bilko Indonezijo, ki dobila neodvisnost in 17. avgusta 1945. političnih da med vlad. Takšna poteza bi bila odraz splošnega razpoloženja britanske javnosti. .Rezultati Gallupove ankete, ki so bili objavljeni danes, kažejo, da se je 80°?c vprašalnih državljanov izjavilo za -predložitev spora pred Združene - narode.. _• Francoski predsednik Guy MoJlet je imel pred vrnitvijo v Pariz v francoskem veleposlaništvu v Londonu tiskovno kcn- Predvčerajšnjim je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič imel krajši govor ob otvoritvi novega mosta čez Savo, ki veže Beograd z Zemunom. — Zgornja slika kaže Svetozarja Vnkmanoviča v trenutku.ko je pretrgal trak, spodnja pa.konstrukcijo mosta Izdaja in tis k a Časopis Čevalec. — Direktor: ] urednik: Sergej Vošnj Uredništvo: Ljubljana, Štev. 23-522 do 23-526. štev. l/II, telefon šte\> Danes prispe Sukamo Predsednik republik® Indonezije bo danes popoldne v spremstvu zu- usnjega ministra prispel v Beograd Beograd, 11. sept. (Tanjug.) Predsednik republike Indonezije dr. Ahmed Sukamo bo jutri popoldne v spremstvu ministra za zunanje zadeve Ruslana Abdulganija in drugih visokih indonezijskih -funkcionarjev prispel na uradni obisk v Jugoslavijo. Predsedniku Sukarnu bodo izkazane vse časti kot poglavarju nerešljivih vprašanj. Nasprotno, podobnost' pogledov na n.ajvaž- Naši parlamentarci ▼ Brna Brno, 11. sept. (Tanjug). Delegacija zvezne ljudske skupščine, ki je, na poti po Češkoslovaški, je danes obiskala v Brnu veliko razstavo izdelkov strojne, elektrotehnične ,;n avtomobilske industrije. Skupaj z delegacijo sto si razstavo ogledali predsednik češkoslovaške n e jš e med na ro dne p rob! e m e ter Ji udske 'skupščina Zdenj ek Firenške težnje za razvoj gospo- linSer in podp.e e nica s' up da-Tst-v-a i-n zgraditev države na- šcine Hodmova. Po ogledu razstave je vodja prijateljske države. Pot od zemunskega letališča do rezidence vejajo obe državi k sodelovanju . - liudske skupna Dedinju, po kateri bo jutri prispel predsednik Indonezije, in prijateljskim zvezam. Indo- Marinkr> dal izjavo je že okrašena z zastavami obeh držav In zelenjem. Visoki gost nezija s svojimi 80 milijoni -.,,'.,1 radijski mreži se bo nripeljal v Beograd čez novi Savski most, ki je bil vče- prebivalcev je država, ki se cessosiuvasi . , , . ‘ raj izročen prometu, nato pa skozi središče Beograda po De- dejavno bori za mir na svetu De J a! 3e> da dinjskem bulvarju do rezidence predsednika dr. Sukarna. Predsednik indonezijske republike bo med šestdnevnim bivanjem obiskal tudi Bosno in Hercegovino ter Hrvatsko. in odklanja -zveze s kakršnim- visoko raven češkoslovaške in koli vojaškim blokom. dustrije. Ostali elani delegacije Jugoslavija z iskrenim zaido- bilko Indonezijo. ki si je pri-ivoljstv-om in simpatijami pri- dobila neodvisnost in suverenost čakuje prvega predsednika mla- 17. avgusta 1945. de Indonezijske republike. Naša V beograjskih političnih kr-o-država namerava utrditi in raz- gih p-oudarjajg, da med Jugo-Striti prijateljske zveze z repu- slavijo in Indone-zijo ni nikekih Jug-osl-avijia je priznala Indonezijo 27. decembra 1949, diplomatske stike s to državo -pa je navezala kanec 1-eta 1954. Jugoslavija je tudi v Organizaciji združenih narodo-v in drugod podpirala nacionalne zahteve Ind-onezije. Tudi v sedanjem sporu, -ki ga ima Indonezija glede Zahodne Nove Gvineje, želi naša država najbolj pravično rešitev in meni, da bi v neposrednih razgovorih med prizadetim; najlaže našli rešitev- Ekonomske zveze med Jugoslavijo in Indonezijo so se začele razvijati od 1. 1953. Zaradi oddaljenosti držav in zaradi nezadostnega obojestranskega poznavanje -tržišča pa je sodelovanje na tem področju obsegalo samo blagovno zamenjavo manjšega obsega i-n tehnično pomoč Jugoslavije Indoneziji. V jugoslovanskih gospodarskih krogih pričakujejo razširitve blagovne zamenjave z Indonezijo ter večjo tehnično pemeč Indoneziji tako v obliki pošiljanja naših strokovnjakov kot s sprejemanjem indonezijskih kadrov na izpopolnjevanje. V Beogradu poudarjajo, da b-cdo imeli jugoslovanski in indonezijski državniki v Beogradu razgovore o nadaljnjem napredku sodelovanja in prijateljskih zvez med državama, posvetovali pa se bodo tud; p najvažnejših problemih današnjega dne. Pr: tem izražajo mnenje, -da bodo lah-ko prišli do zaželenih zaključkov spričo podobnosti pogledov na mednarodne probleme in obojestranske želje za nadaljnji -razvoj -zvez med državama. je. UStan ciani aeiegacije so na prošnjo češkoslovaških novinarjev povedali svoje vtise z razstave. Guy Mollet se Je vrnil v Fariz PARIZ, 11. sept. (Tanjug). — Francoski premier Guy Mollet in zunanji minister Pineau sta se danes popoldne vrnila v Pariz po posvetovanju z britanskim premieram Edenom in zunanjim ministrom Selwynom Ll6ydom. Po vrnitvi v Pariz nista predsednik vlade in zunanja minister hotela objaviti podrobnosti sporazuma med Francijo in Veliko Britanijo glede Sueza poudarjajoč, da bedo to napravili šele jutri ’z istočasno objavo premiera Edena v britanskem Spodnjem domu in deklaracijo francoske vlade v Parizu. URADNO SPOROČILO 0 BR1TANSK0-FRANC0SKIH RAZGOVORIH Proučitev položaja Ali bosta Francija in Velika Britani ja zahtevali sklicanje Varnostnega sveta? — Guy Mollet je izjavil, da vlada med »Washingtonom, Parizom in Londonom popolno soglasje glede vseh problemov« LONDON, 11 . sept. (AP). Po končanih razgovorih v Lon- Francoski predsednik .je izjavil* donu, ki so se jih udeležili predsednika vlad in ministra za da vlada med Washingtonom, zunanje zadeve Francije in Velike Britanije, je bilo objavljeno Parizom ,in Londonom popolno sporočilo, ki izraža mnenje, da je zavrnitev Dullesovega predlo- soglasje glede vseh problemov« ’ ga o Sueškem prekopu ustvarila »zelo resen položaj«. . Sporočilo ;n da" bodo »samo podrobnosti dodaja, da so se Guy Moliet, Anthony Eden, Selwyn Lloyd in predmet manjših popravkov na Christian Pineau popolnoma strinjali glede ukrepov, ki jih je posvetovanju, ki se bo v ikrat-treba sedaj storiti v zvezi s sueškim vprašanjem. Glavni namen kem začelo«, razgovor je bila proučitev položaja, ki je nastal spričo egiptovske zavrnitve Dullesovega načrta, katerega je na londonski kon- Na vprašanja novinarjev j«, ferenci podprlo 18 držav. predsednik Mollet izjav/l, d.a je francoska vlada -svoje stališča Državniki obeh držav izjav- enako odločeni »braniti spo-što- 3o Egipta zavzela neodvisno ,:d IJajo v sporočilu, da šta obe vanje pravic v mednarodnih alžirskega problema. Francoska vladi od začetka sueške krize zadevah«. Odločeni sta nadalje- vlada nikoli ni skrivala mnenja, delovali v duhu smotrov in na- vati in razširiti medsebojno so- . da ima sta,iišče d0 Egipta odziv čel Združenih narodov. Njihov delovanje In se z vsemi razpo- tudi v SevIrni Afriki Uspeh prvi ukrep je bil v tem, da so ložlj.imi sredstvi upreti vsem predsednika Naserja v sueškem s« pridružili ameriški .vladi v ukrepom, ki bi bili »nezdružljivi. blemu. . dejal bi Ot&žko5al — t-t«... — _ Ironto-ranno c no tri /»o m Z ;n nrvocfntron ort- zahtevi za sklicanje .konference s pravicami m spoštovanjem ob-držav, k; so posebno prizadete veznosti, nastalih z medn-a-rpdni-pri plovbi skozi prekop, pri- mi sporazumi«, števajoč sem tudi Egipt- Ta kon- London. 11. seot. nkmiuv). — ferenca je odobrila načrt 18 dr- p0 ,razgovoru z voditeljem fra.n-žav, »pravičen za ves svet«, ki coske vlade S6 britanski »v vsem računa z egiptovsko suverenostjo- in koristmi Egipta«, pravj sporočilo. Na koncu izražajo državniki obeh držav zadovljstvo, ker sta Francija in Velika Britanija .predsednik Eden posvetoval s člani svoje vlade in pripravil politični ekspoze. ki ga bo podal ■jutri piopoldne pred parlamentom. Uradno sporočilo o britansko-brancorkih razgovorih ne daje -odgovora na poglavitno vprašanje: Ali bosta vladi zahtevali ■sklicanje Varnostnega sveta za obravnavanje- sueškega problema? V dobro poučenih zahodnih krogih v Londonu trdijo, da je bilo glede tega -koraka odlo- 0DP0KLIC VSEGA NEEGIPTOVSKEGA OSEBJA Pariz, 11. sept. (Reuter). Nekaj ur po današnjem sestanku upravnega odbora bivše sueške družbe, na katerem so sklenili pozvati vse neegiptovsko osebje, zaposleno v Sueškem prekopu, naj 14. ali IS. t. m«, preneha delati, so nocoj v Parizu objavili, da je direktor bivše družbe general Jacaues Picot že čeno davi na razgovorih šefov danes poslal vsem neegiptovskim uslužbencem pooblastilo s spo- vlad. Taksna poteza bi bila od-ročilom, da »morajo takoj ukreniti vse potrebno glede repa- raz splošnega razpoloženja b-ri-triacije iz Egipta«, ter če je potrebno, zahtevati tudi pomoč tanske javnosti. Rezultati Gal-diplomatskih in konzularnih predstavnikov. Poudarjajo, da je lupove ankete, ki so bili cbjav-do tega ukrepa bivše sueške družbe prišlo po zaključku poslan- Ijeni danes, kažejo, da se je stva odbora petorice. . . rd .. P.OCt vprašanih državljanom iz- Po zadnjih - podatkih,. kL .jih. je objavila stara ..družba, je javilo za predložitev-spora pred sedaj v Sueškem prekopu zaposlenih 165 neegiptovskih pilotov. Združene narode.. od teh 61 Britancev, 53 Francozov, 14 Holandcev, 11 Norvežanov, 12 Grkov, 3 Danci po 2 Italijana, Američana, Belgijca in Šveda ter po 1 Španec, Poljak in Jugoslovan. Sodijo, da je okoli 50 tujih pilotov sedaj na dopustu zunaj Egipta. O številu ostalega neegiptovskega osebja, ki je zaposleno na področju Sueškega prekopa, za sedaj ni nobenih podatkov. slmeM na novo potare Kaira Ves svetovni tisk se še vedno ukvarja s sue škim problemom in komentira dogodke na tem področju v zvezi z neuspelo Menziesovo akcijo v Kairu Henderson ▼ New Torku New- Tfork, 11. sept. (AP). Ameriški državni podsekretar in član »odbora petih« Louis Henderson se je vrnil iz Londona v : New York. Ko so mu Francoski predsednik Guy Mollet je imel pred vrnitvijo v Pariz v francoskem veleposlaništvu v Londonu tiskovno konferenco, na kateri pa ni daj n-i- kake -izjave o -razgovorih z britanskimi ministri. Dejal de ls. da bo treba nekatere izmed sprejetih sklepov »nadrobneje proučiti še z nekaterimi vladami«. Francoski predsednik je sporočil novinarjem, da -se je danes dopoldne sešel z vodjem laburistične stranke Gaitskellom in generalnim sekretarjem laburističnega gibanja Phill-ip-som. Indšfs V Indiji odhod Msnziesa iz Kaira ne smatrajo kot neuspeh. Glasove, da bi Indija utegnila posredovati v sueškem sporu v Nev/ Delhiju demantirajo, poudarjajo pa, da Meno-nov predlog za rešitev sueške krize še- vedno velja in da bi ga prizadeti stranki lahko proučili. Indijski tisk si je edin vtem, obstajata sedaj dve možnosti: sklicanje reprezentativne konference, kakor je predlagal Naser, ali pa »sueška razprava« pred Združenimi narodi. Pri tem seveda 'indijski komentatorji ne izključujejo možnosti, da b: utegnila kakršna koli napačna poteza zahodnih držav .položaj poslabšati. »Bindustan Times« meni, da bodo morali Britanci prej dvakrat premisliti, preden se bodo odločili za pirovo zmago — ed:— no tako si lahko obetajo v primeru oborožene, akcije — ker morajo računati ne samo s tem. da je Was-hington za miroljubno rešitev, marveč tudi z možnostjo, da Arabci poženejo v zrak petrolejske naprave, če bi : prišlo do vojne med Eg ptom in Britanijo ter Francijo. »Hindustan Standard« poudarja, da Egipčani doslej niso dal; nobenega povoda za uporabo sile in ugotavlja, da bi : tak povod mogle dati samo zahodne države s tem, da odpo-klčejo pilote in ovirajo plovbo po kanalu. Samo probrita-nsk: »States- man« opravičuje grožnje s silo. opravičuje jih s tem, da bi utegnile te grožnje »obrzdati egiptovsko neodgovornost.« \Frsins Stanje dne 11. septembra: Nad zahodno in srednjo Evropo se zadržuje področje visokega zračnega pritiska, ki se v zahodnem delu še krepi. Atlantske frontalne motnje so dosegle Britanijo, vendar se pomikajo proti Skandinaviji. Napoved za sredo: Toplo, deloma sončno vreme. Temperatura ponoči med 9 in 14, na Primorskem 18. čez dan do 26 stopinj C. »Times of India« pa meni, da je atmosfera pri pogajanjih prav tako važna kot način, ki ga uporabljajo, in predlogi, ki . se iz teh razgovorov izcimijo. V tej zvezi ugotavlja, da so samo Združeni narodi sposobni zagotoviti najboljši način za razgovore in najboljšo atmosfero.-. sprejmeta kompromisno rešitev, Suez pred Združene ' narode, ki bi se bolj približala - egiptov- potem je lahko siguren, da si s&im stališčem. tako mi 'kot , Francozi pridržu- Ceprav je ameriško zunanje jemo pravi-co zia^ popolnoma ministrstvo molče prešlo preko svobodno akcijo, če se bo za egiptovske sugestije, naj bi pokazala potreba-« rešitev alžirskega problema, to, pa ne pomeni, da b| neuspeh Eg pta privedel do avtomatične rešitve alžirskega problema. Menzles se bo sestal z Eisenhcwerjem ; LONDON, 11. sept. (Reuter).-. — Predsednik avstralske vlada Robert Menzies, ki je vodil od-, bor petih pri pogajanjih v Kairu, je iz.rakil danes upanje, da. se bo po vrnitvi v Avstralijo sešel z ameriškim predsednikom-Eisenhowerjem in zunanjim mi-, nistrom Dufesom. Na tiskovni, konferenci, kjer je dal to izja«. vo. je odklonil odgovor na vpra- ■ ' sanje, če njegova vlada v'-di -kako drugo alternativno rešitev' za sueški problem, razen predložitve OZN. Predsednik av--stralske viade je dalje izjavil, , da smatra sueško vprašanje' za zelo, zelo resno, prav toliko resno. kakor je bilo pred dvemi tedni.' - : ' ' v“ - DIPLOMATSKI KS0NI5A Beograd. Danes ob 11.30. j9 predsednik republike v Belem dvorcu sprejel novo imenovane-- ga izrednega in pooblaščenega veleposlanika FLRJ v -Belgiji Mihajla Javorškega, ki odhaja v Bruselj. Predsednik republike je danes sprejel, tudi novo imenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika FLRJ v Etiopiji Marijana Barišiča, ki bo v kratkem odpotal v Adis Abebo, izrednega in pooblaščenega vele-., poslanika FLRJ v Turčiji Dragomira Vučiniča in izrednega novinarji postavili nekaj vprašanj, je dejal, da jim ne more Tako je odgovoril, ko so ga no- odgovoriti, dokler z uspehom vinarji vprašali, zakaj so fran- svoje misije ne bo seznanil mi- coski socialisti zavzeli do Sueza poslanika in pooblaščenega ministra za zunanje zadeve Dul- enak-o stališče kot desno krilo nistra FLRJ na Švedskem Mak- lesa. britanskih konservativcev- — sa Bača. Francija Neodvisni »Combat« piše, da so morale ZDA prevzeti veliko -odgovornost za razvoj sueške prav krize._ List ugotavlja, da so v Washingtonu malo pozno . spoznali, kaj se v sueškem sporu postavlja na kocko. Po mnenju lista gre namreč za vojaška oporišča, ki bi j'h utegnil o-groziti panarabski nacionalizem. »Ker sta se Francija in Britanija odločili za reš:tev brez uporabe sile, Američani sedaj nimajo razloga, da bi odrekli svojo podporo anglo-francoskim zaveznikom«, zaključuje »Combat«. Desničarski »Figaro« piše,, da »nota polkovnika Naserja ne bo vplivala' na potek anglo-fran-coskih razgovorov in meni, da oba zaveznika ne smeta poka- ustanovili posebno komisijo, ki bi nadaljevala sueške razgovore, je tisk to sugestijo pozdravil. »New Ycrk Times« piše: »Upa-z odbijanjem iidiiuatiicsd i-ž-LcupLtgčl vrgci I1S5S temno ustanovitev rodnega organa, d a 1 j ev-al sue ške predvsem propagandistična gesta, je bil vendar Egipt tisti, ki je dal pobudo za izhod iz razblinilo. za niedna-naj bi na-r-azgovcire, Liberalni »Manchester Guardian« pa je mnenja, da se lahko sprejme zadnje Naserjeve predloge, čeprav si egiptovski premier z njimi še ni povrnil zaupanja. List dodaja, da bi bilo treba 'te predloge Cimprej spremeniti v pogodbo, razgovori o tem pa bi moralj -poie-kači v okviru OZN. Egipt Arabsiki krogi so top!,o pozdravil: nove egiptovske predloge. Generalni sekretar Arabske zati občutka slabosti s tem. da bi se sprijaznila z izvršenim dejstvom«. Farisien Libere« pa meni,' da Američani in celo del britanske javnosti niso dojeli, da so problemi od Perzijskega zaliva do Atlantskegaga oceana, od Sueza do Severne Afrike nedeljiva celota. ZDA Po pisanju »New York Herald Tribune« je Dulles obljubil zahodnima državama Franciji in Angliji materialno podporo po programu pomoči inozemstvu, če bi Egipt oviral preskrbo teh dveh držav z nafto. Ker je egiptovska vlada zagotovila neovirano plovbo po prekopu, ima obljuba ameriške pomoči le ta pomen, da pomiri francosko in britansko javno mnenje in omogoči vladama obeh držav, da bre>z večje škode za svoj ugled slepe ulice, medtem ko se za-' lige Hasuna je dejal, d,a so novi hodne države še zdaj niso zna- predlogi manifestacija egiptov-šle in sprejele sklepa o nasled- sikih miroljubnih namenov in njem koraku. Mi pozdravljamo zvestobe Ustanovni listini zdru-Naserjevo pobudo,« zaključuje Ženih narodov, list. V intervjuju, ki ga je dal »Evening Star« pa meni, da grškemu časopisu »Katimerini«, je zadnji egiptovski predlog v Predsednik; Naser dejal, da mnogočem podoben načrtu, ki hi vsak na-pad na Egipt zaradi ga je Dulles obrazložil 28. av- Sueškega prekopa »zadel ves gusta. Naserjev načrt namreč svet od Atlantika do Indijskega predvideva, da bi se brez kršit- oceana«. V tem primeru bi vse ve egiptovske suverenosti lah- arabske države avtomatično sloko uredila tr.j naslednja vpra- pde na stran Egipta. Naser je šanja: -svoboda plovbe, tehnično dejal, da je biila družba Sueške— zboljšanje plovbe in višina taks. ga »prekopa poslednji ostanek »IVashington Post« meni, da kolonialne okupacije in da Egipt uporaba sile v tem trenutku ne nikoli ne bo privolil, da bi pobi ustrezala razmeram. S »>tuje stal prekop »predmet kolektivne pa, naj bi zahodne' velesile spo- mednarodne okupacije«.^ ročrle, d-a bodo začele graditi U odgovor na vprašanje o veliko število supertankerjev, ki anglo-francoskih vojaških pribi pluli okoli Rta Dobre aade. pravah na Sredozemlje je Na- Velika Britanija Britanski tisk daje popolnoma nasprotujoče" si nasvete predsedniku vlade na večer pred veliko parlamentarno debačo o ser dejal: »Pripravljam se na možnost najhujšega«. Glede navzočnosti francoskih čet na Srednjem vzhodu je egiptovski predsednik dejal, da verjame, da je namen teh pre- Suezu. V listu »Daily Miror« iz- mikov dvojen: Po eni strani naj raža laburist Richard Crosman b: dokazali strateški pomen Ci-upanje, da bo A. Eden sprejel pra kot vojaškega oporišča Za-Združene narode kot zadnjo in- hoda, po drugi strani pa pri-štanco in da bo javno povedal, prave za zaplembo Sueškega da brez privolitve OZN ne bo prekopa. Dodal je, da sta egip-šal v vojno. tovska vlada, narod in sam Desničarski »Daily Sketch« pa osebno, vedno podpirali Grčijo piše: »Ce-bo Eden.popustil pred glede Cipra in da jo bodo 5e kričanjem bojazljive brigade in naprej podpirali, dokler ne bo če, bo privolil v to, da pride zmagaila. LETO XVII., STEV. 216 tis K a Casopisno-zaiožnišfco poajetje Slovensid poro* Rudi Janhuba. — Glavni in odgovorni — Za tisk odgovarja Franc Plevel. Tomšičeva ulica štev. 1 in 3, telefon — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 23-522 do 23-526. — Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova cesta štev. 7. telefon štev. 21-896, zb ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal 29. — Tek. r. 60-KB 5 Z-357. — Mesečna naročnina 200 din ~ Ceno 10 3bl ttoBUANK, SREDA, 12. SERDBU 1956 T 2 s!r. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 21s — 12. septembra i95s Eeagrad, 11. sept. Danes dopoldne je pričel pod predsedstvom Vladimirja Simiča z delom odbor z.a organizacijo oblasti in upravo zveznega zbora zvezne ljudske skupščine. Na dnevnem redu odbora, katerega delo bo trajalo nekaj tednov, je predlog zakona o civiino-pravdnem postopku, uvodni zakon o civilno-pra-vdnem postopku in načrt zakona o splošnem upravnem postopku. Kot predstavnik zveznega izvršnega sveta prisostvuje razpravi o zakonih Krsto Pepivoda, kot poverjenika pa Nikola Srzentič in Aleksander Poznič. Italijanski paviljon na Zagrebškem velesejmu Seminar o gospodarskem izobraževanju delavcev Beograd, 11. sept. Od 17. do 29. t. m. bo na Reki mednarod_ ni seminar o gospodarskem izobraževanju delaree-v, ki ga organizirata državi i komisija za UNESCO in cencralni svet ZSJ. Na seminar so povabljeni ekonomisti, sindikalni in drugi funkc'onarji, ki se ukvarjajo * izobraževanjem odraslih. Poleg Jugoslovanov se je doslej prijavilo 30 udeležencev iz 14 evropskih držav, pričakujejo pa tudi udeležbo predstavnikov Grčije in Turčije. Na seminarju 'bodo razprav-vljali o vlogi in metodah gospodarskega izobraževanja delavcev kot državljanov, proizvajalcev, upravljalcev in potrošnikov. Poleg tega bodo udeleženci seminarja lahko neposredno proučevali vprašanje podjetja, komune in delavske univerze s stališča gospodarskega izobraževanja ter udeležbe delavce in državljanov v po-£3 me zn :h oblikah družbene ude- javnosti. Tuji in domači -udeleženci mednarodnega seminarja na Reki bodo obiskali delavsko univerz« v Zagrebu. Razglas SZDL Beograda Becgmd, 11. sept. V zvezi z ob skom predsednika republike Indonezije dr. Ahmeda Sukar-na v Jugoslaviji, ki' bo prispel jutri popoldne v Beograd, je mestni odbor SZDL, objavil razglas, v katerem poziva Beograjčane, naj v čim večjem številu sprejmejo in pozdravijo borca za svobodo in neodvisnost Indonezije ter miroljubno sodelovanje med narodi. svetu tak obseg, da se v industrijsko razvitih državah pc-raja nov tip industrije — nuklearna industrija, ki bo imela velik vpliv na njihov nadaljnji razvoj. Zato menijo, da je potrebno spremljati ne samo razvoj nuklearne tehnike po svetu, temveč to tehniko uporabljati tudi v naši državi. Jugoslovanski slikarji budo razstavljali v Indiji Jugoslavija je sprejela vabilo za sodelovanje na III. mednarodni razstavi sodc.bne umetnosti, kr bo v New Delhiju januarja 1957. leta. Sodobno jugoslovansko slikarstvo bodo predstavljali s svojimi -deli Fran Bače, Fran Šiotuno-vič, Zlatko Priča, Lazar Ličenov-ski, Nikola Mariinovski, Jože Ciuha, France Slana, Rade Miše-vjč, Nedeljko Gvoz-denič :n Milan Mitrovič. (Jugopres) Kakšna bo letina industrijskih rastlin Kot predvidevajo kmetijski strokovnjaki, bo povprečni pridelek skoraj vseh industrijskih kultur nekoliko manjši, kot ja bil preteklo leto. Pričakujejo, da bo pridelek sladkorne pesa znatno manjši, kot je bil leta 1S55. Neugodne vremenske prilike s-pomladi — velike padavine in poplave — so povzročile slabše zasejanje rodoviitnih površin. Samo sončnic je letos posejanih na okoli 25.000 ha manj, kot v preteklem letu-Prav toliko so zmanjšane tudi površine, kjer sejejo konopljo. (Jugopres) GOSPODnnSKE VESTI Zahodnonemški Izvoz farmacevtskih proizvodov. Zahodnonemški izvoz farmacevtskih proizvodov je dosegel v prvem tromesečju letos vrednost 75.5 milijona nemških mark, kar predstavlja 18-odstotno povečanje -izvoza kemičnih proizvodov. Delež farmacevtskih proizvodov v skupnem izvozu kemičnih proizvodov se je dvignil od 8 na 8.7 odstotka. Izvoz medikamen-tov se je povečal' v istem razdobju za več kot eno tretjino in dosegel vrednost 39.8 milijona nemških mark. Nasproti temu Pa je dosegej izvoz farmacevtskih proizvodov le vrednost 22.9 milijona nemških mark. Stalno napreduje izvoz alkaloidov, ki je dosegel vrednost 9.4 milijona nemških mark, t. j. 20 °/o več kakor v ustreznem razdobju lanskega leta. Nova ameriška družba ta proizvodnjo aluminija. Dve ameriški družbj sta osnovali skupno družbo s kapitalom 231 milijonov dolarjev, da b.i proizvajali 180.000 ton primarnega aluminija letno. Ameriška povojna proizvodnja jekla. Jeklarska industrija ZDA je proizvedla po podatkih ameriškega inštituta za 2e:ezo in jeklo nad 1 milijardo (ameriških) kratkih ton jeklenih ingotov od konca druge jveto.vaa vojne do sedaj, t DEVIZNI TEČAJI ST. 218 — 12. SEPTEMBRA 1958 f SLOVZNSKI P0R0CEV1LEC J *tr. S 1 m Pojdi na sever Štirje tanki pred gimnazijo V Clintonu... 300 demonstrantov proti dvema črnima otrokoma v Clayu ... demonstranti so kamenjali črne otroke v Texarkani ...in tako dalje. Ob začetku šolskega leta je izbruhnila v najbolj nazadnjaških državah ameriškega juga poplava demonstracij proti poskusom, da bi postale šole »dvobarvne«, to se pravi. da bi črni otroci lahko hodili v šolo, kamor so doslej imeli dostop samo beli otroci. Krajevne oblasti — to je znano — -niso naklonjene žarni sli integracije. Postopek je torej, da črnski starši vložijo pritožbo pri zveznem sodniku, ki je v vsakem okraju, le-ta pa izda nalog za zaščito zakonitosti, ki ga morajo krajevne oblasti — hočeš ali ne — spoštovati. Odtod tudi dejstvo. da ščitita črne otroke južna nacionalna garda in krajevna policija — ki se v načelu strinjata z demonstranti! In vendar. Ali je potrebno •mučenje otrok, ki jim bodo grozeči obrazi belih tolp ostali za vse življenje v spominu? Ali ni drugega izhoda kot prisilno izvajanje zveznih zakonov? Od odločitve ameriškega vrhovnega sodišča je komaj dve leti. V tem času je bolj ali manj sprejelo odločitev devet držav, ki so imele do tedaj strogo segregacijo v šolah. Le osem jih je še, ki skušajo na vse načine zavreti proces, ki je neizbežen in zato nezadrz-Ijiv. Demonstracije in kamenjanja so odveč, čeprav so i razumljiva. i še bolj obžalovanja vredna. Toda ameriška industrija se seli na jug kjer je še prostor zanjo. Z njo prihajajo novi ljudje, delavci, severnjaki, Id jih ne ovirajo stoletni predsodki. Morda so •osovke, ki jift, mečejo južnjaki v črnce — »Pojdite na sever!« — odveč, kajti sever prihaja na jug in s tem tudi snremembe življenja. Ze napredek, dosežen doslej, je pravzaprav razveseljiv, toda. s časom (in predsodke zdravi predvsem čas), se bodo znašli najhujši nasprotniki desegre- gacije osamljeni in bodo morali utihniti. A. Furlan Holgci kfiza Nizozemska preživlja najdaljšo vladno krizo, ki traja jte tri mesece, odkar je po parlamentarnih volitvah prejšnji ministrski predsednik Wilhelm Drees podal ostavko vlade. Približuje se 18. september, otvoritev jesenskega zasedanja parlamenta s prestolnim govorom kraljice. Cas hiti! Če ne bo do tedaj vlade, tudi programskega prestolnega govora ne bo. Toda končno to pri- vsem ni naj-hujše. Mnogo težje je dejstvo, da je država že tri mesece brez vlade, da državne posle opravlja vlada v ostavki, ki lahko rešuje le najnujnejše upravne zadeve, ne more pa voditi neke programske politike. Vsi, ki so doslej poskušali sestavit7 vlado, ali vsaj sondirati teren, so po vrsti obupali nad uspehom in vrnili mandat. Po neuspelem poskusu bivšega ministrskega predsednika socialista Dreesa je kraljica poverila mandat šefu katoliške parlamentarne skupine profesorju Rommeju. Ko tudi on ni mogel sestaviti vlade, je dobil socialist prof. Lieftinck nalogo naj samo prouči možnosti. Isto nalogo ima sedaj prof. Caay Fortman, vendar kaže. da tudi njegovo proučevanje možnosti > ni imelo večjega uspeha od prejšnjih, čeprav je naredil celo že načrt za razdelitev ministrstev. In prav ta razdelitev ministrstev je še poglobila obstoječa nasprotja med glavnima strankama socialistično in katoliško ljudsko stranko, ki sta poleg manjših protestantskih strank doslej sestavljali vlado. Fortman je namreč hotel dodeliti katoličanom poleg ministrstev za gospodarstvo, za šolstvo, za obnovo in notranje ministrstvo še zunanje ministrstvo. Za protestantsko deželo, kakor je to Nizozemska pa bi bila taka porazdelitev le nekako pretežko prebavljiva, kajti pred štirimi leti je bil neodvisni Beyen imenovan ■za zunanjega ministra prav zaradi tega. ker so protestanti upali, da bodo uspeli zmanjšati katoliški vpliv v Evropi. Glavna ovira za 'sestavo koalicijske vlade pa so seveda še vedno različna stališča obeh glavnih strank do državnega poseganja v gospodarstvo in ostalih gospodarskih toprašf""~ A. S. Avstrijski dogodki Dunajski velesejem - Znižanje davkov na račun podržavljenih podjetij - Zafcotinosiemškl minister za gospodarstvo v Avstriji Dunaj, 11. sept. (Po telefonu) Finančnega ministra dr. Kami- bodo čisti -dohodki od podržavlje-Leros so se že 64-ič odprla tza n; zadela v nedeljo nič kaj nih podjetij kakor tudi od nafte vrata jesenskega dunajskega vele- lahka naloga, ko je moral v svo- pritekak naravnost v državno „ — 1—. —.. — — .... -.1 - r»a »ivimirainii ntlc Kpr r»a Ko mf»no ra.7— znižanje davkov šele s 1. januarjem 1958. leta. V javnosti pravijo, da je dr. Kamitz postavil omenjeno obljubo v hladilnik, kjer bo ostala poldrugo leto - zmrznjena«. V nedeljo je prispel na Dunaj, včeraj ipa obiskal zveznega kanclerja Raaba, vicekanclerja ■vzbuja največ pozornosti novo- povedati, kdaj an kako misli zni-zgrajeni paviljon ljudske rep-ubli- žati davke. Težavna naloga na ke Kitajske, ki razstavlja leios .pragu proračunske rzprave in Pri prvič. V dvorani narodov »raz- tako nesorazmerno velikih zahie-stavlja okusno in velikopotezno vah po izdatkih napram planira-Jugoslavija«, kakor je našo ude- n:m dohodkom v proračunu! ležbo imenoval današnji »Neue D-r. Kamitz je na tem zborova- Tageszeitung«. nju povedali, da je znižanje dav- Velesejem, skozii katerega je kov možno in da jih bo tudi zni- . . šlo prvi dan rekordno število '' za obljubljenih 20 odstotkov, Scharfa in finančnega ministra 160.000 obiskovalcev, ocenjujejo toda podržavljena podjetja bodo v F igla zahodnonemški minister za Avstrijci kot velik gospodarski bodoče morala biti donosnejša, gospodarstvo prof. dr. Erhardt. dogodek in dokaz konjunktume- (Pred volitvami! in v volilni pro- Prihod gospodarstvenika za čigar ga gospodarskega položaja v do- pagandi, ko so socialisti igrali na ime vežejo takomenovani »nemški mači deželi. _ glavno karto »podržavljena pod- gospodarski čudež«, v Avstrijo, Med onimi predvolilnimi obilju— jetja«, so le-t:- stalno poudarjali je bil od OVP-evsikuih političnih bami, ki so segle avstrijskim dav- velik donos teh podjetij za raz- krogov^ toplo pozdravljen. Poleg koplačevaJcem najbolj do srca, -liko od podjetij privatnega sek- poudarjanja zaslug, ki naj bi jih je bčilo znižanje davkov. Zato je torja). Prav tako bo treba po na- imel prof. Erhardt za razvoj pobila tudi zahteva po izpolnitvi te povedi ministra Kamitza razvelja- vojnega gospodarstva v Zahodni obljube po volitvah najbolj glas- viti 4. paragraf zakona o podir- Nemčiji, omenjajo predvsem »Sedaj bomo pokazali Egipčanom!« (Risorgimento Socialista) Pniadlstl so oživeli zaradi skorajšnje vrnitve parlamenta s poletnih počitnic — Večina pužadističnih zborovanj so v zad sijem času razgnali komunisti in socialisti nje- Japonske . . _ Pariš, 11. sept. (Tunjug). Parti- Na današnjem sestanku je pu- nih volitev v Alžiru povzročil zavljeaju ter s tem omogočati, da go v e poglede na probleme, pred ^ policija je danes zahtevala žadistično vodstvo sklenilo, da razpust, parlamenta, ki ne bi katerimi so se znašli Jetos avstnj— biroja francoske skupščine, njegovi poslanci za sedaj ne več imel potrebnega poslanske— ski gospodarski politiki. Poudar- da odvzame poslansko imuniteto bodo ds-li kolektivne ostavke, ga kvoruma. V levičarskih kro-jajo, da je prof. Erhardt terjal v puiadistitnemu predstavniku sporočil-; pa bodo zastopnikom gih, kjer razlagajo to pužadi-svoji deželi prav" tako disciplino Jeanu Demarqu«tu zaradi ne- ostalih strank, da bodo, »brž ko stično potezo kot navadno pt>-7 cenah od prrMy.yaaa.lcev, kakor dovoljenega nošenja orožja^ Pri bo potrebno«, kolektivno za- litično izsiljevanje, z zadovolj-ie zr.al zavrniti one skupine, kr preiskavi stanovanja tega po- pustili skupščino in zahtevali stvom ugotavljajo, da so večino zc obnovitev pogajanj s Sovjetsko zvezo Hatojaena v kratkem osebno obr- TioJežo, 11. sept. (Re uter) Urad-ni japonski predstavnik je izjavil danes, da je japonska vlada sisie-71-1 a po diplomatski poti zaceu korake za ponovno nadaljevanje pretrganih sevjetsko-japonskih pogajanj za sklenitev mirovne 'pogodbe. Po tej izjavi ie Japonska predlagala, da bj nadaljevali razgovore s poaojem, da ostane vprašanje spornih ozemelj za sedaj ob strani. V japonskih uradmsh krogih pravijo, da bi- pogajanja obsegala normalno prenehanje voi-ne?a stanja -med Japonsko in ZSSR, repatriacijo japonskih ujetnikov, članstvo Jaiponfke v OZN in sporazum o ribolovu. Japonski listi .pišejo, da se bo predsednik -japonske vlade Iliru Posvetovanja arabsko-asijskih držav New York, 11. sept. (AP) Zastopniki arabsko - azijskih držav ■pri OZN so včeraj na tajnem sestanku razpravljali o Alžiru. Kakor se je zvedelo iz poučenih krogov, se je večina navzočih izjavila za "to, da bi alžirsko vprašanje takoj postavili na dnevn'-red prihodnjega zasedanja Generalne skupščine OZN, ki se bo začelo 12. septembra y N«w Yor— ku. Manjšina ipo-d vodstvom Indije je zastopaila mnenje, da bi morali počakati na ukrepe, ki bi jih utegnila storiti Francija do novembra glede alžirskega vprašanja, dr£ ne bi zastrupili ozračja. Na sestanku niso sprejeli nikake-ga sklepa. Mednarodna konferenca kmeSifskih seidmg na Fcljskem VARŠAVA, 11. sept. (Tanjug). Od 20. do 24. septembra bo na Poljskem mednarodna konferenca zastopnikov kmetijskih proizvodnih zadrug. Udeležbo so žs prijavili zastopniki ZSSR. LR Kitajske, Nemške demokratične republike in Madžarske. Povabilo e,o sprejeli tudi zastopniki kmečkih delovnih zadrug Jugoslavije. Ptri-čafeujejo tudi prihoda zastopnikov LR Mongolije, Bolgarije, CSR, Romunije in Albanije. Namen konference je izmenjati izkušnje v organizaciji proizvodnih zadrug, načinu plačila in mehanizaciji kmetijstva. bi s svojimi terjatvami in zahtevami spravljale v nevarnost -celotno gospodarstvo, ter primerjajo nil na sovjetskega predsednika osnovno pravilo dr. Kamitza »ne Bulganina in mu predlagal obno- sme se več dati kot se sprejme« s slanca so našli ameriško strojno nove volitve. V francoskem parlamentu je samo 41 zastopnikov teg,a de- puško in več nabojev. Tudi ministrstvo pravosodj vitev japonsko sovjetskih pogajanj. Japonsko-sovjetska pogajanja so bila pretrgana prejšnji mesec v Moskvi, ker so nastala nesoglasja glede teritorialnih vprašanj. podobno tezo prof. Erhardta »nič Je vložilo podobno zahtevo pri biroju skupščine proti desničar- sničarskega gibanja, vendar pa bi njih odstop zaradi'-ne izvede- puža-dističnih zborovanj -v zadnjem mesecu razgnali zaradi enotnega nastopa socialističnega in komunističnega članstva pokrajini. več ne moremo porabiti kot pto- skemu poslancu Tixiju V:g-izvedemo«. nanoourtu, ki je v nekem po- Vodilnim pof tikom avstrijske krajinskem Časopisu pozval čla- ljudske stranke, ki držijo v svojih rekah glavne vajeti avstrijske gospodarske ^politike pod znanim imenom »Raab-Kami>zev kurs«, je avtoriteta rahodnonemSiega Sofia, 11. sept. Radijska posta- državnika, ki bo imel danes po-ja Sofija poroča, da je 'predse d- poldne velik govor, v ec kot do- ^un nčk bolgarske vlade Jugov izjavil brodoila predpriprava na bližnji J0*- Izjava predsednika bolgarske vlade Jugova ne pužadistične organizacije k »pohodu na iPariz*. Ta poslanec je med drugim napisal, da je francoska vlada poslala večino čet v Alžir in da proti pohodu pužadistov na Pariz »lahko računa samo na prometno polici- MBSLJEVMIE F001JMJ 0 POSJIEJII Jugov izjavil v intervjuju z dvema egiptovskima novinarjema, da je sklep o nacionalizaciji Sueškega prekopa popolnoma zakonito dejanje, ki izvira iz suverenih pravic egiptovske države. Na vprašanje o egiptovsko-bol-earskih odnošajih je Jugov dejal, da so le—tl- prijateljski in da vladi obeh držav spoštujeta načeila miroljubne koeksistence, upoštevanja medsebojnih koristi in nevms-šavania v zadeve drugih držav. spopad z nasprotnimi strankami na proračunski razpravi. D. Robida Pužadistično gibanje je oživelo glede na skorajšnjo vrnitev parlamenta s poletnih počitnic. Nefasen položaj v zvezi z imenovanjem tržaškega podžupana Pariz, 11. sept. (Tanjug) V Parizu so bili danes obnovljeni franeoiko-nemški razgovori za sklenitev gospodarskih aranžmajev glede odškodnine Franciji zarad'-polirične priključitve Posarja Nemčiji,-ki bo izvedena v začetku drugega leta. Francoska vlada je znatno znižali svoje zahteve do Zahodne Nemčije, glede roka za. izkoriščanje posarskih premogovnikov, vendar pa je obvestila nasprotno stran, da načelni sporazum o .priključitvi Posarja Nemčiji ne bo mogel stopiti v ve- ljavo, dclkler ne bodo končana Trjt, 11. sept. (po telef.) Polo- Sklep pokrajinskega sveta kr- sedanja pogajanja, žaj v zvezi z imenovanjem trža- ščanske demokracije, da prepusti »Mi ne bomo storili ničesar, da skega podzupana^je bolj nejasen odločitev glede imenovanja pod- Odnošaji med Bollgarijo in osta- kot le kdaj. Tržaški listi posveča- župana centralnemu vodstv-u iirni balkanskimi državami, je de- jo ^temu vprašanju še vedno na:;- stranke v Rimu, je naletel na ta- _ . , ial Jugov, se stalno zboljši^jejo. večjo pozornost, saj ^gre za prob- kojšnjo reakcijo socialnih demo- HOZJOVOIl O PumPJIllIl ^ To velja zlasti za naše zveze z lem, od katerega rešitve je odvi- kratov, ki so se sestali še pred vprašanjih med Z. Nemčijo Jugoslavijo. Med balkanskimi dr- sno, kakšna bo _ občinska' politika napovedanim rekom ter v tej zve- Jjj NiZOZEiUSkO -T . A-l________________________________ '1<^iU T lih ' ' ' ' *" * * 1 • 1 ' • V “ 1 « t žavami so ustvarjene take zveze, v prihodnjih Štirih letih. Lahko’ zi sprejeli nekaj važnih sklepov, ki dopuščajo ob obojestranski se pa tudi zg0'di, da do rešitve Sociailno demokratski odborniki so Haag, 11. seipt. (Reuter) Urad- 'pripravljenosti napredek k obsež- sploh ne pride in tako bi ne ipre- namreč pooblastili političnega taj- no ,e. sporJoce-TLTdo j JL.a. i._»________________ “ “ ■ tv - ,J Dosatania med Nizozemsko m nemu in vsestranskemu ekonom- ostalo drugega kot razpisati nove nika stranke in vodjo sociailno de- Pogajanja med .Mzozerns. o m skemu in kulturnemu sodelovanju, občinske volitve. jnbkrptskih svetovalcev v trža- Zahodno Nemčijo o vrn> i o škem občinskem svetu prof. Lonzo, n?e)neSav. "f, _ _ _ _ _ _ , , ... - . ..i skem, cigar lastniki so bili prej TEL EG RAMI Nemci, začela vHaagu_26._ sep- DUNAJ. AvstrijsKi kancler Raab je na dunajskem velesejmu obiskal tudi duffosl«Hvanski paviljoni. V spremstvu jugoslovanskega veleippislamiika na Dunaju dr. Raidiivcija Uvaliia je z zani-mnenjem ogledoval razstavljene predmete. ATENE. Grški minister za zunanje zadeve Averof je cdipoto-val v Pariz na povabilo odbora treh atlanljsikega pakta. Razložil bo temu odboru stališče GrCije do razširitve delovanja tega pakta na ekonomsko, politično in socialno področje. TOKIO. Japonko ministrstvo financ je sporočilo, da bodo Japonsko obiskali guvernenji cen-tralnili banik petih ali šestili azijskih držav, da se bodo pogovorili o ekonomskem sodelovanju. niškimi mandati ter so v ta namen " Za^opniki obeh “d^v 5°ri v pristojiMJfft m m . F. .. m vf A a rtet . . .. , — — . • t ^ i1 ?7rtš ( bodo razmislili, kako uredil« vprašanje lastnine nad 1.150 ha zemlje, ki so jo odkupile nizozemska vlada in občinske oblasti. podali v njegove roke ostavke- li ' kako uredito Pravosodja in zakon o 1-—: __ bodo razmislili, k a Ko ureaiK „ obrtništvu, kjer so jf5™ teli izpolniti spletih obveznosti, so :0 o:lkupile nizo. L j. da bi za podžupana ne me- , , - - Xi:W HAVEN-. AmcTislcj znan- ('e krščanski demokrati ne oi ho- sS\’enik dr. Benjamin Dugger, ki je iznalel aureomicin 84 let Sitar. CATANIJA. ognijenik Etna na tiovali sociilnega demokrata Dul- 1^'i,‘MVlOš Zata - rimotorno letalo za meteorolo- flota lahiko evaikuirala America- bo -odločitev negativna tedaj bodo Šestih mesecih tega leta so ška raziskavanja. V letalu je IS ne iz ®£ipta »če bo ^trebno ia- socialno demokratski odborniki francoski premogovniki dali členov incstvfl« rsui poslaoszmja položaja oKrog . ... ■ v*«* j . . ___ _ TOKIO. Tajfun »Ema«, ki Sueza«. Dodajajo, da bo flota av- odstoprli ter tako sprožil knzo» 4,863.300 ton premoga, kar je za divjal nad otokom KiuSiu, je tornatlčno' prevzela nase zaščito bi se končala šele po novih vo- nad 30.000 ton manj kot v istem terjal 19 človeških žrtev, podrl Američanov in njihove lastnine i- l pa štiri tisoč hiš. »v primeru potrebe«. obdobju lani. bi odložili politično vrnitev Posarja Nemčiji, io-ja če v teh razgovorih ne bo doseženo dokončno soglasje, ni mogoče' izključiti nujnosti novega sestanka šefov obeh vlad«, je pred dvemi dnevi izjarv-Jl premier Mollet. Indijski desnonti 1 , NEW DELHI, 10. sept. (AP). V indijski prestolnici so demantirali vesti iz zahodnih virov, da so šefi zahodnih držav zahtevali, naj bi Indija prevzela pobudo po neuspelih kairskih razgovorih. Te vesti t-olmatijo v delhijskih krogih kot izraz želje, naj bi se razgovori nadaljevali na osnov,i kompromisne formule, ki naj bi jo izdelali Indijci. V Delhiju dodajajo, da bo indijska vlada podprla kakršen koli predlog o sklicanju nove konference glede Sueza. Nev! zakoni na Poljskem Varšava, 11. sept- (Tarojug) — Poljski Sejem je danas dopoldne sprejel dva zakonska načrta — zakon o prenosu uprave nad za-ministrstva samoupravi v predpisane volitve za samoupravne organe obrtniških organizacij. Sejem je sprejel tudi predlog zakona o spremembi zakona o delovni disciplini. Dosedanji, zakon je predpisoval zelo huda sankcije za zaipustitev dela. Doslej je bilo za take prestopke pristojno sodišče, odslej pa se se bo to urejevalo v okviru podjetja. Mikcjan obišče Avstrijo Dunaj 1. sept. (AFP) Po sestanku avstrijske vlade je bilo objavljeno sporočilo, da' je prvi podpredsednik sovjetske vlade Ana— stas Mikojan -izrazil pripravljenost, da v oktobru obišče Avstrijo. O tem je obvestil kanclerja Raaiba sovjetski veleposlanik v Avstriji. Enotnost v različnosti »Nacionalizem utegne biti za mnoge ljudi V svetu zastarel nauk. Za nas v Aziji in Afriki je glavna gonilna sila naših prizadevanj. ... Mi bomo z največjo hvaležnostjo sprejeli vsako pomoč, ki nam bo ponujena s katere koli strani, nikakor pa ne bomo dovolili, da bi nam kdo s kakršnimi koli materialnimi prednostmi odkupil tudi najmanjši del naše trdo priborjene neodvisnosti.« — Predsednik republike Indonezije dr. Ahmed Sukarna na skupnem zasedanju senata in predstavniškega doma ZDA, 17. V. 1956. Lani je neko francosko letalo, ki- je letelo iz Indokine v Singapur, moralo zasilno pristati na Javi zaradi slabega vremena. »Ali sem v Bataviji?« je vprašal pilot po pristanku. »Vi b: se morali naučiti novega zem-ljepisja, ker je vaš zastarel. Batavije ni več!« so mu odgovorili. »Nekdanja nizozemska kolonija Batavija je danes Džakarta, glavno mesto svobodne Indonezije. To bi že moTali vedeti.« Morda je res, da je na Zahodu marsikatera dežela prebolela svoj nacionalizem že v devetnajstem stoletju (čeprav bi se dalo tudi o tem razpravljati), Pa je nacionalizem tukaj zelo aktiven činitelj in popolnoma razumljiv. Ljudje, ki so se še pred kratkim krvavo bojevali hkrati proti kolonialnim silam in za nacionalno in gospodarsko osvoboditev, so nujno občutljivi za vse, kar zadeva njihovo neodvisnost- Niso pozabljeni še razni WesteTl-ingl, Van Kleifi in drugi samozvani ko- miti, ki so z blagoslovom Nizozemcev hoteli uro naviti na predvojni čas. Stališče Indonezije do zunanjega sveta bi se dalo povzeti na kratko tako-le: republika Indonezija se ni- pridružila niti amerišikemu niti sovjetskemu bloku in nima namena pristopiti h kakemu tretjemu bloku, ki naj bi služil kot protiutež tema dvema blokoma. Svojo politiko označuje Indonezija kot »•neodvisno« in »aktivno« in zavrača izraz »nevtralizem« za to politiko. 2e narava oziroma zemljepisni položaj sili Indonezijo, da sodeluje s čim več državami. Indonezija leži med dvema celinama — med Azijo in Avstralijo — in med dvema velikima mor-* jama — Indijskim in Tihim oceanom. 2e davno v preteklosti je bila Indonezija v stikih z vsemi temi državami, Ce sp se še tako razlikovale od nje. 2e zaradi svojega položaja je ta arhipelag ležal v rredišču pomembnih prometnih poti. Tu- kaj so se zadrževale vse mogoče rase in seveda vsi mogoči kolonialni gospodarji — od Angležev, Spancev, Portugalcev in Francozov do Nizozemcev, ti so odščipnili tudi -največji kos tega bogatega področja. Če upoštevamo, da se ozemlje republike Indonezije razteza na približno 3000 otokih, postane očitno, kako težko je vzdrževati red in braniti neodvisnost take države. Tako velikega področja na mogoče braniti samo z vo-jaSko silo. Seveda mora Indonezija, tudi iz gospodarskih razlogov vzdrževati stike s čim več državami. To je zelo bogata dežela, izvaža pa v glavnem le surovine in ne končnih proizvodov. Zato je velik del njenega gospodarstva odvisen od izvoza in Indonezija se ne more vezati samo na nekoliko diržav, ker so prav njeni izvozni artikli, posebno kavčuk, podvrženi močni fluktuaciji na svetovnem trgu. Največ korist; zase vidi v miroljubni, toda neodvisni politiki- Zunanje politike pa ne določajo samo nade in ideali niti simpatije ' in antipatije posameznih državnikov in strank — in teh -je prav v skladu z razdrobljenostjo državnega ozemlja zelo mnogo —, ampak objektivni čimitelji. In teh činitelj ev je biilo po 27. decembra 1949, ko je Nizozemska priznala neodvisnost Indonezije, precej. Novi režim, je podedoval opu-stošeno deželo in prazno drž. blagajno. Proračun za leto 1950 je predvideval primanjkljaj v znesku 1,5 milijarde guldenov, kar je znašalo približno 17*/* od skupne proračunske ■ vsote. Ruseinoit Indonezije % primerjavi s Evropo Komaj pridobljena suverenost in neodvisnost je močno vplivala tudi na stališče delavskega razreda, ki je pod Nizozemci prejemal bedne mezde. MaTsi-kdo je mislil, da se bo položaj znatno popravil že s prenosom suverenosti. Težavne razmere in pomanjkanje, skakanje cen in gospodarska neurejenost — vse to je povzročalo nezadovoljstvo. Skupaj z zahtevami po zvišanju plač, ki so bile vsekakor razumne, so se pojavile tudi zahteve po nacionalizaciji raznih podjetij. -Zato je temu mlademu kolosu v Aziji potreben mir. Indonezija ne meji z nobeno državo, ki bi se utegnila spopasti z drugo. Lahko bi samo dejali, da meji na britansko in ameriško mornarico, ki nadzorujeta Indijski in Tihi ocean. Indonezija tudi ne meji na Kitajsko in Sovjetsko zvezo. 2elja. da politične odnošaje z drugimi državami postavi na temelj medsebojnega spoštovanja 'in nevmešavanja kljub raizlikam v družbeni ureditvi in ideologiji, je odločilen činitelj v takem gledanju na mednarodne odnošaje. Spomin na kolonialni režim, ki je deželo držal stoletja v zaostalosti, je še močno svež in odpor proti vsemu, kar je le malo podobno kolonializmu, -je močan. Ta psihološki moment močno vpliva na današnjo usmerjenost Indonezije. Predsednik Sukamo se Je v govoru na bandumški konferenc; vprašal, kaj lahko store azijski {a afriški narodi za mir v sve- tu. Priznal je, da imajo le malo fizične sile. Celo njihova ekonomska moč je raztresena in. zato razmeroma majhna. Politika sile za njih ne pride v poštev. Diplomacija zanje ni vprašanje batine. Njihove državnike ne podpirajo reaktivna letala. Toda kljub temni lahko marsikaj store: lahko prispevajo •svoj glas razuma v svetovnih zadevah ter mobilizirajo vso duhovno, moralno in politično moč Azije in Afrike za ohranitev miru. Predsednik Sukamo je bil takrat gostitelj skoraj vse Azije in dela Afrike, in. jo zato govoril v imenu dveh ceT lin, toda to, kar je povedal, prav tako velja za Indonezijo. Veliki zgodovinski druži>eni -procesi niso stvar trenutka, toda vsak narod doživi na svoji-poti »veliki trenutek«, v katerega se strnejo boji,, trpljenje, solze in. kri, pa tudi sanje in upanje več rodov. Dobro poglejte mistično ptico »Garuda«, ki je v indonezijskem grbu simbol ustvarjalne sile. Sedemnajst .peres v krilu in osem peres v repu spominja indonezijsko ljudstvo na »veliki trenutek«: sedemnajsti dan osmega meseca (avgusta) 1954, ko je se-■ dianji predsednik Sukamo pired svojo hišo izobesil rdeče-belo indonezijsko zastavo jn razglasil neodvisnost svoje domovine. In čeprav se je bilo treba za potrditev te neodvisnosti še krvavo bojevati, je vendar ta datum upravičeno -rojstni dan mlad« republike — »veliki trenutek*. B. Pahor j r < «fc 7 SIOVBHSKI POTOCEflLBC 1 ST. 21« - 12 SEPTEMBRA 195« PKMM S»i£7H/C£ T£KSr/LHt ST/VKC VKAAU/U iuCJMA OACAUlZACIje fnOMCTA V okviru predvidenih ukrepov ra. napredek industrijska proizvodnje v letošnjem letu so zagotovljena potrebna denarna sredstva za izpopolnitev industrije Cinka in njegovih proizvodov. -Po študijah, ki morajo biti končane še letos, b-; morali omogočitj pridobivanje cinka iz svinčenih odpadkov in ostankov pri elektrolizi cinka ter topljenju cinka. Nadalje naj »i omogočili proizvodnjo cinhove pločevine ter elaktropoLirane pločevine in pod. Z osvajanjem novah proizvodov iz cinka bi. pridobili proizvode, ki imajo na svetovnem tržišču daleč bolj ugodne cene. Eri proizvodnji elektirolitnega cinka v kg mično-metalurškem kombinatu v Sab-eii dobivamo surovino, iz kateTe b; mogli proizvajati zgoraj naštete proizvode. Z rešitvijo teh problemov bi moglj mnogo učinkoviteje izkoristiti veliko bogastvo cinkove rude pr- nas in zagotoviti znaten priliv deviz iz tujine. To dokazuje preprost račun. Jugoslavija ima nekoliko svinčeno-cin-kovih rudnikov, razen tega pa imamo tu d j velike zaloge rude, eaij je na prvem mestu v Evropi. Novozgrajena elektroliza cinka z zmogljivostjo 12.G00 ton letno lahko omogoči proizvodnjo 18.000 tor.. Domače potrebe znašajo le 5.000 ton cinka. Ze prihodnje leto bi mogli izvoziti 7.000 ton, v naslednjih lotih pa skoraj dvakrat, toliko. Izvoz pa ne bo povečan samo količinsko. V bodoče bomo izvažali namesto cinkovega koncentrata 6'stj cink, kar pomeni znatno višje cene, ker je čisti cink dražji -od koncentrata za skoraj 80.000. deviznih dinarjev. Perspektive so zelo ugodne. Cink j s zelo iskan pr oizvod na svetovnem tržišču, ker je na svetu malo .tovarn za proizvodnjo čistega cinka. V Evropi so razen pr: nas še tovarne v Franciji, Norveški, Belgiji in Italiji-Cink bo imel čistočo 99.99 °/. da bo predelan v domačih tovarnah. Predelava cinkovega koncentrata v čisti cink petkrat poveča njegovo ceno.' Pod pogojem, da, bj izvozili letno 12.000 ton čistega cinka iz elektrolize v Sabcu, ki zaslužili skoraj milijardo dinarjev. S tem bi bila amortizarina elektroliza že v treh letih. Pot do cinka s čistočo 99.99% ni bila preprosta. Mnogi tuji strokovnjaki so delali na montaži naprav za elektrolizo, pri tem pa so ljubosumno čuvali tajnost tehnološkega procesa. Prav tako niso hoteli pristati v inozemstvu na priučitev naših kadrov. Zaradi tega so morali poskušati z lastnimi silami. Pred nekaj letj je bil zgrajen majhen poskusni obrat. Na tak način je bil pridobljen cink s spredaj navedeno čistočo. Elektroliza cinka v sestavu kemične tovarne »Zorka« v Sabcu daje še nekoliko dragocenih kovin. Razen železa, aluminija in antimona, ka nimajo posebnega praktičnega komercialnega po- Da bj zagotovili neovirano oskrbovanje elektrolize z električno energijo, je bil postavljen tudi poseben daljnovod od elektrarne do elektrolize. Pri praženju cinkovega koncentrata se osvobajajo velike količine plinov. Ti plini, gredo skozi ciklone, kjer reducirajo prah, zatem Pia v električne filtre, kjer pod napetostjo 70.000 voltov odstranjujejo tudi najmajše prašne mena za prvi kemično-metalur- delce. Tako prečiščeni plini slu- škj kombinat, pridobivajo z ži.jo proizvodnji žveplene kisii-elektrolizo še kadmij, kobalt in ne. Pri praženju cinkovega kon- nikelj. ki zavzemajo pomembno centrata bodo pridobivali letno mesto v proizvodnji te tovarne, okoli 25.000 ton razredčene žve-Se nekaj podatkov. Da bj plene kisline, ki služi tovarni obratovali z normalno zmogljivostjo je potrebno tovarni najmanj 10 milijonov kilovatnih ur e.*£ ena četrtina elekisiične energije, kj jo proizvaja, hidroelektrarna Zvomik na Drini. ZA ODKUP ŠE NISO PRIPRAVLJENI Kljub slabim izgledom v pomladanskih mesecih, bo letos v mariborskem okraju povprečno dobra letina. To velja zlasti za krompir in sadje, ki predstavljata glavna predmeta odkupa in prometa v jesenski trgovini, ko si gospodinjstva nabavljajo žimnico. Sezona glavnih odkupov se slicer še ni pričela, je pa zelo blizu. I'z dosedanje prakse vemo, da je organizatorje odkupa skoraj vsako lato prehitel čas In ni bilo na razpolago potrebnih in urejenih skladišč, embalaže ali pa prevoznih sredstev. Odkup zgodnjih jabolk v minulem letu bo ostal marsikomu v neprijetnem spominu še dolgo časa. Glede na vse to smo se pozanimala, kako so letos pri— Najemnine lokalov in hišni sveti Vzdrževanje in nadomesti- Sto 300 din za kvadratni me- iev stanovanjskega sklada je ter. zaradi visokiii gradbenih, stroškov draga stvar, -medtem ko potrebna sredstva ne dotekajo v zadostni meri. Iz tega razloga se pojavljajo pri hišnih svetih težnje, za katere ne bi mogli trditi, da so pozitivne in koristne. Manjkajoča sredstva skušajo namreč dobiti hišni sveti predvsem z dviganjem najemnin za lokale. V občini center v Ljubljani odpade od 120 milijonov din sredstev za reprodukcijo iztrošenega stanovanjskega sklada le 12 milijonov din ali 10% na najemnine za stanovanja, ves preostali znesek pa na najemnine za poslovne lokale. Pri vseh teh sredstvih, ki jih dajejo za najemnine poslovnih lokalov gospodarske organizacije, pa nimajo hišni sveti nikakršnih izdatkov z ureditvijo in vzdrževanjem lokalov ter njihovo amortizacijo, temveč nosijo vse izdatke same gospodarske organizacije — koristnice lokalov. Dejanske najemnine, ki jih plačujejo gospodarske organizacije za poslovne lokale, v dokaj primerih že daleč presegajo ekonomske. Pri sedanjih gradbenih stroških znaša ekonomska najemnina za kvadratni meter stanovanja in lokala pri stoletni amortizacijski dobi povprečno 40 dinarjev. Najemnina za stanovanja na področju bivšega MLO je znašala lani okoli 20 din za kvadratni meter, za lokale pa nad 100 din. Pri istih gradbenih stroških plačujejo gospodarske organizacije 5 do 6 krat višjo najemnino za kvadratni meter kot najemniki stanovanj — t. j. ena in pol krat višjo najemnino kot znaša ekonomska cena za .kvadratni meter zazidane površine. Hotel »Slon« je na pr. oddal lokal po ceni 1000 din za kvadratni meter, kar pomeni 25 kratno preseganje ekonomske najemnine. Podjetje »Mesnine« je potrošilo za adaptacijo in ureditev svojega poslovnega lokala v Čopovi ulici nad 2 milijona dinarjev. S pogodbo med podjetjem in pristojnim hišnim svetom je bilo dogovorjeno, da slednji ne sme odpovedati lokala tri leta. Mesečna najemnina je bila določena v višini 15.000 din. Takoj po preteku treh let je hišni svet dvignil najemnino na 25.000 din mesečno, kar znese 418 din za kvadratni meter. Podjetju »Kranjica« je hišni svet dvignil najemnino za lokal od 23 na 47.000 din, čeprav ne gre za lokal v strogem trgovskem centru. V teh prostorih mora po ves dan goreti luč, zaradi centralne kurjave pa mora plačati podjetje Se kurjača. Lokal stane tako dejansko 56.000 din mesečno in pride celo dražji kot lokali v strogem centru, kjer plača na pr. »Delikatesa« pred po- pravljene za odkup kmetijske zadruge mariborskega okraja, preko katerih naj bi .se pretežno odvijal odkup kmetijskih pridelkov. Bili smo nemalo presenečeni, ko smo zvedeli, da je bila pred dnevi na terenu Kmetijska in Sanitarna inšpekcijska služba, k.j je ugotovila, da so kmetijske zadruge za sedaj na splošno zelo sl^bo .pripravljene za odkupno sezono in odgovorno delo. ki jih čaka. Razen redkih izjem, niso urejeni odkupni centri, pripravljena skladišča in embalaža. »Zorka« kot osnovna surovina za proizvodnjo 60.000 ton umetnega gnojila. Prv; kemično-metalurškl kombinat pri nas ne bi bil to, kar je, č- ne bi do skrajnih motnosti izkoristil vse stranske proizvode pri pridobivanju čistega cinka. Poleg že navedenih stranskih proizvodov bodo izkoristili tudi »jalovino«, ki ostaja pri lu-žeoju. Po dvajsetih letih nabiranja te jalovine, jo bodo ponovno izkoriščali za pridobivanje cinka. Polno jarmenik za rezanje kamna izdelek Goriških strojnih tovarn ln livarn Uspeh v industriji marmorja Proizvodnja sodobnih polnofarmenikov »Soča 56« Naša država razpolaga s tolikimi in s tako bogatimi nahajališči okrasnega kamenja, da Resda Je v času, ki nas od jmamo vs» pogoje, da se pri nas Slaščičarni »Tivoli« je zvišal hišni svet najemnino od lanskih 45.000 din na 103.422 din letos. Pri tem obsega prodajni prostor le 127 kvadratnih metrov, ostoM stranski prostori s stranišči in hodniki vred pa 218 kvadratnih metrov. Gostinskemu podjetju »Daj-Dam« hoče hišni svet zvišati najemnino od sedanjih 60 na 120.000 din, medtem ko za investicije in popravilo lokala ne prispeva niti dinarja. Vse to spravlja gospodarske organizacije v nenormalen položaj, ko se skuša prevaliti nanje čimveč bremen. Gospodarske organizacije morajo poleg vseh predpisanih družbenih obveznosti, prispevka za stanovanjski sklad itd. nositi vse stroške za ureditev in vzdrževanje lokalov ter plačevati še najemnine, ki visoko presegajo ekonomske, ne da bi kakor koli bile deležna vsaj deloma ugodnosti pri uporabi teh najemnin. To pa konec koncev ne more ostati brez vpliva na cene v teh gospodarskih organizacijah, ali pa zmanjšati dobička zaradi povišanja materialnih stroškov. Razen tega pa niso osamljeni primeri, ko posamezni hišni sveti forsirajo na račun gospodarskih organizacij privatnike, ne upoštevajo določila uredbe, po katerem morajo biti člani hišnih svetov tudi vsi najemniki lokalov, postavljajo poleg visokih najemnin še razne posebne pogoje najemnikom lokalov itd. Vse to narekuje potrebo po podrobnejši ureditvi najemnin za lokale, ki služijo sedaj izključno potrebam, in namenom hišnih srretov. nič pa samim poslovnim lokalom in širšim potrebam po lokalih. Z-ek glavne odkupne sezone Se loči, mogoče nadoknaditi marsikaj, kar je zdaj v pripravah zamujenega. Odlaganje do skrajnega roka pa bi utegnilo imeti ponovne škodljive posledice za celoten potek odkupa, ki se je šele v preteklem letu začel resneje uveljavljati in ima mimo težav, ki bi jih s slabo organizacijo priprav za odkup sam zagrešil. dovolj drugih. Materialna škoda zaradi neurejenih skladišč, kvarjenje odkupljenega blaga, ki bi zaradi tega neizogibno nastalo, sta nedvomno dovolj pomembna razloga, zaradi katerih bo Sanitarna inšpekcija prepovedala odkup vsem tistim zadruvam, ki ugotovljenih pomanjkljivosti ne bodo pravočasno odpravile. Vsak četrtek novi TT, v Ljubljani že v sredo popoldne razvijo močna industrija marmorja. Rečj pa j® treba, da s« V to industrijo pred vojno ni vlagalo dovolj sredstev, da ni bilo načrtne eksploatacije in da y tej industriji mehanizacije skoraj ni bilo ter je zato prevladovalo ročno delo. Nekoliko bolje pa je bila razvita obdelava naravnega kamenja, čeprav so se s tem po večini ukvarjale le obrtne delavnice. Žične žage, polnoijarmenike, brusilne in ostale stroje za obdelavo kamelija simo uvažali iz Italije la Nemčije. Uvažali pa smo tudi marmorne bloke, pa čeprav naši domači marmorji niti po kvaliteti niti po estetskem iz-gledu ne zaostajajo za tujima marmorji. Stanje se j« zdaj v toliko spremenilo, da Jugoslavija ni več uvoznik pač pa izvoznik marmornih blokov dn plošč. Ta industrija zaposluje zdaj že ve-liiko število delavcev, in to rav- n*> v najsiromašnejših predelih naše domovine. Velika ovira še hitrejšega razvoja te industrije pa je bila zelo 9laba mehanizacija. Ker brez strojev vseeno n; šlo, so podjetja bila prisiljena uvažati drago opremo; nekatera pa so Se celo sama lotila izdelave strojev, ki pa razumljivo zaradi nestrokovne izdelave nso kvalitetni in temu ustreza tudi njihov učinek. Vse to pa v epikih potreb Po mehanizaciji še ni moglo zadostiti in zato je bilo potrebno misliti na domačo in- kot odličen, vendar so doslej na rijem napravili že precej izpre-memb, tako da bodo izdelki serijske proizvodnje, s katero so že pričeli, še popolnejši. Ba-sebno presenetljivo je pri delu tega polnojarmenJka dejstvo, da pri 30 listih dosega 2 cm reiza na uro. Tolikšnega učinka ne dosega noben še tako moderen inozemski polno jarmenik. Ta uspeh pri raizvioju mehanizacije v marmor11! industriji je tolikšen, da vsekakor zasluži večjo pozornost kot doslej tudi Združenja gradbene industrije dustrijsko izdelavo strojnih na- in industrij* gradbenega materiala, kakor tudi zvezne gradbene zbornice. Industrijski biro v Ljubljani ima namreč -namen osvojiti tudi proizvodnjo raznih brusilnih strojev, stenskih žičnih žag itd- V. V. JUGOSLOVANSKI POSLOVNI KURIR INFORMATIVNI LIST O PONUDBI IN POVPRAŠEVANJU NA DOMAČIH IN TUJIH TRŽIŠČIH Komercialno po-slcvanje naših gccpodarsklli organizacij se ved. no bolj prilagaja novim pogojem blagovnega prometa ter novim proiulemeim, ki se porajajo kot reizuiitait naglega razvoja in dinamike našega gospodarstva kot celote. Da bi gcc-lpodaTsfce organizacije dosegle čim ekonomičnej-še in čim remtabilne-jše poslovanje, morajo nujno proučevati in spremljati zlasti tržne spremembe, kajti v novih razmerah postaja tržišče veidmo bolj odločilen činitelj. Prav zara-di vedno večje odvisnosti od gibanja ponudbe in povpraševanja in drugega dogajanja na tržišču začenjajo naše gospodarske organizacije vedno bolj načrtno proučevati in razi. flkovati tržuSče, njegove sprememba in sploh vse, kar vpliva na nadalijnj-i razvoj podjetij, ki moraijo v -skladu s temi ugotovitvami uravnavati svojo poslovno poiliiitilko. Talko se pred našimi gospodarskimi organizacijami odpira široko področje spremljanja in proučevanja tržnih sprememb. Na tem novem delovnem področju se pojavlja precej komplicirana in aktualna problematika, ki zlasti v nekaterih proizvodnih panogah kaj hitro raste. Te komplicirane nalcge spremljanja, a-naliiziranija in proučevanja tržnih sprememb se lahko uspešno lotijo le strokovni gospodarski kadri, ki imajo potrebne strokovne kvalifikacije in razen tega tudi več ali manj bogate izkušnje, kajti le ti lahko na temelju proučevanja, podrobnega analiziranja in posploševanja tržnih razmer pridejo do ugotovitev, ki jih nato lahko gospodarske organizacije v praktične poslovanju koristno izrabijo. Zaradi kompliciranosti problema, zaradi specifičnosti naših posameznih tržišč seveda ni lahka orientacija v tern novem razdobju razvoja našega tržišča. V zvezi s tem tudi ni lahko pravilno odrediti smer in program nadaljnjega razvoja posameznega podjetja. Prav zaradi tega, da bi nudili potrebno pomoč našim. gospodarskim kadrom, je začel izhajati tednik »Jugoslovanski poslovni kurir«, ki bo služil kot informativni list o gibanju prav za industrijo marmorja. »Sloveniij a-unpex« (sedanji »Tehn-o-imipex«) je že 1951. leta dal -prav tako pobudo za izdelavo univerzalnih žičnih žag in modernega . polnojarmenika z veliko kapaciteto. Koncem 1954. leta so dokončali prvo serijo — 20 žičnih žag. Leta 1954- ' so prišla strokovnjaki do mnenja, da so v industriji marmorja trenutno nao-bolj potrebni manjši polnoč ar-meniki. Proizvodnjo teh so zato hotelj osvojiti preje kot proizvodnjo velik h. Manjši so namreč zaradi nižje cene tudi dostopnejši manjšim podjetjem marmorne industrije. Industrijski biro v Ljubljani se je zato lotil projektiranja manjšega sodobnega poincj anmenpka. Stroj je konstruiral konstruktor Franc Kisel. Razlogov, ki so privedli do odločitve za projektiranje ln serijsko izdelav© manjših polno jarmenikov, je bilo več: V Skoraj vseh naših kamnolomih znaša povprečna velikost marmornih blokov manj kot en kub. meter. Kapaciteta mnogih iaionna»rai list o gibanju po- uMrariai« - nudite in povpraševanja na do- - P°djetj.j, ki se ukvarjajo z Cucs mačem ln tujem tržišču in kot ploataoijo marmorja, ni tolikš bodoči centralni organ našega gospodarstva za registriranje po-slovnoJkcnjiuniktumiih, ekonomsko-in formativnih in komercialnih obvestiil ter vesti kot informativni svetovalec in pomočnik vsem, ki jim je v poklicnem udejstvovanju nujno potrebna orientacija v dogajanjih na domačem in tujem tržišču. Tak list naj bi sipopotall s svojo informativno Službo' vrzel v naši gospodarski žurnahstiki, kajti obstoječi gospodarski listi imajo predvsem nalogo inštruirati gospodarske kroge, Jih opozarjati na nove predpiše ter na pravilno praktično uporabo teh, medtem ko bo »Jugoslovanski poslovni kurir« objavljal cene, jih komentiral ter obravnaval s komercialnega in poslovnega sta. lišča ter težil za tem, da gospo, darske kroge, zlasti pa komercialne kadre vsestransko Informira o stanju na domačem ln tujem tržišču. .Razumljivo Je, da bo vsem gospodarskim organizacijam tak informativni pomočnik m svetovalec izredno dobrodošel. na, da bj mogli popolnoma izkoristiti velike polnojarmenike, ki lahko letno razrežejo 800 kub. metrov blokov, iz katerih dobim© približno 24.000 kvadrat, metrov marmornih plošč. Da bi z velikimi polnoj armeniki rezali manjše bloke, bi ne 'bilo ekonomično in zaradi tega je bila zamisel Industrijskega biroja zares utemeljena in koristna. V »Strojnih tovarnah in livarnah« v Novi Goric: so izdelali prototip, ki ga zdaj že od [letošnjega aipriila preizkušajo v podjetju »Naravni kaimen« v Ljubljani. Izdelek je res kvaliteten in ponovno potrjuje sloves, ki ga to podjetje uživa na našem trgu. Prototip »e je pri dedu izkazal Železnica in potniki Dne 3. septembra sem potoval iz Ljubljane preko Sežane v Gorico z vlakom številka 618. Vlak za Sežano je prispel že v Ljubljano z zamudo, ki smo je imeli pri odhodu iz Ljubljane že za 41 minut. Kljub'temu potniki nismo izgubili upanja na zvezo v Sežani. V Postojni smo naprosili sprevodnika, naj vpraša. če bo vlak v Sežani čakal. Odgovoril pa nam je, da je vlak pravkar odpeljal iz Sežane. Bili smo razočarani nad to vestjo, saj vemo, da stoji vlak. ki prihaja iz Sežane v PrieSeležc Hvaliteta . V dolenjskih vinogradih bo letos znatno manj grozdja kot lani, kar je posledica ostre zime in in slabega vremena spomladi. Res pa je, da bo letos kvaliteta veliko boljša- Grozdje zelo lepo zori, je zdravo in če ne pride kaj izrednega, bomo s kvaliteto letos lahko zadovoljni. Izredno topli oziroma vroči dnevi ugodno vplivajo na zorenje grozdja. Tudi ajda že dobiva zrnje, prav teko so se že koruzni štroki pričeli obešati. Ponekod so pričeli z izkopom krompirja. Donos je po dosedanjih ugotovitvah nekoliko manjši kot lani, vendar ne povsod. V nekaterih krajih se čutijo posledice suše. V Poljanski dolini ob Kolpi primanjkuje vode za ljudi in zlasti za živino, vodovod, ki ga grade, pa je še suh. Zaradi suše bo znatno manj jesenske paše. kot bi jo bilo sicer glede na mokiro poletje. Ponekod čakajo z izkopom krompirja, ker je zemlja trda, pa tudi zaradi vročine n: priporočljivo kopanje krompirja, dokler se vsaj nekoliko ne ohladi. Sadja, zlasti jabolk in hrušk je več kot se je pričakovalo. Posebno v višje ležečih vaseh je sadja veliko. Na splošno je tudi sadje veliko lepše kot prejšnja leta. To je posledica škropljenja in čiščenja sadnega drevja. Navzlic temu je promet s sadjem majhen. V nekaterih vaseh v okolici Metlike in tudi drugod je videti ng tleh po sadovnjakih obilo sadja, ki propada. Kupcev za industrijsko sadje ni, ,pa tudi za dobro zdravo namizno sadje ne veliko. Re- Okrog 2000 mladine na delovnih akcijah V vseh delo-vnih akcijah gospodarskega značaja ln v delovnih akcijah za zgTa-ditev športnih ta telesno-vzgojmih objektov, je sodelovalo okrog 2.000 mladincev ta mladink, ki so opravili z okrog 2S.0M delovnimi arami razna dela v vrednosti poldrugega milijona dinarjev. ZBOR PLANINSKIH METEOROLOGOV NA B.TELASNICI V BOSNI Z ozirom na zadnji odstavek Gorico, tam kar dve uri in pol. članka pod gornjim naslovom. preden odpelje naprej proti k-I je bil objavljen dne 8. 9. t. 1.. V nedeljo pričakujejo t Kranja okoli 40.000 gostov iz vae Slovenije, ki bodo prišli na veliko zborovanje ob priliki proslav 20-letplee velike tekstilne stavke v Sloveniji. — Naša slika kaše shemo ureditve prometa za pešce in vozila proti prostoru, kjer bo zborovanje Jesenicam. Najbolj so bile v skrbeh matere z majhnimi otroci, saj niso vedele, kje naj prebijejo noč. Ce bi moral omenjeni vlak iz Gorice takoj nadaljevati pot naprej proti Jesenicam bi razumeli dejanje železniške -postaje v Sežani, tako pa nam ta no- o pritožbi na višji forum, stopek vsekakor ni razumljiv. Društvo meteorologov Vladimir Korent Slovenije daje Društvo meteorologov Slovenija sledeči popravek: 1. Sklep občnega zbora je bil: društvo bo skušalo v bodoče na podobne konference poslati svojega zastopnika; 2. Na občnem zboru našega društva ni bilo ni kakega sklepa Zaloke v industriji Nekatera podjetja v marihora »kem okraju so v letošnjem letu ustvarila v svojih skladiščili večje zaloge, ker blsga zaradi! položaja na tržišču niso mogla takoj prodati. Splošna ocena takšnega stanja zalog gotovih izdeOikov je pozitivna, saj prvič po svoboditvi naše gospodarstvo stoji na trdnejših temeljih. Prav taiko so večje zaloge pozitiven odraz stabilizacije tržišča ia. uravnovešeni a naših blagovno— denarnih odnosov. Zaloge so pravzaprav normalne, saj zaje— majo v mariborskem okraju skupno le 11 cdst. skupne proizvodnje v letošnjem polletju. Proces ustvari sinja materialnih rezerv se bo tudi v bodoče nadaljeval, kar poraja zdravo gospodarsko osnovo tn pravilna razmerja na tržišču. Stanje zalog gotovega blaga se je v mariborskem okraju najbolj povečalo v industriji gradbenega materiala in sicer na 663 odst. v primerjavi s prvim polletjem pretetklega leta. Zal-oge gotovega blaga so se povečale v istem obdobju v kovinski industriji na 374 odst., v grafični industriji na 326 odst-, v lesni industriji na 311 odst. in v tekstilni industriji na 242 odst. Ls kemična industrija je zabeležila manjše zaloge ko-t jih je imela pred enim letom (86 odst.). Skupno so se zaloge gotovih izdelkov v letošnjem prvem polletju povečale za 88.9 odst. v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Cene, ki so v preteklih letih kazale nezadržano težnjo naraščanja, so se letos ustalile. Lani so v prvem polletju v zveznem merilu povprečno narasle za 4.5 odst., letos Pa le za 1-9 odst. pri blagu za široko .potrošnjo in za 1 odst. pri materialu za reprodukcijo. V okrajnem merilu pa je opaziti padec cen pri tekstilu, pohištveni industriji in pri gradbenem materialu. Pri podrobnejši analizi porasta zalog gotovih izdelko-v lahko ugotovimo, da je nova ekonomska politika zadržala obseg kapitalne izgradnje in imela močan deflacijski učinek. Omejeni investicijski krediti in blokirana sredstva podjetij so vplivala na zmanjšanje investicijske potrošnje. Pozornost vzbujajo zaloge nedovršene proizvodnje, saj se dejansko volumen proizvodnje in. bistveno povečal. Zaloge polizdelkov so se napram stanju pred letom dni povečale Za 9.8 odst. M. K. bo manjši pa elofera snica Je, da je promet s sadjem v teh vročih dneh brez primernih skladišč s hladilnimi napravami, zvezan s precejšnjim tveganjem, zato na en; strani trg s sadjem ni založen, na drugi strani pa veliko sadja propade, ker ga nihče ne pobere. Cena na trgu je dokaj- visoka, najmanj ■ 40 din za kilogram količkaj primerne kvalitete. Najbolj nespametno bi bilo, če ne bi letos, ko je vreme tako ugodno, počakali s trgatvijo grozdja do skrajne možnosti in. si tak0 zagotovili prvovrsten pridelek. V dolenjskih hramih je še veliko neprodanih zalog lanskega pridelka. Mnogo od tega stoji zaradi slabe kvalitete. Med temi zalogami Pa je še dokaj dobrega pristnega vina, med drugimi sortam- tudi cvička, kakršnega naža.tost zastonj iščemo v naših gostiščih. (r) PREDSTAVE SO 03... Čeprav ne moremo reči, da v naših kinematografih tečejo najboljši filmi, gremo vendarle radi kakšnega pogledat, čeprav je kavbojka (našim kritikom se namreč včasih zdi, da je kavbojko že kar vnaprej treba obsoditi ...) Ko pa se takole znajdeš pred izložbenim okencem s filmskim programom, si v zadregi. Recimo, da je ura osem, pa se ti zafdi, da bi bilo dobro iti kaj pogledat. V okencu so slike, naslov filma, glavni igralci (po navadi z napak napisanimi imeni, kar pa ni tako hudo, ker jih spoznaš po slikah) in še odkod film prihaja, toTLa zaman boš iskal podatka, kdaj so v tistem kinu predstave. Spodaj, čisto na dnu čepi temna ploščica, kjer je prostor za to, toda prazna! Ne ostane ti drugega, kakor da poizkusiš srečo kar na slepo, kar pa je precejšen hazard, ker ima skoraj vsak kino v Ljubljani predstave ob drugačni uri. Ostane ti še možnost, da kupiš časopis, kjer najdeš pod naslovom »Kino« potrebni podatek, ali pa, da poiščeš najbližjo oglasno desko, kjer so nalepljeni časopisi. Mislimo, da naši časniki ne bodo propadli, Se izgubijo to ekskluzivnost obveščanja o času začetka predstav in zato prosimo. naj bi tisto pozabljeno tablico v reklamnih okencih kinematografov levo popisali. Takole nekako: »Predstave v kinu Komuna (recimo) so »b 16, 18, 20. uri.. .c j. . SVETLOBE IN V STARI ^Slovenske goric e gPOLEN7$KO Maribor v počastitev 20-letnice tekstilnih stavk Podobne proslave kot v Mariboru potekajo te dni tudi v kolektivih tekstilne industrije na področju celotnega okraja. Spomini na tekstilne stavke so še zelo živi. Manjši tekstilni kolektivi so deloma stopili v stavko že leta 1935, tako v tekstilni tovarni v Otiškem vrhu, v Rušah in drugod. V teh dneh bodo udeleženci stavk tudi v teh kolektivih pripovedovali mladi generaciji tekstilcev o svojih težkih preizkušnjah v pogojih kapitalistične družbe za delavske pravice. jp- mariborskjh tekstilnih delavcev. Še sedaj je v vseh večjih mariborskih kolektivih veliko število udeleženecev te stavke-Največ jih je v Mariborski tekstilni tovarni, v Predilnici in tkalnici, v »Vigonki« in »Svili«. Mnogi nekdanji tekstilni delavci, udeleženci stavk, pa so se zaposlili pozneje v drugih panogah. Tako jih je mncgo na železnic}* im v raznih mariborskih tovarnah. Vse te stare borce za delavske pravice bodo poslali kolektivi na proslavo v Kranj na stroške kolektiva. Mariborski tekstilci in drugi (delovni kolektivi v mestu in Okolici so te dni sredi proslav V spomin na tekstilne stavke leta 1936. Poseben odbor, osnovan v ta namen pri okrajnem sindikalnem svetu, je proslave kar najdostojnejše pripravil. -.Večji del vsi kolektivi tekstilcih podjetij so sklicali slavnostne seje delavskih svetov, arazen tega pa so imeli tudi širše proslave, na katerih so v celoti z delavstvom obujali spo-jnine na borbene dni iz delavskega gibanja. Te proslave se niso omejile samo na podjetja tekstilne industrije, temveč so to obletnico počastili tudi v ostalih delovnih kolektivih, saj je bilo doslej že 19 večjih pri-ireditev in proslav. Ena izmed pomembnih proslav je bila v nedeljo v Mariborski tekstilni tovarni, kjer so odkrili tudi spominsko ploščo padlim borcem NOB, 'ki so bili hkrati tudi voditelji v stavkah in gibanjih tekstilcev. Te proslave se bodo še nadaljevale vse do odhoda v Kranj, kamor se je prijavilo dc-slej iz Maribora in okolice nad tisoč udeležencev. Centralna proslava bo v Mariboru v četrtek, 13. sept. O pomenu te obletnice bo govoril eden izmed udeležencev tekstilnih stavk leta 1936, v kulturnem sporedu pa bosta sodelovala KUD »Slava Klavora« in ►Angel Besednjak« s svojima pevskima zboroma in godbami. Razen tega je na sporedu vrsta nastopov »Partizana« in športnih tekmovanj med kolektivi tekstilne industrije iz vse Slovenije, pa tudi medrepubliška tekmovanja. Ni čudno, da so prcslsve ob 20. obletnici' tekstilnih stavk v Mariboru zajele tako širok razmah, saj je v ptavki sodelovalo okoli 3500 ♦♦»♦♦•»»»»•♦••••»••»•••♦•♦•♦v ZA VASO DRUŽINO ILUSTRIRANA REVIJA •TOVARIŠ« Motiv iz Kopra stinstvo. Z nasveti je društvo v pomoč predvsem občinskemu ljudskemu odboru. Zal leži večina •dela tega društva le na nekaterih posameznikih. Vinogradi dobro kažejo Zadnje toplo vreme je zelo po volj no vplivalo na razvoj vinogradov. Grozdje, “zlasti rani-na. se že barva in če bo še količkaj toplega vremena, bo letošnji pridelek po kakovosti boljši od lanskega. Poznajo se pa vseeno posledice pomladanske pozebe, še bolj pa toče, ki je v nekaterih delih Slovenskih goric, zlasti v okolici Radgone, Kapele in Jeruzalema, napravi-in grozdni peclji. Toča je uni-trsje tako okleščeno, da so ostali na trti samo razcefrana listi in grozdni peclji.. Toča je uničila 70 do 100 odstotkov pridelka. V ljutomerskem okolišu sp še precejšnje 'zaloge lanskega pridelka — okrog 40 vagonov — in vinogradniki so v skrbeh, kam z njim. Za novi pridelek pa je že dosti zanimanja in kaže. da bo spričo boljše kakovosti šel v denar. RO opereto »Oj to Sectovo srce«. Tn- je dal tud; lep dobiček. Zadru-di ta prireditev je povsem uspe- ga si je kupila tudi mlatilnico, ki so jo zadružniki zelo veseli, čeprav so bili pred nakupom nekateri proti temu. Trenutno dograjujejo dvorano v Zadružnem domu, ki jo bodo v kratkem opremili s kinematografom. Koncert v Celja Minulo soboto sta imela v celjskem Narodnem domu vzajemni koncert tamburaška orkestra prosvetnih društev »Tine Rožanc« iz Ljubljane in »France Prešeren« Iz Celja. Orkestra sta nastopila najprej ločeno. r»rvi pod taktirko tov. Jagodiča, drugi pod taktirko tov. Hočevarja, za zaključek pa združena tu cit ped taktirko tov. Ho-čevarja. Medtem ko je bilo težišče skladb ljubljanskih tamburašev na narodni glasbi, je b_'lo pri celjskih na sodobni na klasični Koncert je žel med poslušalci toplo priznanje. Izvajalca ga bosta zaradi ponafladiaclje te vrste glasbene dejavnosti', pen o vila še v Ljubljani. Mariboru lin drugih krajih Slovenije. V Celju je koncert pomenil tudi začetek nove koncertne ' sezone. Te dni seno priredili veliko živinorejsko razstavo, ki si jo je ogledalo dosti kmetovalce v. Razstavljena je bila zelo lepa živina. Najboljša je bila nagrajena. Razstavo je priredila tukajšnja kmetijska (zadruga, ki pripravlja za bližnjo bodočnost še veliko sadjarsko razstavo. N. V. Urejevanje prostorov Delovni kolektivi' gospodarskih podjetij v Ljutomeru so v zadnjem času začeli posvečati vse več skrb; zunanji in notranji ureditvi poslovnih prostorov. Tako je delovni ko-lektiv trgovskega podjetja »Zarja« uredil moderen trgovski lokal za špecerijsko trgovino in delikateso, sedaj pa preurejajo še lokal za manufak-torno trgovino in konfekcijo. Tudi deiovni kolektiv podjetja »Konfekcija« ie preuredil in od-novil svojo zgradbo ter Jo opremil z novimi reklamnimi napisi. Taka podjetja znatno prispevajo k lepšemu izgledu mesta. Iz Radomelj Pri nas so igrali igralci jz Komende z »Mikilovo Zalo« v povsem napolnjeni dvorani. Vsi igralci z režiserjem vred so se zelo potrudili in zaslužijo vse pT.bmanje. Vsi želimo, da bi v našem kulturnem domu videli v bodoči sezoni več dramskih prireditev kot doslej. Prav bi bjlo. da bi naše prosvetno društvo pokazalo, da moče zaostajati za drugimi. Nedavno s>o pri nas gostovali tudi 'Sralcl iz Mengša z LEP NAPREDEK OBETA SE .JIM OSNOVNI PREDPIS Z& V1S0 LEPOTO Mladostno sveže negovana koža! vA Na soncu in vetru ne- gujte svojo kožo z Nivea / kremo — in to redno. / Močnejšo zaščito daje Nivea-Ultra-Oel. Redna Nivea nega brani Vašo kožo pred izsuše-njem ter jo napVravi prožno in baržunasto mehko. Kaj pravite? Sem v službi pri obratu podjetja »Agroindus* v Zalogu, medtem ko • ima podjetje sedež v Ljubljani. Ko sem na podlagi pismene prošnje na posebnem obrazcu zaprosil železniško postajo v Ljubljani za mesečno vozovnico za prevoz iz Ljubljane v Zalog, so mi prošnjo zavrnili, ker je bila izkaznica na odgovarjajočem mestu žigosana z žigom »Agroindus-Ljubljana*. Vrnil iem se- v podjetje in zaiitevdl žig, v katerem je tudi ime kraja, kjer sem dejansko zaposlen. Uničili so prejšnji žig in dali novega »Agroindus-Ljubljana, . obrat Zalog*. To sem prinesel uslužbenki na železniško postajo v Ljubljani, ki me 'je ponovno zavrnila z izgovorom, da v žigu ne sme biti omenjeno mesto Ljubljana. Menim, da uprava podjetja vendar mora imeti 'žig, kot ji narekuje dolžnost, kajti uprava je, kot sem ie omenil, v Ljubljani, obrat pa. v Zalogu. Zaradi tega žig mora vsebovati oba kraja, ki prihajata v poštev pri poslovanju podjetja. Morda pa bi moralo podjetje naročiti poseben žig po želji železniške uslužbenke? Kaj pravite? Stefan Bele, Ljubljana NIVEA CREM1 ob zelenomodri reki Upravni odbor podjetja »Ivtopromet« in mehanične delavnice, Ljubljana, Savska cesta razpisuje mesto: IIA C U N 0 Y 0 D J E Pogoji: X. ekonomska fakulteta s 5-letno prakso- alt popolna srednja šola z 8-letno prakso, kot. samostojni'računovodja; 2. nepopolna srednja šola z 10-letno prakso in najmanj 5 let na vodilnem položaju. Nastop službe’takoj ‘ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe z življenjepisom in navedbo dosedanjega službovanja je dostaviti osebno upravi podjetja do 20. septembra 1956. ST. 21« — 12. SEPTEMBRA 1956 f SLOVENSKI POBOCEV&LEC ] Vt1. 1 ] & e MIMI MALENŠEK L m d •a tlO. Babica, ki je poslušala pomenek, je od presenečenja pozabila na pletenje, ki ji je padlo na tla. Domači pes Tedi, ki je dremal v bližini, je opazil zanimivo igračo na tleh, jo pograbil-in odnesel. Klobčič se je odvijal in pletenje se je vleklo po tleh, uboga babica pa je kriknila od grozč. * ' <■ 11. Lučka in Tom sta lovila psa, da bi mu iztrgala pletenje, toda Tedi se jima je spretno izmikal in babica se je močno razburjala. Otrokoma je prišla na pomoč debela zamorska kuharica Nancy, ki je pograbila'kosmatega po-, redneža za vrat, mu iztrgala pletenje in ga.vrnila,babici. Babiča se je vidno oddahnila, Tedi pa se je potuhnil v kot.' ■- V 12.. Ko si je babica opomogla, je resno rekla sinu: »Zmeraj sem te imela za pameinega, Tom.Ce. hočeš, vzemi s 'sebej Stello, toda otroka' moraš pustiti doma.« »Nancy, ki je to slišala, je presenečeno vprašala: »Ali gosped namerava potovati?« — »Da,« je rekel očka. »Na Sever. Saacy, ti boš seveda morala ostati doma. Preveč bi te zeblo.« KOLEDAR E reda; 12.' septembra: Silvin Četrtek, 13. septembra: Filip 12. septembra je Izvršni odbor OF Sloveli, j e razglasil, da sta OF slovenskega naroda in slovenska osvobodilna vojska kot sestavni del jugoslovanske vojske ‘prevzela na osvobojenem ozemlju vso oblast. - f. XXX Na .današnji dan leta 1943 je bila ustanovljena brigada Slavka Šlandra, ki' je v naslednjih me- secih zavzela več nemških postojank: Rečico, Motnik, Moravče, Vače, Peče in Crno. XXX 13. septembra leta 1923 je umrl slovenski jezikoslovec Maks Ple-teršnik. Sestavil je doslej najpo-polnejši slovar slovenskega jezika. XXX Na jutrišnji dan leta 1943 je VII. partizanska udarna brigada Franceta Prešerna po osemdnevnem boju uničila največjo belogardistično postojanko V Sloveniji, grad Turjak. GliiCiiii liudski odbor Kop** razpisuje usiiso javno ■ LICIT1SI JO • ■■■ => m sicer ra S31 h za prcclaj-o dveh osebnih avtomobilov, ki bo v Kopru dne 20. septembra 1556 ob 10. url ZŽ1CŠEM8 t - "Izklicna een,a 2,500.600 din -. 4 » e - . 1?.; . • tsefesiraiHo žnomke T - izklicna cena S.OOO.CGO din Avtomobila sta na ogled v garaži okrajnega ljudskega Odbora /Rjoper. Na licitaciji, smejo sodelovati državne ustanove, gospodarske,- zadružne in družbene organizacije. Pred začetkom licitacije morajo sodelujoči predložiti pismeno pooblastilo. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KOPER OOOCOOOOOOOOOC aooooooooooonoooooooooooncv 9 ZENSKO PERILO OD SOLIDNEGA UPORABNEGA PERILA DO NAJELE GANTNEJSE LUKSUZNE IZDELAVE. GARNITURE IN PERILO V SARMEZU, MILANEZU, LNTERLOKU IN. V FINI TKANINI IZ UMETNE SVILE. BOMBAŽA IN FINIH SINTETIČNIH VLAKEN. IZDELANO V PLAUENSKIH ČIPKAH. PREPRIČAJTE SE SAMI NA NAŠI RAZSTAVI V CASU MEDNARODNEGA ZAGREBŠKEGA VELESEJMA 0EUTSCHEB 1NNEN- UND AUSSENHANDEL TEZT1L BERLIN W 8 — Brzojav: C1ATEZ — NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA AJtX300000oCgJOOOQOOQOQQOQOOOQOOOOQQOOQQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQBOOOOB POZOR! V salonu za čišCenje in barvanje čevljev in vseh vrst usnjenih predmetov, delamo po globoko znižani)* cenah t. j. 50% od dosedanjih ceh. Izvršujemo hitro in solidno. Ljubljana, Wolfo-va — Titova 6, pasaža sredi parka — Elmazovič Ibrahim. OBVESTILA Dekanat Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani obvešča, da bo tov. prof. ing. Karel Slokan branil sam j o doktorsko disertacijo »Doprinos k odkopavanju in sepa-r: ran ju samovnetljivih senonskih premogovnih slojev Jugoslavije, bogatih na CH, in pepelu« v soboto, dne. 13. septembra 1956 ob 11. uri, v predavalnici št. 5, v poslopju Oddelka za rudarstvo in metalurgijo, Aškerčeva cesta štev. 32. Koncertna direkcija obvešča abonente lanskega modrega in belega abonmaja, da bodo njihovi sedeži rezervirani samo še danes in jutri, v četrtek. Od petka dalje bo vpisovanje za ostale interesente, ker je zanimanje za letošnji abonma izredno. OBJAVA. Sporočamo vsem društvom TVD Partizan okrajne zveze Kočevje, Ljubljana in Novo mesto ter vsem ostalim, ki so se želeli udeležiti 16. septembra okrajnega zleta v Ribnici, da isti, zaradi podvzetih ukrepov za zatiranje bolezni otroške ohromelosti odpade. Zlet bo prihodnje leto, proslavo 50-letniče telesne vzgoje v Ribniški dolini pa bo Partizan praznoval v okviru društva v mesecu novembru t. 1. Otvoritveni plesni večer nadaljevalnih: tečajev »Centralne plesne šole« — Petkovškovo nabrežje 35 — bo danes v sredo 12. sept. ob 19.30. Igra Jazz C. P. S. Fo-učevali se bodo sodobni družabni plesi, sprejeti na letošnjem »mednarodnem plesnem kongresu v Kissingen-u«, katerega se je udeležil tudi mojster Jenko. Vabljeni vsi obiskovalci pretekle sezone in novi interesenti. Nov začetniški tečaj se bo pričel v petek 14. sept. ob 20. uri. Nov začetniški družabni plesni tečaj tudi za starejše interesenta (-kej in zakonce, se bo pričel v petek 14. sept. ob 20. uri v »Centralni plesni šoli« — Petkovškovo nabrežje 35. Informacije — vpisovanje vsak dan c d 17. do 21. ure. Poučuje mojster Jenko. Glavna direkcija Jugoslovanskih državnih železnic v Ljubljani je odobrila za prevoz po železnici ob priliki proslav 23-letnice velike tekstilne stavke Slovenije 50 odstotni popust. Popust velja za vse razrede in vrste vlakov z vseh postaj v LP. Sloveniji do Kranja in nazaj, in to pri odhodu od 15. do 16. septembra in pri povratku od 16. do 17. septembra t. 1. Udeleženci kupijo na vstopni postaji železniško vozno karto do Kranja, ki velja za brezplačni povratek s potrjenim obrazcem K-13,- ki ga tudi dobe na vstopni postaji. V Kranju pa je treba obrazec potrditi v informacijski postaji na Koroški cesti ali na prireditvenem prostoru. Ob povratku žigosa obrazec K-13 tudi železniška postaja v Kranju. Pripravljalni odbor v Kranju priporoča udeležencem, naj potujejo na" skupinske objave. Pripravljalni odbor za proslave 20-letnice velike tekstilne stavke Slovenije ŠOLSTVO »ADMINISTRATIVNI TEČAJI« v Ljubljani, zavod za vzgojo admi-nistrativnega kadra, bo priredil1 v tekočem šolskem letu naslednje tečaje:- višji administrativni, ste-nodaktilografski,. . administrativni ter specialni strojepisni In stenografski tečaj. Informacije s prospekti dobite v pisarni zavoda, Roška 19, tel.' 30-917 (stavba Administrativne šole) osebno ob uradnih urah dopoldne od 10. do 13. ure in popoldne od 16. do 19. ure, ali pa pismeno, če priložite znamko za odgovor In 60.— din za tiskovino. -g Večerni pripravljalni tečaj, za višje razrede gimnazij na V. gimnaziji Doljane. Vpisovanje dne 13. in 14. t. m. od 18. do 20. ure na V.. gimnaziji, Poljane. -g RAZPISI Upravni odbor industrij« grad. materiala Zidani most - Radeče razpisuje mesto računovodje ali računovodkinje. Pogoj: najmanj nepopolna srednja šola s 5—10 letno prakso v vodenju knjigovodstva. Plača po tarifnem pravilniku ostalo po dogovoru. Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite na upravo podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Kmetijsko posestvo Cerklje razpisuje mesto obratovodje zii obrat Cerklje Pogoji: kmetijski tehnik z 2-let-nc prakso, vešč v živinoreji in poljedelstvu. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Samsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe poslati na upravo posestva do 25. 9. 1956. -R AKADEMIJA ZA GLASBO v Ljubljani, razpisuje mesto honorarnega predavatelja za orgle. — Prošnje z dokumentacijo sprejema rektorat AG do £5. 9. 1Š5G. RADIO SPORED ZA SREDO Poročila ob 5.05. £.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored), 6.20—6.25 Naš jedilnik, 6.39—s.40 Reklame, 7.10—8.09 Zabavni zvoki, 11.ca Radijski koledar, 11.05 simfonični plesi, 11.50 Za dom in žene, 12. GO Opoldanski operni spored, 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Ceferin: Spremembe ih. dopolnitve uredbe o kmetijskihr zadrugah, 12.40 20 minut vam Igra Kmečka godba, 13.15 Melodije za razvedrilo, 14.30 Zanimivosti iž znanosti in tehnike, 14.40 ZelgU ste — poslušajte! 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame, 15.35 Orkestralni odlomki iz oper. 16.00 -Utrinki iz literature — Milan Koblar: Zmagovalka - II., 15.20 Popoldanski koncert — Josef Havdn: Koncert za klavir in orkester v D-duru, ' Mauriee Ravel: Daphnis in Chloe, suita št. 2, 17.15 Zabavna in plesna glasba,M8.00 Glasovi iz »novega mesta« kraj Zagreba (reportaža), 13115 Iz solistične glasbe, is/45 Radijska univerza — Dr, : Branka Brzin: Poliomielitis' —....-otroška ohromelost.' 12.00 Zabavna glasba, • vmes reklame, 19.30 Radijski dnevnik, 29.00 Giuseppe ' Verdi: Rigoletto, opera v 4 dejanjih, 22.lv —23.00 Jazz-coctail, . 22.15—23.00 UKV program: No”ni komorni koncert, 23.0(1—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). spored za Četrtek Poročila ob 5.05, ' 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni, spored), 6.20—6.25 Naš jediinik, 6.30—S.40 Reklame, 7.10—8.CO Zabavni zvoki, 11.00 Radijski koledar, 11.05 Opoldanski koncertni spored — Čari Maria von Weber: Concertino za klarinet in orkester, Blaž Arnič: Simfonija dela, 11.45 Dober dan, otroci! (Manica Komanova pripoveduje pravljice in uganke), 12.03 Popularne melodije iz orkestralne glasbe, 12.30 Kmetijski nasveti — Frane Kafol: Domaša uporaba sadja, 12.40 V veselem ritmu, 13.15 Zabavna glasba, 13.35 Od arije do arije, 14.30 Turistična oddaja, 14.40 Želeli ste —. poslušajte! 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame, 15.25 Slovenske narodne pesmi pojeta Vokalni kvintet Anton Neffat in tenorist Lado Rakovec, 16.00 Utrinki jz literature — Voja Garič: Moj stric, Miro Petrovič-Imperator, 15.29 40 minut z našimi solisti, 17.15 Zabavna in plesna glasba, 18.09 Iz naših kolektivov, 10-1.5 Janez Matičič: Simfonija v e-molu, 18.59 Domače aktualnosti — Rado Miklič: Plačilni sistem v trgovini in gostinstvu, 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.39 Radijski dnevnik, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in naoevov — sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti, 21.00 Sodobno makedonsko pripovedništvo (literarna oddaja. 21.30 C. Chaminade: Con- certino za flavto in klavir v D-duru op. 107, C Saint Saens: Trio št. 1 v F- duru op. 13, 22.15—23.03 V plesnem ritmu. 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert — Lucijan Marija Skerlanc: Glasba za godala. Jan Sibelius: Peta simfonija, 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Sreda. 12. sept., ob 20: Axelrod: Sedem let skomin. Abonma A. Petek, 14. sept., ob 15.30: Axelrod: Sedem let skomin. Abonma Petek popoldanski. Sobota, 15. sept., ob 20: Axelrod: Sedem let skomin. Abonma T. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE PRI ZAVODU •LJUBLJANSKI FESTIVAL Trg francoske revolucije 1 (Križanke) „ Petek 14 septembra 1956 ob 20 uri: Andre Roussin: MOZ. ZENA IN SMRT. Sobota 15 septembra 1956. ob 20 uri- Andre Rouss.n: M02. ZENA IN SMRT. Nedelia 16 septembra 1958, ob 20 uri- Andrč Roussin: MOŽ ZENA IN SMRT. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 16. sept. ob 20: Skvar-kin. Tuje dete. Izven. V predsezoni bo Mestno gledališče tudi to nedeljo ponovilo Skvarkinovo komedijo »Tuje dete« izven abonmaja Opozarjamo, da je to ena zadnjih uprizoritev te komedije. Dosedanje abonente opozarjamo, da imajo sedeže rezervirane in jih lahko obnovijo od 17. do 19. t. m. Od četrtka 20. t.: m. dalje pa bodo vsi preostali sedeži na razoolago novim interesentom. Podrobnejši pogoji so razvidni is objave v Gledališki pasaži. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE razpisuje abonma za sezono 1956/57 V novi sezoni bodo rednim obiskovalcem na razpolago naslednji rodni abonmaji za 12 premier: terek, četrtek, sobota — po globoko znižanih cenah nedelja — popoldanski premierski in srednješolski Vpisovanje za stare abonente od 10. do vključno 13. septembra, za nove pa od 14. do 17. septembra 1955 cd 9. do 11. in od 16. do 13. ure pri dnevni blagajni na Slendrovem trgu. — Stari abonenti lahko tudi pismeno rezervirajo svoje sedeže in jih dvignejo v dopoldanskih urah. Abonenti imajo 10-odstotni popust od osnovne cene. Abonma je plačljiv v dveh obrokih. — Cene iste kot lansko leto. Vsa pojasnila daje uprava Celjskega gledališča, poštni predal št. 5, tel. 26-69. AVTOBUSNO IN TURISTIČNO PODJETJE SIP TIM5T-RffiO itŽ'l f @| LJUBLJANA ČUUBUftKAS Vtes.-vaaciatf' telefon 30-645 sporoča, da prireja: v nedeljo 16. septembra POSEBNI VLAK za obisk ZAGREBŠKEGA VELESEJMA. — Cena prevoza v cbe smeri 650.— din. — Sedeži rezervirani! — Kolektivom nudimo možnost rezervacije posebnih vagonov! — PRIJAVITE SE TAKOJ! r ' Za športnike — ogled mednarodne nogometne tekme MADŽARSKA: JUGOSLAVIJA v Beogradu 16. septembra. — Prevoz z expres-nim viakom - cena znižana na 2.200.— din. KORISTITE SINDIKALNE OBJAVE! 5-dnevni izlet v RIM — (Ljubljana—Trst—Benetke—Rim). Odhod 10. oktobra. — Prijavite se čimpreje, ker je cena izletu izredno ugodna! V času trgatve prirejamo izlet na BIZELJSKO. — Cena prevoza do Brežic ter Brežice—Bizeljsko s kosilom 1.200.— din. — Ne zamudite priložnosti lepega razvedrila! KADARKOLI POTUJETE ALI POTREBUJETE ZATO- INFORMACIJE — VEDNO VAM JE NA RAZPOLAGO SAP - TURIST BIRO LJUBLJANA. Železniške, parobrodske ln avien-ske vozovnice, potne liste, vize, menjavo tfeviz, hotelske rezervacije, prenočišča, kolektivne Izlete itd. vse to Vam hitro in solidno oskrbi SAP - TURIST BIRO LJUBLJANA — kličite telefon 30-615. f" fl L ! OGLASI UPRAVA D 051A ŽELEZNIŠKE IND. SOLE ob Kamniški progi, išče samostojnega knjigovodjo (kinjo), z znanjem strojepisja. Nastop talko-j. Oglasrte se v ao_ poldansikih urah. 19316-1 IŠČEMO ADMINISTRATIVNO MOC, z ekonomsko šolo, lahko tudi začetnik (-iea(, enega ključavničarja. ki je obenem tudi strugar. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stalna služba«. 19326-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno, pridno, sprejmem takoj. Naslo-v v ogl. odd. 15336-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. 19335-1 KMETIJSKA ZADRUGA NA DEŽELI ISCE POSLOVODJO. Ponudbe pošljite na podružnico »Slovenskega poročevalca« v Novem mestu. 19328-1 OSKRBO NUDIM ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU, v dopoldanskih urah. Vprašati: Ziber-tova ulica 17/1. Šiška. 19331-2 KOMPLETNO NOVO SPALNICO poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 19339-4 NEMŠKO OVČARKO, dresirano, 3 leta staro, prodam. Naslov v ogl. odd. 19338-4 NOVO 5IOŠKO ITALIJANSKO KOLO, prodam Ul. Talcev, št. 7. (pritličje). 19337-4 NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom. 3 tednov, prodam. Pič— * man, Ilirska ul. 15. 19334-4 ANGLEŠKI »CROMBV, moški plašč, za visoko vitko postavo, prodam. Naslov: Kapun. Malgajeva 4. Ljubljana. 19332-4. MOTORNO KOLO DKW 250 cm), v dobrem stanju, po ugodni ceni prodam. Grenc št. 4 pri Škofji Loki. -19330-4 OSEBNI AVTO »STEVER«, v.odličnem stanju prodam. Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca. Maribor. 19329-4 VOZ ZAPRAVLJIVČEK, nov prodamo, šolsko posestvo nižje kmetijske .'šole Ravne. 19327-4 MOŠKO KOLO S PRESTAVAMI, malo rabljeno, kupim,-"Naslov v ogl. odd. 19345-5 NUJNO RABIM PRAZNO SOBO. Nudim zelo visoko ' nagrado. Ponudbe pod »Visoka., nabada« v ogl odd.- . .- 19344-9 SORO OPREMLJENO ALI NEOPREMLJENO ISCE TOVARIŠICA. Plača vsako ceno. Ponudbe v ogl odd. pod »Ljubljana«. 19343-9 KUPIM. ALI DAM POSOJILO, ALI NAGRADO ZA DVOSOBNO STANOVANJE v Šentvidu ali v Medvodah. Ponudbe oddajte v ogl. odd. pod »Dvosobno stanovanje«. 19312-9 IŠČEM ŠTUDENTOVSKO SOBO, tudi s sostanovalcem, proti nagradi. Ponudbe pod »Univerza« V Ogl. odd. 19341-9 ŠTUDENTKA ISCE HONORARNO ZAiPOSLITEV. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«. 19325-1 SPREJMEMO KNJIGOVODJO IN PISARNIŠKO MOC. Nastop službe takoj. Opekama, Draga Ig — pri Ljubljani. 1S324-1 SPLOSNO RAZGLEDANA, inteligentna, organizatorica, znanje jezikov, želim zaposlitev (raču_ nov., nevin.). Ponudbe v ogl. odd. pod »Fakulteta« 19321-1 RADIO »GRUNDIG UKIV«, najnovejši. z avtomatskim gramofonom ter za mikro plošče, prodam. Vprašajte, lokal Stari trg 23, Ljubljana. 19220-4 DKW 250 con NZ, odličen, prodam. Jagodic Franc, Karur.ova šte-v 5. 19322-4 SCEO' ZA MIRNEGA ŠTUDENTA agronomije. I. letnih, iščemo. Ponudbe pod »Plačamo dobro m točno«. 19323-9 SOP KLJUČEV, izgubljenih, prosim vrnite v ogl odd. 19319-10 SPREJMEMO ŠOFERJE D 127 C KATEGORIJE, vi-sckokvai-ificirane avtbmehanlike z daljšo prakso jn n2INSKI KINO LM Kotnikova 8: Zaprto. KINO »SISKA«; angl film »JACK LONDON«. Predstave ob 16, 18 m 28. Prodaja vstopnic od -"15 dalje. Danes zadnjikrat. — V četrtek: poljski film »URE UPANJA«. V gi. viogi: Zdlgmeiv Jozeiotvicz in Krystyna Karnien- • . ska. Predstave ob 16, 13 in 20. Prodaja vstopnic od 15 ualje. Kino »Triglav«: poljski iiim »URE UPANJA«. V gi. vlogi: Zbignietv Jczefou/icz in . Krv-styna Kamienska. Predstavi cb ' 18 m-28 Prodaja vstopnic od 17 dalje. Danes zadnjikrat. Jutri ameriški barvnj film »MOSTIŠČE«. V gl. vlogi: Tony Curtis, Frank Lovejou in. Mary Murphy.-Predstavi ob IG in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »LlTOETROa«: ital. film »NESMRTNE MELODIJE«. F N. št. 30., ob 13 in 20. Zadnjikrat. V četrtek amer. barv. film »SA-SKACSVAK«, ob 13 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Šentvid »SVOBODA: franc, film »VARUJTE SE PLAVOLASK«, ■ ob ia in 20. V četrtek isti spored. Zadobrova: franc. dram. film »TARAS BULJBA«. Vevče: amer. film »LJUBEZEN S TUJCEM«. V četrtek isti spored. Črnuče: angl. film »OČKA VRNI ‘ SE«, ob 20. V četrtek isti spored. Domžale: angl. film »ZENA NA BRODU«, ob 18 in 20. V četrtek isti spored. Predstava ob 28, KAMNIK »DOM«: amer. barv. film »KARNEVAL V TEKSASU«. V četrtek isti sroored. BLED: amer. film »DA BI NE VSTALA ZARJA«, ob 18. in 28.30. V četrtek isti spored. Novo mesto »KRKA«: amer. film »MC2 Z REVOLVERJEM«. V četrtek isti spored. Kranj »STORŽIČ«: jugosl. film • »LAŽNI CAR«, cb 18 in 20. V četrtek Isti spored. Kranj »LETNI PARTIZAN«: jug. film »SLAB DENAR«, ob 19.30. V' četrtek isti spored. Ce hočeš kvaliteto, zahtevaj za čiščenje madežev samo FLEK. Vse madeže masti, olja, znoja, očistiš sigurno s preparatom Flex. Sreda, 12. septembra. Dežurna lekarna: »Studenci«, Gorkega ul. 18. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 8.CC—8.10 zabavna glasba, vmes objave, 8.10—8.30 Igrajo Štirje flosarji, poje Pavle Sva-, geli, 8.30—8.40 Iz naših mest in vasi, 8.40—S.00 Lahek spored izvaja Vojna muzika garnizona Maribor p. v. kapetana Pavla Brzu-lje. 11. DO—14.40 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 14.40—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.03—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17.00 —17.10 Domača poročila. 17.10— 17.15 Zabavna glasba, vmes objave, 17.15—17.35 Pesmi Iva Lhotke-Kalinskega poje baritonist Marcel Ostaševski. pri klavirju Ino Pe-rišič, 17.15—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. UMETNOSTNA GALERIJA Razstava slikarja-grafika Avgusta .Černigoja. — Razstavljenih je nad 180 del znanega tržaškega slikarja — olj, akvarelov, risb in grafik. Razstava Je odprta od' 10. do' 18. ure. Isti program tudi v četrtek 13. septembra. KINO- PtUj: »MOJA MALA NEUMNOST« francoški film —12. in 13. t. m. Murska Sobota: »FOTRAGA« — jugoslov. film — 12. in 13. t. m. Četrtek, 13. septembra. Dežurna lekarna: »Center«, Gosposka ul. 12. •' RADIO ' ' 5.00—8.00 Prenos sporeda 'Radia Ljubljana. 8.00—8.10 Zabavna glasba, vmes objave, 8.10—8.3» Napevu iz Rossinijeve opere Seviljski brivec, 8.30—8.40 Domači pesniki in pisatelji, 8.40—9.00 Pohorski fantje pojo in igrajo. 11.00—14.40 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 14.40—, 15.00 Želeli ste — poslušajte! .15.00 —17.00 Prenos sporeda'Radia Ljubljana, 17.00—17.10-Domača poročila", 17.10—17.15 Zabavna glasba, vmes objave. 17.15—17.35 Plesne melodije, 17.35—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. POSKUSITE SE VI NAJBOLJŠO KREMO! ECEhNG MLEKO Teint Bell vsebuje naravna hraniva za kožo, jo regenerira in pomlajuje. Teint Bell ROŽNO MLEKO je višek kozmetične proizvodnje. V toaletnih in drugih zatohlih prostorih preprečujejo GO-KO (tiiiii Dgprijeten vonj PUTHIIC SLOVENIJA Vas obvešča o izletih: 14. septembra: enodnevni avt<^ bušni izlet v ZAGREB. 24. septembra: 12-dnevno avtobusno potovanje po JUGOSLAVIJI (,Sarajevo—Mostar—Dubrovnik—Split—Zadar—Opatija), cena 9.80'D din. Posebna objava: 13. septembra osemdnevni avtobusni izlet v. DUBROVNIK (Plit-vička jezera—Split—Makarska— Cavtat), cena 4.31H) din. Istočasno Vas vabimo, da zahtevate v najbližjt poslovalnici- »Putnik-Slovenija« programe naših avtobusnih izletov, ki jih prirejamo v inozemstvo: trednevni avtobusni izlet na DUNAJ, pet- " dnevni avtobusni izlet' v PRAGO, petdnevni avtobusni izlet v' FRANKFURT in šestdnevni avtobusni izlet v RIM in NEAPELJ. Udeležujte se PUTNIKOVIH kvalitetnih izletov in potovanj. Prijavite se lahko v najbližji poslovalnici PUTNIK-SLOVENIJA. ZJIKVflLE Ob hudi izgubi, ki nas je za-" dela s smrtjo naše nadvse ljubljene hčerke in sestre MARJANCE RUPNIK dijakinje HI. razreda gimnazije v .Trbovljah, se najprisreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ham v težkem času. stali ob strani in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri prevozu ljubljene hčerke iz Avstrije v Trbovlje, vsem darovalcem vencev in cvetja. vsem, ki so nam izrazili sožalje in vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni vodstvu in dijakom gimnazije in glasbene šole za -njihovo pomoč pri pokopu, za petje in govor ob grobu. Globoko žalujoča starša Pavla in Karel Rupnik sestra Dragica, brat Mirko in ostalo sorodstvo. Trbovlje, St. Ilj na Koroškem ■ 10. 9. 1955. UMRLI Umrla je naša ljubljena teta ia sestra v 81. letu starosti ROZA SEPIC upokojenka Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 13. t. m. ob 16. uri, iz Petrove mrl. vežice na Zalah. Žalujoči: sestra in ostalo sorodstvo. Umrl je naš dragi mož, oče brat in stric FRANC JARH upokojenec iz PetrovC Pogreb bo v sredo 12. t. m. ob 16. uri na pokopališče v Žalcu. Žalujoči: žena Antonija, otroci Erna in Franci ter D3talo sorodstvo. r 8 str. ] SLOVENSKI POHOCEV1LEC / St. 21« — rt. septembra msa 5T5T SVETOVNO PRVENSTVO ^ ^ o vtiuv.vu rxvvE.ivox t w Slivenski plavalci na poti naprej Jugoslovani že zaigrali ■ Pnri«. 11 <=pnt Kakor smo na !0 Se nobeno državno prvenstvo v plavanju nj bilo po krizi, ki Zrimške Je bil Sesti na MO m Je hromila slovenski plavalni šport, tako uspešno kakor prav le- kiasično na 200 m metulj cek pa to-šnip Le-tcsni; uspešni nastopi in rezultati slivenskih tekmoval. mn m uspelo preriniti se ~ _ . . - cev so zadetek poti, ki bo slovenske plaivalce zopet privedla tja, prvo šesterico jugoslovanske eh- mu nasprotniku, ln ^icei kfer so že nekoi- bUi 2e prvi nastop zunaj ožje domovine v te. Mimogrede rečeno, pa je dva. posebno nevarni Kitajski kJer 50 natd^H. Preeei okrniena ekipa kraniiske- krat premagal svojega tekmeca i9;15, 14:16, 15:6 in 9^1o). Pariz, 11. sept. Kakor smo na kratko že objavili, je jugoslovanska odbojkarska vrsta v VIi._ kolu izgubila še srečanje proti šeste-in sicer proti z 1:3 letošnji sezoni nas je navdušil. Precej okrnjena ekipa kranjskega Triglava se je vrnila domov s časnim četrtim mestom in z državnim prvakom Brinovcem. In pri tem so bili pred Triglavom samo obmorski klubi, kar pomeni hkrati, da je bil tako najboljši med klubi iz notranjosti države. Na. seniorskem državnem prvenstvu so Slovenijo zastopali ZPK Ljubljana, PK Branik in PK Triglav. Z nemalim strahom so se ti mladi tekmovalci spustili v hudo borbo z blesteč’mi imeni iz jugoslovanske plavalne lestvice. Toda tako uspešnega povratka niso pričakovali niti naj večji optimisti. Postavili so kar 21 novih slovenskih rekordov, od tega 16 Triglav in 5 ZPK Ljubljana. Zdi se, da je to edinstven primer v zgodovini slovenskega, pa tudi jugoslovanskega RABNIČKI — OLVMPIA plavanja. Uspeh pa ni bil samo velik v slovenskem merilu, marveč so nekateri prav resno ogro- premagal _ _ Poljanška (ZPK), ki mu 'očitno morska voda ni pogodu. Po sednim letih smo v štafeti 4x200 m crawl spet zabeležili rezultat pod 10 minutami. To je uspelo Triglavu in Ljubljani vsekakor slednjemu izdatneje. Morda bo kdo ugovarjal, češ da žali že dobro znane plavalce. 2e deveto mesto 2PK in 10. mesto v prvi točki bi se kmalu zgodilo Triglava ni. kdo ve kakšen uspeh, nekaj presenetljivega- V discipli— Toda, če dostavimo, da je bilo ni 100 m metuljček je Kranjčan- to prvenstvo eno naj kval: t etn e j - ka Barbka Koncilija odlično ših in da je Triglav nastopil z startala in s krasnim slogom navdušila vse. Na cilju ji je le za las ušlo prvo mesto in tako je bila druga z enakim časom kot zmagovalka. Strokovnjaki so bili mnenja, da ima največ možnosti zaplavati kot prva Jugoslovanka oslabljeno žensko ekipo (brez Vukičeve), se bodo s to trditvijo zadovolji; tudi naj večji skeptiki. Po vsem tem torej lahko z optimizmom . zremo v prihodnost slovenskega plavanja. Vsi ti rezultati so piod vestnega, toda žal _ _ _ ‘-O pod 1:20, kar bi bil že rezultat kratkega treninga. Če pomisli-evropske znamke. Sploh je bila mo, da imajo obmorski_ klubi se. ta disciplina za Slovence najus- zono in s tem tudi možnost tre- nje v četrtem in zadnjem nizu, nočnpičn cai cmn imeli v ni©! nin.pa vsai tri mdlie kalcor ,______v.t.- ;xn pešnejša, saj smo imeli v niej ninga vsaj tri mesece dlje kalcor brevi ob 20. uri bo na Igrišču kar 'tri v finalu. Horvatova (ZPK) Slovenci, ne glede na to, da je bila tretja. Tominškova (ZPK) imajo nekr"~-i tudi že zimske pa šesta. Skoda da je bila kar bazene (Bec td, Split), tedaj so za to disciplino tudi tekma na 400 ti uspehi mizdih Slovencev tem metrov crawl. kjer je zopet na- ‘pomembnejši. V Zagrebu in na stopila Barbka. ki bi se bila po Reki sta bazena v gradnji in če pod Celiinovim gradom prvenstvena košarkarska tekma XIV. kola zvezne lige med Radničkim iz Beograda in domačo Olympijo. Predtekma se bo začela ob 18.33. KOŠARKA Svoboda Ž3 prvak? V nadaljevanju I. slovenske leešarske lige je moštvo ljubljanske Svobode po lepi igri premagalo Odreda 32:31. Igralci Svobode so tokrat ubrali boljšo taktiko, ki jim je zagotovila zaslužen uspeh, obenem pa imajo zdaj vse možnosti za osvojitev prvega mesta, kamor so se že uveljavili. V zadnjem kolu bo Svoboda Igrala še z moštvom Partizana iz Domžal. Ekipa Svobode tekmuje letos prvič v tej ligi, zaradj česar je njen uspeh pomembnejši. V ligo so prišli fantje z željo, da se obdržijo v družbi najboljših, zdaj pa sc se znašli na vodilnem mestu. To je najlepši primer, kaj vse se da doseči z marljivim in sistematičnim delom. Svoboda ima kar dobro zaledje. delavoljne funkcionarje in igralce, ki se z vso ljubeznijo oklepajo svojega kluba. Če bodo šli Vičani po tej poti naprej, bomo v Ljubljani slej ko prej dobili novo močno košarkarsko središče. Bogdan. Konec tedna bo v Bukarešti velik mednarodni atletski miting, na katerem bo nastopilo tudi več Jugoslovanov. V romunsko glav- no mesto potujejo Marjanovič, Gaiič ter atletinje Stamejčičeva, Knezova, Slamnikova, Kaluševi- času v predtekmi plasirala na tretje mesto. Tajko pa je bila pač šesta! Lep usoeh se je nasmehnil tudi Sonii Tominšek (ZPK). ki je prispela druga v disciplini 200 m Drsno. Moški niso posegli v borbo za tako visoka mesta, vendar so tudi njihovi uspehi dovolj pomembni Na prvem mestu je treba omeniti Lada Brinovca (Triglav). ki je postavil nev pionirski drža-vni rekord na 230 m crawl in se tako kot edini Slovenec vpisal v listo državnih rekordov. Upajmo, da zdaj ne bo ostalo samo pri tem pionirskem rekordu! Zelo dobro sta se držala tudi Andrej Goršič (2PK) in Lado Zrimšek (Triglav). Prvi se je plasiral v najtežji disciplini (I5C0 m crawl) na šesto mesto in enako na 100 m hrbtno, čeprav smo tu računali na več. bemo hoteli priti prav do vrha jugoslovanskega plavanja, bomo morali prisluhniti trenerjem in tekmovalcem, ki že tako dolgo kličejo na pomoč, približno takole: »Dajte nam zimske bazene!« NOVI SLOVENSKI REKORDI: Člani: Goršič (ZPK) 800 m 10: 37.8; 1000 m 13:24.6; 1500 m 20:20.9: mladinci: Brinovec (T): 200 m 2:23.2; 800 m 13:43.8; 1000 m 13: 30.0. 15C0 m 20:25.2; pionirji: Brinovec (T) 100 m 1: 07.6; 200 m 2:28.2 (državni re- kord); ■ članice in mladinke: Koncilija (T)- 100 m metuljček 1:23.2, 100 m c. 1:15.8 : 200 m c. 2:511.8; 400 m c. 5:50.0; Tominšek (ZPK) 200 m prsno 3:10.2; pionirke; Čolnar (T) 100 m c. 1:20.7. -t-k. Boljšemu zmaga — slabšemu nauk tiste,, ki jim je šport napoti, in premalo za tiste. Ki so ooziven nepozaone »upen trening.« trenutke blejskega evropskega prvenstva. Edinstveno napeta dirka moških Med pogovorom sem osmercev ne bo šla nikoli iz spomina človeku, ki jo je od blizu doživel, tudi za mnenje © neke veličastno lepa borba 48 vesel, 6 posadk, in vsaka od njih je bila skladno vprašanjih v zvezi z ve čevaL Usenikcva, Ko-tluškova, Ba- tekture: od hiš s predalčnimi stena- - V iedeijo zjutraj je sedel v parku za vrhunskega tekmovalca v tem mi, ki šo bile grajene šele v prvi pred poslopjem blejske občine teh- športu jc 24—2-j let. dobi »zlate« k. & k. konjunkture in nični svetovalec italijanske repre- Zadnja let-a smo se tndi zavedli, ki se zdi. da še kličejo gostu: »JLcbe- zcntance ing. Moretti. Morda se je kolikšne vaz bovičeva Slk&včeva in še nekate. re. Napovedan je tudi nastop treh. ameriških atletov Gutowske- ga v skoku ob palici, svetovnega rekorderja Williamsa v teku na ICO m in skakalca Sheltona. Hokejski kinih Ljubi jan a obvešča svoje člane, da bo v četrtek, 13. t. m. ob 16.39 obvezen sestanek na drsališču, nato pa bo tre.. n:ng. crorenjskih kmečkih hiš ‘do modernih hotelov z neonsko razsvetljavo. Marsikomu bo žal ostal v neprijetnem spominu tudi >regatni< Bled, kjer sem prvič videl tujce, da so sami kupovali kruh pri peku in salamo pri mesarju. Konjiške dirke v Ljutomeru V organizaciji Kluba za konjski šport so bile v nedeljo na novourejenem dirkališču v Ljutomeru jeeenefke konjske dirke, ki so se jih udeležili najboljši murc-pc-ljski konjerejci. Skupno je tekmovalo 33 konj. Organizacija dirke, ki je bila pod vodstvom izkušenega organizatorja Franca Skuhala,- je bila zelo dobra. Proga je b.:la odlična in šteje med najboljše v državi. Doseženi so bili zelo dobri časi in murepoljeki konjerejci z velikim optimizmom pričakujejo dvoboj Slovenija : Hrvatska, ki bo prihodnjo nedeljo v Zagrebu. Rezultati: enovprežna Handi- esp vožnja za 3-letne ka-saške konje, proga 2309 m: 1. Fistra (Slavič Ludvik, Grabe) z dodat- kom 200 m 1,35; 2. Enovprežna heat vožnja za 4—10 letne kasaške konje, proga leoo m. 1. Luš-na (Seršen Joško. Veržej) dodatek 23 m, 1,23.3; 3. Prvenstvo Slovenije za 2-letne konje. Proga 1600 m. 1. Plemenit (Slavič Alojz, Bunčani) 1.42.9. Druga heat vožnja: 1. Galka (Galunder Franc, Veržej) dodatek 40 m. 1,28.4; enovprežna han-d cap vožnja za 3—>10 letne kasaške konje, proga 2000 m: 1. Rožica (Jurež Alojz, Ljutomer) 1.34.7; tretji heat: 1. Fema (Špindler Alojz, Bunčani) 1,29: Skupna ocena za heat: 1. Perna 5 točk, 2. Galka 7 točk, 3. Lušna E točk. Tolažilni handicap: proga 2000 m; 1. Lotie (Paldauf Alojz, Vuč-ja vas) 1.43. Dvovprežna handicap vožnja za 3—12_letne kasaške konje, . proga 2600 m: 1. Santa — Galika (Galunder Franc. Veržej) 1,42.9 R. O. POČASTITEV SPOMINA JADRALCA MILANA SORIŠKA Te dni je bila obletnica tragične smrti pokojnega jadralca, j ugoslovanskega prvaka Milana Boriška. V njegovem rojstnem kraju so člani litijskega letalskega društva »Milan Borišek«, priredili na njegovem grobu žalno komemoracijo, ki so se je udeležili litijski in drugi športniki. Predsednik litijskega Aerokluba Jože Nejedly je prikazal Milanove športne uspehe in zasluge za raizvoj jugoslovanskega jadralnega športa. Iz Vršča. kjer Je sedež jugoslovanskega športnega jadralstva, je prišla v Liti.io skupina Jugoslovanskih jadralcev, ki se je poklonila na grobu svojega vzornika, k spominski plošči na Milanovi rojstni hiši pa so položili venec. 2alno komemoracijo so priredili jadralci iz vseh krajev Jugoslavije tudiv Vršcu, kjer je središče jugoslovanskega jadralstva. Na komemoraciji so sodelovali komandant jugoslovanskega jadralnega letalstva Pa je Cr-njanski ter Milanovi nekdanji tovariši jn znana jugoslovanska jadralska rekorderka in padalka Cveta Klančnikova iz Ljubljane. J. 2. bolonjskim vodam zato naj nas predstavniki grosistične j maloprodajne trgovske mreže pred nakupom kozmetičnih izdelkov zanesljivo obiščejo na našem razstavnem prostoru v paviljonu RG mesto 114. KOZMETIČNI ODDELEK NARTA, tovarne kem. izdelkov ILIRIJA, Ljubljana Ponovno SMO IZBOLJŠALI kvaliteto Unionskega piva! Jačje je in še okusnejše! Poskusite ga! Priporoča se PIV0VABNA »ONiON« LJUBLJANA Jugoslovani so po tein porazu zaigrali zadnje upanje, da bi se plasirali v vrhnji del tabele. V ostalih dveh kolih bodo zadeli še na Francoze in Poljake, kar pomeni praktično, da skoraj nimajo možnosti za še kakšen uspeh. V najboljšem primeru bi se utegnili uspešneje upirati le Francozom, teda v formi, kakršni so, verjetno ne bodo zmogli niti tega. V izgubljeni tekmi proti Kitajski so Jugoslovani prvi niz izgubili takorekeč — mimogrede. Zbrali so. se šele po reprizi, toda kljub nekaterim razburljivim situacijam tudi niso biii dovolj vztrajni in so izgubili radi ta niz. V tretjem nizu še ni bilo vse izgubljeno in res so ga Jugoslovani brez resnih težav odločili zase. Katastrofa pa je prišla nad- Grosistično podjetje v Ljubljani išče mlajšo moč za KNJIGOVODSTVO, lahko tudi začetnica. Ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in ostalih osebnih podatkov poslati na upravo Slov. poročevalca pod šifro »Knjigovodska moč«. 6723-A ko so bili spričo izredne hitrosti in prisebnosti Kitajcev tako zmedeni, da so slednji vodili že 1-1:2. Vsi poznejši napori, da bi to veliko razliko izenačili, so bili seveda zaman. Ostali rezultati VII. kola med moškimi so bili naslednji: SZ — Francija 3:1, Romunija — Mad-žarsk. 3:1, Poljska — ZDA 3:0, CSR — Bolgarija 3:2. — Na tabeli vodi CSR s 14 točkami pred SZ (13) ter Bolgarijo in Romunijo, ki imata po 12 točk. Jugoslavija doli z Madžarsko in Kitajsko Z 8 točkami 3. do 10. mesto. Zenski konkurenci so igrale v finalu: Romunija — CSR 3:2 (!), Poliska — Holandska 3:0 in SZ — Bolgarija 3:0. — V tabeli sta na vodečem mestu CSR in SZ s po 14 točkami, tretje in četrto mesto pa delita Bolgarija in Romunija (obe po 13). VIII. kolo: Francija : Jugoslavija 3:1 (15:9, 4:15, 15:13, 17:15), CSR : ZDA 3:0, Bolgarija : Madžarska 3:0. DIFERENCIAL 7 ton kupimo »AVT0PR0MET« KRANJ Komisija za štipendije pri podjetju Industrija platnenih izdelkov, Jarše pošta Domžale RAZPISUJE na temelju člena 7, 11 in 27 Temeljnega zakona o štipendijah naslednje štipendije: 2 štipendiji za tehnično fakulteto — tekstilna smer, 2 štipendiji za ekonomsko fakulteto, 1 štipendijo za pravno fakulteto, _ 2 štipendiji za sred. tekn. tekst, šolo — tkalski odsek, 2 štipendiji za sred. tehn. tekst, šolo — paraterski odsek. Prošnjo za podelitev štipendij pošljite na upravo podjetja najpozneje do 20, oktobra 1956, kateri mora prosilec priložiti naslednje listine: 1. Prepis zadnjega šolskega spričevala, 2. Potrdilo o vpisu v šolo (fakulteto), 3. Potrdilo o otroškem dodatku ali potrdilo o premoženjskem stanju in 4. Potrdilo, da še ne prejema štipendije. Pri dodeljevanju štipendije imajo prednost sirote iz NOV in otroci staršev, ki so zaposleni v tem podjetju. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE Zadnje tedne, je bilo pri nas dosti pisanja o veslanja; preveč za oh istem času in imajo dovolj časa tiste, ki jim je šport napoti, in premalo za tiste, ki so doživeli nepozabne za skupen trening.« _ - ■■ - • • ----- -n—,-- —=i.:k yeti pogovorom sem ga povpraša! -J: ~ nekaterih drugih vezanjem. Po- uffiašen orkester moči, mišic in zagrizene volje do zmage. Vsako spomlad vedal mi je, da imajo y Italiji ©kros se v Angliji pomerita oksfordski in cambridgeski osmerec in to borbo 150 veslaških klubov in da štejejo pride gledat na sto tisoče ljudi. Ce pa pomislimo, da se zadnji ul niti * kakih 800: veslačev, ki resno tren 1- plasiral v blejski finale, tedaj se nam zazdi tekma obeh univerzitetnih rajo. Leta 1952 je odšla Starejša ne- osmercev v primeri z nivojem tekem na Bledu ko vaški duet ob izbru- neracija in začeti smo morali znova, šenem komornem orkestru. ^anes nastopa novi rod, ki je tedaj začel veslati. I o mojem mnenju traja Mislim, da Bled dolgo ne bo pozabil Tiste dni je na Bledu življenjska doba veslača približno 6 tega prvenstva, njegovi udeleženci pa VSE »VESLALO«: let. potem pa se organizem nekako Bleda ne, tega ljubkega Bleda, kjer z tokami in z besedami. Vsi. pogovori izčrpa, preutrudi in mišice niso ver sc tako slikovito mešaj© slogi arhi- se . sukali o tem. tako prožne. Najidealnejša starost varnosti so dopolnilni športi. \vohl, licber Gast!« pa prek. tipično predajal zadovoljstvu, da so štirje zato sedaj naši veslači pozimi redno JelriK Ir Tri očL-ili h i 5 'Ho ntoHcmih :.„): ; .t: x -1: :.ri: _ ____ l/»1zivnni in . v - 7imcl'in iplovnnmrn n in italijanski čolni prišli v finale, mor- telovadijo vV-.ziuiskih telovadnicah in da ga je navdajala skrb, kako bodo predvsem mnogo kolesarijo, fri ve- vozili, njegovi fantje na zaključnih slanju je 'J* tekmah .popoldne tega dne. Ponudila M*ŠICA VSE* se mi je iorej najlepša priložnost, da . * dobim odgovor na vprašanje, ki že cim več., moči ima veslač, tem bolj dolgo gotovo bo zmagal. Učinkovit, krepek VZNEMIRJA zavesi ja j poganja čoln naprej in mnoge veslače in tudi mene samega: uspeh je odvisen le ©d moči iry koii- ali ni morda v moštvu Motto Guzzi dicije* veslačev. To je pri tekmi edi- toliko profesionalizma, saj tovarna 11-0 odločilno. Slog ima gotovo tudi slovečih motociklov nedvomno mno- ST°-I Pomcn»,+'°da tega lahko izpopol- go prispeva k razvoju veslaškega n j ujemo tudi po aosezeni kondiciji, kluba, ki nosi njeno ime. Pr* zmagi pa odločata le moč in Prišel sem kar z jasno besedo na vzdržnost.c dan. Ing. Moretti mi je odgovoril: »O Na blejskem šampionatu je v res-kakem profesionalizmu pri Moto Gu»- nici zablestela ruska kondicija, ita- . ziju je vsaka beseda odveč, iz pre- lijanska mišica, nemška zagrizenost prostega razloga, ker so vsi veslači in Zežljcvo veslo, češkoslovaška tre- - zaposleni v tovarni polne ure kot vsi niranost, dovršena skladnost Franco- ostali in si torej služijo kruh s svo- zov ter špartanska narava linčev*, jim delom. Pač pa je res, da isto- Sicer pa vsako tekmovanje vsakomur imenski klub dosega večje uspehe nekaj prinese: boljšemu zmago, slab- zaradi tega, ker vsi končajo delo šemu nauk . . . M. II. VA2N0 ZA OBISKOVALCE ZAGREBŠKEGA VELESEJMU Znatno smo znižali cene kvalitetnim s v i L A N I T KAMNIK Proda po zelo ugodnih cenah: Osebni avtomobil »Buisk«, 6-sedežni, generalno popravljen v brezhibnem stanju, registriran za leto 1956 Navijalni stroj Schubert Salzsr 400 platin Snovalni stroj Bernger 170 cm Bazpenlalni stroj Moritz Mir z za-ganjaei KosmaSilni stroj 120 cm Navijalni stroj Sušilni stroj Listovko Statve, 14 kom. Transformator 10 kW električni motor »Eline« 12 električni motor »Elin« 10 ES Železni nosilci, prof. 126 Nadaljnje informacije glede nakupa dobite v podjetju vsak delovnik od 6. do 14. ure UPRAVNI ODBOR ■ C3BC3aC3BC»BOBC3BC3aC3BC3aC3aC3BC3aOBBC3BC3B (J ■ 0 ■ o a 0 a 0 m o ■ o o a 0 o m 0 ■ n iOB »HIDR0M0NTA2E«. MARIBOR, GOSPOSVETSKA CESTI 86 razpisuje natečaj za mesto: GLAVNEGA RAČUNOVODJA PODJETJI POGOJI: Ekonomska ali pravna fakulteta z najmanj 10-letno prakso na vodilnem mestu v knjigovodstvu ali ekonomska srednja šola z najmanj 15-letno prakso na vodilnem mestu v knjigovodstvu in ostale kvalifikacije za glavnega knjigovodjo. Nastop službe 1., januar ja 1957, -po dogovoru pa tudi prej. Pismene ponudbe z navedbo strokovnih kvalifikacij in dosedanje zaposlitve dostavite Sekretariatu HIDROMONTA2E, Maribor, Gosposvetska c. SS, najkasneje do 15. oktobra 1956. Ponudbi priložite tudi kratek življenjepis. Vse medsebojne obveznosti se bodo uredile z delovno pogodbo. O rezultatu natečaja bodo vsi interesenti obveščeni pismeno. OB« ti Q 0 a 0 a o a 0 B 0 B 0 B 0 a 0 ■ o a 0 OBoaoflOBOBOBC3ioaoaoaoBoaoaoaoBoaoaoioBo N. OPAClC R. PETKOVIČ Knez Zuibikin je imel Natalijo za sposobno in talentirano žensk-o in cenil jo je in spoštoval kot sodelavca in rivala. Natalija pa je v svoji podzavesti sovražila Zubkina zaradi tega, ker je prispel do svoje moči pred vsem zaradi denarja in plemiškega naslova. Toda premagovala je svoja čustva in ni dopustila, da se preveč razvijejo. Kajti vedela je, da nihče na njegovem mestu ne bi imel toliko kvalitet kolikor jih ima on in da slednjič vendar koristi ciljem, za katere se boj.ujeje tudi ona sama. Skril je telegram iz mize in neopazno namignil Tatjani, naj ne govori o Tvrdovskem. — Upam, ikhc|:, da boste imeli nekaj časa za važen razgovor. To je bilo najboljše znamenje, da je Tatjana lahko zapustila možev kabinet. Čeprav je bila predsednik ženskega društva, ni vedela za zaupne stvari emigracije, ki je niso niti zanimale, ker je bila njena funkcija v ženskem društvu bolj častnega značaja. Tatjana je bila daleč od politike in obseg njenega razmišljanja se je kretat od najnovejših pariških modelov oblek in čevljev do umetniških del, s katerimi bi mogla ukrasiti svoje stanovanje. — Na razpolago sem vam, draga prijateljica. Ta prirojena galantnost ji ni ugajala, toda znala se je tako obvladati, da jo takšne malenkosti niso motile. r ' Znano vam je, da so člani moje organizacije, ki so bili poslani v Sovjetsko zvezo z uspehom izvršili svojo nalogo. Gotovo ste čitAli v časopisih o atentatih v, Petrogradu in Kijevu in o vlaku ki je v bližini Moskve zletel v zrak. Mislim, da je takšna aktivnost patriotska naloga in da se nam bo edino na ta način posrečilo v Rusiji zopet vzbuditi ven v možnost obnovitve carizma. Zaradi tega je vsak naš človek, ki ga pošljemo v Rusijo, vreden več kot sto ali'pa tisoč kavarniških strategov na Dunaju, ki bi hoteli imeti in vživati vse časti zmage, toda ki ne želijo žrtvovati niti najmanjšega deleža svoje osebne udobnosti za našo skupno stvar. Govorila je energično in videti je bilo da je razočarana, ker je večje število članov društva skavtov, izgovarjajoč se na različne načine, odbilo pot v Rusijo. Prišla je h knezu Zubkinu, da bi zahtevala njegovo pomoč. On je slutil za kaj gre, a želel je slišati vse njene zahteve in razloge. — Po načrtu, katerega smo napravili v društvu skavtov že lansko leto, bi morali že sedaj pripraviti novo skupino, ki bi jo poslali v Rusijo. Toda do zdaj je pristailo samo pet članov društva. Navajajo različne osebne in družinske razloge, izmišljajo nemogoče vzroke; toda v bistvu je to samo egoizem, ki je postal močnejši od patriotskih čustev in človeške časti, ih pa najnavadnejši strah za lastno eksistenco in življenje. Prišla sem prav zaradi tega, da bi pomagali s svojo autoriteto in sem prav zaradi tega, da bi pomagali s svojo avtoriteto in Upam, da bom v društvu skavtov našla vsaj še pet mladeničev ali pa deklet. To pomeni, da jih moramo najti v društvu oficirjev in v društvu ruske mladine vsaj deset. Največja težava je v tem, ker se ne smemo nasloniti na vsakogar. Moramo najti zaupljive ljudi, ki pa morajo biti istočasno tudi sposobni za naloge, ki jih čakajo. Te dve lastnosti imajo redki. — V načelu bi vam lahko obljubil, da bom našel deset ljudi, ki bodo pristali oditi ilegalno v Rusijo. Toda, ne vzamem nobene osebne odgovornosti za njihovo zadržanje in stališče od tistega trenutka dalje, ko jih boste sprejeli vi.»jpod svoje okrilje«. — Nisem nameravala zahtevati od vas kaj takega. Verjamem, da boste izpolnili obljubo v desetih dneh, — Mogoče tudi poprej. Želel bi samo nekaj pripomniti. Zdi se mi, Natalija, da vi z oziroma na ilegalno udejstvovanje podcenjujete druge oblike aktivnosti. Na vsak način ima ilegalno delo v Rusiji velik pomen, toda naše politično delo v organizaciji je tudi zelo pomembno. Osvoboditve Rusije ni mogoče doseči samo z lastnimi silami. To je jasno in očividno in zato ni potrebno biti nikakšen realist. Moramo stalno proučevati odnose sil v širšem, evropskem in mednarodnem merilu in vezati svoje akcije s tistimi velesilami, ki so lahko dobri zavezniki, ki nam nudijo pomoč, in ki so tudi zanesljive predstraže, za katerimi lahko napredujejo naše sile. — Mogoče je tako kot vi'govorite, toda dokazi in junaštva se izkažejo najbolje tam, kjer je življenje v neposredni nevarnosti _ V tej kratki polemiki se je nazorno očrtala razlika v njihovih pogledih. Knez Zubkin je bil politikant in demagog, ki je koval načrte o mednarodnih in diplomatskih potezah, Natalija pa je bila pristaš discipliniranega boja in terorističnih akcij. — Nikoli se ne bova strMjala, zdi se mi le, da bi vendar morali bolj spoštovati razum kot čustva. — Predmo odidem, bi vas prosila za eno uslugo. Na Dunaj je prispel neki ruski emigrant, ki je do sedaj živel v Bukarešti. Piše se Aleksander Smimov. Zdi se mi soliden človek in aktivno bo delal v našem gibanju. Sedaj je še brez zaposlitve in brez stikov. Ali ste pripravljeni seznaniti se z njim in eventualno ga priporočiti kakšni firmhki rabi trgovske potnike? — Aleksander Smimov? Nisem še slišal o njem. Lahko ga pa pri prvi priložnosti pripeljete.. Videli bomo kaj bi se moglo napraviti.