Telefon št. Ufi. Poštnina plačana v gotovini. Posameana številk« 1.25 Din. POLITIČEN DNEVNIK Izhaja vsak delavnik oh 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. R okopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din za inozemstvo mesečno 32’— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1’— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust. St. 90. V Ljubljani, sreda 21. aprila 1926. Leto I. K velikemu protestnemu zboru priv. nameščencev. Odkar je začela vlada gaziti delavske socijalno-politične pravice in postave, so tudi naši delodajalci postali brezobzirni, nenasitni, okrutni. Izkoriščajo^ hujše in hujše delavske zelote, znižujejo mezde, podaljšujejo delovni čas — vse to po lastni mili volji, neoziraje se niti na najprimi-tivnejša načela človeške obzirnosti in dostojnosti. Delavstvo in name-ščenstvo naj nosi stroške industrijske krize in trgovske stagnacije, ono naj nadokladi našim kapitalistom in dobičkarjem izgubljeni večji profit s podvojenim delom in s potrojenim stradanjem. Tako je današnje modro mišljenje in odločna volja naših delodajalcev tako je njihovo vsesplošno so-cijalno razpoloženje in hotenje, in zato se ne smemo čuditi, če vzgledu večjih industrijskih obratov slede sedaj tudi večja in manjša trgovska podjetja, če se trgovski grcmiji preko zveze trgovskih nameščencev zavzemajo za podaljšanje delovnega časa in za splošno radikalno poslabšanje soeijalnih razmer svojih nameščencev. Živimo v dobi socijalne reakcije, v dobi, ko jugoslovanska buržuazija ki je tako hitro in tako lahko obogatela s pomočjo vladne protekcije in na račun jugoslovanskih delavcev Ul konsumentov, vsled česar ji je toliko teže se prilagoditi normalnim gospodarskim razmeram in normalnim profitom, skuša ohraniti svojo pozicijo in svojo finančno moč z večjim m večjim izrabljanjem delovnega ljudstva pri delu in pri konsu-mu. Zato gre njeno prizadevanje dosledno in sistematično za tem, da se uničijo do poslednjega poslednje socijalne pridobitve delavstva. Najprej je buržuazija naskočila s pomočjo vlade delavske socijalne in-_ itucijeg bolniško in starostno zavali vanje in sploh socijalno politične v kolikor so se morali že z uvel inv mednarodni urad dela da uniči ’ ,nat0 je pa š,a na delo, da ukine ir,šPekcijo v obratih, nik da sn • ali tako 8 urni delav- ce lo minSvoazanaŽ1,°StiliZ SVB? tiko m vset° c£tSaS,e^ ostanke socijalno politične zakonske zasede. Prednjačili so v tej čedni oorbi: velekapitalistični in veleindu-strijski krogi, sledili so jim na to ' ^prečni in manjši trgovci in )l i trnki. Delavstvo in uameščenstvo, ki bi se bilo moralo že od vsem, 7a cetka postaviti resolutno po robu rt&FiTj0 pr0z0rn°' nes°cijaIno delodajalcev in njihovih or-g izacij nj (Jošti- zmenilo, ker je bilo razcepljeno in apatično, in se na nasa opozorila in pozive ni ozi- ntz ,la.frezbrižnošt je opogumila nase kapitaliste m začeli so odkrito m brezobzirno izvajati svoj reakci-jo-narni, dolgo pritajeni program: tarn, kjer je bilo mogoče, so odpravili 8 urni delovnik kar via facti, kjer so pa delavci in nameščenci' vendarle organizirani in odporni, am ga skušajo'ukiniti kar kolektivno Potoni svojih gremijev. Tako so za-^ 1 s t(> novo ofenzivo najprej tr-lovci v Mariboru, nato pa trgovci v MVrSrni- 1 rg()vski nameščenci v uDiru, s<\ se krePko postavili, lian n’ u ,tlldi nameščenci v Ljub-m J n.f°d0 zadllji; v tGi borbi, ki jm Je bila vsiljena od delodajalcev Dn5č3a*erl lle smek> absolutno po-• a'ko nočejo pasti v one Režim se potaplja v korupciji. Beigrad, 21. aprila. Razplet vladne krize zavzema take oblike, kakor jih nosilec režima in povzročitelji krize niso slutili. Ves Beigrad živi pod vtisom vedno novih in hujših korupcijskih afer, ki' izbijajo neprenehoma na dan. Škandal pri Standard Oil Company je vzbudil celo v Belgradu, ki je v takih rečeh utrjen, veliko senzacijo. Radič je namreč napadel v „Domu“ Stojadinoviča, da je imel zveze s to družbo, da je bilanca družbe potvorjena, da je družba prihranila na davkih najmanj 23 milijonov, itd. — Sedaj se ve, da je minister za trgovino Krajač hotel v stvari intervenirati, da se je pa Stojadinovič še za časa, ko je bil v Ameriki, močno zanimal za to, da se ta intervencija ne izvrši. V zvezi s to afero je bila tudi izvršena na domu kabinetnega šefa odstopivšega ministra trgovine policijska preiskava. Pravijo, da je bil namen preiskave najti dokumente, ki kompromitirajo bivšega ministra financ in kateri, kakor se je domnevalo, so se morali nahajati na domu dr. Pečarja. Očitki in dokazi korupcije pa se vsak dan množe in vsi bel-grajski listi so jih polni. Kradli so radikalni eksponenti, kradli so pa tudi radičevci. Radikali mislijo, da bodo sebe rešili, če bodo dokazali korupcijo tudi radičevemu, narod pa si iz vsega vstvarja sodbo, da so se naše patrijotske stranke potegovale za .oblast le za to, da morejo državo ekspioatirati. VOLITVE V CURIŠKEM KANTONU V ŠVICI. Bern, 20. aprila. V c ur iški kan-tonski parlament je bilo izvoljenih 132 . meščanskih in 88 socijaldcmo-kratičnih poslancev. V prejšnjem parlamentu, ki je imel 37 poslancev več je pa bilo 167 meščanskih in 90 delavskih poslancev. Socijalni demokrati so torej sorazmerno znatno napredovali. Lastniki angleških premogovnikov sprejeli rudarske zahteve? London, 20. aprila. Glasom časopisnih poročil, so lastniki angleških rudnikov pripravljeni sprejeti načelo minimalnih mezd, kakor so to zahtevali zastopniki delavcev pri pogajanjih. Vobče se opaža, da so lastniki rudnikov pristali pod pritiskom delavske javnosti in odločnega zadržanja prizadetih rudarjev,- zadnje dni bolj popustljivi. Intervencija vlade v konfliktu je tudi pomagala premakniti vprašanje z nevarne točke. Bald\vin je izjavil, da bi stavka v rudarski industriji v tem trenotku ogromno škodovala angleškemu gospodarstvu in lahko rodila hude komplikacije. Pritiskal je na lastnike, da naj skušajo vendar najti platformo ,na kateri naj bi bilo mogoče rešiti spor brez stavke. V dobro informiranih industrijskih krogih trde, da so lastniki pristali na temeljno zahtevo delavcev fiksno določenih minimalnih plač, in da bo sedaj Bald-vi» stopil sam v pogajanja z lastniki rudnikov, nato pa otvoril zopetne razgovore med delavci in lastniki na za delavce sprejemljivi bazi. RUDARSKA DEPUTACIJA V BELGRADU. Beigrad, 21. aprila. Semkaj je do-šla deputacija trboveljskih rudarjev, ki obiskuje parlamentarne klube in jim izroča spomenico o položaju naših rudarjev. Deputacija zahteva, da se pošlje v Slovenijo parlamentarno komisijo, ki naj preišče poslovanje družbe. „ VENDAR JO JE SKUPIL TUDI RADE PAŠIČ. Beigrad, 21. aprila. Bivši radikalni poslanec Mihajlo Rankovič, urednik bivšega lista „Smotra“, je tožil Pašičevega sina Radeta, ker je v „B’aIkanu“ na članke o korupciji odgovarjal s podlimi žaljivkami in nazivljal list „Smotro“, češ, da je klevetniški in izsiljevalen. Opsoval je tudi Rankoviča samega. Včeraj se je vršila razprava pred beograjskim sodiščem. Sodišče je smatralo Ran-kovičevo tožbo za utemeljeno in je Radeta po tiskovnem zakonu obsodilo na tri mesece ječe. Seveda, Rade je v inozemstvu in bogve, če se na te^ tri mesece ne bo kako pozabilo. Včeraj je bila razprava proti Radetu tudi pri trgovskem sodišču. Advokat Ristič ga je tožil za menični dolg 75 tisoč dinarjev. Rade je seveda v inozemstvu. Advokat je predlagal, da se v slučaju neizterljivosti razglasi konkurz nad Radetovo imovi-iio. Ta razprava je bila preložena. MATTEOTTI DOBI SPOMENIK. Briissel, 20. aprila. Eksekaitivni 'komite socijalistione delavsko in-ternacijonale je izdal na v.se delavstvo (iik 1 i c zn praznovanje 1. maja. V oklicu jo tudi naznanilo, da so v ljudskem domu v Brus sl ju postavi Matteottijov spomenik, to v upanju, da pride kmalu čas, !ko bo mogel .stati spomenik tudi tam, koder je zločinski fašizem zverinsko ubil M a tteotti ja. KRIZA V POLJSKI VLADI. Varšava, 20. aprila. Socijaldemo-kratični poslanci, ki so doslej sodelovali v poljski vladi, so izjavili na seji ministrskega sveta, da izstopajo iz koalicije. S tem je stopila vladna kuža v akuten stadij, ki mu sledi nedvomno ze jutri demlsija vlade. Za-enkrat bodo morali sestaviti uradniško vlado. škandalozne razmere, v katerih so se nahajali pred petnajstimi in dvajsetimi leti, ko so bili izročeni gospodarju na milost in nemilost. Baš zgodovina trdovratnih bojev privatnih nameščencev za dostojne jše službene pogoje, zgovorno priča, kolikega pomena je organizacija in solidarnost za delodajalce. Sc pred enim dobrim desetletjem je bil privatni nastavljenec kulij, ki je moral služiti gospodarju po deset in dvanajst ur na dan. Ni se smel pritožiti, ni se mogel upirati. Le z dolgotrajnim bojem jim je uspelo urediti delovni čas, uveljaviti neke službene pravice. Delodajalci si pač žele nazaj stare čase, ne žele si jih pa nameščenci. Ako naši name- ščenci nočejo, da se ti časi povrnejo, morajo sedaj pokazati, da cenijo svoje dosedanje socijalne pridobitve, da so jih vredni, in da jih zato znajo tudi braniti. Zakon o 8 urnem delavniku v obratih, v trgovinah, v uradih ni še ukinjen, ta še velja; naši nameščenci morajo povedati glasno delodajalskim gremijeni, da ne dovolijo, da bi se gazil zakon, da bi se gazile njihove po zakonu zajdmčene socijalne in službene pravice. Pričakujemo, da bo jutrišnji veliki protestni shod nameščencev glasno in zgovorno pričal o sklenjeni, odločni volji prizadetih, da se končno rešpektirajo tudi njihove pravice. MODERNA DIPLOMACIJA. — DRZNOST FAŠIZMA. Rim, 20. aprila. Tajnik fašističnih tujezemskih zvez Bastiani je odpotoval v inozemstvo, in sicer v Budimpešto, Sofijo, Carigrad in Solutn, da nadzoruje tamkajšnje fašistovske zveze. NEMŠKO-RUSKA POGAJANJA. Berlin, 20. aprila. Na zborovanju nemške ljudske stranke je izjavil dr. Stresemann, da se s pogajanji z Rusijo ne namerava kreniti od locarn-ske politike. Nemčija ima le namen izvajati enakopravnost med državami v svrho dosege pomirjenja Evrope. Zaradi teh pogajanj se tudi Anglija in Francija ne razburjata več. Plenarna pogajanja se prično šele prihodnji teden in bo kmalu prilika, da bo o stvari govoril tudi državni zbor, dasi doslej o zadavi niso bile informirane ne frakcije niti ne odbor za zunanje stvari. Inicijativa ni izšla od sovjetske vlade, vrhutega pa vlada odklanja vsakršno vojaško napad-no pogodbo.— Iz izjave dr. Strese-manna je razvidno, da se pogajanja vrše brez vednosti državnega zbora ter da se tičejo gospodarske ekspanzije Nemčije v Rusiji. dvanajst samomorov. Berlin, 20. aprila. V nedeljo se je izvršilo v Berlinu dvanajst samomorov, dan prej, v soboto pa pet. Večinoma so samomorilci mlajši ljudje, ki so nezadovoljni z življenjem. Vsekakor pa je ta žalostni pojav znak soeijalnih razmer, ki jih je ustvarila vojna in povojna moralna propalost in socijalna brezčutnost kapitalizma. SKRB ZA BREZPOSELNE. Wien, 20. aprila. Spričo velikega števila immuelnih in intelektualnih brezposelnih delavcev, so na Dunaju ustanovili nekak posredovalni urad, ki ho v stalnem stiku z vsem inoBemstvom in po faktičnih potrebah pošiljal brezposelne v ino-aazndke države, v kolikor bo seveda garancije, da bo delo sigurno in stalno. Na ta način hočejo na Dunaju ublažiti brezposelnost' in akcija prav lepo deluje. MUSSOLINI MEŠA. v Pariz, 20. aprila. Mussolini ki hoče obnoviti nekako rimsko cesarstvo in se sam kronati za rimskega imperatorja, je izzval ostre diplomatske konflikte med Francijo in Italijo in pravzaprav celo Malo antanto. Mussolinijevi načrti hodijo namreč v navzkrižje z osrednjimi državami. Hoče namreč razdeliti Albanijo, pa najbrže še Jugoslavijo, v to čaka samo ugodne prilike. Franciji in ostalim državam Mussolinijevo početje nič kaj ne prija. Zdi se, da Mussolinijeve ambicije podpira samo Anglija. Borza. Danes not ir a Zagreb: Berlin 13.524 do 13.564 (13.52—13.56), Italija 228.04 do 229.24 (228.16-229.05), London 275.987 do 277.187 (270—277.20), Newyrw'k 56.655 Cunih. Beigrad 9.115 (9.12). ..uti Stran 2. „D H L A V S K A P O L111 K A" Štev. 90. Sofijska resolucija. Sofijska konferenca je po poročilu sodruga Krekiča o gospodarskem iu delavskem položaju na, Balkanu, sprejela naslednjo resolucijo: I. V vseh deželah s kapitalistično produktivno obliko so delavci in nameščenci dolžni, se strokovno organizirati. Namen strokovnega gibanja je, varovati in pospeševati gospodarske in socijalne interese delavcev in nameščencev, jačati z vsemi silami narodno in mednarodno solidarnost delavskega razreda ter podpirati narodno in mednarodno akcijo v borbi proti izkoriščanju delavcev. Bližnja naloga strokovnih organizacij balkanskih dežel je, da delajo na izboljšanju gmotnega in kulturnega položaja delavcev in nameščencev potom: a) skrajšanja delovnega časa; b) zvišanja mezd; e) uvedbe socijalno političnih ustanov, kakor bolniško, invalidsko in starostno zavarovanje, posredovanje dela, podpiranja brezposelnih itd.; d) dviganja kulturnega .nivoja delavstva. Stavke naj se v splošnem vodijo le iz gospodarskih razlogov in po skrbni presoji položaja. Širiti stremljenje po uvedbi pravičnejšega gospodarskega reda je v prvi vrsti naloga političnih strank. Želeti je, da pripadajo razredno zavedni delavci takp strpkpvnerau ka-kpr političnemu delavskemu gibanju, vendar se ne smejo teoretska in politična nasprotstva v političnem delavskem gibanju prenesti, v strokovne organizacije. II. Balkanska strokovna konferenca priporoča vsem strokovnim organizacijam posameznih balkanskih dežel, ki se strinjajo z direktivami konference ter z načeli in bojnimi metodami In-ternacijonalne strokovne zveze, in ki niso še izvedle zedinjenja, naj se začnejo čimprej pogajati pod vodstvom ISZ v svrho zedinjenja. Pogajanja naj se vodijo v vsaki deželi posebej s ciljem, da se vstvari ena sama deželna centrala. Pred novim velikim izprtjem delavcev. Že nekaj dni kroži po listih vest o velikem sporu med delavci in upravo podjetja Našičke tovarne tanina in tovarn za impregnacijo drv v Gjurgje-novcu, Ljeskovici, Oaglinu, Andrijev-ci, Vojniču, Podgradeima in Karlovcu. Spor je izzvalo podjetje, ker hoče reducirati delavcem plačo za 15 odstotkov. Od Opčega radničkega Saveza Jugoslavije«, ki je organizacijski predstavnik delavcev zaposlenih v omenje- nih podjetjih, smo dobili naslednje informacije: V dobi enega in pol leta so se v teh podjetjih dvakrat reducirale plače vseh delavcev in nameščencev. Sedanje plače delavcev znašajo: Pa-i žagah: galeristi: 27—31 Din, njihovi pomočniki: 22 do 24 Din; cirkularisti 22—31 Din; brusači: 23—32 Din; skladiščniki: 25.50—28 Din; barv ari: 31 Din; škartirari: 31 Din; dnevničarji: 15.75 do 20 Din; težaki: 23—24 Din; preddelavci: 26.50 Din. V tovarni tanina: uložitelji.: 25.50 Din; nadskladiščniki: 27—27.50 Din; strežaji pri sesalkah 27 do 28 Din; sodarji: 33—43 Din; kovači: 28—32 Din; električari 30—31.50 Din; zidarji 32—36 Din; profesi jan isti: 28 do 37.50 Din. Sicer imajo v večini delavci tudi neko doklado pri aprovizaciji, in to od 2.50—9 Din dnevno, ali to ne spreminja bistveno višino teh svojevrstnih dnevnic. 6. marca sta uprave podjetij »Na-šička d. d.« in »Impregnacije drva d. d.« obvestile svoje delavce, da se 'bo 20, marca začelo znova reducirati plače za 15 odst. Delavci so to namero odbili, ker so jo smatrali za nepravilno, ter pozvali obe podjetji, da' naj stopita v stik z »Opčem radničkim Savezom Jugoslavije«, ki je bil sklenil s podjetjem v imenu delavstva doslej veljavno kolektivno pogodbo. Nato je centralna uprava podjetja obvestila o svoji nameri omenjeni Savez. Savez je intereveniral in od uprave prvotno določeni utimativni rok je bil zaenkrat podaljšan za 14 dni, t. j. od1 20. marca, do 6. aprila. Tega dne so se nato začela pogajanja na osnovi protipredlo-gov prizadetih delavcev. Ti protipred-logi so pa bili odbiti, ker sp delavci, sicer bili pripravljeni pristati na 15 odstotno redukcijo, toda ne na temeljnih plačah, marveč samo na dokladah, odnosno, točnejše povedano, na prispevku za aprovizaci jo, ki znaša od 21)0 do 9 Din dnevno. Ker pa uprava na to ni hotela pristati, so se pogajanja prekinila. Predstavnik uprave je izjavil, da v slučaju, ako delavci ne pristanejo na 10 odstotno redukcijo (za Karlovac vsekakor 15 odstotno), bo ustavil vse obrate. Alko se to zgodi, bo v surovi lesni industriji naenkrat izprtih okoli 5000 delavcev. To je vsekakor, po Trboveljski redukciji, največji delovni in mezdni spor v državi, spor, ki je karakterističen za razmere v lesni industriji. Ni dvoma, da so nahaja naša industrija v težki krizi, ker je vsled valutne spremembe v državi postala nekonkurenčna. Toda, drugo jo vprašanje, če je prav in pametno, da se išče izhod iz te krize samo na račun delavskih plač M Naša lesna industrija bo morala pač poiskati druge primernejše izhode iz te situacije, ker se na dosedanji način, ki je morda zelo komoden in enostaven, to težko vprašanje niti najmanj ne more rešiti, saj se na ta način povzročajo novi spori, in širi še večja brezposelnost in še večje siromaštvo, kar se na kraju kraja močno občuti v vsem našem gospodarskem življenju, ker je znano, da so slabo plačani delavci tudi slabi konsumenti. Henri Barbusse o balkanski reakciji. Henri Barbusse, znani francoski pisatelj iu avtor »Ognja«, ki je pred kratkim obiskal balkanske dežele, je objavil v »Quotidienu« članek, v katerem podrobno opisuje strašno mučenje jetnikov v balkanskih državah. Slika, katero podaja Barbuse, je tako grozna, da se zdi neverjetna, če ne bi za isto jamčila odličnost avtorjevega imena. iBorbuse pravi, da je barbarski balkanski beli teror daleč prekosil najbolj demonske iznajdljivosti mučiteljev v dobi svete inkvizicije na Španskem. »:V Bolgariji je polkovnik Kusma-nov ukazal ubiti več mladeničev pred očmi njihovih staršev, nakar je prisilil starše, da so poljubili roke mrličev. V dotični vasi so psi vlačili človeška telesa po cestah več dni po tem činu. Neki drugi vojaški poveljnik je dal jetnike privezati k avtom in potem so jih vlekli po cestah toliko časa, da so bili vsi raztrgani.« »V bolgarski vasi Ferdinand, kjer je bila zadušena politična revolta, so vojaki pobili vse ranjence, dve petnajstletni deklici, ki sta stregli in dva zdravnika, ki sta hotela obvezati rane, ubili so tudi 22 otrok. Častniki so z največjo sadistično naslado mučili može pred njihovimi ženami a.li žene pred možmi.« »Na svetu je ni metode, tako besti-jalno in ekskvizitivno rafinirane, da se je ne bi poslužili policijski komisarji, detektivi, častniki in celo sodniki, z namenom, da prizadenejo najhujšo teles.no bolečino, ne da. bi s tem usmrtili jetnika, zlasti kadar hočejo dobiti od njega .kake informacije. Jetnike tepejo z batinami toliko čusa, da omedle, nakar jih z mrzlo vodo spru-vijo k zavesti in nadaljujejo- s tepe-njem. V ušesa jim vlivajo vrelo vodo, s kleščami pulijo nohte s prstov, pod rame jim devajo iz kropa vzeta vroča jajca, in še na sto in sto drugih besti-jalnih načinov mučijo nesrečne ljudi.« Pravijo... da se je Pucelj na poti od Pasica do Radiča in nazaj, popolnoma izgubil. Njegova žalujoča in hirajoča stranka je sedaj razposlala vsem svojim bivšim samostojnim somišljenikom depešo naslednje kmečke vsebine: Naše samostojno kmečko- posestno stanje je za glavo revnejše. Glava se je izgubila na paši. Škoda sicer še ni tako občutna, ker je itak bolehala na gobcu in na parkljih Naženite vso strankino govedo hitro v hlev in zaklenite jo. Pojasnila slede, čim se povrne ugodnejše vladno vreme. Križem sveta. Največje .vodne tribune na svetu. V današnji dobi iznajdb je mogoče postavljati stroje, ki razpolagajo z več tisoč konjskimi silami. Do zadnjega časa jih sicer niso uporabljali, ker to liko konjskih sil niso potrebovali, leta 1920. so pa na niagarskem slapu postavili tri turbine, ki so proizvajale po 37.000 konjskih sil. Taki at je bil to višek strojne moči. Pet let pozneje je pa bila že postavljena turbina, proizvajajoča 70.000 konjskih sil. V zadnjem času so pa dosegle rekord tri turbine, ki vsaka ustvarja po 84.000 konjskih sil. Vsaka turbina tehta 634.000 kg. Viljem mora vrniti cesaričino krono. Socijalističuo in komunistično časopisje v Nemčiji zahteva, da Viljem Hohenzolleru vrne krono pruske kraljice, ki je izginila iz javnega muzeja v stari cesarski palači v letu 1922. Pozneje se je .krona pojavila v Doornu, kjer je dičila glavo »cesarice« Hermine, ko se je prejšnji kajzer drugič oženil. Kako je krona prišla v Doorn, je še danes misterij. Krona je vredna >>,o00.000 zlatili mark. Epohalna iznajdba na polju fotografije. \ južni Ameriki je nekdo izumil nov način v fotografiranju, ki utegne, če se vest obistini, docela zre-volucijonirati današnji način fotografiranja, predvsem pa pripravljanje klišejev. Iznajdba temelji na uporabi principov o odboju svetlobe, in iznajditelj zagotavlja, cla bo v bodoče sleherna uporaba fotografskih plošč in filmskih celuloidnih trakov odveč Kliše bo možno prirediti direktno na občutljiv papir, ki ga bo mogoče v par sekundah razviti in pripraviti iz njega uporaben negativ. Za uporabo iznajdbe v tisku je izumitelj skonstruiral poseben aparat, s pomočjo katerega se lahko slika neposredno prenese na navadni bromov papir, kakršnega uporabljajo fotografi. Iznajditelj jo svojo iznajdbo demonstriral pred komisijo. Napravil je zanimiv poskus; fotografiral je prizor na ulici, in v treh minutah in 15 sekundah je bil kliše že pripravljen za tisk. Kakor je torej videti, bo iznajdba velikega pomena za novinarstvo, ki bo z njo mnogo pridobilo. Listi poročajo, da se za iznajdbo zanima tudi londonski vojni urad, ki se že pogaja z iznajditeljem1, da mu jo odkupi. Indijanec univerzitetni profesor. Indijanec, voditelj indijskega rodu Stoux, Bravo Huwk, je vsekakor pirvi tega rodu, ki je dosegel čast univerzitetnega profesorja. Poklican je bil na univerzo Cheyenne, koder predava o indijski folklori in nravoslovju indi-indijski folklori in nravoslovju i.ndi-točno sliko in ničesar zamolčal. Njegova predavalnica je napolnjena in baje se nadejajo, da bodo njegova predava, nja v mnogočem izrevolucijonirala ameriško glasbeno in literarno umetnost. 15 mm Jack I^ondon: Železna peta, (Socijalni roman. Prevel 1. V.) (Dalje.) „Hotel je imeli odškodnino. Bil je dober delavec in nikdar ni spletkaril." „Kaj niste imeli smelosti, povedati vso resnico, kakor ste obljubili s prisego?" Zmajal je z glavo. „Resnico, vso resnico in nič drugega ifego resnico," sem ponovila svečano. Na njegovem obrazu se je pojavilo strastno razburjenje. Ni se obrnil k meni, nego k nebu. „Svojo dušo in telo dam peči v večnem peklu za svoje otroke," je bil odgovor. — Henry Dallas, ravnatelj, je bil človek z lisičjimi očmi, ki me je drzko gledal in se branil govorili. Nisem spravila iz njega nobene besede ličoče se na sodno razpravo in na njegove izpovedbe. Ali pri drugih delovodjih sem imela več sreče. James Smith je bil človek zlega izgleda in srce mi je padlo v čevlje, ko sem stala pred njim. Tudi on je naredil vtis, da nima svobodne volje in ko smo se pogovarjali, sem opazila, da stoji duševno višje, kot povprečen človek njegovega razreda. Soglašal je s Petrom Donellyom, da bi Jackson moral dobiti odškodnino. Šel je dalje in imenoval postopanje brezsrčno in hladnokrvno, ki je vzelo delavcu kruh, ko je vsled nezgode postal pohabljenec. Povedal je tudi, da se zgode često nezgode v predilnici in da družba zasleduje politiko, vse pravične zahteve po odškodnini izpeljati do grenkega konca. „To pomeni letno stotine in tisoče za delničarje," je rekel. In ko je govoril, sem mislila na zadnje 'dividende, ki so bile izplačane očetu in na krasen plašč, ki sem ga dobil^ in na knjige, ki so bile za te dividende kupljene. Mislila sem na trditev Ernestovo, da se drži mojega plašča kri in streslo me je. „Ko ste kot priča izpovedali, ali niste po-vdarili, da se je Jackson ponesrečil pj i poskusu, da obvaruje stroj škode,, sem vprašala. „Nc, lega nisem rekel," je bil odgovor in njegova usta so se bolno skremžila. „Pričal sem, da je Jackson bil sam kriv in sicer radi nepazljivosti in zanikrnosti in da družba ni na noben način dolžna plačati odškodnino." .,Ali je bila zanikrnost?" ..Imenujte, kakor hočete. Resnica je, da je človek utrujen, ako dela cele ure." Zanimal me je la človek. Ril je gotovo iz višjega razreda. „Vi ste izohraženejši od drugih delavcev, sem rekla. ..Dovršil sem višje šole," je rekel. „Svojo pol sem začel, da sem bil vratar. Želel sem obiskovati univerzo. Ali oče je umrl, sila me je silila, da sem vzel delo v predilnici. Hotel sem študirati naravo-znanstvo," je rekel boječe, kakor da je priznal svojo slabost. ..Ljubim živali. Moral sem pa postati tovarniški delavec. Ko sem postal delovodja, sem se oženil; nato je prišla družina, in... nisem bil več svoj lastni gospodar." „Kaj hočete reči s tem," sem vprašala. „Hotel sem vam objasnili, zakaj sem pri razpravi tako izpovedal, kar sem naredil — ker sem .se držal instrukcij." „Čigavih instrukcij?" _ . . „Kolonela Ingrama. Določil mi je točno, kaj naj izpovem." „ln zato je Jackson izgubil pravdo?" Pokimal je z glhvo in rudečica ga je oblila. „Jaekson je oženjen in ima dvoje otrok; vsi so odvisni od njega. „Vem,“ je rekel mirno in še bolj zardel. _ ..Povejte mi," sem nadaljevala. „ali vam j® bilo lahko, kot izobraženemu človeku tako se pretvoriti? Kako vam je bilo mogoče pri obra\-navi nekaj neresničnega govoriti?" , . Strašno je zaklel in stisnil pesti, kakor bi me hotel udariti. Ta nepričakovan izbruh čusna me je iznenadil in ustrašil. *, .... ..Oprostite," je rekel takoj na to.■ »Ne, ni bilo lahko. Vse sem vam povedal, kai s >< i. Ali čujte še to, preden greste. Nima smu c, a u jo, ’ rila, komu pripovedovali. Jaz uta- rate. Vsako besedo utajim in če biro v poslopju za Ernestom. Rilo je kar sva govori jim, prič pa nimf v otetov Mr« v ppstopju ,, n"mŠhovanoeSeianje, ali on me je pozdravil s svojimi smelimi očmi in mi stisnil roko s listo mešanico plašnjivosti in neprisljenosti. Rilo je videti kakor da je naše poslednje viharno srečanje pozabljeno; ali jaz nisem bila pri volji, pozabiti kaj takega. «JaDe prih.) štev. !h>. ..L) E LAVSKA POLITIKA-. Stran 3. Schtchiot ^7f~rnTrrn^,TTT7TTI Jchichtov nactn pranja Dnevne novice. ncUAHJUfrL. Namakaj z„ŽENSKO HVALO? izpiraj s SCHICHTOVIM MILOM Vulkan na Kamčatki je zopet začel delovati. Znani kamčatski vulkan Aricanska deluje že delj časa in ogroža prebivalstvo Petropavlovskega. Vse kaže, da se bodo morali stanovalci mesta preseliti. Vulkan je počival že od 18. stoletja. Za letalce so znašli inženirji izboren aparat, ki omogoča razgnati meglo v višini 300 metrov in na površju 60ma. Poizkusi so se izborno po sreeili. Rihard Strauss se je nedavno izrazil, da bi za spremljan je filmskih predstav zadoščala navadna lajna, sedaj se je pa možakar premislil. Izrazil se je, da je filmski uspeh v prevesni večini odvisen od muzikalne spremljave in če bi bil mlajši, je rekel,- napisal bi opere, specijelno za filmsko predstavo. V šolo je pričel hoditi v starosti 71 let. Adam Berry, star 71 let, ibivši fairmar, se je pričel učiti čitanja, pisanja in računanja, da ne bo živel tje-vendan in da bo lahko imel svoje računske knjige v redu. Njegova žena, ki je umrla, mu je vodila knjige. Po njeni smrti jo vprašal za vstop v privatno šolo, da se nauči pisati, citati in raču-®ati. Berry je 'bil rojen v virginskih hribih in ni nikdar hodil v šolo. Pran roški kapital išče zavetja v Nemčiji. Francoski denarni kapital, ki beži iz Francije radi padanja frun-kovne valute, se je zatekel v Nemčijo. Francoski bogatini kupujejo nemške ■delnice v ogromni množini s posredovanjem agentov v Holandiji in Angliji; Vsled tega navala je vrednost akcij na berlinski bbrzi zadnji čas porastih za 36 odstotkov. Lep zakonski par v Ameriki. Eugo-»e Bovven, star 63 let, je zadnje dni po-i°