraćaju. — Jnstralt (razne vrste naznanila in poelamce) a>- zaraflunijo po posrodni - pra» cend; pri kratkih ogla«ih z drohalml ft'kann pia^on« za vnako hW««rio ? kr Domoljubni odmevi. (Dalje). Slovanski mirni značaj ne dopušča drugim vsiljevati, kar dragim ni na ljubo; on zategadelj noče drugim lastnega jezika, omike in običajev vsiljevati, hoče pa, da druge narodnosti to njegovo lastnino, mili mu materin jezik, spoštujejo ter mu ga ne iSčejo pokončati! Ves srednji in dober del novega veka je bil Slovan primoran sebe proti krvoločnosti Turkov in drugih divjih narodov braniti; na vshodnjej Evropi živeč, od koje strani so vsi divji narodi prihrumeli, moral se jim je na "branik postaviti ter se z njimi bojevati zanemarjajoč v tem Časa svojo omiko in napredek, ki jo po druzih, po zapadnoj Evropi živečih narodih se lepo razvijal in cvel. Svoj napredek je za-j iiodnja Evropa vshodnjej dolžna, ta pa je bila obljudjena zgolj z Slovani, ki «o se vedno borili z divjimi ljudstvi. Le Slovan je pripomogel, da se je literatura in sploh omika v srednjem i in prvem delu novega veka zahodnje Evropo tako povzdi^nola in razevola, ker oni so odganjali surove narode, da niso zahodnje Evrope napadali, dežele pokončevali in zavirali zahodnjih | narodov v njihovem napredku. Le to je torej krivo, da se niso mogli Slovani toliko poprej v občnej omiki z drugimi narodi vspeti, da si niso mogli vsestranske literature napraviti: bili so vedno napadani, morali so napade odbijati, vedno v boju živeti; boj in vojna sta pa največja sovražnika napredka in omiko. Pokazal se jeSlovan na polju omike stoprav v poznejSej dobi, ali tem čvr-stejše; prešinola ga je zavednost lastnega rodu in navdal ga ponos do njega. Silili so mu in še mu vsiljujejo drugi narodi svojo omiko, svoj jezik, ponujali, naj bi se na podlagi njih jezika izobraževal, ali svest si, da tudi njegov jezik se da v knjigo uvesti ter v njem pisati., odbijal g u' je in bori se proti temn vsiljevanju še sedaj. V tem pa ni iz sovražnosti popolnoma zametoval tujih jezikov, ampak jih spoštoval, učil se jih, iz tujih literatur potrebnega znanja zajemal. Iz tega -se vidi, da ni Slovan drugim narodnostim sovražen, da ne išče druzih narodov požirati, ampak hoče, da se mu pravica godi, ■ Delajo pa njegovi sovražniki tudi enako? Počenjajo Lahi in Nemci proti; nam Slovencem, ki smo tudi veja mogočnega slovanskega rodu, enako? N«» sovražijo nas morda iz vse svoje duše? Kar nam jasno pravi to, da vedno iščejo nas ugonobiti, nam kolikor mogoče škoditi. Glejmo statistiko; kako si prizadevajo naše število krčiti in svetu' kazati, kako smo revni, malobrojni! glejmo njih knjige in opise slovenskih zemel; kako si na vse kriplje priza-' devajo tem revnejše in ubožnojša po-' kazati nas pred svetom češ — naš jezik je trd, nemožno se ga je učiti, naši običaji in navade surove ter nevredne, da se o njih govori, mi Slovenci polu divji, vsi borni in revni, »ščavi«, kakor nas »Častno« nazivajo preljubi ■ Italijani! Nasprotno opisujo naša mesta, ; »učeni« Nemci vedno trobijo, da so naša mesta vsa nemška, Lahi pa laška — le morda prosjaki po cesti, dekle in hlapci govore tisto čudno slovenščino. Glejmo nadalje, kako se naši (nasprotniki zato poganjajo, da se v 'šolah lc v njih jeziku uči, v uradih j le v njih jeziku uraduje: vse je le pretirana ljubezen do svojega rodu, strankarstvo, sivo sovraštvo in gnjev proti vsemu, kar je slovanskega ali slovenskega posebe! Taki so, dragi Čitatelj, nasprotniki naši, ljudje, ki nam z silo hočejo uvesti svoj jezile in kulturo; ni treba, da jih dalje opisujemo, vsaj vsakdo jih več ali manj pozna. Pobližje pa spoznajmo se z nam bližnjimi in nas zatirajočimi Italijani, kojim so v Avstriji peruti le preveč zrastle ter tu na Primorskem uže mnogo let preveč samovoljno in vsem neprenesljivo vladajo. O laškej zagrizlosti ni nam treba praviti, ker je svetu ona znana: Lah hoče namreč povsod videti le Lahe, vse naj bi se po njem ravnalo, vse njega slušalo; on ne črti le Slovenca in Slovana, temuč tudi Nemca, ki mu jo vendar — o avstrijskih Lahih in Nemcih govoreč — v zatiranju Slovanov brat. O nepristranosti laškej ni inogoČe skoraj govoriti, ker je ni, kajti razven malih izjem so vsi laški učenjaki in politiki nasprotni drugim narodnostim. Mi z Italijani v dotiki živeči primorski Slovenci čutimo težko roko italijanskega ukazovanja in dobro vemo, da zatiranje slovanskega življa tu na ohalih Jadranskega morja prihaja zgolj iz te nam nasprotne politike Ita-1 janov, ki, žal, dosedaj v deželnem svetu imajo veČino ter kraljujejo v uradih in šolah; dobro vemo, da slabe naše razmere so le od tega provzro-čevano in da ne bodo nam boljše, dokler ne zadobitno veČine mi, do koje imamo po statistiki pravico. Naj spregovorimo tedaj nekoliko 0 teh slabih naših razmerah, da se tem bolj spoznajo ter da se iz njih ljudstvo navadi, kako mu treba postopati o p:*iliki prihodnjih volitev. fD.tlje prihj Deželni zbori. Istrski. V. seja. 4. dec. Za inja seja dne 3. decembra je bila zaključena ob 1 uri popolnJn?, da se ni "ovršil dnevni red. Zdelo je, da deželni glavar m bil dobre volje, in z« Časa zbo-, rovanja je ozbilj iO Čital neke spis«. HoteČ z uključi ti sejo je reket, da se t prihpdnjej 1 seji dne 4. oeceim fii reSijo ostale točka dnevnega reja, namreč: prošnja Ivana Anto- I m ni za (vio m,rovino, p'ošnja za povišenje plače učiteljem v Pulji in izvestje poliiiftkn-ekonorničnega odbora o prošnji davkotflke občine Ricmanje, da bi visoki zbor pri ministerstvu zu poliedelstvo podpri otok, t k^joČ se pogozdenja tržaškega Krasu. Nadalje, da se bodo razpravljale zakonske osnove o razbeljen m občine bu-zetske v buzetsko in laniščansko. občine voO"jimske v vodnjansko in sanvičentsko, občine krške v kr>ko in puntarsko, o pro-membi enega g. statuta mesta Rovinj i in 0 varstvu ptic (točka, ki je izostala v tro-ljMj "eji zarad bolezni poročevalca dr. Ca ciani). Ko se j« preČitala v ital janskern jeziku interpelacija, izročena v hrvatskem in italijanskem jeziku od gg. SpinČića. Jenka, Zamliča, Laginje in Križanca, glede nekih novcev za gradbo cest« Novavas — Sveti Peter do glavne ceste, prestopilo se je na točke dnevnega reda. O prošnji učitelja Antoninase je bret debate prestopilo na dnevni red; enako tudi o pošnji za poboljšanje plač učite- 1 j - m v Pulji, ali ne brez debate. Zagovarjal jo je zastopcik Elluschegg, a proti njej je govoiil dr. Cainpttelli in poročevalec Šolskega odseka; z enim glasom večine je bila zavržena. Predlog politiŠko-akonomičnega odseka, naj se prošnja davkovske občine Ricmanje podpre, bil je soglasno sprejet. Na t<> je načelnik pozval dr. Constan-tini-ja, naj poroča o zakonskej osnovi za-atran razuelitve kr&ke občine v krško in puntarsko. Tej osnovi j« ugovarjal zastop-n k dr. Laginjn; rekel je, da je osnova storjena s politiškega stališča. Ono, kar se navaja n|ej v prilog, namreč da ima ena in druga občina s čim vzdrživati se, j tedaj pravico na ob^tmek in dovolj inteligencije za upravo, ono je tudi takrat [bilo, kadar st« bili združeni in pozneje, ko ste se Izrekli za razdelitev. Zdaj pa, kolikor je njemu znano, Puntarji ne žele razdelitve. Oni so izvo-je»u 1 i zrnato, in hočejo v občini vladati, kakor so do-dej vladali oni, ki so imeli večino. Drugi razlog je, pravi dalje, zarad katerega je on proti razdelitvi, ker imajo Puntarji m Koruičani mnogo posestva v krŠkej davkovskej občini, pa bodo morali plačevati priklaie krškej občini, ki se bo tedaj vedno težje vzdržavaia, Gosp. Laginja je govoril samo hrvatski o tej stvari. Vstal je gosp. Elluschegg m rekš , da je umel. kar je prvi govoril, zagovarj il je zakonski načrt zarad tega, ker so oili vedno nemiri mej Krčani in Puntari, ter so ti in oni često prosili za razdelitev, in da jo zdaj bolj ž-de KrČani, nego Puntari, uzrok je, ker so Krčani bili mnogokrat od Puntarjev napadam, nikdar pa ne ti od onih. V odgovoru mu g. L»ginja konstatira iz njegovega govora, da je bil sam okrajni glavar in tudi zastopnik, pa nikoli ni za- PODLISTEK. Rušen. Z^o lovinska novela Saeher-Masoch a. Prevel V. H lil. Dan je minol za dnevom, a Rušen je ostabi vemo enaka, pobita, žalostna in jaz te ljubi nI Jaz nhem tvoj go-soodar, ampik tvej občudovalec, ljubitelj. Nobene moči nočem imeti nad teboj nego ljubezen ! Le to ini daj, da prinesem tsa) eno 'sk-ico oneiru ognja, ki razjeda moje srce, v tvoje prsi! Prsegam ti, vse moie želje nuj se uklanjajo pred tvoiimi 1« Rušen pogleda milo v sultana za en trenotek. potem pokl-kne pred njegovim* nogami. »Verujem ti», reče mu. ljubila hi te, da bi mogla. Morala bi te Ijumti, ako bi bilo moje srce prosto. Pa ju z ljubim uže druzega, prosim te, umori me !■ Vroče solze se jej udero po lic h. Mustifa jo gl-da bolestno ganjen, potem jo dvigne. »Vstani«, reče, » lal sem ti besedo, da boš srečna ; bodi ! A jaz sam hočem trpeli. Za tem gre k svojej sestri, ki mu veselo nasproti priteče. »Ab sem prav storila?« praŠa ga, »kako ti dopada m tla pevka?« Mustafa vzdihne. '»Ljub i sestra«, reče jej, »storila si mi 2elo hudo|« »Kuj sem naredila?« praša A^ma prestrašena, »o č«>m sem se pregrešila zoper tvojo mi ost?« Trepetaj je Stala pred njim, mrzel pot jo ie olilil. • Hoi«*la si mi podariti to, kar je uže druzegu lastnina. Ro§-n je pe-ca Saadula ljubljenk*. Precj nuj pride k meni Ne, hočem ga p iprej skušati, ali je njegovo srce taKo un^to za RnŠert, kakor nj-no za njega. Vi leti Ž-lim, ali je vreden takega bitja |u »Pov-j ml, Ki li še jezen na me?« »N- !« » Res ne ?« • P''i Mihomelovej bradi, ne!« Asma vzame beli ročiči izpod široke halje ter j h da sultanu, ki jib smehljaje poljnb'. »Kedo bi mogel biti na te jezen ? I« IV. Oficir iz Seraila je Še| po Saaiula. prišel je ob določenej uri zvečer k sultanu, bil je Lile i, a njegova znnaijest j-kazala, da se je pomini zaradi britke ločitve oti ljubljene mu učenke. Priklonil se je nemo pred Mustafo, ki ga je ostrn pogledal, ter je Čakal njegovega povelja. Ukazal mu je, naj vzain" liro in poje. B I* je perzijska romanca. Ko je doknričil, žel je olnlo pohvale od navzočih velikušev in dostnjunstvenikov. Na to zapo|e še dve turški j>eamostalen predlog in da ga želi priobč ti. Načelnik gleda Jenka, Jenko načelnika. Iz tega nerodnega stanja ga je rešil Laginja, ponavljajoč Italijanski, kar j- J-triko slovenski rekel. Prijel se je predlog, utrien slovenski. NtČ lnik ni pro:ital utrditve, ampak samo predlog, preveden na italijanski. Pretilog ide na to, da se ustanovi mesto za druzega kancelista pri okrajnem sodu v Potigradu. Podpirali ga niso le Hrvati, temuč tudi nekateri Italijani. Kranjski. (III. seja, 5. decembra). Ko se je prebral in potr nI zapisnik zadnja seje in so se po deželnem glavarju o t se ko m razdelile došle reči, prečitala se je interpelacija, ki sojo zastopniki manjšine stav li na g. deželnega predsednika. z:ika; se še ni pioglasila postava zastran odkupa duhovenpke bire? G, deželni predsednik j** na to odgovoril precej, da je proglašenja te postave odvisno od izdelanja dotiČ e izv.Sevalne postave. Sicer pa prebivalstvo nema nobene Škode, ako se postava še ni izvršila, in nj^mu (deželnemu predalniku i v tem osirii še ni doSla nobena pritožba Potem sta se naznanila dva samo^tal' a predlaga g. profesorja Šukljeta; eden namerava vravnavo Krke, eden pa pregled celega volilnega reda kranjskega. Vteme-lievanje teh predlogov pridi prihodnjič na *rsto. Računski sklep deželnega zaklada za 1. 1884 se j* izročil finančnemu odseku, občinski volilni red pi upravnemu olseku. Potem je g. Klun vtemeljeval svoj samostalni predlog. Ko je izgovoril, oglasil se je g. deželni predsednik, rekši, da mora zavrnoti napaie na deželno predsedništvo in na politične uradnike.Rekel je da pogovor s sekcijskim načelnikom Kubinorn je bil pri vaten, in ni diskretno se nanj sklicavati. Oa se ne spominja, da bi bil najtoplejše zagovarjal paragrafa 13 in 15. in naj bi bil gosp. govornik takrat svoje nasprotno stališče zagovarjal. Sicer pa misli, da s*, s tem prodlogom ne pride v okom ne-priličuostim, kterih je omenjal. Okrajni glavarji so pri volitvan delali, kakor se jim je zdelo primerno; vladi se pa n« spodobi in ne g-e, da bi jim dajala kak< ukaze. G. Klun dejansko popravlja.da pogovor s sekcijskimnačelnikom Kubinom po njegovem mneniu ni bil privaten, ker se je vršil vsled u aza g. ministerskega predsednika v ta namen, da sta z dr. Vušnjakom miri sterslvu dala potrebna pojasnila. Dalje protestira zoper to, da je napadel deželno vlatio ali uradnike, našteval je le dejanske dogodke, pa ni imenoval nobenega kraji in nobenega uradnika. Tu li tega ni trdil, da je gosp. deželni nredseiinik najtoplejše zagovarjal $ 13 in 15. ampak je le rekel, da se je ta sprememba največ sprejela zarad tega, ker je to stališče zagovarjala deželna vlada kranjska. Biron Apfaltrern omenja, da je manjšina zoper predlog, ker neče, da bi se volilna pravica razširjala. G. Hren v svoiein in nekterih svojih tovarišev omenji, da bodo glasovali sicer za to, da se predlog izroči upravnemu odseku, da se pa v meritončnem oziru s tem nikakor ne vežejo. Dr. Vošnjak omenji, da je obravnavo z vladnim zastopnikom na Dunaju smatral za privaten razgovor. Potem se glasuje in se predlog g. Kiuna v pretres izroči upravnemu odseku. Dalje se potrdile volitve poslancev Hrena in Stegnarja; duhovnu, ki opravlja službo božjo v prisilni delavnici, se je pa k dosedanji plači Še privolilo 60 gld. Dalje so se dovolile podpore: Strokovni Šoli za lesorezje v Kočevjl 100 gld.; slovenskim vseuč liščnikom v Gradcu 200 gldj podpornemu društvu modroslovcev na Dunaju 50 gld.; »Glasbeni Matici* v Ljubljani 500 gld.; dramatičnemu društvu pa 1000 gold, Prošnja g. Bobka, učenca zdravništva v Gradcu, in prošnja občine Struga za podporo zarad preži danja farovža se odbijete. G. Pakiž je bil nasvetoval v ta namen privoliti enkrat za vselej 200 gld., pa je ostal s svojim predlogom v manjšini, ker je komaj kakih 5 poslancev zanj glasovalo. Ob polu en® popoiudne g. deželni glavar sklene sejo in prihodnjo sejo napove za sredo 9. t. m. Politični pregled. Notranje dežele. V tirolskem deŠelntm \boru je 10. t. m. poslanec Branois stavil predlog, naj se izvoli odsek iz Bedem udov, da se posvetuje o obstoječih razmerah deželnih ljudskih šol. Brandis je konstatira!, da to žele vBestranke deželnega zbora, če tudi v diugačnej obliki. Njegov predlog je bil sprejet. Hrvatski sabor9. t. m. rešil predloge glede upravnih predtugačb v drugem in 10. t. m. v tretjem čitanji. V hrvatskem saboru je 10. t. m. predložil Barčič zakonsko osnovo, naj se t»» esto Reka in reški okraj pod reško županijo podredi, dokler se reško praŠanje ne reši. Ta predloga se je izročila orsekn za notranje zadeve.— Menda ob Reki Še dosti Reke steče, pred no se reši reško praŠanj ; to je gordonski vozel mej Hrvati in M tdjati. Ogerske poslanske ibornice finančni odsek ie dokončal posveto* m. je o proračunu. Po njegovih predrugačhab se je primanjkljal zmanjšal od 14.861.277 gold. na 13.896. 424 gld. V ogerskej poslanskej zbornici je bila 10. t. m. na dnevnem redu predloga, glede podaljšanja mandatov državnih poslancev^ Nekateri poslanci so govorili zoper to predlogo, a minister Tisza jo je zagovarjal ter rekel, da ona odgovarja potrebi in splo-šnjej želji ter bo im"la dobre nastopk*. Vnanje dežele. Srbskt-bolgarska vojna. Okrožnica bolgarske vlade na diplomatiČne opravnike naglaša, da se vlada mora za to prizade vati, da Srbi spr*\jrno bolgarske predloge, toliko bolj ker srbski predlogi nameravajo le zavlečenje premirja. In mirovnega praSanja celo omenjajo ne. Glede mirov-aega prafianja da bolgarska vlada jasne 'dokaze zmernosti in upa, da bodo velev- lasti v poštev jemalt zmage Bolgarov in žrtve bolgarskega naroda pri izganjanju sovražnika. — Iz Carigrada se 8. t. m. poroča: Turška poslanca sta se iz vshod-njs Rurnelije poklicila v Jadrenje Iz tega vzroka, ker turška vlada doslej ni mogla še nobenega poročila prijeti o zadevah v v-diod njej Rumeliji. O Ihod komisarja h Carigrada se je prav zarad tega odložil. Poročilo iz Sredca od 8. decembra: Bolgarska vlada je odgovorila na srbske predloge, da se predlogi za premirje oa nič gotovega ne vpirajo, da bolgarska vlada ne odstopi od prejšnjih predlogov, in da se obrne na vele--»lasti, ako v 24 urah ne dobi odgovora. — Poročilo iz Carigrada od 9. decembra: Za povrnitev v prejŠni stan je vedno manj upanja, angleški In francoski poslanec menita, da se prebivalcem mora dati neko zadoščenje.Tudi drugi zastopniki ne taje, da se bo v ta namen moralo nekaj storiti. Upanje je, da velevlasti o tej zadevi začno pogovore,— Iz Belgradase poroča 9. t. m. v PolitiBche Corresp.: Trdi se daje srbska vladasklenoli, tudi v primerljaji, ako bi se razprave o premirju razbile, vzdržati se boja iz spoštovanja volje velevlasti. —Po-roč'lo iz Carigrada od 9. t. m. Veliki ve zir je brzojavil bolgarskemu knezu, da Madjid paša b: e? odloga odpotuje v Sredec, da se s knezom dogovori zarad miru. — Iz Sredca se je 9. t. m. brzojavilo v časnik «Temps>, da bolgarski knez ne Zahteva druzega, nego da Srbija pripozna bolgarsko zvezo, Ali nobeno znamenje ne kaže, da se Srbija temu u 1a. Poročilo iz Sredca od 10. decembra: Karavelov se je vrnol iz Pirota, on pravi, da je vedno več upanja, da se mir povrne. On Be nadeja, da velevlasti Srbijo primorajo, da prične mirovr.e razprave pod pogoji, katere bo Bolgarija mogla sprejeti. V Piroti se je sicer od več strani svetovalo, naj se vojna zopet prične, ali mirovni sveti so zmogli, ker so velevlasti za Bolgarijo sočutje dobile. Nadejati se je, da se po premirji in miru ustanovi bolgarska zveza, katerej pri trd ć velevlasti, če tudi z omejitvami.— Drugo poročilo iz Sredca istega dne se glasi: Knežje odgovoril na poslanico velikega vezirja, s katero je naznanil prihod Madjid paše. Knez je odgovoril, da pogoji, stavljeni Srbiji, ne žabjo berolmske pogodbe. Tedaj ni treb' posebnega turškega poslanca pošiljati v Sredec, toliko manj, ker je Srbija knezu neposrednje napovedala vojno in se Turčija vojne ni udeležila. — Srbi so zopet na dvgh mestih napali turške prednje straže, ali bili so odgnani. To se je konzulom v Sredcu naznanilo. — Zadnja poročila pravijo, da je Srbija vse bolgarske pogoje odbila, da pa sama Bolgarov ne napade. Zmagana Srbija je tedaj Še vedno trmoglava ter se pri vsej nesreči še ni odpovedala napuhu. To jej ne rodi dobrega SaUU. Grlka vlada je 10. t. m. zahtevala od državnega zbora 100 milijonov zi vojsko in vojno mornarico. Ta denar je pač strani vržen. Turika vlada je nž mnogobrojno krdelo udov di užine istega očeta, ki ga je teško čakalo, v srcu žele« mu vse dobro, nebeški blagoslov. Pa na le pri ee kvi, tudi zunaj na prijetnem griču je polno ovčic goreče pričakovalo svojega pastirja v mnogih tru-micah. Nismo dolgo čakali, pridrdrall ste dve k'Čiji z belimi konji vpreieni, v katerih enej se je vozil ta, ki nam nosi srećo, mir, ljubezen, spiavo, dušno in telesno ziravje. S takim upanjem, s takim čutjem, s takimi že jami smo prič-kovali nam dobro došlega novega župnika in mu tndivsrcih klicali; dobro došel, preljubljeni pastir t Kakor povsod, bilo je tudi tuK»| takih vsiljencev, ki so se z svojo hinavšČirio od* likovali, a pustimo jih, naj skazujejo svojo fnihznjenost, saj dobro vemo, d i delajo to e z namenom, da bi črnili in poniževali ljudi, ki se trudijo, da mej svojimi sosedi ohrane čast in poštenje in jih vabijo n& dobra pota, po katerih e lino se mme ^riti, kamor more vsak pošten človek želeti. In res, na meji "uš" vasi, kder je Čakalo cerkveno starešinstvo in več odličnih mož. ustaviti se kočiji in iz prve stopi novi župnik spremljevan od dveh čestitih duhovnov in več dragih oseb, mej katerimi je bil tudi njegov oče. G. učitelj Jakob Cenčur je primerno ogovoril gospoda župnika, in p. č. g. je zagotovil, da odgovori v cerkvi. Potem smo sh pomikali v vas veseli tli ganjeni spremljaje našega novega pastirja naravnost v cerkev, ki je bila v hipu natlačena ljudstva, katero je blagoslavljalo prečestitega duhovna. Po kratkej molitvi je preč. župnik v kratkem, pa jedernatem govoru ganljivo odzdravil svojim vernim in porabil priliko Kristovega sprejema v Jeruzalem, povdar-jajoč, da so prav oni, ki so v mesto jaha-jočemu kričali Hosana, malo potem še hujše kričali na Pdatovem dvoru: Križaj ga! Križaj ga! To naj bi si zapomnil, k tor se je prt sprejemu hlinil in si tako skušal pridobiti kako zaupanje le s tem namenom* da bi laglje uničeval blagonosne namene onih, ki se trudijo le Iz ljubezni do bližnjega in ro ioljubja in ne za puhlo časty katero nekateri bolj cenijo, nego čisto vest m poštenje. Nedela je bila in ljudje so se razšli vsak po svojem mnenji, O i ktr nas je prejšnji gospod župnik, p. č. gosp. Peter Martelancc zapustil, uadomestoval ga je dostojno čestiti gospod kaplan Dragotm Miklavčič, kateri si je z svojim vedenjem v tem kratkem času, ki imamo čast imeti ga v naŠej sredi, pridobil veliko zaupanje gosp. in splošno ljubezen od vseh f iranov, tako da ne moremo, nego čestitati mlademu in zahvaliti se mu za vse, kar nam je dobrega storil. Truditi, mnogo truditi se je moral čestiti gospod v tem času, ker ja bilo ceikveno oskrbniStvo v njegovih rokah, ako pomislimo, da je naša fara precej ™zširjena in da šteje okolu 3500 duš-Želimo takemu gospodu tudi v kratkem višjo stopnjo, sposobnost bi mu tie zavirala, srečen bo kraj, zastopan o i tako zmožnega gospoda. 12 Divače, 7. decembra 1885. — (Izvirni dopis) — Domače novosti). — Go-vori se, da je zadnji t«d«r» ^enožešKa pivovarna z neko kupčijsko firmo v mestu Honkong sklenola pogodbo za pošiljanje piva na Kitajsko. Odoelj.li so uže nad 20 hektol. pive v Trst. in sicer v jako umetno in praktično napravljenih zabojih, da se potem tamkaj na Lloydnv paroik vkrcajo. Sliši se tudi, da je v p>godbi naročena tudi druga nova ekspedicija pive do 500 h'kt l. do 1. januvarj i priti, leta,Sploh se kaže, da sedaj senožeŠka pivovarna pivo dobro razproaaja. red 2 tednoma se je v p*-odajalnici nove hiš^ nekega lesnega trgovca pri tuk. kolodvoru prigodila tatvina, ukradenih je nilo v gotovini I• 1 zo 600 gl. in tatovom ne morejo na sled priti. j Ker je bila ponoči jrodajalnica doK^o zatvorjena, zato se misli, d i se je zločinec skozi leseno okno iz kuhinj« v prodajal-nico zmutnol. O tej ztdevi je c-^. kr. okr ijna žandarmerija nekega žtflezmšKega opremljevalca osebno preiskovala, ali pri nj m ni 3isto nič krivega zapazila al» našla. Domače in razne vesti. liueno%raqje. Pravni praktikant g. Jtkob Lius je bd od primorskega vifc-jega deželnega sodišča imenovan avskul-tantom. UelalMko podporno društvo napravi na Silvestrov veČ~r, to le 31. t. IDIN08T m. ▼ svojih prostorih lepo domačo zabavo u petjem, godbo, deklamacijami, govori, Šaljivimi prizori in šaljivo dralbo. Vstopa k veselici ne bode i m * 1 nobeden, ke ior ni ud (oziroma drujabnic i) društva. Vstopnine ne hode nobene. Veselica utegne biti jako zanimiv* m lepa, ker se je udeleže izvrstne moč'. — 6. lebruvarja pa bode kakor vsako leto veliki o I e s delal, podpornega društva v gledišču Fenice. Volitve v mestni ztior. Kon sorte so konečno vendar vpisali v volilne listine, samo par so j h zbrisali, ker se je dokaz ilo iia ao Hrvatje, ki še spadajo pod Translaj anijo, in 8 jih niso vpisali, Češ da jih ii« morejo najti v Trstu; ali t^ zadnje bode treba poiskati, in najdejo se gotevo; potem bode moralo starešinstvo tudi omenjenih osem vpisati. Počasi sicer in z največo zlovoljo ta reč napreduje, ali konečno vendar obvelja načeio, da vsak davkoplačavalec, kateremu se ne more odrekati volilna pravica za državni »bor, je tudi volilec za mestni zbor. «L' Indi-pendente* in «L' Alanarda« pi zarad tega strašno tarnata In se tolažita celo s tem, da zarad konsortov nastane cel6 prepir in razdor mej pitrijoti. Da ne bi bili kon-sorti Slovenci, gotovo ne bi Libone vsa stvar tako plašila, ampak oni «vič » in,«čič:» so jim strašne« v želodcu. — No, kakor reči zdaj stoje, bomo skoro gotovo imeli volitve za mestni zbor ves mesec januvarja; okolo 10—15. IV. razred. 0 i 16—20. Tli. razred, okolo 21—23. H. razred, okolo 25 — 26.1. razred, najbrže 30. po vseh 6. okrajih okolice. — To je sicer le naša Kombi lacija, ki pa najbrže utegne prava biti. Istrski dež. zbor je bd v oon-delek, 7. t. m. zaključen. Bilo je le 6 sej, dve zadnji jako zanimivi, naši poslanci so slovensko m hrvrtsko govorili, gosp. dr. Laginja je pa Italijanom tudi po italijansko britke resnico povedal. Več o tem v poročibh. Podružnica društva *v. Ciril« in Metoda kakor drugod tudi v Trstu pravno ne obstoji. — Te dni je dobil začasni predsednik, gosp. V. Dolenc dopin c. k. policijskega vodstva t'iiškega, iz katerega je razvidno, da je treba še dokaz t, da glavno društvo da svoje dovoljenje za osnovo po iružnice in da je tr-ba predložiti tudi 5 Iztisov pravil glavnega društva, ali pa pravila podružnice tako po praviti, da bodo iz njih razvidne pravice in dolžnosti udov. kar v sedanjih pravilih ni. Omenjani g. V. Dolenc je poslal vso stvar na predse IniŠtvo osrednjega odbora v Ljubljano, da stvar konečno reši. Omeniti nam je pri tej priliki, da it našo podružnico osrednji odbor oi vedel dosedaj, ker ji v zadnjem porodilu oi omenil, pa£ pa ji omenil popolnoma napačno bratov, ščino sv. Cirili in Metoda pri sv. Jakobu, tu vendar je n.ši podružnica dosedaj naj močnejša. Naročnikom« ki nl*o Še plačali vse u a r o 6 n I n e aa leto 1 SMS poslili smorudeče liste, na katerih je zaznamovan njih doig. Nekaterim sta-rejšim doli likom pa smo poslali zelene liste, Katere naj blagovoli rešiti na pošti. Vse skupaj m prosimo, da z iaj p oti koncu Ma store svojo dolžnost. Tržaške nemili Vreme. V sredo dopoludne je bilo fie juž no vlažno vreme, popoludne pije začel boj rn-j jugom in burjo, v noči na četrtek je burja zmagda, ki je vso noč hudo brila in nam nanesla vrc polno snega. G >r« v okolici so vss pobelene iu imuno včeraj in danes sicer lepo, mirno, a mrzlo vreme, V pet-lc Zjutraj je bila temperatura na 3—4"—R. po i ničlo. Burja je bila v četrtek tolik i in poleg tega še tak l«d. da je nekega mornarja z brega v morji zmeslo in so ga koinaj reSili, najbrfi ae je kaj Ucega zgoiilo tudi z n-kiui fikinom, katerega uže 3 ini pogrešajo. Ceciltjsko dr uit co se snuje v Trstu. Res lubra in>sel, na bo vsaj enkrat začel i vojna proti teatralnemu petju v tižiških cerk ah. Na cesti zboleli in onemo^ i so te dni 4 del.lci. u-itere so morali prenesti v bol nico. Ispred ttudnlje. Oni nečloveški oče, o katerem smo nedavno poročali, da je hot'l s ujo hčer oskruaiti, nek 46latnl Ivan Taus I, č-v|jar, i-odoma iz Šent Vida v |og iškem okram, obsojen je bil te dni na 2 le' t žke ječe. Z Alalirežlne nun piŠ-'jo da je n)i o • '- t d p'»si tji v Četrtek zjutraj železniški str .ŽuiK 48letni A nt. Simončič zdrsnol se na ti u ž-le/.nic* ter pa i*l pod v| ik kateri mu je stri obe nogi. Ubožec je v tuk. noln c n ž-* umrl. Nesreća n« železnici. 8 tega mes z"eč -r sta na arlberškej železnici blizil Blu le'ic dva vlaka skup*j trčila. Dva vozo premnika sti ostala na mestu mrtvi, iva popotnika sta bila hudo ra njeni. Učiteljsku društvo z« Sežansk' šolsk. ..k aj bod e /.boruvalo v dan 17. dec. t, l. .»h ooi 10. uri dopol. Nabr-žmi' — Dnevni red: 1 Uk. kritika. 2. V-nf. zapis, siednj. /bo--. 3 O petji v narodnei g>li. 4." 5 >rk lot.čno-ironičua razprava. 5 Pevske vaje. 0. R izrii nasvet1. Iv obilnej udeležbi uljudno vabi O I bor. SV. milijon ho V Truškab v Ko-perskem okraji. Obhajali ga bo,10 00. Li-zaristi iz Ljubljane. Začetek 13 decembra. Vabilo. P. n. gj. ^ruŠtvenike bralnega društva »Sloge« v Šentvidu se naju-ludneje vabi k občnemu zboru dne 13 t. m. to je: prihodnjo nedeljo takoj po litanija!) popoldni Dnevni red: 1. Poročilo tajnikovo; 2. Poročilo blagajnikovo; 3. Vo litev pregl-dovalcev računom; 4. Vnlitev novega odbora; 5. Posamezni predlogi.— V Šentvidu dne 8. decembra 1. 18^5. Odbor. Železnica z osklni tirom iz SeŽtne na Vipavsko in od tam v Gorico, s" bode, kakor zagotovljajo listi, vendar začela graditi in prav tako parni tramway iz Ronk v Cervmjan. Znani inžeutr Šchmidt je nekda prodal svoj dotični projekt in koncesijo nekej angleškej binki, katera je nekda uže položila del kivcije pri ministerstvu. Bog daj, da bi bilo to resnica. Slovensko bralno In pod porno društvo v Gorici bode imele svoj letni redni občni zbor dne 20. decembra t. 1 točno ob 2 uri popoldne v društvenih prostorih, v pritličnej dvorani Marzinijeve gostilne v Gorici, z sledečim dnevnim redom: 1. letno poročilo odbo-rovo, 2. računski sklep za leto 1885., 3. proračun za leto 18S6, 4. predlog za imenovanje še enega zdravnika. 5. morebitni predlogi gg. dru^tvenikov, 6. volitev novega odbora. Po občnem zboru bo prosta domača zabava na istem mestu. Gospodje društveniki, k* nameravajo staviti pri občne n zboru kak predlog, naj blagovole naznaniti ga prej odboru vsaj do vštevno 18. dne t. m. Iz letnega poročila posnamemo, daje bilo lansko leto odborovib set 20. Dne 7. februarja t. I. je priredilo društvo v Štabi le- ej spodnjej dvorani veselico z obširnim programom Vodniku v spomin. 15. marca je bila v bralnih prostorih domača zabava, obsegajoča pod učljiv govor, petje in sreč-kanje. 12. aprila se je praznovala tis<>č-letnica smrti društvenega p >trona svetega Metoda, in sicer; zjutraj je bila cerkvena slovesnost pri sv. Antonu, popoldne pa 1 Klet v Solkan, kder se je priredila vese bca z godbo in petjem. 5. julij 1 8e j" praznoval god društvenih patrouov sv. Cirila in Metoda se skupno sv. mašo. 4. oktobra je društvo proslavljalo imendan presvitlega cesarja z izletom v R-nČe, k ler se je vršila najprej cerkvena slovesnost in potem veselica z godbo iu petjem na vrtu visokoroinega g. grofa Strassolda ; u leležitev bila je jako mnogoštevilna. 30. novembra se je društvo preselilo v nove prostore v Marzini-jevi hiši (Via Mercato, 12). 2. novembra je bila skupna sv. maša za uuirie drufitvenike pri sv. Antonu. 8. novembra je bila v Marzini-jevej dvorani domača zabava s zanimivim govorom petjem in srečkanjem ; udeležiiev bila je prav obilna. Tudi v minolem letu se je odbor veliko prizadeval, da bi se bila blagoslovila društvena zastava; vendar brez vsp^ha. Letni račun društva kaže : Dohodkov. Denarnični preostanek leta 1884. gbt. 19780. Doneski podpirateljev gld. 148. Mesečnina rednih udov g|d. 1033 10 kr. Izrednih u lov gld. 117 40. Domačih bralničarjev gld. 96*20. Zunanjih bralni Čarjev gld. 38-20. Darovi gld. 24 57. ČUti dohodek vest-lic gld. 56-93. Za prodane Časopise gld. 28 08. Razni oonodki gld. 28 63 kr. Skupni dohodki gld. 1769 51 kr. Po odbitih stroških pokaže se blagajničnt ostanek gld. 50 Gi kr. Strolhov : Z iravnikova pl ič i gld.247. Zdravila rednim udom gld. 251 21. Pogrebni «tr ški gld. 40. Podpore rednim udom gld. 312*80. Podpore izrednim udom gld. 212 Najemnina gld. 60. Društveni čuvaj gld. 48. Zi pohištvo, ku javo in svečavo gld. 55-31. Za Časopise gld. 41*97. Za knjige in uiuzikahi- gld.20-23. Tiskovni st-oŠki gld. 36*30. Razni stroški gld. 44 06. Olu-esto-no-no naloŽMii denar gld. 350. Skupni stroški 1718 gl. 88 kr. Druitveno premoženje: Pri geriŠki hranilnici je obrestonosno naližeinh gld. 1550. Obresti znašajo <10 31. decembra 1885. gld. 140. Vrednost premakljivega blaga gld. 100. Dinamični preostanek gol ', 5063 Aktivni izti ljivi zastanski pri dmštvenikih -11. 300. Ker društvo nima pasivnega pre-raožeala, iznaša čisto društveno akt vno premoženje 2140 gld. 61 kr. Kolera. Zadnje dni le v Koneljanu in tu 11 v Benetkah nekoliko ljudi zboielo za kolero, in par osoh tudi umrio. Gospodarske in trgovinske stvari Deželna kmetijska šola v Gorici. Lapo množici iztiskov nekega tako-zvanega šaljivega lista razposlalo se je slovenske nu občinstvu na dan 14. novembra t. I. Čujte ! Po našem okr.tji se je kapo 3 eksemplare delilo na posamne o«oh> da Čitaio dopis; »Deželna kmetijsna Suh v Gorici«, kateri se j^ skoval s podpisom • G «ričaij« za odgovor na popile o zadnjem iznitu gojencev d-želne kmetijske šole v Gonci in kritike o provlzorij roditi. So na svetu tudi izjeme, posebno Že« nljalni lju tje, samouki, da se pa taki na goriškej kmet. šoli nahajajo, to dosedaj Še ni znano. • Mi ne pravimo, da bi bila dei. kmet, šola izvrstna, ampak tako slaba, kakor se opisuje, nikakor ni«, to je ves stvarni odgovor goriških strokovnjakov, s katerim so se hoteli osnažiti. Razsodbo o vrednosti tega odgovora pripuščamo čitateljem, dovoljeno naj nam bode le prafianje: je li zadosti, da 111 Uko slaba? Pogleite malo, koliko je Goriška potrošila za kmetijsko Šolo, primerjajte ta trošek se troškom Kranjske, potem pa primerjajte tudi uspehe. Hic Khodus, hic salta! Ne čudimo se, da je bratec bratca našel, ampak čudimo se, da so obrekljivo tudi v resnejej »Soči« našli vsaj nekoliko zavetja. Treba da tukaj omenimo neke metamorfoze v omenjenem listu, kateri je pred leti Povfieta kot strokovnjaka do nebes povzdigoval, potem pa pogreznol v zadnje predalo pekla. Prav ni bilo ni prvo, ni dtugo, tako ao m svet in mi ž njim, tuii to prebije. Gotovo pa je, da nas bode prihodnjost učila, ali so omenjeni gospo ije prav pas sodili, ali ne, oa dalje, ali j" kolegijalna strpljivost na mestu, kder se vidi zanemarjenje stvari zuad osoba in ali j« dobro, da pravi st okovnjak molči, kadar trpi stvar, za katero živi. Di Imamo pravico svojo reči o kme-ti|stvii, to ne dokazujejo le na§i dokumenti, temuč tudi naši ruali, pa positivni uspehi, katerih se nadejamo v bodoče še več pokaziti v korist deželi, katerei ne služimo le zato. d. stdoh služimo. Toliko za iiaues, pa se Še vidimo 1 Kritik. Tržno porodilo Kava — Mirna kupčiji, pri vsem ter* so cene o6 do 34, Sultanina f. 28 do 36. Olje — mlahova kupčija. Denes stane namizno fi 10 f. 58 do 64, najfinejše od fr. 70 do 75, jedilno f.39 uo 45. Petrolje — Še vedno stalno na 1.9.75, tendenca Irdna. Domači priielki — še p-tcej obrajtanl. F'žol Stane rudeči f. 1050 do U, zeleni f. 11-25, »Hi f. 10-50 do II, bohinec f. 1150, koks f 12*25 no 12 50.— Maslo stane f. 86 d- 95. Žito — trajna mlahovost, cene fo pow stal- nekoliko slabše. Let — malo kupčij" po nizkih cenah. Seno — iiob'o obrajtano in so cene vsled slanega vremena te dni nekoliko poskočila. Prodaja se je te dni po f. 1.50 do 1.80 in više. Borsno poročilo. Kurzi papirjev so jako trdni s tendenco, da še viši lo-tmejo, oni valut pa so slabši, kar je znamenje, da borzijanci zaupajo v politični položaj Evrope. UunajNb« Bor»a dne 11. dicembra Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 60 kr. Euotni drž. dolg v srebru 83 • 30 « Zlata renta......109 » 10 • 5\ avst. .... 99 • 90 • Delnice narodne banke . . 874 • — • Kreditne de'"«ce . . . . 291 • 30 ■ London 10 lir sterlin . . 125 ■ 75 • Napoleon....... 9 » 98 • C. kr. cekini...... 5 • 98 • Kr. državnih mark ... 61 • 75 • Bratje Sokoli! Naznanjamo s tem, da je nova diuft-tveua telovadil ca v i>iši g.Kalist a, ulica Coroneo št. 27, popolno dogotovljena, ter da se ista v torek 15. decembra odpre. Telovadilo se bode reino vsaki t-t iea t r i k r a t in sic r: v torek, Četrtek in soboto od 8'/, do 10 uro zvečer. Prepričani riiio, da ve vsak Sokol ceniti korist telovadbe, zatorej s- nad^j ino prav mnogobrojna m reme u leležbe. N t zdravje I Za odbor ■Tržaškega Sokola«: Za starosta po lst troatu: Tajnik : Iv. Bunc. Josip Drašil. Poklanu. *) V zadnjej štev. »Edinostiu je bile naznanjeno, oa bode pribodno nedeljo volilni shod III. okraja. Kei pa predsedništ*o nt Še določilo časa m kraja za tak shod, Kakor pri zadnjem odloženem shodu, zato se je voIiIcmii ohljunilo s posebnim vabi-lom shod sklicati v bolj centralnem kraju (iko bode mogoče v vrtu Rosetovem, kakor Ž de volilci). zato se omenjeno n iznantlo prekliče, ter ob svojem času tiže predsed-ništvo svoje naztnniio objavj in s tem fhod skliče v zadovoljnost vseli volilcev III. okraja. Pri sv. Ivanu 10. decembra 18S5. Za predsedniŠtvo : A Trobec. Podpisani nnznarija p. 11. občinstvu, daje odprl v ulici Barriera vecchia it. 8. Trgovino z dežniki z bogato zalogo toliko Kvinatili, kolikor volnatih in bombažnih dežnikov. Popravlja tudi dužnike in hoIčii ke. 24 — 24 Giulio Grimm. Trgovina i. Majer-ja z Pivom v steklenicah naprava na paro LJUBLJANA Cesarsko, Exportno in Bock-pivo v Zaboj b /.25 111 5') Rtekl. 9—52 Žele se talogarji v večjik kraje h. EDINOST Odlikovan na rastayi 1 18H2. Anton Đonne krnj ..S piazra S. Catterina N ro 1 prvo nadstr. priporoči se «>lav. občinstvu. Oblek &. n ij'iovpjŠ^m kroju, impnr'acija najflne.šega avstrijskega in inostrat -ske«»M blaga S—- najnižje cene. ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BB10 in POSVCUA ozdraviti po JERUZALEMSKEM BALZAMU fdini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si človek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake l«ke Večina raznih kapljic, izlefikov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego škodljiva imes. Edini Jeruzalemski bal« zam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in Želodčne živce hitro krepčalne m >či pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuj* tudi se vsakim dnevom veče prušanje po njemu. Ta bulium bogat nu delujočih snovih kineške robar-bare, katera korenika j« poznana zarad njenega ugodnega upliva na prebavi]«*]* ni Čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb ivljanja; zato pa gli vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti neješčnosti, zabasanjn, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsukej bolezni v Črevesju. Steklenica z navodom vred stane 30 novcov. 12—5 GLAVNO SKLADIŠČE u LEKARNI G. B. P ON T ON I v GORICI. Skladišča v Trstu v I«kart i G. B. Roris, na Reki v lekarni al Redentore. G. Orneiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoni. v Tominu v lekarni E Paliscn. Le solidno hla^o se samo preporoda! Radi izvenredno ugodne ruznroduje v partijah tkanega sukna mi je možno iste narejene. dokler je št) kaj zaloge, prodajati za mnogo manjšo ceno nt-go se navadno eodi. J^dna ženska zimska suknja široka, veliku in mučna kot di'jn, v vsakovrstnih barvah 7, Švicai. vedenjem in in.čipkana gld. l*KO. Jedna obleka za 1-6 letne dedke iz iste robe in barve, lepo odičena ali načipkana gld. 1. Ako se jih več vkupi daje se rabat! Pošilja se proti dopošiljatvi denarja ali pa z povzutj. tj. Nasliv: Ign, Herzog, Beč I. Se tenst&ttengasse I. NB Ruzun navedene, imam tudi veliko zalogo razne drug« obleke in perila za gospode in gospe. 5- 5 Zdravilni plašter (cerot)- Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tako zastarana in kronična in tudi take, ki so sti uže spr. menile v raka, ustavlja Še tako močan glavobol, vse bolečine Živcev in revmatična v zglobah, čudelno pomaga v ool^-či ali materirskih i. t. hn zavimk z 6 Ski.tlii-ennii 1 pld. u Wr. pri nefratik imne (oMljiitvi po jK.vzetJI 1 for 10 kr. (Manj koL jeden zrivit k »e ne {»Bilja). DoSlo nam neiftevilo pismi v kojih se knj.eevalcl in rahllcl teh kro lie zahvaljujejo za ozdravljeno iz va iknvrsMiih nuvaralh bolezni. V.-nkd<>, ki Je le enktat poski.fl. l >e s lemi krogijlcumi «d avltl Jih iinno-roBa i uruglm. Naj n1n Ane, 1 r. maja 1S83. H afji roda i j;ospod ! VaBo krojrljiee delajo kar Pudn, one iiuso enake d-iijrim hvalisanlia pomoCkom, tem-vi'G v rerini i pridobe zilravje v ern, ki jih rabijo. One krocljice ki sem jih o velikonoči nuroBil. sein skoraj v e razd l mojim znancem in prijateljem m vsem so pomagale, celfi stare, bolane in hirajoBe osebe so po ii j Iti navaj zdravje indniille, nI i i saj se je njih bolehaoitt na luiljB'' olirn la. .laz Vas pro- I siai zato, d t mi jih Pe pet zavitkov poBljet-. Zali« ali njem se V »m srCno Jaz in * menoj vsi ilnigi, ki so uiliivfli Vadi kro^ljieu "mil uveli. Martin Deutingrr. Bega Szt. tiyiirsy \7 f. br iSfifi. Veleeenjenl gospodi Ne morem se Vam /.ado Ino /»hvaliti za Vaflo knpljic* ker i.Je miiono let jo moja soproca bolehala na zaprtju ffcv ter le VnSltn krie Stilnim krogljicatn »e ima ntlirnlUl, da Pa t dl ni fl populi orna ozd ovela ter nima Bu kiiai pa zdaj kako »Ml, vendar ne Jej Je ons mladenilka svefost povrnila, da inor" sedaj pri svojih opravkih hiti. Proalm > u to mojo zahvalo raigiaslte, da jo Hpoznajo vsi bolni ter da mi poSljele B,- dva zavitka krogljic in dva kosca kitajski ma mila, Z odličnim spoštovanjem Alojz Novak, cvetličar. VaSe hI ffo udje! (Jolov, dn morajo \'sn VaBa le-elin biti iiiakag.i dehrega vspelu »i.kor vaB znani ledeni dalzam ki-jl je v m oje j drnt ni mnogim starim ozebiuam koi ec storil, C«p*av niP kaj rad n« /aiipaia onim lako imenovanim iiniversuln in poinoSk<>ni, vendar sem se odloftil si VaBih kri čl' stilnih kmgljle vkupitl, da z njimi | rerenem d-1 kletno hemorojdal o bole/en. In res izpove >a I morem, da mi jo VaBe sredstvo p> Stiritednem uti-vatiju mojo s/aro bolezen odvzelo ter tla ga seilaj mejim znancem gorko priporočam- DopiiSBain Vam, da te mojo vrstice oi Javite, ali brez mojega polneg1 p< Inega podpisa udanl C. T. V UuCu. SO. februarja 18 1. J. Pserhofer-Jev Lednni balzam i ^i^ii i mali i »in,j_____mnogo lot ta najbolj«! poiuoi* k spo/na'i pmti ozelili-nani vsake vrste kakor tudi proti .-t tr m ranunlld. I p >sodiea kr Balzam za aoltanpn W"«Ulv ponv-pok_pr.nl debelemu vratu, 1 |ios. ■It) kr. Zivanska ««»»nca ^'»-»»k« i-apijie,«) proti po- «e|odou, slabi prebavi, vsakovrstnem ti? en J u v dolenjem telesu, izborno domaČe vrafillo 1 fla^on PO Wr. Trnolč^v POk znano izvrstno /d avilo r...... *"' rl> lirli avns i, i rfinemu kaSlju it i. 1 stekleni 'a 50 kr. Amerikansko mamilo '^mije po udih. nalllolIBi liomoPek proti protinu in drugim reumatiCnim bolesti*' v hrhienem mozgu, migreni, nervozi im zohn olim, glavoholim trganju v uBesih itd. itd- t sbl. 20 kr. P Sflrhoferj Bvatannokin inskapo m a rta uKe mnog let od zdravnikov pri poznima k.n naj-Iv IJfie siedstvo za rastju las. I.uiio op uvijena Bkat-Ijieii 2 gold. UnivBrsalni nlašter profe*. stm.ieia Pr,ti ^mhhvmmm^h^hh v Sa ko vrst n lin ranam, gnj usnim ulesnm, celo proti starim u lesom na nogah. ki se zdaj pa zd»J zn^vi*1 odpirajo, proti Prvu na prstu (Flugerwurm/ itd. I pos. r>(l kr. A W Bulrichova anlversalnu Plstl'mi sol. Izvrstni p 'iiii Pek proti vsem uastopk m slabe pribave kakor : g'av bolu, vrtenju v plavi, žel deilnl in krPu, hvmorojdalnlm bolestim, zapeki itd. 1 zavitek 1 ffid. Vdobivajo se vedno vsakovrstna homeopatična zdravila. Izven imenovanih izdelkov vdobivajo se g.« drupe farmaceutične specijalitete, ki so bile pr, vsih avst ijskih Časopisih oznaniene : Liker Iz alpinsklh trav W. O P rnhard-ov l sklenioa 2 pl-l. 00 kr pol stekl. 140 Ušesna esenca Cr. B"merhaus n 1 stek. 3 gld. r.0 kr. pol st-kl. 1 pld. 50 kr. Dr. Hufenlandov očesni tabak 1 Škatljica 00 kr. Kwlzdov tekočina za trganje 1 stekl. 1 pl. Zdravilna tekočina za konje I sukl. cl 1 40. Kor euburski prah za Sivino 1 zavit 42 kr Franoovo žganje 1 stekl OH kr. Stajer. sok iz trav 1 stekl 88 kr. Marija Celjske kapljice 1 stekl 8T> kr Schaumanova želoucčna sol 1 Škatljii-a 75 kr Hprbanvjev neuroxvlin 1 st ki. 1 pld in 1 e20 kr. Herbanyjf>v apneno-železni sirup 1 stekl I pld 25 kr. Oxforo ke kapljice za zobe 1 stekl. 50 Kr Krogljio« za pse 1 škatljica .",() kr T. urlstni plašter 1 zavitek 60 kr Prh 2a znoj na negah 1 škatljica ;"0 k itd. itd. vse druge zdravila ki se v zalogi ne i abajajo, pripravijo se točno in v reno Po pošti za vsote pod 5 g! le pošilja: ako sn preden no noš ni nakaznici denar dopošlje; pri večjih naročilih se i z poštnem povzMjon poš'lja. 6—19 t.HMliiU uruuivj .moNM' • ..