fGtnini pl&iana ▼ gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
TRGOVSKI
Cena poiameanl ItevUki Rta 1-6H
JyH
Časopis za trgovino, Industrijo ln obrt
1 i, 1«. t	*	'	*	”	F'	—	F,	„	.•	„1	*fn*»	O	^	r" ~	►,,*	n	(	pKtlfT	IfT	i
n|p«\oa in no ril BXV«il'K,\' samiou;.
*aroCnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Gredništvo ln upravnlitvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.051
/»rrl>' fl tm ■ v- ^	1	,	“	•	r	•	•
Uto XIV.
‘.L’CU ■’» »3: Ji iu" •
Telefon ftt. 2552.
Ljubljana, v torek, 13. oktobra l$£i.
- ~ -4 “ ~ t " t ^ r - v"	i\i	ub	ul	<	.
Telefon št. 2552.
HTBITI
štev. 117.
Kdaj bo konec gonje?
Ce si ljudje ne znajo pomagati iz težav, Ce v hudih časih težke krize iščejo pota in sredstva za izboljšanje položaja in se nočejo ali ne morejo poglobiti v resnejša razmotrivanja, udarijo po našem trgovcu. Postavijo ga na pranger kot krivca vse nesreče, kot povzročitelja vsega, kar sedaj tako neusmiljeno tepe ves svet, pri nas težko; drugod še težje in brezob-zirnejše. Toda dočim vidimo, da so drugod vse sile na resnem delu za izboljšanje položaja, se pri nas o tem ne razmišlja mnogo, seže se raje po loparju in zavihti nad trgovcem. Ko-modnejše je to sredstvo in zato pri nas najbolj priljubljeno. Natolcevanje in udrihanje po trgovcih in obrtnikih, t. j. po malih ljudeh, je postalo pri nas običajno, skoro vsakdanje. Danes so na vrsti jestvinarji, jutri gostilničarji, za njimi pridejo manufaktu-risti, peki, zeljarji itd., vsi po vrsti, sedaj eni potem drugi. Glavna stvar je, da se udari nad trgovcem in obrtnikom in da se s tem prikupi masi nerazsodnih konsumentov. Vse drugo je brezpomembno. Posledice take brezvestne gonje so postranske, do-pasti je treba masi, zadovoljiti je treba njenim instinktom. Ako je doseženo to, je dosežen namen, pa če so posledice take brezvestne gonje proti trgovcem in obrtnikom še tako žalostne.
Pri nas ni bogastva. Nimamo kapitalistov in buržujev. Reven smo narod, ki se mora preživljati s trdim delom. Trnjeva je pot delavca, prav tako trnjeva in težka je pa tudi pot gospodarja. In kdor govori danes o trgovcih-dobičkarjih, ta je navaden demagog ali pa ne pozna naših razmer. Poglejmo si samo današnji položaj našega trgovca na deželi, kdo je v težavnejših prilikah? Blago je oddajal na kredit, ker ni pri odjemalcih plačilnih sredstev. Danes mu je zaloga pošla in ni denarja, da bi jo mogel obnoviti. Ugiba in se trudi, kako iz zagate, kako vzdržati redno aprovizacijo. So to skrbi, ki jih pozna samo trgovec. In koliko trgovcev propade v takih skrbeh? številke o kon-kurzih in prisilnih poravnavah govore dovolj jasno. Kdor zna Citati in nima zlobnih namenov, mora priznati, da je položaj našega malega človeka —trgovca in obrtnika — v resnici težaven in neodpustljivo greši, kdor mu danes očita dobičkarstvo.
Ni dolgo od tega, ko se je vršilo v Ljubljani zborovanje za znižanje cen. Padli so najrazličnejši predlogi. Ljudje so jih drugi dan čitali po dnevnikih bolj za zabavo, ker jih nikdo ne bi mogel smatrati za resne. Najbolj tehten je bil predlog, da se išče izhod iz težkega položaja v samopomoči, v zadružništvu. Tako kakor imajo železniški uslužbenci svojo zadrugo, ki uživa davčne in tarifne ugodnosti, naj se osnuje tudi še zadruga na širši bazi za najširše sloje prebivalstva. Naravno, da ni predlagatelj pojasnil, kdo bo potem vzdrževal železnice, kdo bo dajal državi davke in občini doklade, plačeval trošarine itd. Na to se pri takih debatah in diskusijah pozabi, večkrat tudi samo radi tega, ker se ljudem niti ne sanja, kaj plača naš mali človek na davkih, trošarinah, dokladah in drugih javnih dajatvah. Za demagoga je to, kar zbira trgovec za druge, trgovčev dobiček. Trgovčeve težke naloge in važne gospodarske funkcije le redki poznajo, še mani Pa priznajo in uvažujejo.
In takih predlogov je bilo na konferenci več. Niso bili specijaliteta te konference, saj se čujejo večkrat in skoro povsod, kjer se govori o reševanju gospodarske krize. Na prave vzroke krize pri tem pa nikdo ne misli in o njih niti ne mara slišati. Glavna stvar je, da udariš po trgoy-cu, da ga omalovažuješ, da ga žigosaš z dobičkarjem, mu odrekaš vsako upravičenost do eksistence. Ali je to utemeljeno ali ne, to je postranska stvar.
Mi se le vprašamo, koliko časa bo trajala ta gonja? Kedaj bo konec teh preganjanj, te demagogije?
Francija je omejila uvoz živine, mesa, konzerv in masla.
Z dekretom z dne 7. avgusta t. 1. je kontingentirala Francija uvoz lesa, z najnovejšim dekretom pa je od 1. nov. t. 1. dalje kontingentirala uvoz živine, mesa, konzerv in masla. Uvoz teli predmetov je namreč tekom letošnjega leta tako porastel, da smatra Francija, da «o njeni 'vitalni interesi ogroženi. Tako je n. pr. porastel uvoz. živine tekom t. I. na T22.000 q nap ram 20.850 q 1. 1929.; prav isto je z uvozom govejega mesa, kojega uvoz je letos znašal že 319.422 q, medtem ko je v istem razdobju 1. 1929. znašal komaj 62174 q. Uvoz masla je bil letos že 4Qkrat večji od onega v letu 1929., ko je. znašaj 300(1 q. Kakor zatrjuje francosko ministrstvo trgovine, so te odredbe le začasne. Ker pa so kontingenti zelo nizki, ne bo mogoče letos več uvažati teh predmetov v Francijo. Kakor pa izvemo, so v teku pogajanja, da se za uvoz naše živine kontingent poviša.
pri izvozu naše živine v
H*	•	-	i	'	4	*>i	(>i,
Nov kontingent za izvoz našega lesa v Francijo.
Ministrstvo trgovino in industrijo jo poslalo na Francosko delegacijo v svrho pregovorov o povečanju izvoza losa iz Jugoslavijo v Francijo. Kakor znano, jo naš izvozni lesni kontingent za Francijo že izčrpan. Vendar se čuje, da jo francoska vlada pripravljena naš lesni izvoz p0 možnosti povečati in je naši delegaciji obljubila nov kontingent za izvoz našega lesa v Alžir.
Skupni davek na vino.
M a vprašanje, ali se vrne skupni davek, plačan na vino, ki se predela v žganje, ako je vino zalrošarinjeno in zanj torej plačan tudi skupni davek, je ministrstvo za finance sledeče pojasni-nilo:
Osebe, ki imajo vino v shranišču in ga iz shranišča odpremijo v svoje žganjekuhe radi destiliranja za svoj račun, ne plačajo za to vino skupnega davka, ampak šele na destilat (žganje) hkralu z državno trošarino. Osebe pa, ki destilirajo vino iz svobodnega prometa, na katero sta državna trošarina in skupni davek že plačana, ne morejo zahtevati, da se jim odračuni od skupnega davka na destilat skupni davek, katerega so plačali na vino, iz katerega so napravili destilat. Ako se vino proda, bodisi iz shranišča, bodisi ixl producenta drugi ospbi radi destilacije, se mora na to vino pobrati skupni davek neglede na to, ali ga kupec odpremlja v žganjarno in neglede na to nli to vino ni podvrženo državni trošarini.
i oraauaiu i«scvu:,‘.jm Avstrijsko zvezno mjnistrstvq financ je dne 22. IX. 1931. v sporazumu z ministrstvom za kmetijstvo izdalo odlok, na podlagi katerega je odredilo in dalo vsem carinarnicam ob jugoslovanski meji nalog, da ne smejo izvršiti carinske odpreme mlade živine iz car. post. 52 lit. c) ako jugoslovanski izvoznik ob uvozu ne predloži posebnega dovoljenja avstrijskega zveznega ministrstva za kmetijstvo za uvoz take živine, in sicer izrecno ne glede na to, v kake gospodarske svrlie se bo ta živina v Avstriji uporabila.
Po našem mnenju ta odločba avstrijskega zveznega ministrstva ni v skladu z določili zaključnega protokola k sporazumu, ki je bil sklenjen o živalskih kugah 21, julija 1931 .med avstrijsko vlado in našo državo. § 3. omenjenega zaključnega protokola pravi dobesedno: .»Obstoji sporazum, o tepi, da se zg uvoz živine, živinskih delov in proizvodov, označenih v členu 1. Sporazuma o živinskih kugah, ne smejo zahtevati ni-kaka predhodna dovolila in da se b.o ta uvoz obavljal po odredbah, določenih po tem Sporazumu.*
>Pri vsem terp si pa za uvoz živine (izvzemši enokopitarjev) za naročit,o gospodarsko uporabo (pleme, delo, molžo, pitanje) pogodbenice pridržijo pravico, da predpišejo posebne pogoje, katerih se mora izvozna država strogo držati.«
Na podlagi gornjih določil sta si torej obe državj pogodbenici pridržali pravico, predpisati posebne pogoje za uvoz živine, ki služi gotovim gospodarskim potrebam, ki so točno naštete, in sicer za pleme, delo, molžo ip pitanjg, Po našem mnenju je smatrati gornjo označbo za uporabo uvozue živine kot taksativno,in se ne bi smelo zato prištevati pod gornje določilo tudi one živine, katera se uvaža za klanje. S tako uredbo se je pri nas hkratu ustavil uvoz naše mlade živine v Avstrijo in
 	"	**>	rrrrf
trpijo občutno škodo ne samo trgovci in izvozničarji, ampak tudi živinorejci
Kakor čujemo, je zbornica za TOI naslovila na merodajne faktorje utemeljeno predstavko, da.se tako določilo,' ki je v stanju naš izvoz popolnoma ustaviti, prekliče, odnosno da se nujno pod-vzamejo koraki, da ne bi avstrijske oblasti po nepotrebnem zavlačevale izdajanje zahtevanih uvoznih dovoljenj.
Tudi so avstrijske zvezne oblasti po 16. septembru t. 1. prepovedale dogon živine po voznih cestah za nakladanje na postajah Radkersburg in Janners-dorf. Ta. prepoved je prav težko zadela živinorejce, zlasti v krajih, kateri gravitirajo na Gornjo Radgono in na vseh carinskih, poteh. Dočin) sp kmetje in izvozniki doslej vedno neovirano izvažali živino preko mostu v Gornji Radgoni ip drugih carinskih poteh, ter jo v Avstriji .predali kupcu ali pa naložili na vagone, je od 16. p. m. ta način, izvoza v Avstrijo prepovedan in se mora od-sjej nakladati živino, ki. se izvaža v Avstrijo, pa naših železniških postajah. S tem so nastale za naše izvoznike velike težave, ki so zvezane z pbčutnimi stroški in zamudo. ,časa. Tudi je s tem možnost prodaje živine zelo zmanjšana, za nekatere kraje celo nemogoča.
Pri tem je upoštevati, da nima postaja Gornja Radgona železniške tehtnice, da manjkajo,,za pravilno obavlja-nje večjega tovornega prometa potrebne tirne nqpraye, ker je sedanji dovozni,tir nezadosten, ter sta'tudi popolnoma nezadostna sedanje skladišče in rampa. Vse to povzroča že pri najmanjšem povečanju prometa velike težave, ki gredo na breme i,n škodo,našega izvoza. Toda tudi če bi se mogle te tehnične ovire s časom odpraviti, predstavlja odredba avstrijskjji oblasti že sama -na sebi veliko oviro, katera našemu izvozu v Avstrijo prav težko škoduje in nam je že v pry,ih dneh izvajanja povzročila znatne škode.
Krošnjar jen je po črnomeljskem srezu.
Iz črnomeljskega sreza nam prihajajo vesti, da se tam množijo krošnjarji kot gobe po dežju. Čim hujša je kriza, čim težavnejši je položaj domačega trgovca, tem več je krošnjarjev, kateri oblazijo vsak.,kotiček, vsako hišo. Tudi trgovski potrpki prihajajo kaj radi | v srez ter obiskujejo stranke od hiše do,hiše. Tudi teh je vedno več. Prav gotovo se čutijo v tem srezu zelo varni, ker bi sicer ne mogli v tako velikem številu neovirano opravljati nedovoljene posle. R«s čudno, zdi se, da velja za črno-
orfTv r cff
meljski srez posebno določilo, ki stavi izven moči vse predpise, kateri so izdani v zaščito nastanjenih domačih trgovcev. Mar ne velja naredba g. bana glede pobijanja nedopustnega krošnjar-jenja in zbiranja naročil pri privatnih strankah tudi za ta srez? Naj se nam ne zameri, toda do tega prepričanja mora priti vsak, kdor tudi le za kratek čas opazuje barantanje krošnjarjev, kateri gotovo več zaslužijo, kot domači trgovci!
Iz davčne prakse.
Reklamacijski odbor ni pristojen za odločitev, ali je davčna uprava s pravilnim odstotkom odmerila davek od ugotovljenih dohodkov. Za odločitev o takih pritožbah je pristojno višje davčno oblastvo. (Razsodba upravnega sodišča v Celju z dne 16. IX. 1931 F 146/30/5.)
V	konkretnem primeru je pekovski mojster prijavil za odmere pridobnine za davčno leto 1929 pri pristojni davčni upravi, da je imel v letu 1928 v svojem pekovskem obratu Din 5.398-— čistega dohodka. Davčni odbor je ocenil promet na Din 100.000-— in čisti dohodek na Din 12.000-—, od tega dohodka je odmerila davčna uprava pri-dobnino s 10% na Din 1.200— in davek na poslovni promet na Din 1.000-—.
, Proti tej odmeri davčno stopnje se je pritožil davkoplačevalec na reklamacijski odbor pri dravski finančni direkciji v Ljubljani. V pritožbi je izpodbijal previsoko, t. j. 10% davčno stopnjo ter navajal, da dela le z enim pomočnikom, brez strojev na pogon, vsled cesar bi se morala odmeriti osnovna pridobnina po čl. 42. II. točka 2b in čl. 59 zakona o neposrednih davkih s 6% in ne 10% davčno stopnjo.
Reklamacijski odbor je pritožbo zavrnil, ker je davčni odbor ocenil čisti dohodek po čl. 57. zakona o neposrednih davkih, upoštevajoč vse razmere davčnega zavezanca — povsem primerno.
, Zoper 4q odločbo je davčni zavezanec pravočasno vložil tožbo na upravno sodišče, v kateri izpodbija postopanje toženega oblastva kot pomanjkljivo in navedeno odločbo kot nezakonito ter
predlaga, da se razveljavi iz sledečih razlogov:
1. Reklamacijski odbor po čl. 133. odst. 1. zakona o neposrednih davkih ni pristojen za rešitev pritožbe, ki ni naperjena proti oceni čistega dohodka, lemveč proti izmeri davka.
2. Toženo oblastvo sploh ni rešilo pritožbenega zahtevka in se ni pečalo z vsebino pritožbe.
3. V inaterijalnem oziru se sklicuje tožitelj na svoja izvajanja v pritožbi na reklamacijski odbor v Ljubljani in na odlok finančnega ministrstva z dne 14. aprila 1930, št. 24464, da se morajo peki uvrstiti v I. skupino člena 42. zakona o neposrednih davkih z osnovnim davkom 10°/o samo v primeru, če poleg svojih izdelkov prodajajo, čeprav samo deloma, tudi nabavljeno izdelano blago, na primer slaščice, kekse itd., ali če obratujejo v takem obsegu, da se mora njihovo podjetje smatrati za industrijsko. Ker pa v njegovem pekovskem obratu ta primer ni dan in tudi v merodajni dobi ni bil dan, je morala za odmero davka priti v poštev II a skupina, ali II b skupina člena 42, odnosno odstotek, določen v členu 59. omenjenega zakona, to je 6% ali 8°/o.
Upravno sodišče je o tožbi sledeče razmotrivalo:
Sicer ni resnično, da bi bil poduk o pravnih sredstvih nepravilen, kajti iz spisa izhaja, da se je ta poduk glasil, da se mora pritožba vložiti pri davčni
Angleški gospodarski
Splošno se misli, da je inflacija v Angliji izključena, ker so razmere tam drugačne kot v centralnoevropskih državah. Za Anglijo ni kazalo drugega, kot da prereže vez, ki je bila merodajna za sedanji neugodni položaj. Navedemo mnenje par odličnih angleških gospodarskih strokovnjakov.
Sir Henry Strakosch, znani finančnik in lastnik rudnikov, ki je bil v posebni meri udeležen pri ustanovitvi Banke za mednarodni plačila, zastopa sledeče stališče: »Glavni činitelj, ki je dovedel do tako velike akumulacije zlata v Franciji in v Ameriki, je zahteva teh dveh dežel, da se plačila vojnih dolgov in reparacij še nadalje vršijo v zlatu. Ta plačila so imela za posledico skoraj popolno absorbcijo novo dobljenih zlatih množin po imenovanih dveh deželah in obenem močno zmanjšanje zlatih rezerv v ostalih državah. Položaj se je tako poostril, da so šle proti nedvomnemu polomu ne samo od splošne depresije neposredno prizadete dTžave, temveč tudi lastniki ogromnih zlatih zalog. Mednarodne kreditne razmere so postale tako neugodne, da se je nevarnost poloma zdela neizbežna. Da se to stanje prelomi in da se izognemo grožnjam deflacije, bi morali odstraniti v prvi vrsti najvažnejše povzročitelje kri: ze: vojne dolgove in reparacije.«
Sir Hcnry Deterding, petrolejski magnat in upravni svetnik šestdesetih velikih industrijskih podjetij, osvetljuje majhno vrednost zlata, dokler je izključeno iz mednarodnega gospodarskega kroženja. »Odprava izvozne obveznosti za zlato je ena najbolj pametnih odredb, ki se je mogla najti. Ne glede na to, da je ves narod nepotrpežljivo čakal na to končno vendarle izvedeno praktično izvajanje vladne moči po tolikih neplodnih debatah, pomeni ta sklep redukcijo angleških delovnih stroškov, ki so angleško industrijo na svetovnem trgu tako ovirali, ker se produkcijski stroški niso dali spraviti v sklad s prodajnimi cenami. Prišli bomo do standarda, ki ga bo sicer določevalo zlato, pri katerem bo pa tudi srebro imelo svoje mesto v bančnih rezervah. — Pogosto se zamenjavata dva pojma: Zlato kot vrednostni predmet in zlato kot merilo vrednosti. Zlato nima nobene vrednosti. V mednarodni trgovini je zlato samo merilo. Svet potrebuje takšnega merila in Anglija je poklicana, da ga ustvari. Ves svet bo moral sodelovati, da se funt rekonstruira kot mednarodno vrednostno merilo. Francija in Amerika morata pomagati, ne samo vsled svoje simpatične usmerjenosti proti Angliji, temveč tudi v svojo lastno korist. Sicer bi svetovna trgovina zamrla.«
Sir Hugo Cunliffe-Owen, mednarodno znani tobačni industrijec, kojega pred-
upravi v K ... Sicer pa ta okolnost tu ne prihaja v poštev, ker se mora odločba reklamacijskega odbora razveljaviti radi nepristojnosti, kar mora upravno sodišče uradoma upoštevati.
Čl. 133, odst. 1. zakona o neposrednih davkih namreč določa, da pritožbe, vložene zoper sklepe (ocene) davčnih odborov, rešujejo reklamacijski odbori, pritožbe zoper odločbe o odmeri in izmeri davka po davčnem oblastvu pa rešuje višje davčno oblastvo.
Po navedenem zakonskem določilu torej rešuje reklamacijski odbor pritožbe, v katerih se izpodbija po davčnem odboru ugotovljena osnova. Če se pa izpodbija odločba davčnega obla-stva, in pa v slučajih, kjer se izpodbija samo izmera davka (davčna stopnja), kakor je to v pričujočem primeru, rešuje pritožbe pristojno višje davčno oblastvo.
Po čl. 125 navedenega zakona odmerja davek vedno davčno oblastvo. Potemtakem je jasno, da reklamacijski odbor ni pristojen za rešitev pritožbe zoper izmero davkov, temveč je za to pristojno le višje davčno oblastvo, v pričujočem primeru torej dravska finančna direkcija v Ljubljani.
Ker torej reklamacijski odbor ni bil pristojen za rešitev predmetne pritožbe, je moralo upravno sodišče — ne da bi se spuščalo v presojo ostalih tožbenih točk — izpodbijano odločbo po čl. 26 upravnosodnega zakona razveljaviti.
voditelji o krizi funta.
log za restavracijo vrednosti srebra je zadobil posebno aktualnost, opozarja tudi na važnost takojšnjega realiziranja. »Stabilizacija cene sreba je prav tako eminentno važna kot vpeljava zaščitne carine, ki bi dala Angliji one prednosti, ki jih doslej ni imela, dočim so jih druge dežele že uživale. Za naše produkte imamo na razpolago ogromno državo, a je ne izkoriščamo primerno. Moramo končno napraviti korake, ki morejo voditi do skupnega delovanja vseh pod britansko krono združenih dežel. Cilji najbližnje bodoCnosti so ozko orisani: Zopetna osvojitev po nizki ceni srebra zgubljenih prodajnih trgov na vzhodu, stabilizacija srebra v katerikoli relaciji do zlata, seveda v višji kot je sedanja, in utrditev britanske gospodarske sile potom kooperacije kolonij in dominionov z materno deželo.« — Seveda bi pomenila gospodarska spojitev angleškega imperija vojno napoved vsemu ostalemu svetu. , Op. ur.
Sir Basil Black e tt je ravnatelj Angleške banke in ima za seboj izredno kariero v angleškem finančnem življenju in v britanskem zakladnem uradu (fin. ministrstvu). Izjavlja se proti verjetnosti inflacije. »Ne vidim vzroka, zakaj bi se inflacija ne dala preprečiti. Število v obtoku se nahajajočih bankovcev se v zadnjih dveh letih ni spremenilo, kljub spremembi vseh temeljnih cen. Bolj verjetno je, da se bo polagoma izvršila povrnitev življenja in gibanja na trge in da bo prinesla povečano hitrost v kroženje v prometu se nahajajočih vrednot, s čimer bi se zopet preprečilo zvišanje obtoka.«
Tudi drugi angleški ekonomi ju finančniki se izražajo v enakem smislu in so njih izjave oddaljene od pesimizma.
RO'LEX
knjigovodstvo
VSAK DAN BILANCA
»KARTOTEKA" d. z o. z. Llubljana, Šelcnburgova 6/1
Telefon štev. 33-38
VPRAŠANJE PAD€A FUNTA PRED MEDNARODNO TRGOVSKO ZBORNICO.
iKakor poročajo, je predsednik iM. T. Z. Franz von Mendelssohn sklical sejo izrednega odbora te zbornice, na kateri se l>o razpravljalo o posledicah padca funta, ki so nastale v vsem trgovskem svetu. Odbor se bo sestal 22. t. m. v Parizu, njegovi sklepi 22. t. m. bodo nato predloženi upravnemu odboru MTZ, ki bo sklepal o nadaljnem.
Kamnolomska industrija na Pohoriu.
Radi pomanjkanja dela je v kamnolomih ing. Milana Lenarčiča pri Ribnici na Pohorju 2 dneva v tednu obustav-Ijen obrat.
* * *
Sadje, namenjeno za sadni sejem.
ki bo od 25. do 27. t. m. na velesejmišču v Ljubljani, mora biti zrelo, skrbno obra" no, brez vsakega madeža, ločeno po sortah in pravilno vloženo v ameriške zaboje, ki jih dobi vsak udeleženec pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu v Ljubljani brezplačno ako se do 12. t. m. priglasi in zaboje naroči. Vsakdo naj v prijavi navede koliko sadja (koliko zabojev po 20 kg) bo razstavil in koliko takega sadja ima še doma v zalogi. Sadjarji, v Vašem interesu je, da se v veliki množini udeležite tega sejma.
3» iu*h oKtiniutii
Trgovsko društvo v Celju Ln Pomočniški zbor pri gremiju trgovcev v Celju priredita v sredo 14. oktobra t.
1.	ob S. uri zvečer v spodnjih prostorih Narodnega doina v Celju predavanje o obveznem bolniškem ter višjem zavarovanju privatnih nameščencev pri trgovskem bolniškem in podpornem društvu ter o pokojninskem zavarovanju. Predavali bodo poleg g. ravnatelja Podgorška tudi glavni funkcijonarji trgovskega bolniškega in podpornega društva ter Pokojninskega zavoda iz Ljubljane.
Predavanje bo zelo zanimivo in vseskozi poučno, torej velevažno za vse zavarovance brez ozira na društveno pripadnost.
K obilni udeležbi vabita vse gg. trgovce, trgovske in privatne nameščence Trgovsko društvo in Pomočniški zbor.
*	* *
PRIJAVITE ARANŽERJE IN KANDIDATE ZA ARANŽERJE!
Gremiji trgovcev so prejeli od g. Z. Čulka, aranžerja pri tvrdki J. Samec v Ljubljani prošnjo, da mu prijavijo imena strokovnih izložbenih aranžerjev in pomočnikov, kateri bi se radi izvežbali za izložbene aranžerje. Ker gre za razvoj in pospeševanje panoge, katera igra v trgovini prvovrstno vlogo in je dolžnost stanovskih strokovnih organizacij, da razvoju te panoge izkažejo največjo pozornost in vso svojo pomoč, prosimo vse gremije, ki se doslej gornjemu pozivu še niso odzvali, da to store čimprej!
ZNATEN NAPREDEK POŠTNE HRANILNICE V SEPTEMBRU
V	septembru je štednja pri poštni hranilnici uspešno napredovala. Pristopilo je 3272 novih vlagalcev, tako da jih poštna hranilnica zdaj šteje 169.991 vlagalcev. Vsota vlog je narasla za dva milijona.
V	čekovnem prometu je bilo otvorjeno 100 novih računov, tako da je zdaj pri poštni hranilnici v Beogradu in njenih podružnicah skupno 20.038 računov. Promet čekovnih računov je znašal v septembru 5.426,822.719-36 Din, od tega je bilo virmanov brez potrebe gotovine 47-13 odstotkov.
Stanje vlog konec meseca je znašalo Dinarjev 702,937.292-11. Skupno število vlog pri Poštni hranilnici doseza eno milijardo Din.
*	* *
Izvoz sadja v Francijo.
Glede na dejstvo, da prilike za izvoz sadja v nekatere države, ki so bile dose-daj glavne odjemalke našega sadja, letos niso tako ugodne kakor prej, je Zbornica za TOI na podlagi poizvedb ugotovila, da je sedaj prav ugodna prilika za plasiranje našega sadja v Francijo. Francoski uvozniki sadja nameravajo letos uvoziti večje količine jabolk. Kot konkurenca pridejo v poštev posebno jabolka iz Kalifornije, vendar pa naša, zlasti štajerska jabolka prav nič ne zaostajajo za kalifornijskimi, nasprotno naša jabolka ostanejo dalj časa sočna. Za podatke glede naslovov francoskih uvoznikov, glede carine itd. se naj interesenti obrnejo na Zbornico za TOI. v Ljubljani.
&>4Vd«
Tudi jugosl. trgovsko brodovje trpi vsled padca funta. V zadnjem času jo parniški promet precej padel in bo še nadalje nazadoval.
Letošnji deficit v proračunu U. S. A. bo znašal približno poldrugo milijardo dolarjev. Mislijo na zvišanje davkov.
Kritje bankovcev v Švici z zlatom je doseglo že 116 odstotkov; Švica jasno izraža svoje stališče, da zasidra frank v zlatu.
Ogrski bankovci imajo po zadnjem izkazu Narodne banke 26-1 odstotno kovinsko kritje.
Likvidnost zasebnih bank v Švici stalno narašča. Na Švicarsko banko ne stavijo nobenih zahtev.
Issvoz zlata iz Rusije je prepovedan; rok ni označen. Obratno je pa izvoz srebra in platine še nadalje dovoljen.
Svetovni pridelek pšenice na severni ipoluti znaša po zadnjih podatkih 83 milijonov ton (lani 79, zadnja petletna povprečnost 82); pridelek rži 20-5 milij. toii (16 oz. 17-5), pridelek ječmena 28 (22-5 in 25), pridelek ovsa 48 (44-5 oz. 43‘1 milij. ton).
Položaj nemške rečne plovbe ozna-čajo kot katastrofalen; ob Renu je polovica ladij brez dela, redno jih pa pro-metuje samo 25 odstotkov itd.
Francoska železna industrija se pritožuje čez naraščanje angleške konkurence, nastale vsled funtove krize. Plavži in valjarne ustavljajo obrat na vznemirljiv način.
Hude pogoje za uvozno trgovino v Španijo je določila španska vlada, da izenači trgovsko bilanco. Vsakdo, ki importira iz inozemstva katerokoli blago v kateremkoli obsegu, mora imeti posbno importno dovoljenje.
Brezposelnih v Avstriji so našteli na koncu septembra 202.000; na Koroško jih pride 5800.
Zamenjava ruhrskegiv premoga z:i brazilsko kavo je v načelu sklenjena; pogajala sta se sindikat ruhrskega premoga rstva in brazilska vlada. Gre za 500.000 ton premoga proti primerni množini kave.
Narodni diskontni zavod v USA bodo ustanovili. Od ustanovitve pričakujejo dobrih učinkov v vseh Zedinjenih državah.
Sušilnice za slive po sistemu dr. Stojkoviča so pričeli graditi v vseli slivnih okrajih Bosne. Kvaliteta se bo zelo zboljšala in se bo prilagodila najdale-kose/nejšim zahtevam domačega in tujega trga.
Priporoča se
Gregorc & Ko.
Lpubljana
Veletrgovina špecerijskega in koloni jalnega blaga, rame ga iganja in špirita.
felefon 22-46 Brzojavi: Gregorc
Zahtevajte Speoijalne ponudbei
Hranilne vloge v Avstriji se v okto bru napram septembru niso znižale niti za 1 odstotek, kar je vsekakor pomirjevalno znamenje.
Bunka za mednarodna plačila bo imela sejo 12. t. m. Na dnevnem redu je cela vrsta izredno važnih vprašanj, tičo-oih se tudi Srednje Evrope.
Tudi na trgu biserov je vsled padca funta nastopila depresija. Trgovci vsega sveta skoraj nič ne kupujejo, industrija biserov nima nikakih prodajnih možnosti. Med nabiralci biserov v Perzijskem zalivu je zavladala velika brezposelnost.
Konkurzov v Avstriji je bilo v septembru 75, poravnav 236. Med poravnavami je 135 trgovskih podjetij; podobno je razmerje pri konkurzih.
Že v 24 urah
leke, klobnk« itd.
Skrobi in sretlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere, suši, manga in lika domate perilo
tovarna JOS. REICH.
Štev. 117.
_____________________ 3
Prva banovinska sadna razstava v Ptuju.
V	Ptuju je bila v nedeljo dopoldne svečano otvorjeua Prva banovinska sadna razstava. K otvoritvi so prišli mnogi odlični predstavniki našega gospodar-skega javnega življenja. Otvoritev te za vso banovino izredno važne prireditve je bila tem svečanejša, ker je prevzel pokroviteljstvo nad razstavo ban g. dr Marušič in ker sta se udeležila otvoritve minister za zgradbe g. dr. Kramer in minister brez portfelja g. Ivan Pucelj.
V	lepo okrašeni dvorani Društvenega doma, kjer je razstavljeno sadje, se je zbralo toliko odličnih gostov, da je bilo še premalo prostora. Med drugimi smo opazili poleg domačinov predsednika kmetijske družbe Otona Detelo z ing. Lahom in tajnikom Kafolom, zastopnika Zbornice za TOI dr. Koceta, predsednika vinarskega in sadjarskega društva za Dravsko banovino Lovra Petovarja, predsednika Društva izvoznikov sadja g. R. Pevca, ravnatelja Rudla, načelnika pri kr. banski upravi Zidanška, dr. Vončino in Podgornika, kmetijskega svetnika Trampuša, poveljnika mesta Ptuja majorja Šarca, banske svetnike dr. Senčarja in Ivana Vršiča, mariborskega podžupana dr. Lipolda, načelnike okrajnih kmetijskih odborov ter zastopnike političnih in vojaških oblasti, največ pa seveda gospodarskih korporacij i.i sadjarskih podružnic.
Odlične goste je prisrčno pozdravil v daljšem govoru namesto po bolehnosti idržanega predsednika Sadjarskega društva g. V. Rohrmanna, podpredsednik in obenem predsednik pripravljalnega odbora g. Humek, ki je v markantnih besedah omenjal razvoj in pomen sadjarstva v Dravski banovini
ter vzpodbujal sadjarje k složnemu in še uspešnejšemu delu. Razstavo je (»tvoril pokrovitelj ban g. dr. Marušič, za njim sta pa še govorila ministra dr. Kramer in g. Pucelj. Po otvoritvi je povabila ptujska občina goste v gornjo dvorano Narodnega doma na banket, kjer je bilo izrečenih več napitnic.
Krasno štajersko sadje zavzema vso prostrano dvorano društvenega doma, samo nekaj kotičkov so odkazali strojem za sortiranje sadja, statističnemu gradivu in raznim sadnim sokom. Šta-jersk sadje po pravici slovi ne samo v naši ožji domovini, temveč tudi daleč po svetu. In baš ptujska razstava je pokazala, da je sadjarstvo v tem delu naše banovine že na izredno visoki stopnji. Celo strokovnjaki pravijo, da tako krasnega in lepo sortiranega sadja še niso videli. Izbira je bogata, sadni kupec najde na razstavi vse žlahtne vrste štajerskega sadja. Na galeriji je pa v ličnih košaricah na prodaj grozdje, po katerem posetniki prav pridno segajo. Prireditelji te lepe razstave zaslužijo za svoj trud vse priznanje in pohvalo.
Ob 15. je bilo v prostorih Narodnega doma zborovanje sadjarjev in izredni občni zbor Sadjarskega društva za Slovenijo. Zborovanje, na katerem sta poročala ing. Skubic o dopolnitvi sadjarskega izbora za vsa banovino in ravnatelj Priol o položaju letošnje sadne trgovine, je vodil g. Humek. Za sadjarje je važna ugotovitev, da izgledi na bodočo trgovino s sadjem niso tako slabi, kakor mnogi mislijo. Zato se priporoča sadjarjem, naj neprodano sadje spravijo, ker bodo cene najbrž poskočile.
Finančni položaj Jugoslavije v očeh inozemstva.
(i. M. Eisen iz Zagreba piše v >Neue !’reie Presse«:
Tudi v 'Jugoslaviji je v zadnjem času razvoj na mednarodnih finančnih trgih povzročil med občinstvom živahno pozornost. Še' poleti je dobila država nov vrednostni zakon in zakonito stabilizirano vrednoto, dočim je postal promet z devizami in valutami v glavnem prost. Kot posebno previdnostno odredbo vrednotnopolitične in finančne vrste je izvedla Narodna banka precejšnje kreditne omejitve. Zasebnim bankam so bili neizrabljeni krediti odvzeti, od izrabljenih se je moralo 20 odstotkov vrniti. Narodna banka je mogla 30. septembru ob obtoku bankovcev v znesku 5200 milijonov Din izkazati zlate •zaloge 1660 milijonov Din, h katerim je prišlo za kritje še 434 milijonov Din v devizah. Moremo ugotoviti, da je mednarodni tečaj dinarja v vseh med-
narodno zelo razburkanih mesecih od .julija naprej skoraj nespremenjeno ohranil svojo že več let stabilizirano višino. V Zurichu je notiral leta in leta 9-12 do 9-13 in notira sedaj 9-04.
S posebnim poudarkom se gleda na obdržanje ravnovesja v državnem gospodarstvu. Ko se je vsled Hooverovega moratorija izkazal primanjkljaj v državnih dohodkih v znesku več sto milijonov Din, je vlada po svojih znanih korakih v Londonu in Newyorku izvedla stroge varčevalne in omejitvene ukrepe, po katerih so bili državni izdatki zmanjšani za ca 750 milijonov di narjev. Vrhu tega se je trajno trudila za dosego inozemskega posojila v svrho kritja reparacijskega izpada. Zasebne banke zasledujejo že več let poslovno politiko skrajne rezerviranosti. Njih glavno stremljenje je bilo usmerjeno na mobilnost in likvidnost.
Občinske davščine in doklade v Ljubljani.
Na podstavi odobrenega proračuna bo pobirala mestna občina ljubljanska v 1. 1931. te-le davščine in doklade:*)
1. Občinsko doklado na vse državne neposredne davke, razen na one, ki so po zakonu prosti doklad, v unificirani izmeri 60 odstotkov.
2. Vodarino, gost-aščino, kanalsko pristo1-bino in portalni davek v nastopni izmeri:
a) gostašcino za stare hiše s 6% kosmate najemnine, uradno ugotovljene za 1. 1930.;
b) vodarino za stare hiše z 9% kosmate najemnine, uradno ugotovljene za 1. 1930.;
«■) vodarino in gostaščino za nove hiše, nadalje kanalsko ,pristojbino in portalni davek v enaki izmeri kakor za leto 1930.; toda na kosmate najemnine, uradno ugotovljene za leto 1930.;
č) za ione hiše, za katere se gostaščina ne plačuje, pa kanalsko pristojbino po deželnem zakonu z dne 28. julija 1917. iy po re-senju gospoda ministra za finance z dne 30. septembra 1927.,-D. R. br. 121.253. ^
Za te davščine se izdajo novi plačilni na-logi.
3. Cena vode, porabljene po vodomerih, znaša pri strankah, ki ne plačujejo vodomerne naklade, Din 3— za vsak kub. meter vode.
4. Občinsko trošarino po sočasno objavljeni naredbi.*
5. Občinsko davščino na prenočišča v izmeri 20% kosmate oddajne cene oddanih prostorov.
6. Občinsko davščino na vozila in sicer:
Za kočije, breke in giige kakor v 1. 1930.
Za avtomobile in motocikle pa v nastopni
izmeri:
Za avtomobile:
a)	za osebne avtomobile in avtotaksije za vsakih začetih 50 kg čiste teže Din 82-50;
*) Detajle iz te naredbe bomo priobčili v te-le davščine in doklade:
b) za 'tovorne avotmobile z zračnimi pnevmatikami za vsakih začetih 50 kg čiste teže po Din 45-—;
c) za tovorne avtomobile e polzračnimi j pnevmatikami za vsakih začetih 50 kg čiste j leže po Din 57-50;
č) za tovorne avtomobile s polno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste teže po Din 82-50;
d) za priklopne vozove tovornih avtomobilov in traktorjev z zračno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste teže Din 10-—, za iste z rolzračno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste leže po Din 15-—, za iste s polno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste 'teže po Din 20.
Za motocikle:
Pričenši z letom 1929. se je razširila občinska davščina na vozila tudi na motocikle s priklopnim vozom ali brez njega in zna?« tudi za leto 1931. za vsakih začetih 10 kg čiste teže po Din 20-—.
Motorna vozila, ki plačujejo gorenjo davščino, so oproščena plačevanja trošarine po tar. post. 86.
Vozila so zavezana davku, če ne garažirajo dlje ko 20 km zunaj ljubljanske občinske meje.
7. Sanitarno-obrtno kontrolno davščino kakor v letu 1930.;
8. Veselični davek v izmeri kakor za leto 1930.
9. Tehtarino v sledeči izmeri:
Za tehtanje vozov in avtomobilov ter drugega blaga na javnih tehtnicah mestne občine ljubljanske:
za brutto	težo	do	500	kg	.	.	.	Din	3-—
za brutto	težo	do	1000	kg	.	.	.	Din	5-—
za brutto	težo	do	2000	kg	.	.	.	Din	6-—
za brutto	težo	do	3000	kg	.	.	.	Din	8—
'a -brutto	težo	do	4000	kg	.	.	.	Din	10-—
za brutto	težo	do	5000	kg	.	.	.	Din	12-—
za brutto težo do 6000 kg .	.	•	D.in	14 —
^a brutto težo do 7000 kg . .	.	D,in	18-—
Za konje in govedo za komad	.	Din	5—
Za drobnico.........................Din	3-—
Za osebne avtomobile ....	Din	10-—
Vozovi in avtomobili, ki se tehtajo zaradi tariranja, so prosti plačila tehtar.ine.
|	10. Tržnino v izmeri kakor za leto 1930.
tl. Sejmarino (prej tržno -pristojbino) v izmeri kakor za leto 1930.
12. Mostarino v izmeri kakor za 1. 1930.
14. Davščino na vozne listke električne cestne železnice v izmeri 5% vsakokratne cene voznega -listka; za letne in mesečne vozne listke, ki jiim je prištevati tudi proste vozne listke, prav tako 5% njih cene, poleg tega pa še [posebno davščino 5 par od vsakega voznega listka v prid pokojninskemu zavarovanju uslužbencev električne cestne železnice.
15. Občinske takse zvišane v izmeri, kakor so bile objavljene s proračunom.'
16. Opominanino v za 50% znižani izmeri.
17. Nastopne klavniške pristojbine se ,iz-preminjaijo tako-le:
za prašiče nad 100 kg od Din 70 — na Din 78--,
za prašiče pod 100 kg od Din 40 — na Din 44--.
Ostale klavniške pristojbine in oglednlne se bodo pobirale v izmeri kakor za 1. 1930.
18. Takso za predelavo stanovanjskih prodorov v poslovne lokale kakor v 1. 1930.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Preža sprejema do 15. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 2500 kg olja za (.sovine; do 22. oktobra t. 1. pa glede dobave 100 komadov karbidnih svetiljk. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 17. oktobra t. I. ponudbe glede dobave 400 kg železa; do 19. oktobra t. 1. glede dobave električnega materijala -in 100 kg snažilne volne; do 26. oktobra t. 1. pa glede dobave 5000 kilogramov ovsa. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 19. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kilogramov tračnikov, 5 komadov železnih ventilov in 600Jtg cilindrskega olja; do 28. oktobra t. 1. pa glede dobave 2500 kg kave. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 21. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 15.000 kg sena, 10.000 kg ovsa, 650 zavitkov žič-nikov in 2000 kg pocinkane železne pločevine. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 22. oktobra t 1. ponudbe glede dobave 6000 kg bencina; do 29. oktobra t. 1. ipa glede dobave 800 komadov spojk. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 22. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 50 kub. m hrastovega lesa. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 29. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave (!ežnih plaščev. — Dne 28. oktobra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave železnine; dne 29. oktobra t 1. pa glede dobave 50.000 komadov opeke. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 29. oktobra t. 1. ®e bo vršila pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 100 komadov gumijastih blazin in 100 komadov gumijastih termoforov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču).
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 2300 kg pločevine. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 15. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg žičnikov. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 19. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 100 kv. metrov šip za okna ter glede dobave železnih nosilcev. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 24. oktobra t. 1. se bo vršila pri Primorski direkciji pošte in telegrafa v Splitu ofertalna licitacija glede dobave tiskovin; dne 26. oktobra t. 1. pa glede dobave oblek. — (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji).
Prodaja starih avtomobilov se bo vršila potom ustmene licitacije dne 26. oktobra t. i. pri tAuto-Komandi II. Ar-mijske oblasti v Sarajevu. (Oglas je na vipogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi).
Prodaja lesa in drv. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 24. oktobra t. 1. ponubdbe glede prodaje lesa in drv. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
d>s*
KOLIN IK A rVORMUA UKOR! Jt UUBLJANA.
OKUSNA IN ZDRAVA
KOLINSKA KAVA!
Vpisale so se nastopne firme; Sedež: Ljubljana.
Besedilo Vrvarna Ljubljana Vajt in Lottina.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja konopnenih -izdelkov.
Družbena oblika: Javna trgovska družba od 5. avgusta 1981.
Družabniki:	Vajt	Ciril,	trgovec	v
Ljubljani, Kolodvorska ulica 6, Lottina Stjepan, vrvar tam.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
dne 12. septembra 1981. — Firm. 792/31 Rg A VII 70/1.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Hans Fleischmann & Co.
Obratni predmet: Trgovina z medici n s k o-1 ehni čn im i predmeti.
Družabna oblika:	javna	trgovska
družba od 15. septembra 1931.
Družabnik: Hans Fleischmann, trgovec ua Dunaju, Lainzerstrasse 84, Robert Coen, trgovec na Dunaju, Bleicher-gasse 14.
Zastopstvo je kolektivno po obeh družabnikih.
Pod od kogarkoli pisano ali s pečatom odtisnjeno besedilo firme pristavita oba družabnika kolektivno svoja lastnoročna podpisa.
Družabna pogodba se ni predložila. Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 12. septembra 1931. — Firm. 813/31 Kg A VII 71/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi: Sedež: Ljubljana, besedilo: Schneider & Verovšek.
Prokura je podeljena Jenku Petru, trgovskemu sotrudniku v Ljubljani, Celovška cesta 74, in Kroschilu Antonu, knjigovodju v Ljubljani, Tavčarjeva ul. šte-v. 5.
Prokuristi zastopajo družbo in podpisujejo za njo vedno kolektivno po dva. Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
dne 15. septembra 1931. — Firm. 834 — Družb. II 54/5.
Sveže najfinejše norveško
olje
iz lekarne
ibj<
Dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam
Xiul)lpnaha liona
Tečaj 12. oktobra 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	2263-28	2275 12
Berlin 100 M		—•—	—•—
Bruselj 100 belg ....	784-84	787-20
Budimpešta 100 pencrfi .	—"—	—•—
Gurih 100 fr		1098-45	1101-75
Dunaj 100 Šilingov . . .	—•—	_•—
London 1 funt		214-06	221-56
Newywk 100 dolarjev .	5585-50	5602-50
Pariz 100 Ir		220-24	220-90
Praga 100 kron 		165-86	166-36
Stockholm 100 Sved. kr.		- *—
Tr»t 100 lir		286-32	292-32
MEDNARODNI TELEFONSKI IMENIK
»ati«.
G. minister prometa je pooblastil Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, Njeggševa 5, da pobira na-ro^ike. za, IVJednarodrti telefonski inie-nik; |-Ati« (Apnu^re telephouique juter-nalioaal) kateri izhaja v Kopenhagenu.
»Aik ie urejen.po branžah in kot tak ima poseben pomen za trgovino. Sestavljen je tako, da ga je zelo lahko uporabljati., Bazen naslovov ima »Ati« še: seznam mednarodne telefonske mreže, pregledno telefonsko tarifo in druge telefonske službe, katerih -se,! ja mogoče posluževati v Evropi in izven .nje- »A-(i« je razširjen,,pp .celem svetu in se tiska v lOO.OOO' izvodih.	i
Gehe.so ^^dpee; j, navaden, vpis, ki sestoji iz največ 75 črk (3 vrste) s pravico do enega izvoda »Ati«, 24 angl. ši-1 mitov;	...	id	,■	jj
2. špecijalen vpis se. taksira po velikosti teksta, za.,osno v o se vzaijie, predplačilo običajnega vpisa. Za 1 mm višine stolpca se plača 3 šil.;
.3. Kvadratura naslova stane 6 šil., podčrtaiije firme 3 šil.;
4- vsaka druga uvrstitev pod še kako drugo, branžo brez »Atija« stane 9 šil.; Razmerje med šil. in Din je 1:14.
Tekst je lahko v vsakem jeziku, priporoča pa.se, da je ali v francoščini, angleščini, španščini ali nemščini.
Morebitna naročila je poslati takoj ,pa Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu.
* * *
OPOZORILO NAROČNIKOM ALMANAHA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE.
t',;	>im	:
V zadpjem času so se. na več krajih pojavili agenti —.baje »zastopniki« Almanaha Kraljevine, Jugoslavije (oz. Jugoslovanskega Almanaha) in pobirajo pri privatnikih in firmah predplačila ter izdajajo provizorna potrdila s štampiljko Almanaha. ... i
Ker nismo nikomur, (dali pooblastila za pobiranje predplačil in nimamo nikakih agentov-potnikov, zato opozarjamo vse, da -ne nasedajo tem sleparjem, a, v primeru, da po že kaj plačali na ta naslov, naj to javijo oblastem, kakor smo že mi tudi storili.
. Dalje se (Opozarjajo vsi, da pazijo na naslov Almanaha ter ga ne zamenjajo z raznim! drugimi špekulativnimi izda-nji sličnih naslovov.i	;
, Pravi Almanah Kraljevine Jugoslavijo se izdaja pod pokroviteljstvom Centralnega Presbiroa Predsedništva Min. Sveta indonaša kompleten pregled državnega ustroja iz vseh gran udejstvovanja Kr. Jugoslavije. Izhaja dvomesečno v posebnih zvezkih. V tisku je IV. jubilejni zvezek Almanaha za 1. 1931/32, izšel pa je za 1. 1931. Gl. urednik je V. Manehin, Zagreb, Zerjavičeva ulica 4 .(Tel. 80-14, založba: (Nadbiskupska tisk. v Zagrebu, uredništvo: Zagreb IV. (pošt. pret. 64), pošt. ,ček°vni ra<5. 36.614.
Glavno uredništvo Almanaha Kraljevine .... ^Jugoslavije v Zagrebu.
1qm
Naročajte ta podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
Tržne cpne v Ljubljani dne L .oktobra 1931.. Govedina: V mesnicah po mestu:
I. vrste Din 12—15, II. 11—13. Na trgu:
1 kg govejega ju.esa 1. 13—14, 11. ,11 do 13, III. 8—10, jezika J 5—16, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 8—15, ledic 8 do 15, možganov 18—20, |o ja 5—6. —
1 kg telečjega mesa I. Din 16—.18, II. 12—14, jeter 24, pljuč 15—1.6. — 1 kg prašičjega mesa I. Din ‘20—22, II. 16 do 18, III. 14—16, ipljuč 8—10, jetpr 12 do 16, ledic 22—24, glave 6—10, paj-k-ljev 4—6, slanine trebušne 12—13, slanine ribe in sala 18, slanine mešane 16 do 17, slanine na debelo 16, masti 18 do 20, šunke (gnjati) 24—25, prekajenega mesa I. 24—25, Ji. 18—20, prekajenih parkljev 5—7, prekajene glave 8, {jo 10, jezika: 25, — 1 kg koštrunovega nie-sa Din 42—13. — 1 kg konjpkega -mesa I- Din 8, II. 6. — 1 kg krakovskih klobas Din 22—32, debrecinskih 22—32, hrenovk ‘25—31, safalad 25—31, posebnih 28—32, tlačenk 16—24, pol prekajenih kranjskih ‘28—30, suhih kranjski.! 35, prekajene slanine 18—20. — p iščanec majhen Din 10—14, večji 18—25, kokoš 20—35, petelin 20—‘25, raca 25 do 30, nepitana gos 40—70, manjši domači zajec 5—6, večji 10—15. — Divji zajec 30—35, poljska jerebica 15, gozdna jerebica ‘20, kljunač 20, 1 kg srne 10 do 20. — 1 kg karpa Din ‘20—35, 'linja ‘24—30, ščuke 35—40, postrvi 60, sulca 60, kilna 15—20, mrene 10—15, pečenke 10—12. — 1 liter mleka Din 2-50—3,
1 kg surovega maslu ‘25—28, čajnega masla 32—40, masla 30—36, bohinjske^ ga sira 24—26, sirčka 7—8, jajce par 2 do 2‘75. — 1 liter starega vina Din 16 do ‘22, novega vina 14—16, čaša piva 3 do 3-50, vrček piva 5, steklenica piva 6. — 1 kg belega kruha Din 4, pol belega 3-50, črnega 2-50, rženega 3-50, navadna žemlja 0-50. — 1 kg luksusnih jabolk Din 4-5, jabolk I. 4, II, 3, IM. 1-50—2, luksusnih hrušk 5—0, hrušk I. 4, II. 3, 111. 2, ena oranža 0-75—1, 1 kg mandeljnov 50, navadnega kostanja 3—4, orehov 6—7, luščenih orehov 28—30/ češpelj 4—5, suhih češpelj 8—10, suhih hrušk 8—10, grozdja 4—6, breskev 4 do , 10. — 1 kg kave Portoriko Din 7‘2—76, Santos 48—52, Rio 42—46, pražene kave I. 100, 11. 80, III. 56, kristalnega belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 15’50, kavne primesi 18, riža I. 8—11, II. 6—7,
1 liter namiznega olja 17, jedilnega olja 16, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, morske soli 2'50, kamene soli 2-75, celega popra 60, mletega popra 62, paprike III. vrste 24, sladke paprike, po kakovosti 36, 1 liter petroleja-7, 1 kg testenin I. 950, II. 7-75,1 pralnega luga 2-50, čaja 60—85. — 1 kg moke št. O na debelo Din 400—425, na drobno 4-75, št. 2 na debelo 375—400, na drobno
4-50, št. 3 na debelo 350—375, št. 4 na debelo 325—350, št. 6 na drobno 3-50, kaše 5, -ješprenja 5, ješprenjčka 6,-otrobov 1-50—‘2, koruzne moke 2—3, koruznega zdroba 4—4-50, pšeničnega zdroba
5—6, ajdove moke I. 6—7, II. 6—7, rže-
ne moke .3-50. — 1 stot rži. Din J 90 -lo
‘210, ječmena ,180—210, ovsa 185—211), prosa 190—210, koruze 155—165, ajde 250, ribničaua fižola 275, fižola j)repe1 i-čarja 325, 1 kg graha 8—10, leče JO—1-1.
— 50 kg premoga Din 30, 1 tona premoga 440—445, 1 kub. m trdih drv 100 do 130, mehkih drv 70. — 1 stot sladkega sena Din 80, pol sladkega sena 75, kislega sena 60—70, slame 50—60. —
1 kg ajserice 6—7, ;epdivije 3—4, poznega zelja 50—60, kislega zelja 2-50—4, ohrovta 1—1-50, kolerab 3—4, špinače 4—5, paradižnikov 3, kumar 1-75—2, buč 1—1‘50, fižola v stročju 2-50—5, fižola luščenega 2—4, čebule 3, česna 10,
!'■: .i.- ;uw» ’	:	r--	■ i ;
Tržne cene v Mariboru dne 1. oktobra 1931. 1 kg. govejega mesa I. Din 1.4—16,
II. ID—»12, XII. 6—8, jezika svežega 16 do ‘20, vampov 5—7, pljuč 4—6, ledvic 12—15, jeter 4—6, možganov 18—20, parkljev 4—5, vimena 5—6, loja 1"50 do 8. — 1 kg .teletine 1. Din 18—22, II. 10 do 12, jeter ‘20, pljuč 15. — 1 kg prašičjega .mesa Din 12—,25, sala 14—17, črev-ne masti 10—12, pljuč,8—10, jeter 8 do 13, ledvic 18—20, iglave 6—13, nog 4 do 5„ slanine sveže 13—17, papricirane 15 do 20, prekajen 15—20, masti 16—18, prekajenega mesa 15—22, gnjati 22 do 27, prekajenih nog 6, prekajenega jezika ‘25, prekajene glave 7—1‘2. — 1 kg ovčjega -mesa Din 10—12. — 1 kg krakovskih klobas Din 20—32, debrecinskih 14—25, brunšviških 15—20, pariških 25—28, posebnih 20—25, safalad ‘20—25, hrenovk 24—26, kranjskih 32 do 35, 1 prekajena 4—5, 1 kg mesnega sira 25—28, tlačenk 16—20, salame 76 do 80. — 1 kg konjskega mesa Din 4, II. 2. — 1 konjska koža Din 80—120,
1 kg goveje kože 6'50, telečje 8—10, svinjske. 4, gornjega usnja ,65—90, pod-pleatov 55—65. — Piščanec majhen 12 do 15, večji 20—35, kokoš 30—35, raca 20—30, gos 40—60, puran 40—60, zajec domač, majhen 8—10, večji 25—35. —
1 jerebica Din 10—12, fazan 18—22, zajec 25—30, 1 kg srnjaka 6—16. — 1 kg morskih rib 18—38. — 1 liter mleka Din ‘2—3, smetane 12—14, 1 kg surovega masla 28—32, čajnega masla 40, ementalskega sira 60—80, polemental-a k ega 24—40, trapistnega ‘20—34, groj-skega 25—32, tilskega sira 30—32, parmezana 80—100, sirčka 8—10, eno jajce 1‘25. — 1 liter novega vina Din 6—14, starega vina 16—‘24, črnega vina 9—14, piva 9, steklenica piva 5—5'50, sodček piva (‘25 1) 150, 1 liter žganja 30—40, ruma 36—56, sadjevca 3—4, pokalica 1-50—2-50. — 1 kg belega kruha Din 4, pol belega 3-50, črnega 2'50, rženega 4, ena žemlja 0'50. — 1 kg jabolk 3—4, sliv 3—5, posušenih sliv 9—12, breskev 4, grozdja 3—5, 1 liter surovega kostanja 2—2-50, pečenega .kostanja 6, 1 kg hrušk 3—5, ena limona 1—1*25, oranža 4, 1 kg rožičev 6, smokev 6—12, inande-Ijev 42—56, orehov 6—7, luščenih orehov 32, rozin 14—24, maka 12—16. — 1 kg kave 1. Din 36—90, II. 40—70, pražene kave I. 58—94, II. 44—86, čaja 60 do 250, soli ‘2-75, popra celega 40—52, mletega 42—52, cimeta 55—60, paprike 30—50, testenin 7—12; marmelade 18 do 36, pekmeza 9—10, medu 14—20, sladkorja v prahu 14'50—15, v kristalu 13—13‘SO, v kockali 14-50—15, kvasa 33
do 40, škroba pšeničnega 12—20, riževega 18—24, riža 3—12, 1 liter kisove Kisline 45—50, kisa navadnega ‘2—4, vinskega 3-50—8, olja olivnega 16—20, bučnega 13—14, špirita denat 9—10, 1 kg niila 11—16, sode 1-80—‘2, ječmenove kave 8—14, cikorije 17. — 1 kg pšenice ‘2—2-50, rži 160—2'50, ječmena l-70 do 2-50, ovsa 1-70—2-50, koruze P60—2, prosa 1-60—2-50, ajde P60-3, fižola 2-25—3, graha 12—14, leče 10—14. —
1 kg pšenične moke št. 00 Din 4-10 do 4*25, št. O 4-10—4-25, št. 1 4, št. 2 3‘90 do 4, št. 4 3-50—3-85, št. 5 3-50—3-75, št. 6 3—8:50, št. 7 2-20—2-75, ržene moke 1. 3"10—3"50, 1L/2-95—325, prosene kaše 3-75—5, ječmenčka 3-75—14, otrobov 1-25—2, koruzne moke 1-60—2, koruznega zdroba 2-30—4, pšeničnega 4*35 do 5, ajdove moke št. 15—6, št. 2 3:50 do 5, kaše 5-41. — 1 stot sladkega sena Din 85, kislega sena 75, otave 75—80, ovsene slame 60, pšenične slame 50, ržene slame 55. — 1 kub. m trdih drv Din 100—112, mehkih drv 90—100, premoga trboveljskega 40—44, velenjskega 24—28, 1 kg oglja 2, koksa 0-75—1, 1 liter petroleja 7, 1 kg, karbida 6— 7, sveč 14—36, 1 liter bencina 7. — 1 glavnata salata Din 0-50—1:50, endivija 0’50 do 1-50, kupček radiča 1, 1 glava poznega zelia 1—‘2, ohrovta 1—‘2, 1 karfijola i do 16, kupček špinače 1, 1 kg paradižnikov 2, zelene paprike 8—10 komadov 1, kom. kumare 0-50—1, buč jedilnih 1—2, kupček luščenega graha 10—12, fižola v stročju 1,1 šopek peteršilja 0-25, zelene 1—1-50, zelenjave za juho 0:50, 1 kg čebule 3—5, česna 14, 1 kom. pora 0-50, 1 kupček korenja 1, pese rdeče 1, repe 1, kolerabe 0-25—0-50, 1 kg krompirja 1 — 1 -50, hrena 10, kislega zelja 4, kisle repe 2.
Izšla Je
Blasnikova •
VELIKA pRATIKA
za prestopno leto 1932
ki ima 366 dni. »VELIKA PRATIKA« je naj-starejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katolilki koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji*; — ' solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — pofitn‘c določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih osel) s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. Cena fr Din.
»VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarni). Blasnika nasl. d.d. v Ljubljani.
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
MLROIC
prevažanje blaga in pohištva
Ljubljana
tovarna vinskega kisa, d. z o. z.
€ju bljana
Ljubljana
Dunajska cesta 29
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Zahtevajte cenik!
Točna in solidna postrežba!
SUIUEN1A
-K«;	ci	■'	rl
BCH i' IT’ J ' J
Železniško-carinsko, špedicijsko in trans-
Ljubljana, Miklošičeva 2i
Špedicija	MEDNAROONI TRANSPORTI
Ocarlnjenje	PREVOZI - PRESELITVE
Tarifni biro	1eltte"
‘Grgovci in industrijci!
Tvtfcvshi
list
se priporoča za insevivanj el
nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisprna v Jugoslaviji
■c
i, . ,, n •-	P i s a v n a x .	<-
Ljubljana, Dunajska c. 1 a, II- naJslr.
Zahtevajte ponudb«!
Ure), <Jr. IVAN PLESS. - Z. Tr«ov.ko - .ndu.tri).ko d. d »MERKU!« kol i«daj.t*lla -n tiskar,* 0. MIC-HALEK. Ljubljana