I I LOfENSKI Izhaja vsak dan popoldne izvzemsl nedeije In praznike. // Iraorati do 80 petit vrst 6 Din 2, do 100 vrst a Din 2-50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. večji »nserati petit vrsta Din 4*—, Popust po dogovoru, inseratni davek posebej £ .Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din // Rokopisi se ne vračajo* UREDNIŠTVO IN UPftAVNISTVO LJUBLJANA, Knofljevo ufica »ev. 5 telefon. 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 in 31-31 Podružnice* MARIBOR. Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO, Ljubljansko telefon it 26 II CEUE. celjsko uredniitvo: Strossmaverjeva ulico 1, telefon st 65» Stružnico uprave; Kocenovo ul. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 // Poemo hranilnica v Ljubljani it I035L Osnovni poaoll za sklenitev miru LONDON, o. oktobra, br. V tukajšnjih dobro poučenih krogih izjavljajo, da je sedaj mednarodni položaj dodobra razčiščen. Manever z mirovnimi ponudbami in pogajanji, ki naj bi sankcionirale nemške osvojitve na Poljskem, je propadel. Anglija in Francija sta točno opredelili svoje stališče in jasno precizirali svoje vojne cilje in pogoje, pod katerimi je mogoča sklenitev mira. Cbamberlainov govor v spodnji zbornici, včerajšnji govor lorda Halifaxa v gornji zbornici in Daladierov govor v odboru za zunanje zadeve so razblinili sleherni dvom o neomajni odločnosti Anglije in Francije, da nadaljujeta vojno do končne zmage. Vsi trije vodilni državniki so poudarili, da Anglija in Francija nista šli v vojno iz kakšnih sebičnih namenov in zgolj zaradi Poljske, marveč smatrata to vojno kot borbo za zmago pravice in svobode vseh narodov. Dokler ta cilj ne bo dosežen, tako dolgo ne more biti govora o kakih mirovnih pogajanjih. Spričo tega nedvoumnega stališča je sedaj tudi Italija odklonila vsako posredovanje in ne misli podvzeti nikake iniciative, marveč bo še nadalje vztrajala na svojem dosedanjem stališču nevtralnosti, pripravljena braniti in čuvati le svoje lastne interese. Mirovni pogoji Anglije in Francije Dokler Evropi ne bo zagotovljen trajen mir, pravica in svobo«ia, se Uo vojna nadaljevala London, 5. okt. br. O Chamberlainovem govoru je dnevnik »Times« objavil uvodnik, v katerem takoj spočetka ugotavlja, naj Hitler nikar ne misli, da bo mogel s svojimi mirovnimi ponudbami Veliko Britanijo in Francijo odvrniti od njunega voi nega ciija. Zapadni velesili sta priprav- Žim, ki bo užival zaupanje vse mednarodne javnosti. 2. Poljska se mora obnoviti v celotnem obsegu in stanju, kakršno je bilo pred 1. septembrom. 3. Obnoviti se mora samostojnost in neodvisnost češkoslovaške republike, kakor Ijeni prevzeti sleherno odgovornost za na- | je bilo to sklenjena na monakovski kon- daljevanje vojne, ker je to vojna za pra- I ferencL vično stvar. Chamberlain ima na razpola- I 4. Nemčija mora plačati odškodnino in go obsežno gradivo, da lahko v vprašanju i poravnati vso škodo, ki je bila povzroče- vojne odgovornosti položi vse karte na 1 mizo in postavi celega moža. Velika Britanija in Francija sta bili od vsega početka miroljubni Sele zadnja nečuvena prekršitev mednarodnega prava, napad na Poljsko ju ie pripravila do odločitve, da je treba takim nasilnim dejanjem enkrat za vselei napraviti konec Anglija in Francija sta pripravljeni sprejeti vsako mirovno ponudbo, toda le pod naslednjimi pogoji: 1. V Nemčiji mora priti na krmilo re- na posameznim evropskim narodom in državam zaradi nemške politike To velja tudi g-Iede povračila stroškov za mobilizacijske ukrepe nevtralnih držav, ki so bile i k temu prisiljene zaradi čuvanja nevtralnosti. ; ' 5. V vsej Evropi se mora zagotoviti tra-I Jen mir, ki bo zavarovan pred slehernim j °Srozanjem s katerekoli strani. Dokler tj pogoji niso izpolnjeni, tako j doleo bosta Anglija in Franciia nadaljevali vojno. Zavladati mora zopet zakonitost in pravica Velik govor lorda Halifaxa v gornji zbornici o stališču Anglije in Francije London, 5. okt. AA. (Reuter) Na včerajšnji seji gornje zbornice je imel zunanji minister lord Halifax obširen govor o mednarodnem položaju. Govoreč o politiki Anglije in Francije In njunih obveznosti do Poljske, je lord Halifa* naglasil, da so bile te obveznosti sprejete prirodno tudi v lastnem interesu Anglije, kajti ni mogoče predvidevati, kdaj in kje se bo ustavilo odvzemanje svobode in neodvisnosti posameznih držav. Neprestano spreminjanje zemljevida Evrope je moralo povzročiti pri številnih posredno in neposredno ogroženih državah strah in negotovost. Pomiriti se s takim stanjem, bi pomenilo sprejeti in odobravati izvržena dejstva drugo za drugim. Istočasno pa bi to pomenilo moralen samomor vsakogar, ki bi to načelo sprejel in odobril. To so razlogi, zaradi katerih sta naša država in Francija smatrali za primerno stopiti v borbo, kajti ni bflo druge alternative, ker smo morali gledati, kako se pred našimi očmi rušijo vse osnove in ideali, na katerih skozi stoletja počiva lojalnost, ki je neobhodno potrebna ljudem pri medsebojnih od-uosajih. Mi se borimo proti zlu. Za svet in svobodno življenje nacije je neobhodno potrebno, da se tak način občevanja, kakor je zavladal, ne trpi več. Anglija in Francija ne zahtevata zase nobenih koristi niti ne želita povečati svojega ozemlja. Francija in Anglija želita obnovo lastne svobode ter svobode drugih. Oni želita da ponovno savlada zakonitost ter pravica narodov, da svobodno odločajo o svoji usodi in da živijo brez strahu. Nato je Halifax omenil možnost predloga za sklenitev rniru ter dejal: Ne morem predvidevati, kako bodo ti predlogi izgledali. Toda eno vem: ako nam bodo predloženi kaki predlogi, jih bomo skrbno proučili ter jih primerjali z načeli, zaradi katerih smo prijeli za orožje. Angli-Ška vlada je večkrat jasno in razumljivo izjavila, da smo pripravljeni v trenutka, ko bo odstranjeno nasilje ter ne bo zahrbtnih namenov, tudi sami ponuditi roko vsakomur, tudi Nemčiji da bi skupno pristopili k resnični obnovi na svetu. Mi smo mnogokrat naglašali, kako amo priprav- ljeni in kako želimo pripomoči k takim ciljem. Toda nemogoče je ustvariti kakršenkoli napredek, dokler ni obnovljena varnost, kar pa je zopet mogoče samo takrat kadar bodo narodi osvobojeni neprestanega strahu, da bodo napadeni, ter osvobojeni potrebe ogromnega oboroževanja za njihovo obrambo. Nujna možnost je, zavarovati predpogoje na osnovi katerih bo prestalo nasilje ter se spoštovala dana beseda posameznikov in vlad. Sklicujoč se na izjavo, ki jo je Chamberlain dal včeraj v spodnjem domu v zvezi s stališčem parlamenta glede miru in potrebe, da se čuje odgovor vlade, je lord Halifax končal: Upam. da bo vlada v tem pogledu vedno lahko računala na podporo obeh domov in vse države. Govor lorda Hali-faxa je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Odgoditev francoskega krogih izjavljajo, da je z včerajšnjo Dala-dierovo izjavo vlada že itak podala jasno sliko diplomatskega in vojaškega položaja. Komunističen manever PARIZ, 5. okt. mp. Admiral von Scheer«. Singapnr, S. okt. vr. Uradno poročajo, da je švedski parnik »Hoogh«. ki ima 4.914 ton, v singapurski luki trčil na mino ln se takoj potopil. Pos?dka se je rešila, vendar pa so morali 9 mornarjev prepeljati v bolnišnico. Stookholm, I« oktobra, br. Nemška vojna ladja je danes v mednarodnih vodah zaplenila švedski tovorni parnik 2 700 ton. ki je bil s tovorjem papirja in celuloze na poti iz Finske v Zedinjene države. Kaj zahteva Rusija od Litve Moskva. 5. oktobra, s. Litovski zunanji minister Urbsis, ki je imel več ur trajajoč razgovor s Stalinom in Molotovim, je nato s posebnim letaJom odpotoval v Kovno, da obvesti o teh razgovorih in o zahtevah Rusije litovsko vlado. I>anes se bo ponovno vrnil v Moskvo. — V pol uradnih litovskih krogih v Kovnu izjavljajo. da zahteva Rusija od Litve dovoljenje za prost prevoz ruskega trgovskega blap:a skozi Litvo v letonsko luko Ljepaja Exchange Telegraph«, je v diplomatskih krogih zbudilo pozornost dejstvo, da zavzema mobilizacija ruske vojake čimdalje večji razmah. Pod orožje niso bili poklicani samo rezervisti iz evropskega dela Rusije temveč tudi iz ostalih pokrajin. Pozornost je zbudilo zbiranje ruskega vojaštva v pokrajini Hsinkiang, Kitajskem Turkestanu. kakor tudi dejstvo, da pošiljajo kljub ne-nedavno sklenjenemu premirju med Rusijo in Japonsko nadaljnje ruske čete in letalske sile na mongolsko-mandžurako mejo. Vse kaže, da namerava ruska vlada forsirati svojo politiko na Daljnjem Vzhodu. čas trgatve je napočil Na Dolenjskem se je trgatev že pričela, drugod pa v splošnem ie ne Novo mesto, 4. oktobra Trgatev na Dolenjskem se je že pričela. Vsi vinogradi so oživljeni ln veselo petje trgačev se razlega daleč na okrog. Vmes pa se sliši vrisk brentačev, ki nosijo polne brente sladkega grozdja v zida-nioa sredi vinogradov. Za vinogradnega Dolenjca ni veselejSe-ga dela kot je trgatev, zlasti v letu, ki obeta tako bogat pridelek kakor letos. Le škoda za kvaliteto vina, da so morali pričeti s splošno trgatvijo nekoliko prej, kakor so nameravali. Nepričakovani mraz s slano je pr.silil vinogradnike k temu. Vendar upamo, da glede na to, da je bilo leto za vinsko trto zelo ugodno, da je grozdje zgodaj zorilo in dobilo dovolj sladkorja, kvaliteta vina ne bo trpela. Ker je tudi kvantitativno letina zelo ugodna, moremo letošnje leto prištevati glede na vinski pridelek med eno najboljših, Tudi povpraševanje po grozdju kot sadju je precej veliko in se sklepajo prav dobre kupčije. Marsikateri vinogradnik rad proda grozdje samo, ker si s tem prihrani delo in trud prešanja, poleg tega pa je tudi vprašanje, kako bi mogel vnovčiti vino, ki ga bo letos precej več kakor druga leta. V zalogi je še precej lanskega vina in ga vinogradniki zelo ponujajo, ker jim manjka posode. Povpraševanje po sodih je tako veliko, da sodarji nikakor ne morejo zadostiti naročilom, kar je posebno verjetno že zato, ker 90 letos mnogo naprošali tudi sadnega mosta in skuhali vse preveč žganja. Portugalka je že davno pospravljena in se že marsikje toči prav dober most. Tako moremo upati, da bo tudi pridelek vi-na dober. V novomeškem srezu se je v nekaterih krajih pojavila med prašiči prašičja kuga ali kugi slična bolezen. Ker je ie lansko leto kuga pokončala mnogo prašičev, se gospodarji upravičeno boje, da se ne bt tudi letos bolezen razširila in jih težko oškodovala. Marsikateri komaj čaka, da bo mogel prodati svojega prašiča, da st tako preskrbi najpotrebnejše za zimo in da dobi mast tn nekaj mesa od zaklanega prašiča, ki mu je edini priboljsek ob težkem delu. Zato je njegova bojazen upravičena, ker ga ravno prašič reH pogostokrat najhujšega. Nekateri so bolne prašiče že zaklali ln drob zakopan, da tako onemogočijo razširjanje bolezni. Ljutomer. 4. oktobra Le še nekaj dni ln zavladalo bo po naših goricah jesensko veselje, petje in vriskanje — čas trgatve. To veselje bo prinesel .?r .1 sv. Terezije, dan začetka sploš- ne trgatve. Le trenutno slabo vreme, ki vlada z rahlimi padavinami že več dni, bi moglo otvoriti letošnjo trgatev že nekolike dni poprej, zlasti Se, ker je grozdje začelo v nekaterih legah nekoliko gniti. Čeravno vreme ni baš naklonjeno trgatvi in pripravam za isto, vendar vlada po naših goricah pravo trgatveno razpoloženje, ker je letos trta prav dobro obrodila ter je grozdje zelo lepo in zdravo, k eemur je mnogo pripomoglo lepo vreme v avgustu in septembru. Trgatev v ljutomerskih goricah bi bila še lepša, če bi bilo lepo vreme v času, ko je grozje cvelo. Z vso naglico se vrie zadnje priprave za trgatev. Verige še rozijajo po sodih, urejajo se stiskalnice čistijo se kleti, popravljajo se posode za nošenje grozdja. Letos je stiska za sode. Mnogo sodov so napolnili z jabolčnikom, ki ga je letos mnogo, ker so imela jabolka slabo ceno. Tu pa tam se pojavljajo že vinski trgovci, ki čakajo na prvi pridelek, da ga kupijo za čim nižjo ceno, dokler ne izve sleherni vinogradnik za določeno ceno letošnjemu moštu, ki utegne biti zelo dober z velikim odstotkom sladkorja. Poljčane, 4. oktobra Vinogradniki se obveščajo, da je sresko načelstvo določilo za letošnjo splošno trgatev najzgodnejši termin 9. oktober. Pred časom ee splošna trgatev sploh ne sme pričeti, ker za ranejšo trgatev ni razlogov. Vesti ki jih nekateri zlonamerno Sirijo, da mora biti trgatev do 9. oktobra končana, so izmišljene ter jun pametni vinogradnik ne bo nasedel, temveč se bo v vseh spornih zadevah obrnil za pojasnila naravnost do občine. — Letošnja trgatev obeta biti prav vesela. Mnogi vinogradniki z zadovoljstvom ugotavljajo, da bo pridelek ne le obilnejši, temveč tudi mnogo boljši od prejšnjih let. Traje nosi obilno ta po večini zdravo grozdje. Nekateri manjši vinogradniki so s trgatvijo že začeli, splošna trgatev pa se bo pričela ob koncu tega in v začetku prihodnjega tedna. Vsem primanjkuje posode tem bolj, ker so to jesen tudi slive obilno obrodile. »Na trg« so prišli tudi že kostanjarji, ki prodajajo prvi kostanj, ki ga tudi ne bo malo. Sedaj je hiter po 2 din. Cena pa bo kmalu padla. Os ne bi bilo usodne slane, ki je v prvi vrsti pokončala skoro vso ajdo bi biH lahko rečemo, z letošnjo jesenjo dokaj zadovoljni. Premalo je bilo pa dežja, tako da je D ra v inja, ki še leta ni dosegla ▼ tem času tako nizkega stanja skoro usahnila. Tudi sicer neizčrpnim vodnjakom je zato primanjkovalo vode tn se je ob tej priliki spet mnogo govorilo o potrebi vodovoda, katerega resna zamisel pred leti je padla »v vodo« Gfungienac in Križaj gosta Butt£rflyt Manon In Boris Godunov so nam prinesli mnogo užitka operne umetnosti Ljubljana. 5. oktobra. 1 Komaj se je operna sezona začela, si mora uprava pomagati z gosti, da so predstave mogoče. Publika je kajpak zadovoljna, saj nastopajo kvalitetne moči, prav posebno priljubljeni umetniku A ne godi se tako le naši ljubljanski operi. Tudi največje opere delajo danes neprestano z gori. Ti pritezajo občinstvo. Na mestu so vselej vsi zvesti navdušenci in gledališče je polno. Ali vprašujemo se: sli bedo razprodane tudi predstave brez gostov, z izključno domačimi pevci? In ali ne bi bilo za našo operno upravo delo lažje in gmotno ugodnejše, ako bi ti gostje bili Še zmerom nsli stalni operni člani? — Ps po toči ni vredno zvoniti. Ako bi se bili dodali današnji honorarji gostov — morda celo Se precej manj — njihovi bivši ljubljanski gazi, bi imeli v našem opernem solistovskem zboru Se danes Gostlča in Gjungjenčevo, repertoar bi se izlahka razvijal, predstave bi imeli abonenti in na vseh straneh bi teklo delo brez zadreg in zaprek. Po »Sabski kraljici«, ki sta jo tako odlično pripravila Stritof in Debevec v družbi Franza in ki bi bila brez Gostiča sploh nemogoča, smo polušali zopet Puccinijevo •Madame Butterflv«. Tudi ta je danes nemogoča, ako je ne poje in igra Gjungjen-čeva. In zopet je bilo gledališče polno, publika razigrano navdušena in hvaležna veliki umetnici, ki podaja ogromno partijo nesrečne J sponke vedno iznova a silnim, za poslušalca pretresljivim doživljanjem, kakor ga je sposobna le Gjungjenčeva. Nato smo slišali ie Masaenetoovo »Manon«, eden Izmed pevskih to igralskih Tiskov ustvarjalnosti naše, še zmerom nase gospe Zlate. Zopet je žela največji umetniški uspeh, je morala arijo ▼ parku kajpak zopet vsaj deloma ponoviti ter je bila ves večer predmet vedno norih prisrčnih ovacij. Franci kot Pinkerton je bil pevski odličen, svež in topel, žal, da je v igri in vsem nastopanju še tog in trd ter si ne more prisvojiti dovolj prožnosti in elegantne sproščenosti v svojih kretnjah. Bs-novec se je kot de Grieuz lepo uveljavljal, bil pevski prijeten in igralski primerno svoboden. Janko kot konzul in Lescaut je podal zopet prav dobro dvoje svojih zrelih kreacij, a Bettetov oče de Grieux nam je zmerom zelo dobrodošel. Snoči srno poslušali veliko, krasno Mus-sorgskega opero »Boris Godunov«- In prvič smo videli našega Križsja v šaljapi-novi naslovni partiji. Glasovno in pevski izrazno je Križajev Boris brez dvoma v vsej naši državi najsilnejši in najlepši. Da ps je Križaj tudi kot pevec odličen igralec, ki gre v svoji u logi do dna in do vseh viškov, je samo iznova dokazal z Borisom. Njegovo veliko arijo v drugem dejanju pretresata pristna strastnost in strahotna vizionarnost, a naturalistična verva, 9 katero podaja umiranje ob slovesu od sina, je bila pevski in igralski čudovita, na vso moč učinkovita. Ves Križajev nastop v tej patološki tragični partiji in njegova dragocena historična oprava sta prinesla umetniku globok umetniški uspeh. Gledališče je bilo polno ter je prirejalo spoštovanemu rojaku gostu, kakor tudi Betettu (Pimen), Franclu (Griška), Koge-jevi (Marina). Zupanu (menih potepuh), Vidalijevi (Ksenija) t dr. obilo toplega priznanja z živahnim ploskanjem, cvetlicami in ponovnim klicanjem pred zastor. Skratka: uživali smo is polnega, čeprav šibki zbori včasih omejujejo. Celota je bila častna. Fr. G. Iz Kranja — Sokol speroca ffanJcam, da bb v Četrtek 5. t. m. ob 90. nrl zaključen tečaj in sicer s predavanjem: PUnaka zakloni šča, Predavanje ko r g»*ftq»M KOLEDAR 1: Četrtek, 5. oktobra katoličani: Plecid DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Poslednja zapoved Ktato Sloga: Car bohemov Kino Union: Kariera OEIl RNE LEKARNE Danes: lir. Sušnik, Marijin trg 5, Kura! t, Gosposvetska cesta 4, Bohlnec ded., Cesta 29. oktobra 31. Tragična smrt direktorja dr. Vagaje Ljubljana. 5. oktobra. V svojem stanovanju v Gorupovi ulici it. 20 je snoči tragično preminil vpokojeni poštni direktor dr. Anton Vagaja Pokojnik, rojen pred 58 leti v Trstu, je že precej časa bolehal na težki, neozdravljivi živčni bolezni. Približno pol leta je tega, ko je izstopil iz aktivne službe in potem je iskal zdravja v raznih toplicah, pa je ostal ves trud zdravnikov zaman. Včeraj popoldne je odšla V6a njegova družina na izprehod v mesto. Okrog šestih zvečer je dr. Vagaja stopil iz spalnice v kuhinjo, kjer je služkinja Antonija Svet-kova pomivala tla. Gospod jo je pomilo-val, da mora težko delati in jo jel prigovarjati, naj gre tudi ona na izprehod. Služkinja pa je bila sredi dela in je to odklonila. E>irektor dr. Vagaja je odšel potem v spalnico, kjer je kmalu počil strel. Služkinja je vsa prestrašena odhitela v sobo, kjer je našla gospodarja mrtvega na stolu poleg mize in postelje. Imel je prestreljeno glavo, samokres pa mu je bil zdrknil v naročje. Služkinja je brž poklicala sosedne stranke, potem je pa telefonično obvestila o gospodarjevi smrti pokojnikovega sorodnika g. Karla Z. O tragični smrti dr. Vagaje je bila obveščena rudi policija in je odšla v stanovanje komisija, v kateri sta bila dežurni uradnik g. Merhar in zdravnik dr. Živko Lapajne Zdravnik je ugotovil, da se jc ustrelil dr. Vagaja v desno sence je in je smrt nastopila takoj. Truplo je na prošnjo domačih ostalo doma. kjer je bilo položeno na mrtvaški oder. Pokojni direktor dr. Vagaja, ki ga je strla živčna bolezen, se je rodil v Trstu kot sin višjega poštnega kontrolorja. Po visokošolskih študijah jet udi on vstopil v poštno službo kot konceptni praktikant pri tržaškem poštnem ravnateljstvu in sicer 1. 1906. Ob prevratu je prišel v Ljubljano, kjer je kot strokovnjak pomagal organizirati novo poštno direkcijo, čemur se je posvetil z vso vnemo m bogatim znanjem. Direktor ljubljanske poštnr direkcije, je postal L 1936. Blagi pokojnik zapušča globoko žalujočo soprogo go. Elizabeto, hčerko in dva sinova. Bodi plemenitemu pokojniku ohranjen blag spomin, njegovi težko prizadeti rodbini ua^c iskreno so/al je! Iz Celja —c Celjsko gledališko aexono bo otvorilo mariborsko gledališče v sredo 11 t m. v Mestnem gledališču i Shawovo komedijo v 8 dejanjih »Pvgmalion« Predstava je za abonma. Prisclaševanie abonentrrv bo zaključeno v soboto 7 t. m Neabonen-ti bodo dobili vstopnice za to predstavo od ponedeljka 9. t. m dalje v Slomškovi knjigami Gledališka uprava opozarla občinstvo, da se še do sobote ori lavi za abonma, ker so cene v abonmaju mnogo nižje in je še nekal sedežev na razpolago. —C Učiteljsko zborovanje. V soboto 7. t- m. ob pol 9 dopoldne se bo začel v mestni narodni Soli v Celju redni občni zbor sreskega društva JUU v Cel j v ki stopa letos v 70 leto svojega obstoja. —c Mestno poglavarstvo v Celju ponovno opozarja vse v celjski občini bivajoče rezervne oficirje in vojaftke obveznike, da javijo vsakokratno spremembo svojesa bivališča vojaškemu oddelku mestnega poglavarstva. —c Šoferski izpiti za kandidate iz območja Dredstojništva mestne policije v Celju in iz laškega sreza bodo v četrtek 19, t m. ob 8. zlutrai pri predstojništvu mestne policije v Celju. —c Umrla je v torek v Gosposki ulici 16 v Celju 48-letna zasebnica Ana Potnikova. —c Lleenclranje bikov In merjascev v celjskem srezu bo od 23 do 25 t m no naslednjem redu: v ponedeljek 23. t m. ob 9. na sejrnifiču v St. Juriju ob iuž žel. ob 13. na sejm!5ču v Slivnici pri Celju in ob 15. na sejmišču na Teharju. v torek 24. t m. ob 9. na sejmišču v Vojniku in ob 14. na sejmišču v 2alcu. v sredo 25. t m. na ob 8. pred gostilno Sadnlk v Groblji. ob 9.30 pred gostilno Hočevar na r.^11 ----- „v» ti. na sejmišču v St Ju-ob 13 na seimJŠČu na Vranskem ln ob 13. na sejmišču v Bra-slovčah. —c Prste mu Je odtrgalo. V Gotovi jah pri Žalcu je v torek slamoreznica zgrabila 28-letnega sina posestnlce Antona Steinerja za levo roko in mu odrezala vse prste. Ponesrečenca so oddali v celjsko bolnica _ Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 url Četrtek. 5. oktobra številka 72. Red Četrtek Petek, 6- oktobra: Hudičev učenec. Red A Sobota, 7. oktobra: Kozarec vode. Premiera. Premierski abonma Nedelja, 8. oktobra: Številka 72. Izven Ponedeljek, 9. oktobra: Kacijanar. Red B « OPERA Začetek ob 20. Četrtek. 5. oktobra: zaprto Petek, 6. oktobra: ob 15. uri: Ero z onega sveta. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol Sobota, 7. oktobra: Sabska kraljica. Red A Nedelja, 8. oktobra: Traviata. Izven. Gostuje ga. Zlata Gjungjenčeva Iz Zagorja — gesoiska tombola, ki je bila preteklo nedeljo, je med drug mi osrečila Skri-njarja Maksa iz Toplic m Alojzijo Gro-boljškovo k ftt. Lamberta. ki sta si delila prvo tn drugo tombolo ln prejela po 3000 dinarjev. Tretjo tombolo, moško kolo pa je zadela Bregar Pavla iz aemnika. Prireditev Je uspela prav zadovoljivo in je prostrano sokolsko telr-v M sce komaj sprejelo veliko množicf Mudi. ki so prihiteli od bttau in daJeo, » S*ev. 226 »SIOVENSICI NAROO«. četrtek, 5. oktobra 19». tal DNEVNE VESTI — Na* železnifikl promet v julija. Po podatkih železniške uprave se je povečalo število potnikov v našem železniškem prometu v juliju v primeru z julijem lanskega leta od 4,376.339 na 4,514 448 ali za 3.15%. Polno voznino je plačalo v juliju 2,865.005 potnikov ali 1.88% manj »nego lani v juliju. Znižano voznino je pa imelo 1,649.443 potnikov ali 13.25% več nego lani. Privatne robe so pripeljale naSe železnice v juliju 1,216.931 ton ali 1.65% manj nego lani. Ves blagovni promet jc pa znaSal 1,691.862 tcn ali 3.999; manj nego lani. Vagonov je bilo natovcrienih 154.374. Tudi glede nato-vorjenja vagonov je bil letos železniški promet nekoliko manjši kakor lani. — Za 600,030.000 dobrovoljskih obveznic. Ker ni na razpolago dovolj zemlje, dobe na^i dobrovoljci za 600,000.000 din obveznic. Obveznice dobe dobrovoljci-borci in ne-borci in sicer prvi po 50.000 din, drugi pa po GO.C00. Poljedelsko ministrstvo je v sporazumu z vojnim ministrstvom že naroČilo finančnemu ministrstvu naj se obveznice natiskajo in izdajo. Prvi kupon 4% državnih obveznic je zapadel 1. oktobra in izplačan bo ob emisiji obveznic. — Normalizacija železniškega prometa z Nemčijo, dim je izbruhnila vojna so nastale velike izpremembe v našem potniškem prometu z Nemčijo. Na progi Jesenice—Beljak—Monakovo sta vozila v normalnem času dnevno dva para brzovlakov In dva para potniških. Ko je pa izbruhnila vojna so bili brzovlaki sploh ustavljeni in vozila sta jamo dva para potniških vlakov. Od včeraj pa zopet vozita, razen potniških tudi dva brzovlaka. V prometu direktnih vagonov je nastala izprememba v toliko, da ne vozijo več s Sušaka preko Zagreba do Jesenic temveč iz Beograda preko Zagreba in Jesenic v Monakovo in nazaj. Direktni vagoni vozijo samo pri vlakih št. 5 in 8. Na progi Maribor—Dunaj sta vozila pred vojno 2 para brzovlakov in 3 pari potniških, zdaj pa vozi samo en par brzovlakov in en par potniških. V potniškem prometu med Jugoslavijo in Italijo pa ni bilo nobenih motenj, isto celja za potniški promet z Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Grčijo. Naš železniški promet z Nemčijo se zdaj polagoma normalizira — Kongres damskih frizerjev Odpovedan, S. in 9. oktobra bi moral biti v Ljubljani kongres Zveze klubov damskih frizerjev. Kongres je pa odpovedan. — Pravilnik o preskrbi države s premogom. V včerajšnjih »Službenih novinah« je objavljan pravilnik o preskrbi države s premogom v pripravnem, mobilnem in vojnem stanju. — Nove dobrodelne znamke za invalide. V spomin na odkritje spomenika ne znane-r. u vojaku na A vali je poštni minister dovolil, da pride v pone-eljek 9. t. m. v premet serija dobrodelnih znamk. Serija obsega 4 znamke, ki je na njih slika spomenika na Avali in napis: »Za invalide.« Znamke so po 1 -H 1.50 (zelena), 1.50 + 1 S (rdeča), 2 + 1.50 (višnjeva) in 3 -f- 2 (modra). Poštna vrednost vseh znamk znaša 7.50, doplačilo pa 5 din. Da bo tudi ta nova dobrodelna serija za filateliste čim večja zanimivost, je poštni minister na prošnjo Združenja vojnih invalidov v Beog-ra :u dovolil, da se bo uporabljal 9. oktobra, ko pridejo nove znamke v promet pri enem okencu pošte Beograd I. poseben žig, ki bo tudi Imel napis »Za invalide.« Ta žig bo v rabi samo en dan in bo za filateliste velika privlačnost. Ker se dan, ko pridejo te znamke v promet, krije z dnevom tragične smrti blago pokoj nega kralja Aleksandra I., je izdalo Združenje invalidov posebne priložnostne kuverte, posvečene spominu 51etnice smrti kralja mučenika. Te kuverte se bodo prodajale na pošti Beograd I. po 2.50 din. Filatelisti, ki bi hoteli dobiti te kuverte, jih lahko naroče. Kuverta z eno serijo znamk za invalide bo veljala 15 din. Kuverte z nalepljenimi znamkami se bodo lahko naročale pri Združenju invalidov v Beogradu, — Tečaj dinarja V Omika raste. Tečaj dinarja na curiUd bom kale, da posvečajo inozemski gospodarski krogi Jugoslaviji v sedanjem evropskem konfliktu vedno večjo pozornost. Naša nevtralnost vzbuja zaupanja v nase gospodarstvo zlasti v naš dinar. Tečaj dinarja na curiški borzi zadnje dni raste in narasel je za dobrih 41.66%. Včeraj je notiral 8.50. — Nova trgovinska pogajanja z Grčijo. Danes se prično v Beogradu trgovinska pogajanja z Grčijo. Grška vlada je sklenila, da bo Se nadalje vezala drahmo na angleški funt. Zato je vrednost drahme padla kolikor je padel angleški funt. Cene v Grčiji pa niso poskočile, ker je vlada to pravočasno preprečila. Nasprotno nekatera živila so se zelo pocenila zlasti meso. V našem izvozu v Grčijo so nastale zadnje čase razne težkoče posebno v pogledu izvoza živine in mesa. — Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 79. z dne 4. t. m. objavlja ukaz kraljevskih namestnikov o volitvi senatorjev, uredbo z zakonsko močjo o izločitvi katastrskih občin Zbure in Gorenja vas v novomeškem upravnem s rezu iz območja okrajnega sodišča v Mokronogu in njih pripojitvi k območju okrajnega sodišča v Novem mestu, uredbo o razveljavitvi ure-be o postavljanju sodnikov rednih sodišč, uredbo o odgovornosti sodnikov rednih sodišč in uredbe o spremembi in dopolnitvi § 8. zakona o ureditvi rednih sodtac, uredbo o občinskih organih mest Beograda, Zagreba In Ljubljane, avtentično tolmačenje odstavka 8. člena 2. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, navodila za oce-njanje pridobitne nesposobnosti vojnih invalidov, tečaje državnih vrednostnih papirjev pri sprejemanju za kavcijo, naredbo bana dravske banovine o ohranitvi javnega miru in reda posebno radi varovanja popolne nevtralnosti, odločbe o ustanovitvi in upravljanju banovinskega sklada za dajanje brezobrestnih posojil za obnovo vinogradov in določila za podeljevanje brezobrestnih banovinskih posojil za obnovo vinogradov. — N©v grob, v Kranju je umrla ga. Katinka Jugovič. Pokojnica je bila splošno znana ln priljubljena. Pogreb bo jutri ob 16. na novo pokopališče. Pokojnci blag spomin, njenim svojcem naše iskreno sožalje! — Polovična vozni na za Invalidski kongres.. Za invalidski kongres, ki bo v nedeljo 8. t. m. in v ponedeljek dne 9. t. m v Zagrebu je dovoljena vsem udeležencem (invalidom, vdovam in staršem) polovična voznina po železnici za potniške in brze vlake. Pri odhodu se kupi cel vozni listek in obrazec K 13, potem pa velja vozni listek tudi za po vrat ek. — Nemci poklonijo Varaždinu velik avtobus. Nemška organizacija za promet Je obvestila varaždinsko mestno občino, da je pripravljen velik avtobus, ki ga bo poklonila organizacija Varaždinu v znak zahvale, ker je mesto pred leti sprejelo avstrijske begunce. Avtobus je dolg 8.5 m in v njem je 34 sedežev. — Zanimive arheološke najdbe \- Bosni. V Blagaju so našli v zemlji več starinskega orodja, dve nagrobni plošči in več novčičev. Kustos sarajevskega muzeja si je ogledal Izkopanine in ugotovil je, da izvirajo novčiči iz 3 .ali 4. stoletja po Kristusu. Najdeni starinski predmeti bodo poslani zagrebškemu muzeju. — Nesreče ln nezgode. Snoči so prepeljali v ljubljansko bolnico 351etnega mlinarja Franca šmajda iz Mošenj na Gorenjskem. Smajd, ki je bil vpoklican k vojakom, je v torek odSel na dopust in se spotoma pomudil v Posavčevi gostilni na O točah. Iz gostilne je odšel precej kasno zvečer, na cesti pa ga je podrl neki avtomobil ist. Smajd je na cesti obležal nezavesten in so ga našli ljudje šele naslednje jutro. Zavedel se je Sele v bolnici, ko so ga temeljito pregreh. Smajd ima hude notranje poškodbe. — Hlapec Jakob Ma f NaSa nepozabna teta m sestrična KATINKA JUGOVIČ nas je danes za vedno zapustila. Pogreb bo v petek 6. oktobra 1989 ob 4. ari popoldne na novo pokopališče v Kranju. V KRANJU, dne 4. oktobra 1989. Žalujoči ostali ZAHVALA Globoko nas je ganila prisrčnost in ljubezen, katero so nam Izkazali sorodniki, prijatelji ln znanci, ko nas je zapustila nada nepozabna soproga, mamica, hčerka in sestra, gospa Blanka Berličeva Zahvaljujemo se vsem, ki so v teh težkih dneh čutili s nami, nam lajšali bolečino ter darovali številne vence in šopke, da počastijo spomin naše drage pokojnice. Prav posebno smo dolžni zahvalo gg. primarijema dr. Merčunu in dr. Lavriču ter čč. sestram uamiljenkam, Id so pokojnici stale ob strani v dnevih njene bolezni. Nadalje se zahvaljujemo prečastltl duhovščini za spremstvo ter Slovenskemu vokalnemu kvintetu za prekrasno žalostlnko v cerkvi Sv. Krita. Iskrena hvala vsem, ki so našo drago pokojnioo spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti. Zavest, da ste čutili a nami, nam je ob bridki izgubi v veliko uteho. Zato vsem, prav vsem prisrčna zahvala! t^JTJBLJana. dne 5 oktobra 1939. Feljko Berli* s hčerkicama Tatjano in Vesno in rodbina Franki Val, ki hrepenite po slavi, ki tešite za tam, da U prišli k filmu, teatra itd., V prekrasnih naravnih barvah napravljen, s bogatim razkošjem film »SODILA 81 JB ZVEZDA« Kariera JANET G ATNOR ob 16., 19. in 21. uri oglejte si bedni roman isvaga liešrlats, šd Je svojo srečo v slavi In karteri, pri sam pi najvažnejše — svojo osebno srečo in zadovoljstvo ... oglejte si zakuha je hollywoodaklk ateljejev, reklamne trike in propagandne metode ameriških filmskih producentovi KINO UNION — Tel. 22-21 tič iz št_ Vida je doma po nesreči padel in si zlomil levo roko. — Enako nesrečo je doživela 531etna delavka Elizabeta Pogačnik iz Dira vel j. Na cesti ji je spodrsnilo, da je padla in si zlomila desno nogo. — loletni posestnikov sin France Smer-kolj iz Moravč je padel s hruške in si zlomil desno nogo v gležnju. — V bolnico so včeraj prepeljali tudi državnega upokojenca Jožeta Jermana iz Ljubljane, ki se je sedeč na vozu ponesrečil na železniškem prelazu na Tvrševi cesti. Jermana je udarila zapornica, da je padel. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo hladsio in spremenljivo vreme, oblačnost se ne bo zmanjšala. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Kumboru m na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku in Kumboru 25, v Splitu -24, na Visu 20. v Sarajevu 19, v Beogradu in na Rabu 16. v Ljubljani 11, v Zagrebu 10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.9, temperatura je znašala 7.8. VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ na trgovskem nclllšču »Chrlstofot učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, se prlCne ? četrtek dne 5. oktobra kot običajno vsak? leto. Večerni trgovski tečaj Je organlzirar tako, da nudi potrebno izobrazbo za oprav ijanje pisarniških postov vsem onim. m v dnevnih urah nimajo prilike obiskovat' rednih Sol. Poučujejo se predmeti: Knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca s trgovina tvom, pisarniška dela. nemščina, stenografija, strojepisje, na željo Italijanščina. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Pojasnila ln prospekti brezplačno na razpolago osebno alt pismeno. Vpisovanje vsak dan do 5. oktobra. Uradne ure dopoldne, popoldne ln zvečer do a. ure. Šolnina nizka! Srajce kravate KARNICNIK Nebotičnik. iz LJubljane —lj Gospa Kasandra. Oglasila se je v včerajšnji številki »Slovenskega Naroda« in ostro zarohnela proti ličnemu napisu »Tičistan«, ki ga je napravila uprava mestnih nasadov v Tivoliju. »Ne smešimo svojega jezika«, nas poziva gospa Kasandra, nato pa nam postreže s čisto svojevoljno, nikjer utemeljeno razlago, da pomeni beseda »tiče navihan ca in pi e brisan-ca, Uočim bi naj bil »ptič« samo pernati gostolevček. Po mnenju gospe Kasandre bi se moral napis glasiti »Ptičji stan«. Kdor pa pogleda v Pleteršnika, ki bi moral biti znan tudi gospe Kasandri, bo našel, da sta obe obliki, tič in ptič, dopustni ln pravilni. Učeni gospod PleterSnik tudi pravi, da pomeni »ptič« v prenesenem pomenu navihanca ali prebrisan ca, dočim uči gospa Kasandra jezikovno krivo vero, ko zatrjuje, da je »tič« samo navihanec ali prebrisanec, »ptič« pa samo ona ljubka stvarca, ki nas razveseljuje s svojim gostolenjem. »Grda spakedtranka Tičistan naj takoj izgine!« je zarobantila stroga gospa Kasandra, ko je tako neatrokovnja-ško in popolnoma napačno utemeljila svojo Osorno zahtevo. Ime »Tičistan« Ima ljubko šegavo noto »Ptičji stan« pa bi bil suhoparen in pust, dasi slovnično pravilen nesmisel. Ptiči namreč res nimajo »stana« aH »stanu«. Ostanimo tedaj pri Tičistan u ln naj uprava mestnih nasadov, za božjo voljo, ne upošteva godrnjavih Kasan:ier! Restavracija „KATRCA" Pod Rožnikom — toči novo »portugalko« lz Kostanjevice, liter Din 12.—. Vsak petek, soboto ln nedeljo prvovrstne domače koline ter vsa druga jedila vedno na razpolago. Vina izvrstna. — Se priporočata za obisk ^ ( Katrca te Tone Primožič —— telefon S6-77 —lj prošnja Bfalofeieanlskl družbi Mo-ščani naprošamo Splošno malozelezriSko družbo, da blagovoli odrediti kakor lansko leto, da bo vozil viški tramvaj v jutranjih urah do vojne bolnice. V sedanjem deževnem vremenu je namreč naval na tramvaj zelo velik in en sam vos več ne zadošča. Hkrati prosimo, da se vozovi drže točno voznega reda in določenih 6sni-nutnih presledkov. Le tako se bo tramvajska družba izognila časopisnim kriti* kam. —lj Klepura ln Marta Egg«rth pojeta v LJubljani! Slavni poljski tenorist Jan Klepura, o katerem so pred nedavnim časom I i SAMO ME DANES! 11.000 posetnikov Je doaedaj občudovalo to vzvtteoo filmsko delo. Nlhee naj ne sam udi tega (Uma. KINO MATICA, teL Zl-M. Ob 16., 1». In 21. eaaoL FLYNN POSLEDNJI ZAPOVED Ji ČAR BOHEMOV JAN KIEPURA ln MARTA EGGEKiU, dva odlična filmska umetnika pojeta v velikem glasbenem filmu: s*sssK«BB*s*M»»BSBS*BssssjBSBBsa»ssflBsss*i napravljen po motivih slavne in priljubljene Puccinijeve opere >Boheme<. V glavnih vlogah: Paul Kemp, Theo Lin gen, Oskar Slma, Rihard Romanovtky, Frits Imhoff, Mirni Shorp in drugI. Glasba: Pucelnl, šlager jI: Robert Stolz, režija: Oeza Botvarv. SAMO DANES IN JUTRI ob 16., 19. In 81. url. — KINO SLOGA. teL 27-30. pisali časopisi, da je takoj ob izbruhu vojne odpotoval na Poljsko m se odzval klicu domovine, bo danes in jutri pel v kinu >Slogi«. Nastopil bo v prekrasnem filmu »Car bohemovc ,ki je napravljen pc motivih slavne in priljubljene Puccinijeve opere »Bohemet. V tem lepem filmu bo pel vlogo pesnika Rudolfa, njegova soproga, istotako popularna in priljubljena pevka Marta Eggerth pa bo pela v istem filmu vlogo male, nežne Mirni. Film >Car bohemov« je eden tistih velikih, izvrstnih nemških filmskih del, ki so Žela velik uspeh po vsem svetu; napravljen je bU v dunajskih ateljejih v bivši samostojni Avstriji s pomočjo odličnih umetniških moči. Odlični film bo vzbudil pri nas v Ljubljani veliko pozornost zlasti že zategadelj, ker je preteklo že več kot celo leto, odkar nismo imeli prilike slišati alovl-viti pevski par Jana Kiepuro in Marto Eggerth v zvočnem filmu. Film bo vsega skupaj le dva dni na sporedu kina »Sloge« in je zato na mestu, da občinstvo pohiti z obiskom tega izredno lepega filmskega dela. 2906 —lj Dva ključka najdena. Pred Narodno tiskarno v Knafljevi ulici smo snoči med 20. in 21. uro našli dva ključka. Izgubite* j ju dobi v upravi »Slovenskega Naroda«. —lj Pretep na cesti. V Križevniski ulici je snoči napadel delavec Jože K. brezposelno kuharico Nežiko Virantovo. Nasilnež jo je obdelal s pestmi in ji prizadejal več hujših poškodb na glavi. Napadenko so morali spraviti v bolnico, nasilni Jože pa bo dobil plačilo na sodišču. —lj Grozdje is Rele Krajine je prispelo za grozdno akcijo Zveze gospodinj. Včeraj je prispela druga pošiljka grozdja iz Bele Krajine za grozdno akcijo, ki Jo organizira Zveza gospodinj. Grozdje je bilo nabrano suho in zdravo. Prispelo je po železnici. Predplačniki naj pridejo ponj čim prej, da se ne bo rx>kvarilo in naj sc ne ozirajo na slabo vreme. Iz Novega mesta — Namesto venca na grob pk. svetniku TOl Alojzu Midoferju je darovala čevljarska zadruga Rdečemu križu in občinskim revežem 100 din. Iskreni hvala. — JVov most. Mestna občina te dala zgraditi čes Težki potok pri Znancu nov želez obe tonski most, ki je bi! spričo vsakoletnih poplav in ker je bil prejšnji leseni most te zelo slab, nujno potreben. Masivni most je v lepi obliki zgradila domača, renomirana tvrdks Avg. Okroglič. Poleg novega mostu je kerak dalje še drug lesen most, ki pa je že tudi zelo slab. Most, preko katerega gre dnevno ns stotine ljudi, slasti ie Šolske mladine, je sicer v privatnih rokah, t nujno kliče po novem sovrstniku. — Zaklonišča proti Mračnim napadom Banovinske ženske bolnice je menda prva javne ustanova, vsaj pri na«, ki misli tudi na motnost zračnih napadov Spričo tega je opreva le zasnovala potrebne načrte. Dohod v saklonisče. kamor bi lahko namestili vse bolnike, bi bil v kleteh zavoda. Samo prostorno zaklonišče pa bi bilo globoko pod zemljo v smeri »Sanc« v bližini bolnice. Po proračunu bi zaklonišče stalo nekaj nad milijon. Nekateri {>rivstniki so na take stvari mislili Že pred eti. Pri renovacijah svojih hi! so si dali zgraditi globoko pod zemljo železobeton-ska, močna zaklonišča, kamor ne bi mogla prodreti še tako močna bomba. Najbolj varna pred takimi napadi pa so vsekakor naravna zaklonišča, ki jih pri nas nudijo globoke kraške jame Te je treba samo očistiti nesnage, zboljšati vhode in izvršiti vse potrebne naprave v ta namen. Samo na področju mesta je več takih jam s pripravnimi vhodi. Zelo zanimivo podzemeljsko zaklonišče, ki je služilo potrebam že v turških časih, je imel grad Grm. kjer je sedaj kmetijska šola. Vhod ▼ podzemeljsko zaklonišče je bil v samem grajskem stolpu. Izhod pa je baje bil pri cerkvici Sv. Roka nad Regerčo vasjo. Rov je bil dolg poldrug kilometer. Ta vhod v staro zaklonišče je dalo vodstvo šole ie pred 30 leti, seveda neraziskanega, zazidati. — M. K. Tlirtfa, sekcija Novo mesto priredi, po lepem skupnem izletu v Belo Krajino. 8. t. m. »Lov na lisico«. Proga je dolga preko 50 km in sicer na črti: Novo mesto - Sent Jernej - Dobrava - St Peter - Novo mesto. Start »lisice« je ob 13 ispred rotovža. Pravilnik o udeležbi na lova predvideva 9 točk. Lov se zaključi točno ob 17.. nakar se vsi udeleženci aestanejo v društvenem lokalu v hotelu Windisch^r ml., kjer bo zmagovalec prejel dragoceno darilo. Dosedaj je za lov priglašenih 38 motociklistov in dva avtomobilists. Med novomeškimi športniki vlada zrn lov že sedaj veliko zanimanje. Prireditev bo v resnici zanimiva, predvsem še zaradi izredno pripravnega terena, ki je ns dolgi progi obkrožen z gozdom. Našim športnikom Želimo bilo sreče. Tatvine IJoMjima, 5. oktobra Na Jernejev! cesti v BisVl se je vtihotapil v podstrešje h Ide st. 33 mlajši proa-jak. ki Je popre e moledoval okrog strank za denar in hraro. V podstrešje Je smuknil, ne da bi ga kdo opazil. Odnesel je kovčeg v hiAi stanujočega A lojna Borst-narja, v katerem je bflo za okrog 2000 dinarjev obleke, perila in čevljev ter žepna ura. Tudi v Poveetovl ulici 86 na Kodelje- vem so rmeli te dni tatu. Odnesel je Karlu Štruklju dva svrsnika, deftntk. dva para rokavic in srebrno cigaretno dosjo. Teolog obleke st je prtsvof.l tudi nekaj nad 100 din. iz hladilnice mestne klavnice je neki hlapec ukradel mesarskemu mojstru Antonu Podborsku zaklano tele. teako nad 65 kg ln vredno nad 600 din. K«r so na klavnici tatvine pogoste, je polletja uvedla strogo preiskavo. V Klemenčevo gostilno Ob Ljubljanici js vdrl te dni ponoči lačen in žejen tat ki je odnesel precej jestvin in 10 litrsko pleten-ko vina. poleg tega pa ae je založil ie s Žganjem. Idobasami in obleko. Na stavbi Bate na Aleksandrovi cesti je nekdo ukradel tam zaposlenemu Tomažu Horvatu iz suknjiča, ki je v -sel na tramu, 1500 din. Frančiška Ferenčakova, stanujoča v Zelen! jami, pa je prijavila, da ji je tat odnesel iz stanovanja zlat poročni prstan, vreden 300 din. — Izjeva. Glede na govorice iavestaih krogov, da se imam za uspešno izvajanje vloge Sulamit v »Sahaki kraljici« zahvaliti predvsem gospe j Boccherinijevi, izjavljam resnici na ljubo, da je moj učitelj solopetja že tmtje leto g. Julij Betetto in le njegovemu vestnemu in skrbnemu pedagoškemu delu je pripisovati moj uspešni razvoj m seveda tudi moj uspeh v 3>Sabeki kraljici«. H« v bal Vale r ju. Ljubljana. 5 oktobra 1939. RAZBO Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8. - Din. 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 7.— din. >Julijana«, Gosposvetska c. 12. 3. T. PRODAM JABOLKA vsakovrstna, od din 1 dalje za kg, prodaja A. LotUpeich — Rimske Toplice. 2893 Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8.— Din. BANČNI KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 — kupi takoj ln plača najbolje: hranilne knjižice bank m hranilnic vrednostne papirje: 3% obveznice, bone, srečke, delnice itd., valute vseh držav Prodaja srečk državne razredne loterije. 80. M. KUPIM R»««da 60 p*r, ds*»*k K*"* Najmanjši znesek 8.-1 Din.' do 200 c cm, malo rabljen, dobre ohranjen, kupi sodaretvo Homan, Btrezišče pri Kranju. OREHOVA JEDRCA sortiran trčen med, med v satov j u m medico kupite najbolje v MEDARNI, Ljubljana, židovska ul. 6. «*. T. KKOMATICNA HARMONIKA Melnel Herold, 4 in pol oktave, 80 basov, Ia švedski glasovi, malo rabljena, ■ kovčgom naprodaj. M. Rajh, Kamnik, Glavni trg stav. 43. 2896 95 Din m« žaganih prima bukovih drv. — Dostavljena na dom, sekana, 105.— Din m3. Razprodaja — dokler traja zaloga — Putrich, Dolenjska cesta 6 — teL 48-55. 2907 SLUŽBE 2 KROJAŠKA POMOČNIKA dobro izurjena za boljša damska ln moška dela, sprejme takoj oblačlmloa DOLINI Trate. ▼ rokovanju g niml motorji, iščemo za takoj. Navijale! (vik le rji) imajo prednost. Ponudbe s zahtevki poslati na Talionice šelssa, Te- POUK Beseda 59 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. Strojepisni pouk Večerni tečaji za časa počitnic oddelki Od %7. do 8. ln od %8. do 9. ura. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15 — Največja strojepisnlca! 2160 STADOVATUA Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. SOBO IN KUHINJO veliko, v I. nadstr., oddam. —-Vprašati Mestni trg 13/TI. 2904 rVSERJJtAJTE V »SLOV. NARODU« f TJrrrrl Js po dolgi rmtkepoln! bolesni gospod Karol Gorišek očitelj v pcakofii dne 4. t. m., večkrat previden s Pogreb nepozabnega pokojnika bo ▼ petek, dne 6. oktobra 1989 ob 4. uri popoldne izpred mrliške vate zavetišča sv. Jožefa (Vldovdanska c. 9) na pokopališče k »v. LJUBLJANA, dne 5. oktobra 1988. Stran 4 »SlOVENSK' NAftOOc. četrtek. 5. oktobra 1*80. .226 naša turistična propaganda ni ve* kos ta ff^ilaitirntJiif ga Ljubljana, 5. oktobra V članku, v katerem smo te dni ugotovili, da Slovenija ne potrebuje dveh tuj-sk o prometnih zvez in v katerem smo to ugotovitev z moralne in materialne strani tudi utemeljili, smo mimogrede omenili, kako kvarno vpliva na naš tujski promet razcepljenost v delu in kolikšne nepotrebne stroške povzroča taksno neracionalno delo. V istem članku smo tudi poudarili, da v splošnem slovenski tujskoprometni zvezi zaslužita za svoje delo pohvalo, omenili pa smo da trpita na pomanjkanju novih pobud in da je njuno idejno, posebno pa propagandno delo preveč šablonsko, da ne sledi naglemu razvoju turistične propagande v inozemstvu in p re potrebnem u prila- grodovanju okusu občinstva. Turizem zahteva dandanes mladih in novih moči. ki so se učile v inozemstvu in ki so toliko gibčne, da slede sodobnosti in jo tudi doumevajo. Naša turistična propaganda z redkimi izjemami- ni na višini, na kakršni bi morala biti. Po obveznih določbah naše turistične zakonodaje je tujskoprometna zveza ustanova, ki mora pregledovati in popravljati vse propagandne ed'cije. Te določbe so celo tako stroge, da brez odobritve tujskoprometne zveze ne sme iziti nobena turistična propa-grandna edicija. Javnost bi torej upravičeno pričakovala, da bo naše turistično propagandno slovstvo na primerni viišni. Ce pa to slovstvo pregledamo, bomo ugotovili, da celo same tujskoproraetne zveze izdajajo prospekte in brošure v tujih, tako popačenih jezikih, da zaslužijo javno grajo. Stari Rimljani so rekli, da zgledi vlečejo. Vsak si lahko misli, kakšni morejo biti turistični prospekti manjših krajev, če oelo vodimo ustanove Izdajajo prospekte v tujih, popačenih jezikih. Prav tako si lahko vsak sam predoči tudi to, kako takšne prospekte sprejemajo tujci in kakšno sodbo si ustvarjajo o nas. Lotiti se strokovnega dela, ki mu človek ni kos, je neopravičljivo. Tudi tu velja tisti stari pregovor, da naj kopitar sodi samo čevlje. Sestavljanje tekstov zahteva predvsem jezikovno izobrazbo, popolno poznavanje tujih jezikov in publicistično spretnost. Zahteva torej Človeka, ki je vešč peresa, ne pa človeka, ki ima sicer dobro voljo, pa premalo publicistične zmožnosti in spretnosti. Posebno poglavje je turistična propaganda z lepaki. Nerazumljivo je, zakaj izdajata naši zvezi lepake tudi v našem je-zltu, ko je vendar čisto jasno, da Slovenca ni potrebno z lepaki vabiti v Slovenijo. Tudi je nerazumljivo, zakaj lepaki za obisk Slovenije po ves mesec vise v izložbah na> š£h tujskoprometnih zvez, ko je tak lepak v Ljubljani ali Mariboru več kakor nesmiseln. Isto je tudi z lepaki različnih vele-sejmov, ki pogosto prav tako po mesec dni vise v izložbah naših tujskoprometnih zvez. Tujskoprometna zveza nI ustanova za propagando velesejmov, ampak za propagando lepot naših krajev. Velesejmi se lahko s svojimi lepaki uveljavljajo po reklamnih kioskih, slovenski turistični kraji pa imajo polno pravico zahtevati od svojih matičnih organizacij, da jih uveljavljajo v svojih izložbah. Lahko bi našteli petdeset slovenskih turističnih krajev, ki jim naši tujskoprometni zvezi v svojih izložbah še nikoli nista posvetili nobene pozornosti. Izgovor, da dotični kraji nimajo primernih fotografij, me drža, ker bi lahko že vsi slovenski turistični kraji imeli več kakor izbrane fotografije, če bi vsaka zveza Kraje svojega področja načrtno fotografirala Ce bi zvezi vsako leto poskrbeli samo za fotografije treh krajev svojega področja, bi \* dvajsetletnem razdobju našega povojnega turizma lahko imeli fotografirane že vse naše turistične kraje. Te slike bi lahko pošiljali tudi v inozemstvo in jih uporabljali za vzorne turistične fotoarhive, ki jih zdaj v Sloveniji sploh še nimamo. Tretje, posebno poglavje našega turizma so turistični vodniki. Imamo jih sicer nekaj, toda vsi so čisto vaivazorski. Sodobni turizem je ustvaril tudi sodobni slog za sestavo turističnih vodnikov, dal jim je tudi sodobno tehnično obliko. Slovenski tojskoprametjii zvezi iadajata prospekte in lepake, ne poskrbita pa, da bi tudi za Slovenijo dobili res sodobne turistične vodnike v različnih jezikih, ampak prepuščata to skrb zasebni dobri volji in riziku zasebnih izdajateljev. Vodniki, kakršne imamo zdaj. so se preživeli in so morda koristni samo še za nas same, nikakor pa niso več primerni za tujce, ki zahtevajo od turističnega vodnika nekaj več. Nočejo dolgoveznosti, niti prevel kih podrobnosti, ampak zahtevajo na gibčen način podane podatke o pokrajinah in krajih. V turističnih vodnikih torej ne sme biti opis vseh naših krajev in tudi najmanjših zakotnih naselij, ampak samo opis res pravih turističnih krajev, opremljenih z izbranimi, lepo reproduciranimi slikami. Turistični vodniki se torej ne smejo spuščati v valvazorsko opisovanje mest, trgov, vasi in vasic, temveč morajo nuditi tujcem sodoben in kratek pregled samo naših pravih zdravilišč m letovišč. Ali bomo govorili tujcu o nekem namišljenem, samo v naših lokalnih statistikah omenjenem letovišču, ki ga obišče letno morda dvajset ali petdeset revnejših meščanov? Obsežnost nikoh ni važna! V sedanjem, tako naglo izpreminjajočem se času je važna samo jedrna tost. V turistični propagandi je vsekakor zelo važna tudi časopisna propaganda. V letošnjem letu smo brali v različnih jugoslavenskih dnevnikih krajše članke o Sloveniji ali posameznih naših krajih, ki so ustvarili v človeku mučen vtis nasilnega iskanja pohvalnih besed in nasilnega, človek bi rekel ukazanega pisateljevanja. V reklamnih člankih moramo biti zelo previdni in tujcu na diskreten način povedati, kar želimo, čim članek diši po reklami in umetnem iskanju pohvalnih besed, iz- gubi učinek. Tudi za našo turistično časopisno propagando velja, kar smo omenili že pri poglavju o našem turističnem slovstvu: za sestavljanje tekstov, člankov in podobnega je potreben dar, ne pa ukaz nadrejenih. Potreben je torej človek, ki zna obračati pero, ne pa uradnik, ki je sicer za administrativno službo zelo sposoben, nima pa daru za izpolnjevanje publicističnih nalog naš-h turističnih ustanov. Veliko pozornost bi morali naši tujskoprometni zvezi posvetiti tudi propagandi mototurizma. že večkrat sta grajali nase ceste, ki jih naša država svojim sredstvom primerno počasi izboljšuje, pozabili pa sta, da nimamo doslej še niti enega prospekta za mo-toturiste, ki prihajajo v našo državo. V tem pogledu bi nam lahko služilo za zgled inozemsko slovstvo za mototuriste. ki pa je našim turističnim ustanovam očitno neznano. Našo turistično propagando je torej nujno treba v vsakem pogledu pomladiti. Izboljšan in jo prilagoditi zahtevam sodobnega časa in sodobnega turista. Poudarili amo že, da je delo, ki sta ga opravili naši tujskoprometni zvezi, vzorno m »**iif» vso pohvalo, vendar pa potrebuje novih pobud in prilagoditve novemu času. Ni torej dovolj, če je kakšna edicija na videz vzorna, v resnici pa starinska. Biti mora vzorna v vsakem pogledu, in kar je najvažnejše, sodobna. Starokopitnost v samo na zunaj novi obliki je lahko tiskarsko dovršena in sama po sebi brezhibna, ne more pa doseči namena, če nI najprej dosegla sodobnega pedagog, pri katerem se je Smetana mnogo naučil, toda v bistvu nI mogel imeti velikega vpliva na Smetanov tvorni talent, saj Posebni poglavji v našem turizmu še o nestvorih v njem in o turistični statistiki. O tem pa prihodnjič. Kako so slaviti skladatelji študirali Umetnost se ne da priučiti, ona mora biti dana človeku po naravi Noben konservatorij na svetu ne more pomagati človeku, da bi postal slaven skladatelj. Glasbena akademija more nadarjenost mladega umetnika samo poglobiti in mu dati potrebno umetniško disciplino, olajša mu lahko tehnično premagovanje glasbenih oblik, umetnosti ga pa ne more naučiti. Umetnost mora biti dana človeku od narave. Zanimivo je. kako so najslavnejši skladatelji študirali. Ko si je Verdi prizadeval, foni jo. Dobil je vročico in zbolel je. Ko je pa ozdravel je bil baje že glasbenik. Te njegove trditve seveda ne smemo vzeti doslovno. Tudi Wagner se je moral učiti, samo da se je učil na svoj način. Učitelj, ki naj bi ga bil poučeval v tvorbi glasbenih oblik, mu kmalu ni zadoščal. Wagner pravi, da mu ta dobri mož ni mogel dobro zadoščati, ker mu ni imponiralo to, kar mu je kazal kot vzor. To je bilo VVagnerju pre- da bi ga sprejeli na milansko glasbeno akademijo, je bil odklonjen. Razlogi, zakaj je bil bodoči mojster italijanske glasbe odklonjen, so bili čisto formalni ali bolje rečeno birokratični. Kot slušatelj milanske akademije Verdi ni ustrezal in zato ni bil sprejet. Čudna je bila tudi pot Richarda Wa-gnerja, ki se prav za prav od nikogar ni učil. V svojih spominih pripoveduje, da je slišal nekega dne Beethovnovo Deveto sim- malo. To, da je postal svetovni mojster in reformator, je bilo samo delo njegove visoke nadarjenosti. Vsi šolski nauki in pravila so mu bila nekakšen prisilni jopič, v katerem se njegov svobodni tvorni duh ni počutil dobro. Tudi slavni češki skladatelj Smetana ni dovršil nobene glasbene akademije. Učil se je samo nekaj let pri Prošku. Bil bi sicer rad študiral na glasbeni akademiji, pa se mu ta želja ni izpolnila. Res je, da je bil Smetanov učitelj Prošek edinstven je Smetana že kot gimnazijec na plzenski gimnaziji ustvaril več slovečih skladb. Nekatere njegove polke iz tistih časov spadajo med prave zaklade češke glasbe. A največji med mojstri Ludvig van Beethoven, ki so mu bila otroška leta tako kruta, sploh ni vedel, kaj je glasbeno šolanje. Nasprotno njegov veliki talent, ki se je kazal že v njegovih otroških letih, je izkoriščal njegov brezsrčni oče, ki je hotel na račun umetnosti svojega sina dobro živeti. Pod vplivom takih razmer je mladi Beethoven naravnost sovražil glasbo. Na očetov pritisk je moral prirejati koncerte in samo naključju se je treba zahvaliti, da je ostal ta velikan svetovne glasbe ohranjen svoji umetnosti. Naj omenimo še Mozarta, če sploh lahko govorimo o takozvanih čudežnih otrocih, velja to nedvomno za Mozarta. Pri tem mojstru je bila njegova izredna nadarjenost resnični dar nebes. Mozartu še ni bilo pet let pa je že igral na klavirju tercije. Kot osemletni deček je jel komponirati in svojo prvo opero je dovršil ko mu je bilo 12 let- Pozneje je tako hitro napredoval, da je njegov oče kot skladatelj opustil komponiranje, ker ga je bil sin daleč prekosil. Znano je, kako toplo je sprejel Haydn mladega Mozarta na Dunaju, ko je slišal skladbe komaj I21etnega dečka. In tako bi lahko našteli še celo vrsto velikih umetnikov, Id sploh niso imeli prilike, da bi ae šolali, čeprav je bilo njihovo učenje enako naporno in žilavo kakor drugih skladateljev, katerim so bila odprta vrata na konzervatorije. Tisto, kar šele napravi is glasbenika umetnika in mojstra, je seveda že moralo biti v njih, moralo se je razviti po sili njihovega duha nadarjenosti ln vroče ljubezni do umetnosti v krasne oblike. Ribici v arktičnih morjih Kot prebivalci celine si težko mislimo kako nevaren je lahko ribolov v globokih morjih. Ta lov spada med najnevarnejše poklice na svetu. Nekateri ribiči prežive na morju nad 300 dni v letu, od svojega 16 leta žive in delajo v nekakšni tesni phrjočl tovarnici za predelavo rib. Večkrat morajo delati brez počitka, polnih 24 ur. Življenje v arktičnih morjih, kjer so dnevi večinama kratki in mračni, je sploh težko in dolgočasno. Ribiči prežive pogosto na morju tri tedne brez prestanka, oddaljeni od najbližje celine mnogo milj. Nesreče niso redke. Zato ta poklic ni priporočljiv ljudem slabih živcev ah rahlega zdravja. Večina morskih rib, ki jih dovažajo na evropska tržišča, izvira iz vod, ki so v tesnem sosedstvu z mejo večnega ledu. Že leta 1881. je bila ustanovljena v Angliji posebna misija in njena naloga je skrbeti za arktične ribiče. Njena dva par-nika preskrbujeta skozi vse leto od sveta ločene prebivalce ribiških čolnov v Severnih morjih z zttravili, volneno obleko, živih tobakom in listi. Med Cornwallom in Shetlandskim otočjem je bilo ustanovljeno 14 stanic in tu imajo arktični ribiči varna zavetišča. Tu dobivajo topla in mrzla jedila in druge življenjske potrebščine zelo poceni že v najzgodnejših jutranjih urah. Zavetišče kraljice Marie v Grimsbv je odprto že ob štirih zjutraj. Misija je odpravila od svoje ustanovitve mnogo dela, da olajša življenje ljudem, delujočih v tako težkih pogojih. Nji se morajo ti ljudje zahvaliti, da se ne čutijo povsem odrezane od sveta. Zagonetka tuberkuloze in gobavosti Med nerešena vprašanja ljudskega zdravstva zlasti pa preventivne medicine, spada tudi vprašanje, zakaj ae je število gobavcev v civiliziranih krajih od srednjega veka znatno skrčilo. Ta strašna bolezen je mučila v svetopisemskih časih okrog 3 milijone nesrečnežev po vseh krajih sveta. V civiliziranih državah je pa sedaj gobavost zelo redek pojav. V Zedinjenih državah umre na leto povprečno poldrugi milijon ljudi in od tega jih odpade na gobavost samo okrog 30. Gobavost pa močno zavira razvoj angleških kolonij, kjer je še sedaj okrog 2,000.000 gobavcev. Znanost bi rada vedela, zakaj se gobavost umika civilizaciji, ker bf to mo^ln pojasniti zagonetko drugih bolezni zlasti tuberkuloze, ki po vseh znakih sodeč tudi pojema. Ce bi zdravniki vedeli, kaj ae dogaja z gobavostjo, bi lahko hitreje iztrebili tudi tuberkulozo. Obe bolezni imata namreč nekaj skupnih znakov. Tuberkulozo in gobavost povzročajo kislinam kljubujoči bacili, ki se oči vidno zavarujejo tako, da se zavijejo v nekakšno voščeno mreno. Podrobno kemično proučevanje tuberkuloznih bacilov je pokazalo nekatere lastnosti voščenega oklepa in notranjih delov bacilov. Obe bolezni sta si pa podobni tudi v tem, da sta razmeroma malo nalezljivi in da imata precej enako inkubacijsko dobo, tako da se skoraj nikoli ne da dognati, od kod je prišlo okužen je. Gobavost in tuberkuloza se vlečeta počasi in izdatno kljubujeta raznim zdravilom. Specifičnega zdravila proti njima ne poznamo. Zato priporočajo zdravniki v obeh primerih sredstva, ki utrjujejo splošno bolnikovo zdravstveno stanje in ga Izolirajo od zdravih. To je zaenkrat še najučinkovitejša metoda. Zdi se tudi, da igra pri obeh boleznih vsaj deloma važno vlogo dednost. V VELIKEM HOTELU Ravnatelj plačilnemu: Ali ste že dali čun temu tujcu? — Da, gospod ravnatelj. — Ali preklinja? — Se ne, ker še ni našel v slovarju besed. Inserirafte v „81. Narodu44! 'A P. MELN1KOV; 66 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN — Slutila sem, da sem sama povzročila njeno smrt. Kaj se je pa zgodilo z Varlanom Nikiforovičem Rožno vim? — Tudi on je že umrl. — Kje? V ječi? — Ne, padel je na polju časti in slave! Sodišče mu je bilo zelo prizanesljivo. Ječi je ušel. V drugem letu vojne je izšel manifest, ki je dajal pravico vstopiti v vojsko onim obsojencem, ki bi hoteli v prvih vrstah na bojišču odkupiti svoje grehe. Ko sem ležal v bolnici, so pripeljali tja težko ranjenega moža. še istega večera je umrl z vašim imenom na ustnicah. — Torej vidite, koliko človeških življenj imam na vesti Gotovo ni vstopil v vojsko, da bi se prej rešil kazni, temveč, da bi našel tam smrt. In samo jaz sama sem ga zapeljala v ta zločin. . — Povejte mi, zakaj je bil vaš obraz tako skažen ? — je vprašal Murzajev. — Drugi »sfregio« na morilkinem telesu. Prvo znamenje so mi »vžgali« na jugu zobje psa, ki je bil zvest čuvaj umorjenega kneza, a drugo, spače-nje obraza, je bilo začetek dneva moje kazni. — Meni je žal pripadla takrat težka dolžnost, preiskati zločin, — je dejal Murzajev. — Eno je pa ostalo meni in drugim zagonetka. Kaj vas je napotilo k temu, da ste umorili tako plemenitega človeka, kakor je bil vaš ženin? — Ljubezen — če ni roganje označiti s to besedo čustvo, ki me je takrat prekinjalo. — Ljubezen? Do koga pa? — Do Rožnova. Toda to ni bilo tisto čustvo, ki človeka povzdigne, poplemeniti, kakor je resnična ljubezen. To je bila___ — Ljubezen ni hrepenenje duše, temveč samo hrepenenje krvi. Ljubezen je bolestni privid, težka blodnja omedlevice. Srečala sta se dva enaka značaja z večjim nagnjenjem k zlu nego k dobremu. Človeško srce ne prenese puščobe. Ono je bodisi polno zla ali pa ljubezni. Če je v njem već dobrega, je v njem toliko manj zla. Oba sva zavestno uničevala dobro v svojih srcih. Ljubezen, ki je naju vezala, je bila mračna. Samo hotenje je naju združevalo. Toda on je bil boljši od mene, saj je živel v njem le umetnik, ki morda niti ni tako sanjal o umetninrh, kakor o človeški slavi. Moja duša bakhantke je poznala razen strasti samo hrepenenje po zlatu. Njegova učiteljska plača ni dajala tej smeri nobenega upanja. Ponoči sem sanjala o bogastvu zase in zanj, da bi mu pripomogla k slavi. Moj značaj se ni mogel zadovoljiti s sanjami. Zato sva poroko odlašala. Najina telesna združitev je pa trajala dalje, tudi ko sem se preselila s starši drugam, kjer se je pojavil na mojem življenjskem obzorju Vsevolod KiriloviČ, ki se je kmalu zaljubil vame. Njegovo bogastvo je bilo mnogo večje, kakor sem sanjala o njem. Toda ločiti se od Rožnova mi ni bilo mogoče. Čeprav to ni bila ljubezen, temveč samo strast, sem bila vsa v njegovih krempljih. Mogla sem biti samo njegova Sena. Naslov in bogastvo me nista zanimala. Toda zlata in bogastva, ki se mi je ponujalo samo, nisem mogla odkloniti. Sanje o bogastvu v življenju so bile nerazdružno zvezane s sanjami o skupnem živHenni z Rožnovim Dru«»e odločitve zame ni bila Morala sem obvladati i Rožnova i knezovo bogastvo« Takrat sem jela razmišljati o tem, kako bi se polastila vsaj dela knezovega bogastva, ko bi njega samega odstranila. Odločila sem se za umor, pregnala sem vse sanje ter jela sistematično in hladnokrvno delati na načrtu. Knezu sem hlLnila ljubezen in s tem sem ga povsem omrežila. V kolikor sem pred knezom tajila svoj jaz, toliko je on cdpiral pred menoj svojo dušo. Zvedela sem od njega vse, kar sem potrebovala. Iz njegovih ust in deloma iz pisem njegovega brata sem spoznala dušo Olega Kiriloviča — tega najnesebičnejšega človeka na vsem svetu, živečega samo za svojo umetnost. Na tej dobrodušni duši sem zasnovala ves svoj načrt. Tako se je pojavilo predsmrtno pismo enega brata drugemu. Za verzijo samomora je bilo treba ustvariti viden nagib. Dolgo si nisem mogla nobenega izmisliti, dokler nisem zvedela iz kne70vlh nape vedi in iz njegove črne knjižice, da pošilja redno denar neki ženi s skrajšanim imenom »Tanjaa. Zato sem si izmislila zgodbo o njegovem prvem zakonu, ki sem jo opisala v pismu in ga pustila potem na kraju zločina. Vsa pisma je ponaredil Rožnov, ki sem ga bila očarala s svojimi sanjami o skorajšniem bogastvu, o življenju v Italiii in o njegovem povratku k umetnosti. On pa ni bil tako železne volje kakor jaz. Razen tega je bil manj podel Dokler se je umor samo pripravljal, je izpolnjeval vse moje želje, ko je bil pa umor storjen, se ni bal sodišča in kazni tako, kakor mene same. Dokler so se njegove roke namakale samo v črnilu, je bil moj poslušni suženj, čim se je pa pojavila na mojih rokah kri, me je zatajil. V njem se je dglasila vest ali strah, kajti čez nekaj časa je jel popivati in padel je tako globoko, da mu je bila odpovedana služba. Ko je dobil mojo dogovorjeno brzojavko, da je vse končano, mi je odgovoril s pismom, da se odpoveduje slavi, bogastvu in meni. Takoj sem odpotovala k njemu, vam sem pa rekla, da sem namenjena k Berloginu. Zvečer na dan svojega prihoda sem bila pri njem na domu. Govoril je brez vsake zveze, drhtel je po vsem telesu in bal se je, dotakniti se me. Tedaj je nekdo pozvonil in on je hotel odpreti vrata. Skoraj nasilno sem ga zadržala in odšla sama v predsobo, da bi zaklenila vrata v sobo, kjer sva sedela. — Zvonil sem jaz, — jo je prekinil Murzajev. — Vi? Torej ste že takrat vohunili za menoj? — Za vami ne, pač se mi je pa zdel sumljiv Rožnov, da je zagrešil umor iz ljubosumnosti. O vas sem bil prepričan, da ste odpotovali k Berloginu. — Naslednjega dne sva imela dogovorjen sestanek v mestnem parku, — je nadaljevala Ariadna Georgijevna. — Rožnov je bil zopet razburjen in trdno odločen glede najine ločitve. Odpotovala sem in iz najbližjega mesta sem mu poslala pismo, v katerem sem zagrozila, da bom vse Izdala, če bo vztrajal v svojem odporu. Ni mi odgovoril. Moje upanje o najinem sožitju je splavalo po vodi. Ni mi preostajalo nič drugega, nego misliti na svojo lastno rešitev in če le mogoče, polastiti se denarja. Verzija o samomoru ae ni posrečila. Treba se je bilo požuriti. Privedla sem vas na Berloginovo sled, da bi pridobila čim več na Času. Med vašim potovanjem po Volgi je napredovalo moje pogajanje z Olegom Kirilovičem tako daleč, da bi bil minil samo en teden in jaz bi bila v inozemstvu z denarjem umorienega kneza. Vi in vaši aeenti na tudi niste držali rok križem. Vse je bilo odkrito in proti meni so bili zbrani nepobitni dokazi. To sem zvedela nepričakovano iz ust Oleea Kiriloviča med najinim zadnjim razgovorom, ko sem prvič zaslišala tisto strašno besedo »sfreffio«, — je delala Ariadna Georgijevna in pokazala na svoj obraz. — Ce bi vedeli, kako cinična in podla sem bila med tem pogovorom. Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran /j Za upravo in inserarni dol lista Oton Chrisrot /j Vsi v Ljubljani »