Sten. l 17 Qubl4cuU, v sobote, 2. (animcia 1931 Uta 2. Novoletni govor notranjega ministra dr. Antona Korošca: Za enotno fronto proti komunizmu Belgrad, 1. jan. AA. Govor notranjega ministra dr. Antona Korošca dne 1. januarja 1937 po belgrajskem kratkovalovnem radiu: Ko stopamo v novo leto, lahko ugotavljamo, da vlada po vsej naši državi, kakor politično temu pravijo, »red in mir«. Napetost v vsem javnem življenju, ki jo je naga vlada podedovala, se je pomirila. Napetost med strankami je izginila zaradi kolosalnega razmaha Radikalne zajednice in padca drugih strank na minimum. Socialni nemiri, id so se pojavili med poletnimi stavkami, so se umaknili začasni socialni pomiritvi. Gospodarska kriza je pričela padati. Narodno blagostanje raste. Politični valovi, ki so se med občinskimi volitvami v nekih krajih naše domovine razgibali, so se zopet polegli. Državne oblasti drže krmilo notranjega reda in miru krepko v svojih rokah in gledajo mimo in z zaupanjem v bodočnost. Navzlic temu pa vemo, da ima tudi naša doba težka narodna in socialna vprašanja, ki fih bo treba rešiti. Ta vprašanja so nam dobro znana in se jim nikakor ne umikamo. Da je naša vlada, ki jo tvorijo večinoma pristaši Radikalne zajednice, pozdravila izid občinskih volitev z velikim zadovoljstvom, v to naj-brže nihče ne dvomi. Parlamentarna in izven-parlamentarna opozicija, katerih bahatost ni v nobenem razmerju z njeno silo med ljudstvom, sta hoteli naš uspeh zmanjšati. Pogled na občinske volitve Izdali smo okrožnice in zahtevali od oblastev pismeno in ustno, naj absolutno spoštujejo zakone, naj policija in orožništvo ne posegata v stran-karskopolitično areno, naj skrbita za red pri volilnem dejanju in povsod pomagata narodu pri izpolnjevanju njegove volilne dolžnosti. Volitve so bile popolnoma svobodne. Če so se ponekod pojavila izjemoma in proti naši volji in želji nasilja in neredi, moramo pri tem upoštevati, da so se volitve vršile v približno 4000 občinah. Statistika navaja teroristična dejanja ravno s strani opozicijonalcev. Značilno je, da je opozicija takoj po razpisu občinskih volitev izdala letak, v katerem ugotavlja potvorbe, podkupovanja in nasilja v času, ko ta dejanja sploh še niso bila mogoča. Opozicija se poslužuje neresnic, da bi s tem opravičila svoj nepričakovani poraz. Na ta način se pa diskvalificira za nadaljnje delo. Nove občinske^ uprave so povsod že prevzele svoje dolžnosti in izpolnile vse formalnosti. Upravičeno pričakujemo, da bodo, izvoljene po tolikšnem presledku, zvesto in vestno delale v prid svojih volilcev. Zakon o volitvah v mestih Sedaj, ko so opravljene volitve v kmečkih občinah, je le vprašanje oportunitete, kdaj naj se razpišejo volitve v mestnih občinah. Res je, da bi želela vlada, naj se volilni zakon za mesta (in prav tako tudi za kmečke občine) še pred volitvami nekoliko izpremeni v demokratičnem duhu. Zelja vlade je, naj bi se to, kakor tudi sprejetje tako zvanih političnih zakonov, po možnosti Izvedlo v najtesnejšem in kar moči prijateljskem sodelovanju s Hrvati. Kriminalnost med našim narodom ne nazaduje v tolikšni meri, kakor želijo vlada in njeni organi. Temu pa ni kriva policija, ki kriminalnost z vsemi silami pobija, marveč splošna moralna kriza, ki je objela tudi _ naše ljudstvo jn y sc pojavlja v našem časopisju, književnosti, filmu, razstavah in v družbi sami. Nočem posnemati posebnega nauka iz te ugotovitve, ker bi to nič ne koristilo, preden se vsa družba ne strezni. Ta preobrat je za ozdravljenje našega naroda več kot potreben! Jasnost v boju proti komunizmu Hvala Bogu, v boju proti komunizmu lahko zaznamujemo marsikatero pozitiv ao stran, čeprav so negativne še prav številne. Komunizem se ni mogel med kmečkim ljudstvom, ki trezno gleda na življenje, nikoli krepkeje ukoreniniti. V zad-■ jem času lahko z zadovoljstvom beležimo, da se tudi med delavstvom ni mogel tako razviti, kakor so pričakovali. Mislim, da je sedanja vlada s svojim delom imela svoj delež pri tem zboljšanju. Z obžalovanjem pa moramo priznati, da med intelektualnim delom našega naroda razmere niso tako zadovoljive kakor pri ročnem delavstvu. Temu se ne čudim, ker velja v današnji družbi levičarstvo in skrajno levičarstvo še prav posebej za posebno odlično modo. Ta kuga je že objela mlade kandidate za duševne poklice kakor v neki meri tudi same mlade intelektualce. Skrbeti bo treba z vsemi silami, da se kuga ne razširi. Cerkev, šola, časopisje, gledališče in družba, zlasti pa družina, vsi na pl«n! V vzgoji mladine je mno- So slepote in nemarnosti. Strašne žrtve so ne-olžni otroci. Ko se otroci izgube, sledijo pritožbe, tožbe in solze, večinoma pa je vse prepozno in zaman. Vedeti moramo, da si moramo v boju zoper komunizem biti na jasnem o tem, kaj bočemo. Sami moramo imeti jasne poglede tako v socialnem, gospodarskem kakor v moralnem oziru. Nočemo individualizma, ki nas vodi v skrajni liberalizem in v družabno anarhijo. Odklanjamo tudi kruti kolektivizem, ki nas vodi v komunizem. Komunizem je pa največji in najhujši tiran vsake svobode in demokracije. Pot je nasilja in krvi. Naša pot vodi v sredini. Nočemo uničiti sleherne svobode individua, kakor tudi odklanjamo, da bi se v moriu kolektivizma potopili Naši pojmi o svobodi, demokraciji, o zasebni lastnini, o rodbini, narodu, cerkvi in državi se razlikujejo od pojmov komunistov in boljševikov. Vsi, ki hočejo svojemu narodu dobro, morajo pustiti fato morgano komunizma in se boriti proti njemu v enotni fronti. Želim vsem srečno in veselo novo letol Jugoslovanski odgovor na bolgarsko ponudbo o prijateljski zvezi Večno prijateljstvo med Bolgarijo in Jugoslavijo Belgrad, 2. jan. m. O pogajanjih med Jugoslavijo in Bolgarijo g]ede sklenitve prijateljskega pakta med tema dvema državama, je naša vlada izdala tole uradno poročilo: »Vlada kraljevin* Bolgarije, ki je pred kratkim predlagala vladi kraljevine Jugoslavije sklenitev prijateljskega pakta med dvema sosednima, bratskima državama, čeprav je ta predlog bil v belgrajskib uradnih krogih zelo simpatično sprejet, vendar jugoslovanska vlada nanj ni mogla takoj dati svojega končnega odgovora, predno ne bi vprašala za svet svojih prijateljev in zaveznikov. Ker so ta posvetovanja te dni bila končana, in ker so se grška, romunska, turška in češkoslovaška vlada tudi izjavile za sprejetje bolgarskega predloga, je jugoslovanska vlada obvestila vlado kraljevine Bolgarije, da z največjim zadovoljstvom sprejema stavljeni predlog. Kakor hitro bodo sedaj končane še nekatere priprave, ki so čisto tehničnega in zunanjega značaja, bo prijateljski pakt med obema' državama podpisan.« Kje bo podpisana prijateljska zveza med Jugoslavijo in Bolgarijo, točno še ni znano, verjetno pa je, da bo podpisana v Belgradu. Govor bolgarskega min strskega predsednika Sofija, 2. jan. m. Včeraj ob 1 popoldne je v belgrajskem radiu govoril predsednik bolgarske vlade Kjosejvanov. Ob. tej priliki je želil vsem Bolgarom srečno in veselo novo leto, nato je pa spregovoril nekaj besed o notranji in zunanji politiki ter med drugim dejal: »Z iskrenostjo in lojalnostjo v svoji politiki je bolgarska vlada pridobila naklonjenost velikih sil in zaupanje sosednih držav. Bolgarija začenja zavzemati mesto, k' fi je določeno v mednarodnem življenju. Politika zbližanja z bratsko Jugoslavijo, ld jo je neomajno izvajala v tekmi zadnjih treh let in ki je odprla novo smer v zgodovini teh bratskih narodov, je privedla do pogajanj o paktu večnega prijateljstva, katerega podpis bo napravljen v najkrajšem času. Izredno se smatram za srečnega, da vam lahko to sedaj izjavim. Ne dvomim, de bo bolgarski narod s posebnim veseljem sprejel ta izredno važen dogodek v odno-šajih med Jugoslavijo in Bolgarijo. Blumov staroletni govor: Za oborožen mir in za blagostanje Franciji Pariz, 2. jan. o. Predsednik francoske vlade je imel svoj govor, v katerem je podal pregled političnega položaja v Franciji jn Evropi, na Silvestrovo ob pol 21. uri. Njegov govor so prenašale vse francoske radio postaje. II Konigsberg" zaplenil špansko rdečo ladjo Berlin, 2. jan. o- Uradno poročajo, da je nemška bojna ladja »Konigsbergc v španskih vodah prijela parnik rdeče vlade »Aragon«, ga ustavila in prisilila. da je plul’za njo v eno izmed nacionalističnih luk. kjer so njegov tovor izkrcali. Nemška bojna ladja je to storila v maščevanje za to, ker so rdeči isto naredili z nomškim parnikom »Phalos«, ki je moral pustiti svoj tovor, namenjen nacionalistom, v Bilbau. Za novo pravično Španko Pariz, 2. jan. o. General Franco je imel v imenu nacionalistične vlade novoletni govor po radiu. V tem govoru j« izrazil svoje trdno upanje, da bodo nacionalisti končno ostali zmagovalci v Španiji, za-kar jim jamči dosedanji potek državljanske vojne. Nacionalisti so v petih mesecih samo zmagovali in napredovali. Njihov namen je. da zdaj do kraja uničijo mednarodne boljševiške sile, ki so se zbrale na španski zemlji, da bi pomagale moskovskim težnjam do zmage. _ Po nacionalistični zmagi bo v Španiji nastopila nova doba socialne pravičnosti na podlagi katoliške vere in ljubezni do Španske domovine. General Franco je poslal svoja voščila in zalivalo zlasti južnoamerikanskim španskim državam, ki so spremljale boj španskega ljudstva za osvobo-jenje izpod rdečega jarma s tolikimi simpatijami. Ruski prostovolfci v Špani,o« šoanski otroci v Rus^o Madrid, 2. jan. o. Eden izmed ruskih višjih častnikov, ki vodijo obrambo Madrida, je izjavil, da rdeči ne morejo računati na uspeh, dokler ne dobe še najmanj 25.000 rednih sovjetskih vojakov, Iz Madrida ro do zdaj odpeljali v Valencijo okrog 00.000 otrok, ki jih bodo sovjetske ladje povečini odvedle v Rusijo. Minister za pravico pri valencijski vladi je odredil, da se ustanovi prisilno delavno taborišče za politične kaznjence, kakršno imajo že v Barceloni. Pariz, 2. januarja, o. Valencijska vlada je dala sovjetski Rusiji izključno pravico za izkoriščanje vseh rudnikov, ki so pod oblastjo vlade. To so ležišča bakra in železa v pokrajini Murcia in Ciu-dad Real. To je valencijska vlada storila, da s tem plača ruske pošiljke orožja. Iz Barcelone poročajo, da so tam v velikih tekstilnih tovarnah izbruhnili resni nemiri. Nemire so začele ženske, ki jih ni bilo mogoče ukrotiti drugače, kakor da je nastopila komunistična milica in začela metati v tovarne bombe s strupenimi plini. Zaradi zastrupljenja so morali 60 delavk prepeljati v bolnišnico, kjer jih je precej umrlo. Poveljnik madridske milice je na Novo leto imel govor po radiu, v katerem je napovedal v kratkem ofenzivo rdečih sil s pomočjo sovjetskih oddelkov V tem govoru se je zahvalil pomoči, ki jo Sovjeti pošiljajo rdečim branilcem, bodisi v živežu ali ljudeh. Rdeči sestrelili francosko letalo Pariz, 2. januarja, o. Francoska vlada sporoča, da so rdeči vojni oddelki kakih 100 km severno od Madrida sestrelili francosko potniško letalo, ki vzdržuje zvezo med Francijo in poslaništvom v V svojem govoru je Bluin najprej pozdravil vse Francoze in jim želel to, kar želi vsej Evropi in vsemu svetu, namreč mir. Naj bi bilo novo leto leto miru. Izbira med vojno in mirom, ni nobenemu človeku težka. Ta želja ni pa mogoča, če ljudje ne čutijo prave resnične volje do miru. Že šest mesecev si prizadeva vlada ustvariti to skupno željo. Miru na kličemo samo z besedami, temveč smo tudi z dejanji dokazali to svojo željo. \ Hkratu pa smo storili vse, kar je utegnilo okrepiti obrambno moč naše vojske. Pograbili smo vsako priliko, ki bi mogla odvrniti od Evrope vojno nevarnost. Verujemo živo v mir, smo za pravičen sporazum. Storili bomo vse za splošno ureditev na podlagi pravičnosti, enakosti in solidarnosti med državami, tako da se bodo mogle posvetiti svojemu mirnemu notranjemu razvoju in napredku, kar je njihov vrhovni cilj. Takšno je moje verovanje. In ker govorim v imenu demokratične vlade, pač smem pristaviti, da je v tem oziru potrebno sodelovanje vseh demokratičnih dežel. Za Franciio - želje Ravnotako želimo, naj bi v prihodnjem letu postalo francosko življenje delavnejše in čedalje bolj srečno. Prepričan sem, da nam priznavate naše dosedanje šestmesečno delo. Nedavno tega je moj prijatelj minister Vincent Auriol imel govor, v katerem je s številkami dokazal, kaj smo v zadnjih 6 mesecih dosegli, kako se je zunanja trgovina dvignila, znižalo število brezposelnih, dvignila kupna moč širokih množic itd. Ne pravimo, da smo v šestih mesecih rešili vse posledice gospodarske in duhovne krize, ki traja ze šest let. Toda zboljšanje je očitno. Vsak more to pri sobi in okrog sebe dognati. Skladišča so se napolnila, do- Madrfdu. Letalo je zbil na tla boljševiški avijon, ki je imel barve valencijske vlade. Francoska vla da je vložila v Valenciji oster protest, v katerem zahteva zadoščenje ter odškodnino rodbini nekega francoskega častnika ki je izgubil pri padcu letala življenje. Francoski desničarji pripravljajo o tej zadevi interpelacijo v poslanski zbornici. Uradno potrjujejo, da je bil na bojišču pred Madridom ubit prvi tajnik belgiiškega poslaništva Borchgrave. Vesti 2. januarja Novoletno poslanico nemškemu letalstva je dal poveljnik nem. zračne sile, general GSring, v kateri so zahvaljuje svojim letalskim tovarišem za velika dejanja v letu 1936. Za 40.000 funtov jajc so kupili v Cairu agenti španske rdeče vlade. Jajca so namenjena menda za branilce Madrida. Truplo neznane morske pošasti iz rodu kitov, dolgo 6 m, debelo 5 m, so dobili na francoski atlantski obali. Po5ast ima dve plavuti ob strani, eno vrh repa, na glavi ima 1 m široko odprtino in silno ostre zobe. Hitler je še vedno na počitnicah na svojem posestvu v Berchtesgadenu. Francoski proračun za 1937 je sprejela pred dvema dnevoma pariška poslanska zbornica 8 481 proti 85 glasovom. Novo podmornico i imenom »Gondarc so spustili zadnjega decembra v morje v italijanski vojni luki Spezzia. Protinemške demonstracije v Amsterdama so vzbudile veliko razburjenja v Nemčiji in Nemci zamerijo holandskim oblastem, da jih niso mogle in znale preprečiti. Maršala Cansnlijana, voditelja kitajskih upornikov, je vojaško sodišče obsodilo na 10 let ječe, pa so ga morda že takoj včeraj pomilostili. Preiskava v špionski aferi v francoskem zun. ministrstvu je končana. Uradnica tega ministrstva neka Linderjeva, Judinja in ljubica sovjetskega agenta Rosenfelda, bo prišla pred vojaško sodišče zaradi tatvine tiskovin za dovoljenje izvoza orožja. Kapital tujcev bodo obdavčili v Zedinjenih dr-žavnb po novem zakonu, ki ga pripravlja finančno ministrstvo. Sovjetske aretacije nemških državljanov se nadaljujejo in je nem5ka policija v zadnjih štirinajstih dneh prijela zopet 39 Nemcev iz neznanih razlogov. 1000 ameriknnskih prostovoljcev za rdečo vlado v Španiji 60 doslej poslali Amerikanci v Španijo. Več hitlerjanskih propagandnih središč na Dunaju je odkrila avstrijska policija ter zaprla čez 100 agitatorjev in zaplenila veliko materijala. Tržaško paroplovno družbo Colulich so sklenili likvidirati in so vse imetje že prevzele genovske finančno skupine. Cosulichova družba je bila vse do prihoda Italijanov v Tret ena največjih evropskih plovnih družb. Tožbo proti vatikanskemu glasila >Os8ervatore Romano« je vložila angleška protestantovska Biblična družba, ker se je glasilo papeževe države spotaknilo ob to, da družba vsiljuje na rimskih knjižnih sejmih svoje protestantovske prevode sv. pisma italijanskemu katoliškemu ljudstvu. Sodba še ni padla. Odbor Nemčije in Italije na francosko-angleško posredovanje glede nevtralnosti in prostovoljcev v Španiji, bo prišel danes ali jutri, kakor poroča evropsko časopisje. Odgovor bo isti. Slavni avstrijski pianist dr. Bosenthal je umrl v starosti 70 let. Bil je učenec skladatelja Liszta. Trocki bo stanoval v Mehiki v vili nekega slikarja, v prestolnici. 40.0000 kg diamantov je trenutno na vsem svetu in so vredni kakih 400 milijard dinarjev. To bogastvo nosijo na svoji koži povečini ženske. Potres v Messini je bil na Silvestrovo zjutraj in je spravil mesto v strahovito razburjenje, saj še vsi pomnijo grozovit potres in izbruh Etne v 1. 1908. Abdel-Krima, voditelja revolucionarnih Kabi-lov, ki je vodil junaške boje proti francoski zasedbi Maroca' jo francoska vlada izpustila zdaj iz internacije in mu dovolila, da se vrne v Francijo. To je storila zato. la bi Abdel-Krim dvignil arabske rodove v španskem Marocu proti generalu Francu. Stroje za uničevanje kavo si je nabavila brazilska vlada, da bi z uničevanjem kave vzdrževala visoke cene. Stroji lahko uničijo 100.000 vreč dnevno. Greto Garbo je odlikoval za umetniške in igralske zasluge švedski kralj z največjim odlikovanjem za te zasluge. Vojvoda Windsorski obišče menda Turčijo v kratkem v u. užbi g. Simpsonove bave se ne morejo izpolniti. Skratka splošna smer je izpremenjena. Gotovo je, da stojimo še pred hudimi vprašanji. Posebno važno je vprašanje kako spraviti v sklad obtežitev novih socialnih reform s kupno močjo in s povišanimi cenami. Želimo ustvariti trajno blagostanje. To pa je mogoče s pravično izravnavo med ponudbo in zahtevo, tako da bo človek lahko živel od svojega dela. Ne dvomimo, da smo nekaj storili za obnovo blaginje. Odpoved socializmu Ponavljam, da nismo socialistična vlada, in dit nočemo na vladi ne naravnost ne drugače izvajati socialističnega programa. Deloma v okviru sedanje družbe, sedanjega lastninskih načel. Naša edina volja in namera je, uresničiti v okviru sedanjih ustanov, današnje družbe in režima vse, kar more ustvariti red, pravičnost in blagostanje. Smo za sporazum vseh socialnih slojev. Smo vlada javne blaginje, nimamo druge želje in drugega cilja, kakor splošno blagostanje. Kakor smo v mednarodni politiki samo za mir, tako naj v notranji politiki odloča samo skupna korist. Republikanska vlada hoče biti narodna vlada v najčistejšem smislu besede. Zato danes govorim k vsem Francozom in Francozinjam in jih pozivam, da sodelujejo z nami povsod, kjer gre za narodne koristi. Sloga med državljani je po besedah našega " največjega pesnika najboljša definicija domovine. Ljubljana od četrtka do sobote Silvestrovati;« Ljubljana, 1. januarja. Menda že vse od tedaj, ko so razdelili čas v leta, mesece itd. so ljudje mnenja, da je treba pričakovati novo leto kolikor mogoče hrupno in ve selo. Že od tedaj izvirajo tudi najrazličnejše veselice in prireditve ki so v zvezi s pokopom starega m z rojstvom novega leta. Te veselice so včasih hrupnejše jn bolj vesele, včasih pa tudi prav skromne. Ljubljančani so bili že od nekdaj navajeni, da nočejo zaostajati v ničemer tako tudi ne v silvestrovanju. Od nekdaj so že navajeni na najsijajnejše Silvestrove prireditve, če bi bila odločilna samo volja Ljubljančanov bi gotovo večji del Ljubljančanov pokopaval staro leto vsaj dva dni in dve noči ravno tako dolgo pa bi sprejemal tudi novo leto. Odločilen pa je pri tem vedno žep. In Silvestrovo je prav dobro merilo za ljubljanski žep. Ce se spomnimo na prva povojna leta, moramo priznati, da je Ljubljana doživljala najrazkošnejša Silvestrovanja. Sijaj teh prireditev pa je pojemal vzporedne s pojavom splošne denarne stiske Letošnje silvestrovanje pomenja — kakor trdijo strokovnjaki — nekak prehod nazaj v »stare boljše čase«. Niso sicer pokale šampanjske steklenice, tudi niso tekli po mizah likerji in draga vina, vendar pa je bilo v razliki z lanskim letom le opaziti, da ljudje niso sedeli samo pri črnih kavah. Bolj kakor lansko leto so se letos uveljavile posebno gostilniške pipe, katerim je gotovo pripisati zelo razigrano razpoloženje in gugajoče se življenje po vseh ljubljanskih lokalih, te pipe nosijo tudi krivdo za razne prizore ki za nočno Ljubljano na Silvestrovo niso prav posebno izne-nadenje. Saj vsak lahko že kar v naprej računa s takimi prizori, ki pridejo prej ali slei ob tako slovesnih prilikah; celo stražniki takrat kažejo za take burke prav dosti razumevanja. Kakor vedno ob takih prilikah, ie posebno na Silvestrovo prišla do veljave godba. Lahko se reče. da je bila vsa Ljubljana to noč v znamenju godbe Iz zasebnih stanovanj so doneli akordi gramofonov in radia V podzemskih gostilnah so Škripale harmonike, v mondernih lokalih pa so bili najrazličnejši orkestri in druga glasba. V vseh te*1 lokalih ie praznovalo Silvestrovo vse: staro in m !o, moški in ženske. Med seboj so bili pomešani najrazličnejši stanovi in cel loka! dvorana je posebno v po-polnočnih urah prei spat!« napravijo red .. Pri tem so seveda čisto pozabili. V ostalem je bilo v lokalih — kakor rečeno — tako, kakor da bi bil ves lokal sama družba: iz enega konca v drugega so frčale j>apirnate bombice, ki niso izbirale poti med glavami, marveč so često udarjale tudi v sredo najbolj napudranega ženskega obraza; če na je nesreča hotela, se je znašla taka bombica tudi v kakem krožniku recimo ravno tedaj kadar je šla gostu v slast — juha ali kaka druga tekoča zadeva Posledice so čutili vsi najbližji okoličani. Česar niso opravile bombice, so opravili papirnati traki, takozvani korian doli. Ti so povezali v družbe tudi taike samotarje, ki so ob cigari ali cigareti posedali v kotih ter bulili brez večjih doživljajev v dvorano Če pa govorimo o doživljanju, moramo postaviti na prvo mesto 3eveda mladino, o kateri postavimo najboljšo prognozo, če kratkomalo rečemo da se je vrtela. Kjer je namreč škripal kak instrument, tam je bil tud’ ples Skoraj povsod pa so bila plesišča tako natrpana, da so predstavljali vsi plesajoči en sam kloj>čič. V katerem lokalu je bilo najbolj luštno, se seve ne da reči. Vsakdo trdi to o tistem lokalu, v katerem je bil. Svojevrstno novost smo imeli v kinu Union. Tu je obenem s kinom preskrbela za čim iromjToznejši j?rihod in nastop novega leta naša radiofonska j>06taia. Že sjx)red ;am ie dal slutiti, da bo tu še morda najlepše Dočakati. novega leta. Tako je tudi res bilo. Vstopnice so bile že dober dan prej popolnoma razprodane in oni, ki so se zanašali, da bodo dobili vstopnice lahko neposredno pred pričetkom prireditve, so morali brez izjeme oditi. Brez izjeme, pravimo, kajti topot niso bili izjema niti novinarji, ki sicer še vedno nekako »skozi pridejo«. V splošnem lahko z vso zanesljivostjo ugotovimo. da je pričakovalo Novo leto prav vsa 'Ljub Ijana. od ene mitnice do druge, prav veselo in razigrano. To smo videli f>osebno v jutranjih urah. Po cestah so se v vseh mogočih smereh samo ne v ravnih, gibale jx>stave. nkrog njih pa so plesali kandelabri. kioski in hiše. nesramno pa se jim je izpodmikal izpod nog celo tratoar... Smučanje in drsaire Med tem, ko smo bili prepričani, da vsi Ljub IJančani slavijo Silvestrovo v Ljubljani, je velik del meščanov, posebno mladine, odrinil v hribe. Tu so Izrabili Novega leta dan za smučanje. Mnogo pa je tudi takih, ki ostanejo na smučanju kar vse tri dni. Vlaki, ki vozijo proti Gorenjski, so bili predvčerajšnjim zopet skoraj nabito polni »dilearjev«, ki so se vrnili sinoči sicer istotako v velikem Številu, a 9e je vendarle poznalo, da je moralo ostati mnogo isletnikov zunaj. Večinoma so bili smučarji z No vim letom zadovoljni rinsi je bil ponekod za «”’ii Čanje malo pretrd sneg. Veselo vrvenje je vladalo včeraj tudi na Iliri-nem drsališču. Saj je to v letošnjem zimskem času, ko v neposredni bližini mesta ni snega, edino športno razvedrilo za tiste, ki ne utegnejo na smučanje v oddaljenejše kraje. Na Iliriji vadijo tudi že hokejisti, ki imajo zvečer, kakor znano, tekmo s Celov-čani. Prazna policifska torba Na policiji so preživeli Silvestrovo in Novo leto Se dokaj mirno. Tem manj miru pa so imeli po cestah posamezni stražniki, ki so bili topot — »brez svinčnikov«. Le redko je namreč prišlo do tega, da bi stražnik potegnil svinčnik in zapisal kak delikt. Silvestrovo je Silvestrovo in noč splošnega veseljačenja. V takih primerih tudi stražniki malo zatisnejo oči. Ni manjkalo seveda prizorov, ko so morali stražniki miriti, toda v večini primerov je šlo brez večjih incidentov. Najhujši je bil morda oni na Aleksandrovi cesti, kjer so se v včerajšnjih jutranjih urah skočili v lase razgreti praznovalci Silvestra. Pa tudi tu je šlo brez prevelikih posledic. V vsej noči se je znašlo na policiji le nekaj prehudih razgrajačev, ki bodo na račun silvestrovanja odšteli poleg denarja, ki so ga zapravili po lokalih, še nekaj za spoznanje policijskih predpisov. Od izvenljubljanskfh greSnikov se je znašel včeraj — na Novega leta dan — neki znani dunajski čifut. Piše se Sllberstein, ime pa mu je Walter. Ta dobi na Dunaju potni list za Jugoslavijo, tu stopi v stik s svojim židovskim rojakom v Zagrebu in si pusti potem poslati različno blago kratkomalo na »poštno-ležeče« v Ljubljano. Tu potem pošiljko dvigne in blago razprodaja brez vsakega obrtnega dovoljenja okrog po Ljubljani ter na ta način protizakonito konkurira domačim trgovcem. Policija bo seveda poskrbela, da Walter ne bo več tako enostavno prekupčeval po našem mestu in da mu tudi v Jugoslaviji ne bodo kar na stežaj odpirali vrata. Drugih večjih grešnikov na policiji čez Novo leto ni bilo. Nesreča Z nesrečami smo bili od Silvestrovega do danes še dokaj na dobrem. V Ljubljani sami sploh ni prišlo do kake večje nesreče, pri kateri bi mo- rali intervenirati mestni reševalci. Pač pa so bili razočarani na 'Silvestrovo noč v Tacnu: sredi veselega |>ričakovanja Novega leta je zapel gasilski rog in ljudje so odhiteli k požaru, o katerem poročamo spodaj. Pri tem požaru se je hudo ponesrečil orožniški podnarednik Skalar. Prišel je domov v Medno na dopust. Ko je ponoči izbruhnil požar, je odhitel obenem z drugimi, da bi pomagal pri reševalnih delih. Ko je vlekel iz hleva konja, je konj, ki je bil radi požara in hrupa ves zdivjan, z vso silo brcnil orožnika v čeljust, tako da je obležal nezavesten in so ga morali z reševalnim avtomobilom prepeliati v bolnišnico v Ljubljani. Velik pefar v Tacnu Žalostno se je predstavilo Novo leto v Tacnu. Zjutraj okrog pol petih je naenkrat zadonel skozi vas gasilski rog. Po gostilnah je bilo še dokaj silvestrskih 'rostov, ki so takoj pohiteli na cesto. Tedaj je bua že vsa vas ožarjena radi visokih plamenov, ki so švigali iz gospodarskega poslopja posestnika Tršana. V njegovem gospodarskem poslopju je nastal iz doslej še nepojasnjenih razlogov požar. Ker je poslopje deloma leseno in krito s slamo in ker je bilo poleg tega zlasti nad hlevom mnogo krme, v hlevu in drugih prostorih pa mnogo orodja in ostalih stvari, ki nudijo najboljšo možnost za širjenje požara, se je požar hitro razvnel, še predno je utegnil kdo kaj pomagati, je bila v plamenih tudi že vsa streha. Ostri zublji so segali visoko nad poslopje, tako da so ožarjali celo sosedne vasi. Ljudje že dolgo ne pomnijo tako hudega požara. Takoj so prihiteli tudi gasilci iz Tacna in Pirnič, ki so takoj stavili v pogon tudi obe motorni brizgalni. Brizgalni sta se sijajno obnesli ter uspešno omejevali požar. Gasilci so se mogli omejiti samo na lokalizacijo požara in na reševanje živine in kmečkega orodja. Reševanje pa je bilo radi hitrega širjenja požara izredno težavno. Prišlo je tudi do nesreče, o kateri poročamo gori. Končno se je gasilcem posrečilo obvarovati pred požarom sosedna poslopja. Do tal pa je pogorel tisti del gospodarske stavbe, ki je bil lesen in krit s streho. Lastnik utrpi veliko škodo ne le radi poslopja samega, marveč še bolj radi tega, ker mu je zgorela vsa krma in mnogo orodja. NotiepSi pevsht llim sezone! rum, hi se te predvoioi v Zagrebu 4 tedne! B E IV } A M I G OLI poje v tem filmu poleg novih pesmi arije iz oper: TOSCO, Normo Monon LCSCOnl I. t. d. Jutri premiera T KINU UNIONU Rezervirajte si že danes potrebne vstopnice! Ti si mofa sreča Mariborsko silvestrovanje Maribor, 1. januarja 1937. Srečno ®mo prebrodili prehod iz starega v novo leto in preživeli zopet živahno in razgibano, silvestrsko noč. Stara mariborska tradicija je, da je silvestrovanje čimbolj veselo. Tudi letos smo se je držali. Mesto je snoči v času, ko se običajno pričnejo ulice prazniti, šele prav oživelo. V megleni mrzli noči so se pojavljali sami veseli in radostni obrazi ter hiteli v raznih smereh tja, od koder so vabila slavnostno razsvetljena okna in veseli zvoki godbe Vse gostilne, restavracije in kavarne so bile pripravljene na silvestrovanje, povrh pa še skoraj vse večje dvorane v mestu Prostorov za zabavo več kot dovolj, pa jih je množica docela vse napolnila. Razpoloženje je bilo tudi povsod sijajno, pa vendar tako le ni bilo, kakor nekatera druga leta, ki jih pomnimo nazaj. Nek šment je imel svoje prste vmes, da so se Mariborčani letos v Silvestrovi noči sicer veselili in zabavali, pili pa ga le niso tako kakor je pri njih navada. Predvsem so bili sila redki tisti lokali, kjer je tu in tam skromno počila šampanjka. Pa tudi buteljke kar nič niso silile na mizo, le tistega cenejšega vina v litrih je bilo nekaj več. Po kavarnah so prodali tudi malo silvestrovega punča, dosti ie bilo takih obiskovalcev, ki so presedeli vso noč — pri čaju ali celo pri sami skromni črni kavi. Bolj razposajeno je bilo v barih in po dvoranah, kar nekam pa ie zbodlo v oči, da ni bilo videti nikjer petfčne publike ki daje največ zaslužka. Posebno s pikrimi očmi so opazovali to gasilci na svoji prireditvi. Prav oni, katerim branijo vrli gasilci s svojo požrtvovalno službo največje vrednosti — industrijalci, trgovci in bogati hišni posestniki so manjkali in to so opažali vsi posetniki prireditve. Tudi to se je opazilo, da je silvestrovala letos po mariborskih lokalih skoraj izključno slovenska publika. Naši nemški someščani so se letos spravili silvestrovat v okolico, kjer je bilo baje na nekaterih krajih precej bučno in »navdušeno«, česar jim pa ne smemo zameriti, saj se mora v silvestrovi noči vsakemu nekoliko pogledati skozi prste. — Od posameznih silvestrovanj moramo predvsem omenjati proslavo ^Maribora" ki je vsako leto dogodek za sebe. Spretni in iznajdljivi režiserski štab »Maribora« potuhta pod komando svojega dirigenta Gašpariča vsako leto kakšno posebnost, s katero veselo preseneti svoje prijatelje. Letos je pripravil celo pravcato opereto, ki je občinstvo izvrstno zabavala. Bilo je res imenitno, kako z vsemi »žavbami namazani« Matija namaže nazadnje samega vraga ter ga opehari za denarce. Matiji so sekundirali prav po srečeno na odru nekatere pevke in pevci »Maribora«. Prehod iz starega v novo leto je opravil ravnatelj Hrastelj s svojim originalnim govorom. Dvorana na Aleksandrovi 6 je ietos pokazala, da je za vse prijatelje našega '»Maribora« že pretesna in da se bodo naši vrli »Mariborci« morali drugič za tako priliko seliti drugam. Razpoloženje in veselje je trajalo na prireditvi do ranega jutra in ljudem se kar ni dalo domov. Drugo prav uspelo e bilo gasilsko silvestrovanje unionski dvorani. Gasilci so letos obnovili svoj ;tar običaj ter povabili Mariborčane, da pod njihovim varstvom pričakajo novo leto. Pripravili so jim poleg gostoljubnih in z vsemi dobrotami lpremljenih šotorov tudi prav zanimiv in šaljiv ">ored, poleg tega pa dobro založeno loterijo. Občinstva so imeli dovolj, ^ojjrešal' pa so, kot smo že omenili, obiskovalce iz krogov industrije ■n trgovine. Pač pa so se prav lepo oddolžili mariborskim gasilcem okoličani. Iz Št. Petra Pobrežja in Studencev so prihitele na njihovo prireditev znatne skupine ljudi ter jim s tem izrazile priznanje za budnost, s katero čuvajo tudi okolico. Omeniti moramo še veselo silvestrovanje v gledališču, kjer so šele ob 9 začeli z opereto »Ples v Savoyu«, da so jo potegnili lahko do polnoči, ko so izpopolnili program z raznimi šaljivimi vlogami in na koncu s srečolovom za pre-šička, gos in zajca. Gledališče je bilo natlačeno do zadnjega kotička. Končni efekt vseh teh proslav je letos izzvenel precej drugače, kakor sicer 'Ulice so bile zjutraj skoraj brez vinjenih ljudi, stražniki, ki so v taki noči že itak precej strpljivi, skoraj da niso imeli priložnosti za kako intervencijo. S te strani je bilanca letošnjega mariborskega Silvestra precej zadovoljiva, seveda ne za oštirje in prireditelje proslav, ki bi bili pač bolje odrezali, če bi bilo danes zjutraj ua cestah več zibajočih se postav. Matineja kina Sloge Janes ob 1415 in jutri ob 11 dopoldne Bosanska rapsodifa Epopeja lepot naše divne domovine! Cene 3’50 in 5'50 Din Filmi, Dr. Korošec o Srednji Ljubljana, ‘2. januarja. Naš notranji minister dr. Anton Korošec je napisal za dunajski tednik »Wiener Wirtschafts-woche« daljši zanimiv članek f)od naslovom »Sred-njeevrojaski trgovinski problemi«. Iz tega članka prinašamo najznačilnejše misli. Ker je donavsko področje zelo važno politično in gospodarsko območje v sredini Evrope, je važno pregledati natančneje razvoj trgo vinskih zve/, na tem področju. Nato navaja avtor številne zanimive btatistične f>odatke ter prihaja po primerjavi z razvojem svetovne trgovine in jncju. strije v zadnjih letih do zaključka, da je trgovina industrijskih držav srednje Evrope jx>d svetovnim povprečjem nasprotno pa se nahaja trgovina pretežno kmetijskih držav nad svetovnim povprečjem. Nato prehaja na podrobno analizo trgovine med donavskimi državami v letih 1929, 1925 in v prvi polovici 1936. Ta analiza zlasti odgovarja na vjirašanja- Med katerimi državami je skupnost močnejša, kakšno je razmerje donavskih držav do Nemčije in Italije? Kakšno je razmerje med državami Male zveze in državami takozvane-ga rimskega bloka? V zadn|ih letih so nastopile v zunanji trgo-‘ini izredne izpremembe. Ovire mednarodni trr«-vini so narasle v doslej neslirtenih razmerah, tako da je promet med raznimi državami izredno padel. Pri tem pa je prišlo tudi mnogo takih ukrej>ov, ki so smotreno pripravili izpremembo trgovinskih poti v Srednji Evropi. Danes prevzema zu-najo trgovino vedno bolj država ki ima v svojih sredstvih preusmeritve zunanje trgovine največ možnosti, veliko več kot zasebna trgovina. Danes je prišlo do lega, da se je gospodar umaknil — ki jih velja vfcfcti... ali ne videti »Hrepenenje« (Kino tatica). Naslov, ki prav za prav vara. Film je strgo kriminalen, če si pa osvojimo amerikansko rorilo za tako robo bi rekli da je kolikor tolikeokusen. Kaj novega ne prinaša, ne dobrega ne sibega. Predrzna tatvina draguljev, dramatičen be z njimi, lov za tatovi in zgodbe okrog tega, tnsiijo oko in privlačujejo gledalce, jih vežejo, a hspenenja ne čarajo, če se hrepenenje sme imeni/ati ljubezen tatice do poštenega izletnika, naj >0. Visoke veljave pa f™ 116 more dati spreornjen.jp tatice, ki se je odločila za pošteno življen?, ne zaradi groze nad svojimi pregrehami, tem vi zgolj iz nagnjenja do moškega. Tem manj, kero dejanje ni osrednje, temveč le okras, trgovske »poduhovljevanje« napete kriminalne zgodbe, a jo goltajo z enakim užitkom ljubitelji pustolovMn in prijatelji ljubav-nih zgodbic na platnu. Toje »hrepenenje« za rezervo in mašilo, pa nič cugega. Z 9 iurji siojega mojstra pr«ti Dalmaciji Maribor, 1 januarja. Včeraj so zabeležili n;policiji zanimiv primer prevare. Pri elektrotehnik g. Tthi-ju je zaposlen kot vajenec 15-letnt RudolB. Mojster ga je iioslal j cera j * zneskom 9000 Dima pošto. Med potjo pa je fantu nenadoma šinila iglavo želja po pustolovščinah. Namesto na pošto, t je vrnil v delavnico po kolo ter dejal mojstru, d bo tako hitreje prišel nazaj. Potem pa se je odpljal kar domov, spravil tam kolo in dejal očetu, a mora iti z mojstrom v Ruse nekaj montirat. 0& imjev nedotaknjenih. Izjavil je, da se je s tem enarjem nameraval odpeljati v Dalmacijo. Pogreb ravn. Irana Novaka Ljubljana, 2. januarja. Včeraj popoldne ob 1 je nastopil svojo zadnjo pot upokojeni gimnaijski ravnatelj in oče slovenske stenografije Fm Novak. Kaj je bil pokojnik Slovencem, je dcazal včerajšnji pogreb, katerega se je udeležilo gromno število pokojnikovih znancev, prijatesv, posebno njegovih bivših učencev. Med pojebci smo opazili tudi bana dr. Marka Natlačen mestnega župana dr. Jure Adlešiča« dalje 00 iji pri pogrebu skoraj vsa načelniki oddelkov k banske uprave, vsi direktorji ljubljanskih ginuzij in oistalih srednje-soLskih zavodov, upravitelj meščanskih in osnovnih šol itd. Častno so biliaiastopani predstavniki stenografskih združenj, často je bil zastopan tudi pokojnikov rojstni kraj Meifeš ter Radomlje, kjer je imel pokojnik 6voje posstvo in koder je imel tudi svojo ljubljeno življeisko družico. Pri odprtem grobu seje od pokojnika poslovil prof. dr. Biaž Svetij, predsednik Stenografskega društva v Ljubljai. V imenu hrvatskih stenografov je spregovoril pkojniku v slovo predstavnik Hrvatskega stenogriskega društva Nikola Zic, ravnatelj v pokoju. Iz Maribora pa je prinesel pokojniku poslednje piozdrave predsednik Mariborskega s.tenografskegi društva prof. dr. An- Do1”- Vsi trije govornki so z v srce segajočimi besedami orisali usešno življenjsko pot pokojnega Novaka, ki je ve svoje življenje po-svetil napredku slovenske sjnografije. Ko je prst zakrila zadnje pokojnikovo domovališče, so nje-govi prij'atelji še dolgo ošili ob pokojnikovem grobu. Slovo je bilo težko t iskreno, kakor vselej, kadar odhaja za vedne mož, ki je v svoji osebi združeval moža-velikaia, značajnega človeka m človeka neizmerno ddjrega srea. Brzojavno so ozrazili s*žalje Jugoslovensko stenografsko društvo v Belgradu, predsed. Hrvat-stenografskega društva Jatnaicki in prof. Dragič Slavo iz Zagreba ter Društvo hrvatskih stenografinj. gospodarski Evropi lx>sebno v trgovinski politiki - politiku To se opaža tudi v donavskih državah. Kako bo v bodoče jx)litični element prevladal nad gospodarsko močjo, m mogoče prerokovati. Pri tem je mnogo odvisno od dinamike gospodarskih tokov in od danih »križanj« v poštev prihajajočih držav. Vsekakor pa tak poskus vodi k udarcem, ki prihajajo nazaj, in potegne za seboj vse jx>drocje, s katerim ie v zvezi. Če se bo vzdrževalo stremljenje voditi trgovinsko politiko po političnih vidikih, pride lahko do nejiričakovanih izprememb. ker se morajo tudi druge države prilogoditi izpremenje-nim razmeram. Matineja kina Uniona Vesela nabavna opereta Cigan baron Adolf Wohlbruck Predstave danes ob 14’15 in |utri ob 11 dop Cene 3'50 in 5'50 Din POZOR NA POLOŽNICE! V današnji številki dobe položnice za obnovitev naročnine vsi cenjeni naročniki, ki prejemajo list po pošti. Položnice naj »e posluži čim-preje vsak, ki mu s 1. januarjem poteka naročn na ali pa ima morda še kak zastanek za prejšnji mesec. »Skmuski dom«, velja samo 12 Din ua mesec. Kulturni koledar Anton Oermota Dne 1. januarja 1876 se je rodil v Železnikih publicist in politik Anton Dermota. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, pravo v Pragi, kjer je promoviral leta 1905 Potem je bil odvetniški koncipijent v Ljubljani, Kranju in Gorici, kjer je leta 1912 tudi otvoril lastno pisarno. — Umrl je 8. maja 1914. — Anton Dermota je v mladih letih stal pod vplivom Krekovih socialnih nazorov in je bil clgn dijaške zadruge. — V Pragi pa je padel pod vpliv Masarykovih socialnih in narodnih nazorov in je sodeloval tudi pri glasilu jugoslovanskih študentov Nova Doba Ko je prišel v Ljubljano, je sodeloval pri »Naših zapiskih«, katerih uredništvo je kasneje tudi prevzel (1907). Bil je tudi soustanovitelj ljubljanskega izobraževalnega društva Akademija. V dobi bojev za enako in splošno volilno pravico se je popolnoma pridružil soc dem. stranki. A. Dermota je mnogo pisal predvsem v socialistične liste in revije in je bil neizprosen kritik našib gospodarskih, političnih in kulturnih razmer. Zanimivo je, da je odklanjal materialistično svetovno nazira-nje in da je za gospodarski preporod zahteval tudi duševni preporod poedincev. Anton Dermota jo zanimiv pojav v naši publicistiki. Na bazi slovenstva je skušal rešiti gospodarski in politični problem slovenskega naroda. Armln Gradišnik 2. jan. 1921 je umrl v LaBnitzhShe pri Gradcu šolnik in organizator učiteljstva Gradišnik Arinim Rodil se je 23. novembra 1858 na Vranskem. Gimnazijo (šest) je študiral v Celju, učiteljišče v Mariboru in Ljubljani. Nato je bil učitelj v Senožečah in Hrastniku, nakar pa je prišel kol nadučitelj na okoliško deško šolo v Celje, kjer je ostal do smrti. V Popotniku in Učiteljskem tovarišu je vedno poudarjal da le solidarnost in združitev moreta slovenskemu učiteljstvu ustvariti ugled in boljše socialno ostanje. Mnogo je imel zaslug za ustanovitev Zveze slovenskih učiteljskih društev. Kot predsednik »Zveze spodnještajerskih učiteljev in učiteljic« je uspešno zastopai interese slovenskega učiteljstva v graškem Lehrerbundu. Ar-min Gradišnik je bil visoko kvalificiran učitelj, ki je s svojim ugledom in izobraženostjo postavil svetel vzgled mlajši učiteljski generaciji. Sprejmite sirote pod svoj krov Banska uprava za osirotele otroke Ljubljana danes Koledar Danes, sobota, 2. januarja: Makarij. Jutri, nedelja, 3. januarja: Ime Jezusovo. • Nočno službo imajo: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41; mr. Trnkocz^ ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Selenburgova ulica 7. Drama: »Atentat«. Red A. Opera; »Vesela vdova«. Izven. Cene od 30 din navzdol • Kino Matica: »Hrepenenje«. Kino Union: »Na veselem Dunaju«. Kino Sloga: »Kdo nori«? ibui i&v UNION Danes poslednjič zabavna opereta pristnega dunajskega humorja Na veselem Dunaju Magda Schneider, Woll Albach Rettj, Leo Sle sak, Adele Sandrook Jutri veliki pevski Ulm Benlamlna Glgllla Ti si moja sreča eaEODiaai Najboljša burka sezone s Hansom Moserjem Kdo noril Paul Horblger, Trudo Marten 21-24 MATICA MAELENE DIBTRtOH ln OARV COOPER vflUnu romantičnega čara m napetih pustolovščin Hrepenenje OFfiSTAVF ORD*lAVfciKiWob 16.J9>in'21” KCVJinn up NED.INPRAIN.15J7.19.IN 21.U Emil Adamičev spominski koncert bo v ponedeljek, 4. januarja ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Neizmerno bogastvo je zapustil Emil Adamič svojemu narodu in to predvsem v zborovski literaturi. Zato je prvi njegov spominski večer določen zborovskemu progTamu, ki ga bodo izvajali Trboveljski slavčki, Slovenski vokalni kvintet, Učiteljski zbor Emil Adamič in pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. Vmes zapoje ravnatelj Julij Betetto štiri Adamičeve samospeve s spremljevanjem klavirja, pri nastopu Trboveljskih slavčkov pa bo njihova solistka, mlada Rezika Koritnikov zapela tudi dva Adamičeva samospeva. Nastope posameznih zborov vodijo gospodje Milan Pertot, ravnatelj Polič m Avgust Šuligoj, Pri klavirju je dr. Danilo Švara. Spominski govor 'ma prof. Marjan Lipovšek. Meseca marca pa burno imeli drugi Adamičev spominski večer, ka-J®rcga bo izvajalo Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske in nam bo prinesel izključno samo orkestralna dela našega velikega pokojnika. Na spominski koncert vabimo zastopnike naših zborov in slovensko občinstvo sploh. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Vombergarjeva »Vrnitev« je dosegla na novega leta dan na Rokodelskem odru največji uspeh. Navzočen je bil tudi pisatelj igre, ki ga je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Igra se bo ju-v,,n i0, 3. januarja ob pol 8 zvečer pono-,1 . Vstopnice se dobijo v predprodaji jutri od m zvečer pri blagajni v Rokodelskem domu, Komenskega ulica St. 12. Ne samo čaj ... . • « tl NaS čaj ie najboljša domača zeliščna krejiilna pijača NAS Ca.i dobite v špec trgovinah. kmetijska družba v ubijani Ljubljana, 2. januarja. Kraljevska banska uprava oskrbuje in vzgaja v svojih zavodih in pri rejnicah na deželi znatno število otrok, ki so osiroteli, odnosno so radi velike bpolnoma zgorel in so le mogli rešiti dve pnej-matiki. V veliki nevarnosti je bil tudi šoler sam, ker je izpod gorečega avtomobila izvlekel goreče komade od bližine bencinskega rezervoarja v katerem se je nahajalo še 30 litrov bencina in s tein preprečil eksplozijo. Povzročena škoda se ceni nad 30.000 Din. vendar je la6tnik avtomobila zavarovan. Ljubljanski živilski trg Ljubljana, 2. januarja. Da so važnejši prazniki že za nami, nam jasno dokazuje tudi živilski trg. Tam, kjer je bilo zn praznike vse polno raznih dobrot, leži ivje in mraz je tudi nekaj pripomogel k temu, da je kmetic po božiču na trgu veliko manj, so pa zato cene poskočile Ker je bil včeraj petek in praznik, zato je bilo prejšnji dan na trgu rib čisto malo. Sicer gre tudi sezona z ribami proti koncu, ker je lov dokaj slab. — Živilski trg je deloma prazen. Tu in tam je kakšen kmet prinesel ali pripeljal vrečo ali koš jabolk in jih prodajajo od 4—5 Din dalje. Tudi je še nekaj orehovih jedrc od 16 do 18 Din. E e 1 e n j a d n i trg pa je še nekam dobro založen z različnimi zelenjavami in solatami. Veliko je motovilca po 1.50 Din merica, ter špinače in zeljnatih glav. Na perutninskem trgu je tudi nekoliko drugače. Res, da je blaga še dokaj veliko, ni pa kupcev, ker je cena tu prodajanih predmetov poskočila. Veliko pa imamo uvoženega sadja, pred vsem italijanskih in grških pomaranč, datljev, banan itd. Za božič je šel promet nekoliko s tem blagom, zdaj pa je nekoliko vse skupaj zastalo. Iz Cerknice Cerknica, 2. januarja. Krvav pretep. Malokrat se zgodi, da hi notranjski fantje merili med seboj svoje moči. Če pa se kdaj vseeno malo pograbijo, je uspeh nekaj [»bite posode in pa mogoče malo krvi iz nosa. Na Štefanovo pa je prišlo pri Sv. Vidu nad Cerknico do krvavega spopada, katerega žrtev je postal sicer miren in priljubljen fant Rudolf Janez iz Koščakov. Tega je udaril s kopačo po glavi in mu prebil lobanjo Janezkov iz Stražišča. Nesrečneža so odpeljali v bolnišnico, pa je kmalu poškodbam podlegel. Ubijalec ho moral pač dajati odgovor. Malo več luči. V Cerknici imamo že nekaj let električno razsvetljavo Tudi j» ulicah so svetilke, vendar jih je vsekakor premalo. Na primer Mala ulica nima od korita pa tja do Martinčiča nobene luči. Tudi je še precej ulic, ki so nerazsvetljene in tako slabe j»vrh. da človek, ki jih ni navajen, ni varen iti po njih. da si ne zlomi nog. Zato pri čakujemo od nove občinske uprave nekaj uvidevnosti in pa nekaj več svetlobe po ulicah. Gasilski dom v Dolenji vasi Pridni Dolenie-vaščani so začeli zvažad kamenje, ker nameravajo na pomlad (»višati gasilski dom za eno nadstropje. Nameravajo tudi zgraditi gasilsko dvorano. Pri delu jim želimo veliko sreče. Naročajte Slovenski dom! Edinstven« je bila nesreča, ki se je dogodila v noči od starega leta na novega. V Gornjem Proocu pri Zagrebu so podgane obglodale dveletnega otroka do smrti. Hiša v kateri sta stanovala zakonca Grašič je revna, pohištvo prav tako, v tleh pa polno jxxlgan. Stariša sta pustila svojega otroka doma samega, da sta mogla iti pričakat novega leta k neki svoji sorodnici. Otrok je bil zavit, le glava in roki šta bila prosti. Takega so se lotile podgane in ga vsega razgrizle j» obrazu. Komisija, ki je bila poklicana v hišo zjutraj, ie ugotovila da je otrok umrl zaradi strahu in bolečin. Sosedje so culi jionoči strahovito vreščanje, vendar so mislili, da je otrok bolan in da ga niti mati ne more (»tolažiti. Oče in mati pa sta sc vrnila domov šele j»zno zjutraj Oblasti so zaslišale stariše. ki sta oba brez dela. Zaradi zanemarjanja se bosta najbrže morala zagovarjati še pred sodiščem. Preko sto otrok se je lansko leto ponesrečilo v Zagrebu. Mnogo jih podleže ranam, Id jih za-dobe ob igračkanju s strelnim orožjem, še več pa jih pogazijo na cestah avtomobili in vozovi. Redki pa tudi niso primeri, da se ojaečejo ali zažgo. ko lih stariši same jniščajo doma. Na osem let so obsodili v Belgradu Dunaj-čanko Marijo Raab. ki je ubila grofa Oršiča pred gledališčem. Ženska je živela s j»kojnini mnogo let v divjem zakonu, vendar pa se ji niso mogli izpolniti vse obeti, ker ie bil grof osiromašel in se je mora! preživljati v Belgradu kot uradnik. Nazadnje pa je vse skupaj pripeljalo do tega, pa je zgrabila za revolver in ga ubila. Nečloveška stariša sta bila občinski služitelj Petronij Nikolič in njegova žena, ki sta imela doma 8 letno hčerko bolno na jetiki. Stariša sta se svojega otroka že naveličala in sta komaj pričakovala njegovo smrt. Ker pa se bela žena le ni hotela oglasiti v hiši, sta bolno hčerko enostavno preselila v šupo na dvorišču, kjer je bilo mračno, zatohlo in vlažno. Ubogo dekle je ostalo zapuščeno in je nista niti preoblačila. Ko je dekle res umrlo, je stvar prišla na dan. Oče in mati sta bila pozvana na sodišče, ki ju je obsodilo na tri mesece zaj»ra pogojno na leto dni. Zagovarjala sta se, da sta hčerko preselila v šupo zaradi ostalih otrok. Da sta bila pa -milo obsojena, so razlog priče, ki so delno »izpovedale v korist starišev, dočim so ju pa druge obremenjevale. Na hrabro in korajžno žensko je naletel ropar. ki je hotel v Oadževini pri Osijeku vdreti v hišo in jo oropati. Manda Beneta je spala, ko je vdrl ropar. Lotil se je takoj omare za obleko. Zena se je zbudila in začela vpiti nad roparjem. Od zunaj pa ji je zagrozil, da jo bo ubil, čim se prikaže iz sobe. Manda pa je bila vseeno toliko korajžna, da je stopila v sobo in stala nenadno pred roparjem in naperjenim revolverjem, ki ga je držal v rokah. Tudi tega se ni ustrašila. Pograbila je za revol-versko cev. Ropar je sprožil, toda slučaj je bil, da strel ni užgal. Besna je zagrabila roparja za vrat in bi ga zadavila, če bi rojmr ne hil toliko priseben, da .se je šiloma izvil iz oklej»v in j»-begnil skozi oknu. Na sveti večer so slavili svoj rojstni dan trije kmetje v Pisku pri Djakovem. Mimo hiše, kjer so slavili svojo slavo, j>a jo je prisekal pijan kmet Špigel iti začel vpiti na zbrane Ko so ga (»klicali, in dejansko napadati. To je trajalo le nekaj minut, ker je ludi kmete prijela jeza in so mahnili j» njem. Prelepili so ga temeljito, da jr obležal nezavesten na jx>ti. Ljudje pa so ga zjutraj našli mrtvega. : lllllliaillrv;; Sven Elvestad: 38 Zlodej se dolgočasi >Imate prav,« je dejal Rist, ^prelepi napolitanski jezik nima para na svetu.« Signor Vittorio se je z izbranim poklonom zahvalil za počaščenje. >2e samo za besedo ,žep‘ imamo preko sto različnih izrazov,« je dejal in od samega ugodja pri tem tlesknil z jezikom. »Vaša družba stanuje v hotelu ,Ambassadeurs‘?« Aha, si je mislil Rist, to torej že ve in je prijazno prikimal. »Velik hotel,« je nadaljeval Napolitanec, »mnogo sob...« Njegove oči so postale sanjave, kakor da bi preštevale nepregledne vrste zapahov. Potem je pristavil: »Mislim, da vam ni potrebno še kako posebej poudarjati, da stojim gospodoma popolnoma na razpolago. Ali je vaša pot zgolj potovanje za zabavo?« »Zaenkrat«, je odgovoril Rist. »Moram vam povedati, da se razumem na najrazličnejše vrste zabav.« In ko je opazil, da se je pri obeh pojavila neka zadržanost, je takoj razprl obe dlani v zaklinjanje, kakor da kliče samo Madono za pričo, nato pa je pristavil: »Seveda, dragi gospodje, govorim le o najfinejših, o najizbranejših zabavah. Želite morda stika z naj višjimi krogi? O, poznam princese . . .* Obenem je s kretnjo roke (ki je ni bilo mogoče takoj razumeti) dal vedeti, da se v visoki aristokraciji lahko najdejo najrazličnejše zabave. Potem je naenkrat utihnil iri se umiril v sami vljudnosti. Njegove oči so se zdele, da vprašujejo: Kaj pa zdaj? Njegove oči so imele neverjetno zmožnost opazovanja, kakor je to slučaj večinoma pri analfabetih, ki niso ravno preveč obloženi z znanjem; zmožnost, ki zgolj sešteva, preocenjevanje blaga in okrasja. Napolitanec voha za zlatom, kakor mačka za ribami. Znova in vedno znova je zatrjeval svojo pripravljenost za vsako službo. Sleherna misel na izrabljanje mu je bila tuja. Zdaj mu zatrjevanja niso bila tako glasna, zato 'pa je bila v njih do neba segajoča gorečnost, zopet je prišlo nadenj: celo nadškofa v Padovi ali policijskega komisarja v Napoliju bi lahko osumili sebičnosti, samo njega ne! Signore! (Zopet je položil svojo majhno, mehko blazinasto in suho dlan na srce in jo pritiskal. Pri tem je zmajeval z glavo). Oči so se mu znova zasvetile od same hinavščine. Ko je mislil, da si je že precej lep vtis napravil, je odšel, potem ko se je po vseh obrednih pravilih poslovil, bila ga je sama najčistejša in najizdelanejša vljudnost. Tekel , je jadrno iz lokala kakor živo srebro, tekel je mimo delavca, ki je tla pometal, mimo dveh postreščkov in dveh natakarjev, mimo knjigovodje na blagajni in mimo šefa, ki je bil za točilno mizo in ki je takrat,* ko je Vittorio tekel mimo, v slovo snel kovinsko obrobljen ščipalnik. Obenem z njim je zavelo skozi prostor pozdravljanje,mrežasti sistem skoraj nevidnih znakov, morda je Benjamino ravno zaradi tega snel ščipalnik. Če si oba človeka hočeta pogledati v oči, se to zgodi najboljše brez stekla, pravi Napolitanec ne uporablja očal za boljše gledanje, ampak za zakrivanje pogleda. »To se imenuje iskreno zaupanje,« je dejal Rist. »To je pač njegova oblika,« je menil Brede. »V svojem življenju sem videl že toliko ljudi, kako so se trudili in napenjali, da vzbudijo zaupanje, da mi je že vseeno: v svojem življenju sem le dejstvom zaupal.« Sedemnajsto poglavje. Oba prijatelja sta se vrnila v hotel po via Toledo, po veliki in lepi ulici, ki sprejema vase promet vseh zakotnih ulic, kakor reka jemlje vase potoke in jih v svoji široki strugi dalje nosi. To je pristna južnjaška ulica, ena najznamenitejših 'na svetu. V njej se meša vojaška pestrost Italije s temnimi barvami Cerkve, malce vsiljiva eleganca moderne mladine s tragikomičnimi cunjami starih beračev. Gneča na via Toledo je sicer glasna, ni pa nervozna in razdražena kakor po drugih velemestih; gneča ima nekaj postopaškega, nekaj lenega in popustljivega, celota pa vpliva kakor ogromna, neskončno široka in migetajoča človeška množica, ki se posamizniki v njej čutijo zvezane po temperamentni brezskrbnosti. Rist je prijel svojega prijatelja za roko. »Nikar ne poglejte nazaj,« je prosil. »Za nama se pelje kočija. Prazna je. Prepoznal sem kočijaža. In tam spredaj (kazal je s kimanjem), je senguizzo.« Majhni postopač spredaj nikakor ni bil le raztrgan. V to svrho se je že treba poslužiti močnejšega izraza, da označimo njegovo obleko. Bil je razcapan. Če je tu pa tam postal in zamišljeno začel iskati po žepih, se je zdelo, kakor da išče v neki stari knjigi, tako so zaplete ležale ena na drugi. Potem je dirjal spet dalje z vihrajočimi cunjami, z očmi in rokami vedno ob tleh, zdaj je pobral kak cigaretni odpadek, zdaj spet kak denar, nato je bežal spet dalje, vztrajno, zaskrbljeno in s trpečo grozo v svojem mladem obrazu. Nikdar ni pogledal v smer, ki sta se oba prijatelja vanjo peljala, toda vedno je bil v njuni bližini in vedno v isti razdalji. V avli hotela jima je prišel vratar nasproti. Rist je že po njegovi vznemirjenosti spoznal, da se je nekaj zgodilo. »Gospodje sedijo v salonu B,« je dejal in šel nekaj korakov z njima, nato je ustavil Ri-sta in mu šepetaje pristavil: »Samo majhen nasvet, gospodje. Če kje kaj ni v redu, potem najprej meni povejte.« >Kaj hočete reči?« »Lahko se je kaj zgodilo, kaj neprijetnega. Zdelo se mi je, da sem nekaj podobnega opazil. Imam navado, da si svoje ljudi ogledujem. Samo govorite najprej z mano.« »Predno gremo na policijo?« je vprašal Rist. »Slovenski domt izhaja vsak delavnih oh 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din OredniStvo: Kopitarjeva ulica 6/TIL Telefon 2994 In 29%. Uprava* Kopitarjeva b. Telefon 29S& Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čed Izdajatelj: Ivan Rakovee. Urednik: Jože Košiče k. Računi s pozabljenimi milijardami V Ameriki — kje pa drugod — se je zgodilo res nekaj nenavadnega, za nas nezaslišanega. V sobo finančnega ministra je prišel ves prepaden nek glavni tajnik, kakor da je našel čudovito odkritje. Ko je iskal neke stare listine, je naletel slučajno na nek pr.edal v steni, na katerega so že vsi pozabili. V njem je bila ogromna količina zlata, in ko so malo bolj natančno precenili, koliko ga je, so ugotovili, da ga je nič manj kot •/.a 340 milijonov dinarjev našega denarja. Začeli so razmišljati, od kdaj se nahaja v tem predalu tako velik zaklad in so ugotovili, da je dotična država kupila toliko zlata že pred petimi leti. Na to zlato pa so pri pogosti menjavi ministrov čisto jiozabili. To je res nekaj čudnega, ne? Toda, zgodilo se je nekaj še bolj nezaslišanega. Pri neki čisto podobni zgodbi je bilo govora o zlatem zakladu, katerega vrednost je dosegala 20 milijard naših dinarjev. Tudi za to zgodbo ni bilo znano, kdo je prav za prav njen lastnik in odkod je prišla v dotično blagajno. Navadni ljudje, kakor smo mi, ne vemo nič kaj dobro, koliko je to — 20 milijard. Pomislite — dvajset milijonov dinarjevI Kako naj si predstavljamo to bajno vsoto! Pa vendar! Zamislimo si, da je vsak dinar en vojak. Vsa ta vojska naj nato koraka v koloni po trije in trije in naj bo vsaka taka trojica 1 meter oddaljena od druge, ki koraka za njo. Kako dolga bi bila ta kolona vojakov? No, pa ne računajte preveč. To bi bilo nekako 6,500.000 km. Kaj bi se reklo to z drugimi besedami: Ta dolga kolona bi se ovijala okoli zemeljskega ravnika nič manj kot 156 krat. Ce pa bi hoteli primerjati dolžino te kolone z raz- I daljo zemlje od lune, bi ugotovili, da je ta lunina oddaljenost okoli desetkrat manjša, kako bi bila pa omenjena kolona vojakov. Nekak pojm o teh milijardah bi dobili tudi, če n. pr. primerjamo takole: Za kakšnih 30.000 dinarjev danes že lahko kupimo avtomobil. Koliko avtomobilov bi pa lahko kupili za zgoraj omenjeno vsoto. Nič manj kot 666 tisoč avtomobilov. Kaj bi se pa to reklo z drugimi besedami? Nič drugega, kakor to, da bi potem lahko dobil približno vsak dvajseti Jugoslovan svoj nov avtomobil. Če pa bi se tudi pri nas utegnilo res pripetiti kaj takega, da bi našli nekje kak pozabljen zaklad v vrednosti 20 milijard dinarjev, in bi ga kot nekaj, kar je nepiičakovano, takorekoč odveč, hoteli uporabiti, bi bilo gotovo holj pametno, da ne bi kupili vsakemu dvajsetemu državljanu novega avtomobila, pač pa bi ta denar uporabili v mnogo bolj koristne namene, za katere je toliko prilike vsepovsod. Tudi novo leto pozna svojevrstne »šeme«, kakor kaže slika. Otok, ki se potaplja « in dviguje Zadnji listi, ki izhajajo v avstralskem mestu Melbourne, poročajo o zelo zanimivem pojavu, ki se odigrava na avstralskem jezeru Viktoria že nekaj časa. Geologi si belijo glave s tem nenavadnim pojavom pa mu ne morejo priti do živega, da bi ga tako razložili, da bi se ta razlaga vsaj malo zdela pravilna. Na tem jezeru Viktoria leži majhen otok — nič več ne meri kot 450 kvadratnih metrov. V zadnjem času je začel nekako nihati. Naenkrat se potopi pod jezersko gladino in čisto izgine kakor brez sledu, nato pa se zopet dvigne do prejšnje višine. To se je v zadnjih letih zgodilo že večkrat: Prvič se je ta otok pojavil nad jezersko gladino leta 1928. Od takrat pa do danes se je ponovno dvignil nad jezersko površino že tretjič. Ta pojav se zdi tem bolj čuden, ker je znano, da v vsej Avstraliji ni nobenega dela celine, o katerem bo ugotovili, da bi kazal kakšne ognjeniške znake. Ljudje, ki tam žive, tudi joomnijo, da bi bil v teh krajih kdaj kakšen potres. Torej tu zemeljske notranje sile, ki so drugod po svetu napravile že toliko škode in strahu, v nikaki obliki ne prihajajo do izraza. Toda jx>jav, kakršen je ta, ki se odigrava na tem otoku že nekaj časa, je vendar treba tudi na nek način razložiti. Geologi, ki v tej stvari ne ostajajo radi kaj dolžni, so si zanj zamislili neko razlago. Domnevajo, da dviganje in pogrezanje tega otoka nastaja zaradi pritiska, ki prihaja od petrolejskega plina. Toda tudi ta razlaga kaže, da morda le m točna m zanesljiva, kajti do danes se še nikomur ni posrečilo, da bi na tem kraju odkril kakšne petrolejske izvire. Bo že moral bili kakšen vzrok za ta nenavadni pojav. Ne mečite nesnage po morskih cestah Zaradi vseh mogočih stvari danes že sklicujejo mednarodne konference ki včasih res obrode kakšen sad. Dostikrat na tudi prav nič drugega, kakor pač samo sestanki zastopnikov posameznih držav. Navadni ljudje si predstavljamo te sestanke in konference morda tudi vse preveč svečane in dostojanstvene in smatramo vsak najmanjši spo-razum za bogve kako važen ali celo odločilen. Pa naj bo tako ali tako, v vsaki stvari se je pač treba [»govoriti. Takp bo menda sedaj prišla na vrsto neka prav svojevrstna konferenca, katere se bodo udeležili zastopniki vseh onih držav, katerih velik del prometa se vrši jx> morju Stvar, zaradi katere, se bodo ti predstavniki sestali, pa je tale: Odkar je ladijski promet na morju toliko narastel, so tudi ugotovili, da neverjetno hitro izumirajo nekatere vrste rib in drugih živali, ki žive v morju. Med njimi omenjajo celo nekatere velike morske živali, kakor so n. pr. kiti Poleg tega pa se opaža tudi, | da v večjih množinah jx)ginjajo celo morske ptice. V odseku Zveze narodov za tehnična in gosjjodar- Gore v snegu, mrazu in soncu ... (Nadaljevanje.) Potem pridejo duše nesrečnih ljudi, ki so brez tolažbe in objokovanja poiskali smrt v skalnih strminah, duše s pretresljivimi tožbami in vzdihi, da drhti slednja, še budna stvar. Macesni se le prav rahlo tresejo, ne od strahu, bogve od česa, morda od sočutja s pokojnimi, ki med ljudmi, med svojim rodom niso našli prizanesljivosti in obzirnosti. Pomalem pritisne mraz; ko se po dežju razgrne megleni zastor, se visoko na temenih gora zabliska nekaj belega, smešna bela kapa, sneg. Ni dolgo, ko se tudi na macesne vsujejo nadležne, tihe bele mušice v strnjenem, gostem roju. Macesni samo od časa do časa sko-mizgnejo, da se vsuje iskreči prah z vej. Vso zimo potrpežljivo stoje in čakajo, da se obraz zemlje, pokrit z mrtvaškim prtom spet prikaže, veder in pomlajen. Viharji jim rujejo krošnjo, zvijajo veje, pulijo lase- mikastijo debla in skušajo izdreti korenine. Ali drevesa, vedno zelena, ravnodušna, strme v jasna in oblačna nebesa, v smeh in puščobo črnih, mrtvih, vlažnih sten, v smrt in spanje, v nezgode in preskušnje, z mirom, ki ga človek ne more imeti. O ti svetlo, vedro, ponosno drevo! ko smo zadnjič v pozni jeseni nesli svoj pogled k tebi na višine, nismo bili zate prav nič v skrbeh. Prav nič otožno in zamišljeno nisi bilo videti. Mraz, sneg, zima, viharji, nič ti ne more do živega. Ti kraljuješ na visokem prestolu, tovariš orlom in nergavim, kričečim, toda drznim pticam, črnim, samotarskim kavkam, tovariš skalam in oblakom, — ter rišeš, ostro od stenskega roba preč, nad vrhovi in slemeni, svojo čudovito, krhko, brez primere nežno in čvrsto sliko na nebo, na jasno in vedro, na oblačno in odurno ozadje. Res, <čas teče. Prav pred kratkim smo še hodili po samotnih višinah v kopni skali, po gorskem gozdu, ko nam je še listje šumelo pod nogami. Povsod se nam je zdelo, da preži smrt na boječa življenja, zdelo se nam je, da vsaka bilka, vsak grm, drevo, studenec in celo skala trepeta v strahu pred njo. Ali ne! Zima ni smrt, zima je Nemški general von Seeck, renrganizator nemške vojske, je pred kratkim umrl. Na Nizozemskem imajo navado, da ob večj'ih svečanostih okrase takole svoje mline na veter. Tako bodo napravili tudi meseca januarja, ko se bo poročila princesa Julijana s princem Bernhardom. ska vprašanja so nedavno razmotrivali, kaj bi bilo treba ukreniti, da se preprečijo ali vsaj omeje vzroki, zaradi katerih v toliki meri poginjajo morske ribe in ptice. Ti vzroki so predvsem v tem, ker številne ladje odlagajo v morje najrazličnejšo nesnago, olje, odpadke itd. Ugotovljeno je namreč, da nastopa smrt ravno zaradi tega v tisočih in tisočih primerih. Stvar, ki jo bodo razpravljali na omenjeni konferenci, ni tako enostavna m bo težko uganiti kako primerno rešitev zanjo. Ce pa bi le prišlo do kakega sklepa — kar pa ni prav preveč verjetno, — se bo teh določil, jx> katerih bi bilo prepovedano metati nesnago v morje, tudi težko držati. Na morskih cestah bo pač malo težje nadzorovati upoštevanje podobnih pravil, kakršne veljajo za vzdrževanje čistosti po mestnih ulicah ... samo dolgo, dobrodejno spanje, kjer se trudna porodnica zemlja in z njo vse izmučene stvari spočijejo za novo delo, za novo veselje in rast v letu, ki mora priti. Sneg je padel, pogrnil vse stvari z gorko belo odejo, jo kakor dober, skrben varih vsem majhnim, slabotnim stvarem, drevescem in grmičevju, l>otegnil kar čez ušesa. Zdaj vse spi; ni čuti glasu. Zima je; zima je s snegom zagrnila strmi gorski svet, zaprla pred mrazom studenec v varen oklep, obesila ledene sveče, izravnala poti, pokrila plešaste skale, vse pobelila. Na kole v plotovih je poveznila smešne, šiljaste kučme. Vse belo, belo, brrr, mraz! Globoko v gorski dolini čepe hiše pod voljnimi, debelimi pernicami, da komaj še mežikajo z okni v božji svet. Drevje se šibi; temne, zamolklo zelene veje starih sinrek se povešajo pod srebrnim tovorom. Ščinkovci in senice se oglašajo. Do kopnih lis se nagosto vlečejo živalske sledi: gamsi, srne, zajci in drobne kljuke lačnih ptic. Nad drevjem se razposajeno kakor paglavec suklja v soncu plavkast dim iz drvarske koče. Lovci si med prešernimi šalami I>rivezujejo dušo in razlagajo latinščino. Visoko z vrha se odnekod razlega vriskanje: ah, glej, ali vidiš tamle gori, da, tik pod robom drobno črno piko, ki se urno premika navzdol? Še ena, še dve, saj jih je kar cel roj! Kako zavijajo, zdaj levo daleč ven, pa spet desno, spet levo, vedno niže! Kdo je to? Živali niso. Krasno, kako nese veter sneg, — kakor dim, za rob! To je pa brzina; saj so skoraj že v dolini! Ali veste? Ljudje so, tu imate daljnogled, kar poglejte, sicer jih pa lahko že s prostim očesom razločite. Da, da, ti ljudje f>oleti zlepa ne vidijo gora, sneg in mraz pa jih privlečeta iz jazbin na dan. Sneg, sneg, lepo zalite skale in kotanje, tako. da nikjer ni sledu o ruševju, to je zanje najlepši prizor. Zima z mrazom in snegom je vsakemu poštenemu smučarju najlepši letni čas. Vsako soboto popoldne, ko prenehajo z delom, se iste družbe najdejo na kolodvorih. Sonce sije v vagone, ki so svetli od snežnih pokrajin, skozi katere vozi vlak. Smuči v kot, mi pa na klopi! Od veselega razburjenja se čas kar nikamor noče premakniti. Fantje in dekleta v plavih smučarskih oblekah zbijajo šale. Smeh se razlega; včasih se tudi pesem oglasi. O mraku so na zadnji postaji. Noč jih lovi, ko stopajo vkreber. Kmalu se vleže tema na zemljo. Mrzle zvezde razlivajo čuden, medel svit. Smuči iia noge! Drug za drugim se sklanjajo hrbti, roke za rokami si dajo opravka nekje pri tleh. Dobro, v redu! Koga pa tamle tako čudno meče? Ah, tako ga je zeblo, da je spil kozarček žganja, ki pa je žal imel potem mlade. Nič hudega. Počasi mu bo že mraz potegnil pijačo iz glave. Še vedno boljše, da si ga je tukaj zlil za kravato kakor pa v zakajeni mestni gostilni. Hop, malo se je povaljal! Tale kot vragec črna gospodična, ki se mu je tako škodoželjno smejala, — viš jo —, kdor drugim korenček strže, — prav, prav! Dobro se sj>ozna na pike, vsa čast taki spretnosti! Kako, ne more prav na noge? Na pomoč? 0, kar poskusite: s;>m sedel, sam vstal! Šek, šek! Levo bela vesina, ki se staplja z nebom, desno pod teboj breg, ki se izgublja v temi, iz katere j)rav globoko doli štrle črne grmade spečih gozdov. Poglejte v ravnino! O, koliko luči! Kaj, l-jubljana pravite, da je to? Saj bo res! Sneg šelesti. Mrzli zrak, ki uhaja skozi nosnice ima v ustih okus po ledu. Ura za uro teče. Na cilju! Hvala Bogu, koča! Brž zakurimo! Ogenj prasketa. Koliko je dima! Oči peko. Nič hudega pri takem rokovnjaštvu je treba tudi malo potrpljenja. Caj z limono, s »kandaharjenK? 0, kajpa! Še malo pogovora, kuhinjskih oprAvlK, potem pa spat! (Prihodnjič dal^e.)