“.rSnu.,! “DELIRIUM TRUMANS«
SPOMINSKI DNEVI V MARCII
4. 1844. Rojen Josip JureiC.
8.	marec Mednarodni dan žena.
9.	1890. Rojen V. M. Molotov.
12.	1944. '50 enote
briškobeneškega odreda uničile na letališču Belveder , pri Vidmu 9 sovražnih letal.
/	"N
3>vajseti kongres aggio-ška JCJ?
★
Sramotno razsodbe v Jfurnbergu
iz
Četrto zasedatjje vseslovanskega kongresa
★
Kongres tržaške mladine
'k
Sjudstvo ne bo več dopuščalo neljuuske uprave
i*
Tam, kjer so delavci in kmetje najbolj složni
*
Prejšnji teden je bila v Trstu seja Glavnega sveta SIAU-ja. Seja pada ravno v čas, ko so razna predstavništva angloameriškega imperializma poostrila svoj sovražni odnos do demoKratičnega prebivalstva tržaškega ozemlja in njegovih demokratičnih organizacij. Glavni svet S1AU ni mogel preko lega dejstva, zato je po skrbni proučitvi mednarodnega in domačega političnega položaja ponovno postavil pred demokratične? sile Tržaškega ozemlja kot najučin-kovile/Si in dalekosežnejši protiukrep nalogo razširjanja SIAU, da se vključi vanjo vsega, kar je resnično demokratičnega, iskrenega in poštenefh, vse, kar je za to, dà se premagajo težka ekonomske prilike našega prebivalstva in da Trst no postane žarBče novih vojnih konfliktov, kakor je to namen imperialistične politike, temveč mesto zbližanja in sporazuma med FLRJ in novo resnično demokratično Italijo.
Ko sprejema osrednja politična organizacija tržaških demokratičnih množic sklepe, oziroma nakazuje linijo demokratičnega političnega udejstvovanja pri nas, ni in nc more biti ta v bistvu nekaj samosvojega. V svojih lojalnih posebnostih se lahko razlikuje od demokratičnega pol.ličnega udejstvovanja drugod, v svojem bistvu pa je vedno vsakokraten odraz politične borbe v mednarodni areni, kjer Stoji nasproti zakrknjeni, ostareli skupini imperialistov mlada, vsak dan siinejša moč ljudskih demokracij.
Ce torej sledimo borbi v mednarodnem torišču, nam že bežen razgled po svetu odkriva nadvse pomembno in odločujoče dejstvo, da se v svoji politični akciji demokratični tabor.opira na najširše ljudske množice, da pa je tabor imperialistov omejen na vodilno kliko in na one pristaše, ki se iz strahu za izgubo svojega privilegiranega socialnega položaja v kapitalistične^ sistemu še naprej krčevito oprijemajo zagovornikov kapitalističnega družabnega reda, čeprav priha:ajo, čim b°li spadajo v nižjo kategorijo privilegirancev, vedno bolj v nasprotje z interesi in cilji vodilnih klik.
Osnove imperialističnega tabora so torej ozke in nu!no je, da se stavba, ki je grajena na njih, zruši, čim se te osnove še zožijo. Osnove demokratičnega tabora pa so široke, trdno zasidrane v življenjskih interesih delovnih ljudskih množic in nič ni bolj jasno kot to, da bodo interesi ljudskih množic, mir in soL cialna pravičnost zajamčeni, če sè bodo osnove demokratičnega tabora' še bolj razširile in če bodo s tem izpodrinile še one .Ozke, na katere se danes še opira mednarodni impe- " rializem.
Ta ugotovitev je važna zato, ker kaže na perspektivo gotove zmagè demokratičnih ljudskih sil, v današnjem’'Stadiju borbe pa le važna že posebno zato, ker kaže ha najšibi-kejšo točko imperialističnega tabora, kamor je-treba-usmeriti glavni udar ,ker kaže na dejansko osam-
ljenost imperialistov, oziroma na ozkost in nesolidnost njihovih osnov. Rožljanje imperialistov in rohnenje njih glavnih predstavnikov ne sme prevarati, kajti to. je samo prikrivanje njih lastne slabosti.
Z razširjanjem organizacij demokratičnih gibanj bo imperialistični tabor direktno prizadet. To bo pomenilo nadaljnje razjedanje njegovih osnov, istočasno pa bodo 'aktivizira-ne v sedanji borbi za zmago miru in demokracije tudi one plasti, ki mislim, da je modro stati ob strani, ki pa ne vedo, da s tem delajo
OPOMIN
IZ ĆSR
Zadaj! dogodki v češkoslovaški republiki so močno odjeknili v mednarodnih krogih. Našli pa so kot vsaka slvar vse poino lažnivih tolmačev, ki jim je bilo tendenciozno prikazovanje dogajanja v CSH naročeno iz enotne protidemokratične centrale, ki je imela svoja prste tuđi v češkoslovaški krizi. Razni imperialistični hiap-čiči — in tržaški so se hoteli posebno izkazati — so zagnali vik in krik o novi »komunistični agre-sijis in hite.i opozarjati ljudi na nevarnost sodelovanja s komunisti, ki so v CSR razbili demokratično fronto in uvedii diktaturo. Najbolj vroči in pravoverni pa so na vatikanski namig darovali mašo za študente ubite v Pragi po komunistih. In medtem ko so reakcionarji po vsem svetu te »ganjali svojo histerijo, so Cehi in Siovaki doma zadevo že uredhi na kar najbolj demokratični način, brez mrtvih študentov v Prati (s sveto daritvijo v njihov spomin se bo pač okoristil kdo drugi) v kar največje zadovoljstvo Cehov In Slovakov. Jasno je, da če so sedaj zadovoljni Ccncslova-ki, ki ljubijo mir in pravico v svoji hiši, niso zadovoljni inozemski in domači arhitekti nove vojne, ki si sedaj hladijo svoje razgrete želje, zavrženi od vseh poštenih češkoslovaških držav janov
Ves »bau-bau o komunističnem udaru pa Je na kratko v tem: Veleposestniki in velekapitalisti, ka Serih predstavniki so sedeli v via-di in kovali zaroto proti češkoslovaškemu ljudstvu v sodelova': nju s sovražniki v tujini so hoteli postopno uničiti vse pridobitve narodne revolucije, vrniti zemljo veleposestnikom, onemogočiti spre racmljo prve agrarne reforme ia uničiti zakon o novi agrarni reformi, po katerem bodo vsa posestva nad 59 ha razdeljena mej ■ siromašne kmete.
Češkoslovaško ljudsvo ji z odstranjenjem vohunov tujega imperializma še enkrat razbilo račune mednarodnim političnim razbojnikom, zato se pa njih Jeza kar še more ohladiti In še vedno; kakšno zinejo v svojo tolažba.
uslugo imperialistom in podaljšujejo trpljenje ljudskih množic pod po-lic’.'skimi ukrepi in knutami imperialističnih okupatoriev.
Današnja borba dveh taborov ni epizoda, katere izid bo Sel prej ali slej v pozabo brez vsakršne važnosti in preko katere bi smeli iti narodi iu posamezniki. Borba, ki sc vodi danes, ’ ja odločilna za demokracijo in mir, je zadnja, na katero stavijo i»penalisti svoie nade .o ohranitvi svetovnega gospostva in od tod njih igranie na poslednji adut. Vsako zanemarjanje dolžnosti, ki iih razvoj borbe vsakokrat nalaga demokratičnim silam, narodom in posameznikom, bi se maščevalo v škodo demokratičnih sii samih. Zanemarjanje ali omalovaževanje nenehnega razširjenja in krepitve Padskih front kot združenih demokratičnih si! bi pomenilo lahkomiselno podaljševati imperialistom čas za njihovo proti-ljudsko delovanje ,bi pomenilo, zavlačevanje sedanje težke borbe in zahtevalo Se neprimerno več žrtev kot jih zahteva danes po raznih delih sveta.
To ni v interesu demokratičnih ljudskih množic po svetu: to ni v interesu Kitajcev, ki. že 20 let herojsko vzdržujejo napade imperialistov in tudi zmagujejo, to ni v interesu grškega ljudstva, ki mora nadaljevati proti tujim imperialistom boj, ki ga je zgčelo proti nemškim okupatorjem, to ni v interesu ne Italijanov, ne Francozov, ne Ameri-kancev in ne Cehov jn "“.ovekov.
kot so dokazali z zadnjimi dogodki v svoji domovini. To ravno tako ni v interesu ljudskih množic Tržaškega ozemlja, ki jim pod sedanjimi pogoji preti v bližnji bodočnosti naj-večja beda, kar so iih kdaj doživljale.
Na Tržaškem ozemlju ni zaradi angloameričke imperialistične politike in politike italijanskih proti-ljudskih strank prizadeto samo delavsko in kmečko prebivalstvo, ki životari v brezposelnosti, zato da rešuje dobičke^ ameriških in domačih kapitalistov. Na Tržaškem ozemlju so prizadeti zaradi ekonomske politike ZVU, bojkotiranja jugoslovanskega naravnega trga in apii-ciranja Marshallovega piana razen industrijskih tudi srednji s!b!i, obrtništvo, uradhiStvo in mala trgovina, k; se davi pod težo davkov za vzdrževanje policijskega in drugih nepotrebnih aparatov. Zaradi imperialistične narodnostne politike trpi italijansko delovno ljudstvo in ves slovanski živelj. Vse te množice so predmet ekonomskega in nacionalnega izkoriščanja v imperialistične namene. Vse te množice se morajo boriti za svoj obstoj, za uveljavi janje svojih življenjskih interesov in svojih pravic. Kar je posameznikov iz te množice, ki so izven skupne ljudske demokratične fronte, jih je treba pritegniti vanjo. Ozki osebni interesi morajo spričo težke sedanjosti ob stran. Pustiti morajo mesto najvišji dolžnosti demokratičnega iskrenega in poštenega posamezni-
Jjpolnjevanje plana slovenske prosvete in in kulture
Ustanovitev Slovegske filharmonije, važen dogodek slovenskega kulturnega življenja
Qalerija slovenskih tržaških likovnih umetnikov
Prosveta med ljudstvom
★
3. marec - dan demokratičnih žena
'k
JZtateri na Jflarkčevini

ka, dolžnosti borbe za trajen mk in socialno pravičnost.
- enZe,
IZGUBILI SO RAVNOTEŽJE
Vajeni smo že dogodkov, ki so v Trstu pogosti in ki iih nikakor ne moremo v-skiaditi z našim pojmovanjem demokracije, čeprav so njih povzročitelji vedno oni, ki se nazi-vajo edino demokratične in ki bi nam radi od vsaki priliki dajali lekcije o deli. tiAspurini mokraciji. Pri tem humanem delovanju jih ne moti, če se poslužujejo zelo nedemokratičnih. sredstev kot so na primer: policija, in to tržaška policija, razni ilaiijanski zakoni iz fašistične dobe, neobjektivnost brez krinke, pristranost do različnih socialnih slojev in narodnosti, zatiranje svobode zborovanja in delovanja političnih in celo kulturnih organizacij, ki ne izražajo njih politične tendence itd.
O vsem tem ie bil* že mnogo napisanega in ni, da bi se tukaj spominjati vseh' čudovitih metod- zapadne demokracije, ki. je razen ;
Tržačanom od blizu poznana še raznim kolonijam v Afriki in Evropi.
Zgodilo pa se je v poslednjih dneh nekaj prav posebno novega, kar je pripravilo tržaško javno mnenje, demokratično in nedemokratično, da je spet začelo resneje premišljevati, kje se pri zapadnih strokovnjakih prav za prav neha demokracijo in začne fašizem.
V Sesljanu so zborovali na sestanku v zaprtem prostoru člani in simpatizerji SIAU. Mej sestankom je v prostore vdrla najboljša policija na. svetu, tržaška civilna policija, in aretirala dva izmed zbofovnlcev tov. Abrama in Vilharja.
Taki sestanki, kot je bil inkriminirani v SesFanu, niso nikjer prepovedani, toda očitno zapadna demokracija ali vsaj njeni preroki smatrajo, da je bolje zanjo, če stalno drezajo v politično življenje demokratičnega prebivalstva Tržaškega ozemlja in od časa do časa ped-vzamejo tudi kako ustrahovalno ekspedicijo proti demokratičnemu prebivalstvu oziroma članstvu Slovan-sko-italijanske antifa-istične unije, i Medtem ko so tovariša Abrama in Vilharja pustili na začasno svobodò proti položitvi kavcije, je civilna policija šarila po Sesljanu in na
odvraten način italijanskih fašistov poizvedovala po članih SIAU, po njih političnem udejstvovanju in podobno. Potem je prišio do procesa, ki je potekal po starih kolesnicah Baylissovega _ sodnega postopanja, vse dokler niso nenadoma pripeljali v razpravno dvorano znanega tržaškega .antifašističnega borca, direk-terja tržaškega demokratičnega dnevnika «li Lavoratore», tov. Gav sparini ja.
Dogajanje naslednjih petih minut povzemamo po tržaškem dnevnem tisku. Demokratičen in protidemo kratičen tisk podrobno opisuje, ka' ko jc gospod major Bay li ss na čisto kolonizatorski način prisodil direktorju demokratičnega lista «Il Lavoratore« 50 tisoč lir kazni a!i 3 mesece zapora, ker ga je smatra! za odgovornega za osebno žalitev, ki da ie bila natisnjena v listu. V teh 5 minutah intermezza v sodnem postopku prot: Abramu in Vilharju se je razgalila vsa histeričnost tu' ka;šnjih agentur angloameriškega imperializma, ki jim še zdaleč ne gre vse tako gladko kakor bi si želeli. Zapadna demokracija je v teh 5 minutali popolnoma izgubila ravnotežje in se s tem, da Si je dovo-(Nadaljevanja na 5: strani)
KRONIKA
*	S».«»# KUOMlNTANtiOVtli VOJAKOV Je bilo izločenih iz borbe v zadnjih 3« dneh ofenzive ljudske armade v Mandžuriji, čeprav Je Cangkajšek nporabljal strupene pline. Na stotine tisočev kuomin-iangovlh vojakov je dezertiralo in se pridruži o ljudski armadi.
*	VELIKO VZNEMIRJENJE je povzročilo vojaško utrjevanje italijanske vzhodne meje in gradnja smodnišnic (Tolmezzo) v pasu 20 kilometrov od jugoslovanske meje, kar pomeni kršitev člena 40. mirovne pogodbe.
*	VATIKAN Je postal središče mednarodnega vohunstva, kakor ugotavlja rimski list Repubblica. Vatikan se pri tem poslužuje vojnih zločincev in dostavlja vohunske podatke ameriški in angleški obveščevalni službi
*	ANGLEŠKA VOJAŠKA UPRAVA organizira v Soma’iji pogrome proti italijanskemu prebivalstvo.
*	SCHUMANOVA VLADA Je dobila v parlamentu samo 2J glasov večine. Na pritisk KP, kateri so se pridružiti deloma tudi socialisti, Je moraia vlada pristati na delno povračilo bankovcev po 3390 trnkov.
*	OBKOLJENI MIKDEN ima Zvezo s knomintangovo vojsko samo še z letali Ameriški tisk trdi, da je bila Mandžurija za Cang-kajška že pred dvema mesecema zgubljena. Kuominiang bo po tajal pogodbi z Američani prejel MSI letal, amerBEta zunanjepolitična komisija pa predlaga nad 1 milijardo dolarjev posojila za (ustavitev komunizma na Kitajskem«.
*	KOMISIJA OZN za Balkan je bila prava vobnoska organizacija, • čemer so prišli dokazi na najvišjo mednarodno organizacijo. Doživela pa je polom, ker njeni člani zapuščajo drug za drugim
I '"Grčijo.	Ml ■'	;
*	SOFLL1SOVA VLADA Je za-' čela z novim valom terorja prot)
antifašistom skladno z navodili ameriškega sodišča v Nnernbergu. V Atenah so aretirali 799 demokratov, razpustili Zvezo družin borcev za svobodo in onečastili grobove padlih.
» ROMUNSKA VLADA Je razpustila parlament in razpisala nove volitve za 2S. marec.
s ČEŠKOSLOVAŠKA VLADNA KRIZA je bila rešena, in Klement Gottwaid je sestavil novo vlado, I« katere so bili izključeni ministri, ki so pripravljali zaroto. Vlada Je koalicijska kakor prejšnja, sestavljena iz strank, ki so vključene v ljudsko- fronto Cehov in Slovakov. Med novimi vidnejšimi člani Je socialdemokrat Zdenek Flerlinger, podpredsednik vlade. V vladi sta ostala notranji minister Nosek in zunanji minister Masa-ryk. Zapadne velesile so poslale protestno noto, da pomirijo poraženo reakcijo,
*	FINSKA VLADA proučuje možnost sklenitve pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoči s
,	SZ.
» ARGENTINSKA VLADA je prepovedala vse slovanske napredne liste.
*	JUGOSLAVIJA IN NIZOZEMSKA sta sklenili trgovinsko pogodbo o zamenjavi blaga v vrednosti 30 milijonov goldinarjev.
s JUGOSLAVIJA je proiestlra-! 'ja pri Asgtoameričanib, ker njihove oblasti v Zapadni Nemčiji one-,	mogočajo Jugoslovanski misiji
j	Iskanje vojnih zločincev.
'S LONDONSKA KONFERENCA Zapadnih velesil o Nemčiji ni pokazala do sedaj nobenega uspeha Moskovska Pravda piše, da pomeni to zasedanje kršitev statuta o ‘	- zavezaiškrem nadzorstvu Nemčije
'	In potsdamskih sklepov. Zato ne
j	morejo imeti sklepi te konference
pravne moči In so obsojeni na :	neuspeh.
*	SZ soglaša s priporočili pra-
r	ške konference CSfl, Jugoslavije
Ib Poljske glede Nemčije.
!	* BiDAULT objokuje, češ da šte-
je sedaj Evropa samo IS držav hi da je zapadu dostop na vzhod prepovedan.
a AMERICANI gradijo pri Va-1	lencl v Španiji dve novi letališči.
Do sedaj Jih je zgrajenih te 14.
ŠIROKEM SVETU Sramotne razsodbe v Niirnbergu
V Nucrnbergu Je bila končana o-bravnava proti desetim izmed 127 cojnih zločincev, bivših poveljnikov nemških okupacijskih čet na Balkanu, ki so pobili na desetine in stotine tisočev nedolžnih prebivalcev Jugoslavije, Grčije in Albanije, A-meriške sodne oblasti so bile do teh vojnih zločincev več kakor milostne: zločincu Listu, bivšemu poveljniku nemških čet na Balkanu, ki je dal za vsakega padlega nemškega vojaka postreliti K>0 talcev, so rešili glavo, medtem ko jo bil znan zločinec general voiv Geither, šef nemškega štaba za Srbijo, izpuščen.
Ves proces, zlasti pa zaključni govor sodnika Charlesa Wanerstrooma, je pokazal, da hočejo ameriški imperialisti: doseči s tem izigravanjem pravice mnoge mračnejše namene, kakor je rešitev glave desetim* vojnim zločincem. Sodnik Wanerstroom je v svojem zaključnem govoru, brezobzirno branil zločin napadalnosti in množičnega uničevanja prebivalcev v okupiranih deželah. Napadalec je imenoval «nedolžne žrtve» naroda, ki se je z orožjem v roki beri! proti imperialistom in njihovim domačim pomagačem, in klevetat je borce za svobodo.
Vse to je razvidno iz poročila, ki ga objavlja ameriška časopisna agencija Associated Press 1-z Nùrn-berga, v katerem je rečeno: «Osno. va obravnave je biio ubijanje talcev, obtoženci pa so se zagovarjali s tem, da So bili to partizanski borci». V obsodbi, ki jo je Izrekel sodnik Charles Wanerstroom, je rečeno: «Nemški vojaki so bili žrtve nepričakovanih napadov sovražnika, hi ga niso mogli pripraviti do odkrito borbe... Zasede nemškim Četam so bile običajna praksa. NemSke vojake 30 mučili in ubijali, ujeti člani ilegalnih skupin niso.imeii bi ravnali z njimi kot z vojnimi ujetniki. Proti obtožencem ni mogoče naperiti nobene obtožbe za ubijanje ujetih članov odporniških sil. Ustrelitev je edini način, s katerim se lahko vojska zavaruje pred gverilsko taktiko. Za legalno borbo velja samo borba borbenega osebja te ali one dežele. Ta skupina ima pravico, da ravnajo z njo kot z voj. nimi ujetniki in ni izpostavljena nobeni nadaljnji nevarnosti razen internacije po ujetništvu ali kapitulaciji. Vsi znani zakoni kažejo, da tab c« lahko Jemljejo in streljajo, da se ohrani red». Associated Press nadalje piSc, da je sodišče odklonilo vsako razpravo o vprašanju, ali je bilo bivanje nemške vojske na llalka. nu že od začetka nezakonito in da ni važen činitelj, če je bila invazija v balkanske dežele zakonita ali zločinska. -
Ta izjava pravnega zastopnika a* meriške viade kaže predvsem, da vlada ZDA krši sklepe protlhitler-jevske koalicije o kaznovanju vojnih zločincev, kakor brezobzirno krši tndi vse ostale obveznosti, ki Jih je prevzela na konferencah v Jalti In Potsdamu. Hkrati Je treba poudariti, da ta izjava ni slučajna. Ta izjava Je logični in preračunani zaključek sedanje zunanje politike vladajočih krogov ZDA.
Sodnik Wanerstroom je v svojem govoru osvetlil nagibe in končne cilje sedanje ameriške zunanje poli. tike. Politika Trumanove doktrine in Marshallovega načrta je okrasila tudi izjavo sodnika Wanerstrooma. Ta Izjava je nujno potrebna ameriškim kramarjem, ker so postale bolj ali nianj prikrite oborožene inter-vetieije v tujih deželah in krvavo gaženje oborožene borbe svobodoljubnih narodov neločljivi del politike ameriških imperia'istòv. Z ove-1‘av'jMijeiD Trumanove doktrine in Marshallovega načrta zavzema vlada :oča k’ika ameriških Imperiali- tov v vprašanju vojn'h zločincev v bistvu tsii> stališče kakor hitlerjevska Nemčija. V hrepenenju po gospostvu nad svetom počenjajo ameriški lin. perialisti prot! svobodo'iubr.im narodom takšne zločine, kakršne J« po-
Loratonska konferenco zapadmh velesil o nemškem vpra anju se je začela z zakasnitvijo, še e 24 t. m. To zasedanje, iz katerega je SZ izključena, je bi o namreč napove* dano že za 15. t. m. Od g od ite v Ro prip* ovali razni členi delegacij popuščanju napetosti v mednarodnih odno'a'ìh. Nekateri so to ub a-Žitev ceto obža’ovali, ker so vdeli v tem znak »šibkcti« ZDA in ker se sami upravičeno bojijo, da ne bi Amerikanci iskali sporazuma s SZ.
Najprej moramo ugotoviti, da je reakcionarni tisk prikazoval to po-miri en je zelo pristransko in zmedeno, in sicer kot rezultat zelo zagonetnih stikov med posebnimi od-pes arici ZDA in SZ. Vest o tajnih pogajanjih pa sta obe stranki zanika’i in reči moramo, da je tak način^m^tanja stikov v sedaniih razmerah tudi nepotreben. Sa imata obe vladi dovolj priložnosti, da se pogovorita o nemškem vpra-
čenjal samo nemški imperializem. To nam dokazujeta Kitajska in Grčija.
Radijska postaja ■ «Demokratična Grčija» je objavila 19 februarja vest, ki osvetljuje nagibe ameriške vlade, ko je odobrila izjavo sodnika Wanerstoona. Radijska postaja «Demokratična Grčija» je objavila na-
W1LHELM VOH LIST
ten ju n. pr. y Ber inu in na Dunn-ju, kjer sto zastopani v zavezniškem nadzorstvenem svetu.
Kes je, da obstajajo resni činitelji, ki delujejo pom rjeva no na mednarodne odnose in to kljub nakanam nekaterih, kj. bi hoteli za-«trupdtj ozračje, kot je pokazal primer CSR. k. er ge utrjuje ljud ska demokracija.
In ravno dogodki v CSR ponovno dokazujejo, da jxanirjehje, o katerem govorno, ne prihaja zaradi kakršnih kompromisov ah po-puš pnja s strani demokrat,čmh sil v svetu
Kavno naspro.no je res. Saj so nam še v svežem spominu globoki vtisa, ki jih je napravi a SZ na mednarodne javnost z objavo nemških diplomatskih ,istm, ko je odgovorila na nep-o-^rio. pristransko in nerodno prikrojeno objavo podobnih listin e strani ZDA
Pravi vzrok pomirjen ja je thni-kanje reakcionarnih in imperiali-
slednje: «30. januarja je odrinil Iz Bardume v vas Greveni monarhofa, šistični bataljon pod poveljstvom dveh ameriških komandantov, od katerih je bil eden major Ko so prišli v vas, so monarhofašisti na povelje ameriškega majorja zbrali prebivalce in vpričo njih ustrelili ranjenega borca demokratične armade, ki jim je prišel v roke».
Ta ameriški oficir je storil v Grčiji zločin, kakršne so počeli pred tremi leti nemški oficirji, kakor tisti, ki so «odgovarjali» pred «sodiščem» v Nucrnbergu - po Grčiji, Ju. gesiaviji in Albaniji. Da bi opravičili pred svetovno javnostjo svoje sedanje in bodoče zločine, morajo zastopniki ameriškega Imperializma zagovarjati zločine hitlerje ske vojske z Goebelsovimi besedami.
S tem izigravanjem pravice v Niirnbergu so dosegli amerišk’ mogotci samo eno: Razkrinkali sc- se sami v očeh svetovne demokratične javnosti kot žago orniki zločinov nemškega imperializma in njeg-rvega nastedcika v prizadevanju da bi za-sužajil! svet in zavladali nad njim.
(TANJUG)
stičnih sli rjovs:zi po "vetu m zavest, kj jo imajo te sile, da zahajajo- v usodno krizo. Doptb ; e volitve v Bronxu (ZDA), ki porne-tlijo poraz reakcije in zmago napredne »tretje stranke«, so v tem pog edu znoči'n«.
Zato to ozračje- pomir enja, o katerem govorko, pomeni predvsem to da imperializma zasfcrl li no proučujejo, kako bi prihrani : svoto pojemajoče sile, ki jih razbi-’ajo njihova ’ a tona pretiš •zv ja.
Tako pomenijo upoštevani é’an-id amer šfcegn novinar.a Wa’terja Lijprmana p izrtarj;« lavnih ton-botoi. Lippmanovi pòg'ed. so -kini ni tudi s sta iščem amer kesa žu-nanjega ministrstva mor na :ce meriške ta’ n,, s užbe in nekaterih trustev, ki menijo, da ne smejo trošit- svojih sil, da se mo ajo neko'iko razbremeniti v Nemè'ji in v ostaith pedroijih Evrope zato, da bi osredotočili vse svoje napore na Sredozemlje.
Govorice o pomirilvi
Kompartija Velike Britanije je imela dne 21., 22. m 23. februarja svoj dvajseti kongres. Nasi 1000 delegatov angleške partije se je sestalo favno v trenutku, ko desničarski laburistični voditelji zaostrujejo protikomunistično gonjo, ko pozivajo vse sindika'nc organizacije. naj ostro nastopajo proti »komunističnemu pronicanju« v njihove vrsto.
Sekretar CK partije Polliti je začrtal tri glavne naloge strankine politike:	-
1.	Borba za delavsko enotnost in obramba živijeniske ravni de'av-skega razreda proti v’adì desničarskih laburistov, ki -se vedno : bel} naslanja na Zvezo, inditotrjjeev, Čhurcjnllovp kontojrvatjvno stranko in no ZDA.
2.	Borba za državno in narodno neodvisnost Anglije od ameriškega imperia’izmo proti diktatori Marshallovega načrta, ki je še po g'obij krizo hi povzročil brezposelnost v ladjedelnicah in strojni industriji.
3.	Borba za mir, ki ga ogroža imperialistična zunanja politika
sedanje viade v službi ZDA in je protisovjetska ter protidemokratična.
Laburistično stranko je spravilo na ob'ast delavstvo. Toda ko so 'aburisti prevzeli vlado, so izdali delavske interese in se začeli vdi-njati kapitalistom; Na pritisk ka-pita'a so začeli nižati stvarne mezde. Vlada je namreč na zahtevo mđutorijcev poveča’a neposredne davke, ki najbolj prizadenejo nižje sloje in hkrati je zni-ža’a industrijske investicije. Laburistična vlada je zmanjša’a svoj letni program o gradnji, st^npvanj-sktfl Idš na po’ovico. Po’agorno opuščai gradnjo:,šok;4cy^rn.;.j-u4ni-kov in že’cmii:. kar poiA^ni znižanje kulturne ravni In dopušča zastarele industrijske naprave, ki so bito glavni vzrok brezposetoo-stl In gospodarskih kriz. Delotla-latoi namenoma ustvarjajo brezposelnost. da bi toko laže .izsilili znižanje mezd.
Politika Churchilia. Atttoeja in Bevi na omogoča ko’onizecijo Ve’1. ke Britanije po ZDA. je dejal Pdlitt. Ameriška kolonizacija ho-
če uničiti angleško težko industrijo in preusmeriti angleško proiz-vodrjo na izključno luksuzne prčdmete.
Marshallov načrt nima namena pomagati Evropi ori obnovi njenega gospodarstva, marveč hoče omogočiti ameriškim finančnikom in industrijcem, da se polastijo evropskih tržišč, da si_ zaogtovijo surovine strateške važnosti, prekomorske kolonije in hoče omogočiti ustanavljanje vojnih oporišč proli SZ in ljudskim demckraci-iam.
Od. C25 mi'ijrmav funtov, ki jih je nafnenil Marshallov načrt An-glijk -.bo/mofuto- le-ta; 262 milijonov uportiditi za, nakup tobdka in jaje V prahu, ki Se; jih hofiejč ameriški izvozniki znebiti. Hkrati nato Američan; ukazujejo ia znižamo proizvodnjo miših ladjedelnic. Finančni minister Cripps je pokorno zniža' dobavo jekla ’adjedelriicam za 20 odsto‘kov.
Angleška vlada se je odpevedato neodvisni zunanji politiki. Laburistični ministri so odvrgli krinko Sn se odkrito pridružili Churchil-
lovi politiki te* zahtevajo vojaško pogodbo z ZDA. da bi aproži i vojno proti SZ.
Reakcionarna ofenziva pod vodstvom ZDA je močtia i» nevarnost za tretjo svetovno vojno je vodka, teda mi upravičeno verjamemo, da so sile demokratičnega in miroljubnega tabora močnejše, če se trdno povežejo in mobilizirajo.
Po’Uti jé poudaril uspeh KP, 'ki je kljub klevetrtiškim gonjam nasprotnikov številčno narasla od novembra 1947 za 7 tisoč novih članov. Pogubne posledice naraščanja cen, ogromno povečanje dobičkov monopolističnih . korporacij, obnova fašizma pod vodstvom Mo-sleya in pod zaščito policije, : nevarnost tretje vojne, vse to mobilizira vedno večje število delavcev za politiko KP.
In Po’litt je zaključil rekoč, da mora Velika Britanija prelomiti z irnjKa-ialisiičnim taborom, sodelovati s SZ, z ljudskimi demokracijami v Evropi in z vsemi demokratičnimi silami v svetu za zmago narodne neodvisnosti demokracij« in miry.

ČETRTO ZASEDANJE
VSESLOVANSKEGA KOMITEJA
Plenum vseslovanskega komiteja se je sestal v Pragi prejšnji teden pod predsedstvom sovietskega generala Gundorova. Slovence je zast.pal nidiister Ivan Regent Važen reterai je imel predsednik komiteja Božidar Ataslarič, ki je med drugim dejal naslednje:
Danes m mogoče zanikati dejstva, da je svet razdeljen na dva tabora — imperialistični, protidemokratični tabor pod vodstvom Združenih držav Arnen.'Ce jn demokratični protumpe-rialističm tabor pod vodstvom velike Sov.etske zveze. Imperialistični tabor je objavil svoj program, znan z imenom »Marsnaliov načrt«, ki predvideva obnovitev stare militaristične Nemčije pod ameriškim okriljem, svetovno gospostvo ameriških finančnih mogotcev m zasužnjeni« evropskih držav. Demokratični tabor nudi narodom popolno svobodo njihove politične, gospodarske in družbene ureditve in jim hkrati jamči naroano samostojno in državno suverenost.
Novo slovansko gibanje, ki je na-. stalp med drugo svetovno vojno v borbj Slovanov za narodno samostojnost, se po avija danes kot giba-nie, ki te ostalo zvesto svojemu programu enaKopravnosti velikih in malih naroaov, kot gibanje za utrditev demokratičnega tabora, predstavljajoč obenem enega naimo nej-mh stebrov tega tabora.
Slovanski narodi niso hoteti biti Hitlerjevi sužnji. Danes nočejo biti več hlapci imperializma in ameriških finančnih mogotcev. Ni tretje možnosti razen vrnitve v suženjstvo, ali ohranitev svobode. Ni sredine med tema dvema potoma. S.ovanskim narodom ie svob da dragocenejša od vsega drugega. Slovani so stoletja preiivaii svojo ari za narodno svobodo. Tudi v bodoče bodo ostali taki, ker spoštujejo svoje najbo! Se narodne tradicije. Zato pripada novo slovansko gibanje naprednemu demokratičnemu narodu, ker je to v sami naravi in krvi slovanskih narodov. Zato se novo slovansko gibanje tudi bori proti àme-, riškim pretendentom na svetovno gospostvo, proti Marshallovemu načrtu, ki skuša zasužnjiti samostojne države, proti ameriškemu imperialističnemu miru, proti ameriškemu načrtu za ponovni dvig Nemčije, proti ameriškemu načrtu za uničenje reparacij.
Hkrati se slovansko gibanje bori za pravičen in trajen mir, ter za prisrčno mednarodno sodelovanje. Iz ameriškega načrta za zasu’njen:e samosto nih držav izhaja nujno tudi vojni načrt. Slovanski narodi nočejo vojne. Oni nočejo nikogar zasužnjiti. Slovanski narodi žele trajen in pravičen mir. da bi se lahko v svojih državah posvetili ustvarialnemu delu pri graditvi socializma.«
Ob zaključku zasedanja je bila spreleta resolucija, s katero pienum nalaga Vseslovanskemu komiteju naslednje naloge:
1. Na'važnejša naloga slovanskega gibanja v vseh državah mora bili aktivna borba za trajen mir in ljudsko demokracijo, borba proti vsem
ostankom fašizma, proti fašističnim reakcionarnim režimom borba proti agentom svetovne reakcije in razkrinkavanje netilcev vojne.
2. Borba za utrditev pri:ateljstvn med slovanskimi narodi, predvsem pa za utrditev prijateljstva z veliko Sovietsko zvezo
3 Učvrstitev prijateljstva in trajnih odnosov z vsemi demokratičnimi silami sveta, v prvi vrsti pa okrepitev prijateljstva in prisrčnih odnosov z narodi v državah nove demokracije — z Romunijo, Madžarsko in Albanijo.
4.	Razširjanje v slovanskih državah in po vsem svetu političnih, kulturnih in gospodarskih pridobitev slovanskih narodov ter držav ljudskih demokracij razširjanje enotnosti in trdnosti demokratične ljudske fronte.
5.	Mobiliziranje narodov slovanskih držav in vseh Slovanov v tujini za izvedbo jaltskih in potsdamski sklepov o Nemčiji, za dok nč-nost novih meta Pofske in Češkoslovaške, za nadaljnjo in polno demilitarizacijo in denaciflkacijo Nemčije, za enotno ' demokratično Nemčija.
6.	Vseslovanski komite mora vključiti Slovane, kj žive izven me-
ja svojih držav, v borbo za mjr in demokracijo.
7.	Vseslovanski komite in narodni komiteji morajo razširiti svoje predavateljsko delo giede razširjanja idej novega slovanskega gibanja.
8.	Pienum odobrava sklicanje posvetovanja novinarjev slovanskih držav v Zagrebu ter ie mnenja, da bi bilo treba takšna posvetovanja sklicati v naprej določenih rokih v raznih slovanskih državah zaradi obravnavanja važnih nalog, ki jih tnora'o izpolniti novinarji.
9.	Pienum je mnen-a, da je prišel čas, ko morajo dejansko sodelovati v slovanskem gibanju najboljši pisatelji, pesniki in dramaturgi slovanskih držav, ko ie treba pripraviti prevode in izdata de! slovanskih pisateljev v bratskih državah.
10 Plenum odobrava ravnanje Slovanskega komiteja Bolgarije, ki je ustanovil podružnice Boigarsko-srbsicega društva v obmejnih mestih.
11. Plenum prosi slovanske komiteje, naj takoj stopijo v stik z državnimi organi v svojih državah zaradi nujno potrebnega in čim širšega pošiljanj!- delegatov na vseslovanska posvetovanja in plenum.«
Prihodnji slovanski kongres bo v Pragi od 20 -25. septembra.
Partizani
so dragi
Senator Glen Taylor }e izjavil, da so ZDA določile Za vojno v Grčiji S 600 dolarjev na V‘ake-(fa izmed »slabo ob’ečen h in slabo hranjenih partizanove, ki se borijo v demokratični (armadi.
Senator je to Izračunal na osnovi poročila predsednika Trumana in zaključuje tako: »To je ena izmed najbo'j ekstravagantnih in najdražjih vojnih operacij, kar jih pozna zgodovina. Ta naia potrata sc lahko meri. samo Z načo nesposobnost jo.a	p
Govorimo iskreno
Ameriške zasedbene oblasti v Nemčiji so izdale za vojne zločince v Nuernbergu poseben »izbor« čtiva, ki obsega izvlečke iz časopisja in iz knjige biv ega amer.škega zunanjega ministra Byrnesa »Govorimo iskreno«.
V tem izboru so posebno poudarjena mesta iz len j ge, ker Byrnes pravi, da morajo Anglo-američani skleniti mir »s SZ ah Pa brez nje«. V primeru, da SZ ne bi priznala te pogodbe, omenjeni »izbor« zahteva, da jo prisilijo k umiku n. ene vojske z vzhodnega področja.
bodo kupovali manj strojev, avtomobilov In drugih gospodarskih ter domačih potrebščin. Tudi nameravane gradnje bodo odpovedali, tako da se bo morala proizvodnja zmanjšati, kar bo Imelo za posledico okrog 6 milijo*
DELIRIUM TRUMANS
Predsednik ZDA se trenira za volitve
Truman je s svojim zadnjim govorom na letnem banketu demokratske stranke:začel z volivno kampanjo za predsedniške volitve, ki bodo novembra. ZDA Imajo sedaj pred sabo osem politično zelo razgibanih mesecev. Vso ameriško politiko In sklepe zunanjega ministrstva bo obsedala samo ena misel: priborit! Trumanu ponovno izvolitev za predsednika ZDA.
Priča bomo naglih preokretov, kompromisov in taktičnih umikov. Culi bomo na tisoče govorov. Propagandni Uradi vseh strank bodo delali s polno paro: bombardirali bodo javno mnenje z gesli, z odkritjem škandalov itd. S«i se b'ie borba za velik dobitek: Kdor vasede Belo hišo — rezidenco predsednika ZDA — sl pribori zase in za svoje prijatelje ne samo vlado, temveč tudi važne postojanke v državni upravi, široko mrežo dobro plačanih birokratskih mest. In na teh mestih, kot se je izdal republikanski kandidat Stassen, lahko prijatelji predsednika dobivajo zaupne informacije pred drugimi zemljani, In tako lahko kupujelo in prodajajo blago In akcije na borzi ? znatnimi osebnimi dob'čkl.
Ne smemo pozabiM, da je predsednik ZDA državni poglavar In hkrati ministrski predsednik za dobo štirih let. Parlament ga ne more odstaviti in predsednik postavlja In odstavila ministre po svoli mili volli in le-tl so odgovorni samo n'emu in ne parlamentu: ministri so samo talnikl predsednika. To Je sis*em coseb"e ob'asff», ki posega v vso Javno ttoravo. Tako se ob Izv-tUvl nnvevn predsednika zamen la tudi vse važnejše osebje v državni upravi.
Toda preden si kandidat pribori Belo hišo, se mora pošteno truditi. Zato se predsednik Truman tudi fizično u-trjuje, da bi laže prenašal napore pri volivnl kampanji: že mesece se trenira v boksu, ne pije alkohola in ne ka-

>.l '
m

«NEPRIJETNO, neprijetno...
(New York Time»)
PREDSEDNIK HARRY TRUMAN
di. Ze več mesecev hodi zgodaj spat, zjutraj mnogo telovadi In se sprehaja z naglimi koraki ob budnem spremstvu detektivov.
Trumanova demokratska stranka danes pogreša dve važni stvari, ki sta potrebni za uspešno volivno kampanjo v ameriškem stilu. Nima namreč slamnatega moža, ki bi pa bil dovolj popularen, da bi ga določili za podpredsednika ZDA. (Podpredsednik nima nobene oblasti in pride do veljave samo v primeru smrti ali ostavke predsednika, katerega mesto avtomatično zasede, kot je Truman nasledil Roosevelta). Demokratom tudi manjka duhovito in učinkovito geslo, s katerim bi tolkli svoje nasprotnike in si pridobili glasove volivcev. Veliki avtor gesel demokratične stranke je umrl pred nekaj tedni.
Zato so pa republikanci podjetnejši v tem oziru: «Kaj je sedanja vlada? Delirium Trumans», odgovarjajo. Drugo protitrumansko geslo je skovano po znanem reku: To err Is human (Grešiti Je človeško) in se glasi: «To err Is Truman» (grešiti je Truman).
Toda Trumanovo stranko ne ogroža samo desnica, to je republikanska stranka, marveč tudi levica, to je Wallace, ki se jè Odcepil od demokratov in Ustanovil neodvisno ’ napredno stranko. In ravno uspeh te stranke pri nadomestnjh volitvah v Bronxu Je povzročil zaskrbljenost med demokratskimi In republikanskimi krogi, ki so do sedaj napovedovali popoln polom «tretfe stranke». Republikanski New York Herald Tribune piše, da Je treba odslej Jemati VVaallacea resno. Libe-
rami P. M. pravi, da je VVauace uspel, ker ljudstvo vidi, da cene pod Tiu-manovo vlado rastejo, da vlada napada sindikate, da so načela o enakopravnosti črncev prazne besede, da vlada cinično pripravlja vojno proti SZ in da sabotira sklep OZN o delitvi Palestina
Toda demokrate ne skrbi sarm dejstvo, da bi utegnil Wallace zmagati, marveč tudi to, da bi odtrgal levo u-' smer jene demi kratskevoliVce'òd'Trumana In tako pripomogel k zmagi re-‘ publikancev. V Ww ;YorWro 'se té začele stave na velike vsote denarja, katera stranka Po /magala. Stive gredo v prid republikancem z 2 1.
Ali obstaja možnost, da Wallace zmaga pri volitvah? Kakor poroča francoski poluradni Le Monde, se ima Wallace po zmagi v Broavu že za predsednika ZDA. In Ust pristavlja, da mnogi krogi z gotovostjo računajo na zmago «tretje stranke», če ne novembra pa vsaj po štirih letih. Wallace je že izda! svoj volivni program v osmih točkah v katerem napada Marshallov načrt In predlaga, naj bi za pomoč Evropi odobrili 50 milijonov dolarjev za 10 let. Ta vsota ne bi bila «darilo», marveč neke vrste «mirovno posojilo in najem». Le-to pomoč pa bi sprejele vse države brez razlike na notranjepolitično ureditev in bi pri tem odločala samo stvarna potreba države prosilke. Wallace zahteva politiko sporazuma s SZ in ljudskimi demokracijami.
V Kaliforniji Je dal «tretjemu» kandidatu za predsednika ZDA — Walla-ceu — vsak šesti volivec že v naprej . svoj podpis. Pridružil se mu Je demokratski senator Glen Taylor in svetovni prvak v boksu črnec Joe Louis, ki bo tako pritegnil k «tretji stranki» 14 milijonov glasov.
Zato ni- čudno, če demokratska Trumanova stranka tako skrbno Izbira • kandidata za podpredsednika ZDA, ki bi mora! biti «levo» usmerjen in bi mora biti «Rooseveltman», to Je človek, ki b! grmel proti izkoriščevalskim dobičkarjem, zahteva! socialno pravičnost in mir. Po Wallacevi zmagi v Bronxu Je začel Truman v svojih govorih prvič brenkati na «levičarske» strune in v tej strankarski demagogiji bo baje Izbral kot kandidata za podpredsednika Chesterj’à Bow-lesa, enega izmed mlajših zaupnikov pokojnega Roosevelta.
Poleg teh neugodnih skrbi se pridružujejo še za Trumana neugodne o* 1 koliščlne, da so februarja začele cene žitu na ameriških borzah padati, kar Je povzročilo poplah, 'ki ga Izkorišča republikanska In Wallaceova opojtlcija proti Trumanu.
Pesimisti takole sklepajo: Padanje žitnih cen bo oronalo kmete za 50% dobičkov, na katere so računali. Zato
HENRY WALLACS
nov brezposelnih. Zmanjšana proto vodnja oo narekovala bankam previdnost. Skratka, že strah pred depresijo bo povzročil depresijo samo!
Optimisti se seveda tolažijo ,da bo politika masovnega oboroževanja, delno načrtno gospodarstvo in masovna pomoč Evropi zadrževala padanje proizvodnje Vseh teh «zdravil» proti gospodarski depresiji namreč ni bilo L 1929, ko je izbruhnila velika gospodarska kriza. Kljub različnim teorijam pa so si bili vsi edini v tem, da je ^ Ameriki velikega povojnega gospodarskega proevita konec, To pa sama daje orožje opoziciji, ki trdi, da je nastopil «delirium Trumans»!
Ameriško
vmešavanje
Dne 25. decembra so pri Van-klintau zajele čete l. udske . armade S ameriških do zob oboroženih mornariških stre ceto lei so se borili na strani JrJpirwnj" ytangaihc vojske.	l:
s Vrhcvni štab kitajsfce ljudske 'armade je; ‘ odločno protestira' pri ameri kih mornaričkih ob a-uteh ha Kitajskem in zahteval zagotovilo, da se podobni primeri intervencije ne bodo peč ponovili. »V nasprotnem primeru«, je izjavi! zastopnik ljudske vojske, »bodo morale ameriške čete in vlada ZDA nositi vso odgovornost za posledice, ki bi iz tega nastale.«
Nemški
humor
V Frankfurtu, v zapadni Nemčiji kroži naslednja zgodba: Sodišče Za čistko nacistov zas lnije Nemca, ki od očno zan ka, da bi kdaj koli pripadal kaki nacistični organ’zaciji.
»No, not moj dragi prijatelj« mu odgovori predsednik sodišča »bolje je, da priznate resnico. Jaz dobro vem, da ste bi'i č’av SA — saj sem bil vaš Grappe»-fuehrcr.«
Šakali na Južnem tečaju
Spor zaradi Fa klandskih otokov, o katerem smo zadnjič poročali, ni prinesel do sedaj veČ-ih nesreč. Vse kaže, da ga b do skušali rešiti na -mednarodnih konferencah ne samo s prat’ne plati, temveč tudi poit iòne. Medtem je razvoj potrdit našo domnevo, da stojijo za podvigom Argentine in Cileja ZDA. Ze davno so namreč Američani izjavili, da je za njih izredne strateške važnosti ne samo Severni tečaj, marveč tudi Južni. Zato je razumljivo, da angleška vlada zelo previdno preučuje nastali spor. Živcev pa ni mogel zadržati neki ang'eški general, ki je im zborovanju izjavil naslednje: »Ko leva obhaja slabost, so mu takoj za petami šakali in mu kažejo zobe. Toda Velika Britanija bo te pokazala kakršnim koli šakalom, da je lev še tlv...t
TRŽAŠKO OZEMLJE
KRONIKA
% ENO URO MANJ smo spali od sobote na nedeljo, ker so uro potisnili naprej. Mnogim ee zdi, da se Je to zgodilo prekmalu, — Je že mora tako biti.
*	OBČINSKO MENZO v ulici Gambini bodo zopet odprli v ponedeljek, ko bo prenovljena in razširjena,
« MRTVAŠKE BILJE in Jme maše so plačali tržaški fašistični študenti za tiste mrtve, ki jih nikjer ni bito, za češke študente namreč, ki eo jih ob zadnjih dogodkih v Pragi fpobili komunisti!, nea pa je, da v Pragi ni bilo nobenih mrličev, ki bi bili' žrtve kakih izgredov. Pravijo, da tisti, ki so ga imeli za mrtvega, še dolgo Živi. Za vse žrtve Francovega fašizma v Španiji, med katerimi je tudi toliko mladincev - študentov, se seveda tržaška študentska fašistična golazen ne zmeni in ne prireja maš.
*	STOLETNICO Marž - Engelsovega Manifesta je proslavilo v nedeljo dopoldne tržaško ljudstvo po vseh rajonih. Po predavanjih so pa obenem zbirali prispevke za list en Lavoratore», čigar ravnatelj je bil obsojen na 50.0## lir globe.
*	SE VEC kot 5#.960 LIR je tržaško ljudstvo zbralo v 48 urah za tov. Gasparinija, ki je bi| po krivici obsojen na plačilo tega zneska.
» OHCET DA MALO TAKIH smo imeli v soboto v Trstu, ko sta se vzela hčerka generala Gaitherja in pa tisti slavni poročnik Van Dycke Ochs, ki je prepreči) «Titov pohod n« Trst», ko je sam ustavil 2000 Jugoslovanskih vojakov v noči na 18. september 1947, Takemu junaku Je gospod generai že lahko dal svojo hčerko.
*	na Tramvaju velja odslej nočna tarifa od 22. ure. Zeleni listki pa veljajo samo do 21. ure.
*	ladje Tržaških druzd za Trst skoraj več ne vedo. Tako vidimo iz nedeljskega poročila o gibanju teh ladij, da je v Trstu samo «Špes» (Adriatica S.A.N.J, ki je imela okrog 3. marca odpotovati proti južni Italiji. «Diana» iste družbe bo 15. marca odpotovala v Egipt. Od ladij tržaškega Lloyda je «Salvore» 23. pr. m. odplula v Aleksandrijo, «Sparta» bo svojo pot v Zapadno Indijo pričela okrog 5. t. m. v Genovi in se bo ustavila v Benetkah in Trstu, ■Carbone) lo« pa bo proti koncu marca šel prav tja iz Trsta. Potem je še samo «Nereide» (Italia S.A.N.J, ki bo okrog 21. marca odplula iz Trsta v Južno Ameriko. Vse druge ladje pa pričenjajo svoja potovanja v daljni svet iz Genove ali iz Neaplja.
*	BELI VLAK v Planico je tokrat vendar srečno odpeljal in dospel in se tudi vrnil. Udeleženci so bili zadovoljni zaradi lepega vremena in privlačnih prireditev.
*	PORUŠENIH ZIDOV JE PREMALO v Trstu, pa so jih začeli še odkopavati; tiste namreč iz rimskih časov in to v najgrših predelih starega mesta — v posmeh vsem tistim, ki se stiskajo po luknjah, ki niso 'primerne niti za živali. In namesto da bi mislili, kako bi tem revežem preskrbeli stanovanja, pa na tak nesramen način razmetavajo občinski denar.
« ČETRTA OBLETNICA SMRTI Sergeja Čermelja, 20 letnega vi-sokošolca, ki so ga umorili esesovci v Trstu, je bila 2. marca.
*	REDNI OBČNI ZBOR bo imela v nedeljo 7. t. m. stavbena zadruga v Trstu, ul. Gambini 38 in sicer od 19.30 uri. Dnevni red je običajen.
Ljudstvo ne bo več
dopuščalo neljudske uprave
Kakor se je pred nedavnim zbrala pred magistratom v Miljah množica,* ki je zahtevala, da postane občinski svet res predstavnik prebivalstva, tako so bila 'v nedeljo po vsem nabre-žinskem okraju protestna zborovanja, na katerih je ljudstvo povedalo kaj misli o postopanju okupacijske uprave pri reševanju nujnih problemov komunalne politike. Na stotine ljudstva se je zbralo v posameznih zborovanjih; v sv. Križu, v Sempolaju, Vlžovljah, Saležu, Samatord. Povsod so govorniki kritizirali položaj, v katerem se nahaja naše politično, gospodarsko in socialno življenje, in pa vzroke, ki so do takega položaja dovedli.
Znano je, da je vsa civilna uprava sestavljena iz elementov, ki ne predstavljajo ljudstva. To so v večini primerov večni hlapci vsakokratnega gospodarja. Vojaška oblast se zanima za stvari, ki nimajo nič skupnega s potrebami ljudstva in razni • ■ občinski sveti so ji pri njenih podvigih slepo orodje. Kaj nove stanovanjske hiše, kaj napeljava elektrike, vode, itd. — strateške ceste, te so važne! Kakor je prebivalstvo do skrajnosti naveličano kolonfalnih despotov, tako mu je dovolj raznih svetov, ki so samo za to tukaj, da kimajo ukazom raznih guvernerjev, ki kar postavljajo in odstavljajo občinske svetnike, kakor se jim zljubi.
Zaradi tega je ljudstvo nabrežinske-
ga okraja na vseh svojih zborovanjih sprejelo resolucije, v katerih poudarjajo svojo neuklonljivo voljo, da pridejo v občinski svet ludje, ki jih bodo vaščani izvolili iz svoje srede.
Proslula nabrežinska policija pa Je že v soboto pričela ljudem groziti za primer, če bi se prihodnji dan zbrali. V nedeljo so ustvarili videz, kot da gre za kak nacističen «rastrelament». Ljudem, ki so se hoteli udeležiti proslave stoletnice Komunističnega manifesta, so prepovedali vstop v kinodvorano. Zlasti se je pri vseh surovostih odlikoval ezul, ki mu v Nabrežini pravijo «raustačin». Ta nesramnež je celo v soboto pozival ljudi, da strgajo plakat za dovoljeno predstavo Slovenskega narodnega gledališča. In potem se bodo še našli generali, ki bodo široko v svet razglašali neko nepristranost teh eksernplarjev, ki predstavljajo največji madež Svobodnega tržaškega ozemlja.
Toda demokratskega ljudstva ne bodo ustahovali izpadi v policaje preoblečenih fašistov niti ne obsodbe naših borcev in tudi razne falztflkate. ki jih odgovorni pošiljajo v svet, bo znalo vrednotiti pač kot produkte tistega hotenja, ki hoče imeti tukaj vedno kalno vodo, v kateri je lahko ribariti. A ljudstvo izpoveduje vedno glasneje, da mu je kolonialnega gospodstva dovolj. In to bodo morali radi ali neradi vzeti na znanje vsi Usti, ki se jih tiče.
rn
V nedeljo 'e imela tržaška Zveza antifašistične mladine svoj mestni kongres. Politično m organizacijsko poročilo je podal tovariš Pescatori.
Položaj tržaške mladine še zda-leka ni tak, da bi se mogla vdati nekaki brezskrbnosti in lagedno-'sti. Nasprotno, mladina ne samo čuti vso težo kritičnega položaja že v tem trenutku, temveč se zaveda tudi strašnih posledic, ki morajo priti za današniim stanjem, če pravočasno ne najde rešitve. Vsa težavnost življenja v Trstu se krepko čuti in se tudi neposredno zajeda v mladinske vrste. Pri številu brezposelnih v Trstu odpade velik de!ež — čez sedem tisoč — na mladince. Tu ne gre zgolj za rokodelce, ampak prizadeti so tudi tisti, ki so doštudirali’, pa sedaj ni-maio služb. V načrt uničevanja tržaške industrije spada tudi dejstvo, da je zaposlenih v vsej industriji le pet sto vajencev. Tako se ustvarja en argument več za »ne-možnost obstoja« tržaške industrije. Med zaposlenimi so zlasti ne-
človeško izkoriščane mlade delavke, materialno in moralno. S tern se moralna pokvarjenost še bolj širi, k čemur pomaga še navzočnost anglo-ameriških vojakov. Za-skrb’jujoče vellico ie že število mladih deklet, ki so zašla na spolzko pot prostitucije. Na materialno in moralno uničenem Trstu hoče reakcija zgraditi vojaško oporišče, eno izmed trdnjav v obroču, s katerim grozi obdati Sovjetsko zvezo in dežele nove demokracije istočasno pa v Trstu brusi meč, ki ga hoče zasaditi v hrbet italijanskemu ljudstvu, ki se upira imperia'istič-nim zlobnim načrtom. V ta svoj namen so anglo-arneriški imperialisti mobilizirali vse svoje hlapce od italijanskih šovinistov do slovenskih odpadnikov, služijo jim fašistični študenti in civilna policija, demokristiansko časopisje in pa ogabni tržaški radio.
Mladina, ki vse to vidi in ki tako stanje obtožuje, ne more uživati simpatij tukajšnje vojaške oblasti, pač pa ji je ta oblast ob vsaki priliki pokazala svojo nena-
TUKAJ BI SE MORALE DVIGATI N ASTAJAJOCE LADJE — TODA KDQ VEv KDAJ SE BO TO ZGODILO
TAM, KJER
IN KMETJE NAJ
Ni nobenega dvema, da je mnogo Tržačanov — da o zgornjih c-količa-nih niti ne govorimo — ki šc nikoli niso bili v 'Miljah. Milje — kaj bi pa človek tam iskal. Tržačani so vedno raje hodili na Kras: tam je bil teran i« pršut. Res pa je, da je čas, ko postanejo tudi Milje privlačne; to še takrat, ko so češnje zrele. Kajti češenj je pač v dolinici za Miljami in pa po gričih tam okrog. In kako lepe češnje! Takrat imajo Milje gotovo največ obiskovalcev, ki pa se niti ne ustavijo tl. Miljah, temveč krenejo še naprej, bliže k češnjam.
Toda ob lepem vremenu je v MU
MLADINCI V DVORANI PRI »SKAM PERLU« MED KONGRESOM MESTNE ZVEZE ANTIFAŠISTIČNE MLADINE
klonjenost Organizacija, v kateri je složno združena slovenska in italijanska mladina, ki se bori za izboljšanje svojih geapodarskih prilik in za pravice vse demokratične mladine, mora biti nujno za-sovražena pri taki ob'asti, ki zasleduje ravno nasprotne cilje.
Toda tržaška antifašistična m’a-dina zaradi tega, če se del tržaške mladine od nje odvrača in zbira okrog fašističnih središč, še đa'eko ni osamljena. Vključena je v ogromen blok 50 milijonov mladine iz skoro vsega sveta, ki jo predstavlja Svetovna federacija demokratične m’adine. Tržaška antifašistična mladina se je nedavno udeležba konference delavske mladine v Genovi, potem kongresa baikandke m’adine v Budimpešti, prejela je vabila za kongrese, ki bodo kmalu: fiancoske mladine v Lyonu švicarske v Ženevi, potem za kongrese avstrijske, madžarske in belgijske mladine.
Jasno je, da mednarodni reakciji, ki vidi svoje središče v Wa-shingtonu. Svetovna federacija demokratične mladine ni pri srcu, vendar bo mora’a priznati, da je njeno rušilno delo neuspešno. Mladina spremlja z občudovanjem in ponosom junaško borbo grške m’adine proti domačim in tujini fašistom. Svojo so’idarnost z grško mladino bo tržaška m’adina dokazala s tem, da bo nabrala obleke in denarja, ki ji ga bo poslala.
Delovna mladina Trsta bo sku-ša’a najti rešitev svojih nroblemnv ha kongresu, ki bo 21. marca. ZAM bo letos pripravila enajst delovnih brigad ki bedo de’a’e v koprskem okrožju. Iz najboljših brigadirjev teh brigad bodo sestavili 1 novih brigad: 4 bodo šle v Jugoslavijo, 3 pa v druge balkanske države.
Združena z osta'imi demokratičnimi organizacijami Trsta in z demokratično mladino vsega sveta se bo ZAM vedno bori’a proti imperialističnim uničevalcem prave demokracije in ne bo nikoli dopustila da bi Trst postal točka, na kateri bi hujskači na novo vojno minirali svetovni mir.
Ijah tudi brez češenj lepo. Niti pol ure sc ne voziš s parnikom od tržaškega Velikega trga do Milj. Pelješ se mimo vsega pzedela največje tržaške Industrije: kompleks ladjedelnic. Uva, na pobočju hriba že na drugi strani zaliva pa rafinerija nafte Aquila. V kotu zaliva pa leže do polovice potopljene ladje; voda je preplitva, da bi preplavila te orjake.
Človek se razveseli Milj. Tako miniaturno mesteceI Tukaj je vse, kar treba mestu, od gostiln do cerkve in od magistrata do sedežev političnih organizacij. Potem je tu osrednji trg in tudi nkorzott. Totla ves čas imaš občutek, da moraš paziti, da ne boš iz mesta — padel ven, ko je tako majhno. Kajti v katerokoli smer bS pospeši7 korak, takoj bi bil že izven mesta.
Malokdo pa ve, -la so v Miljah tri ladjedelnice. Največja med njimi, Sv. Rok je prav za prav že Četrt ure izven Milj. Če hočeš s parnika naravnost k Sv. Roku, se boš Milj komaj dotaknil. Opazil boš mestno kopališče in nekcVko d tl'j c kar majhen gozd v morje zabitih kolov in zraven hišico. Skoraj ka. kor hiša mostiščarjev stoji sredi vede, nataknjena na stebrih. To ie gojišče ostrig in pravijo, da se stvar izplača. Ostrige razpošiljajo daleč okrog.
Več kot sto let ima ladjedelnica pri Sv. Roku.H Postavil jo je nek Anglež. Tudi stroji so a-noleški. Danes je ladjedelnica last C o."u lička, oziroma 7dm Ženih Jadranskih ladjedelnic (CRDA). Lndjer>pir,:ca se ponaša, da so se tukaj gradile prve avstrijske vojne ladje. Proti današniim vojnim ladjam so morale biti takratne vojne lnd*e res še nekake igračke, če pomislimo, da pri Sv. Roku arn.de ladje po tisoč do tisoč pet sto ton.
Toda dandanes se bolj malo gradi. Ladjedelnica je delala največ v letih pred prvo svetovno vojno. Po tej vojni je bil še enkrat opazen zagon, ki pa ni dosegel predvojnega obsega, nakar je zopet sledil u-pad. Med zadnjo vojno je bilo zopet več dela zaradi vojnih potreb. Sedaj vse štiri »bankine« samevajo. Vendar bodo začeli graditi sedaj dve tisočtonski ladji.’
»Mislim« nam je razlagal tovariš iz ladjedelnice, ko smo ga vprašali, koliko časa delajo tako ladje, »da bi štiri take ladje lahko izročili v dveh letih. Kajti če so štiri istočasno v delu, se marsikatero delo opravi istočasno za vse štiri. Tako bi pravo ladjo predali po e-nem letu, ostale tri pa v manjših presledkih do konca drugega leta.«
Trenutno je pri Sv. Roku zaposlenih 850 delavcev in okrog 100 uradnikov. Ker so delavnice dokaj raztresene, niti ne bi verjel, da jih je toliko. Delajo 44 ur na teden, v soboto samo štiri ure. Glede na mezde so popolnoma Izenačeni i ostalimi delavci Združenih jadranskih ladjedelnic, to se pravi — ista revščina: okrog 6000 Ur na teden. S tem naj živi delavec z družino! Gospodarji, ki so se postavili v an. algameriško službo zaviranja in (iemediranjki tržaške industrije, se izgovarjajo, da ni dela. Ce iz poli-
/
POSEBNO VELIKIH LADU PRI SV. ROKtJ NE MOREJO DELATI, KER MTt NIMAJO VELIKIH ŽERJAVOV. A DANES SE Tl, KI SO, NIMAJO
DELA
SO DELAVCI
BOLJ SLOŽNI
Učnih razlogov ne sprejmejo naro-čit, potem jasno, da vi dela.
»Ce se že ne bo pametno uredilo vpraSanje odnosov z zaledjem, potem bo res n(o vs* k vraguu, so nam zatrjevali delavci. »Prepričani smo, da ima za’edje interes, da zcposti nošo inùtistriro, izkoriščajoč pri tem našo strokovno visoko usposobljeno delovno silo. Jugoslavija n. pr. gotovo potrebuje fe mnogo ladij za obalno in rečno p*m>bb. Sicer pa pri nas lahko iz-delujemo tudi mostove in še druge stvari.e
Razen Sv. Roka sta n Miljah še Felszeghijeva in Martinuzzijeva ladjedelnica, kjer ie zaposlenih kakih slo oziroma osemdeset delavcev. Delavci teh ladjedelnic so v glavnem iz Milj, bodisi iz mesta a-U pa okolice; k Sv. Roku jih prihaja kakih petdeset iz Trsta. Med delov i 'e precej takih, ki imajo se kako krpo zemlje; mnogo premalo,
da bi »e Z njo preživeli, ie bi ostali brez dela.
»Ali se vam zdi, da obstoja kaka povezanost med delavci in kmeti tu v miliskcm okraju?« smo vprašali delavce od Sv. Roka.
»In še kakšna!« so nam hiteli odgovarjati.« Enotnost delavcev in kmetov mogoče nikjer ni tako konkretna kot prav tu pri nas. Mogoče zaradi tega, ker sano tako blizu, drug drugega. Kmet natanko pozna naše težave in našo borbo mi delavci pa tudi dobro vemo, kaj je kmetovo delo. 'Ze davno smo tudi spoznali, da nam je le v korist obojim, če si v naši borbi medsebojno pomagamo. Odlcar smo se v osvobodilni borbi z orožjem v rokah skupno boriJi, smo postali ne* razdrvžni«
Pri Sv. Roku je od 950 delavcev in uradnikov tri četrtine članov Enotnih sindikatov. Uradništvo je sicer v večini na nasprotni strani, vendar je tudi med njimi kakih trideset .Vanov ES. Delavci pri Sv Roku. so si ustanovili tudi lastno zadrugo s prodajalno, kjer dobe člani vse stvari ceneje. Zadruga mia ve’ik denarni promet in ostanejo ji lepe vsote čistega dohodka ,
V bRžirci policije smo zagledali tab^b s sHko ščita s križem in napis »Democrazia cristiana«, pa srno se pozanimali, če ima ta democrazia cristiana mnogo pristašev.
»Mnogo jih nima«, so nam pripovedovali Miljčani. »Večinoma so ženske iz malomeščanskih krogci), ki imajo kako trgovino in podobno.
»In mogoče kmetje«, smo pripomnili.
»O ne, niti najmanj. Med kmeti democrazia cristiana sploh nima pripadnikov, kajti tudi najbo’j verni kmetje nočejo imeti opravka s to lažikristjansko stranko in se strnjeno drže naše masovne organizacije Slovensko- italijanske antifašistične unije.«
Miljsko občino, ki sega tja do Slntfij in šteje kakih 1-1.000 prebivalcev, upravlja občinski svet, k! je predstavnik neznatne manjšine Nič ne zaležejo protesti in Zahteve tnUjškega ljudstva, naj se sprejmejo v mestni svet zastopniki večine. Tudi po nedavnem, protestnem *
zborovanju, ko se je pred magistratom zbralo do 2000 ljudi, je gospod guverner izjavil, da ie bilo le molo ljudi, ki je protestiralo in zahtevalo zastopstvo v mestnem svetu. Ce se je kdo že navadil po kolonialno gospodovati. ..
Čeprav je sonce še precej visoko, pada čez Mike ie senca, ko se vozimo nazaj proti Trstu. Mrko gleda. Sv. Rok na drugo stran, kjer je še scncc. Na obeh straneh industrija in z obeh strani se zdi, da prihaja človeku vprašanje: dvig a-li prepad? hi kakor da bi Sv. Rok ponujal: pri meni ‘ih je X50, toda lahko bi jih sprejel 1500.
Zlati
Mestni osvobodilni svet namera, va izdati zlati album, ki naj bi prikazal neSte.ilne žrtve in trpi en je junrSkih sinov našega ljudstva, ki so padli v borbi proti nacitašižmii. Pred tiskanjem te knjige, ki naj bi vsebovala tisoč imen padlih s sii. kami in raznimi podatki, mora MOS vedeti, koliko naročnikov želi imeti knjigo la to tudi zaradi po, meči družinam padlih borcev, ki jim bo dana možnost, da sl nabavijo knjigo po znižani ceni.
Vabimo zato prebivalstvo na sub kripcljo tega albuma, ki bo s al 3»0* lir in da s prostovoljnimi prispevki pripomore družinam p-d!!h borcev, da si ga nabavi po i##9 lir.
Pozivamo vse demokrate in tvrdke, da sodelujejo pri tem dela, ki bo ostalo trajen spomin poznim rodovom padlih junaških borcev za svobodo.
Izgubili so
ravuiitis/.j«
C Nadaljevanje s 1. strani) lila pred sodiščem tak postopek, kar najbliže približala fašizmu in nacizmu, ki je izvala! podobno sodno prakso v Trstu. Človeka aretirati, nahruliti, obsoditi brez modnosti obrambe ali vsaj pojasnila je za civiliziran svet nekaj nezaslišanega. In vendar je bilo tako. Res je končno tudi, da je gospod major liay-liss po neka: dnevih obsodbo razveljavi!, toda veliko vprašanje je, če si bo s tem tudi popravil ugled objekiivnega sodnika, kakor sg tako rad naziva.
Odgovor tržaškega demokratičnega ljudstva na tako oduren izpad proti odličnemu predstavniku tradicionalnega protifašističnega odpora na Tržaškem ozemlju je bi! Izredno nagci. V manj kot 48 urah je bilo z malimi prispevki zbranih 52 tisoč iir.
Sovražniki naše ljudske demokracije so tako mimogrede Sp enkrat dobili zaslužen odgovor in poučen nauk, da močnejši zmaguje in da ie slabši vedno prisiljen odstopati.
Dandanes si niti ne moremo za-ini^itil večjih potovanj brez ladij. Ogromne prekooceansKc ladje nas nosijo po Sirnih oceanih in so pravcata plavajoča mesta z naj-
__večjim udobjem in razkošjem.
Razdaljo med Ameriko m Evropo, za katero so prvi prekomorniki rabili ob ugodnem vremenu najmanj Stiri tedne, premerijo današnjo ladje v nekaj dneh. Toda ladje nas ne vozijo samo po morjih. Po vseh večjih rekah plovejo danes razne rečne ladje, ki >ako kot pomorske ladje prevažajo potniku in tovore. Ob vseh morskih obalah so Številne obalne proge, po katerih drse večje in manjSe ladje. Skratka, ladje so danes poleg železnic, ie.tal in drugih prometnih sredstev še vedno ena najvažnejših naprav, ki nas prenaša iz kraja v kraj. Tako je danes in tako je bilo tudi v daljni preteklosti.
Človek in morje sta se tako-rekoč spojila v- eno. Človek je s svojim umom in sposobnostmi dosegel, da ma morje služi kot velika in Stroka cesta v vse dele sveta. Toda če danes lahko plovemo brez strahu in nevarnosti po vseh svetovnih oceanih, to ni zasluga enega samega inženirja aii iznajditelja, temveč dolge vrste pionirjev pomorstva, znanih in nepoznanih, ki so za ceno lastnega življenja izpeljali pot od malega čolnička, iztesanega iz enega samega drevesnega debia, do razkošnega prekomornika.
In kako se je ta pot razvijala skozi tisočletja človeške zgodovine, bomo prikazali v naslednjih poglavjih.
I. Nekoliko o tena. kako Je sploh nastal čoln in služil pračloveku
O tern nimamo sicer nikjer ničesar zapisanega, toda po obliki čolnov, ki so še v rabi pri primitivnih narodih, lahko sklecama marsikaj.
Človek se je spustil v borbo z naravo nag in gol, oborožen z edinim orožjem, ki ga je imel, razumom. In to orožje mu je pripo, moglo, da je izumil, kako je mogoče izdelovati iz kamenja različno orodje, kako koristno se da uporabljati ogenj: kako se da iz kovin, skritih v zemlji, izdelovati namesto kamenega orožja kovina sto, najprej iz bakra, potem brona in nazadnje železa. Spoznal je neprikladnost bivanja, v mračnih in mrzlih podzemskih jamah in si zato pričel postavljati bivališča ris piantai. Dokler sta bila njegov življenjski prostor le pragozd in podzemska jama, je imel le malo opravka z voao. Spoznal pa je, da če mu je zver, ki jo je zasledoval na lovu, pobegnila preko reke, je bila pred njim varna prav tako kot on pred njo. In mogoče mu je ravno tak dogodek navdahnil misel, da bi olio mnogo bolje, oziroma varneje prebivati ob bregovih kakega Jezera, kjer bi bil vsaj varen pred napadi sestradanih zveri. Videl Jz hlode dreves, ki so jili ob viharju podrli silni sunki vetra in vrgli v reko. Vidci je, kako so plavali in porodila se mu Je misel, da bi mogel potovati s takim hlodom, oziroma drevesnim deblom tudi on Sam. Mogoče je tudi, da ga je napeljal k temu odkritju gol slučaj, saj vemo, da je bilo mnogo stvari odkritih slučajno, kot na primer smodnik. Ko Je padel v vodo, se je nagonsko oprijel plavajočega debla in s pomočjo rok in nog srečno prišel do kopnega.
In tako vidimo, da se je ponekod preselil pračlovek iz svojih celinskih bivališč na vodne bregove jezer. Postavil sl je v plitvinah jezer stavbe na koleh ali takozvana mostišča. Za dostop do takih kolišč, oziroma mostič pa je nujna potreboval prevozno sredstvo — čoln.
V ljubljanskem muzeju še sedaj lahko vidite tak že napol zoglenel čoln, katerega so našli med Ostanki mostišč: na Ljubljanskem-barju. Iztesan jc iz enega samega drevesnega debla in je nekaj metrov dolg. V takih čolnih so se najstarejši prebivalci lijubljanske-ga barja prevažali po širnem jezeru, ki se je takrat raztezalo po vsej prostrani ravnini južno od Ljubljane do Borovnice in do Škofljice, od sedanjega Grajskega hriba pa do vznožij Krima. Seveda pa niso povsod delaii čolnov na ta način.
Starodavni prebivalci Avstralije in Polinezije so na primer delali čolne iz drevesne skorje. Ako upo-
števamo, da so čolni, kot na primer oni v ljubljanskem muzeju, ki je nekaj tisoč let star, služili samo lokalnim potrebam, potem lahko po vsej pravici iščemo domovino ladij, ali vsaj početke njihovega nastanka ravno pri pravkar omenjenih narodih, kajti njih Padje, oziroma čolni so Jim služili predvsem za plovbo po morju. Take čolne, sedaj seveda narejene iz iesa in ob strani opremljene s prečno palico, da se čoln ne more potopiti, ima io (a danes prebivalci Južnega morja in ravnajo z njimi tako spretno da se lahko spuste tudi med take valove, ki bi naš dobro io trdno grajeni čoln na osem tesal
Jadra, jadra po gladini, mnogo krepkih duš pred njimi •* 2 vsakim jadrom hrepenenje, z vsako dušo je usoda.
Da, tako sem rekel, bratje: ìH je v soncu, ni je v vetru, ni v valovih je nemirnih, v krepkih Rušah jc usoda.
(O. Zupančič: Jadrn.)
Stojim na obali in strmim v morsko gladino. Krasno jutro ie. Zrak je čist in svež, nebo jasno, sonce skoraj toplo. Po griču sc drevje že košati s prvimi belimi cveti, Zvrgolenje ptic ustvarja po ozračju čudno razpoloženje, kakor bi hotela ta mala bitja preliti svojo veselo pesem v sleherno, še tako mrko človeško dušo. Iz koprskega stolpa se oglasi zvon. Počasni zvoki sc širijo po zraku, brnijo, trepetajo in umirajo. Oziram se po morju. Čudovita gladina, na kateri odsevajo sončni žarki, da dela vtis ogromnega safira, se širi vse tja do velikih snežnih gora, ki st bleščijo V soncu kot dragoceno kamenje. Na severu se ponosno dvigajo proti sinjemu nebu zasneženi grebeni Dolomitov. Koliko lepote! V prsih se mi zgane, očarano oko se zopet vrne na morsko gladino. Koliko jader! Nekatera velika, druga majhna, ta bele barve, druga pa pisana. Kako lahko jih nosi vetrič po modrem zrcala, kako se napenjajo od sape! Koliko src utriplje pod njimi, kc* liko duš prepeva veselo pesem mladosti m smelosti! Toda ne, mogoče se kakšno srce mrko upira tej lepoti, otopelo oko jezno gleda v krasno jutro; mor gače v srcu ni veselja in mladosti; v rijem buči in divja z besnim srdom vihar, ki ga ni moči adusiti, gori ogenj, ki se ne da pogasiti. Izgubilo jc mogoče vse. kar slajša in lepša življenje, izgubilo je vero in zaupanje v bodočnost, ugasnila je luč mladosti in veselja. Trudno, brez odpora se predaja valovom usode. Spomnim se drugega, žalostnega prizora. Sediti zeleno-modri valovi se pene, se dvigajo proti temnemu, viharnemu ne: bit, da se potem besno zapodijo
nedvomno potopili. Oni >a ” svojih malih orehovih lupinicah prejadrajo tudi po sto kilometrov In več.
S tem, da je postal čoln važno prometno sredstvo, pa se Je i oia-goma pojavila težnja graditi Se večje čolne, in tako je nastala že v pradavnini važna panoga, ladje-delstvo, ki se je načrtno ukvarjala z gradnjo različnih vrst ladij.
Kakšne in kako so bile grajene te najstarejše ladje, ki so za razliko od prvotnih eno ali pa največ dvosedežnih čolnov lahko pre-peljavale več ljudi in tudi večje količine tovora, pa si pomo ogledali v prihodnjem poglavju.
(Se nadaljuje)
ob bele skale, kakor da bi jih hoteli zmevdrati in potegniti za seboj. Veter strahotno tuli, drcvjc in drogovi otožno ječijo pod bičem vetra in dežja. In glej tam na razburkanih valovih pleše majhen čoln. Srditi valovi se zaganjajo vanj, ga dvigajo, premetavajo, kakor bi ga hoteli pogoltniti v svoje temng globine. Iz čolna se sliši strašen krik, trgajoč, mučen klic po pomoči. Toda nihče se ne odzove. Kakor okovana gledam potapljajoči se čoln, že se mi zdi, da je za vselej izginil, tarla ne, glej, zopet se dviga rta valu.
Besna borba se odigrava med razjarjenim morjem in majhnim čolnom. Kdo bo zmagal? Zdi se mi, da se bo barka vsak hip pogreznila, toda ne, pod vodstvom močne mornarjeve roke kljubuje viharju. Mornar se še s poslednjimi močmi bori proti smrti. Ne sme popustiti, ne sme se vdati, čeprav je borba neenaka, ne sme biti malo-dušen. In po dolgem mučnem boju - čoln pristane, h njega dopi do smrti utrujen mornar. Oči so tope, obraz trd in mrk. Srce je prazno, pusto, toda vanj se počasi vrača življenje. Saj je vendar zmaga v neenaki borbi, ko je trdovratno kljuboval usodi in ni dopustil, da bi ga' strla. Novo upanje se zdrami v potrtem srcu. Boriti se, kljubovati usodi in viharjem, zmagati živeti!
Vesela pesem me zdrami iz tega premišljen ja. Zopet vidim mirno gladino, raznobarvna ja-trič. Ali bodo prispela v pri-dra, ki jih poganja lahen ve-:tan in jih ne bo prej uničil vihar? Ali bodo kljubovala nevihtam in vetru in bodo zopet ugleda7a rodne bregove?
Dokler bosta v srcu trdovratnost in upor kljubovala usodi, nas ne bodo strle nevihte in besnost moria. Dok’er nam bo geslo: sikati in boriti se, najti in ne vdati se, bodo naša jadra pogumno plula po valovih življenja in bodo mirno pristala v domačem zavetišču.
KALUŽA SAVA. dij. III. r.
VA LOVI
IZ REPUBLIK JUGOSLAVIJE
KRONIKA
*• VIKTOR AVBELJ, oosetfanji , javni taž leo LRS, je pasa) pred* sedn k Kontrolne komis je LR Slo* venije, na njegovo dosedanje mesto pa je bil imenovan Vlado Krivic, doslej pcmo£n,k aunanjega ministra FLRJ.
» LOUIS SAILLANf, generalni sekretar Svetovne sindikalne ivere, , ki se Je mudil prednji teden v Jugoslaviji, je bi| sprejet tudi pri maršalu Titu.
*	EMIL VAILLANT-Coun, novo Imenovani kanadski velepuiian-k le izročil svoje poverilnice predsedniku Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr Ivanu R-barju.
» AVSTRIJSKI VOJNI UJETNIKI, ki so jih nedavno poslali domov, so pred odhodom poslali maršalu Titu zahvalno pismo,
» o pedagoškem Tisku je imel posvetovanje Komite ra šole in inanoet; po dvodnevnem razpravljanju so bili sprejeti razni sklepi.
» NAJHUJSl MRAZ V VSEJ EVROPI, vštevši Rus jo, je b I v petek zjutraj v Sioven ji. V Celju je bilo -24 stop nj, na ljubljanskem aerodromu -21, v Mar.boru in na Jezerskem -2d
» 22S KM GOZDNIH ŽELEZNIC in Si km gozdnih cest bodo letos zgradili na Hrvatskem, Po načrtu za razvoj gozdarstva v LR Hrvatski je za letos določen h 3.S m ii-jonov dinarjev za investicijska dela.
*	RAMADAN ClTAKU, novi iz-
redni poslanik in pooblaščeni minister LR A.banije je izroč I svoja pover.lna p.sma predsedniku Pre-.z.dija Ljudske skupščine FLRJ dr, »jvapu* R-barju,	.:l,.
*	PROSLAVE 30, obletnice sovjetske armade so bile po vsej državi,
*	PROTESTNO BRZOJAVKO zaradi zločinske razsodbe faš stičnega vojaškega sed.šča v Barceloni, po kateri so bili trije mlad.nei antifašisti obsojeni na smri, je poslal osrednji svet Ljudske mia- * dine Jugoslavije Organizaciji zaru-zen.h narodov.
O iz KAIRA se postali Jugoslovani s svoje letne skupš£.ne pozdrave maršalu Titu.
« DRŽAVNA PRVENSTVA v emu. Čanju, drsanju In hokeju so se končala, kot o tem poročamo na predzadnji strani.
*	PIETRO KLAUSBERGER, predsednk M LO Reke, Italijan, je podal izjavo, v kateri je dejal, da je kampanja v italijanskem reakcionarnem tisku o nekakšnem preganjanju Italijanov v Jugoslaviji več kot smešna. Potem je podrobno navedel udeležbo Italijanov na polit.čnem, kulturnem in šolskem področju,
O NAD 3M» JUGOSLOVANSKIH VAJENCEV se uči obrti na Češkoslovaškem, okrog 3W pa jih je na Poljskem.
O V ZADRU bo pričela kmalu delovati nova konopljama, ki bo delala v zvezi s tovarno ribišk.b mrež, vrvi m motvozov in bo eden izmed največjih Industrijskih stirato v v Zadru.
čl Ktt STANOVANJ ra delavske druž.ne bodo zgradili v I, 1948, v Bkoplju,
» POROČILO o izvršitvi držav . nega gospodarskega plana za I. 1947 je Izdala zvezna planska komisija.
« sOTECESTVENA VOJNA 16*4-1943*. odlikovanje Ljudske repu-blike Bolgarije, je bilo podei.eno 2C.8S8 borcem, podoficirjem in afic rjem JA za njihovo udeležbo v skupnih akcijah z bolgarsko armado proti H.tlerjevi Nemčiji. Simbolična podelitev je bila v nedeljo v Beogradu.
ZA POMOČ GRŠKEMU LJUDSTVU zbirajo vse organizacije denarne prispevke, pa tudi živila, obleko in obutev.
*	NAVODILA za popis prebivalstva oddaja radio dnevno od 17.50 do 18, ure.
Izpolnjevanje plana glede
slovenske prosvete in
Poles temeljnih določb, ki se tičejo razvoja narodnega gospodarstva vse-buje petletni gospodarski načrt Slovenije posebne določbe glede razvoja kulture in prosvete v dobi prve pet. letke. To je dokaz, da smatra ljudska oblast kot svojo temeljno naiogo dvigniti na temeljih povečane gospo-darske moči in povečanega blago-stanja ljudstva, tudi raven slovenske prosvete in kulture. Spričo močno razvite industrializacije in visoke kulturne ravni slovenskega naroda, pri katerem takorekoč sploh ni nepismenosti in ima ljudsko prosvetno delo Se stoletno tradicijo, se seveda prizadevanje za dvig slovenske prosvete in kulture razlikuje od onega po drugih republikah Jugoslavije, kjer se morajo boriti najprej proti nepismenosti. Kljub temu ni vprašanje o dvigu kulturno prosvetnega življenja slovenskega naroda n'č manjše !n nič manj aktualno, kajti še vedno Je ostalo mnogo problemov nerešenih.
Srednje in strokov&o šolstvo
Ena najvažnejših nalog je izpopolnitev in reorganizacija slovenskega šolstva, čemur so posvečene posebne določbe piana in za kar so zasigurana bogata materialna sredstva. 100% šolska obveznost, ki jo postavlja na prvem mestu, je danes z malimi izjemami v Sloveniji že izvedena. To pa seveda ne pomeni, da je Sol že dovolj, zlasti nižjih šol še zdaleka ne kajti treba je rešiti prej še velike probleme. V zvezi z reorganizacijo šolstva, ko Je že uvedena sedemletna šolska obveznost, je nastalo pereče vprašanje .šolskih prostorov n učnih moči. za sedemletne osnovne šole In nižje gimnazije. Zà češitev tega vprašanja predvideva pet'etni plan zgraditev 256 poslopij za sedemletne osnovne šole, od katerih so bile nekatere v gradnji že lani, še več pa jih bo zgrajenih letos. Za vzgojo učnih moči pa Je bila letos osnovana višja pedagoška šola v Ljubljani, kjer se poleg rednih dijakov usposablja za pouk na se-demletkah, tudi večje število mladih učiteljev.
V zvezi s tem je omeniti večerne delavske gimnazije, ki so že v lanskem šolskem letu uspešno delovale z velikim številom dijakov v Ljubljani Jn drugih večjih krajih. Letos se te šole organizirajo po vseh Industrijskih središčih.
Ker se mor« v zvezi z ogromnim povečanjem industrijske proizvodnje. v državi dvigniti število zaposlenega delavstva tudi v Sloveniji, v petih letih za približno 20000), Je postalo posebno pereče Izšolanje novih strokovnih kadrov. V ta namen so tudi v Sloveniji ustanovili najrazličnejše strokovne šole, ki vzgajajo nove kvalificirane moči za industrijo, promet In druge praktične poklice. Danes delujejo v Sloveniji višje strokovne šole za izobrazbo srednjih strokovnih kadrov ter nižje strokovne šole, ki usposabljajo mlade učence v kvalificirane delavce In mojstre. Med temi šolami vzgaja srednja tehnična šola Industrijske tehnike vseh panog, srednje gospodarske šole administrativne strokovnjake, zdravstvene šole srednje medicinske kadre. Itd. Nižje strokovne Soie pa usposaabljaió nižje strokovno osebje za vse gospodarske panoge.
Delovanje številnih strokovnih šol po Sloveniji ter vzgajanje mladih strokovnjakov vseh vrst, predstavlje Izpolnitev posebne določbe petletnega plana.
Slovenska Univerza
Slovenska univerza, ki ,jC vts č&s stare Jugoslavije trepetala za svoj obstoj in životarila ob poman Skat ju prostorov In najpotrebnejših učnih pripomočkov, uživa v novi Jugoslaviji največjo pomoč in podporo od strani oblasti ter doživlja zato ogromen razmah.
Cc pogledamo določbe petletnega plana Slovenije glede slovenske univerze, vidimo že danes, da se te točno izpolnjujejo ter da bo šele sedaj, po skoro 30 letih obstoja slovenska univerza dobila najpotrebnejše prostore In naprave. Eden najvažnej-
ših novih objektov univerze je vodo. gradbeni inštitut, ki Je sedaj v surovem stanju že dograjen in bo v tem .rtu pripravljen za znanstveno delo in vzgojo novih strokovnjakov. Isto velja za novi kemični inštitut, ki je tudi v notranjosti že izdelan in bo kmalu pričel služiti svojemu namenu. S tem, da Je šele nova Jugoslavija zg ra dila najpotrebnejše stavbe najvišji slovenski učni ustanovi, da je izpopolnila tehnično in medicinsko fakulteto ter na novo ustanovila gospodarsko in agronomsko fakulteto, Je šele dokončno ustanovljena slovenska univerza.
V zvezi s tem se je seveda močno oovečalo število predavateljev in studentov. Prvih je sedaj okoli 250, dijakov pa je bilo lani okoli 3000.
Znanost
Tudi znanosti odpira petletni plan široke perspektive, o čemer priča intenzivno znanstveno delovanje vseh znanstvenih ustanov.
Danes deluje že lepo število raznih znanstvenih Inštitutov, laboratorijev in ustanov, ki uspešno pomagajo pri reševanju konk-ctnlh prob’emov, združenih z razvojem tehnike in gospodarstva. Ob naj-tzdatnejši podpori oblasti pomagajo danes vse znanstvene ustanove v borbi za izvajanje petletnega gospodarskega načrta ter vzgajajo pri tem nove znanstvene kadre. Tako n. pr. Kodo gradbeni laboratorij univerze s svojimi poskus! na modelih novih hi-drocentra! ogromno pomaga gr-dbe. nim st roko vrt h kom pri grado li hldro-central ter daje znanstveno utemeliel . ng strokovne nasvete. Inštitut za raziskavo gradbenega materiala pri 5 tehnični fakulteti opravlja poskuse gle^e preiskave gradbenega materiala, rudarski, metalurški in kemični oddelki univerze pa pomagajo pri reše-
J. januarja je bila s posebno odločbo vlade LR Slovenije ustanovljena v Ljubljani Slovenska filharmonija, kar predstavlja Izredno pomemben dogodek v zgodovini slovenske glasbe. Slovenska filharmonija z lastnim simfoničnim orkestrom, pevskim zborom in lastnimi solisti, ki je že v tretjem letu nove Jugoslavije pričela delovati kot prva. tovrstna ustanova v vsej Jugoslaviji, predstavlja uresničitev do’goletmh teženj naših g’as-benikov, tvori pa obenem vaten mejnik v razvoju slovenske glasbe in sploh v vsem slovenskem kulturnem življenju.
Filharmonija predstavlja v glasbenem svetu reprezentativen simfonični orkester kake državi; eTi kakega mesta, pri nas pa bo razen tega tudi eno Izmed žarišč glasbene kulture. To glasbeno žarišče, ki smo ga Slovenci močno pogrešali, je torej z ustnnopifpijo
Slovenske filharmonije pričelo delovati, kar predstavlja pomemben kulturni dogodek.
Zgodovina Slovenske filharmonije
Filharmonija Ima pri Slovencih Že lepo dvestoletno tradicijo. Znano je, da ie bilo o Ljubljani glas. beno življenje že v 17. stoletju zelo razgibano, saj so tu sta’no gostovali številni italijanski operni ansambli, ter prirejali operne predstave. Pod vplivom teh gostovanj se je že leta 1702 ustanovila v Ljubljani Ljubljanska filharmonija, katere člani so prirejali solistično-vokalne in instrumentalne koncerte, ka-neje pa je filharmonija imela tudi svoj simfonični orkester in pevski zbor. Znano je, da je Ljubljanska fi’harmonija izvoli1'’ kot častna č’ana tudi sk’adatelja Hapd. in Beethovna, kateri je P zahvalo
vanju problemov Industrije. Poieg uni. verze uspešno razširja svoje znanstveno delo tudi. Akademija znanosti in umetnosti. Ta naša najvišja znanstvena ustanova je ustanovila številne nove znanstvene inštitute. Uspešno že delujejo speleološki inštitut za proučevanje kraških jam, kemični in e-lektrotehnični inštitut, opravljajo se geološka in arheološka raziskavanja, ter pripravljajo se številne publikacije s področja slavistike in drugih znanstvenih panog. Tudi naša znanost torej uspešno sodeluje pri izpolnjevanju plana in gradnji socializma, pri čemer uživajo znanstveniki in njih ustanove kar največjo in vsestransko pomoč od državnih oblasti.
Umetnost . Film - Fizkultura
Nikakor ne smemo pozabiti na u-metnost, film, radio in fizkulturo, katerih razmah tudi določa petletni plan. Raz.oj življenja je že danes viden tudi na zunaj, zato je prav da se spoznamo z njimi.
Skrb za umetnost je slovenska ljudska oblast dokazala z dograditvijo moderne galerije, ki so jo odprli februarja letos z razstavo sodobnih slovenskih likovnih umetnikov. Ker je bila v Ljubljani že v stari Jugo. siaviji nujna potreba po sodobnih razstavnih prostorih, so pričeli že pred vojno graditi Moderno galerijo, katere dograditev pa Je preprečila okupacija. Po osvoboditvi je bila stavba dograjena in najmoderneje opremlje. na. tako da predstavlja res lepo poslopje, ki ima 10 velikih razstavnih dvoran delavnice, knjižnico in druge stranske prostore. V Galeriji bo imela stalno razstavo sodobne slovenske likovne umetnosti, služila bo pa tudi za priložnostne razstave domačim in tujim umetnikom.
Razen za likovno umetnost skrbi ljudska oblast tudi za glasbeno ln
svojo šesto simfonijo posvetil Ljubljani in poslal filharmoniji svoj lastnoročni prepis te simfonije. Filharmonija je razen tega organizirala stalna gostovanja tu ih umetnikov, med leaterimi je bit tudi Paganini. Tudi skladatelj Schubert je nekoliko povezan z Ljubljansko filharmonijo. Zaprosil je namreč mesto glasbenega učitelja na njeni glasbeni šoli, a je bil odbit. V drugi polovici 19. stoletja je filharmonija, v kateri so V Začetku prevladovali SUrvenci, prišla docela pod nemški kulturni in politični vpliv, kar pa je povzročilo tudi nje propad. Slovenci so si u-stanovili lastno glasbeno ustanovo Glasbeno Matico, ki je imela svoj
zbor, orkester in lastno!tšolo ter je tako odvzela filharmoniji sveži do-tok. Kljub največji podpori od strani državnih oblasti Je filharmonija počasi hirala in 1919 postalo poseben oddelek Glasbene Matice.
Razen tega je bil v zadnjih 'etik pred prvo svetovno vojno ustanov-lien v. Ljubljani slovenski operni orkester, ki je na javnih koncertih nastopal pod imenom Slovenska filharmonija.
Po prvi svetovni bojni Je središče vsega glasbenega življenja Ljubljane tvorila 'Glasbena Malica. Zg simfonične koncerte, ki jih Je prirejala, pa so se zdruii'i vsi tedanji poklicni glasbeniki opernega in radijskega orkestra in boljši amaterji v. orkester za vsak posamezen nasfoj). Ta zgolj trenutna skupnost godbenikov je seveda vplivala na kvaliteto izvajanja, ki ni mogla biti na višku. Po prizadevanju nekaterih aai'nih glasbenikov, se ie ta ža posamezne koncerte sestavljen orkester preimenoval v Ljubljansko filharmonijo, ki je, dasi navezana sama nase in brez vsake podpore, priredila vrsto uspelih simfoničnih koncer-
kulture
gledališko umetnost,, o čemer nam priča živahna koncertna in gledališka sezona tet prirejanje giasabeno umetniških prireditev po vsej domovini. Lep dokaz bo tudi novo operno po. slopje v Ljubljani.
Posebna skrb velja kinematografiji. Po planu mora fimsko podjetje Triglav film, izdelati v petih letih 25 raznih filmov na normalnem traku in enako število filmov na ozkem traku. Kako se naša filmska umetnost dviga iz skromnih začetkov, nam dokazujejo vsakomesečni filmski obzorniki, ki so tehnično na višku, vsebinsko pa zelo zanimivi. Isto pričajo tudi razni dokumentarni in kulturni filmi, ki so med najboljšimi, proizvedenimi dose, daj v Jugoslaviji. Sedaj snema Triglav film svoj prvi umetniški film, ki bo dokončan do jesen! in ki že danes vzbuja veliko pozornost in pričakovanje. 2e zgolj z ustvaritvijo slovenske filmske proizvodnje sl je naša ljudska obiast pridobila velike zaslugo za razvoj naše umetnosti in kulture.
V zvezi s filmom moramo omeniti še gradnjo novih kinodvoran po vsej Sloveniji, kjer se bo število kinema. tografov podvojilo.
Ogromne so investicije tudi za ra. dio. Vprav sedaj opravljajo dela za okrepitev relejnih postaj, tako da bo mogoče po vseh predelih Stavenije dobro slišali domačo postajo. Ko pa bo dograjena 20 kilovatna oddajna postaja v Ljubljani, bo slovenski radio slišati tudi izven meia domovi, ne. Za radio grade v Ljubljani veli. ko in moderno poslopje radijskega doma, ki so ga preko zime dogradili v surovem stanju.
Slednjič moramo omeniti še fizkul-turne naprave, katerih bodo v petletki zgradil precej po vsej Sloveniji
fo® s pogostimi gostovanji tulih slavnih dirigentov.
Po osvoboditvi se je v novih razmerah takoj pokazalo, da tak način prire;ania simfoničnih kon- er. tov rje ustreza več. Ker se ie simfonični orkester ljubljanskega radia močno povečal (na 75 možl ter se kvalitetno dvignil, je Radio Ljubljana prevzel skrb za prirejanje simfoničnih koncertov. Sedaj pa je bil z ustanovitvijo Slovenske filharmonije storjen nov korak k dvigu slovenske glasbene kulture.
Naloga Slovenske filharmonij«
Slovenska filharmonija je državna glasbena ustanova z lastnim simfoničnim orkestrom, »coroni in lastnimi solisti. Poleg prire-anja koncertov ima filharmonija še drug namen: ta ustanova bo namreč po. leg glasbene akademiie in slovenske opere eden izmed nosilcev glasbene kulture ori Slovencih. Naloga filharmonije ie torej frri-rejati s svojimi korpusi m solisti ki-ncerte in druge umetniške prireditve po vsej Sloveniji in tako širiti glasbeno umetnost po vsej naši domovini. Druga naloga je to-
vularizirati glasbeno umetnost, se. zanniti z njo naše podeželje in industrijske predele ter vršiti nje
propagiranje poleg prire-uaia koncertov tudi s publikacijami in predavanji O-ganizrrmje koncertnih prireditev po podeželju pa ie naloga koncertne poslova !nice, ki je tudi prešla v sestav filharmonije. Nadaljnja naloga Slovenske filharmonije je oteti pozabi glasbene u-metnine domačih slovenskih skladateljev. S7ovenci sicer nimamo skladateljev svetovnega merla, bendar so naši komponisti vseeno tekom stoletij ustvarili marsikaj
IM	11	ISI	L01	11 FILM	IONI
VAŽEN DOGODEK KULTURNEGA ŽIVLJENJA					
KULTURA PROSVETA
Istrski okrožni ljudski odbor
ODDELEK ZA PROSVETO
razpisuje
PfFOsiajsko nagradno tekmovanje za odrska dela ali prizore
1.	Prt Izbiri motivov naj se pisci Cimijotj približajo sodobni problematiki življenja ljudstva STO-ja, njegovetrtu stremljenju k napredku iti miru, njegovi borbi pretti silam, tel ga pri tem ovirajo, proti podpihovalcem sovraživa, netilcem nove vojne in Špekulantom vseh vrst-
2.	Pri obliki je treba upoštevati pmrebe in Kmogijivosti diletantskih odrov v naSih mestih in va-seti. Zato so najbolj prlmerr» kfajSi prizori in enodejanke. Delo je lahko pisano v vezani In nevezani besedi ia lahko vsebuje tudi giasoene ter baletne vložke.
3.	Tekmovanj* se lahko udeležijo pisci (pisatelji), ki prebivajo v STO-ju; kakor uidi izven njegovih meja.
Rokopis naj bo oznaCen s psevdonimom, ali drugim znakom, pod katerim naj bo v zaprtem Ovoju priloženo ime In toien naslov pisca. Pri tekmovanju homo upoštevan dela, id bodo prišia najkasneje do t. maja t. L na naslov: Istrski okrožni ljudski odbor — oddelek za prosveto pod oznako, eNagradno tekmovanje za I. maj».
Dela bo ocetiH« in nagrade določita posebna komisija imenovana po IGLO — oddelku za prosveto, '
4.	Tri najboljša dela bodo nagrajena. Prva nagrada znaša 38 tisoč lir, druga 20.000 lir in tretja 10.908 lir.
Honorar za odkup del ni- vštet v nagrado.
Dela, ki jih ne bomo ne nstgra-dilt ne odkupili, bomo vrnili.
Nadaljevanje s 5. strani
Ic-pcga In kvalitetnega. Veliko teh skladb pa leži neznanih ali y(r zaiUjénlh- po otnarah in arhivih in marsikatera Izmeri n j in niti enkrat
ni bila izvajana.. Naloga filharmonije je torej izvajati na rednih koncertih kvalitetna dela domačih skladateljev ter seznaniti z ■ na j. bohèmi sk-adoami najširše slm>en akt ljudske 'rnitožieii: Tako bo Sit -iterirka filharmonija pomagala - pri ustvarjanja slovenske glasbene tradicije. Med nadaljnje naloge-■tjptnfo tudi tiskanje in zalòganie' skladb domačih skladateljev, .Sled-, njič ie naloga filharmonije Aa-iali pobudo za proučevanje domače ff’osbene zgodovine in skrbeti, - da tudi Slovenci dobimo zn-tnMvemi dela- o posameznih dobah v glasbi in o skladateljih, zlasti domaćih,
>• -. ... . • ... ;
Poioea Slo«*sSc* {ilbarausije
Ustanovitev Slovenske filharmonije,, ki <o čakajo veike naloge, je ogromnega pomena. Prirejanje Icva-
Upetnih rednik koncertov in dra »ih , umetniških prireditev, imputa-riziranje. glasbe zlasti na deželi, da bo ta postala dostopna na-širšim ljudskim množicam, skrb. za izvajanje domačih kvalitetnih skladb, izdajanje del domačih skladateljev,
to so glavne naloge filharmonije, iz katerih je raepidng tudi nujnost obstoja te glasbene ustanove in nie Pomembnost. Ta nani je tembolj jasna, če pogledamo razlike med S'ovensko filharmonijo in onimi po kapitalističnem svetu. Tam so lilharmo^ije kot reprezentativni orkestri, namenjene le ozki plasti nekaj de setti Roče«, Slovenska filharmonija pa bo s’užila delovnemu ljudstvu, kateremu bo omogočila spoznavanje prave glasbene umetnosti.
7u% upravnika Slovenske filhar-
Galerija
Z. JELINČIČ
sS&werrsMù. tw&aišftišk	ametočlkot?
Avrelij Lukežič, Tržačan, se je rodil 18. 1. 1913 v Skednju, v ulici «Pan bianco?, v sredižču stare škedeojske obrti «blgaric«, ki pečejo najboljši tržaški kruh. Tu je obiskoval osnovno Solo, meščansko ter večerne Sole in tečaje.
Ze Iz osnovne šole dalje mu je bilo risanje in slikanje v najveijc veselje, nujno rastoče iz prirojenega nagne-nja. Italijanski šovinistični učitelji so ga zapostavljali pri risanju in pri šolskih razstavah so ga odrivali v zakotna, neopažena mesta. To so tenkočutno, impulzivno in pravicoljubno naravo mlađega umetnika zgodaj spravljalo v obupno borbeno razpoloženj'. Kot učenec je pripravil šovinističnega ravnatelja ,da je priznal svojo pristranost. Cisto prirodno ga je občutje dobe, ki jo je doživljal, morda v Skednju bolj kot kje drugje, občutje fašistične socialne in narodnostne krivl-
LUREŽiC
delavnico. V sebi je bil že dozore! v svojih željah po slikanju in hotel je v slikarsko akademijo. Vendar se mu želja ni izpolnila ne takrat, ne kasneje. Slikanju so biie posvečene ie zgodnje jutranje Iti pozne večerne ure. Ta življenjska razdvojenost, trdo delo brez izgledov v- bodočnost, težko življenje v fašističnem ozračju, to je tisto duhovno trpljenje, ki ga je položil umetnik v brezupno' sivino svojih pokrajin, motivov iz tržaške okolice, pokrajin brez sončnega žarka. Primerjajte v prejšnji številki al-judskega tednika» priobčeno sliko čisto goyev-skega okusa. Izpodkopano drevo fantastične oblike se kot ranjena zver
vzpenja nad gladino tolmuna v viharne oblake nad kraškim! vrhovi ali majhne, osamljene človeške podobe, ki se brezupno vbadajo sredi sivih planjav Saveljskega zaliva. Značilna je zanj slika s pogrebom kmeta, ki ga neso preko njegovega polja, ali portret njegove, od dela in trpljenja o-starele matere .
3e v letu pred začetkom osvobodilne vojne si je priboril priznanje na raznih sindikalnih In državnih razstavah na Reki, v Milanu, v Veroni, v Rimu. Na rasatavi v Benetkah mu je trgovec z umetninami odkupil kar vse razstavljene slike.
Nek italijanski kritik je priznal'čisto poseben, slovenski značaj njegovih umetnin v njih lirični, mračni nastrojenost!. Vsa kritika, domača ali italijanska, mu jé priznala krepke u-
metiuSks kvalitete in mu obetala ra»« vojne sposobnosti.
Ob izbruha osvobodilne vojne je W8 tudi Lukežič poklican pod orožje. V začetku vojne s staro Jugoslavijo sa ga poslali v Sardinijo. V delovni stot« nijl, brez orožja, jo je skoraj vso prebrodil, in pri slikanju vzljubil njeno pokrajino. Le nekaj dni pred polo« mom je uspel, da se je vrnil na celi« no In se s tem rešil internacije v an» glo-ameriških taboriščih.
Po osvoboditvi je razstavljal v galeriji na Akvedotu, na razstavi primorskih umetnikov, na partizanski razstavi in na svoji turneji po Jugoslaviji, v Ljubljani, Zagrebu itd., zadnje tedne pa na razstavi slovenskih modernih upodabljajočih umetnikov v Ljubljani.
Zadnja teta ni nič slikal, preobložen s poklicnim, nest ličarskim delom. Bali bi se, da ga borba za vsakdanji kruh ne zaduši, afco ne bi bil njegov notranji umetniški imperativ tako silovit, — oni sveti ogenj, ki ga žre» dokler ni umetnina dovršena. Kajti Lukežič je nedvomno umetnik močne čustvene intuicije, ki dela spontano pod njenim vplivom v izvoljenih trenutkih, zato mu je ono ekstremno moderno racionalistično slikanje tuje ia mu bo tuje ostalo «
ce vsega preplavilo in ga vodilo V naše takratno ilegalno io kulturno življenje. Prvič je razstavljal leta 1947., Skupno s Cesarjem in Černigojem v ulici San Francesco na ilegalni razstavi, ki za las «1 končals z aretacijo'' razstavljate«!,«.
Prosveta med ljudstvom
Slikal je sam, brez učitelja in duhovnega voditelja do svojega 20. leta, kakor mu je narekovalo njegovo neposredno občutje barvne resničnosti, z duhovnimi očmi tedanje tržaške Impresionistične dob«.
Lukežič je bil in bo psč ostal predvsem kolcrist, lirik, ki prepeva in toži z barvami. Narava s svojim barvnim obiljem mu je bila vzpodbudite-Ijica, navdihovalka njegovega ustvarjanja in mu je to tudi ostala. Pokrajina je ostrila njegova moč, osrednje slikarsko torišče, dasi rmt je domač tudi portret in tihožitje, posebno s cvetjem.
S svojimi 20 Jeti se ja seznani! z Jožetom Cesarjem, ki mu je posta! nerazdružen prijatelj, skoro učitelj !n vzornik. Prvotno vedra barvna pestrost se Je zamračila po njegovem lastnem mračnem razpoloženju. Ni se izneveril svojemu barvnemu poslanstvu, le svoje nagloblje čustvo, svoje mračne doživljanje takratne fašistične dobe, svoje življenjsko razočaranje je položil vanj, V vsakem vremenu je hodil slikat v naravo, najrajši v poletnih viharnih ali jesenskih deževnih dneh:
Umetnostni kritik j« zapisal o desetletju po prvi svetovni vojni, da ta doba sicer ni rodila slikarskega ekspresionizma, — to se je zgodilo že davno prej — vendar mu je pomogla do najvišjega razcveta. Doba s svojim prekipevajočim trpljenjem in s svojimi pretresi je navdihovala umetnika v vseh mogočih stijnhi oblikah preteklosti, ki so mu posta?« le sredstva, izraz, njegovega občutja.
Lukežič, Sin delavskih -staršev, je moral s 14 leti na delo, v mizarsko
nonife je bil imenovan znani skla. fotelj dr. Marjan Kozina, ki je ired vojno deloval v Bcogradzi, o-■/apocijo je preživel kot partizan ri je-kot tak Uglasbil nekatere,pri-jubljene partizanske pesmi." Kot talna dirigenta sta bila postav jena Jakov Cipot, dirigent nekda-tjg Tržaške fiTuinnon’!*, ie od o. vobođitve uspešno deluje - v L-ub-jani ter mlađi Samo Hubad. Diri caia Zbora pa sia Rado Simoniti 'irlaent partizanskega zbora »Sreč-o Kosovela ter mnzikolcg dr. Va-ews' Vodušek: Vrt ti prizdiinl iiu jetniki, ki vodijo SlÒverirtiò ■ fil-amipnl-jo, W 'nam pr,rok zv nje i/ok.6 'umetniško' '-tu;en.
Iz navedenega Izhaja, da pfed-tavlja ustanovitev Slovenske fd-armenije važen mejnik v zgodami slovenskega kv.Hurneaa 'živ-'enja, kajti slovensko glasbeno ivljenje ie postavljeno na novo •mrvo. kar jamči; dn bo <t>n.sba ot ena maj'epMh umetnosti, potala dostopna vsemu slovenskemu Hidstvu.
V zadnji številki «Ljudskega tednika» sem v poročilu o kulturni manifestaciji, ki sta jo priredili mestna in rujanska ■ sekcija ASI22 pomotoma in nehote spregledal, da je na tej prireditvi sodelovala tud! tov. sopranistko. "Vida . Jagodičeva, ki jo je pri klavirju spremlja! tov. Rudi
Poročilo o Coldoal - Bttplovih »Primorskih zdrahah«, ki so doživelo v soboto ob premieri na Opčinah «avdašea sprejem, bomo prisedli poročilo prihodnjič.
Jagodic. Sopranistka Jagodičeva Ima prijeten, mehak glas, katerega zna lejfO prilagajati čustvenim momentom pesmi. Prav tako bi bil mora! omeniti, da je pri prireditvi v soboto, 21. februarja, v dvorani «Kraljiča» spremljala pevce pri klavirju tov. Mirca Sancinova.
V	okviru Prešernovih proslav naj omenim še prosvetno društvo «Simon Jenko», pri katerem so sodelovali tov. Raztresen, tov. Zlata Rod-Scova in baritonist Dušan' Peri ot, katerega je spremljal pri klavirju tovl Marjah Sancin, Pžav posebno močno ’ je dojmii navzoče Prèmrlov «Memento mori».
V	ostalem smo imeli zopet nekaj dramskih predstav. Prosvetno društvo Prosek-Kontovel je gostovalo v nedeljo popoldne na Opčinah z Jurčičevimi «Rokovnjači«. Ponovno lahko z, veseljem beležimo, da so vsi igralci zelo dobro podali svoje vloge. Odrska scenerija je bila realistična In je živo predočila občinstvu kraj dogajanja. Občinstvo, se je ob lepi igri zelo navdušilo. Dvorana je bda natrpano polha.
Manj polna je bila dvorana ria. slednjega dne pri premieri Goldonijevih «Primorskih zdrah», katere je uprizorilo SNG. Iz materialnih vzrokov ne morejo ljudje v majhnem kraju dva dni zaporedoma obiskati gledališče predstav«, ljudje iz mesta, pa ne gredo k gledališki pred. stavi v okolico, posebno ne zvečer. Sicer smo o razmerah, v katerih ži-vi Khulališče. že mbogo.pUdi. . .
Prosvetno društvo «Franjo Marušič» is • itocela, je v poaovilp- y . toede-!jo ::;29..^ .februarja ,,veselolg.ro . «Veseli ljudje»«, :Jgro„ so zete,:dobro■ .Igraji, - v Vsehi se je Izkazal režiser Gerdot trt z njim vred vsi igralci. Igralska družina Si je izdelala zelo lepo veri. stično kuliserljo, kar zelo pomaga k uspehu igre. Obisk je bil dober, v dvorani je bilo opaziti rrmogo Lonjercer.
V	četrtek,, 26. februarja je pa vendarle bil pri svetolvanskem prosvetnem društvu «Slavko Škamperle» «Večer smeha», ki je prejšnjo sobo-
to odpadel. Jasno je, da je bil uspeh že v naprej zagotovljen.
V	soboto je gostoval v Zgornji Kotenji pri prosvetnem društvu «Risoni» pevski zbor «Emil Adamič» s 6 skladbami za mešani zbor, s tremi za ženski zbor in stremi ženskimi dueti narodnih pesmi: Občinstva je bilo mnogo in '-sem je spored zelo ugajal. Vsi navzoči so bili zadovoljni in hvaležni. Nastopila je
; tudi dramska sekcija kulturnega krožka «fiedivo». V tem okraju se, je s to .prireditvijo .drugič oglasila slovenska pesem in ni nič čudnega, če se ja naš živelj navdušil. Prireditev je bila s' lepo izdelani društveni dvorani, katero so si domači, ni sami zgradiit.
V	nedeljo so prebivalci Domja proslavili stoletnico Komunističnega manifesta. Ob tej priliki je nastopi! pevski zbor iz Sv. Marije Magdalene Spodnje pod vodstvom tov. Fa. brisa. Gregorčičevo «Delavcem» in a V eter» Je želo temperamentno deklamira! malt Nello Piščanec od Sv. Ivana.
Preteklo soboto je pei pri prosvete nem krožku «Cebulec» pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji pevski zbor iz Lbnjerja. Ta zbor je, kakor smio ; že pričakovali, svoj program dobro ; izvedel. Magdalene! si sedaj želijo, da bi, jih pdsetili tudi lonjerski pionirji.
-Pobude, ki gredo preko okvira lastnega društva, so začele prihajati hudi od krajevnih prosvetnih matic in ne «amo od osrednjih ustanov. Tako je n- !*•-. prosvetno društvo v Skednju razpisalo nagradno tekmo.
: vanje narodnih popevk,: kakor je bil običaj pevskega zbora «Velesila» v letih 1SOO do 1907, Popevke naj bodo vesele vsebine s spremijevanjem in napev naj bo enoglasen. V ne-
VHko Novak: Ljudska prehrana v Preicraarjtt. je zanimiva študija etno-grafa. Novaka,, ki j« , znan. tudi kot sodelavec Ljudskega tednika. Ó čein
AnUm iBguili: .Kraji, je komedija, ki jo je kot eno najnovejših del napisa! ta znani in priljubljeni pisatelj. Je to duhovito ih spretno dramatska ter vseskozi napeto napisano odrsko delo, v katerem nam pisatelj slika predvojne razmere v majhnem podeželskem slovenskem mestecu ter za-pletljaje med tkim. boljšimi ljudmi. «Kraji» so komedija, po kateri bodo z veseljem segali zlasti naši podeželski odrl,
deijo, 16, maja 1948. bo na koncert®! v Skednju pevski zbor sVetesila» izvajal med drugimi šest pesmi. Is-branih po posebni komisiji. Na kojw certu ho občinstvo Izbralo tri pesmi» ki Jih bo komisija nagradila. Pesmi so seveda namenjene v prvi vrsti ljudstvu, postale naj bi splošna last našega prebivalstva.
dempolajei in prebivalci okoUškite vast Praprot, Prečnik, Samotorica Ire Tmovica so se domenili, da sl zgra.:; dijo s skupnim! napori prosvetni (lem za sestanke, predavanja in phte reditve. Doslej so se člani posluževali prostorov pri tovariših Legiji in Kosmini. Mnogi vaščani so se oh. vezali prispevati po 5000 lir, drugi bodo prevažali material, mladini: pa bo prispevala z delom: tov. Legi. ša Franc pa je društvu brezplačne poklon» gradbeno parcela
Tudi pri prosvetnem društvu g-Ivan Cankar» nabira novoizvoljeni odbor gospodarskega odseka prispevke za lastne društvene prostore ie obenem proučuje, kako najti zadostnih sredstev, da bi čim prej prišle do zaželene strehe. Kako težko p»* greša društvo prostore, je hudomušno ponazoril nekdo v društvenem lističu, ko piše, da od sedemnajstih tamburic lahko rabijo sedaj šestnajst: instrumentov, ker sedemnajsti (h**: ali berda) je večji kot pa prostor, ček, v katerem imajo vaje.
V. nedeljo 13. februarja je. gostot vaio na Proseku prosvetno društvo «Jadran» iz Dekanov. Pevski zbor je .nastopil • z izbranim sporedom i«r dramski odsek je igral trodejaofc®: «Dobrava». Nekaterim igralcem je poznalo, da so že vešči odra ire-igre, dočiij! je bite pri nekaterih opaziti, da so še novinci. O tej dramski' sekciji smo že govorili, ko se jo, mladina pripravljala za svoj festfc=: val v Pragi in ko je to dramska-družino prekašala edinole di Jaški» skupina. Pevski zbor je v .zadnje«®: času lepo napredoval.
Da poveže bolj tesno med sebbj pevovodje in zbore, je Slovenskoj hrvatska prosvetna zveza začela tZ' dajati notranje periodične okrožnice^ ki jim je dala naslov «Tržaški giait, ben! vestnik». Na uvodnem meste.-prvega litograflrinega «Vestrdka»-pozivajo pevovodje !ri glasbene strfee; koVnjake k sodelovanju. Nato dijo še naslednji informativni spišlž: Slovenska harmonija, Venturini »Vinove zarje», Adamič «Naša pes««»»: koncert zbora v Skednju. Poleg tesa pa prinaša Ust še vrsto kratki® poročil s prireditev v mestu in po>=' dežel ju. Ti sestavki so precej zatrte nrJ.vo pisani In bodo obenem z tafoc. maci.jami r veliko pomoč giaabeafc; kora, ■
t

Združene v mednarodni organizaciji se borijo žene

at&ii na l/1/laìkèaaini
Postala jc naža mati že v začetku prve svetovne vojne, ko smo se zbirali fantje iz vasi, fantje ribiči, kopači in Študentje, vsi mladi, toda že takrat «fantje od fare» — politični prvoborci za slovansko stvar. Bilo je lepo, sanjali smo in kovali zarote proti avstrijskim žandarjem; naSa mati je za to vedela in čeprav je tudi ona sovražila vojsko in žandarje, ki so nasilno odvažali naše v vojno, nas je vendarle okregala. Ko so naši starcj-31 bratje in očetje odšli na vojno, smo bili Se mladi, treba pa je bilo že takrat reševati gospodarska vprašanja. Doma sva gospodarila sama z materjo; znal pa nisem živeti sam niti doima'Jn'Sé manj zunaj doma, tako Je .orati Markčeva postala mati tudi vsem «ojim prijateljem.
Na pol rokovnjači, toda idealisti, smo se borili že proti stari Avstriji, nadaljevali smo pa borbo tudi po vojni... Srečni smo bili, da so se vsi naši živi in zdravi vrnili iz vojne. Starejši brat se Je odločil, da odide v svet Tn tako sem mu jaz odvzel prvenstvo. Naša mati je bila ponosna r.a sin'k, 3ti bo ostal doma. Spominjam se še, ' kako me Je gledala, ko sem prvič kosil travo in to tako, da so kar Iskre Švigale izpod kose. Vesela je bila posebno'takrat, ko je njen fant prihaja! ob nedeljah popoldne prosit za 5 lir za fantovske potrebe; to je trajalo vse «lo mojih 27 let, ie s to razliko, da je z ieti vsota narasla na 15 do 20 lir. Resnici na ljubo moram povedati, da Sem Jo večkrat in skoraj stalno goljufal; upravljal sem že naše ribiško premoženje, ki je bilo če precej do-Snčkanosno in imel tako priliko izmakniti več kot en desetak za razne stroške. Nisem se pa hotel odpovedali običaju, kajti materi Je biio prijetno, da sem 25 letni fant prihajal k njej po 25 lir.
Z nastopom fašizma je svoboda izginila. Pri nas, na Markčevini, se je pričelo spet neke vrste puntarsko življenje. Shajali so se veseli pevci, zarotniki, fantje, ki so vedno kaj nakuhali karabinerjem in fašistom, tako da so nas ti stalno obiskovali in se čudili, zakaj je tako veselo in živahno pri nas.
Moj mlajši brat Vlado je rastel v novem ozračju in tudi on je začel svoje življenje. Jaz in moji prijatelji smo že prehajali v staro generacijo, v generacijo Ljudskega odra. Pri nas doma so imeli zatočišče vsi svetniki, Lenin, Marx, z njimi Prešeren in tudi Cankarjeva slika je visela na naših stenah. Od časa do časa je naša mati pobrisala prah z okvirjev in gledala te možakarje z velikimi kravatami in zmršenimi bradami, može, ki smo jih dali njej v varstvo.
Bilo je lepo na Markčevini, vedno Sn ob vsaki uri smo bili prijateljem na razpolago, fašistom pa v skrb in Strali ter tudi v opomin. Prepevali smo slovenske pesmi in se dobro Imeli.
Naša mati je bila večkrat užaljena. Zahotelo se ml je po svetu in ni Ji
bilo prav, da ji fant, ki je bil določen za dom, beži. Hotel sem na Dunaj, v Jugoslavijo, tudi proti Rusiji sem se napotil, a tja nisem prišel. Ko sem bil 1. 1928. prisiljen bežati z doma in sem bežal čez ocean, sern zadal naši materi prvi močan udarec. In s tem se je začelo. Brat Vlado se je posvetil politiki, tudi on je šel po moj! poti, tudi on se je imenoval «Dolanc» in «Hauda».
Domov so prihajale vesti iz Argen-tinije, da ne bom nikdar Američan, ker sem baje navzkriž s političnim policijskim režimom Argentinije. Do 1. 1930. ni bilo hudega. Starejši fant je v Ameriki, možno da nekega dne obo-|šti ^farkččtinć; màio! je 'bilo ùpaftja,
ali.,,.	■ ■■	.\v	■
Da bi Marktevina šla v zgodovino, je bolj temeljito poskrbel moj brat Vlado. On ima večje ideie. Vzpenja se na strehe in dimnike fašističnih šol, jih zaliva z bencinom, kuje zaroto proti fašističnemu glasilu «Il Popolo d! Trieste». Kratek čas se tudi bavi s tajno radioeddajno postajo. Fant je bil že od malega nadobuden, zato mu ie oče izbral poklic trgovskega pomočnika. Ker je bil posebno inteligenten, je namakal in tolkel polenovko, ki pa mu ni bila všeč. Meni je pa zelo ugajala, zato sem mu nekega dne rekel: «Boš prinesel jutri, v neiek, maio polenovke domov?» Začudeno me je pogledal in odgovori!, da je v zadrugi nimafo, ktiub temu da je moč no dišal po n.iei Tudi pri zaslišanju na noliciii je vedno vse zanikal. Taki so bdi fantje naše matere.
Na Markčevini se je začelo žalostno življenje. Mlajši brat je dobil ?0 let zapora, leta 1933. pa je bilo. konec mojega amerikanstva: pripeljali so me skozi vse italijanske zapore iz Argentinije v Trst. Naša hiša je bila ne-v varno okužena in noša mati ni bila več mati vse naše vaške mladine, kajti fašizmu je uspelo pokvariti žibkeiše. močnejši pa so začeli križev pot po lečah in konfinacijah. Tako daleč je nrišlo: da je bilo našo mater sram jokati. Le ko jc srečala kako sebi enako, se ji ie zaupala.
Na Markčevini so začeli novi sestanki. Naša mati si je ustvarila novo sorodstvo; shajale so se matere in sorodnice Bidovcev, Marušičev in še drugih fantov, katerih ni bilo več. U-stvarjale so se znanstva, ko so naša dekleta in matere hodile na obiske v Via Coroneo, k Jezuitom in v Koper. Prijateljem sinov v ječi in konfinaciji so se pridružile tudi tiste nesrečne matere in sorodnice naš'h fantov, ki so bili po ječah tudi v Jugoslaviji.
Dolga šo bila leta od 1930. do 1941. na Markčevini. Naša dekleta so se sicer omožila, ali veselja ni bilo pri nas doma. Zbirati so se smeli le svoici in v krogu pri naši materi prebirali pisma fantov. Pisal je Peni. da je na letovišču v Neapliu, in sicer v Pog-gioreaie. «Dob'-o se mu godi,» ie razlagala sestra Ivanka, «tam mora biti tako kot na Opčinah, sai se tudi našim Opčinam po itali lansko pravi Poggioreale». Vladi je pisal, da mu je
sedaj že bolje, ker lahko prosto hodi in da so mu nohti na nogah f.e zrasli. Naša mati joka debele solze: «Ubogi moj Vlado...»
V tem duhu se na Markčevini vzgaja nov naraščaj, pisma piše že Vida, Drago že postaja dedič naše tradicije, tudi on ima že ime «Hauda». Markče-vina spet oživlja: Okrop. Draga sc zbi rajo športniki, pripravljajo izlete, več krat tudi plešejo, toda vsak ponedeljek po taki veseli družbi stikajo ka-rabinerji in povprašujejo, kaj so delali ti mladi ljudje.
Markčev oče se vdaja pijači; užaljen ponos moža-prvaka na vasi. — Javno mnenje «boljših» Kontoveleev ga je izločilo iz svoje srede, ker ima sinove okužene in je Markčevina v sramo to vasi, ker so barabe, komunisti, v zaporu in internaciji. Materi jc hudo, razume svojega svojega moža in prenaša tudi to. Fantje P'šejo pisma, ki so večkrat na poi ali še več prečrtana, mati razume, da se fantje pritožujejo nad dobrotami ječe in ne more jim pomagati ter pravi: «Treba bo poslati spet nekaj denarja. Vladu treba več, ker ima 20 let ječe. Njemu je siabše. Mati razmišlja: «Ali naj ta pljuva na naše fante? Ne, to ni mogoče...»
In šel je tudi Drago. Sel je po poti svojih stricev, po poti, ki je peljala v svetlo bodočnost, toda — skozi ječo. Tomažičev proces je bil nov udarec naši materi. Ni jokala samo za svojim Dragom, ki je dobil 10 let ječe, ampak tudi za Tomažičem, ki ga je poznala in za ostalimi; jokala je: «O-bogi moji fantje....»
Posrečilo se je,- da je Vlado prišel domov po devetih letih ječe. Moral pa je bežati v Jugoslavijo. Ze 6, 7, 8 let je Pepi v konfinaciji. Naša mati šteje leta zapora svojih fantov in se vprašuje, kdaj bo konec. Bliža se konec, a!i treba bo preliti še mnogo solza.
Straža se je menjala. Namesto Vlada je v zaporu Drago, Pepi pa na letovišču v Poggioreale. Smo že blizu konca in naša mati prisluškuje; sicer pravi, da je politika ne briga, ampak večkrat vpraša svoje male nečakinje za kak kos zemljevida in govori, kako je bil Napoleon v Rusiji premagan ter meni: «Kaj ko bi tudi Hitler in Mussolini poginila v Rusiji».
Nov križ. Kaj se bo tudi pri dekletih začelo? Vida piše pisma fantom, piše svojemu bratu Radu in stricu. Tudi nje se je prijelo. Vidi se pozna, da je zrasla pri Markčevih. Nič je rti sram, da jc sestra in nečakinja Markčevih fantov. Mati to opazuje, ne bi pa hotela izgubiti vsaj nje ne.
Ob očetovi smrti so me po 14 letih odsotnosti karabinerji pripeljali na dopust. Spet karabinerji, naša mati se jih boji, gleda me in me vprašuje: «Kako vam je, fantje?» Viado piše, da ie v Zagrebu, moral je bežati iz Maribora, kler ga zas'edniejo. Kaj tudi v Jugoslaviji ni svobode...»
Viado se Javlja iz Trsta; v marcu
z orožjem v
roki
ni bilo. Vlado je bil v Komnu dva dni, tretji dan pa je ob prvem napadu na Komen padel. Naši materi se je čudno zdelo, da ni bilo Vlada več domov.
Tudi Drago je prišel in tudi njemu ni bilo obstanka doma, tretji dan se je že postrojil v partizanskem bataljonu.
Naša mati je bila srečna, da je fašizem propadel, a ni vedela, kaj Jo še čaka. Hotela je videti svoje fante proste, v partizanskih oblekah in tudi oborožene, zato je večkrat izraziia po Vidi željo, naj pridemo enkrat vsi trije domov. In res pri bataljonu smo ustvarili neko posebno tržaško patruljo, ki je imela nalogo spremljati me vse do Trsta, da bi vzpostavili zvezo z mestno organizacijo. Da bi Vlado prišel z nami domov ni bilo
z Dragom ločiti-T* potrulja Je dokončala svojo	Drago pa je
odšel s svojo bf^0 twt politkomisar bataljona na Bd* ko' Po neprestanem hajkanju, ^ e traJa!o mesec in Se več, je padel- je v družbi sovaščana poveljt'il< Mira «Covca».
Naša mati je izbila drugega fanta. Medtem ko ^ te deloma uspelo prikriti smrt tk*1, ^‘ada, mi to ni uspelo za Draga-‘olirat pa ni odkrila nesreče ona santf amr,ak tudi njegova-sestra Vida, ki J(!)02nala partizansko življenje. Mati ji “tekala obraze svojcev in slutila, d«'n nekaj prikrivajo. Takrat sem bil ^ 'tegalnem delu v Tržiču. Čeprav 18 te prej sama prepovedala prihaj^ cioiriov, je sedaj hotela da prideni-J,i k"0 prijetno odgovoriti na vi>tf'8nte: «Popi kje je
“ir-
Kdo ie, ki more bo j od. na' ših moter in naših žena ob tifiti grenkcho življenja, kadar pritisnejo nanj vojne, z njimi glad, beda, tr p’jen je in smrt?
Kdo je, ki mu zna res Mti bolj veselo, bolj rado ino, kadar občuti, da more svobodno illibati lepoto življenja, svojega in drugih, od src naših mater in žena?
Dejal bi, da ga ni.
Življenje in borba zanj pa je tako občečloveška stvar, zahteva tako vsakega in celega človeka. da ni m-fi’a pustiti ženam trpeti ati vese'iti se db pasivnem sprejemanju usode, temveč jih je za'eia vase in jim odmeril'’ enak de’ež v borbi zc. boljši “to .-vetnelši svet in v uživanju njegovih sadov tam. kjer tak svet je.
Usoda žena v Evropi, Aziji, Ameriki in Afriki je pcista’a usoda velikih žerskli množic, ki so idejno združene nastopVe pot ob boka m-ž in sinov, pot
fgk, '
S. MARE C,
z možmi in sinovi v isti vrsti, k istim cijeni.
Tik pred prvo svetovno volno Se, je tako v težkem ozračju rodila v vrstah najnaprednejših žena delavskega razreda zamisel 8. marca kot mednarodnega dneva žena. ki naj bi združeval žene vsega sveta v borbi proti krivičnim vojnam. Prt končani prvi svetovni voini, ko je, nevarnost t'tyne za nekaj časa navidezno mini'a. je bi’a vioga 8. marca združevati in. mobilizirati žene ob vprašanju enakopravnosti, zaščite otrok, očuvanja Hrtih drobcev pravic, ki so jih žene v nekaterih de-ždah tedaj že dosegle. Samo žene Sovjetske zveze so v tej def-i drugcVe praznovale ovoj ' óraznik: V znamenju mirne graditve srečnejšega in prav čnej-šega suda, v znamenju dviga
in licitmorniin defom
Ii
bogastva in kulture svoje dežele. v znamenju mora’ne in ma-teriane pomoči demokratičnim, ženskim gibanjem zatiranih narodov
Prišla je doba fašističnega vojaškega z a sv. in j c- v ar. j a, doba najgroznejše vo.ne, kar jih je doživel svet. Pod prvimi udarci fašictičnih hord je padla po-s'edn'a utvara v pravičnost v svetu, dokler bo v kakem narodu, pa tudi samo v kakšni p’a-
a——«n i i .............
sti ljudi	zlagana za-
vest večvredPs*i in neke posebne foki&š0^. vladati svetu in ljudem1 Pravico močnejšega nad W(vn'avnim. Narodi so se dvignil*1^ 'boj, skovalo se je vojno zaP^ištvo svobodoljubnih naroi^-Na frontah Rusije: Kitajsffl Ba kana', Afrike in Francije & s®, Sortii in umirali junaki f. fašistične vojne in med itlflj «o bi'e junakinje. To niso 1 c več samo pr*
za boljsf življenje
voborke, tri11', ki so že prej dvignile zasl111'0 2cn-ke enakopravnosti, te s°_ bile ženske
množice. To
sovjet-ke
Trije fantje nisi bili dovolj, treba je bilo ie žrtev. In vrtinec borbe je zagrabi! tudi našo Vido. Zaman Jc bil ves trud naše matere, da bi si vsaj Vido ohranila. Našim fantom Jc bilo treba obleke, perila, zdravil, treba jim Je bilo brane. Vida, Markčeva Vida, z njo Vanda, Milka in druge so aktivno delovale za našo stvar. Treba je bilo voditi aktiviste iz Trsta in Trst. Vida' je rekla materi, da gre v Trst, je pa večkrat šla na osvobojeno ozemlje. Treba je bilo organizirati za komani do mesta Trsta orožje, pisalne stroje itd. In na eni teh poti je naša Vida v družbi male Ade padla v zasedo gestapovcev, ki so jo odvedli v Trst na zloglasno natezalnico v ulici Kolonja. Ada, ki je imela komaj dvanajst let, je ušla.
ob koncu vojne je namreč zvedela, da je Vlado padel pred dvema letoma. Mnogo Je bilo obiskov na skupne grobove, kjer sta v družbi svojih tovarišev ležala naša fanta. Nekega dne se Je tržaška patrulja, oziroma kontovei-ska 17 po številu, vrnila in zavzela postojanko na kontovelskem pokopališču. Zavzela je postojanko na svoji domači grudi; Tam počiva 17 junakov, 17. borcev. Z njihovega groba vidiš naše sinje morje in tam v daljavi mogočni Triglav.
Postavili smo jim spomenik, na katerem je zapisan partizanski motiv, katerega naša mati solznih oči večkrat prebira:
Mati ,Iepo je bilo živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel ?e enkrat umreti.
de in stare, postarne mamice. Id bodo s ponosom povedale morda že tiso, krat zgodbo o svojem malem prispevku za našo narodno svobodo. Malem prispevku? Ne, velikem, tako
enakopravno»t
in srečo otrok
žene,	^e.> Srbk nie,
Slovenke,	Grkinje.
To so bde -1 _naJe primorske matere, zen.e, naša dekleta. Po;d',te ^ P° naš- ma’i razbičani U!ni; ustavimo se po domov ' u^avimo se na grobovih, P°u[a^a}rno in preberimo.	°',no za nešte-
to junakinj. 1 ®o Zsrire’e v svojih d^rnoil' ' ko s0 jfa i>ra. «ile do pofte , e9a dih.«, ki so padle pod	Podivjanih
zveri ob	Parrbkih, ki
se niso več ? Xz 1'v'h grobnic po Nemf' ,n Kaliji, ki so junaško Pa^L ‘p ^o.-nem polju kot nartizan” _ °ldinjo po naši dom-vin’-	bomo sreča'i
v vsaki hi’1 p	kurirke.
aiTlknvank6- Vnhd> nje. m'a-
velikem, da ga bo naš narod.tn da ga bodo vsi svobodoljubni narodi sveta večno cenili.
Z ude'eìbo v zadnji vo.nl proti fašizmu so svetovne ženske množice jasno povedo, c, da nič več ne mis'ijo delati t ako nikomur, da hočejo zase, kar jim gre in da hočejo dajati skup-«osti, kar morejo dajati.
Ze prej, zlasti pa v času velike protifaši tiene vojne, se je pokhzala silna potreba po mednarodni ženski organizaciji, ki bi žene i-sega sveta tudi’ v organizacijskem pogledu tesneje združevala. Toda še’e po drugi svetovni vo. ni, po zmagi nad fašizmorn je prišlo do take organizacije, do mednarodne demokratične federacije žena, ki je izraz skupnih interesov žena večine narodov na svetu, izraz težnje za prijateljskimi in pravi i imi odnosi med narodi, učvrstitve miru, za demokracijo in neodvisnost v vseh deželah sveta, za uničenje žarišč fašizma, za enakopravnost, Za zaščito matere in otroka.
Letos praznujejo vse demo-kratične žene tretjič po vojni 8 marec. Vsaka od nifi onskih žena je upa'a v drugačni povojni svet, čeprav si preizkušena v težkih letih ni delala velikih utvar. Toda žene, ki so tako junaško prestale najtežjo preizkušnjo, niso kloni'«? pred na-
1. 1843. so ga ustaši izročili italijanskim karabinerjem in ga peljali iz Zagreba skozi Trst v Rim; spet trije v zaporu: Pepi, Vlado in Drago.
Naše mati pa že sliši govoriti o partizanih... Vida večkrat skriva kake papirje, mati misli, da so to kakšne fantovske pesmice ali kaj podobnega; šele ko pade fašizem, spozna da je tudi Vida že partizanka.
Vrnili smo se domov, a ne vsi naenkrat. Jaz sem bil prvi, Vlado je bil v tržaških zaporih, skupno s priporniki koval zaroto in bil osvobojen ob napadu tržaškega ljudstva na zapore. Nisva se videla dolgih 15 let, a nisva imela časa, da bi se pogovorila kot samo na obisku v ječi. Jaz sem šel v partizane, Vlado Je bil samo en dan doma, nato je šel tudi on. Draga še
mogoče, ker je bil že nad mesec dni na komenskem pokopališču. Sla sva z Dragom v družbi drugih petih vaščanov. Oba sva morala prikrivati materi resnico, rekoč, da je Vlado odšel v Jugoslavijo, in zato, da poišče svojo ženo in svojo malo Majo. Mati ni bila o vsem prepričana, jokala je in vprašala: «Pepi povej mi, kaj je z Vladom?» Jaz nisem mogei drugega pot potrditi to, kar sem rekel prej, čeprav mi je bilo hudo. Prihraniti sem hotel naši materi soize. Treba je bilo lagati, kot smo se naučili po ječah in zaporih. Vedno se nam je povsod «dobro», godilo. Nisem mislil, da bom vprav jaz tako nesrečen, da bom moral naši materi povedati vso to In še drugo nesrečo.
Ni preteklo mnogo, ko sva se morala
naš Drago? Kie ^ naž Vlado?» Nisem mogel zadati ^ udarcev materi Priznati sem 17,0 lJa Draga več ne bo. Edina tolate' « bik» zanjo, da je bil smrtno	,‘'C'kla te to novico stoično, 8e	m vdala usodi.
Vprašala mef	kdaj bo-
mo šli na Dr«16
Borba se j« ‘'iretlTp13 ‘n sern prišel v Trst-	so bile na
dnevnem redd. . mzti je vedela za 52 talcev v u' ‘ Ghega; kot mrzel veter smrti s° ^ , eaenci na Proseku, pravili 50’ aV0 Mmed nesrečneži eden velike	'vNaSa mati se je
bala druge n Ve,. a 1 kiši, zato
Naša mati je ostala sama. Bilo je v marcu 1945., dan svobode ni bil več daleč. Mati spet joka in se vprašuje? Kaj nihče ne bo ostal?
V Trstu vstaja... Partizani so prišli v vas, naša mati je čakala in čakala, upala je, da bodo s partizani prišli fantje, toda ni jih bilo. Prišla je Vida, bolna tn oslabljena od mučenja. Po telesu je Se imela znake izpraševanja. Bila je z ostalimi osvobojena iz Coro-nea.
Pepi je v Trstu. Iz Trsta pa se sliši razbijanje topov in regljanje strojnic. Mati trepeta. Sliši, da je v Trstu mnogo partizanov, in se sprašuje, ali bo prižel z njimi tudi naš Vlado? Borba Je prenehala. Pepi se je vrnil, mati pa Je jokala In jokala, ker Je vedela, da ne bo več videla Draga In Vlada;
J	D	r\		m	r	i	
	\			\ii			
	u			-i-U.			
MIMI

staiimi težavami, ki jih od njih spet zahteva nedokončana borba proti sovražniku pravičnega miru. Iz Sovjetske zveze prihajajo poročila o velikem de'eiu žc%r S>ri graditvi socializma; Jugoslovanke sc ponašajo s častnimi naslovi udarnic, novaterk in odgovornih mest v .mladi rastoči . državi; v Grčiji vetrno, da sestavljajo velik del demokratične armade žene, podobno kot na Kitajskem, Španiji, Indoneziji in drugod.
In prt nas? Pri nas imamo našo delavko in kmečko ženo v prvih vrstah rane demokratične fronte. Matere naš h velikih junr-kov s Tomažičem na čelu, vedo za svoje mesto. Pri nas imamo nove junake proti-faš’stičnega boja, od ma'e Vrab-čeve 'p>a do Giovanne Genzp, ki je padla v obrambi svoje zastave.
S. marec je bil, je in bo praznik demokratičnih žena, praznik dela in borbe za cilje, ki so pred nami. -
V preteklem stoletju je moč neke države zavisela od množine železa premoga, volne in žita, ki ga je posedovala. V 20. stoletja se je z iznajdbo Dieselovega ir» z iz-pcpolnitvijo bencinskeija motorja navedenim temeljnim surovinam priključila še nafta. Z razvojem tehnike, zlasti acrotehhike pa vedno bij pridobiva na veljavi nova kovina aluminij in njegove zlitine) ki počasi, a vztrajno izpodrivajo železo in ostale kovihe, Zaradi tega lahko smatramo aluminij za kovino bodočnosti. Danes sicer še ni med kovinami na prvem mestu, vendar gotovo ni več daleč čas, ko bo postal enakovreden železu, ozi-rorh« ga bo še preko.fl.
Aluminij jc srebrr.obela. mehka, zredno lahka in leniva kovina, ki se tali .šele pri temperaturi 860 sto-oinj C, Spada med najbolj, razsr-jcne. elemente, hg zemlji in ga je toliko .na. njeni površini, da jc na tretjem mestu kot sestavni element zemeljske skorje. Kljub tej obilici pa je aluminij dolgo časa ostal ; nepozhan in so ga šele v najhovej-\ira času pričeli praktično uporabljati. in . izkoriščati. Aluminij je namreč težko ločiti od drugih elementov in tako jebilo možno pro-'zvajati ga v-večjem obsegu šele z iznajdbo elektrike in nje uporabo v velikih količihah.
Od velike množine mineralov, v katerih še aluminij nahaja, pa prihajata v poštev za njega pridobivanje le dva. in to kriolit ter boksit. Proizvodnja aluminija iz kro-Ita, katerega nahajališča so zlasti na Groenlandiji, še zdaleka ne bi mogla kriti vseh potreb po aluminiju. Glavna snov, iz katere je mogoče pridobivati dovolj aluminija, ie torej le boksit.
Boksit je mineral, ki je v naravi večinoma prsten, oz. jnehàk. Popolnoma Ost je bele barve, .naj-vadno pa je. zaradi raznih primesi različno obarvan, največkrat žara-ii primešanega železa, rdeče, tako imenovana rdeča prst v Istri. Bok--sit ni redka ruda. Po vsem svetu g,-i je obilo in to na Gvineji, Gua-J Vani. Indiji pa tudi v Europi v Madžarski, Franciji, Italiji, Grčiji ter pri nas. V Jugoslaviji je boksit v apnenastem pasti, ki se vleče od Slovenije preko Istre, Dalmacije, Hercegovine do Albanije. V preteklih desetletjih si strokovnjaki niso bili edini glede množine, boksita pri nas in so nekateri zastopali tudi stališče, da se pri nas eksploatacija boksita sploh ne izplača. Vendar pa se je zadnja leta pred drugo svetovno vojno pridobivanje boksita močno povečalo, pri čemer pà so seveda inozem-
ski kapitalistični podjetniki imeli glavni dobiček. Naloga Jugoslavije je bila le, da je po jfzki ceni dobavljala boksit inozemski industriji, ta pa ji je za visok denar prodajala aluminijaste izdelke. Tudi inozemske investicije po naših rudnikih boksita so bTe le malenkostne in so se nanašale le na najnujnejše vzdrževalne naprave. Kljub vsemu temu pa je v pridobivanju boksita Jugoslavija bila na tretjem mestu v Evropi, takoj za Francijo in Madžarsko. S priključitvijo Istre zavzema -Jugoslavija že drugo mesto, tako da predstavlja danes boksit v našem narodnem gospodarstvu važno postavko, saj ga bo mogoče dovolj {udi izvažati. Sovjetska zveza je že naš veliki odjemalec ie dragocene rade. katere ji doma primanjkuje.
Naš boksit je kvalUetnb eden najboljših na svetu. V gospodarst-
Operacije živčnega sistema
Znani sovjetski fiziolog prof. Stratl-jan, ki se je posvetil študiju znanstvene dediščine svojega učitelja akademika Ivana Pavlova, je postavil dve novi teoriji in sicer: teorijo »plastičnosti« živčnega sistema in teorijo o njegovi sposobnosti (živčnega sistema) oživljanja različnih delov sistema, ki so oboleli na paralizi. Pros. Stratijan je nadalje iznašel metodo kirurških operacij živčnega sistema, ki vrnejo bolniku popolno ali delno fizično sposobnost. Te iznajdbe so med vojno mnogo doprinesle k uspešnemu zdravljenju ranjencev ter se že na splošno uporabljajo v sovjetski medicini.
oz. že raztopina, nazvana alum nat-ni lug, v posebne naprave — de-kompehcitorje, Tv. se raztopina razstavi in se iz nje izloči bela usedlina, ki pride še v čistilnike in peči Iz katerih prihaja kat bèl prah — glini a. ki je zelo podobna sadri. S tem. je prva faza pridobivanja aluminija iz boksita končana. Druga faza obstoji v pridobivanju aluminija iz pirnice, ki sc pod vplivom električne energije po zamotanih kemičnih postopkih spreminja v svetlo kovino — aluminij. Postopke imenujejo elektroliza glinice in se vrši v posebnih clčktričn’h pečeh.
Jugoslavija ima danes vse pogoje za izgradnjo industrije aluminija. Država- je postala gospodarsko neodvisna od inozemskega kapitala in vsi rudniki so last države, ki pametno izkorišča rudna bogastva, zavedajoč se da dela za lastne koristi. Drag pogoj zn iz-l-lcto aluminija jc zadostna količiha električne energije kajti, za eno tono aluminija je potrebnih 20.000 kilovatov električne energije. Jugoslavija ima ogromna vodna bogastva, ki so do sedaj ostala skoro neizkoriščena Sele z ‘nastopom ljudske oblasti je bila kot osnova petletnega plana postavljena elektrifikacija države. Ker je danes v gradnji 25 velikih hidrocehtral bo v Jugoslaviji dovolj električne energije tudi za to panogo industrije. Trétji pogoj jc premog, ki ga je V naši državi tudi dovolj.
Jugoslaviji so potrebne samo tovarne. Dosedaj je imela samo eno tovarno glinice in aluminija v Dalmaciji, sedaj pa grade v Sloveniji v Strnišču pri Ptuju ogromno tovarno glinice in aluminija, ki' bo največja tovarna te vrste ha Balkanu in jugovzhodni Evropi
VMs.JvaPsteulfc.Pa K-POACp.nepa.po-mehe, ker so njegova nahajališča ravno po onih pasivnih pokrajinah, kjer nista v večjem obsegu možna riti poljedelstvo niti živinoreja in kjer 'je ljudstvo do sedaj bedno životarilo. Z otvarjahjem novih rudnikov boksita ter razvojem, industrije aluminija, pa se tem, dosedaj pasivnim krašk’m krajem obeta gospo&arski procvit.
Če hočemo iz boksita izdelovati aluminij, moramo najprej iz njega dob'ti glinico. Za pridobivanje te pa je potreben cel kompleks kemičnih in tehničnih postopkov. Rudo je treba najprej zmleti nakar se v posebnih pečeh praži. Dobro prepražena pride ponovno v mline in slednjič v velike, kotle, kjer ji dodajo razne kemikalije med katerimi je najvažnejša soda. Iz teh kotlov prihaja raztopljeni boksit,
od katerih so nekritere ogromne, 40 m visoke In več kot 100 m dolge, traja dve uri; tako si lahko vsaj približno predstavljamo veličino obrata. Tovarna bo imela dva velika, ločena obrata Za izdelavo g libica ter za pridobivanje alum'ritja iz nje Tovarna bo seveda potre? bevala veliko število strokovnjakov. ki se že uče oz. izpopolnjujejo v tovarni v Dalmaciji, tako da bodo lahko, č!m bo gradnja v Strnišču končana, prijeli za delo v novi tovarni.
Iz navedenega izhaja, da predstavlja boksit veliko bogastvo, ki bo omogočlo, da bo Jugoslavija zanj v tujini dobila razne stroje ih druge predmete, ki so ji tako potrebni pri obnovi in izgradnji države.
da sa nikoli t/oc ne povrne preslano trpljenje
Gos podarstvo
i—Pravilna izbira semen—i
POLJEDELSTVO: Cas je. da pripravimo zemljo za setev semena raznih pridelkov. Glavni pogoji, da setev uspe !e rahla, primerno pognojena in primemo vlažna zemlia ter dobro seme, ki ga pravočasno in pravilno posejemo. Zemlje, posebno težke zemlje, ne smemo spomladi orati in sploh obdelovati, ko Je premokro, ker jo zatepemo in zapremo, namesto da bi jo zrahhali in jo odprli zraku in toploti. Lc v dobro zrahljan: zemlji se lahko vlaga enakomerno porazdeli in hlevski gnoj prhni. Torej je pri spomladanskem obdelovanju na^a prva naloga, da zemljo tako zrahljamo, da bó v njej najbolje uspevala vsaka vrsta posameznih semen. Najboi' zgodaj sejemo ona semena, ki potrebujejo mnogo vlage (grah, leča, bob, detelje), dahe takšna semena, ki potrebujejo za svojo rast daljšo dobo in so man občutljiva za pozno siano (jara rž, iar; ječmen, jara pšenica, oves, zgodnji krompir, korenie). Potrebno |e, da pregledamo njive, na katerih raste ozimno žito. Letos zmrzlina ni privzdignila ati iznla rastlinic, zato ni treba valjati žila, da se zopet sprimejo korenine z zemljo. Ne smemo pa pozabiti na gnojenje žita s kalcijevim nitratom. Za 1000 m2 potrebujemo 10—15 kg nitrata.
Zapomnimo si, da krompirja ne sadimo na sveži gnoj. Uporabljajmo od umetnih gnojil vsaj superfosfat.
551VINGREJA.Ì Pomladansko vreme io navadne precei spremenljivo. V zimskem času je hlev zaprt, v tem mesecu ga pa odpiramo, a samo v toplin urah. Paziti moramo, da se nam živali ne prehlade.
Cisterne hleva na, nam bo prva skrb tudi v tem mesecu, ker so čistost v hlevu, snažne živali in čist zršk predpogoj naprednega mlekar-stvap'ker sicer'pridejo razni bacili y mleko, od tam pa v mašio in sir.
Ob času težkega dela Je treba posebno dobro krmiti vprežno živino ki se zaradi napora in tudi zaradi menjave dlak« bol! hitro rudi ; zato Jo tudi bol) skrbno snažimo in pazimo, da se ne izmuči.
V	marcu in sploh v pomladanskih mesecih se skoti rajveč pujskov. Oskrbuj in krmi dobro doječo svinjo, da dosežeS s pujski čim večji uspeh. Mladi prašiči se morajo mnogo gibati na prostem zraku ; tako se jim pljuča razvijejo in kri jim »ivahneje kroži po žilah:
Marec ie eden glavnih mesecev za pokladanje jajc m valjenje piščet. Zato ne odlašajmo, ako hočemo priti do pišk, ki bodo pričele nesti že leseni Upoštevati moramo, da postanejo piške dobre kokoši-jajča* rice le, ako podložimo jajca kokoši, ki najbolje nesejo. Pazimo, da se Jajca med vahenjem no onesnažijo, da se luknjice v jajčni lupini ne zamašijo z. blatom, ker 'ie nevarno, da so mladiči v jajcu zaduše.
TRAVNISTVO:	Nadaljuj z deli,
ki lih nisi opravil v februarju.! Sedaj Je čas pomlajevanja travnikov, na katerih ni dovolj primernih in pravih krmskih rastlin. Ako je ruša redka, Jo moramo posejati z dobrimi travami, kot 'e mačji rep, angleška Ijuljka In ffancoska pahovka.
V	tem mesecu lahko Se gnojimo travnikom s superfOsfatom, a to le satrto tam, kjer še ne začne rasli trava. Ako trava že raste, ni več časa za gnojenje s superfosfatom. Tam gnojimo z gnojnico.
VINOGRADNIŠTVO:	V vino-
gradu morajo biti trte obrezane in povezane; Vsa ta dela izvršimo prej, preden začne trta poganiati šok, ker sicer črparho trti popolnoma po nepotrebnem^ njene moči. ki naj služijo za bodoči zarod in grozdje. Zapomnimo st, da le ta mesec najboljši za sajenje tH.
Trte moralo imeti pognojeno zemi'o, ker iz nič ni nič. Kdor še ni gnojit, nai gnoji z domačim, hlevskim gnojem, kateremu Je dodal nekoliko superfosfata in če le mogoče tudi malo kati'eve soli.
SADJARSTVO: Skrajni čas Je, da odstranimo vse nepotrebne veje, da drevesa malo očistimo mahu Ln da jih poškropimo z antinarasitom ali fcakL.i podobnim sredstvom.
Cas cepljenja je tu. Pameten sadjar si je že januarja in februarja nabral cepičev in jih Ima marca lepo pri rokah. Cepiči morajo biti le od krepkih, zdravih in nekoliko sta reiših dreves, ki dobro. rode. Tudi na okopavanje in gnojenje sadnega drevja ne pozabimo. Sedaj je tudi skrajni čas, da podsa:amo mlado sadno drevje. Glede tega si zapomnimo, da je najbolj neprimerno mesto tisto, kjer ie rasilo prej kako staro drevo. Zemlia je na takih mestih ut-u-e na in izčrpana. Mlademu drevju dodamo oporo v obliki kola, kj naj ne sega prav do krone, to se pravi, naj ne dosega prve veje.
KLETARSTVO: V kleti moramo proti koncu meseca pretočiti vino, kliub tenui da smo ga pretočili ž$ decembra aii v začetku januarja. S pretakamem odstranimo ono drožje, ki se ie pozimi zaradi mraza izločilo iz vina. Vino ne sme priti v tople mesece z drožjem, ker bi se drožje zaradi večje toploie dvignilo, lahko bi začelo gniti ln vino bi se pokvarilo.
Tudi v tem mesecu moramo večkrat poskušati stanovitnost vina.
Ako vsebuje vino preveč duha po žveplu, ga moramo pretakati na zraku, to sc pravi ne skozi cev se-salke, temveč po starem načinu, da teče vino skozj pipo v podstavljeno posodo. V tem primeru moramo vino v posodi mešati z brezovo metlico.
VRTNARSTVO:	Vrtna zemlja
mora biti rahla in rodovitna, ker le taka nam bo dala obilo zelen ave. Vse delo, ki le zaostalo v februarju, moramo opraviti v marcu, in sicer sejemo solato, špinačo, radič, grah, beli in črni koren, redkvico, korenje, belo repo, rdečo peso i« peteršilj. sadimo pa krompir, česen in čcbui’ek. Tudi za okopavanje in gnoteh'e beluš , je zadnji čas.. . V zimskih gred! aah vzgojene sadike, zelja, šoiato, kolerabo. Cvetačo itd. presajamo na prosto. Ako se ni več bati mraza presadimo proti koncu tega meseca tudi kumare na prosto ter pripravljamo nove hrenove nasade.
ČEBELARSTVO: Pričenja sc čebelarsko leto. Lepega dne preglej svoje panje in preštei njih vrste. Pazi, ali je povsod matica. Brez nje ni uspeha. Posna?-i panje z grebljico.
Vsak izkušen in razumen vrtnar mora pri nakupovanju semena strogo pariti na to, da so ta zajamčeno dobra. Ko soogna, katere vrste so najrodovitnejše, si jih bo nabavljal vedno pri isti semenarni in če Je treba, se oskrbi s semenom za dve ali več let, da sl talco zagotovi obilo pridelka.
S tem prihraniš čebelam mnogo de-. t|t in časa, ki ga morejo uspešno porabiti za druga dela. Odpadkov ne meči kar na slepo proč. Preglej jih natančno iz njih oblike laliko ugotoviš, kakšno jc stanje čebelne družine v panju. Ako naideš med njimi drobne kristale medu, trpijo žela čebele, ako je pod zamazan, je v panju griža ,itd. Panje, ki se jim že na zunaj pozna, da so dobri, pusti na miru, druge pa preglej glede na zaloge medu. Vznemirjenje če-
2al pa jili je mnogo, ki kupujejo semena, da si prihranijo kako liro, kar od prvega prodajalca, ki nanj nalete. Po velikem trudu in neumornem delu jih čaka razočaranje in velika škoda, ker seme ni bilo dobro.
Zato kupujmo v semenarnah in zadrugah, ki imajo zajamčeno pristna semena.
belam nikoli ne koristi. Družinam, ki imajo skromne zaloge hrane, moraš pomagati. Pri tem ne bodi skop, ker bi se tl skopost znala bridko maščevati ob paši. Ako nimajo Čebele marca in aprila dovolj hrane, se ne morejo pravilno razvijati : ob paši imaš potem slabiče, ki ti nič ne dajo. Pa še nekaj. Slabičev ne trpi v svojem čebelnjaku. T! so gotova zguba.
NA DOMU: Zadnji čas je, da sl
Gotovo ustrežemo našim vrtna, rjem, ki se bavijo z intenzivnim in ekstevivnim vrtnarstvom, ako jim v naslednjem navedemo nekaj po-datkov, na podlagi katerih si morejo presrbeti pristna kalj iva semena. Seme, ki ga porabimo prvo leto, skranimo na suhem in zračnem prostoru.
nabavimo vsa potrebna semena za travnike, seme krmske pese in korenja, seme različne zelenjave, itd.
V tem mesecu moramo tudi misliti na olepšavo našega doma. Prečistiti moramo rože, zasadit! kakšen nov grmiček rož, saditi in presa’ati moramo različne cvetlice, kakor nageljne, sejati astre, petunije, itd. Cvetlicam v loncih otrebimo in pre-menjamo zemljo. Nova zemlja naj bo dobro gnojena.
dr. /. S.
Ko-.ik<*časa Koliko tehta Štev. semc-
Vlt-STA SEMENA	je seme liter semena na, ki otipa-	Cas setve
kaijlvo:	v gr. de na vsak gr.
iJesa (jedilna»		0		o	•	0	0	6 let	2„0	bO	marec - april
Kardi	„ . .	a							5 do 8 »	630	25	marec - april
Korenje . , .	0		0			0	o	4 9 5	8	240	SOD do 790	od marca do april«
Zelje (vrzotno,	japusno)				•	0	o	5 o	700	300	fftbr., april, sept.
Koleraba	. „						n	O	5 B	700	300	febr., mare, april
Kumare „ „ „	0	_		o	0			10 B	500	33	april
ftežd-Č	o o o o			0					8 B 10 D	340	500 do 600	od marca do avgusta
Cebuia	. . „			n					3 b 3 leta	50Ò	200 » 250	od febr. do sept.
Fižot pritlikav	i	o	o	Ó	o	o	8	3 Đ	700	1500 »GjO od 100 gr.	od maja do julija
Fižol obtičnife	6	8	».	8	8	6	•.	3 s	650 do 850	150 do 300 od 100 gr.	od aprila do Julija
Bob	O 8	3	8	8	e	5	8	0	8	8	e tet	600 s 750	40 do 110 od 100 gr.	februar, marec
Endivija	. „		Ò	3	•		l	8	4 teta	390 b 350	600	od junija do avgusta
Navadna solata	o		0		«	o	8	3 »	400 »450	500 do 700	vse leto, po razi. vrstah
Paprika . . .	0	a	o		0	o	3	4 leta	450	150 ‘	februar ija gredicah
Malancani . »	o	e	o		„	0	0	8 let	500	250	februar na gredicah
Paradižniki	»					0		8	4 leta	300	250 do 400	februar na gredicah
Girob	o o 3	3	p	•	o	Ò	e	8	0	3 a	700 do 800	200 »250 od 100 gr.	febr., m a ere in sept.
Dinj» , s s 8	0	8	O	8	8	8	8	5 let	380	33	marec na gredicah april no prostem
Luk (por) s s	S	3	0	s	5	8*	©	3 leta	530	400 t	marec.. april
Redkev . - »			c	0	„	0	3	5 let	700	120	junij
Repa . . . »			0				8	5 »	670	450	maj, junij, julij
Zelena (selen)	»	o	*.	•	«	Ó	0	8 »	480	2000 do 2500	februar na gredicah - april, maj na prostem.
Špinača , . ;	5	8	%	3	S	0	8	5 *	373	80 » 120	febr., julij do september
Motovilec	; i			0		0	3	3	5 »	380	100 » 130	avgust, september
Bm5?ì « • ó ó		Ì	°	0	•	8	i	6 » 			—			■150	3 »	8	april
TAJAJO UMETAH
BRILJANT JE NAJ POGOSTEJŠA OBLIKA, V KATERI IZBRUSIJO DIAMANTE. NA SLIKI VIDIMO BRILJANT OD STRANI, OD ZGORAJ IN OD SPODAJ
Oni, hi so M z - ulji delovnega ljudstva nagrabili velikanska, premoženje, ne kažejo svojega bogastva samo s tovarnami in palačami, ki jih imajo. Tudi s seboj prenašajo del svojega premoženja. Najrazličnejši izdelki iz dragih kovin: platina, zlata in srebra, ki jih imajo na sebi, nam takoj povedo,-s kom imamo opraviti. Toda niso samo žlahtne kovine njih bogati okras. Le od daleč poglej na plesno prireditev tako zvanih boljših krogov, pa boš videl, da se v- svitu luči blešči v mavričnih barvah raznovrstni lišp ženskega sveta. It okrasi so Iz najrazličnejših dragocenih kamnov, draguljev, ki so vdelani v o(frodje iz žlahtnih kovin.
To so kamni, ki se odlikujejo po svoji čisti barvi, nekateri so pa tudi prozorni ter imajo to lastnost, da lomijo nanje vpadajočo svetlobo in se zato blešče v krasnih mavričnih barvah.
Izredno visoko ceno imajo dra. guljl zato, ker so zelo redki Zelo
težko jih je dobiti v naravi med raznimi kameninami.
V izložbah zlatarjev in draguljarjev vidite najrazličnejše prstane, sponke, uhane in drug nakit z vdelanimi kamni vseh barv. Marsikomu se porodi pri pogledu na te predmete vprašanje: ali so to sploh pravi kamni? Popo’noma m* mesten je ta pomislek. Nikar ne mislite, da. je v. vsakem prstanu vdelan dragoceni, naravni dragulj. Obstojajo namreč pravi, fimctrii ln ponarejeni dragulji. Naravni so o. ni’'dragulji, katere dobimo, ko"smo obrusili dragocene kantiie, ki sb skriti v naravi. To so razril niitie-raii, ki so izredno trdi, obarvani a-li pa prozorni. Te kamne, ki so znani po imenih diamant, granit, smaragd, akvamarin, topaz, rubin, safir oblikujejo u bn(silnlcah dragih kamnov, kjer jim dajo primerno obliko.
Toda kako bi ustregli tudi onim. ki nimajo dovolj denarja, da bi si kupiti tako draooceno lepotičje? Domisliti si je bito treba postopek,
■po katerem bi izdelovali umetne dragulje, ki bi imeli iste lastnosti kot naravni dragulji, le v ceni bi se morali bd njih razlikovati.
Ze v srednjem veku je bilo mnogo de'avniti, v katerih so izdelovali tako zvone umetne dragulje. Toda v 'teh''delavnicah so izdelovali umetne dragulje na ta način, da so sièklò obarvali s kovinskimi oksidi in to barvasto steklo nato zbrusili. To pa niso ntkaki umetni draguld, to so bile enostavne potvorbe, ničvredno barvasto steklo. Bnišene steklo, ki je vdelano v prstan, bo lahko imelo v trgovčevi izložbi lep izgled, lepo barvo in popotno čistost. Toda ko nosimo nekaj časa tak prstan, bo stek’eni dragulj kaj kmalu izgubil sijaj. Površina bo postala motna in opraskana in pran nič nam ne bo tak »dragulj» p okras.
Z besedo tumetni dragulji« označujemo .snovi, ki so isti kakor V praviti draguljih. Razlika,,.je le v ■ tem,, dg, sg, pravi, nastali v teku dolge dobe p . naravi, dpČim je u-I metne.	pe-':
i ii. Tako napravljeni 'umeM dre.-, : gulji imajo popolnoma isto kc.ruj-
1 sko sestavo, isto barvo in prav take lastnosti kakor naravni dragulji. Vendar pa nikakor ni tako e-nostavno delati -umetne dragulje Do’go časa jc trajalo, preden so kemiki ugotovili, kako lahko v svojem taborato-iju izdelajo dragocene kamne. Kljub temu da je dandanes kemiiska znanost na tako visoki stormii, se še ni posre. čilo kemikom dognati način umetnega izdelovanja vseh dragih kam-
nov. V nekaterih primerih so sintetizirali le zelo majhne primerke, večjih kosov pa še niso mogli izdelati. Seveda so se na.preje bavili Z načinom 'umetnega 'izdelovanja najdrežjih draguljev: rdečega rubina, modrega {safir ja, zé’enega smaragda in brezbarvnega, 'svetlobo krasno lomečega diamanta. "	■
Leta 1828. so napravili prPe 'poskuse izdelovanji umetnih rubinov. 'Ti poskusi, se pa niso posrečil: dobili so le motne izdelke. 'Toda okoli teta 1800. so v Evropi prt-iti na trg bistri umetni, rabini, katere so prodajali tudi v Ameriko ln Indijo. . Te rubine so napravili najbrž na ta način, da so stalili drobce pravih rabinov. Toda kako Pa napravimo sintetizirane Is manjvrednih snovi kemijsko stvor-jene rubine? Kemijska anaVzn nam pove, da so rabini Iz aldmini-levega oksida. Torej moramo izdelati umetne -rubine predvsem iz te motti, Fraheoz Frema je postopni tako, da je, v .izredno veliki vročit ni talil zmes aluminijevega oksida in še nekih drvnih kevràj.-kih sop* jjn, ki, so na-trile rubine zgnriilej irt. oparva’e. Tl, rabigi So biti prt zelo majhni: tehta'i sd 'manj od ItS (franta. Ta postanek so sedaj tako Izpopolniti, da lahko Irdehiiemo rubine, ki tehtajo do SO granrnp. Izredno vi-oko temperaturo pa do-bimo s plamenom meša-a-rc dveh plinov, vodika in kisika. Dandanes Izdehidein po vsem met« zelo ne’{-ke množine UViefn-h rubinov. Toda. no ijdptrjoln tih, samo rato, ito bi jih rabili kot. lepotičje. Ti kem» n' so izredno važni v. urarski t»**
-11
Za boljšo sadno letino
beòruar in mn-rec sia meseca dela pri sadnem drevju. Nepravilna rasi vrhov v kroni nas vaoi, da odstranimo, kar je nepvtre mega in škodljivega, pa tudi najrazličnejši šivalski in rastlinski škodh»^-ci nas silijo, aa se jih ubran-mc
V kroni dreves s pet in ve 'lc‘tnc krono se tu m turi upognejo vrh drug čez In gega ali pa .rasten vmes drugi vrhovi. Tam zarod' drevo malo sadja in še io je inaio vredno, ker se ne more "azviti zaradi pomanjkanja zraka in svetlobe.
Z dobro drevesno zagico izreč-vse slabše in nepotrebne vrhe, k' naj ostanejo v primerni razdalji. To delo imenujemo zračenje krone, M ga na žalost še mnogokje zanemarjajo.
Sedaj, ko so drevesa gola, so mani mešički gosenic glogovega belina; poberi mešičke in jih sežgi ka kor tudi zalego drugih, metuljev, ako jih najdeš. Največ škodljivcev na sadnem drevju se skriva pod staro razpokano skorjo dreves in kolov ter pod mahovjem in lišaji. Kdor ni že jeseni ostrgal te nesnage s strguljo ali z žično ščetjO. naj to nemudoma izvrši. Pod debla je pa prej treba položiti platnena presuola, da odpadke spraviš in sežgeš. Pa tudi ti odpadki, bi povzročili škodljivo plesen, ako bi prtžl-v zemljo.
Ko je drevo ostrgano, namai. deblo in debelejše dele vej z 10% nim drevesnim karbolmejem, ki ga prodajajo tudi pod imenom den-drin, arborin ali antipara sit, vrhe in tanjše poganjke pa poškropil s trtno škropilnico. Pri nas namažejo nekatera debla, zlasti jablan in hrušk z apnenim beležem, kar pa ima le delen učinek. Bolje je ako Za to uporabljamo 10-15% no zeleno galico.
Novo nasajenim in tudi starejšim sadnim drevesom, ki imajo šibko deblo, je treba postaviti kole, in sicer na tisto stran, od koder piha najjačji veter. Stare kole je treba previenjati; ako so pa še dobri, prenovimo vezi; da se pa vez ne zaje v les, podloži pod njo krog debla blazinico iz vrečevine, stare klobučevine ali slame. Vse prejšnje blazinice pa spravi in takoj zažgi, ker so se vanje zatekli mnogi sadni škodljivci.
Od vetra nagnjena drevesa, ki jih s kolom ne moreš več vzravnati, dvigni v navpično smer z žico, ki jo napneš od drevesne krone do okoli 2 m od debla zabitega kola. Da pa žica ne rani in zaje veje ali debla, podloži pod vez slamnato
oda
Bluza iz pralne svile, bela ali pastelne barve, okrašena z diagonalnimi ažurji in čipkami. Rokavci so kimono, prednji vrhnji oz. srednji deli so vrezani diagonalno.
Bela večerna bluza k črnemu baržunastemu krilu. Napravimo jo iz tankega platnenega batista, v katerega všijemo bombažast til, ki je pošit z vrvico. Vezenina je bela, luknjičasta. Bluza je praktična in trpežna, ker se lepo pere.
Domoći zdrovrit
Opremo in lego bolniške sobe določamo po značaju bolezni. Predvsem je treba paziti na čistost, red ,n preprostost ki naj vlada v bolnikovi sobi. C e je bolnik starejša oseba s kako kronično bolezni, o, je lahko njegova soba oprem'jena precej domače, udobno. V primeru
nalezljive bolezni pa ie treba odstraniti Is sobe nepotrebne predmete, astiane lahko samo postelja z omarico, miza in stol. Zavese mo. rejo ostati samo na izrecno bolnikovo željo. Po pvestani bo7ezni moramo vse, kar je bilo n zvezi z bolnikom, temeljito razkužiti. Cim
blazino in vrh nje še nekaj deščic ali palčic.
Preden se začne pop je napenjati in kadar cvete, je zelo koristno, da drevesa otresamo škodljivega mrčesa, zlasti jabolčnega in bruš-kevega cvetodera. Jabolčni razjeda največkrat cvetje, ko je že v razvoju, hruškov pa uničuje zlasti cvetno popje, ko napenja, t. j. preden cvete. Otresaj pa v jutranjih urah in vselej na prestrala, da lahko, golazen uničiš. Ako si pa pozimi namazal drevje z drevesnim karbolinejem, bodo cvetoderi le redka prikazen.
Ako tako očistimo drevesa in že v zgodnji jeseni nastavimo na debla lepljive pasove, je sadna letina zagotovljèna, more nam jo uničiti ob cvetju deževno vreme, proti kateremu smo pa brez moči. Drugi sadni škodljivci ne vplivajo toliko na pridelek sadja, ker so redkejši.
I. B.
DRAGULJI?
d« stri ji, elektrotehniki ter v raznih področjih fine mehanike.
Modri safir ima isto kemijsko sestavo kakor rubin, torej ga izdelujemo na isti način, le da ga obarvamo modro. Zanimivo je, da imajo tt sintetični dragulji popolnoma ista svojstva kakor naravni — nit; poznavalci draguljev jih ne morejo ločiti od pravih kamnov z običajnimi preiskava’nimi načini.
Izredno dragoceni dnigalj je zeleni smaragd. Zelo težko dobimo v ■naravi velike in bistre smaragde, saio je pa njih cena tako visoka. Prav zaradi tega je bi'a goreča želja marsikaterih kemikov, da bi izdelali umetne smaragde. Leta 1888. se ie posrečilo franco: kima kemikoma Hautefeui l-u in Perry-u stvoriti sintetične smaragde. Te sta napravila tako, da sta pri 8000 C ugre’a zmes snovi, katere sestavljajo naravne smaragde. Dobila sta res zeleno snov, ki je odgovarjal pravim sTridragdom.toda ti kristalčki so bili zelo majhni. Največji ni bi? velik mti 1 mm. Leta 1912. so imeli več sreče v Nemčiji: .kristali-] ki smaragda so dosegli velikost 1 mm. Leta 1035. je objavilo časopisje, dg je znan postopek, po katerem lahko izdelujemo v tovo.rnah velike, lepe smaragde. Z dolgotrajnim postopkom ie izdeln’a nemška tvnrni-a L G. Frrbenindnstrie u-
mefne smaragde. ?;■ so dnse-ab velikost do 2 cm! Ti so Poool-omn slični naravnim :n jo roto tečnvna ločiti ene od. drugih. Klb’h temu da je tà postopek zelo zamotan in Zamuden, so umetno napravljeni smaragdi mnogo cenejši kakor na-
ravni. Časopisje je objavilo vest o tem izumu, vendar se pa umetni smaragdi niso pojavili na trgu. Saj bi tako povzročili velik preobrat, pa tudi propad trgovine z naravnimi smaragdi.
Se danes je velika uganka umetni diamant. Ze v 18. stoletju so skušali dobili umetne diamante na ta način, da so talili okruške diamantov. Toda ti okruški so se vedno manjšali, v vročini so izgore-vaH. Diamanti so namreč iz iste snovi kakor saje, le da nastopajo v drugi obtiki. Poskus se je pone, sreiilt
Torej moramo odkriti postopek, po katerem, bi pretvorili črne saje ali pa oglje v dragaci** ni, brezbarvni, prozorni diamant. Znanstveniku Mossami je uspelo, da je dobil iz oglja sladkorja 1/2 mm Velike diamante. V električni peči je pri 2500 C raztaiii železo in v talino nasul sladkorno oglje. Nato je ÒHI to žarečo talino V . vdo’b\no, ki jo je izvrtal v bakreni kvader], ki je bil hlajen z vodo. V vdolbini se je takoj strdila površina taline, dočim je pa bila pod to trdno plastjo železa že žareča Htina, ki je proizvajala ze’o velik irritisi:. Ko se je talina popo’noma okladila, je s primernimi kislinami razinnil železo, preostali so pa ma’i diamanti.
Ni se pa še nikomur posrečilo, da bi izde'oval veHke diamante. Mogoče bomo v h’ižnfi bo^o^nort' č'tali vest, da. izdelvje-’o v tovarnah veHke iv. hi ri* e diamante, ki '•-eo dosegljivi tudi manj premož-n-nt.
Bolniška soba
manj pohištva in drugih stvari je v boMiški sobi, tem manj je prilike za kopičenje prahu, našega naj-veejega sovražnika zdravja.
Ce pogledamo prah skozi mikroskop, vidimo, ča sestavljajo prah razni odpadki, pesek, žeiezo, jek.o, posušeni delci zelenjave, posušeni pljunki, živalski oapadfci, koščki las in odpadki hrane sploh. Večji del teh odpadkov nosi bakterije, ki okužijo hrano, namenjeno bolniku.
V majhni in temni sobi bo.nik veliko teže okreva kot v svetli zračni sobi. Sonce In dober zrak sta naravno najbo.jša pripomočka zdravja. Dalmatinski pregovor pravi; kamor ne prihaja sonce, prihaja zdravniki Bolnikova soba mora torej biti jako malo opremljena, zračna, sončna, in mirna. Ce je le mogoče nastanimo bolnika v sobi ki ima dopoldansko in popoldansko sonce, posebno pozimi je to velike važnosti, ker je v sončni sobi bolnik vse bolje razpoložen kot v senčni. Ako je gospodinja istočasno tudi bolnikova strežnica, je najbolje, da je bolnikova soba b’izy prostora, kjer opravlja •' ona svoje ,
dnevne posle.
Pri otroških boleznih (ošpice norice, davica in druge nalezljive bolezni), določimo sobo, ki se da najlaže izolirati, da se ne okužijc tudi drugi člani družine. V takem primeru se mora kdo od družine žrtvovati, da streže bolnemu otroku, ne sme pa opravljati nobenegr drugega dela. Roke naj si razkuži po vsakem dotiku bolnika z lyso-touo raztopino. Otroka je treba r bolezni tudi zabavati, ila ga obdržimo v postelji. Ce je otrok večji, mu lahko beremo lahke pravljice, malim pa kai izrezujemo iz papirja in jim dajemo v roke. Posoda, perilo, sploh vse, kar rabimo v bolnikovi sobi, moramo posebej pomivati in prati.
Za bolnika je bela postelja najbolj primerna, ker se da umivati. Dobro je, da vsak drugi dan brišemo posteljo Z vlažno krpo, da poberemo prah. Cc se vzmetnica vdira, ali če ima na sredi vdrtino, položimo pod žimnico deske, tako široke, kot ie postelja. Bolnik ne sme biti obrnjen proti svetlobi in ponoči ne proti svetilki. Za napravo bolnikove postelje potrebujemo tri rjuhe, kos nepremočljivega platna, več blazin in odejo. Platno naj bo tako veliko, da sega bolniku do pod blazine in do kolen in se dobro zatlači in zapne z iglami ob straneh. Ce ni platna pri roki, pregrizimo čez žimnico časopisni papir. Seveda vse to le če je potrebno, da je žimnica Zavarovana. Čez platno pregrnemo potem rjuho, ki pa mora biti tudi jako tesno napeta, da ne dela gub. Gube rade povzročalo vnetje kože. Čez to rjuho pogrnemo še drugo čez pol zganjeno, tako da je ravno v sredi norie1 je tudi to moramo dobro zatlačiti in pripeti na vseh štirih straneh. Ta naknadni kos rjuhe h'treje nreme-njatno če je potrebno in ne vznemirjamo toliko bolnika kot če mu m-eob’ačimn vso pnrieijo Vsak večer. preden pripravimo bolnika za noč. moramo posteljo zopet ’epo popraviti, tako da ima bolnik občutek, da je 1eael v -v •‘in posteljo Kdor ima bolnika rad v levem perilu podnevi, naj mn psak ve*rT menda r:‘ll'e. m dan n-t' bodo lepše, za r>ofi pa holl stare, pa vendar čiste Pran tako ravnajmo tu.
rii y 10 ■:—■ — ,< ! ftfn ta n n -O,? -n rt,,.
he t-’di dobro prozrači io,' Od eia Pai bo lahka In tonta. Patti baivi, kn ie km ahi i»«» vrptefkn Z-'mnieo obrnimo vsak dan, in sicer po dol-
gem.
Krvave madeže iz žimnice in o-dej odpravimo z gosto mešanico škroba in vode. Zmes namažemo nc madež, ko se posuši, izkrtačimo. Pri močnih madežih ponavljamo to toliko časa, dokler madež ne izgine. Zamazano p'atno pogrni na čista tla in ga umij s toplo vodo, milom in ščetko. Pri tem delu mora. mo biti izredno previdni, ker vsaka najmanjša luknjica napravi platno neuporabljivo.
Poleg omenjenih predmetov, je dobro imeti več manjših blazinic za podporo posameznih bo’nih u-dov. Bolj pripnročl-ive so blazine iz fine žime, ker so trše in hladnejše. To je upoštevati z'asti v prvi visoki vročini. Bolniku, ki mora dalie časa ležati na hrbtu, lahko veHko olajšamo trpljenje s pernato blaz;nico. ki mu jo podložim* pod hrbet, tako nekako sredi pasu. ker je to ravno tirii de1 telesa, ki se ne dotika poste? :e. nima nobene onore in zato tem bolj bo>i. Blaži ni-a mora biti prav tanka, da iz-na’vi. tisti prarior med bb’nikeòlTr ' telesom In posteljo. To blazinico tudi često obračajmo. B'ozine je treba dosti sončiti in Zračiti.
Po domovih, kjer je namesto žimnic koruzni Uk ali kaj drugega v postelji, pogrnimo ob bolezni čez slamnico staro odejo, da je mehkeje in pozimi topleje, tez to potem rjuho. Miza in omarica pri postelji naj bosta pogrnjeni z belim platnom, ki ga lahko umivamo. V bolniški sobi mora biti neprestano svež zrak, ki čisti kri. Ako rti soba napolnjena vedno s svežim zrakom, mora bolnik vdihavati zrak. katerega je njegov organizem že izvrgel. Bolnik v neprezračeni sobi teže okreva kot v redno prezračeni. Pri zračenju sobe pazimo, da se bolnik ne prehladi med tem ko je okno zaprto. V mrzlih dneh dodajmo bolniku, ko zraf rno, še drugo odejo in ga pokriiemo z rjuho čez glavo. Lahko tudi spodnji del okna žari remo tako, da prihaja zrak v sobo od zgoraj in nè od spo-
Naše rože
filodendron
je doma po tropičiuh krajih, kjer raste po vlažnih pragozdovih kot rastli na ovijalka; vendar se je tudi pri nas udomačil Kot priljubljena sobna rastlina, ki je v svojih potrebah precej skromna. Za filodendron je značilno, da so njega listi temnozeleni napeti, trdokožnati in nf-ezani, po čemer ga : takoj spoznamo. Poznamo ga sicer veS vrst, za sobni okras pa je najlepša ' ona vrsta, ki ne raste preveč v višino temveč bolj v širino.
Kčr je doma v mračnih pragozda, vih, filodendron ni tako občutljiv za svetlobo, ter se razvija tudi v kotu sobe. Seveda je prostor bliže svetlobe boljši da se rastlina lepše razvija in dobi velike, zdrave liste. Tudi za toploto filodendron ni občutljiv ia ■ dobro prezimi v zakurjeni kot v nezakurjeni sobi. Edino, kar potrebuje, ' je mokrota in to poleti ter pozimi, Ce hočeš torej imeti lep filodendron, ne skopari z vodo! Koristno je tudi da damo rastlini od časa do časa -udi malo razredčene gnojnice. Varovati pa je filodendron pred prepihom, ki rastline lahko ugonobi, pa tudi pred prevročim soncem. Spomladi rastlino presadimo. Pri tem jo lahko razmnožimo na ta način, da deblo razrežemo na več koščkov ki jih p®, ševrio ca 1 cm globoko vsadimo v zemljo. Lahko pa ga razmnožimo tudi tako, da zračne korenine ovijemo z mahom, ki ga stalno vlažimo. Zračna korenina kmalu požene stranske korenine, nakar jo pod novimi poganjki odrežemo In zasadimo « zemljo.
—      	IkllWIW.WWWMHM—w—g.
daj. Najbolje je, če ie bolniška soda dobro zakurjena in so okna ta? ko prirejena, da je ena šipa stalno malo odprta. S prezračevanjem odganjamo tudi bacile, ki prihajajo -od bolnika in ie s tem tudi zmanjšana nevarnost za strežnico.
Ljudje, bolni na dihalnih organih, so posebno občutljivi in potrebujejo v sobi veliko svežega zraka,.
fr msfhi	«h*
nikdar. \ ner segreje, vostmte 'ivediterid hladna In je vlažna, dočim se dobro prezračena hitro segreje in je zrak v njej zelo prijeten. Bolnik v neprezračeni sobi ‘e slabe volje in zdravje se mu počasi vrača.
Žalostno je videti po nekaterih kmetskih domovih, kako imajo pozimi okna zadelana z žaganjem, da ne prihaja mraz v sobo, kot pravijo. Vsak gospodar bi moral popraviti vsa okna, ko se bliža zima C e jih zadela z žaganjem, jih vso zimo ne more odpreti in je soba vso zimo brez zraka. Ne samo pri bolnikih, temveč po, vseh hi» šah morajo okna zjutraj na stečaj odpirati, da se prostori temeljito prezračijo, V noi ure je soba prijetno topla. Okna odpirajmo tudi v zimskem času, preden gremo spat, da se preskrbimo s svežim zrakom za čez noč. Otroci, ki mo--alo živeti v slabo zračenih stanovanjih ali celo zakajenih, so navadno bolni, duševno in telesno zaostali.
Tržaška kuhinja
Nedelja: Vlivanci na goveji juhi, telečji zrezek, krompirjevi rogljički, solata. Torta. Večerja: Kruhovi cmoki z gnjatjo, cvetača v solati, orehi.
Ponedeljek: Grahova juha z rižem, pogačice iž polenovke 1) pesa, jabolka. Večerja; telečja pečenka, krompir v omaki, dušena špinača, sadje.
Torek: Mineštra iz testenin In fižola, nadevano zelje 2), čokoladna krema. Večerja: rižot, radić in krompir v solati, fige.
Sreda: Testenine s paradižnikovo mezgo, cikorija, zdrobov narastek. Večerja: Jajca s peteršiljem 3), fižol v solati, kompot.
Četrtek: Riž na juhi, goveje meso, dušen krompir, hren. Večerja: Brodet s polento, solata, pečena jabolka.
Petek; Mineštra iz riža in cvetače, jajčka z gobami, jabolčni zavitek. Večerja: Ribe, radič z jajci, sir.
Sobota: Riž z maslom in sirom, ruska solata, palačinke. Večerja; Prežganka, krompirjevi cmoki z marmelado.
1 ) Pogačice iz polenovke. Deni v mrzlo vodo 300 gr polenovke in pusti da vre 15 minut Preden odmakneš z ognja, osoli. Polenovko
iztisni ter po dobro pomešaj a 100 gr vročega krompirja in z nekaj , peteršilja in popra. Zgneti pogačice, povaljaj j ili v beljaku in v krušnih drobtinah ter jih ocvri na olju. Postrezi jih s paradižnikovo omako.
2)	Nadevano zelje. 200 gr klobase, 8 zeljnatih listov, 50 gr. masla, paradižnikova mezga, 1 ura. Izberi 8 lepih enakih listov, vrzi jih v vrelo slano vodo in pusti jih pokrite, dokler se ne zmehčajo, nato jih previdno vzemi iz lonca In posti, da se ohlade. Potresi na liste meso klobase <a!i sveže ali kuhano meso, pripravljeno kakor za- pogačice), zavij in pripni jih z zobotrebcem. Segrej maslo in položi vanj nadevano zelje, ki si ga povaljala v moki. Opeci jih z obeh strani in vlij nanje nekoliko paradižnikove omake. Kuhaj počasi 10 minut.
3)	Jajca s peteršiljem. Segrej v ponvi 5 žlic olja in vrzi vanj 4 jajca, pomešana e soljo in poprom. Cvri jih na dovolj močnem ognju,' .. prebodi jih od časa do časa z vilicami ter jih cvri z obeh strani. Potresi cvrtje s~ peteršiljem, prepogni ga v tri dele in ga še nekaj časa evri.
Zdravnik Sttfen Popi je izrsa^èt zdravi! o za pospeševanje rasti pritlikavcev. Ko ie s svojim zdravilom uspel na dveh pritlikavcih, mu je Cfanie.a, zastopnik družbe »Za-rovao, ponujal velike vsote, če bi hotel pospeševati rast otrok Popi je ponudbo od-kionil, zato je Cf arde ju začel ostro gonjo proti njemu. Organiziral je napad na Man-hema Beroimeja, samo da bi za krivca proglasil Popfa in Anejral Pred sodiščem sta Popi in Anejro dokazovala svojo nedolžnost, toda oče Manhema Beroimeja in Sus sta ju krivila poskušenega umora. Medtem ko je bila Berenika, Popfova žena, na obisku pri svojem možu v ječi, so bukbuški listi proglasi1! Popfa in Anejra za morilca.
Vdova Gargo je nekega dne zvedela, da ji je i letni sinček, ki so ga vzgajali v nekem zavetišču, nenadoma umrl. Ko si je nekoliko opomogla ori žalosti, se je napotila na njegov grob.
Ko bi bila gospa Gargo v bolj uravnovešenem duševnem stanju, bi bila morda opaž d a, da je bila zemlja na gomili presveža za grob. ki je bil izkopan pred dvema tednoma Toda gospa Gargo se ni zmenila za takšne podrobnosti. Padla je na kolena in zamrla, prižeta k dragi gom il- Tako je ležala nekaj minut, potem je vstala in se z negotovimi koraki napot'la k vratom, ne da bi se poslovila od gospoda Vanderhunta, ki je bil spričo tega neprijetno zadet. Zadnjič so zašklepetala vratca. Gospod Vanderhunt je olajšano vzdihnil. Na njegovih tankih modrikastih ustnah je šin lo nekaj podobnega smehljaju in vrnil se je v svoj kabinet ! ! Vdova Gargo pa je šla, ne da bi tega opazila, po travi vzdolž ograje namesto po poti. Zavedela se je šele tedaj, ko so jo docela zapustile moči. Da ne bi padla, se je krčevito oprijela železnih pal:c, ki so ločile zavetišče od zunanjega sveta. V globi ni parka, za precej trdnim zidom večno zelenega drevja je videla obširno poljano, na kateri je s krikom in vikom bilo žogo kakih dvajset mošk h in žensk v čudnih oblekah. V čem so bile te obleke nenavadne, si gospa Gargo še ni utegn la razložiti, zakaj v tistem trenutku je nekdo med igralci nerodno brcnil žogo, ki je zletela daleč vstran in padla prav bl:zu onstran ograje stoječe gospe Gargo- Za žogo je hitel z glasnim smehom nekdo, ki ji je bil čudno znan. Nista minili še dve sekundi in gospa Gargo je presunljivo kriknila ter se zrušila brez zavesti: na oni strani ograje je tekel proti njej z razprtimi rokami kakor otrok njen pokojni mož.
— Mama! — je kriknil. — Mama!
Ona pa ga ni več sl;šala.
Ko se je osvestila, je bila okrog nje tišina- Na poljani ni bilo n;kogar. Pobrala je s tal culico s predmeti nesrečnega Pedra in se vlekla v mesto. Bilo ji je, kakor da bo ob pamet
Se tistega dne je odpotovala nazaj v Rakbuk,
ŠESTNAJSTO POGLAVJE, ki prinaša izpoved Buka Susa,
Prostor nam ne dovoljuje, da bi obš:rno pripovedovali o tem, kako je doktor Lojz pobral na pogorišču hiše Stifena Popfa nekaj ampul »Bereni-kinega leka«, kako je vbrizgnil mačeta dozo leka in se nameraval okoristiti z najdbo. Ni pa vedel, da je bil to tisti vzorec leka, ki ga, je Popf zavrgel, ker je pospeševal rast v neskončnost. Mače je zraslo v zverino, ki je bila podobna tigru in ki je bila strah in groza bakbuških preb:valccv. Naposled so zverino ulovili Njena poslednja žrtev je bil nam že znani Buko Suš. Vsega razmesarjenega in krvavečega so prinesli v mestno bolnico.
Celo kirurg mestne bolnice doktor Astroljab. ki je mnogo vidci in izkusil v svojem poklicu, se je zdrznil, ko je videl, v kakšnem stanju je njegov nov: pacient. Ves njegov medli život je bil pokrit z raztrganimi in močno krvavečimi ranami, od desno roke pa so ostale same kosti, ki so se jih držali tu ki tam kosi mesa.	v
Sus se je kmalu osvestil. Doktor Astroljab seje nagnil k njemu.
— Bom mora! umreti? — je vprašal Sepe taje Buko Sus.
— Nič ni hudega, — je odgovoril kirurg, — dobro smo vas zakrpali. Samo gibati se ne smete.
— Ni treba, da mi kaj prikrivate, je rekel
Buko Sus. — Resnica je zame zelo važna. Če mi je umreti, mi tega ne skrivajte. •. Rečem vam, da je to velike važnosti...
— če hočete ostati živ, — je ponovil doktor, — morate najprej molčati in se ne smete premikati.
Buko Sus je zaškripal z zobmi in ukazujoče iz-pregovoril z nepričakovano visokim glasom:
— Takoj pokl'čite semkaj še koga, ki je zaupanja vreden in zna držati jez‘k za zobmi. Povedati moram nekaj zelo važnega ...
— So vrata zaprta? — je vpraša! Sus, — bolje jih zaprite, da ne bo mogel n hče prisluškovati.
Njegova glava je štrlela iz tesno povezanega mršavega života kakor pri egiptovski mum ji.
— Vrata so zaprta. Lahko začnete, — je reke! doktor Astroljab.
— Obljubiti mi morate, da boste obran U v tajnosti to, kar vam bom zdaj povedal Dokler ne umrem... Deset dni po moji smrti povejte, komur se vam zdi, da je potrebno.
— Dobro, — je rekel doktor Astroljab, — nismo klepetavi. Brez strahu nam smete zaupati.
— Morate priseči na to.
— Dobro, — je nejevoljno rekel doktor, — prisegamo.
— Tudi onadva, — je rekel v skrbeh Buko Sus. — tudi onadva naj prisežeta.
— Priseže val — sta čvrsto rekla asistent in višja kirurška sestra.
Kol kok rat že so morali ugoditi raznim muham bolnikov’
— Torej pišite! — je reke! Buko Sus. — Vzemite papir in črnilo in pišite. Narekoval vam bom.
— Morda bi zadostovalo, da nam prosto poveste? — se je namrščil doktor. — Nato bomo vse mirno nap sali. Tako bo zares bolj enostavno-Bojim se. da bi vas narekovanje preveč utruddo.
— Rekel sem vam: pišite! — je trmoglavo ponovil Sus in doktor se je moral vdati.
Na njegov širok: in rdečekčai mesnati obraz z razumn mi zelenkastimi očmi je legel brezup: blodnje tega prepirljivega pacienta ga utegnejo zadržati tu do jutra?
— Najprej... — je začel Buko Sus, — tegi. ne pišite. Najprej bi vas hotel prepričati, da sem popolnoma pri pameti: zdaj je pribl žno enajsta zvečer. Prav?
— Prav, — je potrdil doktor Astroljab.
— Ime mi je Buko Sus, vam pa — doktor Astroljab. Prav? — Prav.
— Ali imate morda zdaj kakšen dvom, da sem pri polni pameti?
— Nobenega, — je rekel doetor Astroljab — Vi ste docela normalen človek, čeprav ste s'lno oslabeli zavoljo izgube krvi
Senca nasmeha je šinila po brezskrbnem, nagubanem obrazu njegovega pacienta.
—/ Zdaj pa p šite: »Jaz, Buko Sus, svečano izjavljam v navzočnosti doktorja Astroljaba in dveh drugih prič, ki sta bili povabljeni na mojo prošnjo (potem napišite njk imena), svečano izjavljam pred svojo vestjo in obličjem našega Gospoda: doktor Stifen Popf in z njim aretirani mehanik Sanho A-nejro nista prav nič kriva zločina, kateregj sta obdolžena. Nista kriva ne poskušenega umora zoper nesrečnega Manhema Beroimeja ne njegove smrti. Manhema Beroimeja sem jaz napadel in ranil...«
Vsi njegovi trije poslušalci so pri teh besedah prebledeli in se razburjeno spogledali. Asistentova roka jc obtičala sredi stavka.
— Prisegli ste mi! — jih je nemirno spomnil Buko Sus. — Če stečete zdaj na pol cijo ali k pro-kurorju, prekličem svoje besede... Sele deset dni po moji smrti! — Prisegli ste mi!
— Prisega jc prisega, — ga je pomiril doktor Astroljab s sunkovitim glasom. — Bodite popolnoma mimi!
Sus je z nezaupnim pogledom ošinil pretresene obraze svojih poslušalcev.
— Prisegli ste* — je ponovil. — Zanesem se na vas: vi ste pošteni ljudje. Ne maram povleči s seboj v grob Popfa in Anejra, obenem pa nočem, da bi me izročili zemlji kot morilca, ampak kot člove-
ka, ki je vreden spoštovanja. Po moji smrti — prosim! Tedaj povejte... morate povedati... če pa zdaj stečete k prokurorju, porečem, da ste si to nalašč izmislili, da bi rešili svojega kolega doktorja Popfa... Pa saj ste prisegli...
— Nadaljujte svojo povest, — je rekel doktor Astroljab. — Naša prisega ostane prisega.
— »Manhema Beroimeja sem napadel jaz, — je nadaljeval Buko Sus, — in njegova smrt je na moji vesti. Na moji, zato ker sem jaz storil to podlo dejanje, in na vesti gospoda, ki mu je ime S ndirak, priimka pa mu ne vem.,. On je bil. ki je zamislil ta napad in me nagovoril, da sem ga jaz izvršil. Toda n: ne moja ne njegova krivda, da je Manhem umrl. Gospod Sindirak mi je posebno zabičal naj ne bodo rane smrtne... Važno je bilo samo to, da je ranjen ... in da bi sum ... da b: sum gotovo padel na doktorja Popfa in Sanha Anejra. On me je naučil, naj zašepetan za mladeničevim hrbtom, preden ga zaboden z nožem: »Ne mudite se, doktor, nekdo pr baja!« To naj bi bil dokaz krivde... Gospod Sindirak je hotel... ne vem zakaj... spraviti Popfa na zatožno klop ... Nisem hotel tega storiti, toda gospod S'nclirak je rekel, da ga je poslal Beli Vran... In nisem mogel... nisem mu mogel ničesar odreči... ničesar. Do drugega septembra ga nisem poznal, toda povedal je, da pr baja v imenu Belega Vrana, in jaz nisem mogel, nisem mogel odreči... »Ste zapisali, da n;sern mogel in nisem smel odreči?
— Zapisa! sem, — ga je pomiril asistent. — Odkod pa se je vzel ta gospod Sindirak?
— Tega ne vem in tudi nsem smel vedeti... Vem samo, da je od Belega Vrana • - ■ To mi je bilo zadosti... Dotlej nisem nikogar ... Že zdavnaj ... več let si prizadevam, da bi živel pošteno življenje...
Buko Sus je zahlipal. Doktor Astroljab mu jc podal vode.
— Samo to vem, da, tedaj ko so razbijali in zažigali Popfovo h'šo, je bil tam ta.. od Belega Vrana ... v doktorjevem kabinetu je za nečim stikal, iskal neke papirje in si krcal žepe z nekimi stekleničkami. Potem pa je izgini! in nisem ga več videl...
— Je to vse? — ga je vprašal po minutnem premolku doktor Astroljab.
— Vse... je odgovoril z oslabljenim glasom Buko Sus. — Preberite m', kako ste zapisu!L, da pod? pišem ... vse ... vse ...
Vse je bilo pravilno zapisano. Sus se je nerodno pđđpisal z levo roko in se takoj nato onesvestil.
Doktor Astroljab in oba njegova sodelavca so potrdili s svojimi podp'si izpoved Buka Susa Potem jo je doktor dal v ovojnico in vtaknil v bočni žep svojega suknjiča.
Po prstih so šli iz sobe in se napotili v kabnet doktorja Astroljaba. Tam so sedli za mizo, utrujeni od teh petnajst minut kakor od najtežjega telesnega dela. Sedeli so in dolgo molčali in zbirali misli.
— Kaj nvslite, doktor, — je pretrgala naposled molčanje sestra, — bo li kmalu umrl?
— Upajmo, da bosta obtoženca oproščena zavoljo pomanjkanja dokazov, — je z žalostnm nasmehom odgovoril doktor Astroljab. — Ta podle/, bo ostal pohabljen: njegove rane na žalost niso smrtne ...
SEDEMNAJSTO POGLAVJE, vkaterem se vse tako razvija, kakor je pričakoval Primo Padrele.
Zaman bi iskali na straneh prestolničnih časopisov por:itila o Popfovi in Anejrovi zadevi. Dva ali trije časopisi so priobčili že v pni polovici septembra med kratkimi vestmi nekaj vrstic o tein, da sta bila v podeželskem mestecu Bakbuku aretirani dve neznatni osebi — mehanik in krajevni zdravnik — mazač — zavoljo poskušenega umora nekega prav tako neznatnega mladeniča. Koga pa bi utegnilo to zanimati? Koliko umorov in napadov se dnevno in vsak čas dogaja v širni, bogati m srečni Ar-žanteji?
Minil je september, oktober, november, december, prva polovica januarja. Časopisi Mesta velikih žab in vse dežele z izjemo Battoga in Bakbuka pa so še vedno molčali o tem dogodku.
Preiskava se je še vlekla, toda zasliševanja pripornikov so bila vedno redkejša Enkrat na mesec sta ju smela obiskati njuni ženi Dvakrat na mesec se je gospod Pappuk odpeljal v Battog deloma zato, da poroča svojemu višjemu oblastvu, deloma da se otrese morečega podeželskega dolgočasja.
Naposled, sedemnajstega januarja, so večerni časopisi Battoga in Mesta velik h žab priobčili svojim bralcem, da se je tisti dam ob desetih trideset minut začel v Bakbuku, v starodavnem poslopju mestne sodnije, proces proti »bakbuškima morilcema«. V zgoščeni razlagi o bistvu obtožnice se je zrcalila ljubezniva pomoč gospoda Pappula.
«
MARIE MAj ERO VA
KOMAN
Tu j© bil zvit kositrn svečn’k, ki je treščil ob steno, v ometu so bile majhne jamice, ki so jih naredili težki, s silo zagnani predmeti, bila je tu počena zadnja stranica steklene omare, polne praznične posode, in končno je tu zijala tudi v stropu majhna, črna pika, ki je b lo treba, da vas je kdo opomnil nanjo, če ste jo hoteli opaziti.
Ta črna, muhi podobna pika neomajna in neizbrisna pika strela, je bil hudičev spomin na dan, ko so sc zrušili vsi upi hiše Bilanskih, da se odkupijo iz najcmništva in postanejo resnični lastniki mlina, v katerem so gospodarili od deda do sina, a niso imeli dovolj vztrajnosti in moči v rodu, da bi zbrali potrebni znesek v gotovini in dobili poroke za vknjižbo. Vsakemu gospodarju treh poko-lenj je nekaj manjkalo; Bilanski Vaclav ni imel vztrajnosti. Denar je že imel, poroke je imel in odpravil se je slavnostno v okrajno mesto, da bi z lastnikom, prav za prav z njegovim pravnim zastopnikom, pred pričami in uradno potrdil kupčijo.
Toda v krčmi, kjer se je ustavil z vozom, se je srečal z znanimi igralci. Komaj so ga zagledali, jih je vlekla skupaj sredotežna sila, kakor da so zvezani med seboj. Sedli so za mizo, odgrnili prt in v mlaskavem, šelestečem zvoku kart so pozabili na ves svet.
Čakale so priče, čakal je notar, čakali juristi, mlinarja niso dočakali. Nihče v mestu ga ni niti od daleč videl, zakaj krčma Pri črnem volu je stala v predmestju. In ko je naposled o sončnem zahodu' ml nar šel iz krčme, ni mogel več nič kupiti, ker ni imel s čim.
Domov je prišel ponoči, črn oblak je šel pred njim, kamor kol' je stopil, a nesreča je vrgla na ljudi senco, še preden jih je ogovoril Kaj sta govorila z mlinarico, n: nihče slišal, a nihče od poslov in niti tujec ne bi se b i upa! prisluškovati, če bi tudi bilo kaj sl šati iz zadnje izbe, ki je bila stisnjena v kotu med glavnim poslopjem in krilom, in razen enih vrat. ki so bila zaklenjena, je bila izba nepristopna, kvečjemu s strehe prizidka. Toda pok strela je vzlic temu prodrl celo debele, večne mlinske zidove in na ta zvok so pr hiteli najpogumnejši, vdrli v sobo in našli Bilanskega, ki se je sklanjal nad omedlelo gospo mamo.
Krogla iz lovske puške, ki jo je odrhvla z roko, je zadela v strop. Na koga je meril razbesneli divjak, žena ni povedala, in. ostala je tud: uganka za vse, ki so se hoteli ubijati s to rečjo: jeli meril nase iz obupa zavoljo svoje strasti, ali na gospo mamo, ki ga je razsrdila s svojimi očitki.
Veliko je bilo o tem govor e v občini in daleč naokoli, zlasti ko sta se kmalu nato rodili dvojčici in umrli v nekaj urah; naposled je pr'šla tudi komisija preiskovat, ali zvedela je. da je gospod oče čistil lovsko puško, ne da bi vedel, da je nab:ta, a krogla je zadela v strop, kakor je videti.
Skoraj pol leta se ni potem gospod oče dotaknil kart in Bilanska je že začela blagrovat: nasilni dogodek, ko se je nekega junijskega jutra, še za rose, odpravil gospod oče po deteljo, zakaj v hiši ni bilo bilke trave za živino.. Srečno je prispel že do kolodvora. V kolodvorski gostilni je vse spalo, toda v sobici, kjer so ponedevali običajni igralci, je brlela rumena luč do jutranjega mraka. Gospoda očeta je nekaj čudno stisnilo v grlu, kakor da mu je nekdo zmečkal Adamovo jabolko, štrleče na napetem vratu. Zažejalo ga je, a ne po pijač’, toda čut:l je, da sta mu telo in duh izsrušena do stržena. Dolga vzdržnost ga je žgala kakor silen in uničujoč plamen. Brez razmišljanja je potrkal z bičem po oknu. Znotraj se je oglasilo šepetanje in prestavljanje stolov. Svetilka je ugasnila.
Oglasil se je.
Odgrnili so zaveso, vzeli skrite karte iz žepa,
se zaspano pretegovali in ga povabili noter. Zapeljal je s ceste vprežene vole, ki so mimo prežvekovali, in zlezel skozi okno v sobico. Doma so mukale krave, nestrpno je prestopala drobnica in govedo, Bilanska se je ustavljala sredi dela in žmurila oči, zakaj prešinila jo je bila nenadna misel, ki jo jc sicer podila od sebe, a se je vračala vedno bolj razločna. Ko pa je v cerkvici z rdečo kupolo odzvonilo poldansko češčenje, je poslala Bilanska mlinarskega pomočnika po gospoda. Volovska vprega je stala, kamor jo je Bilanski zjutraj zapeljal; desni vol si je pomagal: odpregel se je nekako in legel na bok. Pomočnik jc šel zdaj sam po deteljo, ne da bi najmanj nadlegoval gospoda očeta.
Od tistega časa je šlo zopet po starem, čim dalje, tem huje. In na kup mlina je Bilanska mislila samo polna obupa.
Z leti je mlinar postal razdražljiv in ni trpel, da bi kdor koli za njim hodi, kadar je sedel pri igri. Mlinarica je izgubila voljo in pogum, da bi se uprla, in počasi se je vdala usodi, zoper katero se ni znala bojevati. Skrivaj pa je kljub temu pošiljala za Bilanskim, da bi bila vsaj o vsem obveščena in bi morda posegla vmes, če bi se zgodilo kaj posebnega.
Dala si je pripovedovati sleherno podrobnost in Ana je vedela, da se nikakor ne ubrani neprijetne poti.
Kako hudi so bili ti prehodi iz svetlega v temo!
Tiho je tarnala, da bi jo zvok lastnega glasu malo izpodbud 1, in prodirala korak za korakom skozi temo, dokler niso njene izbuljene oči naglo vsesale rožnato meglo, ki je obdajala rdeče središče.
Luč iz krčme.
Ves strah je naglo prešel zanjo. Spredaj sc ji ni bilo treba več ničesar bati: tam je bila luč! Pripognila se je naprej in se spustila v tek, da so jo pete skoraj po hrbtu bile, tema je sikala z vetrom, ki jo je ščegetal okrog ušes, a za njenim hrbtom se je združila z nevidnimi, slutenmi sovražniki, ki so jo preganjali in se niso ustavili, dokler ni bila pred vrati krčme.
Tam se je svetloba razčlenila. Pokazalo se jc nekaj okenc z orumenelimi zavesami na spodnjih šipah, eno pa je bilo celo zastrto z rdečim prtom. Toda povsod so bile nepokrite špranje, skozi katere je Ana videla v notranjost.
Znotraj je bil sivomoder zrak, ujet med štirimi stenami; kadar je kdo odprl vrata v vežo, je u-hajal, puhajoč goste barvane oblake. Izpod stropa viseče svetilke so bile pogreznjene v gosto ozračje. Obdajali so jih rumeni, raztegnjeni kolobarji.
V točilnici so sc vrst la dekleta z vrči: k njim so pristopali hlapci, vozniki, tovariši in se smejali, jim nagajali, izgovarjali z na pol odprtimi usti neke stavke, ki so morali biti zelo zannnivi, in Ana je z zavistjo obžalovala, da so ostali med njimi. Nekdo se je naposled preril do dekleta z razpletenimi lasmi in s trdo oglato roko pridvignil nežni konček zardelega ušesca. Ano je zbodlo v boku in čutila je, kako jo zaliva vroča rdečica. Vreščanje in smeh sta udarjala ob okna.. Bilo je, kakor da čebele in čmrlji brenče okrog medu
Ana je vzdihnila in se pomaknila za okno daj je.
Tam mrgoli rok in. glav. Iz pip uhaja dim v tankih tresočih se stebrih ali v kolobarjih. Možje vstajajo, sedajo, pljuvajo, mahajo z rokam’; obrazi so zardeli od zaužitih opojnih pijač, lasje vlažni, oči izbuljene; obrazi so divji, jezni, strašni, drug pre-pričuie drugega, izziva, hujska.
Med njimi se mota krčmar, edini mirni mož v nemirni gneči. Na utrujenem in bladem obrazu so samo oči žive, tekajo po sobi in, izurjene z do:go vajo, naglo poročajo o praznih steklenicah, o de-
narju, ki ga je kdo položil na mizo; vidijo na mizo, a tudi pod njo in so povsod. Toda utrujeni in bledi obraz ima takšen izraz, kakor da krčma ni krčmarjeva last, temveč nekega neznanega tujca, za katerega se on tu trudi in ub:'ja.
Mlinar sedi na svojem mestu. Ana dobro pozna to mesto. Grbanči koščena »amena nad ozkimi prsi, ; v letih, ki jih je preb'1 v mlinu, se je nadihal tolike moke, da je poln ko vreča, prav do vratu; povsod uhaja iz njega beli prah Moka mu sivi lase, ki se v dveh ostrih ki nih delijo od visokega čela, mu zasipa obrvi in veke, ki zmanjšujejo pro-dirnost njegovega pogleda nad ostrim orlovskim nosom.
Ana pozna tudi njegove prežeče zenice, ki so neprestano v zasedi. Pokažejo se samo tedaj kadar hočejo poudariti ukaz ali zbuditi strah.
Ana vidi, da mlinar tudi tukaj, prav tako kakor doma, ne govori mnogo. Njegova beseda ni nikoli šaljiva, niti tjavdan izpuščen mehurček; vselej useka na pravo mesto, da kar zaboli.
Dolgo stoji deklica pod okni in opazuje mirnega mlinarja in njegove poševne poglede na igralno mizo.
Tam se v tesni gruči stiskajo štirje možje, Sg divje prerivajo okrog mizne plošče, kakor da hi bil sredi njih ogenj, oni pa se grejejo in smodijo, se mu približujejo in odmikajo Kmetje, mesar, župan. Njliove kretnje sc umirijo, vidi sc zelena plošča, sredi nje skledica z novci: zdaj se je dvema igralcema pomračil obraz, dva pa sta razgrnila karte po mizi previdno, z ljubeznijo; druga dva sta jih jezno zagnala po mizi, da jc bila plošča pisano posuta.
Mesar je vstal in šel ven.
Druga dva sta se obrnila k mlinarju.
Listne so se jim naglo g'bal e, a brki so jim skakali kakor kobil cam na travniku Mlinar ni odgovarjal, pljuval je predse; gledal je vedno na isto mesto, ne pa nanje, ko da sc ga njune besede prav nič ne tičejo; zdaj pa zdaj je šel s pipo preko svojih s’vih brkov. Naposled sta ga pustila, se obrnila zopet k mizi in naredila globok požirek. Mesar se je vrnil, pomešal karte z debel im prsti, v katerih sta sc zarezala dva široka zlata prstana, poročni ki pečatni.
Po mlinarjevem obrazu jc begal zlati odsev. Žniurii je pred njim oči in sc tudi s pipo branil; zapel je suknjo in vstal. Ana je za trenutek upala, da pojde domov, in že se je pripravila na dir, da bi prišla pred njim domov. Mlinar pa sc je nenadoma obrnil, a namesto k vratom je krenil k nepogrnjeni mizi. Z nogo jc odmaknil stol in sedel med igralec.
Ostali se niso zmenili kdo ve kaj zanj; samo karta je priletela k njemu, ko so delili, dokaz, da so ga sprejeli v igro, nato druga, tretja, ves njegov del od teh, ki so šle okoli.
Ana ni več čakala. Vrnila se je v mlin, visoko in tiho stopajoč kakor mačka; poročala je, poslušala do konca strašljive zgodbice in vso noč se ji je sanjalo o tistih postavah, ki so jo mučile in preganjale. Zjutraj, ko je bila v najslajšem spanju, jo je mlinarica zbudila. Šla je v hlev v samem krilu z golido pod pazduho in zehala.
V hlevu je hlapec čistil komate in vprežne jermene: skozi vrata je stopil mlinar. Po upadlem o-brazu je sklepala, da je prečul noč, po bledici pa» da jc izgubil na igri.
Deklica se je zrnila v hlev in izginila v topli vlagi, temi in konjskem duhu. Konji so se zganili, kop to je udarilo ob pregrado. Hrustanje prežvekovalcev je nenehno merilo čas. Ni vedela, kako dolgo je trajalo, ko je nenadoma zašumelo in je vhod zastrla senca:

Ita^ mi mota* adfyOMÙtL fyùòfiocL BiMty idildec?
Znani amerncanslci iimesna-tografski režiser Biily VViider trdi v nekem -svojem članku v reviji Amerika, da podjetniki dovoljujejo filmskim zvezdnikom, da svobodno izbirajo vsebino in režijo. Ce bi to bilo res, bi smatral za svojo dolži.«it, da ponudba Wilderju razne teme za nje-
ratei pri tilm o miru, in nai spedar — ves sovjetski nati — nara pomaga Mi ne oparimo ne s časom m ne z atonalnimi stroški, ker naša la ne stremijo samo za zaslužkom, temveč za tem, da b, čimbolj odražala življenje.
Sovjetski filmski igralci ima jo nalogo, da temeljito spo-
gove bodoče filme. Priporočal znajo misli, želje ljuds-va, nje-bi mu, naj v svojih filmih raz- ga čustvovanje ter da prou-krlnkava povzročitelje vojne čujejo pod vsemi vidiki vsako m naj jih posveča borbi proti stvar, Ki jo bodo igrali. Ta mračnjaštvu in proti pohlepu napor doumeti bistvo vsake za zaslužkom. Obravnava naj stvari je poglavitna tajna. Ki n. pr. takole temo: Zakaj je rodi uspeh naših filmov. Ko večina ljudi, ki žive pod ka- smo pripravljali film Vzgoja pitalizmom brez tistih mate- čustev* smo govorili z nešte-rialnih in kulturnih dobrin, ki timi sovjetskimi učitelji, prolih je človeštvo nabiralo ti- učevali njihovo delo, se se-sočletja. Bo VViider ali kak manjali z mnogimi gojenci njegov tovariš prikazal, take sovjetskih šol, spoznavali nji-vrste film?	nove biografije in njihovo de-
„	^ ^	lo. Zato nahajamo v Barbari
.S.V.0*>0da’. “ .S'	S	Martinov, mnoge lastnosti
vzete direktno iz življenja Tako je naše geslo, tako razumemo velike socialne funkcije in pravo svobodo umer-nosti. Kaj morejo dati name-sto tega mnogi naš! tovariši v tujini? Tisoče in tisoče metrov filmov iz Hollywooda, ka
» *
te, delate v njihovem interesu In v tem tiči glavni cilj vaše umetnosti.
Wllder, je zelo iluzorna. In on to dobro ve, bolje kot marsikdo. Isti Wilder je prisiljen izreči te značilne besede: »Ne moremo dati svobodnega razmaha našemu iskanju«. Da, vi tega ne morete, ker pravilno 'zdite, da potrebujejo filmski
podjetniki drugačnih filmov. <(>r #( >b3ec(enec(t, ))Zemlja paJ.
!" V.t„.‘.em ..PC:d?,!tn.!kT ,_S!-.Ž!' «a«. »Gangsteri«; »Tujec«, itd.,
iti uspavajo vest, ki odvračajo od razmišljanja in meglijo misli? Ali pa filme (ki jih že V letih vojne je bila edina pripravljajo), ki odobravajo želja sovjetskega naroda, , da rasizem, sovraštva proti člo-jsvobodi svet fašizma. Mi sov- veku. propagirajo novo vojno, jetski umetniki smo videli en jela. ki jih nujno zahteva resam cilj, pomagati človeštvu akcija? Kje je tukaj svoboda v borbi proti strahotnemu Hi- umetnosti? tlerjevemu novemu redu. Za- povejte mi Willy Wilder. ali n» irtaG imate vi in vaši tovariši možno filme: Mavrica in Neukro- nost ustvariti filme, ki pove-tedi-	tlčujejo čiovečanstvo, ideje so-
seda j ko posveča naš narod eialne enakopravnosti, čast po-vse svoje moči obnovi in iz- sameznika? Radi bi dobili od gradnji ter borbi za mir mea vas pošten odgovor, narodi, sodelujejo sovjetski	Marko DonskoJ
kavice ve davmòketya, (ilmMcefya ìzwfyet^a
Podjetje za proizvodnjo fi!-
kavi „6biO>i*iilcLft
Obzornik Januar 1943.
X. Oton Zupančič — sedemdesetletnik. Snemali so Melod mov LR-Slovenije je v glavnem Badjura, Milan Kumar, Ivan posnelo film »Slovensko Pri- Marinček in Viki Pogačar. OtorjM, kt prikazuje lepoto naše Primorske in njene boje
Glasba: Blaž Arnič.
2. Med našimi steklarji. Scenarij France Jamnik, režija ta obstanek. Posneti je treba prance Kosmač, snemal Milan Se nekaj dopolnilnih posnet- Kumar, glasba Danilo Svara
nov. Scenarij je napisal France Bevk, režiral in snemal je Metod Badjura. Film je v montaži Milke Badjurove, glas a® pa pripravlja Matija Bravničar.
Prav tako so začeli s sne- Posafar.
manjem kulturnega filma »Ku-
Montaža obzornika je kon.
rentovanje«. V tem 1500 me- Cana> glasba posneta na fllm-trskem kulturno-dokumentar sk* frak.
Obzornik februar 191*.
1. Tovarna usnja na Vrhniki. Po scenariju Alberta Pap-
nem filmu bodo prikazali pomembnejšo pomladansko folkloro na Ptujskem polju. E-
kipa snema že tri tedne, a lerja, posnel Ivan Marinček, ostane na terenu vse do po- 2. Tovarna zdavil »Lek« v mladi. Pri snemanju so sode- Ljubljani. Po scenariju Ivana
lovali poznavalci folklore, samo »Kurentovanje« pa je kot
Ovseca posnel Milan Kumar. 3. V zasneženih gorah, po
umetniški svetovalec pomagal scenarju Borisa Režka posnel
snemati tudi rektor Božidar Jakac. Scenarij za film je napisal Boris orel, režira Zvone Sintič, režiser filma »Partizanske bolnice«, snema Milan Kumar.
Pred nedavnim so začeli v ateljejih »Triglav filma« s
Viki Pogačar. Sodelovala je ekipa ljubljanskih alpincev.
Za vse tri točke glasbo šele komponirajo.
Obzornik marec 1941.
1, Ribogojstvo, po scenarju in režiji Ivana Ovseca in Ernesta Adamiča, posnel Tone
snemanjem umetniškega filma Smch- Posnetki so bili narejeni v ribogojnicah v Bohinjski »V srcu Evrope« po scenarju Blstrlci v vamnici ilcer
Cirila' Kosmača. Film so sne- Dragomlje pri Ljubljani, mali že v raznih krajih Slovenije In zajema dogodke Iz narodno-osvobodllne vojne.
France Kosmač Je napisal scenarij »Tisk in partizani«.
Za marec je predvidena tudi točka »Ferdo Vesel« — posnetki z razstave in graščine Grumlof (Veselovo).
Verjetno pride na program tudi točka »Medicinske sestre«
JOHN STEINBECK
llujtrira B. Grom
3.	Veterinarski znanstveni zavod v Kočevju. Scenarij, režija In snemanje Milan Kumar, glasba Pavel Sivic.
4.	Novice:	Novoletna jelka,
pecnel Žarko Tušar. Prvenstvo v sabljanju, posnel Viki
KAKO SO PRIJATELJI POMAGALI DESETARJU	_
109. Jezus Marija Korkoran je bil izredno človekoljuben. Žrtvoval se je za bližnjega, kol kor je bilo v njegovi moči in tudi svojo srečo jč delil z drugim1. Nekega dne, ko je stal kakor običajno pred montereysko pošto, je gnal mimo njega stražnik nekega mladeniča z otrokom v naročju. 110. Stražnik ni razumel mladeniča, ker je govor i špansk’, zato se je obrnil do Korkorana in ga prosil, naj mu pojasni, kaj mladenič prav:. Ko se je Korkoran prepričaL da je stražnik prijel mladeniča samo zato, ker je tri ure sedel na pločniku, je rekel: »Ta mladenič je moj prijatelj, odpeljal ga bom s seboj v Tortilj-sko predmestje.«
111. Po poti je mladenič povedal, da je po poklicu desetar in da je njegov otrok bolan. Korkoran ga je tolažil in mu obljubil, da bo s tovariš: skrbel za otroka. 112. Prijatelji so mladeniča lepo sprejeli; Danny je hotel po zdravn ka, toda mladenič se je branil, češ da bo otroku odcglo, č:m se odpočije. Jezus Marija Korkoran je takoj poslal po mleko, Joe je poskrbel za zaboj in slamo, Danny pa je ponudil celo svojo postelio. Ko je Pirat prinesel večerjo, so vsi sedi okrog peči.
j
113. Desetarje najprej molčal, kopa je spoznal, da je prišel med dobre prijatelje, je začel pripovedovati o sebi. Imel je lepo, mlado ženo, ki mu jo je pa kmalu odvedel njegov nadrejen'. Ker ni bil pred njim niti varen, je vzel otroka in pribežal v Monterey. Njegova edina želja je bila, da b njegov otrok postal nekoč general. 114 Prijatelji so bili močno ginjen'; Joe je vstal, se približal otroku, rekoč: »Ti boš general!« V tem pa je spoznal, da se otrok bori s smrtjo. Vznemirjeno so obstopili otrrka tudi ostal tovariši, toda pomoči ni bilo več... Otrok je še nekajkrat vztrepetal in se umiril za vedno. Desetar je nemo strmel predse; prijatelji so ga solznih oči tolažb, nakar je Pilon svečano izjavil: »Sedaj je prišel čas maščevanja.« Mladenič pa je odgovoril, da na to niti ne misli, pač pa se bo vm ! y Meksiko, kjer bo morda postal tudi sam častnik. Prijatelji so ga gledali z občudovanjem in bili ponosni, da so našli tako odličnega prijatelja.
J
i S A H
Mednarodni turnir v Zlinuje zaradi odpovedi večine igralcev preložen na poznejši termin, jugoslovanska igralca Pirc in Tomovič sta se vrnila domov.
V	kratkem se prične turnir v Argentini, katerega se pa bodo udeležili skoraj izključno juzno-amerlški mojstri.
Buaimpes anski šahovski klub namerava prirediti veliki mednarodni turnir v proslavo svojega 100 letnega obstoja. Povabljeno je mnogo odličnih samstov med njimi tudi 2 Jugoslovana.
V	teku so priprave za šahovski dvoboj med reprezentancama FLR Jugoslavijo In Madžarsko na 10 deskah, ki se bo vršil konec marca v Budimpešti.
prinašamo zanimivo partijo Iz lil. kola Clgorlnovega spomin« skega turnirja v Moskvi.
Gruenfeldova obramba
ungorič	Botvlnllc
1) 02—04, sg»—rti. 2) C2—04, gT—g6. 3) Sbl—C3, d7—d9. «> Sel—f3, sg«xg7. 5) ez—es, ... Mnogo oSdrejše je nadaljevanje 3)., D03, des, ue4X0—o», e«, Lg4. 8) Le3. Bell se Je verjetno bal Smisiove poteze 8 . . . srd?!, kjer dobi črni močno protiigro In se Je iato odločil ga mirno igro. 5) .., 0—V. «) Ddl—1>3, e7—e8
7) Lel—na, ... Beli se razvija na damskem krilu in obenem skuša preprečiti c7—c». 7) ..., b7—b6. Črni brez težav razvija svojega damskega lovca, kar je običajno za črnega v tej obrambi največti problem. 8) Tal—cl, Lc8—07. 9) c4 Vd5, e6x05. n» Ltl—ek, C7—ctt. 11) 0—0, Sb8—d7. 12) Tfl—dl, Tf8—e8. 13) Ld2—el, Lgi—f«. uoa protivnika manevrirata s svojimi figurami, da bi laže prišla do napada, crni hoče postaviti lovca na d6 in pripravlja napad na Kraljevem krilu, medtem ko se beli skuša prebiti v centru in aktivizirati svoje težke figure. 14) Sf3—d2, TeS—ee. Prepreči e3—e4. 15) Le2—f3, Dd8—e7. IS) Sc3—eli, Lf8—htt. 17) S62—f4, 'les—dS. 18) Sd2—fl, a7—a5. 19) Sfl—g3, ... Po teh zadnjih potezah belega pride črni v prednost s svojim močnim prostim kmetom. 19) .. ., c6—c5! 20) d4VJ«. Sd7x«5. 21) U03—c2, Lh«Xr4- 22) e3^f4, d5—d4. 23) Lf3Xb7, De7Xb7. 24) D2—04, a5X04. 25) IjCIXhL TCS—d5. 26) Dc2—C2, Db7—d7. 27) f4—15, Ta8—e8. Nepotrebna poteza, ker napodi belo damo samo na boljSe polje. 28) ue2—f3, gSXf5. Crni po nepotrebnem slabi svoje kraljevo Krilo. Bolje Je 28) v.g5. 29) Sg3—h2, h7—h6. 30) S(e2—f4, T05—e5. 31) h2—h3, Te8—c8. S to potezo črni dovoli sledečo kombinacijo belega, ki ves položaj na deski poenostavi. 32) DT3—g3-f, Kg8—h7. 33) Sf4—h5, . .. Preti mat
ali pa izguba Kvalitete. 3........Sf6yh5. 34) Dg3Xe5- Sc5—dj.
Izgubljeno kvaliteto doni črni zope- nazaj. 35) Tdl4-d3, TcBxd+. 3«) Kgt—1)2. TCl—C4. JV) L04—06' Dd7—e9. 38) Td3X<14. Tc4y d4. 39) Ue5Xa4- De«X** 90) Ud4yb6, Da2—e6 41) Db6—dì, Sh5—f6. pozicija se Je tako poenostavila, da ni nobene možnosti dobiti partijo, pa »a se oba nasprotnika sporazumela ta remi».
In(. MIlan yuiaae
Prejšnji teden so jugoslovanski smučarji: člani, č'anice, m adinci in m'adinkc tekmova.i v vseh smučarskih d'ae plinaru v smuku, sla omu, teku na 18 km (progn je sicer imela le 17 km) in v skokih. Zaradi pomanjkanja prinašamo le rezultate.
Na državnem prvenstvu v smuku bo bili doseženi ti-le rezultati:
Ciani (01 tekmovalcev); Proga je bila dolga 2000 m s -100 m višinske razlike. 1. Mulej Tinček (Prešeren) 2:02,4.	3.	IAlkane	Matevž	(Tržič)
2:05,2.	3.	Lukane	Slavko	(Tržič)
2:13.6. 4. Bertoncelj Jože (Partizan) 2:16,0.	5.	Magušar Marjan	(Parti-
zan) 2:16,4i 6. Cop Franc (Polet) 2:23,6.	7.	Krmelj	Janko	2:24.5. 8.
Krmelj Jože (oba Tržič) 2:25.0. 6. Hladnik Damjan. Ljubljana (Enotnost) 2:25.5. 10. Bizjak Ljubo (Enotnost) 2:26.0.
Članice so tekmovale na 1500 m dolgi progi, višinska razlika 250 m. Nastopilo je 22 tekmovalk. Rezultati so bili naslednji: 1. Kutnik Vida 2:35.3. 2. Praček Lojzka (FD Gregorčič) 2:44,0. 3. Lukane Darinka (Tržič) 2:45,0. 4. Urbar Nada (Udarnik, Kranj) 2:40,IS. 5. Švigelj Poldka (Crvena zvezda, Beograd) 2:51,0.
Mladinci (3.9 tekmovalcev); Zmagal je najmlajši še ne 15 letni Cetina Janko iz Celja. L Cetina Janko (Kladivar) 2:20,4. 2. Budinek Vojteh (Kranjska gora) 2:22,7. 3 Dornik Ludvik (Tržič) 2:23)1 4. Kunčič Jože (Gregorčič) 2:23,3. 5. Ulčar Jože (Prešeren) 2:23,3. 6 Pišer Zdravko (Zagreb) 2:24,8.
Mladinke (11 tekmov lk>: 1. Erman Mara (xt Vid) 3:24,5. J. Torkar Marija (Gregorčič) 3:20.0. S. Krmelj Jožica (Slov. Konjice) 8:26,6. 4. Langus Zlata (Gregorčič) 3:53,3. 5. Jezernik Ruža (Partizan, Ljubljana) 4:15,7.
• « •
V nadaljevanju državnega prvenstva v smučanju so bili doseženi v slalomu naslednji ’ rezultati:
Ciani: 1. Mulej Tinček (Prešeren) 1.38.4.	2. Magušar Marjan
(Partizan) 1.43.8. 3. in 4. Lukane Matevž (Tržič) in Sop Franc (Polet) oba 1.45.2, 5. Krmelj Janko (Tržič) 1.52.
Rezultati v alpski kombinaciji za člane pa so naslednji: 1. Mulej Tinček (Pr) 1&9. 15, 2. Lukane Matevž (Tr) 207. 26. 3, 3. Magušar Marjan (Par) 217, 21, 4. Lukane Slavko (Tr) 222, 60, 5. Cop Franc (P) 225, 66 itd.
Članice: 1. Katnik Vida (Gr)
2.13.1.	2. Lukane Darinka (Tr)
2.30.8,	S. Cop Krista (P)	3.31.6, 4.
Urbar Nada {Udarnik, Kranj)
2.35.1,	5. Praček Lojzka (Gr) 2.42 itd.
Plasman tekmoivilk ra alpsko kombinacijo je naslednji:
1. Katnik Vida (Gr) 350.52 bičke, 2. Lukane Darinka (Tr) 381.80, 3. Urbar Nada (UK) 388.82, 4. Praček Lojzka (Gr) 389.80, 5. Cvigelj Poldka (Crvena zvezda) 407.06 itd,-Mladinci: 1. Cetina Janko (KI)
1.59.9,	2. Dornik Ludvik (Tr) 2.01,8, 3 Kunčič Jože (Gr) 2.93.1, 4. Bu-dinek Vojtek (Kr g) 2.04.8, 5. Lubej Borut (E) 2.12 itd.
Plasman mladincev u kombinaciji je naslednji:
1. Cetina Janko (KI) 272.29 točke 2. Dornik Ludvik (Tr) 276.98 3. Kunčič Jože (Gr) 278.71, 4. Biidi-nek Vojtek (Kr g) 279.88, 5. Ulčar Jože (Pr) 290.84 itd.
Mladinske: 1. Krmelj Jožica (Sl. Konjice) 2.26.6, 2. Pristov Sonja (Gr) 2.38.7, 3. Daler Hedvika (Gr) 2.44.6, 3. Erman Mara (Sent Vid) 2.55.5, 5. Medved Jana (E) 3.04.5.
Plasman mladink ra kombinacijo je naslednji:
1, Krmelj Jožica 392.58 točke, 2. Erman Mara 442.55, 3 Torkar Marija 448.20, 4. Mrvar Spelea D04.91, 5. Jezernik Ruža 5.15.57.
* • •
V teku na IS kvi za klasično kombinacijo in posamezno je na-, stopilo vsega, skupaj 85 tekmovai-
.. cev.	^	.	.. . : ,
Rezultati so naslednji:	?
1, Pogačnik Tome (Gr) 1.12.50, 2. ; Knific Jože, (Gr), 1.33,01, '). H, a ziri-ger Tone (Par) 1.13,02, 4. Smolej Franc (Gr) 1,13,32, 5. Kordež Matevž (Kr) 1.14,13, C. Sinko Braco <P) 1.18,55, 7. Zemva Lovro (Gorje) 1.19,17, 8. Rožič Jimez (Rateče) 1.20,59, 9. Vidic Andrej (Pr) 1.21,46, 10. Bern Ferdo (Kropa) 1.21,48, 11. Klančnik Lojze ( Mojstrana) 1.22,11.
Mladinci »o tekmovali v smučar-
f

■tkem teku na 10 mladinke na 3 In članice na 5 km.
Rezultati so naslednji:
Mladinci: 1. Gregorič Jože (Rateče) 16,15; 2. Petrič Vladko (Rateče) 16.46; 3. Mrvoš Vlado (Delnice) 17,26; 4. Vovk Mirko 17,28 (lanskoletni prvak), 5. Ulčar Jože (oba Prešerem) 17,33.
Mladinke: 1. Malnarič - Jožica (Delnice) 14,02; 2. Krmelj Jožica (Konus) 14.31; 3. Pajer Hedvika (Gregorčič) 15,00; 4. Erman Mara (St. Vid) 15,28; 5. Štrukelj Zvonka (St. Vid) 15,35.
Članice.- 1. Erman Roza (St. Vid) 21,39; 2. Jamnik Zdenka (Udarnik. Kranj) 22,03; 3. Kunčič Zofka (Prešeren) 23,05; 4. Oblak Meta (Prešeren) 24,04; 5. Černič Staza (Enotnost) 24,23.
e o «
V štafeti 4x10 kilometrov so sodelovala moštva 16 društev. Zmago, katero s») pripisovali ekipi. FD Gregorčiča, v kateri so tekli trije olimpijci, pa je odnesla ekipa CDJA Partizana, v kateri je kot zamiji tekel olimpijec Tone Razinger V prvi predaji sta tekla Benedičič Ferdo Za Gregorčič in Hrovat za Partizana. Hrovat je pritekel v cilj z 10 minutami prednosti. Smolej in Pogačnik sta to razliko sicer zmanjšata, toda poslednji Partizanov tekač Razinger je z najboljšim časom posameznika 44,57 minut priboril Partizanu sigurno in veliko zmago. Drugi najboljši čas je imel Knific 46.48, tretji Pogačnik Tone 47,11.
Rezultati so naslednji: L CDJA Partizan (Horvat, Klinar, po Sinko, Braco, Razinger Tone) 3:25,57; 2. FD Gregorčič (Benedičič, Smolej, Pogačnik, Knific) 3:30.90; 3. FD Enotnost (Stopar, Istenič, Dekleva, Starman) 3:44,43; 4. Kropa (Kordež Gašper, Katrušnik, Eem, Kordež Matevž) 3:47,06.
» » »
Rezultati skokov (člani) so:
1. Polda Janez (Mojstrana) 836.4 točke (44.5 in 47.6 m); 2. Klančnik
J Karel (Mojstrana) 329.9 t. (42, 41, [ 45.5 m); 3. Mežik Janko (Partizan) 321 t. (40, 40.5, 42 m); 4. Pribošek Franc (Enotnost) 319.1 t. (41, 43, 44 m); 5. Langus Jože (Partizan) 314.4 t (40.5 40, 41.5 m); 6. Rogelj Albin (E.) 305.1 L (36.5, 39, 40.3 m); 7. Razboršek Ivo (E.) 292.18 t. (35, 37, 40 m); 8. Šušteršič Slavko (Prešeren) 289.9 t. <38.5, 39, 40 m); 8. Vidic Andrej (Prešeren) 286.5 t (38, 37.5, 40 m); 10. Razinger Alojz (Partizan) 285.4 t (40, 39,5, 41.5m) Rezultati klasične kombinacije: 1. Razinger Tone (P.) 425 točk; 2. Pogačnik Tone (Greg.) 407.5 t.; 3 Knific Jože (Greg.) 406.8 t; 4. Langus Jože (P.) 394.5 t.; 5. Vidic Andrej (P.) 393.0 točke; 6. Kordež Matevž (Kropa) 390,5 točke. Rezultati skokov (mladinci):
1. Adlešič Albin (E.) 308.9 tošk (33, 38.5, 38.5); 2. Saksida Janez (Krim) 290.7 t. (32, 33, 36 m); 3. .Slabe Anton (Krim) 284.8 t. (31, 34, 36.5 m>; 4. Ulčar Jože (Prešeren.) 280.1 t 29.5, 34, 35 m); 5. Pa-škulin Roman, (Krim) (275.7 t. (30.5, 33.5, 33 m).
Rezultati četvorne kombinacije: 1. Langus Jože (Partizan) 102.95) 2. Pogačnik (Greg.) 112.96; 3. Razinger (Partizan) 150.54; 4. Krmelj Jože (Tržič) 151.10; 5. Bertoncelj Jože (Partizan) 170.81 itd.
. Jugoslovani Mo IsM
V inozemstvu
Na tradicionalnih smučarskih tekmah za pokal sTatra«, ki bodo od 3. do 7. na Poljskem, bodo sodelovali tudi jugoslovanski smučarski reprezentanti Janko Mežik in Zoran Zalokar za smučarske skoke, Matevž Lukane in Tine Mulej za alpsko kombinacijo. Tone Razinger pa za klasično kombinacijo. Druga skupina jugoslovanskih smučarskih skakalcev bo sodelovala na velikih skakalnih tekmah v Holmenkolmu na Norveškem. Se-
JUGOSLOVANSKA OLIMPIJCA KLANČNIK IN MEŽIK
POD 45-METRSKO SKAKALNICO
stavljajo jo Rudi Finžgar, Janez Polda in Karel Klančnik. Tudi te tekme bodo od 3. do 7. marca, zaradi česar je FISAJ sklenil preložiti Teden smuških poletov na' čas od 15. do 21. marca v Planici.
Jiigosovan zmagal v Parizu
Na specialnem krosu, ki ga prireja vsako leto francoski list sHuma-nitča, je zmagal Jugoslovan Djor-dje Stefanovič v času 4:2.12. Na drugo mesto se j« plasiral Izol (Madžarska), na tretjem mestu pa je zopet Jugoslovan Mihalič.
Snet poraz Magilaeue
Magdalena je igrala z Izolo v Nabrežini. Mogoče se je čutila na majhnem igrišču utesnjeno — zmagala je Izola z 2:1. Na lestvici *e je Izola močno približala Magdaleni in enako Piran, ki je v nedeljo premagal Costalungo s 4:1. Zadnji na lestvici, Montebeilo, je predzadnjega, Rojan, odpravil s 4:0, Dreher pa Tovarno strojev z 2:0,
Moč tradicije
Nič posebnega se ni zgodilo to nedeljo razen tega, da se jc Torino nezasluženo rešil z neodločenim rezultatom proti Lucchese (2:2), s čimer je pripomogel Milanu, da jc povečal razdaljo na štiri točke, ko je premagal Fiorentino (2:1). Livorno, ki je igral v Trstu, ni baje tukaj še nikoli izgubil in tekma je tudi tokrat . ostala neodločena (1:1). Ostali rezultati: Roma:Bari 0:0, Atalanta:Bologna 1:0, Alessan-dria:Inter 1:0, Salernitana:Vicenza 1 J), JuventuszGcnoa 2:1, Sampdo-ria:Pro atria 5:3, ModenaiLazio 29).
Na lestvici to nastale nekatere spremembe:
Milan	33	16	9 3	94	23	37
Torino	23	14	9 4	69	16	33
Juventus	23	12	9 •	4«	39	29
Triestina	22	• 16 3		33	30	29
F oren»ina	29	11	4 9	26	39	26
Atalanta	23	•	7 7	39	39	29
tnter	29	11	3 9	47	34	29
Bologna	22	•	9 4	31	21	24
Modena	29	•	9 7	29	34	24
Pro Patria	23	9	4 14	34	3»	22
Livorno	23	7	9 9	27	39	22
Roma	23	•	9 1«	31	39	21
&ampDoria	32	7	9 19	31	33	19
Bari ,	32	6	7 9	33	44	19
Lazio	33	•	7 19	21	31	!S
Alessandria	21	7	4 19	39	3«	SS
Lucchese	33	«	6 19	31	47	1*
Salernitana	33	•	9 11	33	37	17
Vicenza	33	(	9 11	17	34	17
Genoa	33	«	3 13	33	44	19
Napoli	32	4	« 13	29	39	14
Ujamhm pokal m farnim
Enajstega decembra 1946. leta je na predlog Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije izglasovala generalna skupščina Organizacije združenih , narodov .resolucijo, po kateri se uradno ugotavlja, da je Francov režim fašističen in da Francova Španija ne more biti sprejeta v nobeno mednarodno organizacijo v okviru Organizacijo združenih narodov. Istočasno so priporočili vsem državam članicam, da prekinejo diplomatske od-rtožaje a Francom. To je bila moralna obsodba ne samo Hitlerjevega v\ Mussolinijevega vojnega zaveznika, temveč tudi prejšnjega in sedanjega fašističnega rablju španskih patriotov.
Nekatere mednarodne športne organizacije, ki id» vodijo reakcionarni krogi, niso iz te moralne obsodbe Franca izvajale odgovarjajoč il» posledic. Tako je odbor, ki organizira mednarodne tekme v tenisu za Davisov pokal, pustil Španijo še nadalje med članstvom, češ da «šport nima zveze a politiko».
Za to leto je odbor zopet postavil Španijo med tekmovalce za Davisov pokal. To je žalitev ne samo zu druge svobodoljubne narode, ■temveč, so samo špansko ljudstvo, ki se še nadalje pod težkimi pogoji junaško bori proti krvavemu, pro-tiljudskemu in fašističnemu režimu.
Čeprav odbor skriva svoje licemersko stališče za nekako športsko «nepolitičnost», Je vendar jasno, da gre pri tem za čisto določeno politiko. Ta politika je popolnoma na liniji Marshallovega plana, po katerem se ponovno obnavlja nemški vojni potencial in žarišča napadalnosti in tako se tudi po tem načrtu rešuje in krepi Francov fašistični režim.
Odbor za organiziranje tekmovanja za Davisov pokal je dokazal, da še prav posebno vodi politiko Se celo žrebanje parov za tekmo-vunie je opravil osebno - Geo, ge Marshall. Popolnoma v Juhu načrta za «(evropsko obnovo» po receptu Wal Streeta.
r
4
z
5 Jž 5 G
‘I,
f
9
40
11
Križanka
S: % C G ® l $ % $ ^	3
Vodoravno: 1. kraška planota V ■Slovenili — n udav; 2 kazalni zaimek — glasbilo — pok; 3. snov — domača živa ; 4. suženj — lakota; 5. svit —’ reka na Balkanskem polotoku — veznik: 6. premica — ap-neniško ozemlje — luka v Crni gori; 7. drevo — borba; 3. moško ime
—	otok v Jugoslaviji; 9. sorodnik
—	domača živa! — vprašalniea; 16. del mostišča — obrtnik — govedo; 11. ploskovna mera — del priro-doznanstva.
Navpično: A. število — tesen; B. predlog — zver — u’.'e; C. maščoba — obrežje; C. srečka — g’as; D. de' obraza — rari’ina — pređ'og; E. kraj blizu Liub'jarie' —r • rastlina — število; F. kra; v Da'maciji
—	voda; G. utežna eno‘s — pevski glas; H. mesto v Romuniji.— stročnica *— osebni zaimek: I. prekop •— pijača ; stre’no orožje; J. nepoklicni IjubHe’j kake stroke — moč.
Kupon št, 57
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika.
Odgovorni urednik lože Koren
Tiskala Zadružna tiskarna v Trotu
Rešitev ugank št. 54
MREŽA
Zato- bomo mi kovači kovali, trdò kovali, tenkč poslušali,
<5a ne bo med nami nespoznan, ko pride čas, ko sine dan,
da vstane, plane kladivar, kladivar silni Iz nas, .
DOPOLNJEVALKA: aviatik, Savinja, glavnik, zdravje, postava,- Triglav, VERIGA: 1) kulak, 2) kajak, 3) A-nuša, 4) rudar, 5) trasant, 6) ginekolog, 7) Ičiči, B) potep, S) rešetar, 10) redar, 11) klinček. 12) Atika,'l3) Akonkagua. Srednja y rota navpično da: Ljudski tednik.
IZID ŽREBANJA ŠTEV. p» JN 84.
1.	ROZINA KENDA, Tomaj, Gradnje H.	r-o - ■■-..»!	sr;/:	■ '
VANDA SKERK, SempotaJ prt N», brežini. Štev. 15.
2.	JOŽE ČEPAR, Trst, Via Milano 10 JASNA KANONI, Ljubljana, Lan.
gusova IX
X ŠTEFKA KOKOL. Laško 49. VJEKOSLAV RAKOV SCEK. V?-Snjerac kod Zadra. Dalmacija.
Leteči procesi kar pred sodnijskim poslopjem ?
PEPA
LAJUĆI
DRAGA ]UCA !
Na Svobodno je ozemlje toplo sonce posijalo;
Se par dni in prvo cvetje pomladansko bo pognalo.
Si narava bo odela zopet nova oblatila; meni, lalibog, ta ~elja letos se ne bo spolnile Bogataši pai lahko si oskrbijo vse dobrote, delavec pa svoje ude si odeva v stare cote..
Le poglej po trgovinah, kaj vse da se tu dobiti, a na tisoč eden tak je, kj si more kaj kupiti.
Pa Se kdo se temu čudi, da se delavec upira, kaj ne bo se zoperstavljal, če tak red ta svet regira!
Kadar bo za vse enako blagostanje in jedače, delavec ne bo se upiral; danes ie pa to drugače!
Po Marshallovem načrtu proleter je nitja rasa, v viSjo pa le tisti spada,
Id krasi ga polna hasa.
TakSen red bi radi imeli tudi v Trstu, — a le tisti, ki jim drugo ni nič mari kot osebne le koristi.
V Nuernbergu čudno sodbo so sodniki razglasili: mesto nemSkih generalov partizana obsodili l Oe bi Hitler na tej zemlji Se imel kaj govoriti, slavnim tem sodnikom moral bi medalje podeliti.
Rekla boS, da ti sodniki prav gotovo so bedaki; ne, pa niso, le nesramni Trumanovi so veljaki.
Psa fašistična morija te gospode nič ne briga, njihova parola ta je: nemSka sila naj se dviga!
A tez PeSko zapadnjaki zdaj neznansko se jezijo; tudi ribiči so hudi, liadar ribe ne ulovijo.
Zapadnjaki so v računih glede CeSkc sc uSteli.
Jasno, da vsled te nesreče niso zdaj prav nič veseli.
Naj le piSejo gospodje, vse, kar sploh jim v glavo pade,
S tem ne bodo odstranili nove Gottwaldovc vlada.
Tudi «Demokratska zveza» nad usodo CeSke joka in naznanja, da po Pragi na vseh koncih puSka^poka. Priporočamo tej «Zvezi» naj poišče si utehe v tem, da rajSi skromno spomni se na domobranske gtghe. MarsikakSen ud te «Zveze» bil vnet borec je Berlina,
Prago naj pusti pri miru; cilj njegov je — Argentina!
Zdaj končala bom s tem pismom in pogledat grem kosilo, se bojim, da med pisanjem se mi je te prismodilo.
Te podravlja
Tvoja PEPA.
Da bi se procesi Cim hitreje zaključevali, je padel baja predlog, naj bi kazni odslej podelievali sodniki kar pred sodnijskim poslopjem. Obtoženec bi ob vstopu v dvorano nato samo zvedel, kai ga dolže, vse drugo bj bilo opravljeno, še preden bi delinkvent dokaza! svojo identičnost. Sodniški zbor bi potem lahko preimenovali v «letečo sodnijo». Sicer bi morda kdo zato po naslovu skle-oal, da dela razsodbe sođni'a kar v zraku, kar bi tudi ne bilo predaleč od resnice; vendar bi naslov v glavnem označeval le hitro ekspedi-tivnost sodišča.
—o—
Zgmliiiiiuska najdba
v Trstu
V' Starem mestu so pričeli z iz-kopavamem nekih ruševin, o katerih nekateri trdijo, da so še izza časa starih Rimljanov. Ni znano, kaj bodo s temi zidovi počeli. Ni izključeno, da jim bodo naprtili odgovornost, češ da Izkazujejo gravitelo Trsta k De Gasperiievi vladi ali jih pa morda nameravajo restavrirati in uporabiti za stanovanja tistim brezdomcem, ki "zaman čakajo, kdaj bo v Trstu pognala kaka nova
stanovanjska hiša. Vsekakor bi si brezdomci, bolj želeli strehe nad glavo kot dokazov o italijanskem poreklu tega mesta.
Pred vrata nebeška je duSa pr P la, prosila, če v raj bi spuSlena bila. Svet' Veter pa de ji: «Povej, no,
•kako
je s tvojim Življenjem m zemlji bilo ? Si bila poStena ? In kakien slučaj ti dihanja motnost je vzel vekomaj ?» «Polteno Živela sem,» duša pove, «storila sem le, kar storiti se sme; a smrt, no, na vislicah. našla sem
smrt,
na njih zapustila sem zemeljski vrt. TrZaSki sodnik me na piko je vzel, vojaško obleko na sebi je imel: ni vprašal me, kdo sem, kako mi ja
ime ;
le rekel je: ta naj na vislice grel» Svet’ Peter poboža si beh brado in duši pred vrati poreče tako:
«Ce v Trstu sodnik te js kaznoval, ns bom nič več dalje te izpraševal. Poznamo postopek trtaških sodnij in vemo, da ta le zločince oprosti.
A kogar obsodijo tamkaj m smrt, nedol-en je. Pridi ! Naš raj ti je odprt Ì»
TONE : Vidiš, tisti Kg na «feladi pa pa m eni KarSalev plan
JĐŽE s Ke, Kg pomeni venda? miiiterje police TOME : Ko sli ni to vseeno
Tudi tega pri ZVU ne rabijo
Goerinp prelest
V Nuernberg je z onega sveta prispel Goeringov protest, v katerem se razburja nad oprostitvijo nemških generalov: V protestu pravi, da je zoper vsako dvojno mero in javlja, da bi tudi on rad počakal na razsodbo kako leto dni, posebno, če bi ta sodba biia oprostilna. Tako pa, piše Goering’, sem moral jaz umreti, kolegi generali pa bodo lepo uživali lepoto tega sveta. In vsi ti generali, piše Goering, imajo v svojih stanovanjih Se vedno na najvidnejših mestih obešeno mojo sliko. Nič nimam proti temu, če visim kot slika, pravi dalje Goering, a živel bi še rad, gospodje zavezniki. Baje ie sodnikom sedaj tudi že žal, da so ga obsodili in trdijo, da si je Goering prav neumno in prehitro sam vzel življenje. Pravijo, da z obsodbo tudi takrat niso mislili resno.
Javljamo, da se je na Češkem težko ponesrečila gospa Zapadna De • mokraći j,:. Na spolzkih tleh ji je spodrsnilo in, nerodna kot je, je obležala s polomljenimi udi. Gospo so naložili na vohunski voz in jo odpeljali v rodno deželo. Med prevozom je bridko vzdihovala in rekla, da se na Češko ne vrne nikoli več. Prav tako ji je dejal tudi češki narod ta tako kaže, da bo ta obojestranska izjava krepko držala,
liišsle mik
Lev je poklical predse jagnje in mu dejal: «Ti si mi pojedel mla-
diča. Zato te bom požrl.» Jagnje je dejalo: «Ni res! Leopard ga je požrl.» In spet je dejal lev: «Vseeno! Ali ti ali leopard. Njega sedaj ni tu, zato bom požrl tebe. Jaz sem namreč lačen.»
¥ senci mečev
Te dni se jo v Trstu poročila hčerka generala Gaitheria. Poroka ni bila prav nič sodobna. Pred cerkvenimi vrati je poročni par čakala vrsta dvignjenih mečev, pod katerimi sta ženin in nevesta stopala do svojega avtomobila. Sodobno, v duhu časa bi pač bilo, če bi novi par korakal pod atomskimi bombami. Le kako, da se niso spomni ii na to.
Tiasteu kričaču
Pojdi, pojdi domov in bodi pridna.
Drugič pa no prihajaj sama brez starejših in pametnejših brata®
■ K« I/ ™ ■ ■ ■
NAROČNINA; Cona A: mesečna 60.—, četrletna 180.—, polletna 330.—, celoletna 600.— lir. — Cona B; 40.—, 320.—, 240—, 400.— jugolir. — FLRJ: 24.—, 70.—, 140.—, 280,— din. — Tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik«; Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime »Primor, ski dnevnik«, uprava. Ljubljana 6-90601-19. — Cena oglasov: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40.— lir, finančni m pravni 60.— lir, osmrtnice 70.— lir. — OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12.00 ta od 15.00 do 18.00 ure. — TELEFON: štev." 93-807.