TI Največji doreuki dnevnik v Združenih državah Velja za rs« leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inosenutvo celo leto $7.00 GLAS NARODA* Lisi .slovenskih .delavcev y Ameriki* TELBFON: CHelsem S—3878 The largest Slovenian Daily in the United State«. q lawied every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Reader«. NO. 294. — STEV. 294. Entered «« Second 01ms Matter September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, DEC EMBER 17, 1934. — PONEDELJEK, 17. DECEMBRA 1934 VOLUME XLII. — LETNIK XT.TT. ODLOČITEV GLEDE BALKANA JE UTRDILA LIGO SRBSKO AVSTRIJSKI SPOR JE BIL D PL P ll* • W , . poravnan v štirih letih, zadnji Kev. L h. loughhn o voinih liierantov SPOR PA ŽE V ŠTIRIH DNEH ° Največji uspeh izza obstoja Lige narodov je njena •rešitev jugoslovansko - madžarskega spora. — Sličnost sarajevskega atentata z atentatom v Marseilles. — Madžarska je stopila na stran Italije, da bi se zavarovala proti Čehoslovaški. — Italija ni bila obtožena. 2ENEVA, Švica, I 6. decembra. — Sodeč po pisanju svetovnega časopisja vlada splošno prepričanje, da si je Liga narodov s svojo razsodbo glede spora med Jugoslavijo in Madžarsko utrdila svoje stališče in dobila velik ugled. Pri tem sporu se je Liga narodov ves čas svojega obstoja najbolj izkazala. Spor je povzročil umor, ki je popolnoma sličen u-moru leta 1914. Prizadete so bile iste dežele. Padel je junak in simbol naroda, kateri ni zedinjen, toda inočno oborožen in ki ga podpirajo močno oborožene zaveznice. Po vsem se more Marseilles primerjati s Sarajevom. Sličnost je bila tako velika, da sta London in Pariz pritiskala na Beograd, da zadeve ne predloži j ka kislina, ki so jo razlila, po-! bili aretirani samo, da so za- Ligi narodov. Anglija in Francija sta se bali, da bo|vo,1> (hl J(> bdo slišati p<> žici govarajo zaradi manjših za- Jugoslavija zahtevala nekaj nemogočega, da bi seglas 10. marca 1S7(J. . m .1 --L L - j i . ! I Profesor Boll m Watson sta s tem oprostila svojih obveznosti do Lige, medtem speljala žico iz sobe v najvi-l ko je javno mnenje zahtevalo vojno. Diplomati so šjem nadstropju neko hiše v | se bali, da bo Liga prišla ob svojo veljavo. Bostonu v sobo spodnjega nad- j Nekaj tednov po Sarajevu sta se Avstro-Ogrska; stl'^)ja' . • * ____i • ... w . , \\atson jo nestruno čakal in orbija vrgle v vojno, cije žrtev je postal ves svet. BELL0V TOVARIŠ _ JE UMRL Watson, ki je prvi slišal Bellov glas, je umrl. — Doživel je uporabo 13 milijonov telefonov. St. Petersburg", Fla., Ki. doc. Thomas A. Watson, ki je napravil prvi telefon, katerega jo iznašel Alexander Graham Bell, in je prvi slišal po žici človeški glas, j<> umrl v svojem zimskem bivališču v Pass Grills Key. Star je bil SO lot. Watson jo prišel v svoje zimsko bivališče pred tremi tedni, kamor je prihajal vsako loto od 1918. Watson je že pred nekaj leti povedal, kako je dala no- ARETACIJE V RUSIJI SE NADALJUJEJO Hišne preiskave se vrše pozno ponoči. — Rusi uničujejo naslove v svojih bčležnicah. PREIZKUŠNJA TRDNJAV V __SINGAPORE Manevri so se pričeli tajno in nepričakovano.— Dvajset bojnih ladij so udeleženih. Moskva, Rusija, ltf. dec. — Četudi o tem ni uradnega potrdila, vendar prihajajo poročila, da so aretacije osumljenih protisovjetskih oseb nadaljujejo po oeli Rusiji, zlasti pa v Ljeningradu in Moskvi. Hišne preiskave se vrše navadno med polnočjo in jutrom. Toda te osebe niso zapisane oni usodi, katera je zadela prvo skupino * 1 belo garde", ki je bila obsojena na smrt vsled u-mora Sergeja Kirova 1. decembra v Ljeningradu. Mno: i. :i so dolenji sobi s sprejemno v pri- pravo v rokah, ko naenkrat za-'so posebno dobro zapisane sliši razburljiv glas: j Sovjetska vlada bi popolno- Nekaj tednov po Marseillesu so se Jugoslavija, Ce-hoslovaška in Romunska vrgle v debato z Madžarsko in svet je postal razsodnik. Mesto štiri leta vojne je vzelo samo štiri dni govorjenja, predno sta se pobotala močnejši in slabejši. Kakor pri vsaki priliki, kadar je mir ogrožen, je bil problem za svet Lige narodov zelo kočljiv in zapleten, kajti na vsaki strani je bilo nekaj resnice. Bil je jasen spor med Jugoslavijo in Madžarsko zaradi Marseillesa. Bila je pa javna tajnost, da je bil spor za jugoslovansko edinost med Beogradom in Rimom in med Prago ter Budimpšesto zaradi premembe trianonske pogodbe. Do pred nekaj leti so bili odnošaji med Madžarsko in Jugoslavijo boljši kot pa z ostalo Malo an-tanto, kajti Madžarska je zahtevala premembo meja s Cehoslovaško in Romunsko. Da pa bi dobila podporo Italije proti Cehom, je pričela Madžarska pomagati Italiji, izrabljati nezadovoljnost Hrvatov z združevalnimi metodami kralja Aleksandra, da bi bila s tem Jugoslavija oslabljena ali pa celo razbita. Toda Hitlerjev nastop in njegova politika glede Avstrije je zbližala Francijo in Italijo. Aleksander je v oktobru odšel v Francijo, da bi preprečil zbližan je Francije in Italije na Iušesnem bobenčku, je prišel na škodo Jugoslavije. Aleksander je bil umorjen, ko^ti"1 kmalu nato pustil, dela v tovarni ter je skupno z Bellom v Salem, Mass. napravil skrivno delavnico, kjer sta nato o-ba delala poizkuse z Bellovo iznajdbo. 9. oktobra 1876, sta dov, ki niso v zvezi s teroriz- j mom. Veliko smrtnih obsodb takoj po K i rovom umoru je zlafcti razburilo in prestrašilo prebivalce Moskve. Zato mnogi uni-oujejo v svojih heložnicah naslove oseb, ki pri sovjetih ni- "Mr. Watson, pridite sem;'ma lahko prikrila usmrtitve, J toda jih je objavila v svarilo stopil s svoje bojne ladje v Marseillesu. Umor so1 hočem Vesel, da jo slišal Bellov glas lastnemu narodu in nasprot-po žici, jo Watson liitol potnikom v sosednjih deželah, da stopnicah k Bellu. j je vsako neprijateljsko politič- — Slišal sem vas! Slišal delovanje nevarno, vas! — ja rekel vzradoščen. j Aretacije m usmrtitve spre- mlja izraz boljseviske filozo- Nato pa vidi Bella, kako se fije. Tako piše Kari Radek v je naglo brisal po rokah in hla- j uradnem sovjetskem listu "Iz-čah. Slučajno soje Bell polil z j vjostja'': neko kislino, ^lilo upajoč naj "Naše človečanstvo in člo-svoj uspeh, je Bell v resnici po, vekoljubje obstoji vtem, da svojem izumu poklical za sobe rajši vidimo, da je ustreljenih tudi več stotisor belih gardistov, ako je potrebno, kot pa da bi trpeli milijoni delavcev in kmetov'*. Istega mnenja je bil tudi v početku revolucije Latsis, ki je tedaj rekel: " Boljše je usmrtiti deset, dvajset ali sto ljudi takoj v kritičnem trenutku, kot pa s prizanašanjem dovoliti, da izbruhne revolucija, ki bi veljala tisoče življenj, predno bi bila zadušena". Stari policij, sistem OGPU je sicer odpravljen, toda njegovo postopanje se nadaljuje poti komisarijatom za notranje zadeve. Razlika je samo v tem, da je bila organizacija OGPU obenem obtožitelj in sodnik, medtem ko sedaj pridejo obdolženci pred sovjetsko sodišče. Singapore, 14. decembra. — V potek so se pričeli veliki manevri armado, bojno mornarico in zračnega brodovja, ko je zapustilo 18 rušilcev, prevozna ladja aeroplanov Eaglc s 24 aeroplani in križarka Cumberland pristanišče in odplulo "nekam" v Kitajsko morje, da prične oblegati Singapore. Do "bitke" bo prišlo v soboto, ko bosta odletela dva poizvedovalna aeroplana s 24 bombnimi aeroplani. Ti aeroplani bodo skušali najti in popiti napadalno brodovje. Pri teh manevrih bo napadalnemu brodovju dovoljeno približati se obrežju in skušati izkrcati vojaštvo. Močno trdnjavo bo branilo 4000 močno oboroženih vojakov. Uspeh zračnega brodovja, ki je glavna obramba trdnjave, je odvisen od vremena, kako daleč bodo mogli letalci videti. Nikdo so ne bo drznil storiti kaj več kot pa je dovoljeno v pravi vojni. Anglija gradi v Singapore najmočnejšo trdnjavo na svetu ter je do sedaj izdala za u-t rje van je že nad $150,000,000. pomo<*. Watson j«» rekel, da je Bell kmalu pozabil na kislino, ko je od Watsona izvedel, da je slišal njegov glas in se je u veri I, da je napravil velik izum. Bell in Watson sta prišla v stik v neki bostonski delavnici, kjer je bil Watson zaposlen in kjer so delali poskuse z Bellovim izumom. Tedaj je bil Bell učitelj na glulionemnici. Ko je Bell de1 al poskuse in o-pazoval tresenje na človeškem VELIK POTRES NA TURŠKEM V južni Turčiji je bilo u-bitih 20 oseb. — Osem vasi je bilo porušenih. 100 ljudi je bilo ranjenih. izvršili teroristi, poslani iz Madžarske in oboroženi z orožjem iz Italije. Francija zaradi miru ni želela, da bi Jugoslavija vložila pri Ligi narodov obdolžbo proti Italiji. Zaradi miru si je tedaj Jugoslavija izbrala samo slabei- iifzum tako izpopolnila, da sta se jo državo Madžarsko. K temu jo je silila Cehoslo-1 ^ovarjala po žici dve milji J * . . . v .| i!,. lili- - . I daleč od Bostona do Cam- vaska, ki si je čutila oslabljeno vsled zblizanja med bridge. Madžarsko in Poljsko. In tako so si stale nasproti] gtirideset Iet pozneje sta bi_ Cenoslovaška in njene zaveznice ter Italija in njene la Bell in Watson prva, ki sta zaveznice Madžarska in Avstrija. ' govorila po telefonu čez cele Kam bi tak 8nor dov^^l kr^ I Jcr<- i Združene države. Sedaj je po]naknadni vojaški proračun v l^am bi tak spor dOvedel brez Lige narodov? — m svetu 13 miUjoilov telc-lznesku 800,000,000 frankov ali ivaksno vlogo je igrala Liga, da je odvrnila kata- fonov 'okoli $52,800,000. strofo? Zasluga Lige narodov je, da je pregovorila FRANCOSKI VOJAŠKI IZDATKI Pariz, Francija, 14. doc. — Vojaška komisija francoske .poslanske zbornice je odobrila Jugoslavijo, da ni zahtevala kazni za Madžarsko. diplomatom se je posrčeilo razvozi jati zamotani po- temveč samo, da potrdi njeno obdolžbo. Liga je loža j s tem, da krivda ni bila naprtena madžarski imela v Ženevi zbrano diplomacijo celega sveta. In; vladi, temveč gotovim madžarskim oblastim. Angora, Turčija, 16. dec. — Pri potresu blizu Čapakčuru, v vila jet u v južni Turčiji, je bilo ubitih 20 oseb in 100 ranjenih. Porušenih je bilo osem vasi. Zadnja dva tedna je bilo v tej pokrajini več manjših j>o-tresnih sunkov. Kalkuta, Indija, 16. decembra. — V Kalkuti je bilo ob 7 zjutraj čuti močan potres. Središče potresa je moralo biti kakih 200 milj severno od Dar-jelinga v Bengaliji. Najbrže je bil potres v Nepalu, gorski pokrajini med Indijo in Tibetom. Toda ni prišlo o potresu nikako poročilo iz glavnega mesta Katmandu, ki je od indijske meje oddaljeno samo 75 milj. Bombay, Indija, 16. dec. — Shzmografi so zazna n^ovali 2 močna potresna sunka, ki sta najbrže bila v gorovju Tibeta na drugi strani Himalajskega pogorja. London, Anglija, 16. dec. — Londonski sizmografi so zaznamovali dva močna potresa. Potresni sunki so trajali eno uro. Po mnenju geologov je bil "V PRIHODNJI VOJNI BI BILE ZDRUŽENE DRŽAVE PORAŽENE' Včeraj je zopet govoril po radio znani katoliški duhovnik Charles E. Coughlin. Govoril je v imenu novoustanovljene organizacije "Narodne unije za sqcijalno pravičnost". Kot je bilo pričakovati, se je v svojem govoru bavil izključno le z odkritiji senatnega odbora, ki preiskuje poslovanje municij-skih tvorničarjev. Posebno mu je bila pri srcu Dupontova družina, kateri so senatorji dokazali, da jo napravila med vojno milijone in milijone dolarjev, ne da bi riz-kirala kakšen penny svojega denarja. — Predniki te družine so doživeli rojstvo ameriške svobodo, zdaj pa vse kaže, da bodo šli potomci te družine za pogrebom ameriško svobodo. — Municijski fabrikanti so podkupovali visoke vladno u-radnike samo da bi dobili velika naročila za prodajo inuni-cije. — Proč s knezom miru! Križajte ga! Križajte ga! Mi ho-liočemo Barabo vojne!. To je načelo ameriških municijskih tovarnarjev. — Amerika mora izvedeti resnico, četudi jo skušajo prikriti peklenske sile v zvezi z Duponti, jeklarskimi mogotci in bankirji. — Ako bi so Amerika udeležila vojno, — vojne, ki naj bi končala depresijo, bi bili ameriški submarini takoj v pri-četku v sovražnikovih rokah. Vsemu svetu so znane skrivnosti naših submarinov. Nemški, francoski, italijanski, ruski in japonski submarini so zgrajeni po našem načrtu. Electric Boat Company je prodala ameriški načrt tujezem-stvu z ogromnim dobičkom — Ako tso našo brodovje sreča s sovražnikovim, no bo imelo nobene prednosti, kajti vse prednosti ameriških bojnih ladij so bile z velikim dobičkom prodane savražniku. — Na bojišču nas bo sovražnik obmetoval z granatami in izstrelki, za katere je družina Dupont prodala smodnik. In ko se bo plin plazil mod vrstami naših vojakov in usmrtil slehernega, ki ga bo dosegel, bo treba pomisliti, da so ke-mično formulo za ta plin prodali ameriški municijski tvor-ničarji drugim državam. — Rmeno ali belo pleme! — To ne igra nobene vloge več. Družina Dupont ne more izgubiti! BIVOLOVO MESO NA POTU Maiese, Mont., 15. decembra. Železniški voz z mesom divjega bivola je na potu na trge ob altlantskem obrežju. Vsled velike suše in gozdnih požarov v reservaciji za bivole so ustrelili 50 bivolov, jih razsekali ter meso poslali proti vzhodu. ta potres 4000 milj daleč, morebiti v Kanadi ali pa ob Severnem tečaju. Potresi so bili zaznamovani tudi v Birming-hamu. JAPONSKA SE _BOJI RUSIJE Brez zunanje pomoči Japonska ne more napasti Rusije. — Državniki v Ženevi poznajo po Id- ■v • zaj. Ženeva, Švica, 16. decembra. Tekom zasedanja sveta Lige narodov je nek državnik bil zelo odkrit o splošnem političnem položaju ter je med drugim povedal naslednje svoje mnenje: Prihodnje nevarno vprašanje po saarskem plebiscitu bo Avstrija in mogoče tudi Menici. Litvinska in Nemčija ne bosta pripravljeni za vojno mogoče še najmanj eno leto. Kar se tiče nemško-poljske zveze, je tako negotova kot italijanska zveza z Avstrijo in Nemčijo v svetovni vojni. Zelo je tudi dvomljivo, ako bi Poljska dovolila nemški vojski prekoračiti poljsko ozemlje do Rusije. Evropski položaj pa je vF neposredni zvezi z mirom ali vojno na Daljnem Iztnku. Znano pa je, da je Rusija na Daljnem Iztoku tako utrdila svoje meje, da je Japonska ne bo napadla, dokler ji ni zagotov- > Ijena saj ena pomoč zapadno | od Rusijo. S tem pa še ni rečno, da je zadovoljna Japonska z negativno pomočjo, katere je bila deležna, ko se Anglija in Združene -državo niso zmenile, ko je osvajala Mandžurijo. Toda Japonski ni toliko ležečo na Zdr. državah za slučaj, da napove vojno Rusiji, kot jo Anglija. Glavni namen Japonske pri zadnji londonski konferenci je bil odtujiti Anglijo in Združene države in če tega med sedanjimi pogajanja ni dosegla, u-pa doseči v dveh letih po odpovedi washingtonske mornariške pogodbe. Zmino je, da se je angleški zunanji minister Sir John Simon zelo trudil, da bi dosegel tridržavno politično zvezo med Anglijo, Japonsko in Združenimi državami. , Mogoče pa je Japonska v svojih računih v zmoti, kajti Anarlija je zlasti pri vprašanju glede mednarodne armade v Saaru pokazala, da je odj-^čno na strani evropskih držjt Naročite se na GLAS rfA&ODA, S največji slovenski dcevnik 1 I združenih državib. t-- • ODA" NEW YORK, MONDAY, PEC EMBER 17, 1934 Glas Naroda" Owned and Published by MTINIG PUBLISHING COMPANY IA Corporation) L Benwtlk. Treas. m m. um the corpora (too end tddrimw of above officers: of jifiAelfn. New ¥«rk Otj. N. V. NOVA POSOJILA -GLAS NARODA (Voice ef the People) Wtwerf Day Except Sundays and Holidays •i esio lets sella na Ihm4§ •• m * * pol leta •••••i 18.00 $3.00 Za New York sa celo leto......$7.00 Za pol leta .................— 93.50 Za Inocematro sa celo leto...... 97.00 Za pol leta..................................$3.60 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement *XHaa Naroda** rsakl dan lxrsemSl nedelj In prasnlkor. bres podpise In oeebnosd se ne prlobčnjejo. Denar naj se blagovoli |lWjill po Money Order. Pri spremembi kraja naroCntkov, prosimo, da se .Ma tndl prejteje btralifiče nasnsnl. da hitreje najdemo naslovnika. NARODA". 21« W. I$U> Street, New Yet*. N. T. $-4878 Reconstruction Finance Corporation (RFC) je bila izvirno ustanovljena, da pojača "kolone'' iiulustrijalnega življenja ali, z drugimi besedami, •da ob gotovem jamstvu posodi denar kolesom trgovskega in iiulustrijalnega sveta. V splošnem ni znano, da je zadnje zasedanje kongresa pooblastilo RFC, tla daje posojila, ob gotovih omejitvah, tudi "malemu človeka", ki je v biznesu. V protislovju s splošno razširjenim mnenjem, mali tovarnar igra jako važno vlogo v ameriškem gospodarskem življenju. Tako je cenzus L li>29 pokazal, da več kot 97 odsto tovarnarjev ima mala podjet-ja. Ti mali industrijalci zaposlovali so 48.1 odsto vseh delavcev v industriji, nevšteši tu veliko število lastnikov in članov njihovih družin, zaposlenih v teh podjetjih. Po izvirnih predpisih je R. F. C. dajala, v prvem redu, posojila le omejenemu številu podjetij, in to komaj trem odstotkom vseh podjetij, zapo-slujočim 52 odstotkov indu-strijalnih delavcev. Mali indu- KOMU KORISTI "NEW DEAL"? I*rejšnji teden je bilo objavljeno poročilo glede dohodninskega davka za leto 1933, torej za prvo leto Roose-veltovega "New Deala". Iz poročila je razvidno, da so ljiilje z malimi zaslužki lani se manj zaslužili nego v Hooverjevem ldtn 1932, do-«im je število onih, ki zaslužijo po 25 trsoč dolarjev na .Bto, znatno naraslo. Leta 1932 je bilo v Združenih državah le 20 oseb, ki < o imele nad milijon Idola rje v letnih doliodkov. Laiki jih , e bilo pa že 4G. Leto 1933 naj bi bilo zgodovinsko leto za "New Deal Od prejšnjih let naj bi se } »ovseni razlikovalo in naj predstavljalo obratno točko v odnosa jih med delom in kapitalom. Delo naj bi bilo pravičneje razdeljeno, in vsa pozor i: ost naj hi bila posvečena preprostemu človeku oziroma delavcu, ki je moral doslej takorekoč sam prenašati vsa bremena depresije- Meseca marca 1933 je bil proglašen bančni moratorij, kateremu so sledili: višnjevi orel, NRA, raznovrstni pravilniki, predpisi za farmerje — kratkoinalo — c-ela vrsta odredb, ki naj bi — po oficijelnih /trditvah — ponujale 44pozabljenemu človeku". Davčna staltistrka za leto 1933 pa povsem drugače govori. Popohioma se namreč strinja s tistimi, ki ne morejo v "New Dealu" ničesar novega odkriti. Vladne odredbe so v prvi vrsti koristile kapitalu i j apitalistom. Kapital se Ibolj in bolj osret lotoča v mogoč-"vuib rokah liekajt-erili posameznikov. Jedro "New Deala" je bilo: boljša in bolj pravična r. zdeli tov bogastva dežele- Če pa natančno preudarimo, pridemo do zaključka, : a 44New Deal" ni pomagaltdelavcu oziroma pozabljene-'k! Jih kuPci Pomvliaj° mu človeku, pač pa milijonarjem, velefinančnikom in in- J ° ' t ustrijskim magnakujejo konec. Načelnik regentskega svejtia princ Pavle se je začel >ogajati z vdlitelji bivših jugoslovanskih političnih strank Tudi dr. Anton Korošec mu je svoje povedal. * ( t t Setst let niso smeli jugoslovanski politiki drugega kot pritrjevali drastičnim vladnim odrdrlbam ali pa molčati. Jugoslovanski politik je bil sličen jetniku, ki je pod-rejen tuji volji- Sedaj se jetniku obeta svoboda. Kdo ve, če .'bo znal vrnjeno inu evobdio pametno uživati, ali če mu bo vnovič omotila pamet in srce. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v atari kraj ali dobiti koga tod tam, ja potrebno, da se poučen v vseh stvareh. V sled naše dolgoletno skuinje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila Us tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in frtro. Zato ee eaupuo obrnite na nas ta vsa pojasni*«■. Mi preskrbimo vse, bodiii proinje za povratna dovoljenja, potne listo, viseje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno p najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroBka. Nedriavijani naj ne odlašajo do eadnjega trenutka, ker prodno so dobi is Wasksngtona povratno dovoljenje, EE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Piiite torej takoj sa bresplačna navodila in saaotavlja-mo Tam, da boste poceni im udobno potoval. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. mien i ne in stroje, račune tvrd-ke itd . . Posojilo se daje za ne več kot za dobo petih let. Vsota posojila za malega industrijalca je omejena na bruto poslovanje in vrednost lastnine, ali po zakonu more znašati da pol milijona dolarjev. So tudi drugi pogoji, katerim posojevalec mora vzado-stiti. Tako na primer mora ravnati se po kodeksu dotične industrije, ne sme določiti di-vidende brez odohrenja RFC, niti ne sme dajati sebi in dru-govom pretiranih plač. Posojilne agencije RFC nahajajo se v 32 mestih. Interesentom daje najbolje informoci je lastna banka. Pri agencijah se dobivajo potrebne tiskovine za posojilo. FLIS. DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilo BSNGLISH SLOVENE READEB STANE 8AMO rast in učna zmožnost. Znanstvena preiskovanja so dosledno dokazala, da dobra prehrana je potrebna in bistvena za normalno rast in za zdravje. Za zgradnjo zob in kosti, organov, mišic, živcev in kože jo potrebno preskrbovati telo s primernimi količinami nekaterih kemičnih snovi. Hrana je edini vir teh snovi. Ako bi vsa hranila obstojala iz istih snovi in bi vsebovala vse potrebne elemente, tedaj ne bi bilo treba izbirati izmed hranil. Ker pa so hranila jako različna v svoji kemični sestavi, je umna izbira neizogibno potrebna. Pole-^ te^a pa živež služi tudi za druge svrlie kot za vzgradnjo telesa. Mora vsak dan preskrbovati telo s količino energije, ki je enaka oni, ki jo telo troši vsak dan, in mora tudi preskrbovati telo z minerali in vitamini. Izborna podlaga, morda najboljša, za vsako hrano otrok je mleko. Je dosti razlogov, zakaj se svežemu mleku daje vrhovno mesto izmed vseh hranil za o-troke. Njegovi protejini imajo visoko biologično vrednost; to pomen ja, da se prav lahko pretvarjajo v telesne protejine. Vsebuje karbo-hidrat, ki ne fermentira tako lahko in masti v mleku se hitro prebav-ljajo. Dodatno k temu sveže mleko vsebuje jako fino izbiro mineralnih snovi, ki so pravcato gradivo za telo. ravno kot pro-tejin. Mineralne snovi, radi katerih je mleko tako važna prehrana, sta fosfor in apno. Mnoga hranila imajo premalo apna, radi česar treba zanašati se na sveže mleko kot najvažnejši vir za apno v prehrani otrok. Vprašanje je, koliko mleka naj jemlje otrok vsak dan. Eksperimenti so dokazali, da si otrok prisvaja najboljšo zalogo apna za svoje telo, ako uživa kvart mleka vsak dan. V primeri s stroškom nudi sveže mleko največjo redil-nost, Mleko je eden izmed najbolj ekonomičnih živežev v prehrani. $2 Naročite ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' ; m WEST 10th 8TBBH? PRIJAZNE, DOMAČE SOBE kurjene, topla votla, električna razsvetljava, s hrano v hiši (pristna slovenska postrežba) ali brez hrane. Oglasite se pri: — Miss Rose Koprivšek, 318 Sumnner Ave., Brooklvn, N.Y. (6x) iaročite se na •« GLAS NARODA " največji ■ slovenski dnevnik • Združenih državah Nemški polkovnik v rezervi Lottspeicli je priobčil v nekem listu zanimiva razmotrivanja, o tem, kako se bo vršila bodoča vojna. Po njegovem mnenju pojde v tej vojni vsaj v prvih trenutkih za to, da se nasprotnikoma vojna pripravljenost čim hitreje in temeljiteje o-mrtviči. Bodoča vojna bo nedvomno že prvi dan kazala drugačen obraz nego svetovna vojna. To bo "zasluga" taktike, da se nasprotnikova odpornost zlomi čim prej, k čemer bo pripomogla spet novo orožje, ki stopa v ospredje vsega vojnega dejanja in katerega n činkovitost je nepreračunljiva. To je orožje zračne vojne sile, ki daje možnost, da se vojna odloči že v nekoliko dneh. Y vojnem času je ojačenje tega orožja po kakovosti in številu doseglo v vseh državah prekomerne oblike. Lottspeicli si zamišlja potek bodoče vojne v prvem času sledeče : V prvi minuti vojne napovedi planejo vsa za to določena letala napadajoče d rž m ve I/ svojih lop proti nasprotni državi. To je vodstvo napadalnih vojnih operacij že v mirnem času razdelilo v parcele po 30 do 50 kvadratnih kilometrov, na katerih si je z vohun sko službo zabeležilo vse z*d vojne namene v pošte v prihajajoče objekte, večje železniške postaje, mostove, mirnicij-ska in druga vojaška skladišča, letališča, pristanišča, tovarne itd. Za vsako parcelo je določenih več pilotov, ki so ta ozemlja prepotovali po možnosti kot turisti že v mirnem času in si jih dobro ogledali. Ob vojni napovedi zletijo letala v čim večji višini, da jih ne more nihče videti in slišati, proti meji in se spustijo nižje šele tedaj, ko dosežejo vsako svojo parcelo, kjer pričnejo po točno pripravljenem načrtu z bombami uničevati vse važne objekte. Oe je napadalna zračna sil i v prvih dneh po vojni napovedi v vsakem oziru močnejša o l nasprotnikove sile, tedaj je u-speli malo da ne zasiiruran, kajti mobilizacija v napadeni državi se ne more več izvršili v redu ali pa se sploh onemogoči. Brez železnic, mostov, zalog se nobena armada ne more dovolj hitro zbrati, vrhu tega bi imel takšen uspeh ogromen moralen vpliv doma, kakor tudi v nasprotnikovi deželi. Dni-go je seveda vprašanje, če ,] • napadalec po svoji sili in pripravljenosti pri lično enako- vreden napadalcu ali če mu pride na pomoč kakšna tretja država. V tem primeru bi bil ves nadaljnji potek vojne odvisen od tega, kako bi se obnesle zračne sile na eni ali drugi strani. Vsekakor pa je težko verjetno, pravi Lottspeicli, da bi v začetku zasledovali kakšne druge vojne smotre nego omenjene, in pred vsem ni verjetno, da bi tratili čas z negotovimi akcijami proti civilnemu prebivalstvu, ki imajo v ugibanjih mnogih strokovnjakov v bodoči vojni tolikšno ulogo.Za prvi udarec v zraku bi štelo vsaki posamezno letalo in uporaba vsakega posameznega za napade na civilno prebivalstvo bi pomenilo lahkomiselno cepitev sil. Uničenje nasprotnikovega O UPNIKIH IN DOLŽNIKIH Dandanes je svet tako urejen, da se razmeroma le malo ljudi bavi z direktno krajo o-z i roma z rope m, toliko več jih pa izborno živi z izposojenim denarjem. Človek, ki si denar izposoja, uživa vse državljanske časti in pravice, dočim so tatu odvzete, kakorhitro "ga i)ri tatvini zasačijo. Tat čaka, da bo tisti, katerega namerava okrasti, v stran pogledal. Oni, ki te misH, podomače rečeno, napumpati, ti pogleda jasno in odločno v oči ter vča-si tako odločno, da moraš povesiti pogled. Pumpanje sestoj iz treh de- lov: iz priprav, pumpanja in ter, kajti brez zadostnih voj "iz tiste£il» vojnega materiala je prvi smo-.i1 a. i i . • 1 i v nili sredstev se ne more dolgo upirati niti največja niti naj-pogumnejša vojska. Šele če bi se vojna prelevila v položajno vojno z otrdelimi frontami in kar se po purnpu godi. Najprej moraš izbrati kraj, kjer boš človeka napampal. Zelo priporočljivo je, če ga povabiš v svoje stanovanje, j Smatral se bo za tvojega gosta brez prostora za ofenzivna de-1 • -i - i i , i . . .. ...» , m ti najbrž ne bo mogel od janja, In prišel cas, da prenc- sejo zračne sile svoje delova- reei. Ali pa ti pojdi v njegovo nje na mesta oziroma na civil- ] stanovanje. V tem slučaju te no prebivalstvo. |1)Q smatral on za svojega go- SELITEV ZGORELEGA PARNIKA ! sta in ti tudi ne bo odrekel, i Vse moraš tako pripraviti, | da ti bo skočil naravnost v na-; stavljeno past. I Priporočljivo je, da hvališ --'njegovo pohištvo, njegov dom Asbury Park, N. J., 13. dec. in bogastvo v sploš- Ožgano ogrodje parnika Mor-,nem' r<> Castle so z obrežja zavlekli! 85 čevljev v morje. Kadar se bo parnik razsul, bodo obrežje pokrile gnile kože in več tisoč galon olja. Možak se bo nekoliko prevzel in ti že zaradi časti in ponosa ne bo mogel odreči. Lahko mu tudi rečeš, da so vsi ljudje bratje, da so drug na drugega navezani in da bi , bilo na svetu dosti bolje, če bi 1 se ljudje tega bratstva bolj za-'; vedali. j Pri tem pa moraš seveda neprestano poudarjati svojo čast in poštenost, in pri besedah — da se še vedno dobe na svetu zašel v tak težaven finančni po- pošteni ljudje — se moraš n-ložaj, da ne more več plačeva- dariti po prsih, da kar zabobni. ti svojih uradnikov. Kantona! . < v S« ne prepričaš o svoji na vlada je izdala okrožnieo, i poštenosti in dobri volji, se ti ki pravi, da trenutno ne ra?- zna skupaj zvodeneti. BOGATA ŠVICA NIMA DENARJA Ženevski kanton v Švici je polaga z zadostnimi sredstvi, da hi mogla plačati JG8H kantonalnih uradnikov in 1150 u-či tel je v. Napumpati ga moraš s kratkimi besedami in z bliskovito naglico, da ne bo imel časa za premislek. Priporočljivo je tudi, da v I istem hipu kaj prav žalostne-NAZNANILO. j oa poveš, naprimer zgodbo o Rojakom v Invin, Pa., in j človeku, ki se je obesil, ker ni Ilerminie, Pa., sporočamo, daim0gel kupiti kruha svojim o-jih bo obiskal rojak Mike Paušek, iz Irwin, Pa., ki je poblaščen SORODNIKA ALI PRIJATELJA V DOMOVINI NE MORETE BOLJ RAZVESELITI KOT ČE MU POŠLJETE DENARNO POŠIUATEV ^ BOŽIČ Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 2.80 .......... Din. IM $ 5.35 .......... Din. 200 I 7.50 .......... Din. 300 $13.— ............... Din 500 $24.— ......... Din. 1000 $47.50 ......... Din. 2000 Za izplačilo ite podati $ 5.— i $10.— $15-$20.— $40.— $50.— Prejemnik dobi ▼ starem kraja Izplačilo ▼ dolarjih. Nujna nafcaifla isrrinjen« p« Cable Letter ca pristojbina $1.—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GU* Naroda" SIC WIST 18th 8TBKET NEW YORK, N. f. kupiti tročičem. Lahko se pa delaš tudi popolnoma brezbrižnega, eeš, če pobirati zaostalo naročnino, j„i ti ne posodiš, manjka so kakor tudi kolektati o«l dolžni-1 drugili, ki bi si šteli v čast, da kov. |})i mi smeli priskočiti na po- Upravništvo. moč. Istočasno moras imenovati tudi mesec, dan in uro, kdaj mu boš vse vrnil z obrestmi vred. Ko ti je, da še sam ni vedel, kdaj in kako, odštel denar, se začne zadnje poglavje. V tem slučaju ti ni treba šte-diti besed, kajti v srcu imaš prijetno zavest, da se je denar iz njegovega žepa preselil v tvoj žep. Napravi kratko pridigo o poštenosti in poštenjakih, k;i-terim je dana beseda sveta, in sploh ne poznajo na svetu večje sladkosti kot vračati izposojeni denar. Častne besede naj ti vro iz ust in i?;pod pazduhe, da se bo revež začel kar vtapljati v njih, zamahnil bo z roko in dejal: — Ah, saj je dobro, saj je dobro, saj te poznam. Pri tem seveda ne veš, če te pozna v dobrem ali v slabem zmislu, toda to ti je nazadnje vseeno, kajti dosegel si svoj cilj. Prav nič tudi ne škodi, če mu prijazno stisneš roko in če se ti zablesti v očeh solza hvaležnosti. Toliko namreč sme zahtevati za svoj denar tisti, ki ti ga je posodil. Jutri pa še kaj več o tem. T ITALIJO Za $ 9.35 $18~25 $44.60 $88.20 $176.— Lir 100 Lir 200 Lir 500 Lir 1000 Lir 2000 $263.— .............. Lir 3000 KER 8E CEN it 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačilo večjih aeakor kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih aU lirah dovoljujemo oe bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH $ 5.75 $10.85 $16.— $21.— $41.35 $51.50 ■ v.-■■- ... . r 7 /■ M0L18 WAIODA" j NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 17,1934 Oil KRATKA DNEVNA ZGODBA iii^ GUSNMODA" ggj mo vino. Kdor ga hoče | A ySBKi THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. M. H EM OX: Gospod Mineraval je živčna | hodil po svojem kabinetu sent ter tja. Kdor ga jc poznal, je z lahkoto uganil, i levne. Izobražen je, inteligenten in se spozna v življenju... a oče hoče h' bogatega zeta, pa najsi bo tudi lievednež in tepec!" 4 Ne pretiravaj, otrok. — dobro me poslušaj: posredovala lioin zate in tega mladega človeka, če se prepričam, da je tega vreden. Daj lili nekaj »lili, da pozvem o njem." Te člo -vek (Histara! Ponudite, da uv včasih popolnoma zapusti spomin in mešam dogodke ne-dse. boj. Dostikrat se vprašam, aii so se v resni«*: odigrali tako, kakor se jih spominjam. Vča-sih bi potrebovala vaše pomoči." "Prepričan -eni. da pretiravat«1. Nikdar nisem nalete! pri vas na \ Miza bij i vos t. A veiulur, če vam morem v čem pomagati* odgovori zet. 44To morete. Pomagajte mi, da *e opomnim dogodka. v ka-terega ste bili zapleteni nekako tudi vi. Ali s«- spomnite ne-k'* zirodbe. ki se pripetila pred nekako dvajsetimi leti. Hči bogatega industrijea -o je je zaljubila v mladega odvetnika, ki ni bil bogat, toda stremljiv: hčerin jok ni ni'"* pomagal. Pretili so ji, da jo dado v kak samostan. Ona je pa toliko jokala, da jo njen oče, videč, kako slabi in bledi, slednjič popustil... Dalje moji možgani štrene no morejo odmo-tati..." (i os pod Mineral je zardel. Gledajoč v tla je dejal: "Revni odvetnik jo s svojim delom zaslužil zaupanje. Postal je sot rudnik in kasneje naslednik svoje tasta." 44Ali se njegova žena ni ni- koli kosala, da je poslušala svoje srce ?'' 44Potrudil sem se, da bi jo osreči!... Starka je vstala, prijela zeta za roko in ga prekinila: 44Ali vaš zet ne bi mogel storiti takisto, kakor ste storili vi? Ali mislite, da vaša hči ne sine iti po potih svoje matere?" 4 4 Ponos me jo zavedel da sem pozabil na svoje poreklo: izgubil sem spomin! Zdaj j.' vrsta na meni, da sprejmem rc-vnega zeta, ki ga nisem že lal. Vi pa, prosim, povejte Ži-neti, da je zmagala... in da sem srečen! Ko bi vedeli, kako komaj čakam, da bi slišal njen smeli in njeno hojo v tej sobi..." GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane |7. V Italijo lista ne pošiljamo« TAJNE MONTF. CARLA DALJŠE ŽMJENJE OŽENJENIH M. « k*« v, ■> I'M, OC Zoper nevralgične bolečine zahtevajte svetovnoslavni ANCHOR PAIN - EXPELLEE "ain-Expeller vedno , prežene bolečine Hvsilabogu, da imamo statistiko, štovilo verjetnosti in razno tabele, da lahko naglasi-iiio veliko koristi zakonskega stanu za može. Toda postala jo I Že moda pritoževati so na 44pe-, klo zakonskega raja'* in mar-I -»kateri ožen jeni je že svaril, a samec zma jeval z glavo nad zakonskim stanom. Pred dunajskim sodiV-em so pa znova pokazalo, da j«* za dolgost življenja koristnejše, čo živi mož z boljšo polovico, kakor če je sam. (».'»-letni prevoznik A. Beniček je postal žrtev nesreče pri razkladan ju ledu s tovor-j nega avtomobila. Sodišče je moralo odločiti, kako visoko J odškodnino in kako dolgo naj 'bi jo voznikova vdova dobiva-: la odnosu«! kako dol.yo bi bil | verjetno Beniček živel, čo bi se j lie bila pri])etila nesreča. Na podlagi stastistike, tabel o umrljivosti ročnih delavcev, je prišlo sodišče do zaključka, Ida bi bil mogel Beniček živeti še 44 lot. ker je bil oženjoii. Ce bi bil ]>a samec. l»i bil po statističnih tabelah živel kvečjemu še .">0 let. Ožen jen i m je namreč sojeno daljše življenje, kakor samcem; če se fant oženi z 21. letom, pridobi s tem i> let, kakor dokazuje statistika. Seveda pa poreko ožen jeni, da se jim s tem podaljšajo samo muke, toda no smemo jim verjeti, ker ne mislijo iskreno. Pri starih samcih je to samo kislo grozdje. Statistika se nikoli ne moti. Bivši croupier igralnice v Monte Carlu, Paul de Ketlii-va. je izdal spomine, v katerih omenja mnogo zanimivih primerov in doživljajev v tej svetovno znani igralnici, kjer je deloval polnili let. Tako je nemški cesar Viljem II. pred vojno zvedel, da je odkril profesor Schott iz iz lleidelberga nezmotljiv način, kako je mogoče na ruleti vedno dobiti. Cesar jo kupil od profesorja njegovo tajno in odpotoval in-kognito v Molite Carlo, kjer je ja on večer izgubil 100,000 frankov. Nasprotno je pa Anglež daggers več dni zaporedoma hodil v igralnico s svojimi uradniki, in ti so skrbno beležili številke. ki so dobile. S to statistiko je daggers ugotovil, da dobe nekatere številko večkrat. stavil je na nje in v treli dneh je d.»bil :!,000,000 zlatih frankov. <»onemi voli Luden-dorff je dobil nekoč v enem večeru 1 .">0,000 frankov, slavna umetnica Sara Bernhardtova je pa izgubila en milijon in poten) s« j«' hotela končati življenje. Francoski kralj avtomobilov Andre Citr<»en je strasten igrač in večkrat je dobil v Molite Carlu težke milijone, kar pa ni moglo preprečiti njegovega poloma. DVE SIROTI Spisal A, D. ENNERY 24.'{ I Poziv! i . ! Izdajanje lista je v zvezi i i Advertise in 'Glas Naroda s velikimi stroški. Mn& go jiii je, ki bo radi sla-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne. Oprava "G. M." — Ce bi ne bili zdaj pravočasno posvarjeni, l»i bili naleteli baš na tega tretjega lopova! — je dejal kapitan. — Kakšna ladja pa je to, kapitan? Ali jo vidite ? Korveta, — je odgovoril kapitan. Bilo je jasno, da je kapitan zelo slabe volje rn da bo njegova jeza vsak čas izbruhnila. Re~ je že izgubljal potrpežljivost. Prvi hip s-.» jc sicer strinjal s predlogom viteza de Vau-dreva, toda kmalu se mu je začela taktika upirati. — Kako bi se mogel neprestano umikati sovražnim ladjam, ki so bile že tako blizu, da bi jih lahko njegovi topovi obstreljevali? Stari Mathieu j«* dobro vedel, da goji kap;-tan skrivno misel, ki je popolnoma nasprotovala sklepom posvetovanja. Uganil je, kakšne misli roje kapitanu po glavi. In hotel je stopiti mu naproti. — Kapitan, je dejal, — vem dobro, da v.is to jezi... Xi vam po volji, da mora naš "For,-urovant" bežati na širno morje daleč od sovražnih ladij, in da jim l>o zelo težko uiti. — Baš zato, ker l»o težko, in ker nam bo potrebna spretnost, pa tudi zvijača, da se iziti i-znemo tem orjakom, sem sklenil... — Ravnati se po nasvetu tega mladega of i eirčka! — In ne spuščati se v boj... jamčiti pa ne morem, da se "Foudroyanf'ne bo mogel pre-magavati in da pošlje iz žrel svojih topov po zdrav prvi sovražni ladji, ki se mu približa. Naenkrat je nastal na ladji truše in s tem jc bil razgovor med kapitanom in krmarjem prekinjen. Častniki, med njimi tudi Roger, so nestrpno pričakovali, kaj se bo zgodilo. Kar so zagledali dobre pol milijo pred Foiidrovantoiii" angie ško ladjo. Straža je ni" bila pravočasno opazila, ker je bilo morje zelo razburkano in so v: soki valovi zapirali razgled. Hrušč in trušč je postajal vedno večji. K i-pitan je z enim pogledom presodil položaj. — Ta nam ne sme uiti! — je zaklical na ves glas. Angleška ladjica je lahko rezala valove. Voter jo je naglo gnal naprej. — K topovom! — je zapovedal kapitan. Toda v naslednjem hipu sta skočila k njemu krmar in vitez de Vaudrev. Oba sta dobro slišala kapitanovo povelje. Vitez je bil tako razburjen, da se mu je glas močno tresel, ko je spregovoril: — Gospod poveljnik, dovolite mi opozoriti vas, da bodo po prvem našem strelu vse s> vražne ladje vedele, da je francoska ladja sr> di med njimi... In potem se ue bomo več borili samo z eno angleško ladjo, temveč z vso Cim so ga zbudili, je odhitel na krov. — O, vi ste pa zelo utrujeni! — je vzkliknil, ko je zagled pred seboj viteza. Po resnih obrazih okrog viteza zbranih častnikov je pa takoj spoznal, da je položaj ladje resen. — Zvedel sem samo, — je dejal obrnjen h kapitanu, — da je bila naša ladja nekaj časa obkoljena... — Obkoljena? — se je začudil kapitan. — Niste me dobro razumeli, kapitan; liot^l sem reči obkoljena sredi angleških ladij. Ah, to je vaša stvar, da se poigrate s temi ladji-cami kakor mačka z miškami. — Kno kmalu ujamemo na slanino, general, — se je oglasil stari Mathieu. .. Glejte no, kaki* si u bo tra miška prizadeva, tla bi se dala napasti, — je nadaljeval zroč na angleško ladjo. — Kaj mi-Iite, da vas niso opazili s krova angleške ladje.* — je vprašal Lafayette. — Upam trdno, da niso tako slepi, fla bi nas ne bili opazili, — je odgovoril kapitan... Ce bi pa mislil, da nas niso, vas zagotavljam gospod general, da bi dal takoj sneti jadra, da bi imela ta lupina dovolj časa dohiteti nas. — Potrpite, kapitan, — je dejal krmar. — Dokaz, da so nas opazili, jo to, da so te mrcino izobesile zastavo... --Tudi jaz jo dobro vidim. Glejte, poglejte v smeri moje roke. — je pripomnil mornar, obrnjen k vitezu... Tam! tam!... kaj ne vidite. kako nekaj vihra.' Kar je zadonel z angleško ladjo topovski strel. — No. kaj sem vam rekel— je vzkliknil kapitan. — Z zastavo se hrabre. Ta čas je začel krmar kričati proti angleša ladji: — Le čakaj, le čakaj, prijatelj! Takoj za vihra tudi naša zastava... Toda zdaj še ne; fD presenečenje >i prihranimo za trenutek, ko bomo lahko pobožali njegova rebra s kroglami iz naših topov... A kaj bi govorili, lotimo se raje dela! \ ^ In krmar je takoj ukrenil vse potrebno, da bi "Foudrovant" povečal hitro>t. Treba je bilo dobro pognati ladjo, da bi mogel kapitan doseči svoj cilj. A časa ni bilo ran -go, kajti kapitan ni prikrival generalu, da so topovski strel gotovo slišali na sovražnih ladjah, ki bodo pač takoj krenile proti 4 Foudroy-antu". Da bi bil pripravljen na \>o možnosti, je \v-lal kapitan nabasati topove, mornarjem, ki niso bili zaposleni drugod, je pa zapovedal oborožiti se z mušketami in sekirami za primer napada in boja ladje proti ladji. Ko so bile vse te priprave končane, je dejal kapitan častnikom: eskadro, ki nas zasuje z dežjem svojih krogci. ( — Gospodje, zdaj vidite, da se vestno in — Smešno, — je odgovoril kapitan, ki je bil j ločno držim sklepov posvetovanja... in če nas tako razburjen, da je pozabil, da govori z vi- ■ kljub temu nenadoma napadejo, upam, da mi ne tezom. j boste zamerili, če si bo "Foudrovant" dovolil Roger je odgovorit na to: — Te besede bi pri-; postaviti se sovražniku po robu ? stojale navadnemu neogroženemu mornarju,! — In pošteno! — je pripomnil stari Maki se zahteva od njega samo junaštvo v boju thieu. PO VELIKEM POŽARU NA KUBI Pogled na opustošeno mesto Baracoa na Kubi, ki ga je požar uničil do tal. Veliko oseb je izgubilo življenje. Povzročena škoda znaša skoro pol milijona dolarjev. Kako je nastal ogenj, se ni dalo dognati. pa trezen prevdarek pred bojem. Toda meni se zdi, gospod poveljnik, da bi bilo morda pametneje z zvijačo ločiti to sovražno ladjo od drugih. — Potem pa napasti jo, tristo vragov!... Vitez ima prav... Tako se govori, — je vzkliknil stari Mathieu ves navdušen. Potem se je pa obrnil h kapitanu, rekoč: — Gotovo ste tudi vi tako mislili, gospod kapitan... To vam berem iz oči. Kapitan je čutil, da se je njegova jeza naenkrat polegla. Zdaj je imel priliko nasititi svojo bojaželjnost. — Stori vse, da izvabiš to prokleto ladjo pet i li šest milj proti zapadu, — je velel krmarju...Bomo že našli kotiček, kjer obračnamo z njo, predno ji bodo mogle druge ladje prilii-teti na pomoč. — Zgodilo se bo, kapitan, — je odgovoril krmar samozavestno. In takoj ?e je lotil priprav, da bi izvabil angleško ladjo v past. Ta čas so bili z angleške ladje že opazili "Fondi-o^vaiita'*, kajti naenkrat je krenila s če lom proti njemu in obdržala to smer. V tistem hipu se je začela ostra borba med obema enako dobrima ladjama; zvijača in spr t nost v vodstvu sta morali odločiti. Vitez je stal pri kapitanu in krmarju, hot jc videti vse podrobnosti te napete borbe. ^ Nekaj častnikov je odšlo k Lafavetteu, ki ]o I ta čas v svoji kabini počival. I Vsi častniki so se strinjali s kapitanom. General pa, ki so se ga v prvi vrsti tikale to besede, se je zadovoljil s tem, da je prikimal z glavo v znak soglasja. Generala ni več tako skrbelo, kaj bo s francosko eskadro. Mislil je prav, da bodo vsaj dru ge ladje varne od trenutka, ko izvabi "Fou-drovant "za seboj angleško ladjo in ko začne le-ta streljati. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. U Knjigarna Glas Naroda n rs ••o ODA" GORA LEZE... ROMAN IZ ŽIVLJENJA za "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 17, 1934 \ ____ ( t THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. S. A. 47 „ ^ Tedaj pa vtihnejo udarci kladiva in vročina se razlije čez kovačev sajasti obraz. — Ali te je Vrona poslala, da mi poveš? — O, ne! Prišla je samo k pekovki, — Tako? — Jezno udarja po železu. — Želim jima dobro zabavo! — Kuje, da so letele iskre do zadnjega kota delavnice. Čez nekaj časa pa ga vendar prične vleči tja. Ko sto-bi v bolniško sobo, vidi samo deklo sedeti poleg postelje. — Kje pa je ona druga! — vpraša razočaran. —- Ne vem, kaj je imela! Ravno sedaj, go so udarci kladiva utihnili, je poskočila in zbežala kot neumna. /orž se na pragu oUrne i" gre zopet nazaj v kovac-nico. Naslednji dan je bila nedelja. Pred mašo stoji Žorž v svoji najboljši prazniški obleki v snegu pred cerkvijo in gloda ljudi, ki prihajajo k maši. Purčelerea, ki je sama prišla, izpregovori z Žoržem nekaj prijaznih besed. Zato pa se Purčeler, ki pride malo pozneje v veselem razgovoru s Cilo, zanj skoro ne zmeni. Žorž skomigne z rameni in se smeje. Nato pa jxistane nemiren. Stari Sim-merauer s svojimi otroci in vnuki pride pred cerkev. — Dober dan! — pravi Žorž, pri tem pa je njegov glas tako hripav, da se popraska za ušesi. — Sedaj pa se pravi sneg teptati, kaj ne? — l)a! — se smeje stari. — Sedaj imamo mir tam gori. — ^lihel in Matej scžeta Žoržu v roko in ga vprašata, kako gre pekovki. Vrona, ki je vodila oba otroka, obrne obraz vstran in molče gre dalje. — torej! Sedaj imam pa pobotnico! — Žorža mine veselje, da bi zadostil svoji krščanski dolžnosti. Hiti proti domu in ker nadelj>kega miru ni smel motiti z udarci kladiva, prične nekaj piliti. Prihodnje dni je bil Žorž zelo slabe volje. Pekova' mama je ležala nezavestna v vročici in kovaču so rastle skrbi čez glavo. Da je prinesel vse, kar je bolna pekovka potrebovala, se je moral zelo posluževati krede. Vsa njegova gotovina je bila v Vroninih trideset vinarjev, katere je skrbno zavil in spravil v svoji omari. In nekega jutra stopi še Rufel z vrečo v kovalni co. — Marija, Jožef! — vzdih ne Žorž. — Sedaj pride še ta! Rufel ]K)loži poleg vrat vrečo na tla, se pokrije s kapo ter se vljudno prikloni.. — Blagovolite, dovoliti, gospod Daks, da vam najponiž-nejše voščim prav dobro jutro! Žorž pritiska meh in pogleda čez ramo. — Kaj pa hočete ? Ker sem ravno šel mimo, sem pri tej priložnosti hotel Vprašati, ako gos|>od Daks ničesar ne potrebuje? Recimo: malo železa, ali dobrega jekla, ali kako orodje? Ali pa. recimo zaradi mene tudi: kaj denarja? • Žorž odpre usta in oči. Veselo se mrda Rufel in razširi dolga krila svoje suknj; ter sede na podložek nakovala. — No? Govorite vendar, gospod Daks. Ali hočete kaj denarja? 4 Žorž neha pritiskati meh ter se popraska za ušesi — Ali mi ga daste? — Ali bi drugače vprašal? Povejte mi, koliko potrebujete in Rufel vam bo do jutri preskrbel denar. Saj vendar vem, da v svoji obrti potrebujete denar in rabite tudi denar za ubogo bolno ženo. ki jo imate v hiši. Hog vam naj poplača, kar ste dobrega storili ubo^i pekovki! Sedaj pa enkrat govorite! Koliko potrebujete? Že dva tedna sem gledal, kako stojite pri delu etdeset. Žorž se smeje temu natančnemu računu. — No, da, in dvesto rabim na roko, da pekovo mamo brez skrbi preživim skozi zimo in da morem kupiti, kar potrebujem v kovačnici. Poleg tega pa štiristo, ki z Novim letom za-] »a de jo pri vas. — Te morete pustiti stati. In ostalih šeststo morete imeli do jutri zjutraj. Plačali mi boste sedem odstotkov. Pet jih moram sam dati in Rufel bi tudi hotel kaj zaslužiti. Dati vam hočem celi dve leti. Dajte mi roko, gospod Daks in kupčija je sklenjena. — Hvala vam, Rufel! —p ravi Žorž ter stisne starcu roko in malo mehkejše. — Tukaj ste mi s krščansko ljubeznijo do bližnjega pomagali iz vode. — Ljubezen do bližnjega! — Rufel zategne obraz. — Puhtite me v miru s tako veliko besedo. Ljubezen do bližnjega je lepa stvar, toda od nje mora človek kaj imeti. Jaz vam dam denar, ker pri vas gotovo zaslužim. In da se dogovoriva še o tem: ne bom hodil po vasi in poplačal vaših dolgov, temveč vam bom odštel denar na roko. Vem, da boste vse lepo uravnali. In ljudje ne smejo po vasi klepetai, da je Žid kupil gospoda Daksa, (Dalje prihodnjič.) SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI Koledar leto 1935 tisk VY3 Onim, ki so ga že naročili, ga bomo p^dlali koncem tedna. 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y, ČRVI KI ZDRAVIJO RANE i - Ameriški kirurg \V. S. Baw-er je leta 1918 kot vojni zdravnik prišel na belgijsko fronto in takoj dobil veliko dela. Njegov odsek fronte je bil ]»osebno nemiren. Zdravnik je dnevno obvezoval po več sto ranjencev. Slednji so veekrat postali žrtev tako zvane plinske gangrene (gnileža) — grozovite bolezni kot posledica onesnaženja ran. V tem primeru pokrijejo polt vedno številnejši zeleni gnilobni madeži. Ponovna operaeija nima nobenih dobrih posledie. Staničevje se razkraja vedno naprej, in bolnik je zapisan žalostni siniti. 1'mira pora si kot živ mrlič, zavit v zopern smrad lastnega razpadajočega mesa. Nekoč so v vojno bolnišnico prinesli ranjenca, ki je dva dni ležal v težko dostopnem kraja v bližini sovražnih strelskih jarkov brez vsake pomoči. Ko je dr. Rawer pregledal njegove rane, se je zgrozil, ker so bile polne črvov. Ko pa je premagal stud in se lotil podrobnega pregledovanja poškodb, je kmalu ugotovil zanimivo dejstvo. Izkazalo se je, da so bile gnileža proste one rane, kj'*r je gomart-lo polno črvov. Druge rane brez črvov so pa kazale zlovešče pe«£e. Kirurg je sklenil, da ne bo odstranil črvov. Saj je bil bolnik itak zapisan smrti. A dva dni pozneje so se pričele rane celiti. Črvi so jih tako dobro zlieali, da je bil ranjenec rešen. Zdaj j * razumel dr. Bawer, da so v a-mazanih ranah črvički, a I i prav za prav ličinke nekih žuželk, tako zvani "nekrofagi", to je požiravei omrtvelega sta-ničevja, ki torej niso "antrofa-gi"(ljudočeri to je zajedavci, požiravei živega mesa). Sani > to srečno naključje je ranjencu rešilo življenje. Dr. Bawer se je vrnil v domovino in pričel vneto i ska* i ličinke, ki bi utegnile prevzeli vlogo razkuževalk gnojnih ran. Naposled se je odločil za južno ameriško dnfbno muho z imenom: 1 Lucilia sericata". Njene ličinke so izraziti nekrofa-gi, nikakor ne poškodujejo ži vega sfaničevja in se odlikujejo po izredno hitri rasti, oziroma teku. Vse omejene lastnosti so jako priporočljive za poklicne ''razkuževalee ran". Leta 1932 je obiskal profesor pa-razitologije na pariški univerzi Bruntes Bawerjev laboratorij v Ameriki, ogledal si več čudežni rešenih bolnikov ter prinesel v Evropo več jajčec muhe "Lucilia sericata". V ; Parizu odgojene ličinke so bi'e j izročene kirurgogm, strokov-| lijakom za gnilež: prof. Lenor-Imandu in zdravnikoma dr. Robertu Kaufmauu, oziroma dr. iMaurieeu. Zdaj je predaval prof. Lenormand o doseženi n uspehih v društvu francoskih kirurgov. Mlad francoski zdravnik je dobil gnilež na nogi kot posledico zastrupljenja krvi. Na njem so napravili prvo preizkušnjo z ameriškimi ličinkami. Kirurgi so se odločili za to zadnje sredstvo, ker so petkrat zaporedoma vedno bolj visoko odrezali okuženo okončino brez vsakega uspeha: staničevje jc razpadalo vedno naprej in nobenega upanja ni bilo, da bi c. zdravel. Toda dva tisoč v rano presajenih ličink je rano tako temeljito osnažilo, da se je še-t dni pozneje /e zacelila. (Jnilež je izginil. Ozdravljeni bolnik je bil navzoč pri predavanja in je sam potrdil, da so mu rešile življenje samo ličinke neznatne ameriške muhe. Kirurgi so se opogumili in uprabili zdravljenje s črvi tu li v nekem primere obupnega pljučnega gnileža. Tokrat so morali odpreti prsni koš in iz-rezati več reber. Na površino okuženih pljuč presajene ličinke so pričele hlastno požirati omrtvelo staničevje, a so se skrbno izogibale nepoškodovane vlaknovine in hišnic. V teku 96 ur so postale ličinke štirikrat večje in istočasno je izginil tudi gnilež brez sledu. Ki-rurgi so imeli največ težav s posameznimi predori razjede-nili pljuč, kamor ličinke niso marale. Morali so jih tja napoditi s silo. A* ta namen so se po-služili električne žarnice, s katero so namreč obsevali ličinke. Črvi iz družine nekrofagov so namreč tudi "fotofobi"., sovražniki svetlobe. Žival ice so se skrile pred lučjo v globino pljuč in temeljito zatrle zadnj ' ostanke gnileža v razjedenem staničevju. Drobnogled je pv> daljšem opazovanju ugotovil vzroke blagodejnega vpliva ličink na okužene rane. Ličinke se hranijo z bakterijami — povzročiteljicami gnileža. Izločijo v zvezi z prebavo poseben želodčni sok, ki razkuži in celo razkroji obolela staničevje. — Vendar nima ta sok nobenega vpliva na žive, zdrave stanice. Črvi kot sovražniki gnileža so rešili Ž£ marsikaterega izmed bolnikov, ki bi bili -sicer zapisani smrti, ker jim doselej medicina ni znala pomagati. V MREŽAH MEDNARODNIH STRAH0V41CEV ] SLOVENIC PUBLISHING CO. travel bureau tlC WEST 18th STREET NEW XOBK, IV. piAite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za po-tcvanje immnwiMIIII plesalko prijela in zaprla. Izkazalo pa se je, da ima potne liste v redu. Pri "Lepi Maji" pa so našli vizitko z imenom ostudnega morilca (Jeorgijeva-Cernozemskega, kar je dalo povod za sum, da je plesalka v zvezi s teroristi. Vendar se je izkazalo, da je bila samo v njihovi družbi, ne da bi vedela, s kom ima opraviti. Danski konzularni poslanik je zaradi te aretacije posredoval pri italijanskih oblastih, ki so izjavile, da imajo "Lepo Majo" samo v pritvoru in da jo bodo izpustile na svobodo kmalu po londonskih svečanostih. Ta čas, dokler ni na svobodi, pa sme Christensenove popolnoma razpolagati s svojim časom v jetniški celici, ki je suha in topla ter ima dobro posteljo. "Lepa Maja" sme tudi neovirano kaditi in čitati list«* in čez nekaj dni bo lahko nadaljevala svoje ekscentrično-pustolovsko življenje na svobodi kakor ji bo drago. NEVARNOSTI PUDRANJA Iz Kodanja poročajo, da so v Italiji aretirali dansko plesalko Majo Phristcnsenovo, imenovano "Lepa Maja". Stvar sama na sebi bi bila za nas nezanimiva, da nima ta aretacija precej nenavadnega ozadja. "Lepa Maja" je namreč tista ženska, ki so jo prvotno osumili, da je potovala v spremstvu Kvaternika v Aix de Provence ter po marseill-skem atentatu izginila neznano kam. Policija je bila avizi-rana. da je njen avtomobil prekoračil italijansko mejo ter je Že često so zdravniki opozarjali, na škodljive posledico pretiranega pudranja in ne nevarnost okužit ve, ki tiči v čopičih in blazinicah za pudra-lije. Prav resna nevarnost pa je tudi v tem, da splava prašek, ki sedi čisto rahlo na o-brazu, po zraku in prenese tudi na druge ljudi povzročitelje gnitja in drugih bolezni. To velja posebno za bolezni, ki vdirajo skozi zgornja dihala v telo. kakor nahod, angino, hripo, davico, škrlatinko, ošpice in tudi tuberkulozo. En sam dih zadostuje, da pošlje praške s kužnimi klici v zrak, drug dih pa, da vderejo v organizem druurega človeka. Porast bronhialne naduhe po vojni je gotovo tudi v zvezi s puri ranjeni. 19. decembra: Albert Ballin v Hamburg 21. decembra: Olympic v Cherbourg 26. decembra: Deutschland v Hamburg 29. decembra: lie de France v Havre 2. januarja: Auuitania v Cherbourg i januarja: Manhattan v Havre 4. Januarja: Kt.roji:i v Bremen 5. januarja: l..HHyette v Havre Ilex v (Jenoa 9, Januarja: Majestic v Cherbourg 2 11. Januarja: i:r<-m»fii v Bremen 12. januarja: Chrun plain v Havre Vulcdnia v Trst 16. januarja: Washington v Ilavrc 18. januarja: Olympic v Cherbourg 19. Januarja: lie ile Kranm v llavro Conte
  • 'ympic v Cherbourg 23. februarja: Champlain v Havre 27. februarja: Manhattan v Havre Bex v Genoa Povesti in Romani Agitator (Kersniki br«S. _____ Andrej Hofer ............................. Iteneška vedeževalka ........ Belgrajski biser _______________ Beli mecesen ............... Bele no*i. mali junak ______ Božično darovi ................. Božja pot na Bledu ............ Božja pot na Šmarni gori Cankar: GreSnik I^enard, broS.----- Mimo življenja.............. Moje življenje ................ Romantične duše -..........-- Italkansko-Tur&k? vojska _______ Balkanska vojska, s allksiai Roj in zmaga, povest ............... Blagajna Velikega vojvode Burska vojska .................. Beat in dnevnik------- .86 ........36 .........35 ........35 ..........49 ________68 .........35 ........30 ________-20 ...70 ...88 .„75 ...68 ...80 ....25 ...30 ...68 „48 ___M Čarovnica --------------------------- Cvetina Borograjska----— . Čebelica _____________________________________ Črtice iz življenja na kmetih Drobiž, in rasne povesti — Spisal MUčlonki______ Dekle Eliza____________ Dalmatinske povesti — Dolga roka .............................. Do Ohrida in Bitolja-------- Doli z orožjem -------------- Dve sliki: — Njiva; Starka ________t Meško) _______________________ Devica Orleanska ----------------- Duhovni boj ___________________ Dedek je pravil; Marinka in teljeki____________ Elizabeta ___________________ Fabijola ali rekev v gntal—rt Fran Baron Trenk_____________ Filozofska zgodba ____________________ Fra Diavolo _______________________ Goispodariea sveta ________~_____ Gostilne r-stari Ljubljani____ Grika Mitologija_______ Gasarjl ...25! ...45 ...25 ..35 ...48 ...35 _____38 ________78 _____58 _______88 ________.56 ------58 Akra-____48 ------35 ah.....45 _________35 ________68 _________38 ______48 .L— ___75 GL.sar v oblakih ..........................Ja Hadži >1 ti rat (Tolstoj) ______________40 Hektorjev meč ..................................M lledvika .............................................48 Hudi časi. Blag« dude. veseloigra .75 Helena (Kmetova > _________________________4o lludo Brezdno <11 ................35 llumorske. Groteske in Satire , vezano ----------------------------------Ml broAirano_________________________________Mi Izlet c. BmuČka ________________________1.21» Izbrani spisi dr. H Dolenca .............64, Iz tajnosti pri rode ________________________JSC Iz modernega sveta, trdo ves.....1.68 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 'J zvezka ------------------------------1.5« Igračke, bnriHraoo ..............................R« Igralec ___________________________________.75 Jagnje--------------------------------------------38 Janko in Metka (za otroke) ............30 Jernač Zmagoval. Med plazovi _______4>0 Jutri (Strugi trdo ves_______________75 broA.---------------------------------------so Jurčičevi spisi; I'o[M»lna izdaja vseh 10 zvezkov. le|H» vezanlb ...............................18.— 6. svezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ______________________.75 Juan iMserija : Povesti is Apanskega življenja __________________________-........38 Kako se sem jas nkal (Alefiovec) L sveže k ____________68 Kako sem se Jaz likal (AleAovec) II. sv. ...------------.68 Kako sem se laz likal (Ale6ovee( III. svesek ________68 Korefska brata, povest Iz mlsljonov v Koreji-------------------M Krvna osveta Kmečki punt (Senna) ________________68 Kuhinja pri kraljid goajl nožid ..38 Kaj se jc Markam sanjalo __________35 Kazakl ________ Križev pot patra Kupljenika ........76 Kaj se Je izmislil dr. Oks _______________45 Levstikovi zbrani spisi ....................98 I. «v. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Romance, balade In legende; Telmai (Le\«tlk .......76 5. z v. Slika LevMiaa in njegove kritike in polemike _________________.78 ljubljanske slike, HUoi lastnik. Trgovec, Kui*ijskl stražuik. Uradnik, Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje, Katakarca. Dubomik. itd. ______________________„68 Lucifer _____________ Marjetica ......... Materina žrtev Moje življenje .. Mali Lo-d _________________ Miijonar brez denarja Maron, krSčanski deček Is Libanona ------------------------...........35 Mladih zanikernežov lastni živo- ttpls ___________________________________75 Mlinarjev Jbnez .............................50 MiiJolino _________________________________________.4« Mrtvi Gostač ___________________________JG Mali Klatež ________________________________78 Mesija ___________________________________________.56 Malenkosti (Ivan Albrechtj ________35 Mladim srcem. Zbirka pMveatl sa slovenska mladino .......................35 Možje ------------------------------------------- 136 Na različnih potih ______________________4(1 Notarjev nos, humoreska .................35 Narod, ki Izmira _______________________________40 Naša vas. IL del. 9 povesti...........38 Nova Erotika, trdo ves____________70 NaSa leta, trda ves __________________76 broširana.............,,,.,_____38 Na Indijskih otokih Nadi ljudje______________ Nekaj is ruske zgodovina ..38 ...46 ..35 Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York