gorenje gorenje mm | gorenje informator is List za obveščanje delavcev velenjskega dela Gorenja — Številka 55—Leto XVII,—Titovo Velenje,14.12.1983 Uspeh strokovnjakov IIzreaZvojnGonrlnUilmeritev Iz Gorenja so odpremili opremo za krmiljenje in spremljanje tehnološkega postopka v novi tovarni dušika v Rušah Gorenje se vse bolj uveljavlja tudi na področju profesionalne elektronike. Tako je bila konec preteklega tedna v Ruše odpremljena oprema za krmiljenje in vodenje tehnološkega postopka v novi tovarni za sortiranje korunda tovarne dušika v Rušah. Naročilo za takšen projekt je Gorenje dobilo na osnovi natečaja, kjer so sodelovali tudi priznani jugoslovanski izdelovalci podobne opreme. Projekt je v celoti zasnovan doma, sprojektiran in izdelan v Gorenju. Vrednost dosega 10 milijonov dinarjev, sestavljen pa je iz 3 računalniških sistemov, 2 vmesnih relejnih enot, komandnega pulta in sinoptič-ne plošče (na fotografiji). Na skupnem sestanku koordinacijskega odbora sindikata SOZD Gorenje, predsednikov konferenc osnovnih organizacij ZSS in predsedstva akcijske konference Z K Gorenje SOZD so obravnavali in podprli teze razvojno programskih usmeritev sozda Gorenje, pristop k obnovi Gorenja in o nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. V ponedeljek, 12. decembra 1983, je bila v prostorih sozda Gorenje v Titovem Velenju razširjena seja koordinacijskega odbora sindikata in predsedstva akcijske konference ZK Gorenje SOZD. Na seji, ki so se je udeležili kot gostje predstavniki republiškega odbora sindikata, občinskega sveta ZSS in občinskega komitija ZKS Velenje ter poslovodni in drugi strokovni delavci, so obravnavali teze za nadaljnji razvoj Gorenja. Razpravljale! so ocenili, da je v vseh delovnih okoljih Gorenja potekala živahna razprava o tezah in izrazili mnenje, da so teze upoštevale številna predhodna stališča in mnenja družbenopolitičnih organizacij in drugih organov. Zato so jih na sestanku tudi podprli. Seveda pa teze še niso sklepni samoupravni akt, temveč na osnovi temeljitega ocenjevanja stanja kažejo osnovne usmeritve. Vse usmeritve so postavljene na pota dogovarjanja na enotnih osnovah. Tretja izmena V tozdu Zamrzovalniki uvedena tretja izmena. S pomočjo novih delavcev iz Bihača presegli plan! V tozdu Zamrzovalniki so že četrti dan po prihodu delavcev iz Bihača dosegli in presegli plan. Tako so naredili po 997 zamrzovalnih skrinj. Prav gotovo velja vsa pohvala ne le novo zaposlenim delavcem, temveč tudi ostalim, ki so jih tako hitro uvedli v delo, da je lahko proizvodnja stekla nemoteno in celo še bolje kot poprej. S takim izpolnjevanjem proizvodnje bodo v tozdu Zamrzovalniki lahko zadovoljili številne domače kupce. PROIZVODNO IN UDARNIŠKO DELO V drugem tednu decembra je na proizvodnem delu v tozdih Gorenja TGO delalo 574 delavcev iz strokovnih in administrativnih služb. Na udarniškem delu je bilo 123 delavcev. Udarniško delo je prispevalo tudi 106 učencev Centra srednjih šol iz Titovega Velenja, 12 smučarskih vaditeljev pa je delalo udarniško v tozdu Pralna tehnika. Sodelovanje Iskra - Gorenje V Titovem Velenju so se 6. decembra sestali predstavniki sestavljenih organizacij združenega dela Iskra in Gorenje, ki sta jih vodila predsednika Boris Lasič in Herman Rigelnik. Predstavniki Iskre in Gorenja so med pogovori izmenjali mnenja o možnostih sodelovanja obeh poslovnih sistemov na posameznih področjih. Predsednik ZKPO Gorenje SOZD Herman Rigelnik pa je predstavnike Iskre seznanil tudi z aktivnostmi v velenjskem delu Gorenja po uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva, izdelavi sanacijskih programov Gorenje TGO in Gorenje Promet Servis ter prihodnjimi programsko razvojnimi usmeritvami Gorenje SOZD. Predlagaj nekaj koristnega - Predlagaj nekaj korist Tozd Zamrzovalniki Komisija za ovrednotenje inovacijskih predlogov v tozdu Zamrzovalniki, ki jo sestavljajo Avgust Sušeč, Crt Urbašek, Milan Sikman, Peter Groznik, Milan Krevzel in Franc Brinovec je pregledala 77 in ovrednotila 60 inovacijskih predlogov ki so bili posredovani do 15. septembra 1983. Komisija je predloge, ki po metodologiji ocenjevanja ustrezajo razpisnim pogojem, nagradila z nagradami od 500 do 1.000 din. 199/83 — Sprememba velikega distančnika, št. risbe 1121 — 0808, Ludvik Šumah, 600 din; 259/83 — Zamenjava nitro laka za popravilo z mešanico nitroceluloze in akrilnega laka, Zdravko Zapušek in Miran Božnik, 800 din; 262/83 — Prestavitev elek-trostikal s prednje na_zadnjo stran maske, Milan Šikman, 900 din; 263/83 — Stanjšanje nosilne plošče pištole za 2,5 mm, Milan Šikman, 600 din; 264/83 — Zamenjava obstoječih ležajev na transportni verigi transporterjev SOP in INFRAPORT ZO z ležaji s povečano zračnostjo INFRAPORT (potrebna zračnost 0,4 : 0,5 mm), Bojan VValand, 800 din; 265/83 — Izdelava novega tipa postaje za I.nakladalno linijo v ZO, Danilo Praznik, 700 din; 266/83 — Montaža dodatnih postaj na spustih pred I. in III. montažno linijo v obratu ZO, Danilo Praznik, Roman Čretnik in Janko Stopar, 700 din; 267/83 — Prenos elektrove-zave kompresorja z montažnega traku na predmontažo v obratu ZO, Stane Štrigl, Anton Kortnik in Milan Krevzel, 900 din; 275/83 - ZS 510 z dvema pokrovoma, Herman Kac, 500 din; 276/83 — Sprememba točkovnega varjenja na PEI varilnem stroju za toč kanje podstavkov zamrzovalnih omar, Stane Gaberc in Marjan Ant-loga, 1,000 din; 277/83 — Izboljšava na varilnih rokah za točkanje podstavkov v obod ZO — vgraditev pnevmatskih cilindrov. Stane Gaberc in Marjan Ant-loga, 1.000 din; 279/83 — Prestavitev signa-cije sten vrat iz izdelka plastike na poliuretan (sestava vrat), Ferdo Parfant, 500 din; 280/83 — Dodatna navijalna naprava za navijanje kapilar, Ferdo Parfant, 800 din; 288/83 — Uvedba transportnega traku iz lakirnice ZO do poliuretana ZS, Valentin Bre-zovnik, 500 din; 289/83 — Pritrjevanje tipala termostata v ploščo A1 izpa-rilnika, Adolf Čas, 500 din; 290/83 — Nastavitev podstavka izpod aparata na prek-ladalni napravi, Adolf Čas, 500 din; 293/83 — Lepljenje proti-vrat malih H DS, Adolf Čas, 700 din; 294/83 — Obrez celic, Adolf Čas, 1.000 din; 296/83 — Vstavljanje zamrzovalnih aparatov na podstavek, Adolf Čas, 500 din; 297/83 — Alarmna naprava pri uporabi plina za varjenje, Adolf Čas, 700 din; 301/83 — Zaustavljanje obodov na zbiralni liniji, namestitev premostitvenih stikal na zbiralni liniji, Ivan Glinšek, 700 din; 302/83 — „Pralna kabina" za pranje obodov in notranjosti gotovih izdelkov, Milan Šikman, 500 din; 303/83 - ..Blažilniki" pri prednji stranici maske za polnjenje obodov, Milan Šikman, 800 din; 305/83 — Vrtljivi podstavek kompresorja, Jakob Novak, 600 din; 308/83 — Ločevanje sprim-Ijenih (naoljenih) pločevinastih kosov, Oorde Atanackov, 900 din; 309/83 — Zamenjava žična- tih kavljev na obešalih linije za fosfatiranje z magnetnimi držali, Dorde Atanackov, 500 din; 314/83 — Način spajanja stene pri ZS, Janez Irgel, 1.000 din; 320/83 — Podložne plošče na orodju za izsek prednje in zadnje stene, Ferdo Sevčnikar 700 din; 321/83 — Popravilo orodja, da pri izseku izparilnika ne poškoduje kanalov, Ferdo Sevčnikar, 500 din; 322/83 — Modernizacija proizvodnje v II. delu obrata ZS, Adolf Čas, 500 din; 323/83 — Nabava avtomatskega privijača, Adolf Čas, 500 din; 324/83 — Ureditev delovnega mesta, Adolf Čas, 800 din; 325/83 — Delna avtomatizacija dela, Adolf Čas, 800 din; 326/83 — Ukinitev preklopa stikala na ZOS in ZS, Adolf Čas, 500 din; 327/83 — Ureditev delovnega mesta — pritrjevanje kon-denzata ZS 210 — 310 — 410, Adolf Čas, 500 din; 328/83 — Odstranitev estetskih napak pri ZS 210 — 310 -410, Adolf Čas, 1.000 din; 333/83 — Razdelitev delovnega postopka na predhodno sestavo celice pri sestavi oboda H DS 201, Franc Vodušek, 500 din; 334/83 — Zmanjšanje prereza vrat H DS 201 po širini in dolžini za 1 — 2 mm, Franc Vodušek, 800 din; 336/83 — Gibljiva zaščita na maskah za polnjenje vrat, Martin Kovše in Franc Kotnik, 500 din; 338/83 — Klešče za vstavljanje gumic pri kompresorju, Jakob Novak, 600 din; 339/83 — Razmastitev zaščitnih usnjenih mastnih rokavic s tekočinami (trikloretilen, perkloretilen), Karel Centrih, 800 din; 340/83 — Na orodjih za va-kuumirke ZO zamenjati gumijaste cevi z bakrenimi, Dane Rozman in Miran Priča, 700 din; 341/83 — Montaža plovca in varovalnega stikala na vodne termotrone pri vakuumirkah, Miran Priča, Miran Jamnikar in Zdenko Vede, 800 din; 343/83 — Montaža cilindra v orodje za oblogo pokrova ZS za menjavo z lučko ali brez, Miran Priča, 700 din; 344/83 — Prestavitev rezervoarjev za vodo za hlajenje celic, Miran Priča, 500 din; 345/83 —Vstavljanje plastičnih čepov namesto lepljenja ojačitve za pritrditev zgornjega tečaja, Leopold Mrak, 500 din; 346/83 — Filtriranje vazelinskega olja preko pretočne črpalke, ter njegova ponovna uporaba na canonih ZS 100, ZS 100 in ZO 40, Iztok Po-cajt, Jakob Završnik, 1.000 din 358/83 — Uskladitev nalagal-nikov in razkladalnika s transporterjem flovvinka, Jože Žu-- čko, 900 din. 359/83 - Elektro zaščita kretnic, Jože Žučko, 800 din; 360/83 — Sprememba logičnih vezij za izbiranje slučajno-stnih števil od 1—10, Jože Žučko, 800 din; 361/83 — Sprememba regulatorja hitrosti z zaščito proti zabitju ter dodatno signalizacijo okvar, Jože Žučko in Boris Fabjan, 1.000 din; 362/83 — Elektronska zaščita elektromotorjev proti obremenitvi asinhronih motorjev, Jože Žučko in Boris Habjan, 1.000 din; 363/83 — Montaža dodatnih pogonskih valjčkov na obračalni mizi primat — ZO ter povečanje hitrosti valjčkov, Stanko Rehar, 600 din; 364/83 — Elektro zaščita strmin na flovvlinku, Peter Kobal in Roman Čretnik, 800 din; 365/83 — Zaščita s svetlobno zaveso ter rekonstrukcija zaradi spremembe podstavkov Peter Kobal, 900 din. 366/83 — Vgraditev spominskega releja v krmilni sistem obračalne mize primat ZO, Peter Kobal, Jože Voler, 800 din; 386/83 — Rekonstrukcija krmiljenja za izbor košar v 100 % kontrolo ZO, Jože Žučko, Peter Kobal in Stanko Rehar, 900 din; (nadaljevanje na 3. strani!) S preosnovo Gorenja tudi čvrstejšo sestavljeno organizacijo združenega dela Projekt 'Obnova Gorenja" Prejšnjo sredo, 7. decembra, je bil v Gorenju v Titovem Velenju sestanek s predstavniki Poslovne skupnosti za svetovanje, ki so podali mnenje o pripravljenem gradivu in svoje predloge. Vprašanje preosnove Gorenja je naš skupen problem, pravijo. V Gorenju se vse bolj zavedamo, kako pomembna je naša odprtost, pa naj gre za nastop na tujem tržišču, za razgovor z drugimi sorodnimi delovnimi organizacijami ali pa za združevanje znanja pri tako pomembnem projektu kot je projekt ..Obnova Gorenja." Pri zasnovi tega projekta smo se povezali s Poslovno skupnostjo za svetovanje, katere članice so številne uspešne delovne organizacije in v kateri so zbrani tudi mnogi strokovnjaki za različna področja. Skupaj z našimi strokovnjaki naj bi sestavljali delovno skupino, ki pa naj bi sodelovala ne le pri zasnovi projekta, temveč tudi pri njegovi izpeljavi. Ne gre za znanstvene disertacije na tem področju, ampak za iskanje odgovorov na konkretna vprašanja, rešitve konkretnih težav, v katerih se je Gorenje znašlo, tudi zaradi svoje zaprtosti, morda neustrezne organiziranosti in še česa. Seveda bodo najprej poiskali vzroke za težave v delovanju tega velikega poslovnega sistema, potem pa tudi možnosti za njihovo odpravo. Projekt ..Obnova Gorenja" je raziskovalno razvojno delo, žal pa za marsikatere stvari zmanjkuje časa. Na nekaterih področjih, kot je or-organiziranost, nagrajevanje, pridobivanje skupnega prihodka, bo treba pohiteti. Zato delijo ta projekt nekako na kratkoročne in dolgoročne rešitve. Pri tem je treba jasneje utrditi koncepcijo sozda, delovnih organizacij, pa tudi tozdov, ter določiti cilje reorganizacije kot podlago za delitev dela ter združevanje dela in sredstev. Opredeliti moramo skupne cilje ter sankcionirati njihovo izpolnjevanje, poglobiti programe, ki so vse preveč razdrobljene, povečati stopnjo odgovornosti in doseči skladnost med 6. decembra 1983 — Razgovor z republiškim pravobranilcem samoupravljanja Ludvikom Golobom ter njegovimi sodelavci, Mitjem Švabom, Milutinom Mužičem ter predstavnikoma republiškega in občinskega sodišča združenega dela in občinskim pravobranilcem samoupravljanja. Osnovna tema pogovora so bile pripravljene teze kot izhodišče za nove razvojno programske usmeritve Gorenja, njegovo obnovo in razvoj družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v Gorenju. Na delovnem posvetu z republiškim pravobranilcem samoupravljanja in njegovimi sodelavci so sodelovali tudi vodje delovnih skupin, ki so na kratko posredovali osnovne dileme in vprašanja, s katerimi so se pri svojem delu soočali, ter morebitne rešitve. S preosnovo Gorenja, so poudarili, želimo doseči predvsem črvstejšo sestavljeno organizacijo združenega dela. Ta črvstost pa se ne sme odražati v centralizaciji nekaterih služb ali področij. Čvrstost sistema Gorenje se mora kazati v dogovarjanju o skupni razvojni politiki, usklajevanju planskih aktov, družbenoekonomskih odnosih, združevanju sredstev in doslednem uresničevanju nalog organizacij skupnega pomena. Seveda pa se ob tem povsem zavedamo, da zahteva preobrazba tako velikega sistema in prestrukturiranje programskih usmeritev trd- zadolžitvami in pristojnostmi. Izboljšati moramo poslovno informiranost. V okviru zasnove in izpeljave projekta ..Obnova Gorenja" pa mora biti seveda teža dela na ljudeh v Gorenju, kot je dejal tudi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Božo Lednik.Za nas v Gorenju predstavlja namreč to tudi osnovni življenjski interes. no in vztrajno delo ter nove delavce, nove kadre, ki so neobremenjeni s staro miselnostjo, pri čemer je odprtost sistema Gorenje neizogiben pogoj za njegov obstoj in tudi razvoj. Seveda se ugledni gostje, katerih osnovna domena je predvsem uresničevanje in izpolnjevanje samoupravljanja ter s tem določil zakona o združenem delu, v razgovor niso vključili kot kritični presojevalci pripravljenega gradiva, temveč predvsem kot svetovalci pri njegovem dopolnjevanju in dograjevanju. Pri tem je veljala njihova osrednja pozornost zlasti vprašanjem pridobivanja skupnega prihodka in pomenu ter vlogi or- (nadaljevanje z 2. strani!) 388/83 — Izdelava sklopa za polizdelek v obratu ZO za skrinje, Ferdo Parfant, 500 din; 389/83 - Poraba škartne lakirane pločevine za prereze, Ferdo Parfant, 500 din; 390/83 - Priključni kabel ..Pacific" — namesto uvoženega, domači, Ferdo Parfant, 500 din; 147/83 — Sprememba na varilnem stroju podnožij ohišij hlad. zamrzovalnih aparatov v ZO, Franc Pilih. Predlog je bil realiziran pred akcijo ..Predlagaj nekaj koristnega." 195/83 — Enostransko napihovanje izparilnika, ki bi služil za celico zamrzovalne skrinje, Jože Piki. V RRS-HZA so predlagani izparilnik proučevali že pred leti in jim je ideja poznana. 261/83 — Ojačitev nosilca pištole, Milan Šikman. V vse spojne dele Al mask se postopno vgrajujejo jekleni vložki. Delo se izvaja v Orodjarni. 274/83 - Vgraditev ventilatorja za sušenje notranjosti skrinj, Herman Kac. Ideja je bila obravnavana na teamu kakovosti pred razpisano akcijo. 278/83 - Trdo opeta celica ZS, Zoran Kos. Ideja se je pred leti porodila v teamskem ganizacij skupnega pomena ter seveda pridobivanju in razporejanju dohodka. Vemo pa, da se na ta področja navezujejo številna druga, od samoupravne ureditve nekega sistema pa do načel nagrajevanja po delu ter obveščanja v združenem delu. Ni manjkalo kritik pa tudi pohval pripravljenim tezam, pri čemer so delavci Gorenja, ki so sodelovali pri pripravi tez, poudarili, da se povsem zavedamo svoje odgovornosti pri tem delu. Sprejemamo torej mnoge pobude in smo zato ugledne goste povabili, da še sodelujejo pri oblikovanju smeri razvoja in organiziranosti Gorenja. delu RRS-HZA in dokumentacija obstoja. 281/83 — Odpraviti profil mreže, Ferdo Parfant. V RRS —HZA so podali nalog št. 280/83 SOP, avtor je bil obveščen. 282/83 — Odpraviti okrasne trakove blend in vrata predalov, Ferdo Parfant. Zadevo' obdelujejo strokovne službe že eno leto; 287/83 - Čiščenje zamrzovalnih skrinj (notranjost) s sesalnikom, Herman Kac. Predlog so obravnavali na teamu kakovosti pred razpisano akcijo; 291/83 — Sestava hladilne grupe - s koroplast cevmi, Adolf Čas. Ideja je poznana. 292/83 — Vstavljanje grelnih cevi v obod ZOS 101,201 in 301, Adolf Čas. Tehnologi so problem že reševali, vendar na predlagani način to ni mogoče; 295/83 — Izolacija izparilne cevi kondenzatorja za H DS, H KS, HBS, Adolf Čas. Konstrukcijska sprememba je bila izdelana že lani in tudi prototipi so v preizkušanju. 300/83 — Prihranek in razrez papirja, Jakob Novak. O ideji je govoril pred tem Ratko Iso-ski v Informatorju (proizvodno delo). Predlagaj nekaj koristnega Izpolnjevanje proizvodnega načrta Gorenje TGO 100% September 1983 Oktober 1983 November 1983 December 1983 95% 94% 95%. 95% 90% oo oo • 93.% i I 1 35% 84% 85% i i I 80% ‘ f83% i i 1 i 1 78% T I 75* | , i n i i i i i i i i I I I I 70% I | i i i i i i • 1 1 | \ 66%. i i i i i i l 1 I l 60% | [ i i i i ! i 1 1 1 1 10.9. 20.9. 30.9. 10.10. 20.10. 31.10. 10.11. 20.11. 30.11 10.12. 20.12. Šesta bralna akcija v Gorenju Prvi kavni mlinčki Gorenje za Kanado V tozdu MGA Nazarje so 6. decembra dosegli lanskoletno proizvodnjo — Za 40 % večji konvertibilni izvoz — Odpirajo se jim nova tuja tržišča. V tozdu MGA Nazarje si v letošnjem letu obetajo rekordno proizvodnjo 930.000 malih gospodinjskih aparatov. 6. decembra so namreč dosegli lansko proizvodnjo, saj so proizvedli že 854.197 razno- Te dni se je pri nas pričela 6. bralna akcija, v kateri delavci Gorenja spoznavamo domačo in tujo pisano besedo. Zadnja vest NOV REKORD V treh izmenah, ki so jih izoblikovali po prihodu delavcev iz Bihača v tozd Zamrzovalniki, so 9.12.1983 v obratu zamrzovalnih skrinj dosegli delavci nov proizvodni rekord. Tega dne so skupno izdelali 1022 zamrzovalnih skrinj. K uspehu jim čestitamo! V teh letih se krog bralcev pri nas vse bolj širi in vse več nas je, ki se ob zaključku akcije udeležimo srečanja in pogovora z literarnimi ustvarjalci. Za letošnjo akcijo smo izbrali pet del slovenskih in enega češkega literata ter seveda pesmi našega pesnika Karla Destovnika Kajuha, katerega štiridesete obletnice smrti se bomo spominjali prihodnje leto, ko bo ta akcija tudi končana. Seveda pa s tem ne bo konec prebiranja knjig, kajti v teh letih smo se tudi tisti, ki nam verzi ali proza niso pomenili kaj dosti, na knjige že kar nekako navadili. Izbor del za letošnjo bralno akcijo, šesto zapored, je tako naslednji: K a rej Destovnik—Kajuh Markacije Polona Škrinjar: Pavla, Franc Lainšček—Feri: Perona rji, Bazilija Pregelj: Moj oče, Milan Kundera: Življenje je drugje, Florjan Lipuž: Odstranitev moje vasi vrstnih aparatov za gospodinjstva, in to z zahtevnejšo tehnologijo kot lani. Tako so v tem času naredili 313.000 mešalnikov, 26.000 podstavkov za mešalnike, ti predstavljajo tudi novost v njihovem programu, 252.000 kavnih mlinčkov, 125.000 stenskih tehtnic, 104.000 strojčkov za varjenje folij, 26.000 strojev za rezanje in mletje ter 8000 stenskih ur. Že v tem mesecu pa bodo začeli tudi s proizvodnjo vakuumskih varilnih strojčkov. S številnimi izvedenkami in spremembami v designu, funkcionalnosti, pa tudi s podaljšanjem življenjske dobe se uspešno vključujejo v konvertibilni izvoz, ki ga v tem letu z 230 milijoni dinarjev povečujejo kar za 40 %. Že osvojenim tržiščem v Zahodni Nemčiji, Veliki Britaniji, Avstriji, Danski in Švedski se bo do konca leta pridružila tudi Kanada, kamor bodo letos izvozili 5000 kavnih mlinčkov. V začetku prihodnjega leta pa bodo prve pošiljke kavnih mlinčkov poslali tudi v ZDA. INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinj-ske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, Člani:Du šan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov.,Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.