rt«s Cotrtek ta »•»I* * poštuino »red ali 1 Mariboru s podilia-.fem ok dom aa celo le» fe U D, pol leta 10 D, fesi, t leta 8 D. Izven Ju-f«<lavije 56 D. Naročala« te po&lje na uprav-
Posamezna Številka stane 1-50 din.
PoStnln« ploCmui v gotovini.
¿litra »Slov. Gospodar-
ti » Mariboru, Koroi-i cesta 5. List se do-
palilja do odpovedi. flar.Coina se
«rkaa it 113.
ipo vetu. iuina se plačuje ▼ i. — Telefon inteo
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
TlredalStvo Ja ▼ !iar»fc
ru, Koro&ks cesta it V« Rokopisi se ne vračaj«, UpravniStvo sprejem* ■arotaino, inserate 1« reklamacije.
Cene inseratom pe in-govoru. Za večkrat» oglase primeren popa»«. Nezaprte reklamacije** poštnine proste.
Čekovni račun poštnef • urada Ljubljana 18W* Telefon interarfc. It 1«-
4« itevilka.
MARIBOR, dne 28. Januarja 1926,
60. letniku
Naš račun«
Slov. ljud. stranka je imela preteklo leto štiri tajali tva, in sicer v Mariboru, v Celju, v Murski Soboti in v Kozjem. V tekočem lelu se tajništvo v Kozjem združi a tajništvom v Celju. Tajništva so izvršila ogromno deta in so imela tudi primerno velike stroške kljub vsemu varčevanju in kljub vsej skromnosti zaposlenih članov.
Nekaj preglednih številk naj pojasni delo! Tajniki so nastopili na približno 150 shodih in sestankih. Iz pi-«am je šlo nad 20.000 (dvajset tisoč) pisem in samo za poštne znamke se je izdalo nad 10.000 (deset tisoč) dinarjev. Pisarniške potrebščine: papir, kurjava, čiščenje, eajemnina itd. znašajo zaokroženo 38.000 (osemintri-Žleset tisoč) dinarjev in potni stroški približno 4000 do 6000 dinarjev. Plače naših pridnih in vestni moči za ffsa tajništva znašajo 80.000 (osemdeset tisoč) dinarjev fietno.
Omenjamo posebej, da je med številom pisem po-acbej okroglo 1500 takšnih, kjer smo dali strokovna navodila, pojasnila in pravne nasvete. Še več se je opravilo ustmeno, toda tega ne vračunamo in ne zapisujemo.
Naveden številke kažejo potrebo in upravičenost ©bsloja naše tajniške organizacije. Sicer pa kažejo tuji «rzgledi, da vse stranke pri nas v Jugoslaviji, še bolj pa y drugih državah za politične svoje organizacije žrtvujejo neprimerno več. Tako dajejo na primer angleški delavci za svoje organizacije 5 odstotkov do 10 odstotkov vseh svojih dohodkov. Na Nemškem in Češkem približno ravno tako. Agrarci na Češkem izdajajo letno 'več milijonov.
Pri nas so obvezni prispevati poslanci polovico vseh stroškov, a drugo polovico moramo krili s prostovoljnimi prispevki naših zavednih pristašev.
Dobro vemo, da so gospodarske razmere težke, toda uvidevnost naših pristašev in njihova zavednost nam dajeta jamstvo, da mirno in brez bojazni gledamo v ¡bodočnosti. Armada za obrambo političnih, gospodarskih in kulturnih zahtev slovenskega ljudstva mora obstojati, izvojevali se mora borba za jednake pravice in dolžnosti, za pošteno upravo, za red in pravičnost !Vsem stanovom in vsem pokrajinam v smislu in na podlagi večnih načel krščanstva. Zato je potrebna trdna fcn močna organizacija in zato je potrebna ta razmeroma snala žrtev članov in pristašev.
Prijatelji in somišljeniki! Ustvarili smo si zadnja fieta dobro in trdno organizacijo. Bodočnost slovenskega ljudstva zahteva, da jo vzdržimo in še spopol-rnimo. Naši lepi cilji so vredni več kot teh skromnih
žrtev, a naši delavci zaslužijo ne samo priznanje, temveč morajo imeti za svoje pošteno delo tudi vsaj skromno plačila
Vodstvo Slov. ljudske stranke za Štajersko.
Boj proti MerikaHzmu = boj katoliški veri.
Predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike, Coolidge (Kulič), je imel v septembru lanskega leta v Washingtonu govor, v katerem je poudarjal naslednje: »Vsi napori vlade so obsojeni na neuspeh, ako jih ne podpira vera. Jaz jemljem besedo »vera« v ožjem pomenu. Če tudi smatram duhovščino kot najpripravnej-šo, da propoveda verski nauk, vendar tukaj nje nimam v mislih. Jaz sem prepričan, da dober zgled krepostnih mož in žen, neki Socialni sliki, zlasti pa upliv dobre, kremenite družine: vse to so moralni faktorji, ki so največje važnosti. Ne najdem drugje nikjer ozbiljnega leka za moralne težave, ki pritiskajo moderno družbo, kakor samo v veri. Brez nje gre vsaka vrsta vzgoje in vsaka oblika vladavine sigurnemu neuspehu nasproti. Rešitev nam ne more priti kakor po požrtvovalnosti, požrtvovalnost sama pa je bistvo vere. Ako bo javnost vedno boljše razumela to resnico in ako jo bo duhovščina dalje propovedovala, bo iz tega prišlo nebrojno koristi za nas vse. Edino na ta način: z obnovljenjem in poja-čenjem naše vere, bomo mogli razširiti in poboljšati moralno in duhovno življenje našega naroda. Brez vere bo naša civilizacija (omika), če tudi bi bila najsi-jajnejša, sigurno propadla.« Tako je govoril predsednik države, v koji prebiva 110 milijonov ljudi. Tako je govoril državnik, ki si je v svesti svoje velike naloge in ki je prepričan, da svoje naloge ne more izvršiti, ako njega in državno vlast ne podpira v javnosti vera, verska moralna načela.
Drugačno pa je stališče slovenskih liberalcev. Ljudje, ki se zbirajo okoli »Jutra«, »Narodnega Dnevnika«, »Kmetskega lista« in raznih socialpodemokrat-skih glasil, hočejo veri zabraniti pravico, da bi imela kakšno besedo v javnem in političnem življenju. Njihovo stališče je: vera v cerkev, javnost in politika pa pripada nam svobodomislecem. Vera se naj briga za življenje onstran groba, na tem svetu pa si bomo življenje uredili sami, in sicer tako, kakor mi hočemo.
To je pagansko stališče, ki vodi v propast poedince in države. Naša stranka, ki hoče dobro posameznikom in celi državi, propoveda veljavnost krščanskih načel na javno in politično življenje. To je dosledno katoliško in
to tudi odgovarja zdravi, s strastmi nepokvarjeni pameti, kakor dokazujejo zgoraj navedene besede predsednika Zedinjenih držav. Liberalci in socialni demo-kratje pa to imenujejo in psujejo klerikalizem.
Nedavno je poslanec dr. H o h n j e c na kratko ugotovil in raztolmačil važnost in veljavo krščanskih verskih in moralnih načel za program in delo naše stranke v članku, ki ga je tudi naš list objavil v zadnjem svojem broju. Članek je liberalce in svobodomislece hudo spravil pokonci. To je dokaz, da je zadel v črno. Za liberalce so katoliška načela v javnosti, uporaba teb načel za državno ureditev in za politiko grozota in strahota. Za nje je država molzna krava, in zato zahtevajo za sebe popolno komando nad državo. Kdor pa je proti' njim, njega proglašajo za sovražnika države.
Tako dela »Jutro«, ki v vsakem broju klerikalce proglaša kot protidržavne elemente. Pri tem niti ne po-mišlja na škodo, ki jo v svoji sebični strasti dela drža^ vi, ako jo hoče spraviti v nasprotje z ogromno večino katoliškega ljudstva. Pa kaj je liberalcem za državo in za zadovoljnost državljanov! Država smo mi: tako kričijo liberalci, mi hočemo v njej voditi glavno besedo, mi hočemo od nje imeti giavno korist Kdor je proti nam, ta je proti državi!
Iz tega se vidi, da so v istini pr^ti državi, proti pra-
vi njeni ideji in pravemu njenemu cilju raznobarvni naši liberalci in socialisti. S svojo strastno borbo proti klerikalizmu, to je: proti uveljavljenju krščanskih načel v javnem in državnem življenju, hočejo pokriti svoje grde samopašne namene.
So tudi proti veri, če tudi se tega očitka krčevito branijo. V dokaz za to hočemo danes samo še navesti članek »Narodnega dnevnika« z dne 22. januarja. V tem članku se je omejeni list, ki hoče delati »Jutru« konkurenco v poveličanju centralizma, zaletel ne samo v programalično izjavo dr. Hohnjeca, marveč tudi v rimskega papeža. Ni mu prav, da je papež upeljju praznik na čast Kristusu Kralju, ter napada papeževo okrožnico, v koji Pij XI. versko resnico o Kristusu Kralju ugotavlja, dokazuje in tolmači ter iz nje izvaja nauk za javno življenje. Kar se tiče javnega življenja, nima papež ničesar predpisovati, tu so gospodarji gospodje liberalci in svobodmisleci, ki nočejo ničesar slišati o Kristusu kot Kralju na tem svetu. Za vse posvetne stvari, tako piše »Narodni dnevnik«, je odločilna ter bo tudi ostala volja naroda (to je volja gospodov liberalcev). To mora Cerkev spoštovati, ali pa bo tudi država uveljavila svojo avtoriteto (oblast) tudi na drugih poljih.
Kakor je razvidno iz teh besed, preti »Narodni dnevnik« Cerkvi z državno vlastjo, in to v zadevi, ki je
¿jLf.S TTEiiK!,®
Dtungla.
Koso*t! iz afriških pragozdov. UtagMlI «pisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paalus.
15
Ine in Clayton sla šla na sprehod po vrtu. Beseda Jima ni kaj gladko tekla. Oba sta čutila, da je dozorel ftrenutek, ko se je bilo treba odločiti za jasen da ali ne. Po vsak se je bal začeti.
Claytona je mučilo ljubosumje. Njegov nasprotnik ®e je ulegr.il vsak hip vrniti in bal se je, da mu ne bo ikos v tekmi za Ino. Treba ga je bilo prehiteti in mu izpodkopati tla.
Dobro je poznal Inino slabo stran. In ko sta hodila po vrtu in govorila vsakdanje, brezpomembne reči, je hitel pripravljati svoj načrt in zlagati primerne besede za odločilni napad na njeno srce. , Pa tudi Ine je mislila težke misli. ' Trzan se bo vsak hip vrnil in prvo ugodno priliko, to je vedela, bo porabil ter ji stavil odločilno vprašanje.
Bala se ga je. Nepremagljiva sila je izhajala iz njega. Ali se ji bo znala ustavljati? In vendar ni moglo .jbili —.
Vedno jasneje se ji je zdelo da umeva svoje nagnjenje do mladega junaka džungle.
Ali je bilo kaj druga ko trenutno navdušenje, ko občudovanje njegovih silnih moči, njegove spretnosti in gibčnosti, njegove junaštva —? Kateremu mlademu, slabotnemu dekletu bi ne udarilo srce burneje vpričo mladega junaka, ki se zaradi nje golih rok vrže na leva, katero dekle bi ne čutilo hvaležne naklonjenosti do mo-
ža, ki i*1 zaradi nje junaški tvegal življenje in jo rešil gotove smrti —I
Navdušenje, občudovanje telesnega junaštva, hva^ ležnost, — to pa še ni bila ljubezen, ki zadostuje za zakonsko srečo. Seve, v džungli je sodila drugače, čar džungle jo je omamil in bi bil omamil vsako drugo.
Pa Wisconsin ni bila več džungla, čar džungle se j« razblinil in »neznani beli junak«, nekdaj ožarjen s slavo nepremagljivega zmagovalca nad levi in gorilami, je s.jtl pred njo v krotki modni obleki pariškega kroja, govoril francoski, se olikano vedel in bil prav tak, kakršni so vsi drugi mladi ljudje.
Romantika džungle je izginila, kaj pa je ostalo mesto nje na »junaku« —?
Svojih silnih mišic seve ni izgubil, kakor je pokazal nastop s Canlerjem. Pa taki nastopi v kulturnem, urejenem svetu niso več pomenili junaštva, ampak nasilje —.
Kdo ji je jamčil, da bi se taki prizori ne utegnili ponoviti še tudi v zalcocu —? Kaj bo počela z možem, ki jc znal neljubega človeka enostavno dvigniti od tal in ga vreči skozi okno —?
Kdo ji je jamčil, da ima njen junak iz džungle poleg telesnih moči tudi potrebno izobrazbo duha in srca, velikodušnost, rahločutnost, požrtvovalnost in druge lastnosti, ki so podlaga zakonske ljubezni, zakonskega medsebojnega razmerja —?
»V srcu sem še vedno divja žival«, — tako je dejali
Ine se ga je bala.
In ledaj je govoril Clayton.
»Ine«, je dejal mehko, »Canlerja ni več, svobodni ste! Dolg ludi lahko plačale. Ni vam treba mojega denarja.
Rekli ste, da me spoštujete, da sem vaš prijatelj —i Ali ni mogoče, res ni mogoče, da bi našli v svojem srcu še vsaj tudi iskrico ljubezni za mene?«
Ine si je zakrila obraz.
»Ali mislite na — Trzana, Ine?« je nadaljevaL »Premislite si dobro, preden se vežete nanj!
Kdo je ta človek? Kdo so njpgovi starši? Kako je prišel v džunglo? Niti sam ne vel
Po vsej verjetnosti utegne biti ubegel kaznjenec iz kake evropske kolonije v Afriki, ali pa vsaj potomec kakega takega begunca. Dokaz temu je njegova gladka francoščina, ki jo je iz umljivih vzrokov spodaj v Afxi~ ki zatajil, in pa njegovo olikano vedenje.
In na takega človeka se hočete vezati, Ine? Nikar ne mislite, da vam ga hočem očrniti! Priznavam, da je junak, kakršnega še nisem videl, da nam je mnogo dobrega storil. Toda končno — v smrtni nevarnosti smo bili in vsak pošten človek pomaga bližnjemu v lakih položajih.
Toda — ali je to njegovo zgolj telesno junaštvo že tudi jamstvo, da ima potrebne značajne lastnosti, ki'jo zahteva dobro vzgojeno dekle od svojega bodočega moža —?«
Tako je govoril Clayton. Ine pa se je čudila, kako se ujemajo njuni nazori —.
Pogledala je izza prstov po Claytonu in se po* praševala, ali bi res ne bilo mogoče da bi ga ljubila, vsaj loliko, kolikor je bilo potrebno za skupno življenje«
Zakaj ne, si je mislila. Nobenega pogreška ni našla na njem, vedno je bil prijazen, miren, — pravi gentleman. Vsako dekle bi bilo ponosno nanj.
In ko ji je črez nekaj časa rahlo polegnil roke z obraza, jih obdržal le r vprašal: »Ine, osrečli vas hočem, hodile moja žena!« — tedaj je šepnila komaj slišni »Iid.-!« —
Za opismenjevanje polti § __i za negovanje tolesa
»9 Je ttso&rat pokazalo koristno, pa bo tudi našim čitate-Ijem vedno dobro poslužilo. Da se doseže bela čista polt: Elsa tekoče lilijino nvleko daje obratu mladeniško svežino^ din. 18.20. Najfinejši puder lepote dr. Kiugera, din. 27.50.
Puder za dame, din. 4.40. Lepotica bela in rdeča, din. j 5.30. Zoper rdeče, razpokan« roke: Elsa glicerin lepote, i din. 1C.80. Zoper bledico v licu slabokrvnih, slabotnih žen in otrok: Fellerjevo pravo, okusno ribje olje, din. 22, Elsa kina želazno vino, din 16.50. Zopr slabim rastu las in prehljaj: Elsa cvet za lase, din. 27.50. Za odstranitev nepotrebnih las: Elsa depilatorij, din. 34. Za snežnobele zoba: Elsa vedla za usta, din. 16.50. Zoper kurje oči: Elsa
turlstovskl obliž, din. 6.60 in Elsa turistovska tinktura, dJiv, 11. Za VaS blagor: Elsa mentolni klinčič din. 10, Elsa Kolonjska voda din. 16.50, Elsa gozdni vonj za sobe din, 16.50. Zavojnina in poštnina se računa posebej. Brez po* sebnih stroškov »amo, ako ®e naroči v istem zaboju s slav« nim domačim sredstvom Fellerjevim »Elsaflujdom« pri le» karnarju Bugen V. Feller v Štubici Donji, Elsatrg 341; Hrvatska.
strogo cerkvenega in verskega značaja. Ali je treba bolj- t Sega in jačjega dokaza, da je liberalizem proti veri in Cerkvi ter da njegova borba proti klerikalizmu ni nifi drugega nego borba proti katolicizmu v javnem življenju?
Radič in Pucelj za nova bremena.
Dva tisoč 446 milijonov dinarjev ca vojaštvo.
Gotovo se še vsi naši ljudje spominjajo, kako so Ra-rfičevi agitatorji pri zadnjih volitvah agitirali na tihem med mladimi volilci. Govorili so: »Kdor hoče republiko, bo volil Radiča.« Za »repo«, samo za »repo« so' govorili. In na skrivnem so Radičevi agitatorji širili novico: »Ako bomo volili Radiča, bo militer odpravljen.« Mnogi »o ver« |eli tem hinavskim lažem.
Po volitvah in sicer dne 27. marca, je Pavle Radič govoril v narodni skupščini za vojsko. Izjavil je v imenu Štefana Radiča in njegova stranke približno takole:
»Mi Radičevci smo eedovoljni s sedanjo vojaško ureditvijo. Naše mnenje je, da bi naj bili moški celo življenja pod vojaško dolžnostjo.«
Torej jasno je: Radičevci «o nafarbali in grdo nalagali ljudi glede republike in še prav posebno pa gleda vojaštva.	•
Dne 20. januarja se Je zgodilo zopet nekaj, kar mora te najbolj zakrknjenim Radičevcem odpreti oči. Ta dan je vojni minister predložil proračun za vojsko, ki znaša letos B.446,000.000 dinarjev. Toliko zahteva vojni minister od davkoplačevalcev, da plačajo za armado. Poslanca Slov. ljudske stranke Pušenjak in Kulovec sta odločno govorila proti in zahtevala, naj se vojaško breme zniža Ali Radi-Cevci in Pucelj 60 potegnili z vojnim ministrom in dali tvoje glasove v finančnem odboru za ogromna bremena.
Naš poslanec Pušenjak je obsojal, da ima armada sedaj 2 vojvoda in 172 generalov, 3 žandarmerijske generale in brez števila penzioniranih generalov. Ko je postal Radič minister, je bilo imenovanih nad 60 novih generalov. Pucelj in Radičevi poslanci niso prav nič govorili proti »trtšnim izdatkom za vojsko. Molčali so in glasovali za vse, kar je minister zahteval.
Kaj pravite k temu zaslepljene!, ki še držite na Radt-Kevo in Pucljevo vero? Ali Vas nič ne grize? Ali ne plju-|ete v lastno skledo* Ali odobravate vse to? Ali je to Ra-dičevo delo za kmeta, za vojaka, za ubogo ljudstvo?
Mi pravimo: Država mora imeti svojo obrambo proti sovražnikom. Ali ta obramba mora biti poceni in taka, da •e ne bo fante po železnici vozilo nad 1000 km daleč doli sr Makedonijo. Število generalov in oficirjev ter število •ojaStva se mora znižati. Tudi službena doba se mora ■nenjSati. Potem bo vsak vojak zadovoljen In naša armada bo dobra
T« razmere so morajo spremeniti. Žalostno je to, da Radič in Pucelj nočete pomagati, da bi se kaj popravilo in Spremenilo pri armadi.
Zopet novi dokazi^ da Radičevci in ž njimi oženjeni eamostojneži tu doma ljudem sipljejo prazne obljube, a v Beogradu v vladi in v parlamentu glasujejo za vojsko.
Direktor Andrej Zmave, Maribor:
laka! sem purist.
(Pred novim enotnim vinskim zakonom.)
V	naših bivših avstrijskih pokrajinah je še danes veljaven stari avstrijski vinski zakon od leta 1907. V tedanji republiki Avstriji imajo zdaj že novi vinski zakon, ki je bil potreben radi temelito izpremenjenih razmer v tamkaj-Snjem vinskem gospodarstvu), v naših bivših madžarskih pokrajinah se še uporablja stari madžar~ki vinski zakon, drugod v naši državi pa nemara vsaj iz večine nobeden, ker ga ondot nimajo, razen morda žetona o živilih.
Stari Avstriji je leto dni pozneje eledila Nemčija, ki pa svoj vinski zakon tudi prilagoduje med tem jako izpre-menjenim razmeram in potrebam.
Vprašanje vinskega zakona v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je neurejeno ter je že skrajni čas, da se reši enotno za celo državo. Tak enotni vinski zakon je danes v početnem stadiju priprave. Za podlago naj bi se vzel n. pr. novi avstrijski vinski zakon, ki bi se moral temeljito predelati, kakor zahtevajo našo posebne razmere v celokupnem vinskem gospodarstvu. Tako bi prišli najbrž ob sodelovanju vseh zanimancev: vlade, strokovnjakov, producentov, konsumentor, vinskih obrtnikov in vinskih trgovcev.
Eno glavnih in najbolj kočljivih vprašanj pri tem Je: ali naj odklonimo umetni dodatek sladkorja, odnosno alkohola, vode, morebitnih kemikalij in ostanemo pri naravnemu vinu (puristi), ali ne? Ali naj domače vinske pridelke z omenjenimi dodatki umetno izboljšujemo (?), pomno-žujemo in tako prirejamo nenaravna ali deloma umetna vina?
Vodo že kar vnaprej odklanjam (a nikakor ne za mešanje z vinom pri mizil), sicer pa skušam danes na kratko utemeljevati samo svoje staro puristično stališče glede do de.tka sladkorja k moštu, odnosno alkohola (seveda etičnega) k vinu.
Drugače resni možje nasprotnega mišljenja, osobito nekateri zastopniki vinske trgovine, trdijo in skušajo dokazati, da pri nas ne gre brez industrijskega sladkorja 5n alkohola v vinski kleti, češ, da so drugače mnoga vina neužitna in sploh neuporabna, tako pred vsem v severnem pasu vinarstvu včasi z močno kislim in malosladkim grozd nim pridelkom.
V	Dalmaciji zopet tožijo, da težko konservirajo vina, ki imajo sicer obilo alkohola, a premalo kisline, ki se jim mora torej umetno dodajati. Banaška vina imajo zopet dru
gačne pomanjkljivosti, vendar pa vemo. da <e uspešno
uporabljajo za mešanje z drugimi primernimi vini in take mešanice so potem kaj uporabne za trgovino itd. itd.
Stari avstrijski vinskj zakon dovoljuje pogojno slafe» nje mostov in je bil razmeram bivše Avstrije koliko toliko primeren, sedanji avstrijski vinski zakon je v mnogih ozi-rib drugačen, vendar pogojno slajenje tudi dovoljuje, kap je ob premajhni vinski produkciji Avstrije za lastne potre* be končno bolj umljivo kot kedaj prej; kajti Avstrija pro» ducira vina jedva za dunajski želodec, drugo mora uv Bežati Vendar pa Je slišati od tamkaj glasove, ki ne od obrt»-jejo slajanja ter porogljivo poviarjajo, da bo Avstrija dobivala že itak dovolj izboljšano (?) vinsko kapljico od nas» če postane kateri dosedanjih naših osnutkov — vinski zakon. (Avstrijci so o naših razmerah dobro poučeni!)
Nemški vinski zakon dovoljuje razna »izboljšanja« vina, tedaj tudi dodatek sladkorja in celo vode (do 20%!) K moštu; to pa potem niso več pristna, naravna (naturna) vina in se ne smejo pod tem'Lmenom ponujati, odnosn¡o prodajati.
Strogo puristična pa so slejkoprej vsa znamenitejša nemška vinarska posestva, privatna kot državna, ki so največ pripomogla k odličnemu vinskemu gospodarstvu Nem čije in katera čuvajo sloves nemških naravnih vin sirom 6veta; njih združenja (kakor n. pr. »Vere:uigung Rheln-gauer Weingutsbesitzer« v Mainz-u) »o stare ugledne organizacije producentov, ki imajo odločilen vpliv na domači kot na tuji vinski trg uprav radi svojega odločnega vinskega purizma. Vinarske zadruge (malih vinarjev), ki se nekaj časa niso držale tega načela, so slabe izkušnje kmalu spreobrnile v navdušene puriste, kar so seveda Še danes.
Tedaj tudi Nemci pijejo rajši naravna vina, tem rajš^ čim boljša so; toda oni so tudi preračunljivi narodni gos« podarji. Nemčija producirá samo pičlo 2 milijona hI vina na leto, a rabi ga nemara še dvakrat toliko iz inozemstva, Da se ta uvoz kolikor mogoče zmanjša v interesu držav» nega gospodarstva, dovoljuje Nemčija poleg izboljšanja (?) tudi pomnoževanje lastnega pridelka.
Ali imamo v naši državi vzrokov, da bi sledili Avstriji aH celo Nemčiji glede vinskega zakona?
Jugoslavija je tako srečna, da ji vinska trta nudi obilo vsega, kar rabi dobro prkodno vino, da naša država z naj» večjim pridom ostane puristična. Seveda bodi vinska trta le tam, kamor sodi, in pa v rokah umnega vinarja in kletarja. Med drugim so prerane trgatve pri nas najbolj škod ljive, da gredo leto za letom milijoni' kilogramov naravnega sladkorja z nezrelim grozdjem po zlu.
Grozdni sok in potem vino je tako mnogotere sestave^ da Je današnja znanost še ni in je še dolgo ne bo mogla povsem razkriti in spoznati. In človek si domišlja, da bo t sladkorjem ali alkoholom in z vodo vse popravil, česar Tirni manjka od matere narave. Smešna domišljija! Ce lime tn o posegamo v ustvarjanje narave pri vinu, ga kvarimo in edino lepo prirodno ravnotežje v njem rušimo, da nam
»Jako značilno —! Zelo značilno —! Kakor sem rekel, gospod Filander! Boj za obstanek je temeljni zakon iivljenja. Mislite na hrošča! Ni pa treba, da telesno močnejši vedno premaga slabiča. Zvit, prekanjen, re- j «imo hudoben človek bo izpodrinil tudi orjaka —.«
Tako je primodroval na vrt profesor Porter s sto- j jima spremljevalcema, Ine pa je planila|pčetu naproti. !
»Oče, že spet ste nam naredili toliko skrbi! Tako «no vas iskali!«
»Beži beži, ljubo dete! In ne teri si glave s stvarmi, j ii jih ne razumeš! Znanstvenik mora tvegati življenje ea vedo! Midva z gospodom Filandrom na primer —.«
»Gospodična Ine«, se je oglasil Filander, »zahvalite •e tule gospodu Trzanu, da smo ga našli! Da nima takega dobrega nosu, še sedaj bi ga iskali in kdo ve, če bi ga vobče našli!«
»Nosu —?«
»Da. Navohal ga je.«
Smejali so se, Ine pa je šaljivo dejala:
»Gospod Trzan je še pač vedno nekdanji junak džungle!«
»Seveda«, je rekel Trzan. »Človek pač ne more tako hitro pozabiti, česar se je v mladosti navadil.«
Ine in Clayton sta se jpomenljivo pogledala. Trzan Je pogled opazil in si naredil iz njega celo zgodbo. — ,	v.- i-V.?, .' •
Še tisti večer je dobil Ino na samem. Brez dolgega «voda ji je rekel:
»Ine, naj se stvar razčisti! Saj veste, po kaj sem prišel. Zapustil sem svojo ljubljeno svobodno džunglo, iel sem v svet, s trudom sem se učil vsega, kar potrebuje omikan človek, žrtvoval sem neomejeno svobodno tivijenje pragozda, ki mi je bilo nad vse drago, ter se dal vkovati v tesne, ozke, nevajene spone, ki v njih živite ljudje med svelom, vse lo sem storil in ie mnogo
več bi storil — zaradi vas, Irrel Prišel sem k vam črez daljno morje, pol sveta sem prepotoval, da sem našel vas. Zaradi vas hočem postati vse, karkoli zahtevate —.
Ine, prosti ste, osrečiti Tas hočem, vas morem, — bodite moja žena!«
Mirno je govoril in rahlo. Pa iz njegovega glasu j« donela vsa njegova mlada, sveža sila, vsa njegova globoka iskrenost, vso dušo je položil v njene besede.
Prvikrat ga je Ine čula tako govoriti. Prvikrat je gledala v globine njegove ljubezni. To je bila zares velika, močna požrtvovalna ljubezen —.
Ali ni zagrenila usodno zmoto, da je tako ljubezen odklonila? Se ni zmotila, ker je mislila, da tale človek iz pragozda nima zanjo dovolj velikodušnosti, požrtvovalnosti —?
Ali se ni prenaglila, ko je dala Claytonu besedo —?
In povrh, kako bo sprejel njeno odpoved, on, ki je toliko žrtvoval zaradi nje? Ali ga ne bo bolelo, da ga bo po tolikih žrtvah pognala nazaj v divji pragozd —?
In vendar vkljub vsemu — ali je smela, mogla «prejeti njegovo žrtev? Ali ni tvegala vse, če bi se zvezala z njim, z neznanim tujim človekom, ki je do pred-kratkim bila njegova domovina — džungla?
Težki, hudi dvomi so ji trgali srce, v očeh jo je za-skelelo, obrnila je glavo in si zakrila obraz z rokami.
Mirno je čakal, niti genil se ni. 'Počasi se je obrnila, mu pogledala v zveste oči — in povedala mu je vse, svoje dvome, svoje pomisleke, se obložila svoje usodna obljube, ki jo je dala Claytonu, svoja srce je izsula pred njim, ničesar ni prikrila.
Do'g« je molčal Trzan. Nazadnje pa j« krotko rekel:
Premalo časa sem še med ljudmi, da bi vas razume!. Priznali ste, da me ljubite, tudi t« veste, da va*
ljubim jaz. Pa vkljub temu ne morete biti moja žena —! Čudne so postave, ki vladajo človeško družbo —.	t.
Ne bom silil v vas, Ine. Saj želim le ena, vašo sre* io. In če mislite, da ne morete biti srečni z — divjakom iz džungle in da vas čaka sreča le ob strani Claytonov^ pa bom tej vaši sreči žrtvoval tudi svojo ljubezen. D» ste le vi srečni —!«
Avto je pribrumel pred hišo in njunega pogovora Je bilo konec.
Nekdo je prihitel po stopnicah.
»Ali ne stanuje tu gospod Trzan?« je vprašal.
»To sem jaz.«
»Nujno brzojavko prinašam. Iz Baltimore so Ja poslali k nam, takoj sem moral sesti v avto ter vas po-, iskati. Iz Pariza je prispela po prekomorskem kabelnu.«
Trzan je vzel pismo in raztrgal ovoj.
Arnot mu je brzojavljaL
Bral je:	!
»Odtiski so dokazali, da si sin lorda Grej-
stoke, častitam!
ArnoL«
Tudi drugi so prišli gledat, kdo se j« pripeljal tako pozno.
Clayton je radovedno vprašal:
»Brzojavko ste dobili iz Pariza? Važne družinske zadeve, kajne?«
»Da«, je suho odgovoril Trzan.
Za hip je obviselo njegovo resno oko na Claytonu.
Tule je stal njegov tekmec! Slaboten, bledoličen mladič —t
Ali mu naj pokaž« brzojavko?
(Dalje pribodnjtt.) >

ostane končno samo še nekaka opojna, morda povrh neugodno sladka plača, ki ni vredna imena »vino.« Saj pameten uživalec ne išče v vinu v prvi vrsti opojnosti, ampak se naslaja na onem nebeškolepem soglasju raznih dobrih vinskih lastnosti, ki je izključno le v prirodnenv vinu m raizumnega pivca ugodno poživlja.
Pri nas pridelujemo dovolj vina za lastno potrebo, dovolj samo zato, iker je vinski konzum prerazlično porazdeljen na posamezne sloje prebivalstva in vina uprav najpotrebnejši ljudje radi neugodnih socialnih in gospodarskih razmer žal sploh ne morejo uživati, tako da ga nekaj preostaja za inozemski vinski irg.
Ako bi vsak naš državljan mogel uživati dnevno vsaj en deciliter» t. i. majhno čašico pristnega vina, bi se z vinom seveda nihče ne epi anil, a morali bi vino celo uvažati, ker ga Jugoslavija povprečno toliko ne prideluje — kajti rabila bi ga letno približno 4 K milijona hI, tedaj približno 1 milijon hI nad lastno produkcijo. Vinskega potopa se torej pri nas sploh ni bati.
Rabimo več in pred vsem boljše vinske kapljice, kar se doseže z umnim pogkbljan em vinarstva, obenem z o-mejitvijo vinske produkcije na zemlje in lege, ki so za to najprikladnejše. Ne bi bilo težko dokazati, da moremo na polovico manjši površini pridelati z manjšimi stroški najmanj ravno toliko, zato pa mnogo več vredne ga vina (intenzivna kultura, selekci a itd ). Z našo dobro, zdravo, prijetno, stanovitno, pred vsem tudi pristno vinsko kapljico se lahlko ponašamo prev vsem svetom in prednjačimo dru gim vinorodnim državam kot verni pur'sti; to namreč naj ostanejo naši vina.;' in vsi, ki se bavijo z vinsijo ob;t;o!
V inozemstvu se naši vinski pridelki zbog sprejnejše ter vztrajne še tuje konkurence težko uveljavljajo, a pridobili in priborili si bodo trajno dober glas v izvestnih severnih državah tem prej in v tem večji meri, čim doslednejši puristi bomo.
Kar inozemstvo napravi z našimi naravnimi vini, je njegova stvar; naš narod pa ,po pameti uživaj samo pristno, naravno kapljico, da bo zdrav, vesel in produktiven.
To je nemara kratek uvod v razpravo, ki se bo, kakor pričakujem, razvila o predmetu; da bi polemika bila stvarna, dostoha in ploda vita. Vnaprej pa povem, da ostanem vinski purist slejkoprej in bom to stališče z ozirom na potrebe našega celokupnega vinskega gospodarstva zagovarjal do končne zmage vinskega purizma v Jugoslaviji.

DRŽAVA SHS.
Proračunske razprave se še vedno vršijo. Od zadnjih je bila posebno burna ona o prosvetnem ministrstvu. Minister Radič se je hudo zmerjal s svojim prednikom Pribičevičem.
Redukcije in prihranki.
Finančni odbor je izdal službeno poročilo o doseženih redukcijah in prihrankih V finančnem odboru. Rezultat je ta: Vrhovna državna uprava: reduciranih 14 oseb, prihranek 3,743.300. Ministrstvo pravde: reduciranih 191 oseb, prihranek 3,324.568 D. Prosveta: reduciranih 88 oseb, prihranek 8,409.192 D. Vere: reduciranih 46 oseb, prihranek 2,483.366 D. Notranje zadeve: reduciranih 561 oseb, prihranek 33,600.035 D. Zdravstvo: reduciranih 331 oseb, prihranek 13,896.218 D. Zunanje zadeve: reduciranih 52 oseb, prihranek 8,952.499. Finance: reduciranih 2021 oseb, prihranek 239,192.901. Vojna in mornarica: ni redukcij, prihranek 33,000.000. Gradjevine: reduciranih 203 osebe, prihranek 5,574.236. Promet: reduciranih 361 oseb, prihranek 131.001.006 D. Pošte: reduciranih 382 oseb, prihranek 50,714.107 D. Poljedelstvo: ni redukcij, prihranek 4,190.000 D. šume: reduciranih 167 oseb, prihranek 49,105.146 D. Trgovina in industrija: reduciran h 33 oseb, prihranek 2,958.526. (Socialna politika: reduciranih 276 oseb, prihranek 8,916.859 D. Agrarna reforma: ni redukcij, prihranek 1,000.000 D. Izenačenje zakonov: reducirani dve osebi, prihranek 111.256 D. Skupno je reduciranih 5058 uradnikov in znaša skupni prihranek 620,100.368.30 D. Tu je vračunana tudi redukcija za Belje in Topolovae v znesku 165,431.394.90 D.
To se lepo sliši, a je treba vedeti, da se varčuje in reducira pri najpotrebnejšem. Prihranek pri vojnem ministrstvo gre na primer večinoma na račun hrane in obleke za vojake.
Skupščina
je za jutri zopet sklicana na sejo. Na dnevnem redu je zakon o obrtni banki. Skupščini pa ne pripisujejo trajnega delovanja. Govori se, da bo že drugi mesec raz-puščena, da bo nekaj časa parlamentarna in vladna kriza, potem pa kaka volilna vlada. Ena skupina radikalov bi sicer rada nadaljevala s sedanjo vlado, a brez Pašiča in Radiča. To bo pa prav težko in tudi vesti o ponovnih spremembah v vladi imajo malo verjetnosti.
Konferenca Male antanle se bo koncem februarja vršila na Bledu. Na blejski konferenci bodo izmenjane tudi misli glede priznanja sovjetske Rusije. Po poročilih iz Prage prizna čehoslo-vaška republika sovjetsko Rusijo de iure v najkrajšem času. Ministrski svet čehoslovaške republike bo baje te dni, vsekakor še pred blejsko konferenco, oficijelno objavil priznanje sovjetske Rusije. Za priznanje so vse čehoslovaške parlamentarne skupine, razen skupine dr. Kramara. Rumunija Rusije noče priznati. Naša vlada se bo morala odločiti ali za češko, ali pa za rumunsko stališče. Oni, ki so za rumunsko stran, bodo zopet go- I Torili o veliki »boljševiški nevarnosti«. Konferenca Ma-
le antante« bo dalje razpravljala tudi o vprašanju glede ukinitve vojaških zavezniških kontrol v Sofiji in v Budimpešti. Bolgarska vlada je zaprosila, da se vojna kontrola odpravi, ker je izvedla vsa zadevna določila mirovne pogodbe. Madžarska vlada zahteva tudi odpravo vojaške kontrole, toda nastali so v tem oziru resni pomisleki.
MADŽARSKI PONAREJEVALCI.
Vladni predsednik grof Bethlen se je dolgo branil, končno je pa le dovolil tudi parlamentarno preiskovalno komisijo v falsifikatorski aferi. Dovolil je komisijo v zadnjem hipu, ko je zvedel, da bi v nasprotnem slučaju bila prečitana med drugim tudi interpelacija o njegovi sokrivdi. Dolgo so madžarski krogi sploh tajili vsako sokrivdo Rethlena, toda v arhivu se je našlo pismo Bethlena na njegovega prijatelja barona Perenyja, kateremu svetuje, da se akcija tako dolgo odloži, dokler bo on, Bethlen v Ženevi, ker bi mogla akcija njegovi poziciji silno škodovati. Bethlen, ki je hotel v začetku obstoj tega pisma tajiti, je končno priznal, da je to pismo pisal in se opravičeval s tem, da on falzifikatorske akcije ni odobraval ter da je samo svoje nrijatelje svaril. Ko se je na to Bclhlenu reklo, da bi moral kot ministrski predsednik stvar takoj javiti policiji, je Bethlen spoznal, da ga je polomil in zato svojo izpoved popravil v tem smislu, da pod akcijo ni mislil falzifikatorske afere, a kateri da sploh vedel ni, temveč je svaril le pred nekim pučem, o katerem je slišal, da se pripravlja. Za predsednika komisije je izvoljen vladni poslanec Zsitvay, o katerem pišejo dunajski listi: Zsitvay je bil za časa najstrahovitejših umorov policijski komandant v Kecskemetu. Z njegovo asistenco je bilo okoli 30 samih političnih aretirancev, med njimi urednik »Nepzsave«, Franc Berkes in univ. profesor Dezider Buday, pod vodstvom znanega ubijalca Hejjas prepeljanih iz ječe v Kecskemetu v gozd pri Orgovany. Vse te aretirance so mučili, jih devali iz kože in nato umorili. Zs tvav je torej mož, ki bo znal pravico deti iz kože. Eden najbolj vernih prijateljev Zsilvaya je znani bandit Mihael Francia-Kizs. Bil je obdolžen številnih roparskih umorov, ki jih je izvršil v istem Orgovan-skem gozdu. Pri razpravi je bilo dokazano, da je Fran-cia-Kizs s svojimi pristaši svoje žrtve pobil s kosami in lopatami in da jih je nekatere še žive pokopal. Postopanje je bilo proti njemu ustavljeno, ker ga je Horthy amnestiral kakor vse druge slične zločince, ki so se dali zapeljati do umora samo vsled patrijotienega ogorčenja. Kizs je iz istega vzroka tudi vse žrtve okradel in oropal, ker je pač. bilo njegovo patrijotično ogorčenje posebno veliko.
NEMČIJA.
Dolgotrajno vladno krizo, ki je pa sedaj Srečno rešena, je povzročilo tudi vprašanje odpravnin za nekdanje kneze in vladarje. Delavske zveze in stranke stavijo v tem pogledu sledečo zahtevo: Vse premoženje knezov in knežjih rodbin se v korist splošnosti odvzame. Razlaščeno premoženje postane lastnina dežele, v kateri so dotične knežje rodbine do odstavitve,- ozir. abdikcije vladale. Nadalje zahtevajo, da se to premoženje uporabi za brezposelne, invalide in sirote, bajtarje in male rentnike, ki so vsled inflacije obubožali. Gradovi in druga poslopja pa naj se porabijo za zadrav stvene in prosvetne naprave.
(	AMERIKA
Ameriški senat je končno sprejel z 68 glasovi proti 26 glasom predlog vstopa Amerike v mednarodno razsodišče v Haagu, čeprav so nasprotniki predloga posegli celo po obstrukciji. Senator Reed je govoril več ur ter je zlasti govoril o razmerju Amerike do Evrope. Naglašal je, da so gotovi krogi mnenja, da Evropejci ljubijo ameriške države. Evropejci ljubijo Amerikance tako kakor ljubi vsak nereden dolžnik svojega upnika. Med Evropejci je nekaj nerednih plačnikov in neredni plačniki sovražijo svoje upnike, čas je že, da spozna delavsko ljudstvo, da se je združilo 55 narodov, ki tvorijo Društvo narodov, edino v namenu za borbo proti ameriškim državam.
Tudi senator Borah je imel štiriurni govor, v katerem se je izjavil proti udeležbi Amerike v mednarodnem razsodišču. Kljub temu pa se je senat z veliko večino izrekel za pristop k razsodišču.
SPOR MED RUSIJO IN KITAJSKO
je izzval poglavar Mandžurije general čang-čo-lin, velik prijatelj Japoncev, ki je dal zapreti ruskega ravnatelja vzhodno-kitajskih železnic Ivanova. Vzhodno-kitajska železnica pelje skozi severno Mandžurijo v Vladivostok in je bila zgrajena z ruskim kapitalom in pod ruskim vodstvom, kontrolirajo pa jo kitajske oblasti. Spor med ruskimi uradniki in kitajskimi oblastmi pa je nastal predvsem radi prevoza kitajskega vojaštva. Takoj po aretaciji Ivanova so sovjetske oblasti vložile oster protest. Spor bo gotovo mirno poravnan, ker bodo drugi kitajski veljaki kot prijatelji Rusije vplivali na Čang-čo-lina.
Ttdenske novice.
Pismo sv. Očeta Pija XI. kardinalu Petru Gasparr ju.
Dne 18. januarja t. L e pisal sv. Oče Pij XI. na svojega državnega tajnika, kardinala Petra Gasparrija, znamenito pismo, ki ga je donesel tudi že »Osservatore Romano.«
List se v prevodu glasi takole: »Vzoriti gospod kardinal! S posebnim veseljem Nas navdaja prilika, ki se Nam nudi ob koncu svetega leta in na dan praznika stola sv. Petra v Rimu, da Vam podarimo lepo svetinjo umetnika Mar-schalla, ki jo pridevamo tem Svojim vrsticam. Namenjena je Vam» č;gar vzvišena služba Vas osvedoouje vsem kot Našega vsakdanjega sotrudnika in pooblaščenega tolmača Naše misli. Usojamo si torej še dostaviti, da ste Nam bili vselej neutrudljiv sodelavec in zvest tolmač v ne malih, ne lahkih težavah in bridkostih, zajemajoč pogum in veselje iz zavesti, da služite nalogi kralja božjega, Gospoda našega Jezusa Kristusa, in Njegove svete Cerkve. Tako moremo obrniti tudi na Vas, kakor na Sebe, besede, ki so nanašajo danes na sv. apostola Petra: »v katerem se boste veselili, če morate sedaj nekoliko žalovati v mnogoterih skušnjavah.« Iz vsega srca Vas blagoslavljam, ljubezni poln in kakor brat v Jezusu K :stusu - Pij XI. — Dne 18. januarja 1926.
Nekatere duhovniške spremembe. Prestavljen je g. kaplan Jakob Zidanšek od Sv. Lovrenca v Slov. gor. v Rajhenburg in iz Rajhenburga pride k Sv. Lovrencu Matija Neudauer. Anton Oblak je prestavljen iz Mozirja v Makole, Vršič Srečko iz Makol v Mozirje. Na Ponikvo ob južni železnici pride za kaplana iz Loč gosp. Franjo Časi. Dosedanji ponkovški kaplan Rudolf Kociper gre za provizorja na koroško župnijo Ojstrica.
Dekan dr. Jožef Kržišnik umrl. V Trnovem na Kra su je umrl tamošnji g. dekan dr. J^žef Kržišnik. Rajni je bil posvečen v mašnika v Mariboru leta 1891. Kapla-noval je v naši lavantinski škofiji, in sicer: v Rajhen-iburgu, Vojniku, na Dobrni in Teharjih. V omenjenih krajih je še danes znan kot izvanredno darežljiv dušni pastir. Leta 1900 se je preselil iz lavantinske v ljubljansko škofijo. Po vojni je pripadla dekanija Trnovo najprej pod Gorico, lansko leto pa pod novo ustanovljeno reško škofijo. Bodi mu ohranjen tudi med Lavantinci časten in hvaležen spomin!
Pozor župnim uradom! Prlstojbinski namestek treba do konca januarja poravnati, sicer kazen v dvakratnem iznosu redne pristojbine.
Somišljenike SLS, ki se obračajo na strankino tajništvo za razna pismena pojasnila» prosimo, da priložijo v pismu za odgovor znamko. — Tajništvo SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 6.
Kako se je godilo Radičevim mešetarjem v Dobrovcih na Dravskem polju. Dobili smo naslednji dopis iz Dobrove: Prejšnjo nedeljo nas je zadela velika sreča. Pri Augusiinu, našem krčmar u, so napovedali Radičevci zborovanje. Bili smo radovedni, kako bodo Radičevi mešetarji zagovarjali preklic republike in njih zahtevo, da naj bodo moški celo življenje pod vojaško dolžnostjo. Ah, luštno je pač bilo! Dva govornika, eden mlad brez brk z dolgimi lasmi, a drugi malo starejši, katerega je izdajal jezik, da je doma iz Trsta ali od1 tam kje, ta dva gospoda sta skušala govoriti in hvaliti Radiča in Puclje, ali prav nič jim? ni šlo od srca. Saj se slaba stvar sploh ne da hvaliti in braniti. In mi domačini smo obema take zabrusili v obraz, da nista mogla naprej. Le en »mandeljc« se je okorajižil, da je pomagal nepoznanima gospodoma iz mesta. Radičeve agente smo vprašali: »Kje je Vaša republika? A, sedaj bi nas Radičevci radi kar za celo življenje spravili pod vojaško komando? Pol leta sedijo Vaši Radičevi ministri s Pašičem skupaj, pa je vsak dan več davkov, vsak dan slabše. Upeljali ste nepotrebno uredbo »desno vozi«; s kulukom silite občine. Kaj ste naredili za kmeta?« In mladeniča sta molčala. Da, da! Mi Dobrovčani in sploh vsi Poljanci se ne damo vleči za nos!
Smrtna kosa v Slov. Bistrici. V nedeljo, dne 17. t. m,, je umrla v Slov. Bistrici gospa Genovefa Zuraj, posestnika, gostilničaika itd. po kratki težki bolezni. Pogreb se je vršil dne 19. januarja. Naj v miru počiva! Prizadeti naše sožalje!
Avtomobilna zveza. Od Sv. Bolfenka v Slov. goricah poročajo: Avtomobilna zveza Sv. Bolfenk—Ptuj je zagotovljena. Če ne bo večje zapreke, začne avto voziti v pon-deljek, dne 1. februarja. Vozil bo od Sv. Bolfenka ob 6. uri zjutraj k prvemu vlaku, ki pride v Ptuj ob 7. uri, nazaj pa ob 10. uri, ko sta došla vlaka iz Maribora in Ormoža. Popoldne bo zopet vozil ob 12. uri k vlaku, ki vozi iz Ptuja v Maribor cb H na dve, nazaj pa ob petih po dohodu o« beh vlakov. Vozil bo po cesti, ki gre čez Ločič, Destince, Livanice, Velovlak in Pacinje. Tako bo imel vsak priliko, da lahko že dopoldne ali popoldne opravi svoje posle v mestu brez velike izgube časa. S tem imajo tudi sosednji kraji: Sv. Andraž, Sv. Anton, Sv. Rupert, Gočova itd. itd. lepo zvezo z železnico. Vožn a tudi ne bo predraga, za vsak kilometer 1 din. Želimo podjetju najboljši in trajni uspeh!
Za elektrifikacijo Murskega polja. Sedaj, ko povsod v Sloveniji napreduje elektrifikacija podeželskih krajev, oso-! bito na Štajerskem, kjer dobivajo naše vasi električni tok od Fale, smo dobili dopis z Murskega polja, v katerem se potegujejo domačini, da se tudi njim nudi ugodnost električne razsvetljave. Na Murskem polju sta dve elektrarni, ena v Ljutomeru in ena v Križevcih. Prva dela po noči in po dnevu, toda skoro samo za trg Ljutomer, dočim ona v Križevcih že tri leta stoji, dasiravno bi bila velik blagoslov za okolico, kjer bi se lahko rabila tudi za pogon mlinov in žag, ki morajo po zimi vsled zamrznjene vode večinoma stati. Ugodno bi bilo za Mirrsko polje, če bi se uresničila vest, da bo Fala napeljala svoj daljnovod iz Ormoža do gornjega konca Murs>kega polja. Ta načrt bi se gotovo uresničil, ako bi se vodilne osebe za to zanimale. V Ljutomeru vlada za načrt že veliko zanimanje ter se pridno o njem razpravlja. Z delom bi se lahko "takoj pričelo, ko mine najhuša zima in celo Musrsko polje bi lahko imelo kmalu električno razsvetljavo. Če bo zanimanja in dela, pa bo načrt uresničen.
Oče ga je posvaril — a sin se je ustrelil. V Prekmuriu
se je zgodil zadnji petek, dne 22. t. m., v Križevcih ta4e

žalosten slučaj: 26 let stari (posestniški sin Lajoš ZaVoč je hodil v vas 'k več dekletom. Za to nečedno sinovo življenje je zvedel njegov oče in fanta posvaril. Radi te po~ svaritve je prišlo med očetom in sinom do prepirat ki je končal s samomorom nepokonnega sina. Oče in sin sta še večerjala skupaj, a po večerji je izročil Lajoš očetu poslovilno pismo z besedami: »Z Rogom, oče, jaz grem!« Odšel je v svojo sobo, se zaklenil in si pognal dva strela skozi glavo, tako da je obležal pri priči mrtev v mlakuži lastne krvi.
Ena najlepših žag pogorela. V Št. Ilju pod Turjakom je zgorelo dne 20. t. m. iz doslej še nepojasnjenega vzroka po celem okraju znana in ena najlepših žag, ki je bila last našega vrlega somišljenika in posestnika Jak. Jaša.
Živinski tatovi na delu. V Št. Janžu pri Velenju so do seda' neizsledeni tatovi ukradli posestniku Mihaleku, p. d. Blažiču par lepih in dobro rejenih volov.
Osumljenci raznih tatvin na železn e! pod ključem. Od leta 1903 je sumila železniška uprava, da se vršijo v železniškem skladišču na Zidanem mostu razne tatvine in ne dnosti, a krivcem se ni moglo prav do živega. Še le te dni je napredovalo odkritje krivcev v toliko, da je vtaknila policija pod ključ deset železničarjev iz Celja, ki so bili zaposleni v skladišču in so osumljeni zgoraj omenjenih tatvin in nevednosti.
Dosegel je starost 89 let. Pri Sv. Jederti nad Laškem je umrl te dni AntoiyZupančič, ki je v svojih mladih letih prostovoljno služil v koru cesarja Maksimilijana v Mehiikk Po ustreli tvi Maksimilijana se je Zupančič leta 1867 vrnil domov, 'kjer je bil rudar polnih 30 let.
Smrt gospoda Ivana Žmahar, višjega sodnijskega oficijala v Ptuju. Ena se želja je Tebi spolnila, da v zemlji domači Ti truplo leži, tako s pesnikom Prešernom se je rajnemu Ivanu Žmaharju posrečilo. V sredo, 20. t. m. se je vršil njegov slovesni pogreb v Št. Jurju ob juž. želcznici, katerega so se častno udeležili razen mnogobrojnih domačinov in sorodnikov še njegovi stanovski tovariši od ptujske sodnije z gospodom sodnikom dr. Hudnikom, ki je ob krsti na domu rajnega govoril v blag spomin zasluženo casino slovo za njegovo vestno, požrtvovalno delovanje v prid svojih podložnih, strank in svojih dolžnosti, kajti storil je ne samo, kar veleval mu je stan, kar je bilo v njegovi moči, to je vsem rad nesebično storil. Premnoge je obvaroval težkih tožb in plačil in marsikateri bode Ivanu Žmahar ju celo življenje srčno hvaležen. Njegovo krsto so kinčali razni krasni venci, med temi tudi venca: Okrajno sodišče Ptuj vzornemu uradniku in Ptujski odvetniki odličnemu uradniku, kjer je rajni služboval 22 let. Njegov miren, kremenit značaj ga je priljubil vsem, da so ga vsi splošno visoko cenili, ljubili in spoštovali, v tem smislu se mu je tudi hvaležno zahvaljeval ob odprtem grobu tovariš iz Ptuja. Spomin njegov ostane svetel in čist! Vsled svojega napornega sodnega uradovanja si je rajni nakopal iz zaprašenih aktov jetiko, ki mu je sicer od rojstva močno zdravo telo polagoma, a neprenehoma slabila ter ga v najlepših moških letih, komaj 43 let, iz sredine njegovih predragih iztrgala. Vsemogočni naj tolaži njegovo žalujočo, zlata vredno mamo in blage sestre z brati. Naj v miru počiva! ,
Potresni sunki v Brežicah in okolici. Minuli petek na večer je prestrašil Breščane potres, ki se je čutil v sunkih. Potresne sunke so čutili v Brežicah in na Čatežu. Potres ni povzročil nobene škode, le nekaj strahu je nagnal ljudem, ki so trpeli pred leti toliko radi potresa.
Najden denar. Na sejmu v Ra heniburgu dne 10. ok.t. 1924 je bila najdena svota denarja. Neznanec, ki je denar izgubil, se še do danes ni javil. Županstvo občine Pleter-je, pošta Videni ob Savi, kjer se d nar dobi, ponovno poziva osebo, ki je denar izgubila, da se javi in dvigne ta denar.
Dve železniški nesreči v naši državi. Dne 21. t. iu. se je pripetila pri postaji Novi Dalje (blizu Osijeka) že-teznlška nesreča, ki je zahtevala eno smrtno žrtev, *.nega težko ranjenega in več lahko. Osebni vlak iz Su-botice se je zaletel v tovorni vlak, ki je bil na poli proti Dalju. .Vsled močnega sunka sta bila oba vlaka poškodovana, zlasti pa osebni vlak, pri katerem je bila razbita lokomotiva in več vagonov. Vlakovodja je težko ranjen, neki železničar osebnega vlaka pa je izgubil nogo. Trgovski potnik Wieser z Dunaja, ki se je vozil v drugem razredu, je ostal na mestu mrtev. Lahko poškodovanih je bilo več potnikov. Promet se je po 16 urah zopet nadaljeval. Kdo je nesrečo zakrivil, se še ni moglo ugotovili. — Pri Ogulinu se je zgodila v soboto, težka železniška nesreča, letos že tretja na istem mestu. Nesreča se je zgodila pri postaji Gornja Dubrava. Postaje-načelnik v Ogulinu je ob 2. uri zjutraj popolnoma pravilno spustil splitski brzi vlak, da je nadaljeval vožnjo v Zagreb. Pri Zrmanji je bil ta vlak 12 ur zameden v snegu. Ko so ga rešili, je bil uvrščen v promet kot brzi vlak št. 303 in je vozil z brzino 65 km. Pri G. Dubravi znamenje ni bilo pravilno postavljeno, nakar je sledila nesreča. Istočasno je privozil na postajo tovorni vlak iz Karlovca. Strojevodja brzega vlaka Ivan škender, se je znašel nenadoma v silno kritičnem položaju. Zapazil je tovorni vlak šele v zadnjem trenutku pred seboj. Kljub lem-u ni izgubil prisotnosti duha. Zavrl je z vso silo in spustil pintiparo in se mu je na ta način posrečilo, da je udarec vsaj nekoliko ublažil. Vlakovodja, strojevodja in kurjač tovornega vlaka so poskakali na tla in prepustili vlak usodi. Brzi vlak je trčil tako močno v tovornega, da sta se obe lokomotivi druga v drugo zarili, službeni vozovi tovornega vlaka pa so preskočili obe lokomotivi in se ustavili šele na tenderju brzega vlaka. V brzem vlaku je bilo okoli .„0 potnikov, ki se jih je polastil strahovit.strah. Večinoma so spali in jih je udarec vrgel takoj na tla. Obenem so prčeli padati nanje kovčegi in drugi predmeti, luči so ugasnile, šipe
so pokale. Ženske in otroci so obupno klicali na pomoč. !Zmešnjava je bila tem večja, ker se je zgodila nesreča (ponoči in v polni temi. Železničarjem se je šele črez nekaj časa posrečilo potnike pomiriti. K sreči nezgoda ni zahtevala nobene človeške žrtve; le nekaj potnikov je bilo lažje ranjenih. Čudno je, da strojevodja in kurjač brzega vlaka, ki sta kljub nesreči ostaia.na svojem mestu, n sta !.i:a niti najmanj poškodovana. Ako ne bi strojevodja uporabil vseh zavor in spustil protipare, bi trčil brzi vlak v tovornega z brzino 65 km na uro in bi malokdo od potnikov ostal živ, oziroma nepoškodovan.
To so pomilovanja vredni ljudje. Ena od razn.h vremenskih nezgod najbolj obiskana in po naravi najbolj revna poikraj.Tua je v naši- državi gotovo hrvatska Hercegovina. Po leti muči hrvatske Hercegovce neznosna vročina, na jesen povodnje, v zimi sneženi zameti. Sedaj, ko smo imeli pri nas pasje ostro zimo, je bil hrvatski del Hercegovine dne 17. t. m. obiskan od uničujoče povodn i. Dne 16. t. m. je začelo snežiti, dne 17. se je vlil dež s tako ljutostjo, da so se udrli s hribov v dolino hudourniki in uničili cele štiri vasi. Ubogim o udom je odnesla povoden! hiše ter hleve, živino, za zimo prihranjene poljske pridelke, tobačno žetev in še celo zemljo do golega kamenja. Ker je pri-hrula ta grozna nesreča nad vasi- po dnevu, so si ljudje zamogli rešiti- edinole golo življenje, ako bi jih bila zalotila nezgoda v noči, bi bili še utonili. Pomilovanja vredne reve so si otele golo ter boso življenje brez hrane, živine in zemlje. Časopisna poročila pravijo, da se bodo morali ti ljudje iz po povodnji prizadetih kraljev izseliti, ker jim je odnesla v-oda zemljo iz polj, gozdov ter pašnikov in to ob času, ko bo tudi po Hercegovini pritisnila zima.
Kako žive naši rojaki v Frarciji. V velikem industrijskem mestu St. Etienne, ki ima preko 350.000 prebivalcev, so delavci vseh narodov. Seveda smo tudi mi Slovenci zastopani, in sicer nas je okoli 20. Zaposleni smo večinoma po premogovnikih. Čeprav so se razmere v zadnjem času izredno poslabšale radi padca franka iu naraščajoče draginje, vendar tisti, ki hoče delati in primerno živeti, lahko izhaja in še prihrani, ker je tuka j v primeri z Jugoslavijo vse mnogo ceneje. Povda-riti pa moram eno žalostno dejstvo. Saj poznale naše ljudi, kakor je v domovini tako je ludi v tujini; žive večinoma brezskrbno od danes do jutri ne glede na bodočnost. Radi se postavljajo, kateri bode več izpil in plačal. Seve, to le prvi dni po plači, tedaj si privoščijo marsikaj nepotrebnega. Vozijo se z avtomobili itd. pa proti koncu meseca nimajo niti za hrano in tobak ter si izposojujejo denar od drugih, skromnejših tovarišev. Nehvaležnost je plačilo sveta in tudi jaz hočem navesti •eden slučaj: Trije prijatelji enakega mišljenja smo prišli v tujino, da si nekaj prihranimo. Živimo solidno, v slabe družbe ne zahajamo in to je ravno trn v peti drugim zapravljivcem, ki cele dni popivajo in kvartajo, dočim se mi rajši v prostem času krakočasimo s či-tanjem slovenskih časopisov, da izvemo kaj novega iz; domovine. Tukaj je že en rojak 15 let. On je pred-delavec. Preteklo nedeljo smo ga šli obiskat, da se kaj pogovorimo. Povabi nas, da gremo v bližnjo gostilno, toda kmalu potem pride notri drugi skupina že precej vinjenih Slovencev. Začnejo nas zbadati s skopuhi itd., vnel se je prepir. Zbralo se je vse polno radovednih gledalcev, ker pri Francozih je to nekaj nenavadnega. Oni sicer radi pijejo in se vesele, pa vse v pravi meri. Že so se začele drobiti steklenice in odpirati noži. Pri tem se je posebno odlikoval neki N. Juhart iz Komenda pri Kamniku. Le naši razsodnosti se ima pripisati, da ni bilo kaj hujšega kot par oblolčenih glav, nakar smo se mi trezni rajši umaknili, dočim so drugi razgrajali do belega dne. žalostno je, da se Slovenci, ki nas je tukaj najmanj, ne zastopimo kot drugi, nego si dovolimo, da imajo domačini o nas tako slabo mnenje. Temu je pač v prvi vrsti kriv grobokop slovenskega naroda — alkohol.
Spomlad sredi zime. (»Naš Dom, letnik XVIII., 1926 ) Sredi mrirle in trde zime smo. Sneg pokriva pol e in log, led oklepa studence in naše reke. »Naš Dom«, list za ljud sko prosveto, pa je doživel letos s svojim XVIII. letnikom sredi te mrzle zime spomlad. Ves spremenjen je, nič zimskega, mrzlega ni v njem, samo cvetje, topla spomlad. Nadel si je popolnoma novo obleko, nove platnice, lepši papir. članek poleg članka, kakor rožica poleg jfožice, pestra in pisana vsebina za stare in mlade. Vsaka pridna slovenska čebelica, ki išče izobrazbe, zabave in razvedrila, bode našla na »Našega Doma« livadah obilo sladkega medu, doore in tečne duševne hrane. Zato vsi, ki ne marate mrzle zime, naročite si za malenkostnih 20 dinarjev pri Prosvetni zvezi v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 I, »Naš Dom.« Ne bo Vam žal! »Naš Dom« Vam bo pričaral v mrzli zimi v Vaših hišah toplo, cvetočo spe mlad, cvetoče urice veselja, zabave in poduka.
Loterija Katoliškega prosvetnega društva pri Sv. Ani v Slov. gor. Začelo se je z razprodajo srečk izredno bogate loterije v prid novega Društvenega doma. Cena srečkam je samo 5 dinarjev komad. Dobiiki so sledeči: mlad brezhiben konj, 290 litrov dobrega vina, vreča 85 kg najfinejše pšenične moke, postelja (moderno delo), blago za moško obleko (kamgarn), blago za žensko obleko (volna), 1 klaftra bukovih drv, krasno polirana miza, močan hrastov sod (3 hI), ovalni sodček, cvetlična mizica itd. Nadalje razna kuhinska posoda, steklo, porcelan, »Zlatorog«-'ter-pentinovo milo, robci, dragoceno poljsko orodje, škafi in drugo, v skupni vrednosti nad 20.000 din. Ker je srečk razmeroma malo — vrednost srečk odgovarja skupni vred nosti dobitkov — naročite jih nemudoma! Žrebanje se vrši meseca marca, pod državni .mnadzorstvom. Izžrebane številke se objavijo v »Slovenskem Gospodarju.« Srečke se naročajo na naslov: Kat. prosvetno društvo loterijski odbor) pošta Sv. Ana v Slov. gor. Kdor želi čez noč obogateli, naj si nemudoma priskrbi naše srečke. Če se mu-
dite v Mariboru, si lahko srečke osebno nabavite pri Prosvetni zvezi, Aleksandrova cesta 6 I.
Grozovit potres in nič drugega, zamore vzbuditi enako začudenje, kot ga vzbuja izvanredno bogata loterija Katoliškega prosvetnega društva pri Sv. Petru pod Svetimi gorami, ki vsebuje 250 krasnih dobitkov v vrednosti 50.000 D. Vsakdo hoče naročili čim več srečk, kajti srečke so zelo po ceni, po 5 D in dobitki zanimanja vredni. Nekateri si žele novo, fino politirano pohištvo iz črešn jevega lesa, ki se sveti, da se vidiš v njem. Drugi spet poželjivo obračajo oči na nov »Singer« šivalni.stroj, spet drugi na vrečo z 20 kg kave. Perice si žele zaboj »Zialorog« mila, fantje moško kolo ali krasno žepno uro, a gospodinje, ki rade priskrbe svojim domačinom kaj boljšega, pa bi želele dobiti pitanega prašiča. No, ludi gospodarjem uhajajo misli na 200 litrov bizeljskega vina, trsno škropilnico in moške obleke. Deklela, seveda njim ugajajo predvsem svilene rute, fini čevlji, krasno perilo, sploh sleherni si zamore nekaj poželeli, ker izbira je velika. Tudi vi, dragi čliatelji ne Kamna i te prilike, temveč še danes pišite kartico na Loterijski oabor v Sv. Petru pod Svetimi gorami in naroČite čim več srečk. Kdor naroči 10 srečk, dobi tri srečke brezplačno. Osebno lahko kupite srečke tudi pri Prosvetni zvezi v Mariboru, Aleksandrova cesta 6-1. in v obeli prodajalnah CiriLove tiskarne v Mariboru.
IZŽREBANE ŠTEVILKE EFEKTNE LOTERIJE DIJAŠKEGA PODPORNEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI.
1.	dobitek avto je zadela	št.	99.683
2.	dobitek, konja in voziček	«	72.913
3.	dobitek, sobno opravo	'«	70.517
4.	dobitek, kolo	«	53.934
5.	dobitek, slamoreznico	«	23.200
6.	dobitek, radio-aparat	«	95.548
7.	dobitek, kuhinjsko opravo	«	33.227
8.	dobitek, plug	«	14.027
9.	dobitek, fotografični aparat	«	41.693
10.	dobitek, blago za moško obleko « 85.507
11.	dobitek, pisalno mizo	« 29.597
Vse druge številke objavimo v prihodnji številki.
Dopisi.
Št. Peter pri Mariboru. Dne 24. januarja je umrl na
jetiki mlad gospodar Janez- Kranjc, star komaj 34 let. Bil je veren, krščanski mož; že hudo bolan, se je ob božičnih praznikih z veliko pobožnositjo udeleževal sv. misijo-na in se tako najlepše pripravil za smrt. Usmiljenega srca, je rad pomagal, kjer je mogel. Zvest somišljenik SLS je ob volitvah vedno odločno pokazal moža. Komaj je po prevzemu kmetije premagal najhujše gospodarske težave, se je moral ločiti od svoje skrbi ive žene in petletnega sinčka. Naj v miru počiva.
Dragučova. Pokopali smo v petek, dne 15. t. m., v mariborskem sanatoriju po težki in mučni operaciji želodčnega raka umrlo Marijo Kelbič na domače pokopališče v Šmarjeto. Čez osem dni, v petek, dne 22. t. m., pa na vodeniki umrlo Jožefo Škamlec, staro 83 let. Marija Kelbič pa je bila stara šele 55 let. Bili sta si sosedi čez 25 let. Obema rodbinama iskreno sožalje. — Sosed.
Vurberg. Dne 19. t. m. smo spremljali na zadnji poti starega moža Franca Jurša iz Krčevin, ki je dosegel starost 85 let. Čeravno so moža zadnja leta popolnoma zapustile oči, vendar je zmi-rom rad slišal poročila iz »Slov. Gospodarja«, katerega zvest naročnik je bil svoja leta kot gospodar. Rajni mož je bil globoko veren ter pri vseh volitvah mož značaja za katoliško stvar. Naj mož ostane lep zgled marsikateremu, ki tava ob času volitev v temi zmote. Našemu staremu bojeniku naj bo žemljica lahka!
Vurberg. V nedeljo, dne 31. t. m., po sv. maši, se vrši občni zbor tukajšnje krajevne organizacije Slov. kmečke zveze. Povabljen je govornik iz Ptuja. Somišljeniki, udeležite se občnega zbora, da talko spet utrdimo moč naše stranke. — Načelstvo.
Vurberg. Tudi možimo se letos prav pridno, ker j« kratek predpust in ni časa za dolgo premišljevanje. Zadnjo nedeljo je bilo naenkrat oklicanih kar osem parčkov, kakor se sliši, jih bo pa še več. Da bi le bila vsem sreča mila!
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Zadnjo nedeljo popoldne smo pokopali vzorno Marijino hčerko Antonio Braček iiz Trnovske vasi. Skoraj vsa župni a jo je spremljala na njenem zadnjem petu. Prijazno je sijalo zlato solnce na nebu, bil je krasen zimski dan. Saj si je pa pokojnica tudi zaslužila lep sprejem v kraljestvu nebeškega miru in božjo ljubezni. Bila je vedno vzorna mladenka, prijavna do vseh, postrežljiva v vsem, vneta za vse dobro. Sovraštva ni poznala, žaliti ni mogla nikogar. Zato jo je tudi spoštovalo in ljubilo vse; tudi Bog je uslišal n eno vročo željo: umrla je v župnišču, kakor si je želela, pri popolni zavesti, previ-dena s sv. zakramenti, kar menda v njeni nevarni bolezni ne bi bilo doma tako lahko mogoče. In njena zadnja pot ni bila žalni sprevod, ampak zmagoslavna procesija, vsi smo imeli sladko zavest: V hišo Gospodovo jo spremljamo. Naj počiva mirno v grobu očetovem, njeno lepo vzgledno življen e pa naj bo vsem kažipot prave ljubezni do Boga in do bližnjega.
Sv. Lenart pri Vel ki Nedelji. Neizprosna smrt je naglo in nepričakovano utrgala nit življenja mladi, komaj 15 let stari deklici Nešiki Kovačec iz Samušana. Vsak, kdor jo je poznal, jo je moTal vzljubiti, kajti bila je vedno vesela in prikupi ivega vedenja. Lepe, poštene pesmice so bile njeno na:večje razvedrilo. Bila je v vsem vzor poštene slovenske deklice, zato pa si jo je nebeški ženin izbral za svojo nevesto in jo poklical iz te solzne doline dne 20,
28. januarja 192(5.
t m-, ravno za njen god, v svojo nebeško domačijo- 'Draga Mežika, počivaj v miru! Mi vsi, ki smo te poznali, bomo te ©hranili v blagem spominu! Globoko potrtim staršem in bratu izrekamo iskreno sožalje!
Gornja Radgona. V naši veliki občini Police stoji zna me nje, ki je radi vročine, dežja ter zime tako razp adlo, da na štirioglati stavbi ni po-na t i nobene podobe več in bo znamenje popolnoma razpadlo. Tujci, ki obiščejo naš kraj, se »podtikajo nad tem razpadanjem zgodovinske stav be in se bo moral pobrigati občinski odbor, da se ta preostanek iz starih časov pokrije, popravi in ohrani,
Sv. Urban pri Ptuju. Tu je umrla dne 21. t. m. mlada [ žena gospa Marija Zavernik iz Viniarovskega vrha. Zapustila je tri male, nepreskrbljene otroke. Komaj pet let je uživala zakonsko srečo s svojim skrbnim možem, pa že jo je dobri Bog poklical k sebi v boljše življenje. Mndemu možu, vrlemu našemu pristašu, izrekamo vsi sosedje globoko sožalje! Bog ga n;ij tolaži ob bridki uri!
Sv. Pavel pri Preboldu. Minuli teden v torek smo pokopali Martina Žuža. Bil je zvest naš pristaš in dolgoletni član izobraževalnega društva.-N. v m. p.!
Bo&.a. Umrla je tukaj gospa Antonija Dedič, vdova po blagopokojnem nadučitelju Božidaru Dediču, po dolgotrajni in mučni bolezni. Dasiravno ni imela rajnica nobenih sorodnikov, jo je na zadnji poti spremljala številna množica. Blaga pokojnica je bila po svojih skromnih močeh silno radodarna, še posebno pa je bila naklonjena Gasilnemu društvu Bočna, kateremu je pri blagoslovljenju brizgalne kumovala in večkrat kaj naklonila. Tudi Gasilno društvo z zastavo se je pogreba udeležilo in ob odprtem grobu se je spominjal poveljnik, tov. Jože Čeplak, zaslug in naklonjenosti pokojne in se v imenu društva poslovil od nje.
Sv. Rupert nad Laškim. Prebivamo sicer v »Urvaldu«, sneg nas je zasul in zametel, mrzle sapice ve ejo od vseh strani na nas, pa še vendarle živimo in se tudi precej gibljemo. Le poslušajte! V pretečenem letu smo imeli 82 novorojenčkov, 47 mrl i cev in 9 parov svatov. Pa tudi v novem letu se že gibljemo. Dne 18. t. m. se je poročil vrli naš fant Jožef Bezgovšek iz znane gostoljubne, krščanske hiše v Sv. Petru z Marico Razboršek v Trobendolu. Kaj miren prizor je bil, ko sta ženin in nevesta, oba družbenika, obdana od množice svojih sobratov in sosedov, sklenila življenjsko zvezo pred oltarjem. Tako je prav, ;e marsikdo izmed gledalcev in poslušalcev rekel, zaslužila sta si to počaščenje! Doma na Bezgovju pa so vrli svatje na predlog domačega župnika zložili lepo svoto 244 din. kot temeljni kamen za novi Društveni dom pri Sv. Rupertu. Dal Bog. da bi to prepotrebno zbirališče naše mladine še Ko leto prišlo pod streho! Novoporočencema pa podeli Bog vso obilioo svojega blagoslova!
Videm pri Krškem. Ako bi kdo vprašal: -¿Kaj pa delajo videmski fantje, da ne slišimo ničesar od njih?«, mu odgovarjamo: V nedel«o, dne 24. t. m., smo imeli občni fcbor Prosvetnega društva in izvolili smo si popolnoma fantovski odbor. Predsednik je: Habinc Franci, tajnik: Li-benšek Ivan, blagajnik: Puntar Martin, knjižničar: Zdovc Ljudevit, ostala odbornika mesta pa upravljajo: Bogovič Franc, Dižanič Martin, Umek Anton. V tej pošteni fantovski druščini nas je sedaj 18 fantov, kmalu bo nas pa še več, ker tudi drugi fantje znajo, da le tisti kaj velja, ki ima kaj v glavi. Odbor bo skrbel za tako prijetne sestanke, da bo kmalu žal vsem, ki še niso zraven. Za danes naj zadostuje, ob priliki bomo pa več poročali. Bog živi!
Prireditve.
Domova pri Ptuju. Dne 7. februarja praznuje Domova god svoje glavne patrone sv. Doroteje. Otroci dornovske šole priredijo isti dan šolsko prireditev. Na sporedu je petje in igr.ca »Palček Potep.« Kdor se hoče ta dan prav sladko nasmejati, naj pride v Dornovo to igro gledat, bog živi!
Mala Nedelja. V nedeljo, dne 7. februarja, ob štirih popoldne, se vprizori v Društvenem domu narodna igra: »Deseti brat.« Ne zamudite in oglej.e si vsi to zelo zabavno igro, ki se vprizori samo enkrat.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Vsi prijatelj: poštene zabave, ne zamud.te ugodne prilike ter vsi, ki se želite enkrat od srca nasmejati, pridite na gledališko predstavo, katero priredi Orlovski odsek v posojilnici v soboto zvečer ob petih, to je dne 6. februarja, in v nedeljo, dne 7. februarja, popoldne po večernicah. Na sporedu sta dve šaljivi igri in sicer: : Davek na samce« v treh dejanjih in »Dva nočna stražnika« v dveh dejanjih. Vstopnina je navadna. Pridite v obilnem številu! Bog živi!
Sv. Križ pri L utomeru. Samo par dni je še čas, da si lahko kupiš vstopnico za igro v sedmih dejanjih »Grani-čarji« ali »Proščenje na sv. Elija dan«, ki se bo predstavljala na Svečnioo, dne 2. februarja, v Slomšekovi dvorani. Na sporedu so tudi lepe pevske točke. Torej na svidenje i Bog živi!
Središče. Diletantje tukajšnjega Ljudskega odra vprizori jo dne 31. t. m. ob pol sedmih zvečer zan.mivo igro, »Lumpacij Vagabund«, komedijo v petih dejanjih. Pred-prodaja vstopnic od 24. t. m. naprej pri g. Lukačiču. Cene so: sedeži 6—7 din., stojišča 3 dinarje. Sodeluje novi društveni tamburaški zbor. Prijatelji smeha in zabave uljudno vabljeni!
Veržej. Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 7. febr., v prostorih Marijanišča lepo igro »Goslarica naše ljube Gospe« v štirih dejanjih in burko »Napačen stric.« Začetek točno ob treh popoldne. Vabimo k pTav obilni udeležbi! — Odbor.
Žetale. Katoliško bralno in izobraževalno društvo v Žetalch naznanja, da bo vprizorilo v proslavo Antona Martina Slomšeka »Veseli god« z deklamacijo in petjem dne 2. februarja, to je na Svečnioo, popoldne po večernicah, v bralni sobi.
Savinjsko Orlovsko okrožje priredi na Svečnico, dne 2. februarja, popoldne v Društvenem domu v Št. Petru telovadno akademijo. Na sporedu so redovne in proste vaje članov, članic in naraščaja in orodna telovadba (na drogu in bradlji). Začetek ob treh popoldne. Sodeluje tam buraški zbor. Bog živil
Gomilsko. Bralno društvo na Gomiilskem priredi na Svečnico, dne 2. februarja, ob treh popoldne v Gasilnem domu igro »Posestrimi« v štirih dejanjih. K obilni udeležbi prijazno vabi odbor.
Sv. Rupert nad Laškim. Dne 14. februarja priredi tukajšnja Mladeniška in Dekliška zveza zanimiv poučen in zabaven sestanek; tudi dve igrici se pripravljate. Mladina, le naprej!
Telovadna akademija, ki jo priredi Orlovski odsek v Mariboru dne 31. t. m. ob 5. uri popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6, obeta feiti zelo zanimiva. Ze po predpripravah soditi, bo to ena najlepših prireditev v letošnjem predpustu. Zato pa naj »ihče ne zamudi pravočasno si priskrbeti vstopnico. V predprodaji so v knjigarni sv. Cirila, Koroška cesta 5, in pri njeni podružnici, Aleksandrova cesta 6. Cena je: sedeži po 15, 10, 8 din, stojišča po 4 din,, dijaško stojišče 9 din.
Sv. Primož nad Mu to. Katoliško bralno društvo priredi na Svečnico, dne 2. februarja, popoldne ob drugi uri1 dve igri »Izgubljeni sin« in »Strahovi.« Vršila se bo prireditev v prostorih g. Ludovika Deutschmann na Mirti.
Sv. Jurij v Slov. gor. Katoliško prosvetno društvo vabi na občni zbor, ki se vrši na Svečnico, popoldne po večernicah, v društveni dvorani v stari šoli. Vsi člani in prijatelji društva prijazno vabljeni! — V nedeljo, dne 7. svečana, priredi naše društvo v gledališki dvorani g. Josipa Krajnca vprizoritev dveh iger in sicer: dr. Česnikove »Pogodba. in - Dva gluha.« Obenem nastopi domači pevski in tamburaški zbor. K veliki udeležbi vabi odbor.
Sv. Rupert v Slov. gor. V dopisni od Sv. Ruperta v Slov. gor. o šolski prireditvi smo prezrli, da so tamošnji šolarji dne 10. t. m. poleg deklamacij še vrlo dobro predstavljali dve igri: »Lojzika« v štirih dejanjih in »Kaznovani šaljivec«, enodejanko v ttch prizorih, kar, opozorjeni na to, s tem popravljamo.
Goma Radgona. Vse domače in sosedne prijatelje orlovske misli opozarjamo, da jih Orlovski odsek in Or-liški krožek ponovno vabita k telovadni akademiji, ki jo priredita v nedeljo, dne 31. t. .m, popoldne ob pol štirih, ▼ posojilnični dvorani. Na sporedu so članske vaje 1925 in 1926, vaje s palicami, boks-vaje, marmornati kipi, simbolične vaje, deklamacije in govor o mladinski organizaciji. Sodeluje orkester pod' vodstvom kapelnika J. Čiriča.
Ptuj. Sv. Peter in Pavel. Dne 2. februarja, na Svečnioo, priredi Marijansfca kongregaclja pri oo. minoritih akademijo. Na sporedu je pelje, govor in igra »Sv. Neža.« Prireditev se začne cb treh popoldne v Narodnem domu. Prijatelji marijanske misli iskreno vabljeni!

Gospodarstvo.
Bo zanimalo slovenske davkoplačevalce. Kakor znano, zboruje v Beogradu finančni odbor, kjer razpravljajo o o-gromnem državnem proračunu. Naši člani finančnega odbora so dobili pogled v številke, koliko so plačale posamezne pokrajine naše države neposrednega davka in do-klad za vsa leta od prevrata do 30. septembra 1925. V teh sedmih letih je plačala zgoraj omenjenih dajatev Slovenija 768,825.789 din, Srbija in Črna gora skupno pa 1.176.699.574 din. Hrvatska in Slavonija 1.089,195.813 din, Bosna in Hercegovina 704,612.036 din, Vojvodina 1.322,807.419 din, Dalmacija 136,258.334 din. Skupaj se je plačalo 5.189,398.569 din.
Vinski sejem in razstava v št. Uju v Slov. goricah. Za vinarsko okrožje Jarenina, Sv. Jakob, Sv. Kungota, Sv. Jurij, Svečina in Št. Ilj se je ustanovil pripravljalni odbor, kateri ima nalogo, da priredi meseca februarja v Št. IIju vinski sejem in povalbi na udeležbo vse vinogradnike tega okoliša. Vinski kupci in gostilničarji iz bližnje Avstrije, posebno iz Gradca, se že sedaj zanimajo za to prireditev. Pripravljalni odbor je imel dne 27. t. m. svojo prvo sejo v Mariboru. Spominjamo se, da so pred vojsko vinski sejmi v Št. 11 ju, katere so prirejale kmetijske podružnice pod vodstvom g. Repnika, vedno dobro uspeli. Natančnejši program o prireditvi bodo listi pravočasno poročali.
Vinski sejem v Gornji Radgoni. Vin rsko društvo za gornjeradgonski okraj priredi dne 7. in 8. februarja t. 1. v prostorih posojilnice tik kolodvora v Gornji Radgoni svoj prvi vinski sejem, zvezan z razstavo. Zanimanje, tičoče se naše prireditve, je izvanredno veliko, posebno \ krogih gostilničar ev in vinskih trgovcev. K prodaji je prijavljeno približno 200 raznih vrst z več tisoči hI. Večinoma pridejo v pošte v vina iz gor n jer a dgon sk e ga vinskega okraja, katera se odlikujejo kakor znano z dobrim okusom in lepo harmonijo. Urožaj leta 1925 je bil v tukajšnjem okolišu po kakovosti in množini sodeč protiv drugim krajem Slovenije zelo dober; glede tega se še danes ponujajo interesentom dobre kvalitete v velikih množinah po mnogo nižjih cenah, nego v drugih krajih.
II. Vinski sejem v Središču. Poročali smo že na kratko o tem lepo uspelem vinskem sejmu, na katerem se je prodalo več tisoč hI vina. Lahko rečemo, da je prinesel ta dan 1 jutomersko-ormožikemu okolišu 5—6 milijonov kron. Kupci so iskali posebno boljša vina in sortirano blago, ker rabijo slabše vrste in kislasti vina šele pozneje za poletni čas. Odobravali so priročni in natančni seznam razstavljenih vin, po katerem so izvedeli za naslov razstav-I alca, lego goric, množino vina in približno ceno. Pridno so si delali beležke in opazke ter si jemali vzorce. Kupčij-
ski sklepi so se takoj zabeležili na tablo. Postrežba je S udi brezhibno funkcijonirala. Največ vina se je prodalo na Kranjsko, v okolico Celja in Dravograda ter v Medžimurje in v Gradec. Vesel.ti nas mora tudi dejstvo, da so se prvič po preobratu oglasili nemški kupci iz Gradca in okolice v večjem številu in da so nam 'klicali pri od.du: Na skorajšn e svidenje! Začetek je storjen. Trg Središče pa je postal s tem sejmom, ki se vpelje kot stalna prireditev, važna gospoarska točka ljutomersko-ormožkega vinskega Okoliša.
Mariborski tržni dan dne 23. januarja 1926. Slaninar-jev je bilo to pot 77 in to je bil vzrok, da so cene slanini padle in sicer se je meso sicer prodajalo po 20 do 30 din, toda slanino so predajali po 20 do 22 din, popoldne še celo po 17 do 17.50 din. in v večjih količinah še ceneje. To je vplivalo tudi na domače mesarje, kateri so cene kolikor toliko znižali, dva mesarja sta celo prodajala govedino po 9 din, teletino pa po 12.50 do 1» din. 1 kg. Klob&sarji so kljub vsemu temu ostali pri svojih visokih cenuh. Hrenovke so n. pr. še vedno tako drage, da jih po gostilnah ne dobiš pod 5 din. komad. Govori o sicer, da bodo ljudje bojkotirali s tem, da ne bodo nakupovali več klobas. Če pride res do tega, se še ne ve. — Perutnine je bilo ökoli 200 komadov, katera se je predajala povprečno po 30 do 120 din. komad. — Domači zajci 15 do 50 din. komad. Div h zajcev ni bilo. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje: Krompir 8 do 9 din. mernik, oziroma 1.25 do 2.50 din. kg, solata 3 do 4 din. kg, glavnata solata in zel note glave 3 do 5 din, karfijol 3 do 14 din. komad, kislo zelje 3 do 3.50 din. (po trgovinah po 2.50 din.) kg, kisla repa 2 din, maslo 40 do 50 din, kuhano maslo 50 do 60 din. kg, mleko 3 do 3.50 din., oljčno olje 30 do 50 din, bučno olje 26 do 30 din. (po trgovinah po 24 din.) liter, smetana 14 do 16 din. liter, sirček 1 do 8 din. hlebček, jajca 2.25 do 2.50 din. komad, čeravno jih ženske prinašajo iz Slovenskih goric v Mariboru po 1.50 din. komad, čebula 3 do 7 din, česen 4 do 12 din. venec, jabolka in hruške 5 do 12 din. kg, fige 6 do 10 din. venec, pečen kostanj 6 din. liter, limone 0.75 do 1.50 din., pomaranče 1 do 3 din. komad. — Lončene in lesene robe tudi ni bilo mnogo na trgu. Prodajala se je pa po 1 do lOO din. komad, leseni vozički ma hni in veliki 200 do 2000 din. komad, brezove metle 3 do 6 din. komad. — Seno in slama. Radi slabega vremena so bili v sredo, dne 20. t. m. samo 3 vozovi sena, v soboto, dne 23. t. m, je pa bilo 5 vozov sena in 3 vozovi slame na trgu. Cene so bile senu 75 do 92.50 din., slami pa 55 do 60 din za 100 kg. Tudi tukaj so se cene v Mariboru zelo znižali.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 22. januarja 1926 se je pripel alo 35 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 150 din., 7—9 tednov 250—300 din, 3—4 mesece 350—380 D, 5—7 mesecev 400—480 din, 8—10 mesecev 550—650 din., 1 leto 1500—1600 din, 1 kg žive teže 11.50—12.50 din.. 1 kg mrtve teže 15—18 din. Prodalo se je 32 komadov.
Dunajski goveji sejem dne 25. januarja 1926. Dogon 2365 glav; od tega iz Jugoslavi'e 163 komadov. Prvovrstno blago je moglo obdržati cene, vse druge kakovosti pa pso oslabele za 5 grošev pri kg; izjemo tvorijo le biki, ki so se podražili za 5 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: voli I. 1.50 do 1.80 (izjemoma 1 85 do 2.20); II. 1.25 do 1.45, III. T do 1.15, biki 1.05 do 1.40 (1.45); krave 1 do 1.40 in slaba živina 0.50 do 0.85 šilinga.
Špitalič pri Konjicah. Na mali pust, dne 18. februarja, se vrši .tukaj premiranje plemenske živine za občine: Be-zovica, Št. Jernej, Laže, Zbelovo, Tolsti vrh in Žiče. Za nagrade prispevajo: Veliki župan v Mariboru 13.600 K, okrajni zasotp v Konjicah 8000 K, Kmetijska družba v Ljubljani 4000 K, občina Tolstivrh 4000 K, občina Bezo vica K, občina Loče 2000 K in občina Žiče 2000 kron, skupaj 35.600 K. Premij bo torej veliko. Ni čuda. da vlada velikansko zanimanje za ta »sejem« v Špitaliču.
Odbor Sadjarskega društva v Celju. V nedeljo, dne 24. t. m, se je vršil v Celju ustanovni občni zbor Sadjarskega društva v Celju. Predsednikom je bil izvoljen vele-zaslužni sadjar Miloš Levstik, podpredsednikom Alojzij Mihelčič, tajnikom Ivo Petrak in blagajnikom Jože Gaber-šek. Nadejamo se, da nas bodo meščani in okoličani kar najbolje podpirali v našem stremi enju za povzdigo sadjarstva in vrtnarstva.
Hmeljarjem! Kakor znano, nam je peronospora že 2 leti zaporedoma skoro popolnoma uničila pridelek na poznem hmelju. Hmeljarsko društvo za Slovenijo smatra kot svojo dolžnost, da že sedaj -opozarja hmeljarje na pretečo nevarnost ter pripravlja in ukrene vse, kar bo potrebnega v obrambo nove bolezni na hmeljski rastlini — to pa tem več, ker ni izključeno, da se bo bolezen prej ali slej lotita tudi srednjeranega (golding) hmelja, kar bi pač bilo usode polno za ves naš hmeljski okoliš. Po izjavi g. prof. Škoriča od šumarske in gozdarske visoke šole v Zagrebu bode potrebno hmeljske nasade škropiti — kakor v vinogradih trte — z raztopino bakrene galice in apna. Za prvo in tudi še morda za drugo škropljenje bodo zadostovale navadne vinogradske škropilnice. Za tretje in nadaljno škropljenje ■pa morajo na vsak način biti druge škropilnice, s katerimi se bodo dosegali tudi 6—7 m visoki hmeljski vrhovi in ■hmeljske panoge. — Glede teh škropilnic se je Hmeljarsko društvo obrnilo na Savez Hmeljarskih društev v Žaitou ter prosilo, da se mu priporoča najboljša in najpripravnej-ša škropilnica. Savez je tej prošnji drage vol e ustregel in priporočal škropilnico, katero izdeluje tvrdka Franc Nech-vile, Wien, V, Margaretenstrasse 98. Ta tvrdka izdeluje škropilnice na kolesih ter stane komad brez voznine in carine približno 2140 din. — Glede galice se je Hmeljarsko društvo obrnilo na Kmetijsko družbo v Ljubljani, katera bo gálico spomladi prodajala pri vagonski naročitvš po 7.22 din. za I kg, pri manjši naročitvi pa po 8.75 diiv. za 1 kg v skladišču v Ljubljani. Umestno bi bilo, ako bi se

škropilnice in galica skupno naročila potom Hmeljarskega društva. — A. P.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 55—56 din., francoski frank 2.10—2.12 din., itali anska lira 2.25—2.28 din., čehoslovaška krona 1.65—1.67 din., švicarski frank 10.30 din., angleški funt 275 din., avstrijski šiling 8 din,, nemška maika 13.45 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.17 centimov.
Kar je že dedom in roditeljem pomagalo, to bo pomagalo tudi i Vam! Elsa flujd. Da, samo »Elsaflujd«! To že skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo s svojo mnogo-kratno uporabo od znotraj in od zunai kot ublažitelj bolečini Umivanje in drgnenje z Elsaflujdom krepi in jača Vaše telo, stori Vas zmožne kljubovati prehlajenju in Vam pripravlja užitek. En sam poiskus je spreobrnil mnoge, ki 'liso hoteli verovati in jih privede!, da iz hvaležnosti še dalje priporočajo Pellerjev »Elsaflujd«. Tudi Vi boste sto rili isto, ako naročite za poskus 6 dvojnatih ali 2 v»l!U «pecijalni steklenici za 63 dinarjev, ali da Vam pride 5« oeneje: 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice m 99 din., pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju v Stubici Don i, Elsatrg 341, Hrvatska.
Nevarnost priti prepozno ne preti onemu, ki ima pri sebi zanesljivo uro. — Ure, ki gredo do sekunde natančno, so Suttnerjev ure. Popravljanja slabih ur stanejo sčasoma več kot ura sama. Svetovno znane so »Iko«-ure iz lastna švicarske tovarne ur razpošilialn:ce H. Suttner v Ljubljani št 992.Bogato ilustrovani divot-cenik, ki r:a pošilja tvrdka H. Suttner na zahtevo zastonj, je vreden pazi ivosti in či-tanja in vsebuje mnogo praktičnih nasvetov.
Bil je jetičen, suhljat. Pravcat groba kandidat . . . Zdaj pa hrust 'e tak! Zakaj? Redno pije »BUDDHA«
v« čaj!
TmroTTT innt-rinnnmrinnnnuLH ji jmncnnronnmD
MALA OZNANILA. &
C
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se lahko vp ožilja jo tudi v znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor.
Trgovsko-obrtno podjetje j Proda se 1 do 2 orala zemlje.
'¿K deset dinarjev ste za deset let deležni velike koristi. Natančno pojasnilo dobite, ako pošljete 10 D na upravo »SI. Gospodarja t pod šifro »Velika korist«.	136 2—1
Učenec iz poštene hiše in dobro šolsko izobrazbo, močan, ne pod 14 let star, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe pod »pošten« na upravo.	151
"V žnpnišču blizu Maribora se sprejme takoj pošten priden hlapec. Ponudbe in naslov v upravništvu.	143 2—1
Petnajstletni fant se želi učiti sedlarstva. Ott, Marnberg.
150
tiskarski učenec, s primerno Šolsko predizobrazbo, doma i* Ptuja ali bližnje okolice, marljiv in talentiran, se sprej -	" , Ptuj.
Proda se lepo posestvo z rodovitno zemljo in dvema stanovanjskima hišama, z gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju. 1 osestvo obstoji iz sadonosnika, vrta, njiv, travnika in gozda v izmeri 8 oralov. Cena se izve pri g. Ekart Anton, posestnik in župan v Sv. Marjeti na Drav. polju, pošta Račje, stanujoč v i vasi Prepole 58. 141 2—1
i Prodam v trgu St. Jurju ob juž. žel., Spod. Štajersko, eno-nadstropno hišo s 3 sobami, kuhinjo, spodaj klet in vodnjak, pripravna za obrtnika in takojšnjo naselitev; leseni hlev z opeko krit, vrt, 1 oral njive, ležeča ob glavni cesti, primerna za stavbišče in ne-' kaj lepega sadnega drevja. ■Cena 75.000 D. Ponudbe na »Hiša 147«, Žalec. 147 3-1
tae v Tiskarni A. Šuler.
111
2—1
tifem družabnika za ureditev žage, mlina in trgovine v lirezkonkurenčnem kraju z 50.000 do 90 000 D glavnice. Naslov v upravi lista. 113
3-1
Solidna samostojna ženska (upokojenka) dobi sobo s kuhinjo in velikim vrtom zastonj na razpolago, ako prevzame za to v hiši brez ženske domača dela, kakor pospravljanje, perilo za eno osebo. Le osebe, ki dobro razumejo zahtevana opravila in se ne boje nobene poizvedbe, naj pošHejo svoje ponudbena upravo lista pod »Trgovina«
Pčenee ali učenka z dobrim šolskim spričevalom in poštenih staršev, se sprejme v trgovino mešanega blaga Pavel Košenina na Gomilskem v Sav. dolini.	118 2—1
Tlnlčar s tremi delovnimi močmi se sprejme takoj na Košakih 97 pri generalu Ko-kosehinegg.	65 3—1
Posestvo z gostilno se radi odpotovanja izredno ugodno proda v zdravilišču Dobrna
Eri Celiu. Dve gostilniški so-i, 5 sob za tujce, 2 kleti, kuhinja, elektrika, vodovod, gospodarska poslopja, 8 oralov zemlje itd. Dopise prosim pod aresen kupec« na upravo. 131
Mlin vzamem v najem ali na . račun ter grem tudi kot kom-panjon, najraje v umetni mlin ob močni in stalni vodi v dobrem stanju. Tudi sprejmem drugo primerno službo. Ponudbe s pogoji je poslati čimprej na Franca Kajnč, Spod. Breg, Ptuj.	149 2—1
Prodam lepo posestvo, ležeče eno uro nad Rimskimi Toplicami v občini Sv. Krištof, na katerem lahko redi 6—8 glav živine, s površino 4 in pol ha njiv, 2 ha travnikov, 3 ha pašnikov in 4 ha gozda, po skrajno nizki ceni. Nadaljna pojasnila daje posestnik Ivan Res-nik, Marija Gradec št. 6, pošta Laško.	97 2—1
Hišo za manjšo trgovino (tudi z gostilno) kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na upravo.
Stavbi&če z vrtom, tik cerkve na lepem prostoru, pripravno za obrtnika in trgovca je na prodaj. Cena okrog 24.000 K. Prejšnja stavba je pogorela! Veber Marko, posestnik, Ke-belj 1, p. Oplotnica. 82 4—1
Proda in odda se v najem več posestev in gostiln v okolici Maribora pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Marstan, Maribor, Rotovški trg 1. 12
Spremembo posesti, kakor nakup, prodajo in najem posestev, mlinov, trgovin, gostiln, hitro in po ceni posreduje gospodarska pisarna Marstan v Mariboru, Rotovški trg 1.
Kupim dobro ohranjene stare špecerijske štalaže in pudl. Cenj. ponudbe na upravo lista pod >štalaže«. ' 139
Rabljeno pohištvo in posteljnina se proda, Maribor, Melj-ska cesta 9, v trgovini. 142
Cel jene trte Ia, prvovrstne na podlagi Gothe 9 kupim. Najnižje porudbe in svoto na naslov F. Kramberger, Gočova, Sv. Lenart v Slov. gor. 140
Kmetje, posestniki, vinogradov! Naročite takoj galico za letošnjo porabo v trgovini trgovca Franca Drofenika v Poljčanah.	64 6—1
Prvovrstne cepljene trte raznih vrst nudi po izredno nizki ceni Anton Slodnjak, trtnar p. Juršinci pri Ptuju. 101
5-1
Cepljene trte, vkoreninjene divjake, ključe Gothe 9, Ripa-ria Portalis prodaja Franc Zelenko, trtnar Rucmanci Sv. Tomaž pri Ormožu. 116 3—1
Vino prodaste, staro ali novo ako pošljete takoj vzorec in zadnjo ceno, postavno na kolodvor na skladišče ljutomerskih vin, Zagreb, Prilaz 35.
1483
Prvorr«tna sadna drevesca ter izredno lepo trsje vseh vrst nudi Hrastnik Vinko, St. IIj pri Velenju. Za rasi jamčim.	1405
Srebrne krone in zlatnike pla čuje najbolje J. Ringer, Pre-valje.	1519 10—1
Vsem vinogradnikom! Kdor
potrjebuje imerikansko cepljene trte in sicer: Laška graše-vina, silvanec modri in beli burgundec, rudeči in dišeči tramiuec, rumeni pošip, bela žlahtnina, portugizee, beli ran fol, naj se obrne pismeno ali uslmeno na Franja 2iher, trt-nica Samušnni, pošta Moš-kanjci. Vse trle so cepljene na podlagi Riparia Portalis in Gothe št. 9. Korenjaki istih podlog. Cene: Ia najfinejše en komad 2.50 D. Ha en komad 1.50 r>, korenjaki Ia 1 D. Ila 50 par.	80 6—1
Hranilnica in posojilnica v Dobju, r. z. z n. z. vabi na 18. redni občni zbor, ki se bo vršil v zadružnih prostorih dne 7. februarja 1926. z začetkom ob 14. uri. Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, sc vrši ob pol 15. uri drug občni zbor pri vsakem številu zadružnikov. — Dnevni red: 1. Potrditev bilance za leto 1925. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Na domestna volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. 134
Kupujem stalno
kostanjev les za tanin
po ugodnih tovarniških dnevnih cenah.
ER.NEST MARINO - CELJE,
Zrinskofrankopanska ulica 4.
148 3—1
ujuljiji »rrroajcaTTii»i n iJuaLXJULixojxxiiin
| Menjalnica za bučno olje.
Tovarna olja Log, pošta Limbuš, zamenja zajamčeno čisto olje in sicer 1 liter za 5 ikg neizluščenih ali za 4 litre rr» luščenih bučnic. — Menjalni stroški se ne računijo.
□□□□□□□□□cnnnnnmnaanc^^
VELKA IZBIRA! NIZKE CENE!
> ML til- 1	t r | O kopal- 9
niee i ^	niki |

Vsakovrstni železni m univerzalni
i>in*i njivnk« in travniške brane
Dr. Mogiinicki
iz St. Jurija ob južni žel.
se je povrnil nazaj in ordinira zopet redno v Št. Juriju ob južni žel. v lastni hiši.	44
Posoj ilnica p ri Sv. Len ar tu v SI .g.
vabi na
redni občni zbor
dne 16. sušca 1926 ob 2. uri popoldne v zadružni pisarni. Dnevni red:
1.	Poročilo nadzorstva in načelstva.
2.	Odobritev b.lance za leto 1925.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Predlogi.
V slučaju nesklepčnosti se vrši tri tedne pozneje, to je dne 6. aprila 1926, ob isti uri in na istem mestu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal pri vsakem številu navzočih udov.
132	Načelstvo.
Posteljna vložki
komad 175 din.
Afrikmatrace tridelne 480 din., odeje 180, 220 din., flanel odeje 58, 100, 130 din., slamnjače 45, 50, 63 din., po-stel ni prt 68 din., pisano blago ža zglavniike in blazine, 120 cm širok, 1 m 28, 32 din., ženski predpasniki po 30 in 50 din., bluze 70 din., krilo 70 din., ženske obleke 160, 180 din., ženske ali moške srajce 45 din., ceighlače 80 din., ključavničarske obleke 145, 160 din., nahrbtnike 40 do 100 din., potne košare 50.. 72 din., vrvi za perilo 10— 50 m 1 m 1.50 din., ujzde 13 din., strange 1 par 24 din., in drugo m a nu fakturno blago. — Priporočam tudi: v v v\\\	\\ \ \ \ konjske dežne
, \\x V	plahte s kumet-
^V O \	špico i par 750
din., vo2ne dežne plahte vse velikosti 1 kvad. m 60 D, impregn. platno I m 60D. Pošilja se tudi na vse kraje.
ALOJZIJ GNIUŠEK, MARIBOR, GLAVNI TRG ŠT. 6.
Viti. itd.

onuuLjmarira-iDoam
Najbolje in najvarneje naložite svoj denar pri
OKRA ¡NI POSOJILNICI ¥ LJUTOMERU
: ki obrestuje hranilne vloge navadne po 6%, večje in vezane po dogovoru tudi višje. Sprejema hranilne knjig« drugih denarnih zavodov kot gotovino ter irvršuje vsa nakazila. — Tekoči računi.
|
i ronooaiociT-onrmn^
fr
Priznano dobre pluge, okopalnike, osipalnike tei brane izdeluje
Matej Bregant, Orehova vas,
pošta Slivnica pri Mariboru.
Dobavlja jeklene pluge svetovno znanih tvrdk, kot SacJeo* ve, Bacherjeve in Dominos-pluge, tudi vse posamezne dele za iste po izvirnih tovarniških cenah. PohvaJna pisme interesentom na razpolago.	12?


ZAHVALA.
Ob prebridfci izgubi naše nepozabne hčerke, oziroma sestre
Ivane Bezjak,
ki se je, previdena s sv. zakramenti, v cvetu svojega življenja v 22. letu svoje starosti poslovila za vedno od nas, se zahvaljujemo čč. duhovščini za trud v bolezni in ob pogrebu, gg. govornikoma za ganljive govore ob slovesu iz hiše žalosti, vsem sorodnikom in znancem za izraze sožalja in vsem, ki so spremili drago rajnico na kraj počitka.
Prvenci, 20. januarja 1926.
Žalujoča rodbina Bezjak.
■'•-v •l.-.i;-»^: ••
Štambltjke
v«ek vr»t itlelBje isjceaeJU Zinaoerja aailednik I. Petaa v Mariboru, Aleksandrova 43. Na dvorišči.	1160
Vinski sejem ic razstava v Gornji Radgoni
v dvorani posb ilnice tik kolodvora
7. in 8. februarja 1926.
Kupujem
zlato, srebro, srebrne krone, stari denar itd.
K. ACKERMANN, urar 17	PTUJ. i—1
Približno 200 vrst za izbiro z več tisoči hektolitrov. —- Izvrstne kakovosti. — Zmerne cene. — Prireditelj: Vinarsko društvo Gornja Radgona.
Gostilničarjem in vinskim kupcem se posebno priporoča obisk razstave v oziru na zelo nizke cene, katere še veljajo v tukajšnjih vinskih okoliših.	130
30. januarja 1998.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran 7. T
? Kože divjačine

«jčere, lisičje, kunine, dihurjeve, fazbečine itd., kakor tudi «M* vrsie sirovih koi kupuj« po najvišjih dnevnih cenah;
Makso Tandler, Zagreb
* f	BoSkovičeva ulica 40.
Braojav: Taurija, Zagreb, — Telfon: broj 1389.
ur
nm »mu
Pozor! Zaročenci! Pozor!
Priporočam Vam svojo veliko za-iogo poročnih prstanov v dato, «cabro m dublé po brezkonkurenč-nih cenah.
P. KNESER, MARIBOR, preje A. Kifímann
Aleksandrova cesta 27, pri kolodvoru.
ji 111 nrn rmiTmnm »mniiniii ........m
.¡mm» rrinnrirrTnr-r-rTCT^Trinr* iiimim m rv~i
Pozor ženini in neveste I
V macafaktunio trgovino
MARTIN SUMER, KONJICE
|» Sb*p«!o velika množina vsakovrstnega modnega Mofa, '&Mga in modrega sukna sa moške obleke, finega volilufc*ga blaga v vseh barvah xa ženske oblek«, venci, lop* OTÜene iute, svilene predpasnike ter sploh vse blago m pri hišnem gospodarstvu rabi, po jako nizkih cenah.
un umononixixoicDni Tnnoaa h ¡i h mu n n rrn
EaJiane cenel
Znižane eeo*!
y trgovini K. Worsch«t« narednik
AHTOM MAC TO, MARIBOR
Gosposka ulica 10 in v podružnici Hickl naslednik
AKTOM MACUH V PTUJU
{kjer se prodaja volneno blago za žensko In mošk» obUk«
15-307» cenej &
kakor do sedaj
ftfDdaj&m tudi drugo raznovrstno manufaktumo bifcgo pO zelo ugodnih cenah.
ftliliČe, posebno ženini in neveste, naj n« zamudi I« ugodne prilike, katero nudi trgovec
AKTOH MACUH V MARIBORU
in v svoji podružnici	74
Enlžane cenel	Znižan« mtmI
11 Si liU lili lili 11U
: Najcenejši nakup:
l
manuf&k turne ga blaga Vam nudita
Brata SUMER, Celje
G avni trg 8.

Kmetje šmarskega okraja, _ ženin in nevesta
pridite pred Vašim nakupom pogledat zalogo in cen« trgovine Ed. Suppani v Pristavi.	110
Ženini in neveste!
lii^>it« oblek« in vsa potrebščine v najlepši izbiri ki p« najbolj postani in zmerni oeni edino v mamifakttmi Is modni trgovini
Frane Dobovičnik,
Celje, Gosposka ulica 15. ' % •
Za trgovce poseben »en gro««-oddelek.

Najpopolnejši Stoswsr šivalni stroj
«*
i a

s pngreiljivira «ransportetjera (glabeljc). Z cdoosoim premikom, je pripravljen za šie-panje, vezenje ali Šivanje.
UUDOViK BARAGA, Ljub'jana,
Selenburg >va ulica 6/1.

Kadar pridete v Celje

»aiu-¿t** .	. iaBKfa^tVifeini«
in p^edno nakupite manufaktumo blago, obleke, odej«, srafoa, oglejte si velikansko zalogo blaga in izdelkov pri
„Ameriksmcu"
Glavni trg, pri farni cerkvi Tam ee prodaje najcenejše, ker bna lastno tovorno. N« meflte denarja proč!	Prepri&a$te 3*1
<«

Kaiožite denar le pri
Ljudski posojilnici v Celju
reg.
z neomejeno mm
Cankarjeva uiica 4
poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«), kjer j? najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje.
Jfcntni in invalidni davek plačaj« posojilnica
Pos< jila po najnižji obrestni saeri. g*
m	mwmsEHasA
Točna kt solidna posü sibai
Ustanovljeno 1909,
Kilne pase:
trebušne obveze, gumijeve nO» gavice in obveze za krčne žila* Umetne noge in roke, korsote^ bergle, podloge za ploskve no*
ge, suspenzorije ter vse aparata proti telesnim poškodbam itd** deluje staroznana tvrdka
FRANC PODGORŠEK, BANDA2IST, MARIBOR, Slovenska ulica 7.	(J?
Pismena naročila se točno izvršujejo ter pošiljajo po po»
vzetju.
Neuničljivo ebuvals
je Suttaerjevo obuvalo, vsak čevelj pristoja kot umerjen. Izdelano le ii dob ega usnja, upogljivo, elegantao, moderno it tajno. Velika izbira molkih in ženskh čevljev, polu6e'lje» in sandal. V velikem dustrovanem di-vot ceniku svetovne tvrd-ke H Suttuer v Ljubljani 5t. 99J boste aaSli mnogo praktičnih ootreb-šCin, ki Vas bodo zanimale. D bite ga bre«pla'no. Naročila brex vsakega rizika ker Vam te nepo-še*no takoj zamenja.
ah
Karol Kirbisch,
' usnjar pri Sv. Trojici v, SI. gor.!
)tri slavnemu občinstvu, da prevzame vsakovrstne susrova fesS© v posebno dobro izdelavo po jako znižani ceni Pta» Aaja ¿udi vsake vrst« usnja, domače izdelave, posebno opozarja na svoje trikrat vsajene, jako trpežne podplat«, ¥1 s« dobijo po zelo znižani ceni. Kupuje tudi surove kola vaeh vrst in vuke po najvišjih dnevnih cenah. 1463
!!! Pozor pred naknpom !!!
Pri tvrdki
I. Trpin, Maribor, Glavni trg'17
se dobi rumeno platno od 7 dinarjev naprej, belo plativ« od 10 dinarjev naprej, dežniki od 70 dinarjev naprej, hI»» če vina od 10 dinarjev naprej, volneni naglavni rebd od 10 dinarjev naprej volneni pleti od 40 dinarjev naprej^ kai.or tudi s!.tkno, svileni robci (td., po najnižjih cenah»
1
Prava uteha za živčno bolne
je moj ravno izišli spis! V njem se razpravljajo mnoga dolgoletna izkustva o vzroku, postanku in zdravljenju živčnih bolezni. Vsakemu pošljem to blagovešt o zdravju popolnoma zastonj,
ako se obrne na podpisani naslov. Tisoči zahvalnic o stvarnem uspehu nepretrganega znanstvenega delovanja v dobrobit člo-večanstva.
Kdor pripada	_
eg'cmnemu številu živčni talnih,
kdor trpi na raztresenosti, strahu pred prostorom, slabem spominu, nervoznem glavobolu, brezspanju, pokvarjenem želodcu, preveliki občutljivosti, bolečinah členkih, občni ali delni telesni slabosti ali neštevilnih drugih bolezenskih pojavih,
mora s! naročiti moji utahspoho knjižico
Kdor jo je pazhivo prečital, bode zadobil pomirljivo prepričanje, da obstoji povse enostavna pot k zdravju in žiTljenjskemu veselju. Ne čakajte, ampak pišite še danes!
H. PasUraack, Berlin SO. Mickaelkirobplate 18,
138	Abt. 760.
rmnrrTmrTrrmnrjmnEf nilllllimim rrrj j
imrn
fUohu*e, levit*
rimsko perilo i. t. d kupite najceneje pri
Jakob*« Lah,
*ar»tw, (¡lavni tro i»«*. Í
umritttt rrrfrniTi iiiTniii

Siran 8.
SI/J VEN SKI GOSPODAR.
28. januarja 1926.
Velepražarna kave Nezrtarič Rado, Maribor t Stev. 21?
■mnJiTi" Hfimartf Maribot.
Trgovci» Mhteviila ponudbe I
Telefon XateruarSu
Priporoma se
Mama n. Cirila y Maribora.
•(esndjojj) Da ustrež
* r.....ri-.jgg \
Zm poljske križe
aqopo«l 8Aeen}SU)j nitja? i3oum j» ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer ae dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 din., 75 cm veliki po 600 din, 80 cm veliki po 700 in 800 din., 90 em veliki po 800 din., 100 cm veliki po 950 din. in po 1280 din., 130 cm velik» po 1700 din.
Stenski križi
z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 90 dim, 30 cm po 771 n 100 din., 35 cra po 96 in 115 din., 40 cm po 140 din.
Stenski kx>i%«
6 kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 din.
Stoječi križi
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih
in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 din. bpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo prikorcča, da si vsak, kdor križe potrebuje^, iste kupi v Tiskarni »v. Cirila v Mariboru.
»SMSagai
AJ5GUS j« nai najboljši doma« obvilčaralal sami AKGUS Ima v vseh mustih zanesljiv« poTc-rjcaikc ARGUS daje obvestila o vsem, posebno pa e »tamjis denarnih zavodov, trgov sko-indusirfjskžlk podvietjih in zasebnih oseb AKGUS-ove informacij« «o vedno točne, izčrp«* te hitre
AKGUS »e nahaja t Vuka Karadžfča ui.ll. 4.6fGU5~ov telefon: 6-2S, brzojavni imtiovi Argw»
Mnogo ljudi
|e zmrznilo, kakor se Je čitalo v časopisih. Da še Vas ne kad ene ista usoda, preskrbite se pravočasno s toplim zim-■fckn blagom, katerega dobite po zelo ugodnih cenah v manufakturni trgovini	127
Valentin Hladin, Celje
PMKHHJMl
Oglasni in reU&moI zaioc
Voršiča naslednik
Vinko Kovafiifi
Hcriber. SlsmStav trg 16
sprejema oglase po origi oalnih časopisnih tarifah z t v s e tu- in inozemske ča »opise in revije.
Zahtevajte brezplačna pojasnila in reklamne načrte
m > i > H M«
a^ttifKKi&aansBBfiftte
Proti škodljivcem na hmelju
U>, tobačni izvleček a moža viru
milom. Z navodilom vred •» iebi t drogeriji Sanitas v fieljn.	«54 l»-l
»t; a sna s os,»««*» «m»
Svinjska kože
kupuje po najvišjih dnevnih cenah
EUGO ST' RK, MARIBOR Koroška cesta <5.
vseh vrst kupujem po najvišjih cenah, od srn pa ne g!ede na dlako plačujem 25 D. Blago naj se pošlje po železnici.
Povzetje prevzamem tudi.
ZDRAVIC, LJUBLJANA, Florjanski trg 9.
D.
Tsa.lt to n« ?«, «e « tevovtnf
J® S. PIRICH
a»Bptrlja
■ABI30B, Aleksandrova BI prevzame »»akovrsta® surove kaia sa izdelav» gornjega usnja, pedplatne^a usaja, — blank in bok«. Prodr|a p» najnižjih breakaukurentnik cenah vse vrste ustja. Lastni izdelek. Maknp »ur »vik k«* vseh vrst pe najbaljiik dne« nlk ccaafe.	1173
Na drobno in na debelo.
Na drobno in na debelo. g^
jž Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene 1 - porcelanaste posode, sve-tiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov i .. itd. — Prevrema vsakršna
steklarska dela. — NajsolidnejSe ce' I in točna postrežba.
Na drobno in na debelo.
Na drobno in na debelo. (<*>■



Edino najboljši
šivalni stroif in	so u
Josio
Ljubita» a
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
znamke Gritznar, Phönix h Adler
za rodbinsko, obrtno in industrijska rabo. Istotam najboljši švicaiski pletilni stroji znamke »Dubied.« Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Telefon 913 Večletna garancija.	Delavnice na razpolago.
Iskalci zlata.
rvrm
IO ml n ä* xia.ložit
aSSKT" najboljše in najvarnejäa
V*
Spodnještajerski ljudski posojilniciy Mariborn,
Stolna ulica it 6	r. z. z n. z.,	Stolna alica it 6
Obrestuje firan. vloge brez odpovedi po 6*, ! na trimesečno odpoved po 8*«

NX»
m

asonp:
ITT	V	.
¡Zadružna gospodarska banka d. d.
rmr g nini ti	nju^iranan iiinnni n n n « n »
Podružnica Murlbor.
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko
cerkvijo.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje oLrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računu.
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije.
Tiskar: Tiskarn« «v. Cirila v Maribora, rr«i*tavni!r Leo Broie. poslr,vodja v Mariboru. — Urednik: Janui Golee, novinar t Mariboru. Izdajatelj: konzorcij »Štoreuikcga ü'-epoaarja«, ^oastavxuk: Jaaai Ciolct, mmn« t Mariboru,
J