3 nč. 83. številka. Izdanje za Bredo 14. julija. 1397. (t Trsta, ▼ torek zvečer dne 13. julija 1897.) Tečaj XXII. „BDINOBT" izhaja po trikrat na teden T testih it-danjih ob tovklh, oatvtklh !n sobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. nri zjutraj, večerno pa ob 7. uri Točer, — Obojno izdanje stane: t* Jedenmenec • t. 1.—, izven Avstrtf« f. 1.50 •a tri mesec... 8.— , B . 4.50 ■a pol lotm . . . «.— , , , s«s vse teto . . „ 12.— . „ »18.— NarsAslM Je plačevati naprej ■■ aars&kt krti priložene naročnine te sprava aa s/lra. Pcrw*i£:.o Storilke ae dobivajo ▼ pi o-d«j»lcioah tobaka v lrntu po 9 dtć, Uven Trata po S nvč. Oglaai ao rakune po tarifo ▼ p«Htn; »a naslove i debelimi črkami ae plačuje prostor, koHkor obaega navadnih vrstic, Podana, osmrtnice In javne zahvale, do. maAi og?asi itd. ae računajo po popodbi Vai dopiai naj aa po&iljajo urednintvu aiioa Caserma it. iS. Vsako pl»Bto nora biti frankovano, ker nefrankovana ae n« sprejemajo. Rokopiai ae ne vrtajo. Naročnino. reklamacije in ogiase spra-jem« upravniitvo ulica Molino pie-coio hSt. 3, II. nadst. Naročnino in o^laso je plačevati ioco Trat. Odprte reklama cije ao proats poštnine, Blatilo slovenskega političnega drufttva za Primorsko* •„f »MnatH J« moe" Kar je nase, ostane naše. Kar ostaja marsikomu skrita tajnost, to vidi oko psihološkega opazovalca. Pod kritičnim drobnogledom njegovim ni nožno, da se kaj izmuzne drugam, nego kamor pripada po naravi. In tako strori^ljii psiholog razdeluje narodnosti ne po jeziku, marveč po njihovi pasmi in krvi, po njihovi duševni naravi. Tako n. pr. Slovencev ni možno prištevati drugam, nego mej Slovence, Italijanov ne drugam nego mej Italijane in Nemce k Nemcem. Kar bi bilo drugače, je proti naravno in se maščuje prej ali slej nad — pasmo samo. Ob površnem opazovanju bi se utegnil smatrati ta nazor za pretiravanje dejstev, a življenje samo uči, da različnih si tvarin ni možno družiti (brez škode za iste) v tesno skupino. Trda in pusta narav Nemcev se nikakor ne da družiti z slovensko mehko in živahnejo na-ravjo, ker pod uplivom združitve trpita kolikor toliko — obe. Istotako je spojitev ilovenske naravi z italijansko kvarljiva, ker poslednja je zopet prežareča in prebuina nasproti slovenski naravi. V tesni spojitvi se kažejo posledice: ne le, da se onečisti pasma in ni več izvirna, marveč ima še posebej nedoslednih posledic za življenje. Podrobneje o tem govoriti mi ne dopuščata čas in pro« štor, a vsakdo si stvar lahko motri z lastnega stališča. Namen ten vrsticam je sano dokazati, da je in ostane kvarljtvo, ako se razne prirodne pasme narodov spajajo v tesno vez mej seboj. Zaključek temu je, da kri sili h krvi in ako se hoče siliti skupaj, kar ne spada skupaj po naravi, je to v neizmerno škodo celim narodoa, državam, za dolge čase. Vendar vidimo, Lako se vrše take spojitve na najbolj lahkomiseln, torej pregrešen način mej na-rodi posamično. Jeden narod se hoče okoristiti na škodo drnzega, hoče poslednjega prevladovati, nad njin gospodovali. To je naravnost hudodelstvo, vredno vapga prokletstva in to hudodelstvo se PODLISTEK Fromont mlajši & Risler starši. grozno maščuje nad prevladnvalci samimi. O tem nas uči zgodovina Rimljanov, ki so si hoteli podjarmiti druge narodnosti, — posledici je biln, da je moralo aakaebi ogmmnG cesarstvo. — In to hudodelstvo, namreč hudodelstvo posilnoga spajanja Nemcev ter Italijanov s Slovani maščevati se mora istotako nad posilniki prej ali slej: k r i h o če h krvi! Na Primorskem, kjer se vrši to posllno spajanje po raznih sistemih, slonečih na politični samopašnosti Neslovanov, moramo opazovati, da se ta spojitev vr£i s:.ino formelno, faktično pa si stojita narodnosti vedno le tik druge. Slov-nec, govoreči italijanski, zaradi tega še ni Italijan, marveč italijanski govoreči Slovenec in včz, umetno skovana, raztrže se prav gotovo ob prvi veliki priliki sama ob sebi. Kri hoče h krvi 1 Slovenc', tudi .poitalijančeni*, so zaznamovani s svojo „narodno barvo* tako razločno, da jih ni mogoče zamenjati s pravimi Italijani na noben način. In ta „narodna barva" je isti dušoi znak slovenske narave, kateri znak je razlit čez vsako slovensko lice, četudi jezik drobi italijauski slavospev. Slovenca izpoznamo v največji gneči Italijanov in lahko ga sprovedemp za roko ven in mu rečemo : bratec, kaj delaš tukaj, ti si naš! In to dela isti znak duša« naravi, ki je razlit čez vsako slovensko lice. In baš zaradi tega znaka bi se moral vsaki Slovenec čutiti tujega med Italijani, Nemci, in bi se moral sramovati tako tesnega spajanja žnjimi, kakor se to godi v teh dobah sedaj. Svoji k svojim 1 Ta rek ni malega pomena. Kar prisilniki delajo z Slovenci sedaj, maščevalo *e bode na. Čudni nučin nad njimi pozneje in že v preprečuje silnih dogodkom v poznejih Časih bi se moralo vršiti zopetuo ločeuje polagoma že zdaj in sicer od straui obeh narodnosti. Slovenci bi se morali sami izključevati iz \ italijanskih vrst in Italijani bi »orali to izključevanje radi dopustiti. 141 ROMAN. — Francoski Bpiaai Alphonse Daudet, preložil Al. B. — Včasih so se o teh urah, polnih gorjupega boja, tiho odprla vrata risarske dvorane in usto-pila je Klara Fromontova. Samota nesrečnega moža o teh dolgih nedeljskih popoldnevih jej je sedala v srce in prihajala mu je delat druščino s svojo hčerko ; saj je vedela iz skušnje, kako tohžeče more uplivati občevauje z otroci. Malička, k« je sedaj hodila že sama, se je izvila materinim rokam ter stekla k prijatelju. Risler je čul njene kratke, hitre korak*, čul 7 a seboj nje lahko dihanje in to je hipno napravilo nanj pomirjujoč, krepilen utis. Tako prijazno ar. je o^ila okrogle ročice okrog vratu, s« mu nasmejala tako veselo in odkrito ter ga poljubila z ljuhk mi usti, ki še niso bila izgovorila laži. Kkra Fromontova, ki je še stala pri vratih, ju je gledala smehljaje. ,Risler, dragi prijatelj," je rekla prisrčno, „pojdite z nami na vrt; vi delate preveč, še »bolite nazadnje". „Ne, ne, inadame Žorž ; jed'no delo ma drži po koncu... brani mi misliti iu modrovati". Čez dolgo časa je zopet začela: „Dobri, ljubi moj Risler, ojačite se, skušajte pozabiti... • 0» pa je zmajal z glavo. „Pozabiti... je li to mogoče ? — Nekatere stvari presegajo naše m> či. Človek lahko odpusti, pozabi pa ne*. Skoro vselej se je posrečilo otroku, zvabiti ga na vrt Naj ga je bila volja ali ne, malička je silila, da jej mova pouagati pri igranju a peskom ali pa z žogo. A prekmalu je opazila, kako neroden in malomaren je njen tovariš, in potem se je zadovoljevala s tem, je m'rno hodila ob njegovi strani med zelenikovimi plotovi gredic in držala prijatelja za roko. čez nekaj tmiotkov .se sicer Risler ni več zavedal njene prisotnosti, a ne da bi bil opazil, je mala, gorka roka, ležeča v njegovi, magnetsko upllvala nanj ter tešila muko njegovega ranjenega srca. .Človek lahko od u^ti, pozabi pa ne!" Tudi uboga Klari je vedela to, knjti ni pozabila u kljub posumili volji, ukljub globoknnu zavedanju svujih dolžnosti. Njo in Rislerja je okolica, v kateri sta živela, neprestano spominjala njijn nesreče ; i rez u-miljenja so stvari okoli njiju znova odpirale vse rane, ko so se baš hotele zaceliti. Stopnice. dvorišče, vse te priče in tihi sokrivci zako-nolomstva ko bile nekatere dni videti kar neizprosne. CeI6 prizadevanje, s katerim je Georges mučne spomiue skušal odvračati od nje, njegov plašni trn 1, da bi je zvečer ne pustil same in jej Tako „potujčevanje* je samo Sisifovo delo in brez pravega zgodovinskega pomena. Tako po-tujčevanje, ker politično hudodelstvo, je kažnjivo, ker razdira vrednost posamičnih uarodnosti. Pravo zgodovinsko delo pak je, da se utrdijo narodne pasme v krepke celote in ostanejo same v sebi Vladujoče za vse čase na zemlji. Le kadar se izvrši to utrjeuje izvirnih narodnih pas^m, tedaj bode za vedno rešeno — .narodno vprašanje* in po tem utrjenji bi morali stremiti vsi narodi po svojih pasmah. V^ako razdiranje tega utrjenja, bodisi svojevoljno ali po sili, zadržuje samo krasno veliko delo in tako razdiranje ni druzega nego brezuspešno hitanje za praznim ciljem. __F. ^Vodovodne razmere na Notranjskem. (Izv. dopiB.) (Nadaljevanje in zvršetek.) Minolo pomlad vlovili so se v Veliki Petkovi grapi studenci, katero delo je stalo občino črez 4000 gld. Letošnjo pomlad razpisal se je do 30. junija natečaj za zgradbo vodovoda v nadi, da c. kr. vlada, kateri so se predložili načrti in proračun vodovoda, priskoči občinama na pomoč s 50% prispevkom. (Zgradila bi se za sedaj le glavna črta, katere proračun je znašal 35.000 gl.) Podjetniki bo s a oglašali drug za drugiia, vlsg »1: tudi avoje ponudbe in prebivalstvo je bilo vzradosteuo, polno navdušenja, ker je bilo uverjeno, da se vendar enkrat po toliko dolgih letih uresniči njega edina, vroča želja, da se prične z zgradbo vodovoda. Ali kaj se je zgodilo? Kakor strela iz jamega, tako je ndaril naš mogočni deželni odbor med uboge Lr>gatčane. Prepovedal jim je vse nadaljnje priprave in delovanje za zgradbo vodovoda, uterae« Ijevaje svoj ukaz s tem, da občinama vlada ni privolila še nikacega prispevka ter bi na ta način prišli obe občini v veliko denarno stisko. Ob enem poročal o svojih potih, vse jo je znova spominjalo njegove izdaje. Čestokrat ga je malone prosila, naj bode milosten, ter mu rekla: ,Ne idi predaleč!" — A njena vera vanj je bila uničena, in strašna muka duhovnika, kateri je zašel v dvome in vendar hoče ostati zvest svoji obljubi, se je kazala tudi v njenem britkem smehljaju, v tihi, brezglasni prijaznosti njeni. Georges je bil zel6 nesrečen. Sedaj je obljubil svojo ženo; velikost njenega bitja ga je premagala. Z njegovo ljubeznijo se je družilo občudovanje, in — zakaj bi tega ne pripoznali — Klarin srčni jad je v očeh tega moža na lomestoval tisto nedostajanje koketerije, katero jej je bil ofi-tal na tihem. On je spadal v tisto vrsto mož, katerim dobro deje, ako si kaj prisvoje, ako premagajo upor. Hladna, trmasta Sidonija je zadovoljevala tem blodnjam srca. Ako se je danes prenežno ločila od njega, jo je našel drugi dan malomarno in razmišljeno, in ta potreba, vedno znova prido biti si jo, je naposled zavzela me*to resnične strasti. Tiha ljubezenska sreča mu je bila dolgočasna, ka kor mornarju vožnja brez viharja. Njegov zukon pa je bil že blizu ladjeloma, in še vedno ni minila vsa nevarnost. Vedel je, da se. je Klara obrnila od njega, da je bilo njeno srce vse otrokovo in da je ta odslej jedina vez med njima. (Pride še.) je zanka/. 1 da j.. r.» ,>i Dat -tja takoj pieklica i v vseli štirih »"aiopisib. Toj u,.juu»«j»i oka, t k ilk siki''j inu, uaš dež lai od o za ub;»z. ga K.. e*ca. Prt.civalsUo, popiej polno radosti in u«> uš- »j % ^daj to.-.»o Aie na razvai.ue svojih uad. V s&upiač ue zbirajo t r ugibijejo : „Čemu plačujemo ut.; It na-I 10.000 gl. letnih davkov?* Kar ga tiođi dežela za naših 7 učiteljskih močij, za tu sem spadajoče bolnike v deželni bolnici in za okrajno ce^to v Idrijo, za čije vzdrževanja prispeva itak okrajni cestni odbor logaški polovico :n ki bude tako podržavljena v kratkem — to ne zuasa nikdar 10.000 gl. Naj nam naš deželni odbor prepusti skrb za vse to ; stori naj nam to uslugo, da mu ne bodetno plačevali nikacih doklad in mi si sami zgradimo vodovod, a po vrhu tega si nastavimo še toli potrebuega okrožnega zdravnika, za katerega prosimo. Seveda, za vse druge naprave po mestih ima deželni odbor vedno odprte biagajue, tam siplje kar s polnimi rokami podpore, a ubogemu Kra-ševcu ne privošča niti dobre vode. Gospodje v deželnem odboru poznajo le takrat Kraševca in sploh kmeta, kedar se bližajo deželno in državno-zborske volitve, kadar jim gre za mandat. Takrat imajo polna usta medu, takrat nosijo saboj po shodih polno koše zlatih nad iu gradov. Mi kmetje seveda jim verjamemo, saj govore tako prepričevalno, tako v srce segajoče, iu hajd v volilni boj za nje ! A kako se varauuo ! Sedaj se nam odpirajo oči in v prihodnje stali budemo kakor skala. Niti njih zlate obljube in slauke besede, niti njih zatrjevanju, da bodo vsikdar delali v prid ubozega kmeta, ue omajajo več našega mišljenja in prepričanja. .Kmet voli kmeta 1" bode nase geslo, kajti le ta poana naše razbere, le tea&u so -inane težnje našega stanu !! Pa naj si že bo kakor si hoče 1 S temi vrsticami hotel sem nekoliko pisati zgodovino logaškega vodovoda, ki sedaj zopet spi zimsko spanje ter željno pričakuje nadaljnjih odredb toli usmiljenega deželnega odbora vojvodine Kranjske ter konečne rešitve visoke c. kr. vlade. K r a š e v e c. (Mi smo radi priobčili ta dopis, ker vidimo sami, koliko trpi ljudstvo na pomanjkanju pitne vode. Da-li pa je geslo ,Kmet voli le kmeta* res pravi in jedini lek za zboljšanje položenja kmečkega stanu, o tem pa si dovoljujemo že nekoliko — dvoma. Uredn.) Polltiik€ ares£f. V TRSTr, dii? 13. julija Nemški veleposestniki na Češkem so zborovali včeraj na Dunaju. Posvetovali so se o položaju, kakor se je razvil v sled jezikovnih na-redeb, oziroma vsled strastne, nezmerne agitacije Nemcev. O tem zborovanju so poslali v svet posebno izjavo. Tej izjava se vidi takoj, da popolnoma odgovarja tisti dvoumni iu dvorezni taktiki, ketere se vodno drže nemški veleposestniki. Tako so jo pogodili tudi s to izjavo: na jedni strani grajajo Nemce, ker iščejo pomoči v tuji državi, na drugi strani jih vspodbujajo v borbi zoper jezikovne naredbe, na tretji pa povdarjajo potrebo sprave med Nemci in Čehi. Ta je venuar lepa! Gospodje vedo vendar, da Čehi za nobeno ceno ne odstopijo od jezikovnih naradeb. Hinavstvo je torej, ako govore h kralu o odpravi jezikovnih naredeb in o spravi. To je t -,ko, kakor bi me kdo vabil v bi,o iu bi mi zajedno zapiral vrata pred nosom. - Jako zuačiluo je tudi, da izjava zahttva od vlade, da ona stori puUebne korake za spravo. Isti gospodje so pa najbolj kričali v dnevih ob-strukcije, da sprava se mora izvršiti od naroda do naroda. Boj proti jezikoviiim imredbam. Stvar postaja že malce neslana in radi bi naredili sklep z njo. A do skrajnosti neprijetui Nemci usiljuiejo človeku lo še vedno pero v roke, da ue more molčati. Naši nasprotniki piosledujejo svoj cilj z vso brezobzirno odločnostjo, uaslanjaje se na svoj železni rek „moč gre pred pravico*. Oni seveda so močni in pozabljajo ob jednem, da so ljudje. Za seboj imajo krepko zaslombo, kompaktno samostojno maso nemškega naroda, ki uživa danes vse pravice, ki gredo narodu po državnih zakonih in radi tega so ponosni. In ker obstoji v Avstriji anomalija, da se isti zakoni ne izvršujejo praktično tudi za Slovane, smatrajo nas Nemci manje vrednimi. Ako bi Nemci ne imeli te mogočne zaslombe, --j u i ur • j u. ali ■ ko !: um- i, Vakoi hiumjo; L s>i nt- uprtU i. o t la avs* ijskili t! h pruskih za > v i ■? i d. /a c, L t -n ivij«. Vtem 'i i j* li' b.;i . , slavljeni po isii »u e, i e i, zato jj L-ti n. moitjo tako biauiti, kakor bi bilo dobro za njo sai?o. To se maščuje .e.L j, ko ae jo jel pojaJjati sad geinianizac;jske politike v najudurniši obliki svoji. Kakor vse kaže, Nemci ne bod ) miioya!i tako hitro, ker so razdraženi po jezikovnih na. edbah. Oni so dobili žezlo v ro!:e in bi je ne h,teli pustiti iz roke za nobeno cen a Jezikovne naredbe so bile olje v ogenj in sedaj bod--, gjielo dalj-., tudi ako bi se umaknile te naredbe. Slovanom se ne da iste moči za odpor, kakor bi trebali v danih slučajih. Boj zoper jezikovne naredbe je smatrati torej le pretvezo, pod katero hoć«-jo Ne. ne i vzdržati svoje nadvladje. Dokler se avstiijskim Slovanom ne dajo vsa sredstva za odpor, tako dolgo ni misliti na mir. Izgredi v Hebu. Izgredi, ki so jih uprizorili razdraženi Nemci v Hebu na Češkem, so bili jako resne nravi. Iz najnovejih poročil je razvidno, da je množica gabila v blato vsako avtoriteto: organe javnega reda so kamenali in jim pljuvali v obraz. Med zaprtimi je tudi nekaj nemških podanikov. In po tem dejstvu zadobili so izgredi v Hebu toli resen značaj, da je dolžnost merodajnim činiteljem, da skrajno odločnostjo varujejo avtoriteto države. Mi Slovani smo že toliko trpeli na razn h persekucijah, okusili smo do dna vso trpkost nenaklonjenosti raznih vladnih zistemov, doba britkih skušenj je morala dovesti v nas do popolnega razvoja ču;, pravico- i u svobodoljubja, tako, da nam gotovo nikdar ne pride na misel, da bi brez potrebe klicali državnega pravilnika in policijo na pomoč; ali } ar počenjajo sedaj Nemci, to niti podobno ni boju za obstanek in za svoje pravo, a«;pak to je g«»lo iu nago nasilstvo, to izhaja na-ravn ist iz neugasne pohlepnosti po zatiranju dragih in proti nasilstvu je opravičena sila. Kdor noče priznati pravice drugim, ta ni vreden svobode. Žuto ne bodemo nimalo obžalovali nemških razgra-jalcev, ako res pride do tega, o čemer že govore nemški listi : da se progtasi obsedno stanje v Hebu iu v okolici. Dokler se narodni in politiški boji — in bodisi še tako srditi — vr-e v mejah dižave, dotlej ne treba državi — iu tudi pra-/ ne bi bilo — da posega vmes izre inimi, svobodo gibanja o-tnejujučimi odredbami, ali ko je prišlo tako daleč, e.a prihajajo 9euikaj podaniki tuje države, da za-s auiujejo to državo, tedaj je mera polna, tedaj je se mora vzdiamiti država in jeti misliti — na-se. B roa za načela n politiške programe bodi svobodna, narodno tekmovanje je plemenito in le pov-spešnje splošni napredek, ali očitnemu veleizdajstvu treba zaviti vrat. V Hebu zaprti nemški podaniki so glasen memento avstrijski vladi, koliko se je grešilo do sedaj nepotrebnim klanjanjem pred ma-likom, imenovanim „die voranleuchtende deuische Kultur" in kako akutna mora postati nevarnost, ako bi hoteli vztrajati na dalje v tem grehu. Različne vesti. Odbor pol. drufttva .Edinost' bode imel svojo sejo jutri v sredo popoludne ob 3. uri. Na dnevnem redu so važne stvari. Gg. odborniki in njih namestniki naj se gotovo udeleže te seje. Občni zbor političnega društva .Edinost* se bode vršil letos dne 18. julija 1897 ob 10. uri predpoludne v telovadnici Sokolovi\ Nadejamo se, da na letošnji zbor pridejo vsi naši državni in deželni poslanci iz Trsta in Istre ter drugi odlični rodoljubi, da se ta zbor povzdigne do impozantne manifestacije. To treba ozirom na dogodke v toli burnem prošlem letu ! Sodbe naših nasprotnikov moramo čitat., ako hočemo piav razumeti pomen te ali one odredbe za nas Slo v ence. Nedavno temu s bo bili priobčili v jako rezervirani obliki, da je pienehalo po-sluvanje šolskega nadzornika za tržaško okolico, gosp. Dolinarja. Takrat so nas silili posebni oziri, da nismo govorili določneje, jasneje o tej odredbi, ki utegne imeti usodnih posledic za naše slovensko šolstvo po okolici — nota bene: v kolikor je isto še slovensko. Sedaj pa, ko so nasprotna glasila spravila stvar v javnost in ko sosebno .Piccolo* hvalevredno odkritosrčnostjo proslavlja to odiedbo . . . . sedaj moramo spregovoriti tudi mi, d a je visoko naučno ministerstvo odstavilo gos p. nadzornika Dol i nar j a. Činu bi t.ijdi ? Ta I .-a .<. je velik uduec zo i š»l ,tvo P'» ikolici, ta odi- d.»a n.n je zadela do živega, ali p r e .s e i. e i 1 a a a :< ni! T." o 'r d- a j • le logiku p,.-si ..lica. i'tKi'Oiij'i, kakov s- je ra lo isto na Pi morskem p slednji čas, člen je to, k. se harmoničnu akla U in popolujuje z drugimi dogodki — slične nravi. O vzrokih, ki so se navajali zato odredho, ue moremo in ne smemo govoriti 5e sedij! Za to pride primerni čas in primerno mesto. Ako pa žele naši čitatelji ugibati o pravih vzrokih odstavljanju nadzornika Dolinarja, morejo to storiti po radostuih vsklikih, ki jih je o tej priliki bruhal iz sebe „Picculo". Saj smo rekli že gori: ako hočemo prav soditi pomen te ali oue odredbe za nas Slovence, moramo vsikdar čitati sodbo nasprotnikov. „Piccolo" je pisal dne 9. t. m.: .Vest, daje naučno ministerstvo odstavilo šolskega nadzornika za okolico, Dolinarja, bode brez dvoma vaprejeta zadoščenjem pri vseh onih, ki žele, da državni uradniki v svojih poslih kažejo popolno objektivnost, o kateri jedini je možno, da se spoštuje njih avtoriteta in da ostane ista, vzvišena nad vsemi strankarskimi spori. V seji mestnega sveta od 31. januvarja 1895 je bilo predloženo poročilo šolskega odseka, sestavljeno od spoštovanega Veneziana, v katerem je bila uDičer?!na obsodba -slor b '»pozornika Dolinarja. Iz preiskave mnogih činov, izjav in dejstev, katerimi se io zagrešil t,a šolski nadzornik v svojem poslovanju, sledi, da se je Dolinar očitno kazal pristranskega v prid slovenskemu pouku, da je zanemarjal in je bil nasproten italijanskemu pouku v šol ah po deželi; da se ni plaSi! agitacij In žaljenj posamičnih učiteljev ; da ni kazal nikake dobrohotnosti do učiteljev r da mu je nedostajalo pedagoškega takta; i n pokoljenja. ,Bodim > mi duhovn'*!" tako je dajal v svojem prvem gori5;-pastirskem listu „vsi pi avi vzgled v zve^f-i'-i g0 v stanovitnosti dob ote, vere in čistost; in vseh dobrih delih da nas b-do verniki ▼si radi posnemali". O njngovi izredni srčni plemenitosti se piše: Nikdo, ki se je bližal visokemu duhovnemu gospodu s kako prošnjo, ni bil odbit. Njegova ponižnost je bila tolika, da je mislil več na visoko odgovornost poklici, ne o pa na čast in sijajno^ istega. Zatorej je tudi prosil sv. Očeta, da bi mu odvzel pastirstvo. V Rimn pa so predobro poznali visoko vrednost škofovo in so se protivili njegovemu odrekanja. O veliki noči hotel je osebno v Rim prositi da bi ge. odpustili, a bolezen ga je zadržala na tem. Morda, ako bi bil smel v pokoj, bi ne bilo tako nevarno p išlo z njegovim stanjem. Zdaj ni več blageg* svetnika in vsak človekoljub mora žalovati po njem. Truplo nadškofovo so pripeljali v Gorico v nedeljo popoludne. Na kolodvoru se je zbrala velika množic.-u Pogreb bode jutri. Truplo shranijo v kapeli starega pokopališča, kjer se sezida župna cerkev. Slovenska spodnja gimnazija v Celju ostane. Za sprejemni izpit za prvi razred prihodnjega leta se je oglasiti istim, ki hočejo položiti ta izpit, že zdaj v sobot> 17. julija ob 8. uri zjutraj v rav nateljev; pisarni v Jezernikovi hiši za veliko kasarno. Nezaslišana nesramnost nemškega kolesarja. V Ljubljani sta v nedeljo zvečer vozila po tržaški cesti dva nemška kolesarja, od katerih je jeden imel luč, drugi ne. Vozila pa nista po cesti, marveč po trotoarju iti je izključno za ljudi. Že v tem činu je zapopadeni namen provokacije. Po trotoarju sta prišla dva moža , nemška kolesarja bi ju bila skoro povozih. Teden teh mož je rekel kolesarjem;.: tu ni dovoljeno voziti, ampak le po cesti !w Na to je potegnil kolesar revolver in zakričal po iiciunki; „Fed prokleti, ali na greš hitro naprej ?• Ali j t; teoiu germanskemu ^rditežu morda rojil po gla<>i odmev germanskih demonstracij v HebuP Po takem nastopanju kolesirje^ pa tudi ni čudo, ako je začelo ljudstvo gojiti nekako antipatijo do toga športa. Prusofilsko protestantstvo v Ljubljani. Ljubljanska piotestant^ka občina je sh.vil« nedavno veliko cerkveno slavnost. Vsi pravi in nepravi Nemci slovenske Ljubljane udeležili so se te slav-nosti, zlasti pa realčni profesor Binder se svojimi Bismarckovci. Pa tudi katoliški dijaki so baje peli na tej slovesnosti. No, ako je temu tako, potem bode treba presneto pogledati na prste tistemu Bmderju, ki pripravka pruska obroče, da bt jih vrgel čez slovensko Izubijano. Gospodje poslanci, pozor 1 Ne spite 1 Kako postane človek lahko renegat. Renegat postane človek, ako : 1. Ni dovolj krepkega značaja, da brani in ohraui v vseh slučajih svojo narodnost. 2. Ako je premeheic idealist, nepraktičen optimist, ki od svojih rojakov zahteva isto, česar mu izpolniti ne morejo ob najboljši volji. 3. Ako ga za vso njega žrtve in napore v prospi - vojega naroda zadenejo le gola lHiva-ležuost, prevara in posmehovanje od strani njega rojakov. 4. Ako vidi, da v rojakih ni iste doslednosti in vztrajnosti, kakoršne je potreba, da se narod obdrži na ■ isini sv >ja vrednosti. B. Ako želi doseči mej rojaki zase odličnih naslovov, a mu jih odrekajo, bodisi zasluženo ali nezasluženo. 6. Ako vidi propadati narod vkljub vsem borbam in obupuje na rešitvi istoga. Gledališka šola dramatičnoga društva v Ljubljani se otvori dne 18. jHlija. Poučevalo se bode v tej šoli v deklamaciji, mimiki in tehniških potrebah in pripomočkih v dram. predstavljanju. Učitelj je gospod režiser Iaeiaauu. Pouk je brezplačen. Vpisovanje v gledališko solo se bo vršilo od 15. do 18. julija od 11. do 12 ure dopoludne in od 6. do 7. u/d zvečer v intend tnčui pisarni v gledališču. Šolsko letno poročilo gimnazije Ljubljanske za Sol*-, o leto 1896t97. ..bv ia Hrvatov še_ — Slavonce in Dilmatiuce. (Te poslednje skušajo Italijani odcepiti ok ; -tai k . g. I n Wa- baaigg««. 0 > i. n i pett t • Litijo fa . b i 30 oknp-fi obed v gostilni „na poŠti«. 01 5. uii popoln ine prireli ,evsko dm-tvo „S.avec* na vi.u gostilne ,pri Foi tuni« * prijaznim s« uelov njem litijskih rodoljubkinj, pevsk ga društva ,Zv«n" ia taiaUuraikega zjora u Smartuega veliko ijud«ko veselico v korist družbi sv. Cirila in Metoda (po posebnem vsporedu). Ob neugodnem vremenu se bode vršila veselica v prostorih g. I. Oblaka. Po veselici svobodna zabava. Odhod iz Litije v Ljubljano ob 10 30 zvečer. Oglasila za vožnjo in skupen obed (kuvert 70 nč.) vzprejema trgovec g. Fr. Čuden na glavnem trgu in društveni odbor .Slavca". Iz Nakelske županije nam pišejo: Minoli mesec smo pri nas volili nov občinski odbor, s katerim smemo biti povsem zadovoljni; kajti občinsko upravo bodo vodili uzorni in rodoljubni možje. Najbolj se pa ponašamo po vsej pravici l dejstvom, da načeluje dičnemu temu odboru mož korenjak in poštenjak : gospod Aleksander M a h o r č i 5, posestnik iz M;itivuna. Zupanoval je v naši obširni občini od 1893. leta, in ves ta čas se je kazal narodnega moža in skrbnega očeta svojim soobčinarjem, Koliko blag'h Činov bi se dalo našteti, ki sta jih izvršila njegov jasni razum in njegovo plemenito srce, a vse to se mora zamolčati, ker je mož skromen in ne mara obešati svojih dejanj na veliki zvon. Prav prijetno nas je dirnola novica, da so gg. odborniki g. Aleksandru enoglasno poverili županovo stolico tudi za bodočo zakonito dobo. V imenu vseu svojih soobčiuarjev kličem iz dna srca : Bog živi gospoda župana še mnogo let v gmotni in duševni razcvit naše županije. Janez izpod Brkinov. Evropska vojska. Drugort evropskih vojnih pripomočkov narasla ia že zart s na neko opasno višino. Za vojaštvo E/rope se je potrosilo v mi-uolei* letu 2 tnilijardi 127 uailijouov goldinarjev. Rusija je potrošila 516 milijonov, Anglija 383, Francija 379, Nemčija 265, Avstrija 178, Italija 131 in pol milijona itd. — Je-li mogoče še dalje ili ? Ne. u al je ni utogoče. Visoka starost. V naselbini Varisi, okrožje Kutais v Ruiiji, živi duhovnik Georgije, ki je letos slavil 140. rojstni dan. Zopet nesreča na Železnici. Iz Kodanja se poroča: Dae 11. t. m. o polunoči pridirjal je ua kolodvor v Gjeutomtu brzovlak ter se zaletel v v ondi stoječi osebni vlak s tako silo, da se je Btrlo osem vagonov osebnega vlaka, napol njenega z ljudmi. 40 < seb je bilo ubitih, 60 težko ranjenih. Mrliče in ranjence so takoj prepeljali v boln šnico. Požar. V četrtek zvečer ob 'AlO. uri je bil vel k požar na Rakeku na Notranjskem. Pogorela je parna žaga Peltrin^llijeva in mnogo lesa in drv. Korist Rontgenovih žarkov. Znano je, da se s pomočjo t. h žarkov, ki prodirajo svojo svetlobo cel6 kamnate in železne plošče, d& pogledati skozi manj goste, snovi tako kakor skozi steklo. V poslednjem času poskušajo X-žarke, kakor se imenujejo, porabiti v razlije pr? ktične svihe. Na caiiuar.'ikem uradu v Parizu se je posrečilo cel6 to vrlo iznajdbo porabiti pri preiskovanji zavoje? iu to z velikim uspehom. V očigled velikemu ua-valu blaga .«a caiiUarskih uradih po velikih mestih ni bilo možno dosedaj, da bi pogledali v /.ae zaboje iu ovoje, i u tako s;e je prezrlo na tisočo o'vari, katere bi morale biti obdačene. Koliko stvari roma po svetu pod naslovom »uzorci brez veljave", ki pa vendar niso brez veljave. Ravno tako bode možno s pomočjo X-žarkov pogledati v pisnu, v katerih se nahaja denar in konečno se bo do mor ula pisati vsa pisma — z ».sim^atetičnim črnilom", kajti pred svetlobo Rontgenovih žarkov ne ostane zakrita nobena ta nost. — Andreejev balon. Neki dopisnik beroliu^kega „Local-Anzeiger«, javlja iz Dans Island a, iz koder se dvigne Andrće sč svojem balonom v zrak, da se popelje čez severni tečaj, sledeče: Andiše je jako Ijubeznjiv Človek iu poln humorja. Razlagal nam je svoj načrt ekspedicije in razkazoval priprave za to interesantno in nevarno vožnjo. Zrako--plov je pripravljen za odhod, obsežen jo 5000 kubičnih metrov. Polnjenje istega je trajalo 89 ur, pričelo je 19. junija, izvršilo 22. Ladija balonova je pritrjena. Balon je visok 21 metrov in je po-dolgaste oblike, podoben figi. Dosedaj pa še ni bilo tako ugodnega vetra, da bi zamogel odpluti. Kuga v Bombayu. Kuge t Bont>ayu je vendar konec. Posrečilo se je hudim naporom od strani zdravništva in oblasti zapreti pot temu groznemu gostu in zdaj se sme mirno reči, da je v Bombay ne bo tako brž zopet. Posamični slučaji se dogajajo vedno, vendar je lahko reči, daje epidemija zatrta. V Bomb»yu, v mestu, ki šteje 800.000 prebivalcev, vzela je kuga 1B.OOO prebivalcev, torej na 160 jednega, kar je razmerno jako malo v primeri s prejšnimi epidemijami. O škandalih proti glasbi. Na Dunaju v juniju 1897. (ZvršetekJ Za drugo predstavo je Roasini oskrbel nekoliko primernih manjših prenaredb, a sam ostal doma, čakaje poiočila o izidu. Kar je začul krik na cesti. Že je bil v straha, da je opera propadla vnovič ter da mu hoče razdraženo ljudstvo prirediti demanstracijo, kar je začul ,evviva*-klice in zagledal svit bakelj. Opera je bila ta dan sprejeta brez predsodka, njene krasote so zmagale in v južni živahnosti priredilo je občinstvo lepo ovacijo akiada.elju v Oast in zadostilo. Naravno, da sprejem opere ta večer še ni bil na\ dušen, temveč da si je šele z časom pridobila svoje priljubljenost in veljavo. Znani so skanlali, ki so se 1861 pojavljali? Parizu povodom uprizoritve Wagnerjevega „Taun-hauseio,'. Ce^ar Napoleon III. je i a pr.zadevanje kneginje Pavline MetternicLovt;, čije m« ž je bil tedaj avstrijski poslanik v Parizu, zaukazal uprizoritev te opere, a ,jockey-club* se je zarotil proti nji, ker se Wagner ni hotel ozirati na njih zahtevo za uvrstitev večjega baleta, da si je na njih željo v tem zmislu razširil prvo sceno. In tako je bila opera sprejeta in po'ropana z velikim škandalom. Francosko-neinška vojna je povzročila veliko narodno sovraštvo ter onemogočila želje po poznejši uprizoritvi Wagnerjevih del, a zadnja leta se ona kljub temu predstavljajo v Parizu z najvećim us e-hom Umetnost je tu premagala ves narodni šovinizem. In tako so tudi Čehi uprizarjali \Vagnerja poleg drugih nemških mojstrov, in pred 5 leti sprejeli z največ m navdušenjem njegove „Mojstre pevce norimberžke", delo, katero je po svojem tekstu od prve do zadnje vrste proslava nemškega duha in nemškt-ga nar ^a delo, ki se po pravici lahko nazivlje povsem teudencjozno, In saajO r.eiu'ka v.*e druge nadkriljujoča \ kultura — saj t se je tolikokrat povdaijalo zadnje ■ dni — s.imo ta nsj ?i ne upa čuli v avstrijski i stolici, fljei biva mnogo Slovanov, v cesantvu, ki j- po av ji večini -tovansko, — slovanskega del«. ? Ne kričeči in hujskači lahko danes ali jutri pra- i zuujejo jedo » zmago. — opetovanih ne bodo, v to so Duuajčani prerazumui ni predohrovoljni, a tudi prepravičn\ j In zato fmo uverjeai, ako se tudi morda po- , sreči ka iti mir za kak trenotek, da ponovitev | škandalov, kakor s> bili svojedobni proti Dvofaku, » ni več mogoča. \ Kjer 36 je tr rej proti priznanim izbornim i del. m de'ionstrovalo iz raznih u/.rokov, ondi so j bile te d^tii« ns^racije brezvspesne. In zato trdno i verojemo v zmago slovanske glasbe kljub vsemu i sovi ižnemu prizadevanju nekaterih stekiičev. Emilijan Savič. Najnovejše vesti. K zina 13 Sinoč so imeli tu socijalni d?mo i kratje svoj sbo'1. Žal, da prepozno zvečer zvedfi o t-m »uoriu. Sicer i»i bi! i odločuo zavrnili govornika, ki jb strastno napadal vero in duhov Ščino. Veudar pa smo se uprli, da smo preprečili, da firorirnik n' dosegel ?aželjen<*ga vs»peha. Ob sirn-ji dopis pride. » Dunaj 13. Knez Bolgarski pripeljal se je \ včeraj zvečer preko Dunaja, a se ni u-tavil nič, marveč nadaljeval potovanje v Sztnt Antal na Ogerskem, kjer mu biva soproga knegiaja Bolgarska Rzeszov 13. Državni poslanec Szajer je bil obsojeu radi razžaljenja okrajnega glavarja v Strzyzovem in nekega hraniluičnega uradnika na 14 dni zapora. London 13. »Times" poročajo iz Carigrada: Angležka ter francoska vlada pridržali sti si še odgovor na okrožnico porte, kar se dostaje name-rovane odpošiljatve turških čet v Kreto. Italijanska vlada je odgovorila ustmeno in priporočala porti, naj si stvar še riobro premisli. Tužnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš iskreno ljubljeni brat, gospod Ivan Fabiani, trgovec in posestnik, danes dne 13. t. m. ob 9. uri previden z sv. Zakramenti za umirajoče v 26. letu starosti. Pogreb pojde v četrtek dne 15. julija dopoldne ob 9. uri iz hiše žalosti na mirodvor. Sv. maše zadušnice brale se bodo v tukajšrgi cerkvi. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V LOKVI, dne 13. julija 1897. I Marija Pakiž Kristina Fabiani sestri Marija Fabiani, teta SI oooo6cooooG30c©£iocQootot^ ^coooccoobaaoooec ^ flfrfffr »%rkinaun Chicago" Raztrirnl zavod - Knji^oveistvo. priporočuje ho za prijazne naročbo so zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov* rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov i cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih tist, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-. Conto-Corrent-knjig, Saldi-Contl, Fakture, Debltoren, Oeditoren, Cassi-knjig, Strazza, Memoriale. Journalov, Prima-note, odpravnih, menjičnih. časo-zapadllh in knjig za kopiranje, kakor tudi vsuh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledic iz cinka za kopiranje itd. Za iiaroćbc in nadaljnja pojasnila obrniti so je do glavnega zastopnika Trst, Acquedotto 36 — ARNOLDO COEN - Acguelotto 35 Trst 00000000000^000000^000030^^ * sdcp«OOOOŠ© ■■■'Zrr. •• 3*- Za slabotne ">.'■ i ■ bol obave vtded pomanjkanju krvi na živcih, hlod.- in sla-| slabotne otroke; izvrstnega okusa in pioiskufienoga učinka jo železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajska cestu) priporočeno od mnogih zdravnikov. — 1'ollitorskn steklenica veja 1 gld., pot poLliterskih steklenic 4 gld. 50 kr. hJL FILIALS della BANCA UNION TRTE8TE h' oocupa di tutte le operazioni
  • rrento ab-buonando l1 interesse unnuo per banconote 2'/,° 0 con prnnvvif^ 5 giorni 3'/.% * n 12 „ 8»/, n a 4 meni lisso 3®/. - i. 8 „ por Napoleoni 2 % con preavvino di 20 giomi Ž V« « n » II n 2 Vi n n n , » "lOSi 3 . „ * • 6 , II nuovo tasso d'interesse principiera a de-corrore sulic lettere di versamento in circola-zione a datare del 8 Maržo rispottivnmente dal 10 Maržo a secondo del relativo preavviso. b) In banco giro abbuonnndo il '?747„ rcsse anuo aino a qualunquo sommn ; preleva-zioni sino a iior. 2;>.OO.t — a vista voi-mo chtquo ; importi maggiori preavviso avanti la Boraa. Con-ferma versimenti in apjiosito li retto. c) Conteggia per tutti i versamenti fatti in i)ual«iurti ora d' ufflcio lavaluta del medeaimo (/ioni o, AsHunie dei pvopvi coi-realisti l' incasso d i con t i di piazsn, di cambiali per Trieste, Vieiuia, liudupest ed altri principali cittit; rilascia loiv asaeijni per queste piazze, td accorda loro la fac Itd di domlciliare effetti presso la s«« ca*su franco d' ogni spesa per essi. e) Rilascia ^raglia del Banco di Napoli, pagabili ovu»que presno gli stabillmenti ded Banco e presso i suoi representuti « corispo denti Facol-tati alla emissione d''gH iiisegni. d) S' incarica dali* aoqui«to e dellavendlta di effetli publici, valute e divine nonchd del bicasso d'atsegni, cambiali e coitpom, verso modica prov-vif/ione. 8u le lettere di v«*r*amrnto uttunlmonte in oireolazione il nuovo tasso d' trteresHe ontrera in rigoro al «5 con-, e riHpettivnmento al 2 Maržo a. c. a »econda del rispettive preavviso. Tiiestd. 20. Fnbhraio 1896. 1 12 lepo, suho, debelo brez, prsti, imajo na prodaj po jako ni7.ki ceni bratje Drnovšek SAVA j. ž. Assicurazioni generali v Trstu (drufttvo je ustanovljeno lota 1831.) To druStvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: in. zavarovanje proti požaru - zavarovanje po morju in po kopnem odposlanogu blagu in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica in roserva dne 31. decembra 1B9?. f Premije za poterjati v naslednjih lotili f. Olavnioft */a zavarovanje ži-vonja do al. decembra 1S94 i" Plačana povračilu: n) v letu 1894 f. b) od začetka društva do 81. decembra 1894 f. Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-Skodvanj, tarifo in pogoje za zavorovanja in "plolv vsr natanjčneja pojasj ila ™ v '^rotu v uradu društva: Via della Stuziou" '.[>, lastnej hiši. 12 -12 - \ .laj^l^.ia^m tiiM^TiTT'iTTTiti r»8,071 30,541 700-04 l«9,9Si9.tj2503 9.737.614*48