Leto IV., Stev. 271 V Llubljanl, nedelja dne 18. novembra f923 PoRabia parfaHrana. Cena 1*S0 Oln lt?i»l» ob 4 r|utr«|. Stane mesečno 12-50 Din d inozemitvo 25'— a •eobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta st. 16/1. Telefon St. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlitvoe Ljubljana, Preiernov* ul. 4t 64. Telet tt. 38, Podružnice: Maribor. Barvarska nt t. Tel. *t. 22. Celi«, Aleksandrova e. Eaton pri poitn. čekov« zavoda štev. 11.842, Ljubljana, 17. novembra. Potrebno je, da spregovorimo en-trat načelno besedo o nestrankarskih dganizacijah in političnih strankah ter posebej o naših domačih naprednih kulturnih društvih in demokratski stranki. Povod nam daje slučaj, ki se je te dni pripetil v organizaciji jugo-Ijovcnskih nacijonalistov, v Orjuni. Ljubljanska »Orjuna* od 11. 110-rembra je objavila mod službenimi noticami poziv na vse člane, »da se eksponirajo v nobenem strankar-ilem delu, naj si bo te ali ono vrste, ali one barve.» Poseben članek Pred kongresonu proglaša povrh :0rjuno» za politično organizacijo, ;atera mora od članov zahtevati, da k odrečejo strank, mesto strank pa itopi — nova stranka »Orjuna*. Naravno, da je ta članek vzbudil pozornost in razburjenjo med člani, ki !o pristaši raznih strank. Takoj je bilo lazumeti, da more biti tako stališče laperjeno le proti .JDS, kojo pristaši io v velikem številu Orjunaši. Izkazuje se pa, da je, kakor Ze to-Škrat, zopet nekdo, ki postaja pravi trobokop ugleda nacijonalnega po-ireta, položil svoje kukavičje jajce v »Orjuno*. Članek se »Orjuni* od 18. t. m. službeno p o-pravl ja z uvodnikom »Poslan-it v o Orjune*, kjer se poudarja lolitični, a izvenstrankarski inačaj »Orjune*. V tem članku se iz-avlja, da je bil na sestanku slovenskih »Orjun* 16. septembra s o g 1 a s-odklonjen poskus, da bi Be Pašičeva bolezen dolgotrajna SKUPŠČINA SE SESTANE 26. T. M. — DELOVNI PROGRAM. — JAV-NE RAZPRTIJE MED RADIKALI. — RAZCEP MED BUNJEVCI. Jrjuna spremenila v politično stran-Zato organiziran, tudi eksponir.in iristaš kako stranke lahko sodeluje iri Orjuni. Članek h koncu izraža pre-iričanje, da bo kongres Orjune v Spli-;ii '2. decembra t. 1. odobril to stališče. S to izjavo je popravljena napaka, ii je pretila potegniti v vrtince dnev-ie politike celo nacionalistično orga-lizacijo, s čimer bi bil ogrožen njen ob-toj. Neprestano se pojavljajo intrige, ii bi rade naše nestrankarske organi-acije spravile v težke situacije. Da-es je »Orjuna*, jutri »Sokol*, pojn-ranjem Ciril Metodova družba, katero naši politični nasprotniki očitajo, la so priveski in orodje JDS. V resici so naši pristaši, ki tvorijo večino n dajejo najboljšo delavce v vso ob-■enarodne organizacije. Demokrati so Mi oni, ki so prvi na mestu, kadar jeba kaj žrtvovati. Zato n c z a -itevajo, da bi drugi, ki bi radi pri teh organizacijah sodelovali, čutili kakorkoli o d b i -Kakor pa seveda drugim prepu-tomo popolno svobodo, tako zahte-tamo, da so spoštuje naše prepričanje i) ugled naše stranke. Vsako zlorabo »strankarskih organizacij proti ugle-lu JDS moramo odločno zavrniti in ahtevati moramo povsod našemu šte-ilu, delu, moči in žrtvam primerno ivaževanje. Napram vsem intrigam je torej naše lališče do izvenstranka/rskih kulturnih n drugih organizacij čisto in bistro, li od njih za stranko kot ako nič ne zahtevamo. Ce ia se bore za načela, ki so obenem ačela JDS, nastop teb organizacij za a načela no sme morda zategadel biti nanj odločen, ker se tudi mi kot trankarji borimo za njihovo zmago, im doslednejša bodo napredna ne-itrankarska društva v svojem delu jn am bolj bodo borbena za svoie cilje, iem večji bodo njihovi usoehi. Pri tem komo mi vedno po svojih sredstvih »migali. Zadoščenje za to pomoč )am je dano v zmagi skupnih idej. seveda pa ne moremo dopustiti, da bi 'ake organizacije skušale postati igrice za politično kovarstvo, ali pa da Si se sicer malo sposobni ljudle porinili potom niih v ospredje. Najmanj a more biti želja izvenstTanknrskih nlturnih organizacij, da ob niihnvem »trnju kuhajo svojo posebno juho kak-!pi politični skrabiranci ali pa aspiran-Tako zlorabo bomo pomagali pobi-ati tudi mi. Dovoli imamo moči, da bo s tem preprečila vsaka organfza-tija. Zelo pogrešno ie tudi mnenje, ki ponekod pojavlja, da delavci v ne-"rankarskih orranizacijah ne morejo Mti pristaši političnih strank. Praksa fokaznje, da so najboljši javni delav-'[ tudi dobri strnnknrji. Delo v stran-za strankina načela, daje posruma i veselja tudi za drugo socijalno tolo. Daje pa tudi obzirnosti in takta "anram drugomišljenikom. Politično 'Silen napredniak je vedno tudi <1o-in upomben prosvetni in sploh ttTni delavec. Vsem naprerlnjakom mora bit,! delo nestrankarskih, zlasti kulturnih in tosiionalnih organizacijah sveta dolž- Beograd, 17. novembra, p. Vlada le sklenila, da sc pričnejo plenarne sele Narodne skupščine še le v pondeljek, 26. novembra. Na dnevnem redu bodo predvsem volitve raznih odborov, m. dr. odbora za proučevanje konvencij z drugimi državami ter odbora za pretres zakona o novem brodarskem sindikatu, kl naj pro vzame plovbo na Donavi ln Savi. Tozadevni zakonski predlog je prometni minister danes Izročil predsednlštvu parlamenta. Kdaj bo prišel v razpravo redni proračun, je povsem negotovo. V pondeljek se še le prične debata v finančnem odboru. Računati Je, da bo proračunska razprava v plenumu pričela še le v decembru. Verjetno je, da se bo skupščina med tem bavila z zakonom o organizaciji sodišč. Vesti, da Je Pašič ozdravel, izgleda da niso točne. Nasprotno se računa, da bo min. predsednik dalj časa še primoran ostati v postelji. V zvezi s tem se zopet raznašajo razne vesti, kl se strinjajo v tem, da Pašlčevo zdravstveno stanje zadaje vladi mnogo skrbi. Pomembno je, da so se danes pričele zopet redne ministrske seje, ki Jim predseduje minister za izjednačenje zakonov Marko Trifkovlč, kot najstarejši član kabineta. Na današnji seji je bilo določeno, da bo g. Trifkovlč zastopa! g. Pašlča tudi v parlamentu. Pašičeva bolezen postaja za radikalsko stranko fatalna. Notranji prepiri, ki jih Je min. predsednik s svojo avtoriteto vedno znal ublažiti In odstaviti z dnevnega reda, se zopet pojavljajo v poostreni obliki. Danes so nasprotniki ministra zn agrarno relormo Slmonovlča, radikalski poslanci Grgln, Makslmovič In Novakovič v sekciji finančnega odbora ostro napadli svojega klubskega tovariša v nlegovl odsotnosti ter ostentatlvno omogočili, da Je bil sprejet predlog opozicije, kl Črta ministru agrarne reforme podtalnlka In pomočnika ter reducira veliko število uradnikov. Zatrjuje »e, da bo moral minister Slmonovlč dcmlsljonlratl. Bunjevc! na razpotju. Subotica, 17. novembra r. Danes in iutri se vrši v Somboru kongres bunjev-sko-šokaške stranke, kl ss ga udeležuje-]o tudi zastopniki Radičevega In KoroSče-vega kluba. Na tem kongresu se odloči, katero od obeh kril prevlada v stranki, ali Radlčevo ali Koroščevo. Del bunjevsko šokaške stranke hoče obdržati »status quo ante», to Je, da stranka ohrani svojo ne-zavlsnost. Skrajni elementi zahtevajo, da se stranka fuzlonlra z Radičevci, pristaši dr. Korošča pa predlagajo, da se stranka likvidira ln priključi klerikalni stranki. Razdvofenfe med Anglijo In Francijo ANGLIJA NOČE VEC PODPIRATI FRANCOSKE REPARACUSKE POLITIKE. Sporazum z Bolgarijo in ODOBREN V MIN. SVETU. — PROTOKOL O KOREKTURI MEJ BO V PONDELJEK PODPISAN. - POSLANIK RAKIC POOBLAŠČEN DA PODPIŠE KONVENCIJO Z BOLGARIJO. Beograd, 17. novembra, p. Ministrski svet je današnji seji po referatu ministra Ninčida odobril sporazum glede korekture meje napram Rumuniji. Ker je tudi rumunska vlada že odobrila pogodbo, bo-detn minister Ninčič in rumunski poslanik Emandi jutri ali v ponedeljek podpisala protokol. V smislu pogodbe Izročimo mesto Zomboljo v zameno ra občine Mo-roš, Pardanj in Modrlč Rumunji. Istočasno pa bomo morali evakuirati še nekatera sela, ki pripadejo Rumuni a po se-vrfiski mirovni pogodbi, a so bila dosedaj od nas zasedena. Za evakuacijo se pripravlja poseben načrt in ee bodo mogli prebivalci tudi izseliti. Razmejitvena komisija začno poslovati dne 20. t. m. Ministrski 6vet je daljo pooblastil ministra Ninčida, da podpiše konvencijo z Bolgarijo glede izvršitve neuillslte mirovno pogodbe ter sporazum o odškodnini za rekvizicije bolgarskih čet v Srbiji za časa vojno. Poslaniku Rakidu so bila poslana potrebna navodila. Naša dclega- London, 17. novembra, s. Izjave v vče-rajšnjem angleškem prestolnsm govora, ki se tičejo Francije In Nemčije In Al gredo preko pri takih izjavah navadne lorme, vzbujajo v političnih krogih veliko pozornost. V zvezi z nedavnimi izjavami Bald-wina se smatrajo kot dokaz, da le antanta dospela do razpotja, oziroma da se bliža svojemu konca. Današnji lutranfl listi doznavajo, da namerava angleška vlada opomniti Francijo na njen« dolgove Angliji. Objavljalo tudi zanimiva poročila o pogajanjih poslanlške konference. Antanta preživlja sedaj eno svojih najresnelšlh kriz. Anglija In Francija sta si docela v nasprotju glede odredb, ki se tičejo vojaške kontrole in povratka bivšega nemškega kronprinca. Državni podtajnlk Mac Neiil je v svolem včerajšnjem govora v Cambrldgeu izjavil, da je najslavnejša skrb vlade ohraniti zvezo z alllrancl. Vlada si prizadeva preprečiti, da bl nastal prepad med Anglijo in Francijo. Položal le posebno sedaj težaven. Pariz, 17. novembra ». Za danes napovedana seja poslanlške konference so nl vršila. Na prošnjo angleško vlade Je bila odgodena ln se bo vršila najbrže šele v pondeljek. Do tega časa bo Anglija Izdelala prcclzcn predlog ter ga predložila poslaniški konferenci. Ako Francija ne sprejme tega predloga, bo Anglija lavno Izjavila, da ne bo V&č sodelovala prt politiki Poincareja v rcparacljskem vprašanja. AMERIKA IN NAMERAVANA OKUPACIJA HAMBURGA. Pariz, 17. novembra, s. New York He« rad Javlja, da so vse vesti o mogoči zasedbi Hamburga oflclozno potrdilo v zunanjem uradu v Washingtonu. Čeprav se nameravana zasedba nemških pristanišč ne presola ugodno, ker bl se s tem otež-kočill trgovski odnošajl z Nemčijo, s« ameriška vlada ne bo protivila taki od« redbl, kl temelji na versaiskl mirovni pogodbi. Mnogi menijo, da bl se z zasedba Hamburga udušllo monarhlstlčno gibanj« v Nemčiji. Drugi so zopet nariranja, da b! taka odredba dovedla do težkoč med Anglijo ln Francijo in bi bil prelom potem neizogiben. ODLOČILNA POSVETOVANJA V PARIZU IN BRUSLJU. ParU, 17. novembra, j. Seja poslanlške konference se bo vršila v pondeljek dna 19. novembra. V pondeljek pop. se vrši tudi Izredni ministrski avet pod pred-sedstvom Mlllerunda ln obutem v Bruslju kronski svet pod predsedstvom kralja. Ta ministrska sveta naj odločata o nadaljnjem postopanju Francijo in Belgije. Počefek komunistične revolucije v Poruhrju NAPAD NA KRUPPOVE TVORNICt. - PARLAMENTARNA IN VLAD- NA KRIZA. clja se verjetno vrne v četrtek lx Sotije. Beograd, 17. novembra, r. Predsednik naše delegacije za ureditev cerkveno-šolskih vprašanj med našo državo ln Rumunijo, poslanec dr. Radonlf, je dobil od zunanjega ministra nove lngtrukclje in je včeraj zopot odpotoval v TemiSvar. V šolskih vprašanjih Je ie dosežen sporazum, rešiti pa je treba Se cerkvena vprašanja. Rumunlja zahteva med drugim rumun-skega škofa s sedežem v Vršcu, češ, da imamo tudi mi svojega škola v Temišva-ru. Pripomniti pa je treba, da je srbska pravoslavna škofija obstojala tamkaj že v 17. stoletju, dočim Rumuni v tem delu Banata sploh nikdar niso Imeli škofije. Beograd, 17. novembra, p. Na nocojšnji seji ministrskega sveta je bila odobrena vloga naše države na mednarodno razsodišče v Haagu radi znanega sofijskega incidenta. Jugoslavija zahteva za napad na atašeja škodnlne. Kretiča 300.000 frankov od- DOssoldorf, 17. no Tembra. a VcS tl-so5 demonstrantov Je tlnočl napadlo Kruppove tvornlee. Na policijo so streljali ln metali granate. Ve« o»eb Je bilo ubitih, vefi pa ranjenih. Tudi sicer Je prišlo v mestu lo okolld do »popadov med policijo In brezposelnimi. Policija je dobila moderno orožje, ker nastopajo plenilci vetlnoma ponoči pod vojaškim poveljstvom. V Borilna menijo, da je težišče položaja Nemčije sodaj zopet na ruhrskem ozemlju. Izgleda, da pomenijo nemiri ln boji, kl so včeraj Izbruhnili, začetek komunističnega revolucionarnega gibanja, kl Je naperjeno proti Industriji. Državna vlada Je odločna izplačevati pod pore In uradniške plače le do 25. nov. Essen, 17. novembra, j. Kakor v Esae-nu je prišlo tudi v Dortmundu do krva vili nemirov mod policijo in brezposelnimi. Na strani policije so bili 8 osebe, na strani delavcev pa 7 ranjenih. Mir je vzr postavljen. Berlin, 17. novembra, s. »B. Z. am Mlt-tag» objavlja danes očivldno oflclozno poročilo o stališču knncelarja Stresoman- o BESEDILO NJEGOVIH IZVAJANJ PRED SENATOM. na glede vprašanja vladne krize ln kriza državnega zbora. List trdi, da se dosedaj šo ni razpravljalo o razpustu državnega zbora deloma ir. ustavopravnih v*» rokor, deloma kor državni predsednik n| bil oavroS. Nove volitve ta sedaj ne pri« dejo v poštov, ker so velik del prebivaj« stva Nemčije ne bl mogel udeležiti vo« litov, ker jo velik del nemškega ozemlja zaseden ln je več delov, ki spadajo upravi no Bkupaj, raztrganih. Ako bi bila torej Stresomannova vlada strmoglavljena, bl na njeno mesto stopil (lirektorij brez parlamenta. Izgleda pa, da jo taka kom« binacija pod soclalnodemokratBklm državnim predsednikom nemogoča. AMERIKA IN HOHENZOLLERNCI. London, 17. novembra, s. Reuterje^ urad doznava iz Washingtona, da jo pred sednik Coolidge mnenja, da bo ameriški narod s simpatijo pozdravil vsak korak zaveznikov, da se prepreči vzpostavitev Hohenzollerncev, čeprav ameriška vlada z ozirom na svojo tradicijo nevmošavaujs no bo nidesar podvzela v tej zadevi. Rim, 17. novembra, r. V svojem govoru, ld ga je imel italijanski ministrski predsednik Mussolini včeraj v senatu (in o katerem smo na kratko že poročali), je Izjavil o Reki sledečo: Reško vprašanje je ena najtežjih ded-ščin naše zunanje politike. Da ne pridobimo Reke, smo ee odrekli Dalmaciji. zlasti Šibeniku, ki bi nam moral biti drag pe samo, ker se jo v njem rodil Tomaseo, temveč tudi zato, ker je silno močna baza za vojno mornarico, napravili smo iz Zadra zgubljeno in siromašno mesto, kl bo živelo samo od naših milodarov; v zadnjem trenutku je Sele dobilo kameniti pas, da se mu omogoči materijalno življenje. In Reko nismo dobilil Vi veste, gospodje, da sem santa-margheritski dogovor predložil v odo-brenje senatu ln zbornici. Predložil pa nisem pisma ministra Sforzo. To pismo obstoji, čeravno se jo to tajilo. Paritetna komisija se je sestala. Zborovala je, sklenila pa ni ničesar, ker problem Reke spada v kategorijo onih problemov, kl so skoro nerazreš liivl. Predlagal sem jugoslovenski vladi enostavno in pravično rešitev, reči bi si usodil, človečansko, ki se ozira na potrebe enega kakor drugega naroda in ki bi mogla biti pravi poročni prstan med Italijo in Jugoslavijo. O tem predlogu se sedaj razpravlja v cilju, nost. Ce se bomo vsi ravnali po zgoraj izloženih načelih, ki nam nalagajo pri skupnem delu medsebojno spoštovanje, potem sporov ne bo in vsak bo imei na svojem torišču uspehe, primerne svaii vnemi in svojemu delu. da se doseže sporazum. Vsekakor moram reč!, da se italijanska vlada noče dati hipnotizirati v tem delu Jadrana. Reka jo več nego problem, je trn v našem boku, (una spina nel nostro fianco). Politika velesile mora imeti široke vidiko. Medtem, ko so se vršili razgovori Jugoslavijo, sem poslal na Reko generala Giardinija za gubernatorja. Zakaj? Ko jo bila razprščena konstituan-ta predsednika Zanclle, je prešla Reka v roke profesorja Denolia, in sicer no zato, ker je on to zahteval, nasprotno je on delal na vse kriplje, da odvrže to breme. Vendar je moral 13—14 mesecev nositi to težko breme. Situacija na Reki je bila izredno kritična. Ma-terijalna in moralična beda. Posla! sem generala Giardinija na Reko tudi še lz drugega vzroka: da Ima realno sigurnost, da se bo solucija, kl pride, tudi Izvršila. Pod vidom žurnallsttke In polemike pripuščam, da Imajo skupine ln Ifudje svojo zunanjo politiko; toda oborožena zunanja politika, zunanja politika kl se briga za bodočnost in za življenje naroda, ta mora biti samo in Izključno v rokah odgovorne vlade, ki pozna vse elemente situacije! (Veliko odobravanje.) Končno je Mussollnl označil kot glavne smernice italijanske politike čim večjo ne odvisnost in miroljubnost. Opozoril je še posebej na Rusijo, ki polagoma okreva in kl se morda jutri vrne od socljallstič-negn imperljallzma na stara pota vseslo-vanskega impcrijalizma. (Pritrjevanje.) Italija je danes konsolidirana ter se zanaša na svojo armado in mornarico. Senat je sprejel Mussolinijeva izvajanja z velikim odobravanjem ter mu Je por acclamationem Izrekel zaunnlca Raipus* angSsškesa parlamenta London, 17. nov. j. Parlament Je raz-puščen. Kraljevi reslcrlpt sklicuje novi parlament za 18. januarja 1924. Lloyd George je danes pričel volilno kampanjo z vehementnim napadom proti konservativcem, katerim je odrekel vsako možnost voditi državo. VpraSanie konkoerclsfa Beograd, 17. novembra, p. Z ozirom na vesti, da 'o-« ;> dni podpisan konkor-dat z Vatikanom jo izvedel Vaš poročevalec, da je me t (le dobe vetopotoo r soboto dne n. n», Mignon« gostovala odlična ' kolora- broj predlogov ln načrtov, «e bodoUurka ga. Vesel-Pola ln t tvojo v kmalu pokazali. Pozdraviti Je z veseljem, da so se našli v naših centralnih uradih možje, kl Imajo smisla za delo in za moderne Ideje ln reform« tudi na polju policije. sklepe, je šel še dalje in je suspendiranega tajnika kar na svojo pest zopet vzpo- j zadevah naj Kavil in započel s tem nasilje, ki ga je. uvede od strani prvostopnih policij Policijski kongres v Zagrebu Zagreb, 17. novembra. Včeraj popoldne je bil zaključen tri dni trajajoči policijski kongres, kl ga je sklicalo ministrstvo notranjih del. KongTes Je zboroval pod vodstvom načelnika v notranjem ministrstvu Vaso Lazareviča v saborski dvorani ob mnogobrojni udeležbi zastopnikov ministrstva, pokrajinskih uprav, političnih iti policijskih oblasti prve stopnje. komisarjev železniške policije, zastopnikov žandarmerijo itd. Med drugimi so bili navzoči: inšpektorja v notranjem ministrstvu Milorad Jovano-vič ln dr. Dušan Milovanovič, sarajevski veliki župan Milan Nikoli6, vladni komisar mesta Sarajeva, lbrahim Hadžiomerovid, pokrajinsko upravo v Zagrebu je zastopal banski svetnik dr. Milan Zo.-čič, ljubljansko vladna svetnika Todor Šporn in dr. Rudolf An-drejka, dalmatinsko vladni svetnik Marin Nikolič. Višje državne in mestne policije so bile zastopane po svojih šefih, in sicar: Zagreb po (banskem svetniku Urbanyju), Ljubljana (policijski ravnatelj dr. Guštin), Maribor (pol. nadsvetnik Kerševati), Split (pol. direktor Pero Magasin), Karlovac (Hanžekovič). Sušak (dr. Bedekovič), Subotica (veliki kapetan Gavra Kara-kaševič), Novi Sad (veliki kapetan Andrija Variček) in Sarajevo (direktor policije Branko Žegurac). V tri dni trajajočih razpravah, h katerim javnost ni bila pripuščena, je kongres obdelal obširno gradivo. Zaključki in resolucije predstavljajo enotna mnenja in nasvete prvih upravno - policijskih strokovnjakov države. Eden najvažnejših zaključkov je bil, da naj se potovanja kolikor mogoče olajšajo. Za večino inozemskih držav (Avstrijo, Nemčijo, Madžarsko) naj se odpravi! dosedanje dovoljenje ministrstva za izdajanje vizuma in prenese na naša konzularna predstavništva. Domačemu prebivalstvu naj se izdaja za potovanja v inozemstvo enkratni vizum z veljavo 6 mesecev, potni list. pa naj veija eno leto. Na železniških postajah v notranjosti države na" sc odpravijo, kjer so še (Zagreb, Sa rajevo, Bosanski Brod itd.) posebni železniški komisarji in naj se ukine pregledovanje potnih izkazil v notranjosti države. Obmejni komisarijati naj se v krajih kjer obstoji posehna policijska direkcija, združijo ž njimi, v manjših pa naj ostanejo, toda pod navodili in nadzorstvom velikih županov. Za te komisarje se zahteva, ker vrše posle političnih in policijskih koncentnih uradnikov, pravniška kvalifikacija. Minister za notranja dela se prosi, da nujno provede sledeče enotne zakone za celo državo. Društveni in zboroval ni zakon v smislu načrta, ki ga je izdelala pokrajinska uprava za Slovenijo, tiskovni zakon, zakon o državljanstvu in domovinstvu, enotni odgonski zakon z Izvršilnimi naredba-mi, enotni zakon o avtomobilskem prometu, uvedbo enotne označb« vozil in določitev enotne vozne Mneri po celi državi in kar je najvažnejše: enoten zakon o organizaciji policijskih oblasti za vso kraljevino. Dosedanji sistem izveštavanja na se poenostavi v smeri od nižiih oblasti navzgor in obratno. V kriminalnih se tudi z inozemstvom Politične beležke + »Gniloba v našem bankarstvu«. Novosadskl »Deutsches Volksblatt« umest no traja, da Je Izdano v naši državi preveč bankarskih koncesij ln da se gniloba pokazuje zlasti v visokih obrestih, kl Jlb ponujajo banke za naložbe. »Slovenec« to stališče odobrava. S tem se sicer zavzo-nta za koncesijski sistem, kl dale ministru za trgovino možnost, odkloniti koncesijo za podjetje, kar na drugem mestu tstl Ust pobija kot reakcionarno. Kar se obrestne mere tiče, se gotovo strinja vsak trezen človek t »Slovencem«. Želeti bi le bilo, da klerikalna gospoda nekaj od svojih naukov porabi tud! za sebe. Na naši mizi leži n. pr. okrožnica znanega klerikalnega zavoda, kl obllublja za vloge več ie obresti, nego Jih more danes dati katerakoli druga banka. Klerikalna banka stoji torej na čelu tistih zavodov, o katerih »Slovenec« smatra, da so gnili, mesto da bi šla x dobrim vzgledom naprej ter pričeta z nizko obrestno mero za vloge in seveda tudi za posojila! Toda to le že praksa, katere klerikalci kot odlični teoretiki politike, moralo In socljalne pravičnosti ne smatrajo za preveč važno. Morda napravijo tu Izjemo ln klerikalna banka se začne ravnati po klerikalnih navodilih. Ml |o bomo hvalili, prepričani, da morajo tudi druge banke za njo. Kar Je slabega se nikjer ne da braniti. Zato smo tudi odločno grajali prenašanje denarja iz naše ožje domovine v beograjske In druge nealgurne naložbe, kakor se Je to pokazalo n. pr. pri UJedlnJenl banki, v katere polom te ie po nepotrebnem zapletla ljubljanska banka v lovu za visokimi obrestmi, mesto da bi posvetila vso svojo skrb domačim kreditnim potrebam, zadovoljujoč se s skromnejšim zaslužkom. Toda o tem bo še razpravljanje ob drugI priliki, ko bomo preiskali vzroke pomanjkanja denarja za domačo obrt ln Industrijo. f- Minister notranjih zadev Vojlčlč O upravni razdelitvi. Dopisniku »Zagre-lier Tagblatta« Je Izjavil notranji minister o izvršitvi razdelitve Hrvatske In Slovenije na oblasti: »Poznam vse te gla sove m lahko rečem, da o kaki parcelaciji Hrvatske ln Slovenije niti govora ni. Pri upravni razdelitvi države se da voditi vlada samo po Jasnih določbah vl-dovdanske ustave in obstoječih zakonov. Kakor hitro bo upravna razdelitev končana, se preide takoj k oblastnim volitvam. Ml hočemo, da se naša država uredi na podlagi vldovdanske ustave centralistično, to nas pa ne bo oviralo v tem, da vse upravne funkcije uredimo popolnoma docentrallstlčno, ker je to za ljudstvo'potrebno ln koristno. Zadeve, kl tan-girajo žlvijenske Interese ljudstva, se bodo prenesle od centralne na oblastno ln tudi na okrajno oblastvo, tako da bo kmet takorekoč pod svojo streho lahko vse opravil. Ne morem se strinjati s tem, da se imenuje razdelitev države na oblasti parcelacija Hrvatske, Bosne ln Slovenije. Ako se gospodom, ki zastopajo federalistično ureditev države, posreči uresničiti svojo namero, jih ne bo v tem čisto nič ovirala sedanja razdelitev, predvidena v ustavi. Kar se tiče pravic oblastnih skupščin, bodo Imele oblastne skupščine polno moč, reševati definitivno vsa vprašanja, ki se nanašajo na Interese prebivalstva dotičnih oblasti. Čimbolj bo v kaki oblasti razvit čut samouprave, tem bolj lx> oblast na kulturnem In gospodarskem polju napredovala. Upam, da naš narod še-le potem sprevidi, kako se po ureditvi države na podlagi vidovdanske ustave more vodit) račun o veličini države In blagostanju ljudstva. Ljudstvo bo pa tudi spoznalo ogromno zmoto onih ljudi, ki se proti tej ureditvi borijo.« v6akem pogledu vzorno Flllno dosegla najpopolnejši umetniški uspeh. Nor jo bil kot Lotario g. Zupan, ki je očlvld-no Se nekam negotov v ivojl partiji, a se Je znal kot vrlo Inteligenten peveo ln Igraleo vendar dobro uveljaviti G. Burja kot Viljem, plah po igri In Šibek po glasu, je simpatičnega organa toda oesl-guren v svoji partiji; orkester ta ne ču-je vselej In talo zaide r distonacijo. Gdč. 8 a x o v a Je mlad, razveseljiv talent lepih glasovnih sredstev ln ugodne zunanjosti. V Igri je taveda ts učeini-Ska, a nI brez naravnega Igralskega daru. Treba jI je S« tole. Držala se je dobro, la v zaključnem teroetn m J* ponesrečila. Slov. marijonetno gledališč« ▼ Mestnem domu. Opozarjamo ljubljansko ol» činstvo, zlasti pa našo drobno publiko na današnjo otvoritev slovenskega mar!-jonetnega gledališča. Igralo >o bo •Skrivnostno zrcalo«, bajna ln čarodejna Igra v 5. dejaaj.lL. katero je naš mojster M. KlemenčIS oj.'t-tni' z novo ecenerijo. Tudi lutl o to deloma na novo Izdelana. Med odtiivrl Igra prvovrstna UinetiilSka god'ja na klavirju ob epremljevaaju vijolino. Predpiodaja vetopnio od 10. do !2. me d-ipoidae. Celjsko mettoo gledališče. V nedel'o Ino IS. i.ovomtra sa uprizori pri "0 »,d-etotnih znižanih cenah v Izven abonma-nu »Sedemnajstletni«. V torek due £0. novembra gostuje ansambel ljubljanska-ga dramskega gledališča z Wildgantovo dramo »Ljubezen«. Vsied velikih težkoč, ki Jih zahteva gostovanja ln uprizoritev, se igra ta drama samo enkrat. Abonen-tom te rezervirajo lože ln sedeta najpozneje do pondeljka dopoldne. V glavnih vlogah nastopijo ge. Wlntrova, Jo-vanova, Itogozova ter gdč. Danilova la gg. Seal, Rogoa ln ielozulk. Kakor te nam poroča, se namerava prifletkom de-oembra prirediti ▼ mestnem gledallMu Uiklavžev večer s primerno Igro, z nastopom tv. Miklavža In z razdelitvijo daril. Načrt je le toplo pozdraviti, ker bo Muzin hram prav primeren prostor tudi za malčke, da tu pričakujejo obdaritev. od 10. do 12. ure v lleejskem poslopj, v pritličju pri g. GroSljevl, ottala vstop nioe ta dobe v nedeljo pri dnevni bit gajni opernega gledališča. X Ljudsko vseučilišče v Celju, Vpos deljek due 19. novembra bo predaval pi uiarlj (li R&jSp o nalezljivih bolezni)) Mladina pod 18 let Izključena. X Dekanat Jurldlčna fakultete ob;« Sča tem potom vse cenjene naročnike n knjigo: li. KuSej: »Cerkveno pravo«, i je dosedaj Se niso prejeli, da pričakuje oajkraJSem času topel večje število v« tanlh Izvodov lz knjigoveznice in da bo do vsa dosedanja naročila gotovo iivr Sena Sa tekom novembra. X Narodna čitalnica v Celju Ima tro redpi občni zbor v soboto dna 24. no vambra ob 20. uri v čitalnični sobi (Is rodnega doma. Dnevni red običajen. X Plesni krožek Tabor tporoča hrt tom ln sestram, da ae vrše redne plesu raja od dane« naprej vsako nedeljo oi pol 20. ari v dvorani akad. druStva ' 1000 K 8 6 odst. obrestL Pn d vinotofem Matevža Budine ' Dolskem sto se srečala Ernest Kolarif delavec iz Brezja v brežiškem okraju ii Anion Pribožič. Pri tej priliki je PriK žič obdolženca vprašal, kje ima prstaJ ujegove sestre. To in šo razno prerekanj ie vzbudilo v Kolariču maščevanje. Ko t je Pribožič okrog polnoči podal na dvt riSče, je prišel obdolženec z odprtim nc žem za njim ter mu ga zasadil v hrbe Prihodnjega dne jc sicer plačal 250 Di odškodnine, a okrožno sodišče v Celj inu je prisodilo še radi težke telesne p< škodbe 4 mesece poostrenega zapora. Radi tatvine sta se zagovarjala prt celjskim okrožnim sodiščem dne 18. L t Filip Cigelšek, bivši hlapec pri Petr Majdiču v Sp. Hudinji in Janko Kos, p< seslnik v Trnovljah. Cigolšek je ukradi svojemu gospodarju 50 vreč, t vlnjek i okrog 150 jajc. Obdolženec dejanje pr znava, pač pa zanikujc Kos vsako sokri' do, daoiravno se je našla pri njem večir ukradenih stvari in Cigelšek potrjuje, t je Kos večkrat dal za pijačo. Obsojer sta bila Cigolšek radi tatvine na 1 mese Kos pa radi sokrivde na teden dni l pora. Premeteni goljuf. Zasebni uradn! Franc Kradel] iz Tolmina si je bmW novo goljufijo. Hodil je namreč po vas; in pripovedoval ljudem, da ga je po«'» ljubljanska pokrajinska uprava, da rezil Ii pri bogatlncih zaplenjene krave uh gim kmetom za 1000 do 2000 Din. Seve< je Isločasno zahteval aro od 200 do ♦ dinarjev. Da so mu bolj verjeli, jim dal svoj napačni naslov: Ivan Blok, So na ulica 5t. 2 v Mariboru. Opeharil ,ie 1 ta način Marlina ftinkota za 800, Senico 400, Pelca In nekatere druge pa za 200 < narjev. Tudi sicer je poknzal mol izre ne sposobnosti. Ko je bil kasneje aretira jo orožniku, ki ga je eskortiral, izmakr žepno uro. Mariborsko okrožno sodišče dne 14. t. m. nadebudnemu Krnidju P1 Ljubljani. Šolska predstava »Povodni mož« se vrši v torek dno 20. novembra | sodilo za njegovo ženiialnost tO meseci ob četrt na 5. coDclino. Prihvliena ti-' leta, priloga »Jutru" St. 271, dno 18. novembra 1928. Iz življenja in sveta Pokončna hoja in naSe bolezni Človek Be v marsičem loii od ostalih jvih bitij, mod drugim tudi po tem, da toui po dvoh. Gradba njegovih notranjih o.-janov pa jo prikrojena za hojo po ?6fh štirih in se šo do danes ni prilagodila popolnoma hoji po dveh. Seveda se organizem deloma vendarle nekoliko popravil, da 66 razlikuje od živalskega, jlajti je opažati velike spremembe na okostju: glava, udje (noge in roke), zla-,ti pa hrbtenica je dobila povsem novo obliko. Tudi mišice, ki morajo gibko in balansiranju nagnjeno ogrodje držati pokonci, so napravile neverjetno velik korak v te razmero. Toda vse to še ne ogovarja nalogam, ki jih stavi nova iivljenjska oblika na naS organizem. Iz lega nepovoljnega razmerja izhaja ne-Iteto samo nam ljudem lastnih bolozni. Že ploščatost noge (Plattfuss) je eno, feprav še ne največje, pa vendar odtod livirajoče zlo. Veliko težje je s krvnim obtokom: srce mora vršiti gigantsko delo, da spravlja zadosti krvi navzgor do možganov, ki so pogosto pomanjklji-to preskrbljeni, in primorani, za nekaj časa prekiniti dolo in tako povzročiti omedlovico. Ce se mišice, ki drže hrbtna vretenca pokonci, utrudijo — in taka utrujenost nastopa prav pogostokrat — nastopi vsled tega skrivljenje hrbtenice tli grba, ki je četvoronožci ne poznajo. Potom imamo celo vrsto bolezni v drobovju, v jetrih, želodcu, pljučih, žilah, daljo ženske bolezni. Predvsem pa naa ian:ma postanek tuberkuloze. Navpični presek trupla ima pri četvero-nožclh srčasto obliko, kajti rebra vise taradi svoje lastne teže in zaradi teže drobovja, ki ga oklepajo, skoro v na vpisni smeri. Drugače je pri človeku. Ker se Jrži njegovo truplo pokonci, stopajo rebra narazen in njegov prsni koš ima zoženo, podolgovato obliko. Gorenji prazni prostor v prsnem košu, kjer se nahajajo pljučne konice, je zavoljo tega stisnjon in se tudi pri dihanju le neznatno raz. iiri. Pljučne konice ne vsrkavajo zadostne množine zraka; zato so tn najprej nasele tuborkuli, tu se zaseje začetek tuberkn lože, kl je četveronožcem — španska vas. Torej bi bilo bolje hoditi po vseh štirih? Nikakor, dasi svetujejo zdravniki za Jtroke s slabotno hrbtenico tako hojo. Pokončna hoja nam je sprednji dve eks-Irenaiteti preobličila v roki. In ta pridobitev je tako dragocena, da zaradi nje drage volje prenesemo vse drage nadloge. • Slepec po šestih letih zopet izpregledal Pariški listi poročajo o znamenitem slučaju zdravniške vede, kakršnega še niso zabeležili anali povojne kirurgije. S slučajem, o katerem jo poročal dr. Bonnofon iz Bordeausa, so je nedavno bavila medicinska akademija v Parizu. Omenjenemu zdravniku se je namreč posrečilo vrniti vid vojnemu invalidu, ki je pred šestimi leti oslepel, ki pa sedaj zopet vidi ia piše in čita. Nesrečneža so leta 1916. zadeli drobci granate. Bil jo težko ranjen na obeh očo eih ter upokojen zaradi »popolne in neozdravljive izgube vida*. Ko ga je dr, Bonnefon 1. junija lanskega leta prvikrat videl, je takoj spoznal, da se je slepcu razvila tudi mrona na očeh. Sklenil je, da izvrši operacijo mrene. Uspeh operacije je bil sprva popolnoma negativen, ker pacijent na učinek luči nI niti najmanj reagiral. Po prvi obvezi nI na distanco 50 cm mogel spoznati iti obrisov tov roke. To je bilo za dr. Bonnefona, ki je do-taneval, da še obstoji nekoliko intaktnih elementov mrežnice, veliko razočaranje. A. zgodil se je čudež. Občutljivost mrež niče se je začela polagoma razvijati, tako ia se je slepec po preteku enega meseca mogel sam orijentirati in da ga ni bilo treba več voditi. Sest mesecev pozneje je mogel že citati in pisati ter iz svojo domače vasi korespondirati b svojim zdravnikom, ki je mogel ugotoviti, da se je pacijentu vrnila ena trinajstinka vtda, ki pa se je pozneje še nekoliko izboljšala, I« tega poizkusa, ki jo na žalost samo slučaj, se Bevteda ne more sklepati, da bi tudi drugi vojni slepci smeli upati na podoben srečen uspeh. Dr. Bonnefon, ki je pred kratkim predstavil medicinski akademiji bivšega Blopca, se je omejil na izjavo, da je imol le namen, ugotoviti po znanstveni korporacljl, da je »navidezno mrtva očesna mrežnica v kontaktu z lučjo, od katore je bila šest let izolirana, mogla zopet oživeti«. Fijakarji in njih konec Fijakarji se gotovo no zavedalo, da se zove njih poklic po neznanem svetniku. Koncem 17. veka ie šele nastalo fljakar-stvo; preje ln še pozneie do začetka 19. veka so se dajali ljudle po mestih v no-sllmcah prenašati, a vozili so se le največji bogataši i lastnimi kočijami in konji. Ko pa le nastala prevozniška obrt v Parizu, Je imel neki pariški prevažalcc oseb na deski svoie tvrdke po tedanjem običaju poleg Imena tudi podobo nekega svetnika. Ta svetnik Je bil sveti Flacrius, škotski puščavntk ln asket dotlej patron vrtnarjev. Tako je postal sveti Flakrlj tudi patron prevoznikov. Da, še več; prevozniki so se po tem svetniku začeli Imenovati fljakarje, kl za denar prevažajo tuje liudi. Fijakarska obrt se je hitro šl-rila In je uničila obrt nosačev. Zaboj, v katerem sta sedeli laliko tudi dve osebi in kl sta ga prenašala na dveh drogih dva moška, so postavili na štiri kolesa in vpregll konja. Zadoščal je le on moški. Tako je nastal fljakar, kl je Imel številko in koncesijo ter se ]e moral ravnati po določeni tarifi. Potem so nastale tudi dvovprege brez številk, ki spočetka niso Imele tarile, a so jih kmalu tudi podredili Istim zakonitim določbam. Vendar se je Imenoval poslej le voz z enim konjem še fljakar, dočim so se smatrali »nenumcriranci« za vzvišene aristokrate mod prevozniki. Po zaslugi fljakarjev so povsod po mestih odpravljali takozvane »mačje glave,, t. j. debelo okroglo kamenje, kl jo tvorilo cest no površino. Ceste so postajale lepše in giajše. A kolesje je bilo še vedno obito z železnimi oboji in peresje še zelo primitivno. Šele polagoma so se fljakarskl vozovi olepšali, gradili lažji In so dobila kolesa obode iz gumija. Takozvanl «Qum-mlradlerjU so se smatrali koncem 19. veka za največjo nobleso. Toda avtomobili so začeli Izpodrivati fijakarstvo po vseh velikih mestih. Flja-karje čaka usoda nosačev. Na Dunaju je še komaj nekaj nad 100 fljakarjev, a še ti niso vsak dan vpreženi. Po Pratru, kjer je včasih mrgolelo »nenumeriran-cev», švigajo danes le še zasebne elegantne kočije ln avtomobili. Fijakarji životarijo le Še pred kolodvori, a avtotaksl jim pobirajo tudi ondl skoraj ves zaslužek. Patron sv. Flakrlj je Sel v penzljon. Le po manjših mestih se še vzdržule fijakarstvo. V Ljubljani je danes 44 fljakarjev, 4 koncesijonarjl s 7 avtotaksi in 2 hotelska omnibusa. »Nenumerirancl, so zasebni vozovi. X Nenavadna osveta. Nedavno se je v Genovi odigral nenavaden slučaj osvete. Na policijsko ravnateljstvo je prišel 28-letni bančni uradnik Nicolo Pellegrini ter sporočil, da je zažgal serijo novčanlc v iznosu 1 milijona lir. Novčanice je zvezal v šop, tega polil z bencinom ln vse skupaj uničil. Na ta način se Je maščeval nad svojo biinko, kl ga je tako slabo plačevala, da ni mogel živeti. X Modna predavanja na dunajskem vseučilišču. Kaj |e sedaj na Dunaju v modi? Nikakor ne obleka po najnovejših pariških krojih — temveč poslušanje profesorja Condenhova, ki predava na univerzi filozofijo. Dunajčanov se je polotila naravnost manila glede teh predavani. Profesor Je še Jako mlad. Dosegel še nI tridesetega leta, pa ima vendar vedno polno dvorano, kakor jo Je Imel svojčas v Parizu filozof Bergson, na Dunaju pa starine-profesorjl Mayer-Luebbe, Minor, Jagič ln drugI. Condehove slavi tehnična odkritla sodobnega časa, kl nas oproščajo suženjstva prirodnlh sil. Naši dobi poje naravnost slavospeve. Ker govori temperamentno in podpira trditve z znanstvenimi dokazi, se občinstvo narav- nost »epe za ajerova predavanja. K nJim' prihajajo najslavnelše dunajske lepotice, katere vodi » sabo profesorjeva žena, znana Igralka Ida Roland. Condehove neprestano govori o eni sami evropski državi z imenom Panevropa. V tisti državi ne bo več nacionalizma, ker »čistega naroda« po profesorjevih nazorih ni nikjer več. Temelj narodnosti po nazorih Con-dehova ni jezik in rasa, marveč kultura, ta pa Je mednarodna. X Faraonski telelon. Francoski listi poročajo, da Je Faraon Tutankamen postal tako moderen, kakor še noben nje-;ov prednik. Tutankamnovo grobnico obiskuje nešteto ljudi, Vsak hoče videti mesto, kjer so stari Egipčani pokopali svojega velikega poglavarja. Eglptska vlada Je morala napeljati električno železnico od Luksorla do Doline kraljev. Na grobnici Tutankamnovi stoji telefon v posebni celici, odkoder obiskovalci počivališča egipčanskega kralja kličejo na vse strani sveta. Dolino kraljev obiskujejo ljudje lz vseh dežel tako številno, da Je Tutankamnova grobnica postala nevaren konkurent mestoma Herkuianum In Pompeji, ki danes niti od daleč ne budita zanimanja tako, kakor počivališče starih faraonov. X Žlvlionfo brez hrane ln spanja. Ameriški učenjak, kemik Irenče du Pont je nedavno Imel v Newyorku interesant-no predavanje. Govoril je o prognozl ljud skega življenja v bodočih stoletjih. Najnovejša odkritja na polju kirurgije ln medicine — Je dejal — odkrivajo nov svet neslutenih možnosti. Raziskovanje profesorjev Stelnacba in Voronova vodilo v novo življenje. V doglednem času bo znanost odkrila neoperativno sredstvo za pomlajevanje. To sredstvo bo podaljšalo ljudem življenje za trikratno dobo. Kemiki bodo iznašli sredstvo, potom katerega bo spanec skrčen na minimalen čas. Ljudje bodo lahko delali 16 do 20 ur dnev no. Mesto hrano bodo zavžlvall konden-zlrane preparate. Dandanašnje obilne jedilne obroke bodo nadomestovall s par pllulaml, kl jim bodo nadomestovale vsa prehrambena sredstva. Na jedi bodo naši potomci gledali kot na preostanek barbarske dobe. X Kako odklanjajo na Kitaiskcm manuskripte. Zelo prijazne in uljudne urednike imajo redakcije kitajskih časopisov. Odlikujejo se v tem, da znajo s ta ko lepimi besedami vračati neporahljlve manuskripte, da se lahko čutijo avtorji v največji meri počaščene. Tako pohval no, odklonilno pismo bi se pri nas glasb lo sledeče: »Slavni brat solnca in lune! Poglej na sužnja, ki leži prod Tvojimi nogami, kl poljublja tla pred Tebol ln ki poiskuša izprositi od Tvoje dobrosrčnosti milost da guvori s Teboj! Citali smo Tvoj manuskript z največjim zanimanjem Pri prahu svojih prednikov prisegamo da še nismo čitali nikdar takega umotvo-ral Ce bi ga hoteli natisniti, bi nam Nje govo Veličanstvo, naš cesar zapovedai, da se moramo v bodočnosti ravnati po njem In nikdar kaj druzega natisniti, kar ne bi bilo enakovredno Tvojemu mojstrskemu delu. Tako bi lahko deset tisoč let čakali na delo Tvojemu enako. Zato TI vračamo manuskript s stotisoč opra vičbaml, s tresočimi In obotavljajočimi se rokami.« Več vljudnosti se skoro ne mo. re zahtevati od urednika. Srečna Kitaj skal Srečni pisateljil X Staro pismo. V Marseillu imajo hranjeno še neotvorjeno ln s kraljevim pe čatom zapečateno pismo, kl je bilo odpo slano pred 292 leti in še vedno ni dospelo na določeni kraj. Kralj Ludvik XIII. odposlal to pisanje leta 1631 »na visoko-rodnega, mogočnega, dobrosrčnega in nepremagljivega velikega cesarja muslima nov — na sultana Amurata, obdarjenega z visokimi častmi ln krepostmi tn našega najljubšega ln vedno dobrodošlega prija telja*. Pismo je bilo Izročeno v dosta vltev trgovski zbornici v Marseille, ki razpolagala takrat z najzanesljivejšimi najhitrejšimi kurirji med Francijo ln Le-vanto. Toda kuga, ki Je razsajala tiste čase v mestu, le prekinila poštno poslovanje In tako se je zgodilo, da je ostalo pismo neodpravijeno v poslopju trgovske zbornice. Vsebina pisma je baje prošnja Ludvika XIII. na sultana, da dovoli, da smejo ladje mesta Marseille nalagati življenske potrebščine v turških pristaniščih. Gospodarstvo Rešimo sobolski Tshor! slove takse in pristojbine Malo komu je znano, da jc s 15. t. m. že stopila v veljavo novela k taksuemu in pristojblnskemu zakonu; niti uradi, ki bi so morali po njej ravnati, jo ne poznajo ln pobirajo šo vedno stare pristojbine. Ker pa bo treba gotovo knsneje vse take primanjkljnjo eventuelno tudi kazni doplačati, ne bo odveč, ako — posebno pravniške krogo — opozorim na najvažnejše spremembe. Kolek za vloge znaša B Din, za priloge Din, za odločbe in potrdila 20 Din, za poveritve na 1 polu 10 Din, za vsako nadaljnjo 5 Din, legalizacije 10 Din, za proglas polnoletnosti 500 Din, za protokola-cijo trgovske in industrijske tvrdke (t. p. 158) 500 Din, 800 Din in 150 Din, za zbris tvrdke 20 Din, za protokolacijo pro-kure, poslovodja Itd. (t. p. 103) 50 Dta; za proteste velja t. p. 164 št. 1 tudi za notarje; ia neomejena pooblastila 20 dinarjev, za omejena 10 Din, zn cesijo 2 odst., za poročne, krstne, mrtvaške liste 10 Din. Zneski tarit. p. 10, 12, 14, 31, 33, 34, 832 ostanejo nespremenjeni. Za zem-ljeknjiina zavarovanja tudi v obliki zaznambe do 500 Din vrednosti stalno 10 Din, preko te vrednosti še 10 odst. (zaokrožeujo vrednosti od 100 do 100 di-narjov, zneski pod 50 Din se no upošte-ajol), za zbris bremen v zemljiški knjigi ne glede na vrednost 50 Din; komula-cija zbrisov je podvržena nadaljnji enaki taksi za vsak zbris. Pri odmeri realne pristojbine ni več morodajna samo kupnina, temveč prometna ali pa katastralna vrednost, katera od teh 8 je pač večja. Prenizka napoved prometne vrednosti involvlra občutno kazen. Pravdnih taks radi obSirnostl ne moremo navajati. Zakon je sicer nekoliko milejH nego Je bil projekt, vendar pa vsebuje še vedno nepravičnosti; omenjam le pristojbino za zbris zemijeknjižnih bremen, kl znaša 50 Din, tudi če je vrednost manjša kakor pristojbina. Zbris terjatve 2 goldinarjev (v zemljiški knjigi jih najdete še vse polno) stane ravno toliko kakor zbris milijonskih terjatev. Zakon vsebuje nadalje polno nejasnosti. Jasno je predvsem, da redaktor ni imol pojma o naši zemljiški knjigi. Pravilnik naj bi (s sodelovanjem naših pravnikov) nejasnosti vsaj nekoliko korigiral. Ne stavimo pa vanj nobenih upov; pravilnik k zadnjem pristojbinskem zakonu je le besedilo zakona nekoliko razvlekel in povzročil nove zmede. Oceno zakona si eedaj pridržlmo do tedaj, da bo izdan pravilnik. To-le ml pa sili na papir že danes: Zakon uvaja kljub vsem protestom premije za onega uradnika, ki iztisne iz Blrank kak povišek pristojbin. Država naj uradnika plača, da bo dostojno Izhajal, nekvalificirano metode pa ne sodijo v moderno zakonodajo. Obžalujem v Interesu državne misli, da je zopet Izšel zakon, ki bo povzročil novo nezadovoljnost iu zabavljanje. No moremo končno prezreti načina, kako je bil zakon razglašen in uveljavljen. Običaj je vendar, da stopi zakon v veljavo aelo toliko časa po objavi, kolikor je potrebno, da so poznanje zakona razširi mod prebivalstvom. Tu pa stopi zakon, ki reže v meso, čez noč v veljavo — 14 dni predon se tiska v (Uradnem listu*. Pravilnik, ki bi naj reguliral praktično uporabo zakona, pa menda uiti v konceptu ni sestavljen. Tako postopanje bi se nam zdelo povsem neverietno, da ga ne doživljamo na lastni koži. Pri tej priliki si usojam ponovno sprožit misel: , ki objavljajo ves mogoč balast, ki nima z zakonom ničesar skupnega, letno 300 Din in s tem same skrbijo za to, da jih nihče ne naroča. Dr. L. Grobelnik. > Tržna poročila Novosadska blagovna borza (17. V iti.) Pšenica: baška, 79 — 80 kg, 2 odst, 307.5; baška, 5 vagonov 305. Ječmen: baški, 67 — 68 kg, 5.5 vagona 255. Oves: baški, Beograd-Subotica, 10 vagonov 220, Turščica: promutno, 2 vagona 200; za marc-april, duplikat kasa, 2 vagona 240; za marc, 100 odst. kasa, 5 vagonov 192; stara, 1 vagon 225; za Januar-mal, 5 vagonov 292.5; za marc-maj, 100 odst. kasa, 3 vagoni 195; za marc-april, dupllkat kasa, 12 vagonov 240. Moka: baza «0», t vagon 482.5; baza »0» ss, 0.5 vagona 475; »2», 0.5 vagona 425. Otrobi: baški, t vat gon 125. Tendenca nestalna, Zagrebikl tedenski sejem (17. t. m.) Sejem slab. Zunanjih trgovcev nI bilo. Cene za kg žive teže: bosanske buše I. 11 — 12, II. 10 — U, lil. 8—9, teleta 17.5 — 20, svinje sremske debele 25 — 26, domače 25.5 — 27. Krma: seno 77.S — 110, otava 115 — 175, detelja 112.5 -< 150 Din za 100 kg. Celjski trg (15. t. m.) Oovedina: I. 25, II. 22.50, na trgu I. 22.50, II. 17.50. Te« letina: I. 35, II. 30. Svinjina: 1. 35, II. 32.50, slanina I. 43, II. 41, mast domača 44, ameriška 39, šunka 55, prekajeno meso I. 45, II. 40. Divjačina: 1 divji zajec 60, srna 25. Mleko 3.50 — 3.75, surovo maslo 50, čajno 75 — 80, Jajce 2 — 2.25. Sadje: jabolka 4 — 6, hruške 6 — 8, kostanji 2.50. Špecerijsko blago: kava Por« toriko 56 — 68, Santos 44 — 50, Rio 40, sladkor v kristalu 19.50, v kockah 21.50, riž I. 11, II. 8.50 — 10, olje namizno 32, bučno 44, testenine 15 — 21, milo 17.20. Moka: »00. in »0» 6, »2» 5.70, «4» 5.30, koruzna moka 3.20 — 3.40 (na drobno 20 par več). 2ito: pšenica 3-10 — 350, rž 300, oves 280 — 300, Ječmen 280 — 300, fižol 400 — 500. Kurivo (se je podražilo): premog črni 51, rujavl 26.50, drva trd* kub. m 140 — 150, mehka 112 — 120, Krompir 1 — 1.25. Ključ za vijake Tz zbirke »P r i s m n k» švedskega humorista H a s s e ZetterstrOma Direktor Alm je stanoval na letovišču. Vsak pondeljek pa se je vozil v mesto, da pogleda za opravki. To pot je vzel seboj tudi gospo Almovo. Hotela je videti, če se zares kaj dela. Njeno zimsko stanovanje v mestu 60 namreč pravkar obnavljali. Direktor Alm je izpil svojo jutranjo kavo in prečita! svoje Švedsko i,Iutro», katero mu je do«tavljalka že ob osmih zjutraj pustila na kljuki. Ko konča svoje branje, zapazi na nočni omarici ključ za vijake, ln ga vzame v roko. Če bi bil vedel, kako usode-poln mu Se postane ta ključ, bi ga bil vrgel skozi okno ali pa skril v omaro. Toda direktor Alin nič ne ve o svoji neposredni usodi, zato pravi: »Odkod pa pride ključ za vijake z mojega motorja sem na nočno omarico? Seboj ga moram vzeti!* »Jaz ga zavijem k drugim rečem!« odgovori Kosna Almova. S torija se nadaljuje. Direktor Alm in gospa se s opoldanskim parnikom vračata lz mesta na deželo. Na levem zadnjem koncu ladjinega krova sta našla sijajen prostorček, tik pod zapovedniškim mo-stovžem. GoBpa Almova je tam našla tudi svojo nekdanjo prijateljico, Ber-to Lundgrenovo. Dami sta vezli svoje vezenje, direktor pa jo ponovno čital svoje švedsko »Jutro*, roman. Naenkrat pa se spomni, prekine Bvoje branje in vpraša ženo: »Cuj, saj si vzela ključ za vijake seboj?* »No, nisem ga!» pravi gospa Almova. »Zakaj ne?» »Saj bi ga bil prav tako lahko vzel tudi ti saml» »Saj bi ga bil, pa si rekla, da ga vzameš ti!» »Eh, samo na ta ključ mislimi* »To je že mogoče, ljuba Marjeta,* pravi direktor, »toda potem ne bi bila smela reči, da ga vzameš ti in da ga zaviješ k ostalim rečem. TI si torej nanj pozabila! * rAdolf jo danes vstal i levo nogol* se vtakne gospa Lundgreuova, »pa pri tem lepem vremenu se res ni treba tako kisati.* »Draga Berta,* jI odvrne gospod Alm, »tvoje modrovanje je pristno žensko. Co jo žena površna, je mož kriv, — ee losa!* »Kako moreš trditi, da sem jaz bila površna!* roji gospa Almova. »Samo zgago delaš, 'kadar je najmanj treba!* »Saj nočem nič drugega, ko da priznaš dano obljubo, na katero si pozabila. Nanjo sem se zanašal!* »Vedno se moraš prepirati radi malenkosti! Vsi ljudje tu naokrog slišijo, kako me šikaniraš! Saj sem bila neumna, da sem sploh šla s teboj v mesto!* Direktor Alm vstane, pogleda svojo ženo ln pravi: »Sedaj takoj priznaj, da si pozabila na svojo obljubo, da boš ključ zavila k drugim rečem. Ce tega takoj ne priznaš, — pa skočim v morje!* Gospa Almova odgovori: »Pa bi se bil sam brigal za svoie «811* — Direktor Alm stopi k železni ograji, se zavihti čez nju in skoči, vrtineo ga potegne v globino, moZ utone. Dobave Dobava bencina. Pri upravi drSavnifl monopolov v Beogradu se vrši 29. t. nu ofertalna licitacija glede dobave 40.000 kg bencina za kamione. Dobava raznega sanitetnega mato« rlala. Sredifiiji urad za oslguranje rad< ■lika v Zagrebu sprejema do 25. t. n* ponudbe za dobavo obvez, vate, klrurgič* nih instrumentov, očal, kemikalij itd. (Predmetna oglasa sta v trgovski in obrtniški zbornici v Llubllani na vpm Sled.) __1 = K polomu beograjske UJcdlnJend banke. Ker je lila protestiram menica za 5 milijonov Din, ki jo je imela Ujedii njena banka pri poštni hranilnici, so M, ii stavljeni pod zatirano vsi parniki ban« ke. Bankini parniki so plovili sicer pod imenom Kečno i pomorsko brodarsk« akcionarsko društvo, toda Ujedinjon« banka jo edina deluičarka tega društva, = Veterinarski atašeji pri naših konzulatih. Ministrstvo za poljedelstvo U* vodo je sklenilo, da rri konzulatih ^ Italiji, Češkoslovaški, Avstriji in Madi žarski nastavi veterinarsko atašeje, ki so bodo kot veterinarski strokovnjaki brigali za vprašanja, ki so tičejo Izvozi našo živino ter skrbeli za to, do se bfl mogel izvoz vršiti čim rediiejše. = Reekspedlcije ln pospešenje pr« tovorjenja v brodu. Iz Beograda poroča« jo: Izvozniško udruženje je imelo te dni sejo, na kateri so jo sklenilo posredovati pri prometnem ministru in mu obrazložil ti vso težkočo, ki nastajajo zaradi uldi njenja reekspedicijo blaga v vagonitv. Delegati udruženja so posetili prometno^ ,?a ministra, ki jim jc obljubil, da bo deloval za zopetno uvedbo rcekspedici« je. Bazen tega jo udruženje zahtevalo, da so pospeši pretovorjenjo blaga v Brodti. Prometni minister jo izjavil, da mu jo sekcija finančnega odbora odobri« la za to kredit, ki se bo uporabil za po« sebni tir in za pretovorjenje blaga s poi močjo strojev. = Nova tvornlca testenin v Cejju. Ns Ljubljanski cesti jo postavil g. A. Kav-čič moderno stavbo, v kateri se boda izdelovale testenino. Tvornica je opremljena z najmodernejšimi stroji. Podjetnika kot zavednega Slovenca najtoploj« priporočamo. — Dohodki glavnih carinarnic v trot« ji dekadi oktobra so znašali 57,368.153 Din. Od 1. julija do 31. oktobra so zna« šali 643,412.153 Din. = Obtok bankovcev v Avstriji so ja po izkazu 7. nov. zmanjšal za 197.5 milijardo na 6410 milijard avstr. kron. Po pogrobu sedi gospa Almova v svojem sedaj že renoviranem mestnem stanovanju. Prijateljica Herta_ Lund-grenova ji prinaša uteho v tej veliki nesreči. Gospa Almova je bleda in objokana, kajti žalost za rajnkim je pristna in globoka. Gospa Lundgreno-va drži za roko prijateljice. Obe molče sedita. Potem vstane vdova Almova in sto pi v spalnico. Prijateljica jej sledi. Naenkrat se skloni hi pobere neki predmet, na katerega jo stopila. Bil je usodni ključ za vijake. Vdova ga pobere, se nakremži in pravi: »Glej no, to je pa tisti ključ, ki ga jo Adolf pozabil, predno sva Be odpeljala na zadnjo pot s parnikom!*. PONI devito nizkih cenah kopito letos volneno blago za ženske in onkno ta molke ohloke, kakor tudi vao drago mannfaktnrno robo t veletrgovini R StermeckI, Colje. Trgovci engros-cene. Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod štediti ter je dolžnost Tsakega, da ae pelje t Celje in posknsi enkrat kopiti t veletrgovini R. StermeckI. 190 |C simfoničnemu koncertu Dravske muzike Bobronldcra jlasba k Gundullčevl «Du- bravkfa. Oundulteeva pastirska igra aš v Dubrovniku, ia nobeuega dvoma ni, da je MliSastno zamišljena in dramatično duhovito zasnovana oda — svobodi. Vkljub Hramski tekuiki renesančnega tuačnja je ;»Dubravka> po ideologiji poveličevanje avobodo ueie starih Dubrovčanov, temveč tudi Jugoslovanov in vseh Slovanov sploh. Ti momenti »o uplivali tudi na glasbo cDubravke*, katero jo zložil znani hrvatski skladatelj Anton Dobronič, in iz katere bo 6uito prednaSul ua svojetn prvem letošnjem simfoničnem koncertu fcapelnik dr. Jotip Curin z muziko dravske divizijsku oblasti. je originalna in tasluU potornost naSega koncertnega občliutva. — Schumannova draga dafonlja. NemSkI skladatelj Robert Schumann, zastopnik novoromantične Sole je svojemu uarodu dal nebroj klavirskih skladb, krasne solospeve ln naposled tudi komorna dela, med njimi štiri slnfonije, izmed katerih bo drugo v C-duru op. 61. v pondeljek zvočer izvajal kapelnik dr. Čerin z muziko Dravske divizije. Druga Schumannova slufouija je nesporno njegovo najboljše orkestralno delo. Nastala je, ko je bil skladatelj ie živčno bolan ln pomeni triurni ienlja nad kruto usodo. Prvi stavek (Sostenuto assai. Allegro ma non troppo) s svojimi Izrazitimi ritmi kaie trud in napor, borbo z navidezno nasprotujočo snovjo in trpko energijo k! spominja na boje s pestmi Uvod ua-znači glavne teme Allegra, kl je po svoji kontrapunktični strukturi koralno eve San. t* r taHetkv M agfa* aaiatta tetičnl kvlntnl motiv podoben pomenil* uemu geslu, kl se pojavlja pozneje v vsob stavkih IzvzemSi Adagia in naznanja zmago nad usodo. Nad uvodom vrši kot tajinBtveni pajčoian glasovno pre-divo godal. Ritmika vplUa elektrizu-jofie, čezdalj« svetleje In jasneje se tar čujejo f&nfarom podobni klici, čezdalje več instrumentov so meto r reko tonov, dokler ne zadoni zopet glavni motiv (ge slo). Konca zadnja epizoda uvoda nima, takoj se nanjo »anioni Allegro, r katerem imajo težko nalogo lesena pibala. Drugi stavek Je tenijalen Soherzo. (Allegro vivace). Skladatelj se je opiostil vseh spon tn plava prost visoko v etru humorja. Tretji stavek Adagio espresslv ja nobefko lep, odpre prekipevajočemu občutju vse zatvornice in le glasbeni umotvor nelzčrpljive globine, v kateri se čudovito topita otožnost In sreča. V četrtem stavku (Finale, Allegro molto vivace) pa doniinlra vesolj« do iUljonja ki izzveni kot Iskrena hvalna molitev za ozdravljenje. II. Schumannova slnfonlja kale podob no stopnjevanje kot Beethovnovi sinfo-niji C-mol in D-moL Odlikujejo jo notranja enotnost, logična konsokvenca razvoja, Idealen polet glasbenih misli. V nji eo združeni viharni patos, sladko-bolest- MftgtiMfK teater li ntrratna petea, Prvo Izvajanje je do-žlvela leta IftKJ. p^ ženijalnim vodstvom Mendelssohna v Up. skem a velikim uspehom. Poklonjena j« bila Svedskema in norveSkenm kralju Oskarju L — * Koncert so vrSl Jutri, r pondeljek ob 20. url v Unlonakl dvorani v LJublja, nl. Prtdprodaja vstopal« v Matični knjigarni, Kongreanl trg. Ceneno češko perje! Kilogram (tvega opoljenega perja 63 Din ua pol belo 80 Dia, belo 90 Din, bolje« 100 iu 120 Din, meiikttg* kot pni, I nO ln 180 Din, boljša vrsta 2S4 D a. P--ftilintve eariuo prost« proti porzatjn, od SIK) lilu naprej poStumo prosto. Blato se tudi satnenja in Deugajainče vzame oazai. — Nnroiila samo na Benodikt Saobsel, Lobea it. 48. kod Pilana, CaSkoalmaSlia Pottue pošiljke gredo is CoSkoslovačke v Jugoslavijo kroj 14 (lui. |5I Pl kopit« najo«n«j« prt itt DruSbl ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Patra trs S. — Tel. 820, »tnal* • Srtovala. *rrto.» a. Injrm trta de tO b«..* Dta , mil .ad.llete 80 M» eefl,_Pta^a M imm (ahk« tudt , ■namkah>. Na «wa*aala odao.af i uprava ak* )a rpraia«)o »niotaaa maaiaa ca «<150.0» tar manlpiiiaallaka prtalslblaa (I dlak (dobe) , Trgovski vajenec Itrepak, močaD ln pošten, z rlobro toUko izobrazbo, ee pprrjme takoj v trgovino u špecerijskim blagom, Hlnko Kreft, rtuj. 15011 Čevljarskega vajenca ■prejmem takoj po ilogovoru. Prane LumovSek, Trlaška c. 5, Ljubljana. 1506S 2 mizarska pomočnika za boUSfl pohištvo ie »prejmeta v trajno delo ln dober raslitUk. Fr. Kor-iu, St. Jur ob Taboru pri Celju. 18036 Vrtnar llk^Sen v aadju ln telonjavt, najde ataino nnmct.titev na pobeatvu Impolca. Dolenjsko. Ponudbe Je po&lall upravi Itopolca. pcktta ttemlca ln priložiti Izpričevala o do&(-lanjtim delovanju. 1S0U0 Upokojen poduradnlk I Popoldanske stnžbe 10 let atar. aamec, teti alnt-1 lis« go«podltn». Sprejme tn-be pri kakem podjetju kot 1 dl vas roina deta. Naalov v ____.....__1 .bl.J1ll.lb n.H.I In,.." 15039 plHarniaUa mo->. akladl&finlk aH kaj allCnega. Ponudbe pod ..Veaten" aa upravo ..Jutra". 14848 Mesta gospodinje prt finem aamcu >11 vdovcu avent. a otroci lice bolJSa ^obpodltna Ore aamo Izven Ljubljane. i"onudbo pod ,,In-lollsentca" na upravo ..Jutra". 14887 Krojaški pomočnik mlad, dobro Uufien. a deCele, želi premenltl aluibo v Ljubljani. Sprva dela ceneje. C»-njene ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ,.Po»Mo". 180» , Vajenka strojepiska Mesarski pomočnik 1SČO alutb«. — Naalov povo uprava „Jutra". 15004 Gospodična ref.Ca knjigovodstva, korespondence, atenORratlje. atro-jopleja ter deloma tudi nemastne ln arbokrvaSčlne In t - -------- enoletno vajo v trgovini s U aprejme. Pojasnila ee do- mciian!m biap)m. |See prl-m®« uradnimi urajnl pri mc,r!18 ,luib8. Cenjene po rtblasuiom Inšpektoratu n-kacCna kontrole v LJubljani, Itarl trg St. 34/1. 15121 cudbe na upravo Usta pod ..Vcstnoet". 15040 Blagalničarka Učenca ifaSeafco). inoojaega, adrave-ka, a dobrimi izpričevali, rprejme n. Resman i dru^, trg. mešanega blaga. Llub- 1 - ----- - „- . .3 , Liana VII, JerneJeva t 67. nc*5a meata. Gre tudi laven ' * »'■ Ljubljane. Ponudb« na upra-__vo „Jutra" pod .Jlatunarl- 9 primerno kavcijo, veSča pi&arnlSklb del, dobra raftu--narlca ter vajena v trgovini, z dalJSo prakso, teli prlrner- upravl ..Jutra". Knjigovodja organizator, veni ran v trg. Induitrljaltl, oaoblto leanl atrokl. vatt tudi koreapon-den^nlb tal kalkulacljnklb poalov. amoten vefi Jezikov. IS&e poldnevnega capoalenja. aprejme tudi knjlgovodatvo tn bllanfina urejevanja. Ponudbe pod ..Delo BO" na upravo ,,Jutra". 13874 Inžener Iflfte pouka v alovcnSMnl. Ponudbe ae pro«! na upraro „Jutra" pod ..SlovcnSflno". 15122 Pouk In konverzacUo v nemSkem ln ruakem Jeal- ku podaja. Kje, pora uprava „ Jutra". 14615 Akademik ponSvJ« ta vseh arednjetol aklb predmetov. Cenj. ponudbe pod ..Energičen" na upraro ..Jutra". 14722 £ Šoferja Ačs xa svoj tovorni avto ro-lepodjetj« s «edetein v Ljubljani. Imeti mer* dolgoletno t)Tn\:so in doVre reference ter biod „Ce- j fcrBiorak'« Gospodična kaisre 6tarši življ* v skromnih razmerah, 2el4 mesta * elafičlčarno, trnfiko, knjlgar-njo ali k cvetlicam, da bl pomagala is skrajne bede. Dopise pod ..Državni uradnik" ca uprava „Jutra" 14022 Francoskega učitelja alf učiteljico, ta ponavljanje lekcij ln konverzacijo Iflče dama dvakrat na teden cv«-čer, poleg pouka, kl ga Ima Že več mesecev drugje. Ponudbe s sahtevami na upraro .»Jutra* pod ..Učenje". 14071 ♦I« fl 4 fotelji l aofa, 2 tenaka dežna plašča, 1 nov moSkl .Imakl plaSS eo proda. Ogleda ae oa Stari pot) 1, ta vrata od 4. ure voak dan, pri bolnici. 15031 Kotel (aa kukanje praSISJ. krne) dobro ohranjen, ae proda. Naalov v spravi ..Jutra". 15003 Klavir (Btu|zf1Qgel I, prvovrsten , črn. najboljša znamk« ln zlato mogko Scharbaunen-uro prodam radi pomanjkanja prostora. Naalov v upravi ..Jutra". 16016 šivalne stroje 4e*9tletulm Jamstvom, t»-gotovljeno moSko obleko (narejeno tudi po meri), uanja-ta površnike, kap« (tudi na debelo) Itd., dobit, najceneje pri R. Rebolj v Kranju. 1SU39 20.000 cepljenih trt la korenjakov; vrat« oanaCe-jo v ceniku. Imatn naprodaj. Ceniki na razpolago. Cena nizka. Za trto e« JamM. Prl-#otitl Ja znamko za odgovor. Trtnar Anton tVICar 8aku-iak, Jurfelnd, Ptuj. 18777 Spalnica nova braatova a palbo a« radi pro-•tora zamenja u kako manjio stvar ali ceno proda, event. tudi aa obrok«. Ogleda a«: HalgaJ, pleskar, Kolodvoreka ulica 8. 15028 Not zimski koiuh pripraven aa loferj« Ul potnike m proda po Jako ugodni ceni, Istotam tudi mala krvl.nca Naalov pove uprava ..Jutra". 1801» Salonsko obleko malo rabljeno, prodam radi odpolovanja aa 700 Dta. Naalov v upravi ..Jutra". 18028 Otroški voziček Branabor" In tenakl plaM za »rednjo postavo, «a proda. Naalov v upravi ..Jutra". Dihurje v Ih koilc >radaia 87 kamadov. Hotel Štrukelj ES. 1B051 Parternl sedež za F abonma •« proda. Naslov pot« uprava ..Jutra". 13000 Meyers konv. LcxIkon krane veeaa, ti avukov. ae proda. Naelov pove podrut-nica Jutra"" T Mariboru. 1508« Pletenine vseh vrn po najnltja e»- nah l Turk. Pred Škofijo 1/1, pr-JSnJ« poslopja Kreditna banka. 14040 Jabolčno drovje breakovl grmlM. prltllSn. bruSka. Jabolčni divjaki v mnoilnati, ameriški kljuel. Jabolčno Mme. Dreveanlčar-atvo DolInSek. »L Pav.l, Savinjska dolina. 14835 Inventar ra Špecerijsko trgovina, dobro ohranjen, kakor tudi registrirna blagajna la Wert. belm-blagajna ae proda Naalov pove uprava ..Jutra". 14980 MoSko kolo dobre ohranjan«, a. preda Naalov v upravi ..Jutra". 14984 NepremoČUIvo „Waterproor* detn. plal£a, giitnl-pelerine sa dame. pr»-vločtne a svilo In UBnjen. suknjič« priporoča Drago Schv/ab, Ljubljana. Dvorni trg 8. 244 60 vagonov bukovih gorlvlb drv la 40 vagonov hrastovih gorlvlb drv franco vagon Sevnica alt Zagorje na prodaj. Vpraianja prosimo na Orajlčlnako oakrbnlfetvo BoštanJ. 15091 MayerJov konv. leksikon, malt, prodam. T zvezkov. letnU, 1910 tn 1914 s dopolnilom. Cena 8000 K. Cenjena ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Leksikon 1910 In 1914". 15094 Drva voSJo ttnotino, prodam. --Vprašanja J« poslati na upravo ..Jutra" pod ..Ugodno". 15060 Krajnlko li mehkega lesa v večji množini ugodno prodam. Dopise Ja poalati v upravo ..Jutre" pod ..Urajnlkl 1828". 15082 Zobotehnlškl operacijski stol z oljnato ae-salko ln instrumente pro-dam. Naalov v upravi ..Jutra". 15024 2 albuma Shanbak a 2000 anamkaml prodam. Naalov pri upravi ..Jutra". 15113 Priložnostni nakup MOŠKI X111 od 530 Din naprej DAMSKI K,1« Obleke za deco Trikotaža Kožuhoma Ljubljana. Meslnl trg S 6 IžžfffHHtftSfrcnt: Odeje (koci) la garantirano čut« voln« a« prodajajo od pet komadov naprej po 900 K. Konkurenca zabteva za to blago 1800 kron. Odeja eo dolg« od 180 do 200 cm. Stroke 142 cm. Olerte na apravo ..Jutra" pod 14924 Vsakovrstne harmonike, dlatonlčn« hi brnmattčne. Izdelujem po naročilu nove ter imam late vedno v zalog',. Sprejemajo se vaa popravila. Joalp Jo-zernlk, IzdeiovaLetJ harmonik. Kotredci. p. BagorJ. ob SavL 15025 Registrirno blagajno v Ur« stanja, prodam po ugodal cen, Naalov pore uprava „Jutra". 14827 Perzijska preproga na prodaj. Ogled pri g. Albina VaU-uta, Poljanska cesta 18/1 od U. da 4. ure. 14773 Le x Ikon (Brockhaua) 17 avankov, IS. Izdaja, (Ina predvojna vezava aa proda Cena 1200 dinarjev. Naalov por. uprava ..Jutra". 1412« Fotoaparat Kmecsan, Dreadon, 9 X 12. objektiv aplanat 1 - «, prodam ali zamenjam sa tokrat 5 dvojni aplar.at. objektiv 6—8. Naalov poT« uprava ..Jutra". 14726 Potograftčn! aparat rabljen, aH dobro ohranjen, se kupi v velikosti 10 x 15. Labko Je brez objektiva Ponudbe n« upravo ..Jutra" pod JTolo-aparat". 14891 Katica, povej mi, kje si kupita poeodo? Ali ne veS. da sa kupi najboljše pri V 1 c • I n u, Maribor, Glavni trgi 191 Kokos-preproga nova, 10 m dolga, 90 ca 61-roka, se ceno proda. Poizve aa v JaplJevI ul .18. 14887 VUollna zelo atara, dobro ohranjena, ee proda po nlzkl ceni. Na- { slov v upravi ..Jutra". 15119 Perzijsko preprose proda ..Rototlp", SublCevs ul. 3, dvorišče. 16123 Mesta nosp^dinje lfi.Ce k samostojoero-* gospodu, četudi s par otroci. Po-tsve se pismeno pri Mariji Lenarčič, LJubljana. Poljanska cesta 58. 14948 Uradnica s nettotno prakso v odvet-uUkl pisarni. veSča sloven-ČMne, oemfirine, slovenske la nemftke rtenografij« ter strojepisja. Seli prlmemeRa mosta. Nastop 15. decembra. Najraje v Celju. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „1902". 14920 Trgovska pomočnica manufakturlatlnja, atarejla moč. z večletno prakso, teli mesta na deželi kot pnslo-vodklnja kakSne podružnice ali prva moč. Pismene ponudbe pod MPomočniea" na iiaeS 1 upravo „Jutr»", 14S9S 2 motorna kolesa prvi 5 HP e 8 prestavami, znamke ..Blanchi", skoraj Lepa SnlonSKa nov; drugi 2 ln tri četrt H P garnitura, 1 kanape, 4 fote-brez prestav, znamk« ..No- M pr0, ugodno proda. ckarsulm" (Pteil), oba v Trgovina pohištva. Marija brezhibnem stanju, h vsled Baumgartner, Celje. Oospo-opustltv« skladISSa poceni aka ulica 25. 14660 prodasta. Cenjene ponudbe pod ..Motor" na upravo ,,Jutra". 15000 Otroško posteljico felezno, prodam za aoo Din. Rotanc, Glino« 120/1-4. 14996 Opalogral brezhiben, a« proda. Naalov v npravl ..Jutra". 18002 golerskl kolnh skoraj nov, ee prod« pri Jo-s«( Morlol, Prcaerje 15. p. RadomlJ«. 16009 PDatollstf Prodam kraeno ..Bvropa" spcc. zbirko znamk Redkosti. Samo starejše. Z duble-temi in pripomočki. Vprašanja n« upravo „Jutra" pod ..Filatellat". 18010 Madrterc, Bastfciga auhe. okrogla. HO kuh. m, 4. 4.83 m Itd. dolgo po Jako ugodni ceni. — Naslov pove uprav* ..Jutra". 1B912 Prevozna loVomnbila Pohištvo ekoro novo. sa kompletno spalno aobo, ae ceno proda v okraju Fala radi preselitve. Cenj. dopise pod ..Ceno" na podr, „ Jutra" v Mariboru. 14007 Elektromotor ali «lnamo aa lauiaternl lok. 160 voltov. 60 — 60 amper, kupita. Ponudbe na karu>-natuo tovarno J. Bocač sin, Ljubljana. 14963 Pisalna mtza ze kupi. kj«, povo uprava ..Jutra". 16022 Bukovo oglje l-a, suho. kupim takoj. Ponudbe a cenami sa franco Podbrdo ali Postojna Je poalati na upravo ..Jutra" pod ..Oglje 1811". 15058 Pleteno žične ograje. kupim ea 20 m. Cenjene ponudb. pod ..2ična ograja" na upravo ..Jutra". 15108 2e(ezno peč ■lobro ohranjeno za delavnico kupi [vo Rebolj, Komrn-la pri Kamniku. 16115 Vezenine nooograme. preprosta «1 najfinejše Izdeluje po amernlh oenab Marija Botlč, Dobrova 28 pri LJubljani. Karta sa-doatuja, prida na dom. 15098 PredtlsknrDa ročnih del po Izredno alsklh c«nah. L Turk. Pred »kofl-jo l/I. prejinj« poslopja Kreditu, banka 14948 Posestvo 10 ntaut od Celja, t« legi proti Petrovčam, ugodno proda. VpraSa Frane Sum, Zakresljo 10/ Celja 145C Enodružinska hiša « 1000' njiv«, oddaljena minut od LjublJ^e ob D najskl oeetl, so proda. N. slov pov« uprava „Jutri' 1183 Modistka Z. Oorjana a Oe.. Ljubljana, Sr Petra ee«ta it. 27. poleg hotela ..Tratnik", »prejema vaakovratna popravila bariu-naatlh In flla klobukov. — Poauetba točna. 11146 j ifjijB^a&jijB^rf Izvrsten vinograd a blgo. uiallm aadotra vrtom In gozdičkom, na Triki gori pri Nov srn DMtt. a« proda. Naalov pove uprava ..Jutra". 15006 Lepo posestvo hita, mlin tn Caga. 20 oralov lepega gozda, ae proda. Cena po dogovoru. Naalov pov« uprava ..Jutra". 150S2 Nova hiša moderno aldaaa v prijazne: kraju. 8 »obe. kuhinja, kit abramba, hlev, vrt, sadona nik, njiva, travnik, ftetrt s; oddaljeno od poetaje, et j ugodni omiI proda. .-"S:, der. Devtua, poAta Slov«z.k Dlatrlca. Ulv Enodružinsko liižo i vrtom blizu ol«ktričae t' leznlce, a prostim Btaaot nJem proda za »5.000 Itei!-tetua plaai na, LJubljana, Pt Uanaka cesta 12. Vlnogradno posesti (lepo). £0 minut od Cel;i ca 8000 plemenitih c*sp!Je&. trt, 8—5 let »turih. 40 is-, nih dreves, njiva, hosta, s'.' paj 2 ln pol oral*, bli klet. oboje zidano, a omV krito, »e proda »a 80.000 4 narjev. Dragottn HrT-c. w se.tnlk, Cret pri Celju. D.-ii alti se pro«! v nedeljo ,il ponedeljek.. Hišo s 5 sobami kuhinjo, dvo kleti, lllst drvaruico, dva vrta, aadocn nik lo eno njivo, eventutlc |/__l_ I3 »odavičarako obrtjo pn Kaptrn posesrvo |aacl riJJ1 prMeiitvo. vpm srednja veliko a gozdom. Pla- „ pr) Francetu Korci< čam takoj. Natančna plime- studenioe pri Poljčanah. ne ponudb« pod ..Poaeatvo" ua Aloma Companr, Ljubljana 15077 Enodružinska hiša s vrtom ae kupi v Maribora ali periferiji. Takoj aa vee liti. Dopise do 23 t m. na upravo ..Jutra" pod naslovom ..Hita". 16082 Malo priročno domačijo kupim, plačam do 400.000 K. tudi v dolarjih, prevzamem dobrodušne vtil-karla. Popise pod ..Udobno tlvljonj." na upravo ..Jutra". 16085 Malo hišo brez ali a zemljiščem, tod! Kdo odda v meetn ob glavni ceetl mil skladišče ali primerno i:' za ekladifičet Pismene p: nudbe na upravo „Jutra pod ..Skladu««". 150: Odda se lokal v prometnem meetu oa Co lenjBltem v glavnem trgu. Po nudba pod ..Lokal na skein" aa upravo „Jutrč Dva pisarniška lokali 3« odstopila proti prime" te obstoječo trgovino me£a- j odkkodnlnl v sredini mes* negs l'!asa ali gostlloo, ev. | LJubljane. Pismene ponudb stavbeni prostor, kupim. Veo , nod ..PlaarnlSka ' Spalnica elegantna, masivna, maha-gonl, polltlrana. Odplačilo eventualno na obroke. 14911 Motor enaka utruja — dTnatno — Volt 250—220. K. W. 4 In pol. tip D 16.76. Amp. 16, P. S. 5. Obratov v minuti .000 S krogelnim proda, Stroj J« Iz tvornlce '«00 D1» - Kostanjev les za tantn, vaako mnotlno, kupujem a talno. Samo obvezne pooudbe z navedbo cene ea franko ragon nakladalnih poetaj Je poalati na Rudolf Zord a Komp., LJubljana. 13937 Dvosedežne sani tohke, dobro ohrunjene, kupim. Ponudbe s navedbo cene na Al. Scbre/. Jeseni« e, Gorenjsko. 14077 Namizna Jabolka flJol koks (prepellčer) In to v kraju, kjer ao enako koncesije potrebne. Cenjen« ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Kupec". 15094 O »stilna ln mesarija s enonadstropno hllo lu vrtom ob Jofini teleanlcl na prodaj za 225.000 Din v Realltetni pisarni. LJubljana, Poljanska eeau 12. 16102 upravo ..Jutra". i3o; Gostilna s posestvom hektarov, » dvomi en*J lev Dva dijaka ižčota atanovnnje. brci no aH z zajtrkom. CenJ ponudbe na upravo „JUJ: pod ,,Dijaka". 1BC .. ....................Prazna soba nih eadnlb dreves, S oralov a pesclmlm vbodom m " rodovitne zon.lje. Pojsnlln trWno razsvetljavo ac . daj« Mnks Snsar, Celje, Naslov »o-ra uprava ..JV'.. •M4 | UubUatjaka a«it» ttt. 1497«1 oil tf! prazna mesečna soba] Stanovanje s kuhinjo : Večno ljubezen ( Družabnika itt« »« pisarno v napo- tico mirna bančna uradnica oil Uagi gospodični, U bi ftco »U proda dohvo lndu-?«dnl bUŽInl Juetltoo pala- pri katurl bi etanovala tudi pomola mlademu uradniku atrijsko po/a". Dama Družabnika Ponudbo pod upravo ,.ju-14894 ■ I krasna blondlnka, katera bc b.1! družabulco nprojm« icaui jo vozila ciue l^. t. m. v ve- trgovec :i oono Stanovanje kupim jk,tojcčo L: ano ali dveh bob. kuhinjo in tulilnJo prltiklin v tiro- drseli. Poj in lil . jltl meata. Plufcam dobro er poiTftbujem stanovanj" v roii".j lotih. Cenjeno ponudbe j pavedbo prodajnih pogojrv ra upravo pod „lTpolcoj«ni polkovnik". oornem gorenjekeru vlaku tu nmnjSIm knpltcLorn Jo mM postajama Ljubljana- , lovnnjom ali brci £?t. Vid - Vuroarj« pre^ledo- j blaga. ....... vala zemljepisno ipecljaluo nudbo karto H. 5453 ..Blsenkapei und dvomi ^obumT,: naJ »nl hlf.r/jvoli v svrho spo-anunj.a podati na~luv ua upravo „Juir;»" pod #lfro „3lwr&tUa 5153", 14314 60.000 kron posojila kl ml preskrbi dam onemu, stanovanj*) prltlkllnaml na ouuilLe na upravo jutra" pod ,,Stanovanje ra deželi". 14883 LJubljani tudi * j uode-Izvoz Dobitek slgurcu. Po tia upravo „ Jutra" napisom j pod „Dlogo". 14030 lian ker' Dve opremljeni sobi po jaofcnoetl i:a tako«, ličo ■oli^u trgovski uradnik. P»-,udpe pOd .Akademik 15071' -a upravo ,r.lutr.a". Ib071 Mlad Inženor 15101 oprumljoiio sobo s «lek- trlOno razsvetljavo v bližini soepodl. državnega kolodvora. Ponud- lir'ta'» , bo pod ..Soliden" ca upravo.ua upravo „Jutra . .jutra". . i«„ m^mffmg Znanja želijo tri mlade pospodlene živahne naravo s tremi mladimi 1'oiiudbe pod „za-Nana" ln „Sonja" 140SU Se mlad. se J® zatektl. Lastnik naj vprnfea na ZaloSkl cesti 1. 15097 Stanovanje fuhinja, J mali sebi s prj~ likllnaml eo zame.nja s v«6-jijn. — Naslov povo uprava „Julra". - 1507o Mlad zakonski par ifif-o oprtjnljono ali tudi prazno fobo r souporabo kuhinje. Ponudbo b navedbo Seznaniti so želi Mlad Jazbečar te jo uaSel. Lastnik ga dobi v Dalmatinovi ulici o/U. 1J006 2 zelena papagaja k! govorita, prodam radi od-— Vpra&a ko pri Mata sobica nji preprosta, t i l.'»co e 1 Hrc^mbrom. — Ponudbo pod ..v,biča" ua upravo ..Jutra •. 14894 svrho taVcoJSnJo ženitve, c*ujo ua upravo „Jutra" pod *'udl družinskih razmer, potov.iuja. — Vt»ra6a st .Ljubljana". 14952 PpodiČua srednjih U\ trgov I lvao btanecr. Moatlnjo ' i sko naobražena, ve36tt go- .... .. i rpodfnjstva, s premoženjem, Na «fnifovnn;A - dobrim gospodom cd 33 do -tatrM Ii, « ' bl imel sluibo, pc »•Jutrkora ee sprejmeta v fieBtvo al, trg0vlno. Vdovec nI Izključen. I^e reeai dopisi ua upravo f. Jutra" pod „13C3 sreča". 15033 JVfodni a hI; 9 v M- Sare e o ttnglaŠfr h francoske tet h? s najfir. c/i a /»vr$i; y /Ljubljana tfcngrzsni irg 4 vseh vrat, na boljše kakovosti po na:-nižjih cenah, doblto v trgovini = hdanica" W!aJzo»j Cc Rajšelj 2fi0 LJUBUAKA, Turjaški tr® Atav. i. 13« rm^eisi^rjs S. I. gotpoda. Naalov pove uprav. „ Jutra". 1135U Stanovanje tob «« hnJjicJo v m««tn Plačam par let nu- Mlada porednlca s! ?ell potem žlvthno korespondence znauja i IntelIgent-prol. Lvent. posodim veCjl »t« eimpaiKiulm gospo-Uk,. Ponudbe na upravo flJutra" pod rNovdmfcer". 150(54 Opremljeno sobo I Z posteljama (Mo za takoj iikonekl par brez otrok. Ponudbe pod ,,Trgovec 27" na t.pravo ,,Jutra". 15087 ..Jutra" pod hauka". PoročSe bi se m de takoj tri mlado Uav hi j tanke. Oglasijo nuj *e vsi, ki so zu tu pripravljeni. Prc-moSenjo postranska stvar. Pouudbo t: eliko pod ..Vrtnica", ..Podlesek", ..Krlzsn-1-1093 tema" na podružnico ..Jutra" t Celju. 141*09 Radi odpotovanja i Jc bil s ee tanek ▼ kavarni Zvezda dne 23. oktobra no-mogoč, zato prosim naslov na upravo ..Jutra". — ..Primorka » rdečo cvetko". 14099 Elegantna soba jprcmlj^-ua. i dvema roste-ijama. v bližini gl. polile ea !i.e za takoj ali za 1. do-r»mber. Plavam zelo dobro. Dopise prosim na: 'kapelnik t/idadg. Emona, bar. kavar r.i. 15078 Mclo sobo ali kabinet Pomladna rollca t jesenskem vrtu, teli gospodlča. kl bl JI pomiad vrnil! Plamene ponudbo na upravo ..Jutra" a sliko pod „Pla-nlnka". 15030 Bl se naSla mlada, toliko premožna go- h mogoM ii oakrbo iS^em ra eplca — aH njeni starSI — \. december. Cenjeno ponud- da bl podpirala mladega, ua-K» ua upravo ..Jutra" pod darjenega akademika poldru-..LJubljara 1923". 15120 go leto, da dokonča eksport-no akademijo.' Takoj no ab- Stanovanje takoj tubi. kdor kupi ah vzame t lijem ononadstropno hl6o; v •Jej jo L-govJtta. bobe za pi-»ruo, ukladlMe. konjaki klov i d drugo. Vse takoj na razpolago. Naelov poro upra-ra „Jutra". 1481S Na stanovanje I Eu"rkoin jtfarojfa, preprosta, miruu tespoda k mirni utranki v »bo r dvoma, posteljama. Kje, pore uprava ..Jutra". 10112 Bolutorlju dobra alužba., tx».-kojfiuja poroka ob obojestranski simpatiji. Uoptae prosim pod ..Poročal dar ' na upravo ,,Jutra", LJubljana. Dl-ekreclja. 15044 Tri gospodično žele dopisovat! e tremi inteligentnimi, uliademako ua-obraženiml gospodi. Neauo-...» ^„.,'„,„4,, nlmno dopise, če mogo6e s »Prejmeta dva lJU . 19 20 21« ir*nni> tn mirno K _ '.' .*. ' pofiUi Podplat. Ilb30 ranam U. »Jr. L. Zalar ldvš.1 večletni tsdravnlk nu urologlčno-kirurgičul univerzitetni kliniki prof. Hochen ^•gsa na Dunaju, ordlulra bolezni na mehurju, ledvicah in splcinn kirurgijo na Sv. Petra ceaM £t. 26 od 10. do 11. ure dop. in t-d 2. do 3. ura pop. 15117 iikspoftna delavnica es Ljubljana Celovška cesta 5t. 89 Izvršuje vsakovrstne čevlje do najnioder-uejSih oblik. NajtrpežnejSe ..goj-ierce*. Izjava 3 t*m iajavijamo, da smo i Vašim aparatom ..Toplodar", kateri s«i je c rez vsj nafi-j pričakovanje dobro obanescl, zelo zadovoljni ln s* toplo priporočamo. Centralna banka, d. d., Zagreb, podružulea , . - , Maribor. Naroča r»e: jugo- plačujejo mesečno. Eveutuel- metallja. Ljubljsua, Kolo- ------— ..u. v dvorefca 10 ftU R Nll)1(i tQ drug, Marlbcr. 14305 30—35 % neso ktipltal u&]oleu y .nran!r.ir.L, sigurnem podjetju. Obresti so li- no ue sprejme tih! riruiatv nik. Ponudbo pori 10—100.000 dlnajjev ua upravo ..Jutra". lSOlti j Mor h3Se is! jroiia!! | Kdcr hoče lisj kop!« udu m Eiazb« iti i Daj inseiira t Juira" 3 specijalne troovine damskega in moškega suknn. Zaioua belega blaga. ac (palača pokoju, zavoda) LJubljana, Aleksandrova c.12 Cene zelo nizko! Ost mi jo nn^uauitl, iia ■ >k'm veliko uuo/iaa ' vt.nkovpjtueKa bli^a. bar-4 ■ faeiita, poriia, volno^lh 1 joplo« rut, i«KotovlJ«. __ ( n iti ablsk ter s sa |[iolvcl» Z | ecitiO r.n tivaoj«. sri^ 'Zc>io ntxl{0 oenc l Trpeino blago! ^ i Za obiicii p»Eet bo pripo; ola Iv. Tomšič matn:fakturua Irgotiua ! Sv. P«trR coutft š.t. n Prvovrstno sladko W, Mfe sli la s!b i M M t »ajoulli dobavlja naicaaejc ]u!ia HsfFmfinn Cokovec. «ts» Za izdelovanje najmodernejših promer.ftdnih knkor tudi spoi-tnih oblek po zmerno nizkih ccuah so priporoča, mrm krojafilil mojater j i llaliljaii, Opekarska s. 31. { Ra 1*1)0 prlfiesc. tadl 1 po mero na tlom. 6*9» , Jugoslovansko importno in eksportno podjetje ing. RUDOLF PEČL1N. Stroll za reako Industrijo, lesno in kovlnako; poljedal-aki atrojl ln orodja; lokoino-blll m motorji; v sob vrat stiskalnico; veletrgovina železa en atavbsae tn koa-| atrukctjMks atrbu Tovarni polJedbieUlU ar.ojet, livrrn* za £ele.'.o ln kovine P. Fat.č Udelujo »so predmete Iz 11-tdcu. telesa « vn.ikl uioollni la vollUoa&l točno po modelih, armatura 1» modi ln kovin aa vsako potrebo.« c MARIBOR Trubarjeva ul. 4. T.lafon tdiorarbuo Al. Družabnika — Na domačo hrano Lesni trgovc!! dobro, ae .prejca. T.4 goepo-oventuelno 4rui»bn!a>, tod! NmIot » upravi ,.Ju- neiiudctuJoAega, bc sprejnn v tra". 16113 rvrbo prevzemi sigurnega. - dobro vpeljanega trgovHltesa podjetje v Ljubijani. Kapital 200.000 Din latuj potre- jS«ioelI Mm Dr»ktlčr« tl.ko-ben. 1 akoJSnje nrlja.o pml T,De rl prevremanje raili»-..Siguruo na upravo ..Ju- „,,a. brei k„er!ll „„ lr4 • 16011 . mor. blil noben le«nl treo- ■ [ voc. — Tiskovin, po v obliki ; knjig , kopirnim dvojnikom. I Narofi. m pri tvrdki Uiidolf , A Komp., LJubljana, Posojilo Iščem 300.000 do 400.000 Din » Sor« vklijltbo na prvo mesto na OlddttllCka ulica 7. U. nad. poueBtvo lo ia^o. Dopise po- — Bprejmem provlrljakepa alatl pod „2aga" o. upravo raatopnlka aa prodajo teb „Jutra'\ 15081 ! knjig. HS8U m m Zapustila nas je za vedno naša ljuba mamica, gospa Ustanovljeni 18S9 Sobo T:oaijje&o. v centru, zu po-rc^esa par bres otrok, kateri tfaca cofse^no do 1000 Dtn, l ,,oare?.bo Ui kurivom vred. li'* rtcoltutna pltarua v Uubijaiii, fuljanska 13, 1510? upravo ..Jutra", Ultanovljona isea Samostojna vdova novarn« Maroatl, Seli strogo lajuegft ananja z inteligenc ullil gospodom enako starosti. Ptema pod ,,Vdova.". 15080 Divja roža hrepeni po vrtnarju, da bl Jo vjgoiil. Ponudbe pod ..Temen cvet" ca upravo ,.Jutra". 16083 Lepo sobo lice &a takoj ali pozneje mireč, samostojen trgovec. Po. 'Pidba pod ,.Treovec" nn eua-kUn slučajem od danes Trbovlje! RiJ«*«! Svarimo Vae pred »tiravo ..Jutra". 14577 todaa, ricer Vas priporočimo trboveljski ..Orjuni". 15076 Znanja želi boljla, dobro sltulrant ro. fpodjčna z latotakim goepo- Prazno sobo (u41 t novi etavbl, sa IRCe r* mirno Ln oollduo saint> srajno damo, srednjih let, kl . - Io čei dan odsotna. Ponudbo dom od 2S do 35 let, nemSke rod „Novl doto 1000" ua narodnosti v svrho spopolnl-lipraro „Jutra". 14S5C tve nemSke konverz&cije. Po- nudbe na upravo ..Jutra" pod ..NeuiSka konv«rzaclja". 15084 Nagrado Jobl tisti, kl inl odda m b-večno sobo, opremljeno ali luaztio, v sredini mosta ,'u i-akonskl par z enim otrokom. leti starim, sa takoj ali b 1. decembrom. Ponudbe pod Veleposestnik kl M mudi večkrat v tednu t Mariboru, Seli v svrho skupnih obiskov glodattftča, ..Mlrna stranka" na upravo koncertov, bara Itd., »naiija ..Jutra". 14926 j Uobraieno damo lepe su- ___—- nanjostl od 18 do 80 let. i Slika aateljena to »e pod TI( s. Kno Častno besedo vrne Dopisi , 10lBIOn ouo' na „Jutro", podružnica v ] Mariboru pod ..Voleposest-11805 Tvrdka Llagarlsva, Medena allca In Pred Škofijo : priporoča svojo bogato zalogo v moškem blagu tabor »nkoii, Sevjota ta povrSuika in raglan«, kaingarnu ca obleke io modne biaie, (Joniile bt"(u ca llIKM almske suka i6» Znltsn« paitnail in površnike. oenel Ne dajte se izkoriščati po raznih nemških židovskih tvrdkab ter naročajte samo Sobica I »eparalulm vliotlom, prašna lil opremljena, se odda, Na-»Sov v gpravl „Jutra". 14800 i uii". Je mnogo boljši in znatno cenejši kakor Dia-malt. — Karoiajte samo domač izdelek 1 Tovarna tJImslada in Slada t praha. Spoštovanju« ' Telefon it. 60!) »a ZalohBF, d. z a. s. L]ubl|anB-Vifi nilllHIHII'MI|lllllIIIIJIII'IIUIIIIJMI|lllllllHlllllUllllllIIIHIUIIIIIIII!l!IIIIIIIIM!l»jn hišna posestnica danes, dne 17. novembra 1923. ob 5. uii zjutraj po dolgi mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, v 66. letu svoje starosti. Pogreb sa vrši v ponedeljek, dne 19. novembra 1923. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi v torek ob 8. uri zjutraj. CELJE, dne 17. novembra 1923. Fina in Mila SimoniSak, Fflarta Ravter, Ani Goričar, hčerke. Stanko Ravter, Karel Goričar, zeta. Vnuka, vnukinje in ostali sorodniki. f>'.)79 mm 8 krvavečim ircem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in *naneem tnžno vest, da Je naS ljub-ljeni soprog, odnosno oče, stari oče, stric in tast, gospod ^ v RS'' , danes ob 10. ori 20 min. dopoldne v 77. leta svoje življenjske borbe, previden s tolažili »vete vere Bogu vdano preminul. . , ... _ Kepoiobnsga vzor-moža, srčnoljubijenega dobrega očeta ln junaka izročimo materi zemlji na riV BiSkem pokopaliSf.u v ponedeljek dno 19. t m. ob 15 (3.) uri popoldne. MaSa zadušnica so bode za blagopokojuika br&la v župni cerkvi v Ribnici v torek dne 20. t. ra, ob 7. zjutraj. Blagopokojnika priporočamo v blag spomiD 1 V Blbntol, duo 17. novembra 1923. Angela, roj. E.otI1b soproga Frtnol Fr«o Vpt l. kl. »troj. mont. Albin Julko arhivar I- kl. Uprav. sodiSia »oJ. kaueellst Oto Sfiarja, porviteoa C a valj uradnik O. U Z. D. aoilnikova wproga otroci Anton S a veli sodnik, se t. - Ana »o|. Ani«, Ko^a roj. ZemlJtS, Blaa roj. Nlkoms pl. KSnlpbrttok, Katl Lojaka roj. Podboj, Zlnka roj Frank. Marta roj. Elaa, Ja.ttna roj. Burja, »inahe. Val vnnltl la vnukinje. Žalujoči ostali i FardlnanA trgovec Edt »ficijal Uirott. Som Kari kpt. I. kL Bndl major v pok. in akad. tllkar Adolf jotporuiinik Vik« kanil. mvdl«. Si Potrti globoko žalosti naznanjamo vtoiu soroJuikoro, prijateljem iu znancem tužno vest, da io nas nad vso ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod mu cared- Ing. danos dne 17. novembra ob 4. nri zjutraj v S t. letu svoje starosti nenadoma preminul. Pogreb predragega pokojnika bo r nedeljo dno 18. novembra ob >/i uri popoldne n& domačo pokopališče v RajhenbartfU. Pokojnika priporočamo v blag spomin. RAJIIENBURO, dno 17. novembra 192». Antonija Uniuld, mati, In ostali sorodniki, (Bre* posebnega obvestila.) M \ m »Tak ne stoj!» zarenSl sam nad teboj. S silo se prikliče v življenje. »Mrtva? . . .» za jeclja »Kri! . . . Iu On tudi? . . . Kako to? . . . Za . . . za-kaj? . . .» »Ah, ne, ne!» se skuea tolažiti. »Bodimo trezni . . . hladno kri! . . . Naprej ... ne bojmo se! . . Ko so ozre na moža, ležečega na tleh, ga spozna. »Lucifer, ni dvoma!» Tedaj vidi, da se je oni začel gibati... prsti so mu razklepajo in iztegujejo ... Jn oči . . . Vzkrik, za njim drugi, šum glasov . . . Piloujev, Corsatov glas: »Gospodar, gospodar! Na pomoč ... semkaj! . . .» Sainclair se obrne, stečf k vratom fn jih odpre. V predsobi stojita Corsat in Pilou in držita pred seboj onega drugega rdečelasca, ki se upira z rokami in bije z nogami in tuli kakor pobesnel... In tam zadaj na hodniku se gomilijo ljudje, obotavljajo . . . Nova množica pritisne in potisno prve naprej. Revolverji se zabliskajo v zraku. »Halt!> se naenkrat oglasi povelje, fn ljudje obstanejo. Zatem nov ukaz in prvi štirje, ki so na čelu, pritisnejo na Corsata, Pilouja in Sainclaira ... A v isSim hipu padejo in se zvrnejo drug na drugega: Nyctalope jih je usmrtil brez glasu, s streli iz svojega brovvninga . . . Propast zavlada med napadalci. Sainclair pa začuje tihi glas Pilouja, ki jo porabil tu priliko prenustivši med tem Corsatu skoro onesveščenega rde-čelasca. da mu za še peče: »Petdeset ljudi . . . Dolgo ne pojdo tako . . . Utegne va« kdo pogoditi, gospodar! . . . Vem. kje je izhod. Corsat bo kril umik ter se zavaroval z rdeče!a,scom . . .» »Počakaj . . Vse to ni trajalo niti eno minuto, od takrat, ko jo pribite! Sainclair iz sobe. Obrne sc in steče nazaj v sobo, poišče nekaj obleke in plašč in ogrne z njim Laurence. Neprestano mu vstaja vprašanje, da-li jo ona mrtva ali samo onosvoščena. Vzdigne jo v naročjo in odhiti z dragocenim bremenom v predsobo. Pilou ga primo za ramo in ga vleče in potiska s seboj, pred njim pa hiti \Volf in jim kaže pot. Streli so začujejo. Vmes pa glas Corsata, ki rjove: »Ubili ga boste! Prav. le ubijto ga!» Naprtil si jo bil rdečela-ica na hrbet, tako da jo bil r.am popolnoma zakrit, in urnih nog hiti za Sainclairom in Pilou jem. Širok hodnik . . . Eno, dve, tri sekundo tečejo . . . Wolf postoji in pusti Sainclaira z Laurenco v naročju naprej, potem Pilouja z revolverjem v roki, nato Corsata, ki hrope z živim ščitom na hrbtu. Potem sune vrata, ki se s silnim oglušujočim od oboka do oboka odmevajo-čim truščem zapro . . . Krik in vpitje se oglasi izza vrat in udarci, ki se brez moči odbijajo od železa . . . Wolf steče za ostalimi . . . Po stopnicah beže z največjo naglico, ne meneč so za nevarnost, da si utegnejo polomiti vratove in zdrobiti kosti . . . Zopet postoje pred velikimi vrati. »Vašo žago!* klikne Wolf. Pilou jo poišče v Corsatovi torbi. V eni minuti so vrata odprta in izžngana kljuka pade na tla. Konjsko rezge-tanje so začuje ... V hlevu so . . . Kakor bi trenil, so konji osedlani . . . Odnekod sc pojavi možak. — Wolf ga udari s pestjo po glavi, da se zvrne po tleh. »Žago! In za menoj!« zavpije Wolf Pilouju in pokaže na druga vrata. Medtem k0 izrezava Pilou vrata, obrzda Wolf konje. Dve minuti kesneje galopirajo štirje Konji po ftottnr. Hlev, skozi katerega so pobegnili, je bil namreč prav ob vznožju skale, včasih Je bila tam velika votlina, ki so jo potem preuredili i:i vsekali kamonite stopnice v ozki hodnik, ki jo jo spajal z gradom . . . Z utrdb tam zgoraj in s stolpov so začuje streljanje. A nobena krogla ne zadene cilja. Konji dospo kmalu do poti, ki se v vijugali spenja in vodi prav do glavnega prelaza tega pogorja in spaja Schwalzrock z ostalimi gorami Ornega gozda. • Naprej!* vzklikne Sainclair, »streli nas ne dosežejo več, zasledovati nas nc morejo v velikem številu . . . Konji začno stopati navkreber, na prvem sedi Wolf, na drugem Sainclair z navidez mrtvo Lauronco v naročju, na tretjem Corsat s prestrašenim rde-čelaseem, na četrtem Pilou. V dolini se prikaže stari Zucht s svojima sinovoma Francom in Bertliol-doni, vsi trije oboroženi s puškami, in hitč v hrib. Z druge strani, iz grajskega hleva, zdirja šest osedlanih konj in na njih šest mož z lasi v rokah. Tri minute kesneje se na križpotju srečajo jezdeci * Zueliti. In eden izmed njih pravi Zuchtom: »Ubiti jih no smemo. Dobiti jih moramo živo. Tak je ukaz našega gospoda barona. Torej, pobijte jim konje, če bi jih no mogli zajeti s pomočjo kisov, ali čo oni nas ubijajo. Ujetnike moramo dovesti v grad ž i v e !» »Koliko jih je?» vpraša stari Zucht. »Štirje možje, ena ženska in gospod Hunter, ki so ga odvedli seboj.» »Mi pojdemo po bližnjici,* pravi oče Zucht, «iu bomo še pred vami na prelazu.» »Dobro! Mi pa gremo po glavni poti. Dva njihova konja nosita dvojno breme. torej ne morejo bežati tako urno kakor naši konji In zapomnite si: ne ubijajte! „Raje umreti kakor ubiti" je poveije. Drugače so vam bo slabo godilo! . . »Razumemo!* Zuchti izginejo v gozd, jezdeci pa spodbodejo Kanjo na odprto stezo, Ki se vijo v ključih navkreber. Predstavljajmo si prdv ta čudni prizor: v dvajsetem stoletju beže sredi civilizirano dožele, skozi gozdove res da divje in dokaj nedostopne, a vendar poseljene z ljudmi, s kulturnimi ljudmi, po krajih, kjer so turistovski klubi postavili kažipote iu zgradili koče, beže na konjih štirjo ljudje z napol mrtvo žensko in ujetnikom; štirjo oboroženi ljudje, ki so odločeni rajo umreti kakor so dati vjeti. Devet preganjalcev jim sledi in tudi ti so odločeni plačati to zasledovanje makar s smrtjo . . . Kje so gozdni čuvaji, kjo orožniki? ... Ni jih; vso to pogorje okoli Schvvalzrocka je zasebna last, domena »nemškega barona Glfl von Warteeka»; Zuchti mu nadome-stujejo lovske pse, in noben orožnik, noben stražnik nima pravico vdreti v to neizmerno njegovo posestvo brez dovoljenja pristojne oblasti. Nihče na svetu ne misli na to, da bi pozval oblastva proti komurkoli, ki se nahaja v teh pogorjih in gozdovih, poznanih pod imenom »domene in ba-ronije Sehwalzrock>, kajti baronije in domene so v Nemčiji preživelo padec cesarstva. Begunci toroj ne mo«],, upati od nikogar pomoči pred zasip, dovalci: kakor hitro so vstopili v grad so za ostali svet umrli, in zasledovalci dobro vedo, da se tudi zanjo nikdo nti bo zmenil, če pri zasledovanju padejo, nihče razen barona. In baron jih pošilja v smrt — ali pa do zmage, ako uja-mejo begunce. Bogmc, kadar so enkrat onstran grebena, je za begunco stvar lahka!... Schwalzroška domena preneha na raj. vodnici obrobnega pogorja. Tu pu vzdigujo mrko kamenito obzidje, skrbno vzdrževano od rodbine Zucht, leta in leta in kaže, kako daleč sega baronova last. Pred zidovjem so "v razdalji po petsto in petsto metrov postavljeni koli z napisi, da jo smrtno novarno prekoračiti obzidje vsled mno. gobrojnih volčjih jam, povrh pa jo nod pretnjo kazni tudi prepovedano . Na štirih mestih jo zid prekinjen, a ni nobenih vrat, le napisano je črno na bolem: vstop prepovedan. Razmnoževalne aparate Schaplrogr. maso i THE REX CO., LJUBLJANA. Kipite te Zlatorog-mlto, iaJlLe slučaju sto gotovi, da porabljate roB nekaj dobrega In neškodljivega! Velika moožiua maščobo, obilne pene in vodno enako dobra kakovost, to so prednosti Zlatorog-mila! — Zlatorog se dolii povsod 1 eess t Specialno izrie:ovanje vezenin in perila. Predtiskarija. Na debelo! Na debelo! LJUBLJANA, Dalmatinova ul ca 13, poleg hotela Štrukelj. Sprejema naročila za izdelovanje vezenin In perila. Predtiskuje ženska ročna dela po najmodernejših vzorcih. Trgovina z galanterijskim in modnim blagom. Belo in platneno blago čeških krkoneških domačih tkalcev. 6a bila slučajno privezana kravipa. Sploh so gospodje postali zelo kruti, kor ukazujoio t tuli, da moramo mačke pri pre t i. Ubo-;-e mneel Skušal sem našo sivko ujeti • repom med vrata, pa mi je žival i m nSla. in bi s« ml bila namera posrečila, bi bila pa ušli pozneje pri prri priliki, kajti vrata se pri nas navadno rabijo za prehod, nn knr je pa magistrat i*>zabil. M-iSSanska disciplina je pa žallbog v Ljubljani prav slaba. Od nikoder ne čujem mijavkanja, niti z magistrata samesra ne - - kar je dokaz, da se zakoni našega županstva ,-l.ibo spoštujejo. Morda bodo na muce '/amiiavkale, ko izvedo iz zadnjega poročila ljubljanskega tržneg.i nadzorstva, da to razmere na r.nšem trgu postale Se približno taktne, kakor so bile pred vojno. V »Kn-Ve-Dii> je nastal razkol. Av-tonomistično brilo organizacije je po tehtnem slinjenju prstov in proučevanju, ka-kšen ve-tor pi-še, sklenilo ustanoviti samostojno udruženje Ka-VE-Pi-vcev. E temu jiii jo napotilo iremensko poročilo, sbja vijem v »Ju tranjih Novostih, z dne 1(1. t. m., ki rlove dobesedno: »Dunaj, 5. novembra. Izb nI i Sanje vremena, med padanjem oblakov ee bo mogoč« tupatam rlil de2.> Vremenska prognoza za prihodnji (eden: V istem dnevniku odprto pismo: »Kako in zakaj setn postal radi- "tal?* M. A. C. * * Kongres zastomtlkov jugoslovanskih mest Zagrebška mestna občina razposlala vsem mestnim občinam v Jugoslaviji vabilo na kongres za- . iopnikov vseh večjih mest naše kraljevine, ki naj bi se vrSil v Zagrebu ter razpravljal o resoluciji, ki je bila dne 24. oktobra sprejeta v Mariboru i« se tičo načrta novega zakona o mestnih občinah. * Bomba v predsodnlštvtt beograjska vlade. Iz Beograda poročajo «.iu-tomjemu Iistu>, da so bile v predsedstvu vlade najdene predvčerajšnjim tri Ijombe. Milan Smiljanid, komita, se h \rnft z bolgarske meje, kjer se je udeleževal borbe proti bolgarskim ge-tasera. Zglasil se je v predsedstvu vlade pri vratarju Dragi Markoviču. fvoiemn tovarišu iz vojne dihe, sedaj invalidu, ter mu izročil bombe, da jih fpravi, dokler se ne vrne iz Vojvodine, kamor jo odšel na svoje posestvo. Vratar jo sel v klet pred-sedništvi y!ade, kjer ga je opazil dimnikar, ki .» tamkaj ometal dimnike. Dimnikar h '-Tatarja ovadil. Vršila se je prečkava, pri čemer so bile najdene bombe, skrite v kleti pod dvorano, v kateri se vrše seje ministrske,ga sveti. Markovič in Pmiljanič sta bila areti-rana. Smiljanič je izjavil, da ima l;r t »oinita pravico nositi bombe in da jih dal le spraviti v kleti vladne pala-Člani vlade smatrajo dogodek kot brezpomemben, vratar pa je bil vendar takoj odpuščen iz službe. Oba are-liranca sta bila včeraj iz zapora izpuščena. 11 Prva javna razprava pri upravnem sodišč« v Cel!u se vrši v torek. 20. t. ni. ob 11. dopoldne v raz-brauii dvorani v poslopju Mestne hranilnice. Gre za neko sporno zadevo Med finančno prokuraturo ter oddelkom sa soeijalno skrbstvo v Ljubljani. * UsposoMjenostni izpiti v jesenskem 'iilsu v Ljubljani: K usposobljenostim Upitom pred izpraševalno komisijo v 'jubljani, kj so sc vršili v času od 5. do >3 novembra t. L pod predsedstvom ravnatelja A. Doklerja, so je priglasilo 85 kandidatov in kandldatinj. Izmed teh je Mlo 7 reprobiranih, 5 jih je med izpitom "dstopilo, uspešno pa so izpit prestali: 'I ta meščanske Šole: Marta Čretnik (II. skup.), S. ImakulatB Leben in S. Ju-stina Višner (I. skup.) b) ia osnovno Franc Berde.n, Alojzij Colja. Boris [■rad, Gabrijel Janežič, Ciril Jelinčič, Ladislav Klemenčič, Ožbe Lodrant, Aloj-"i Mravlje, Ludovik Peternel, Peter Pomnik, Ivan Repovš, Emil Rus, Alojzij sarabon, Josip Tavčar, Fran Tončlč, An-df5i ZuDanSič. — Marlla Adamič-Replč. Marija Artel, Mihaela Bahovee, Marija Benedik, Ema Bciek, Marija »vijak, Marija Brandstetter, Pavla Budlnek, Ana Clrman (i odliko), Menja Clzel-Prašul-ker, Danica Cerne, Leopoldlua Dolenc, Zora Dolničar, Lcopoldlna Faganel, Marija Frank, Marta Grudlšar, Pavla Heller, Ana Hitzl, Joslplna leten!j, Vida Jnklti, Iva Kuno, Ana Leveč, Antonija Lobo, Martja Ložar, Jellaava Mokrovtč, Frančiška Macarol, Morija Paveo, Marija Per-ko, Veronika Perko, Justina Pipan, Vera Pire (■ odliko), Marta Plavšak, tledvlka Pouh, An n Prestor, Gabrijela Rajer, Iva Rakovec, Katarina Rlhar, Justina Bodli (l edllko), Renata Savnlk, L«a Bkorjo-oee, Bogomila Te-.5, Justina Toni, FrnnJa Trdina, Amalija UrSift, Erna Vr.vpot, Zofija VerbantM (z odliko), Stana ViSuor, Asta Vodufiek, Angela Vrboveo, Hortan-clja Vuga, Pavls Žerjav, Milena Sun, 8. Emanuela 2unkov!4. a) dopolnilni lepit ti petja la telovadbe: Antonija Druiko-vi6-Turk. * Izprcmembe t carinski stnibli Imenovani so: v Sarajevu: ia carinika 4. rav reda Edmund Srems, doslej v Prevaljah; v Beogradu: za revizorja 1. razreda Mlo-drag Stan ti, doslej na Rakeku; v Zagrebu: za carinika 4. razreda Fran Mohorti, doslej v Dravogradu; v Ljubljani: ta carinika 4. raareda Tomlslav Bratkovtč, carinski pripravnik ter Milota Jovanovid, absolvent trgovske akademije; v Subotici: za carinika 8. mzreda Todor Dlmltrl-jevl6, doslej na Jesenicah; v Velikem GradIStu: »a carinika 4. razreda Vincene Pojnlk, doslej v Mariboru; na Rakeku: za upravnika 8. razreda Stevan Katajlo-vtS, doslej v Beogradu, ta carinika 4. razreda pa Gjorgje Allmpljevii pravnik; v Murski Soboti: u carinika 4. razreda DervB Kadvediič, doslej v Sarajevu; v Zgornji Radgoni: za carinika 8. razreda Vellmir 2ivkovl6, doslej v Bltolju; v Celju: za revizorja 4. razreda Franjo Mar-kovlS, doslej v Zagrebu, za carinika 3. razreda pa Dragoljub Doctanlč, sodni pisar; na Jesenicah: za carinika 8. razreda SUinko Rudež. doslej v Mariboru, -a carinika 4. razreda pa Alojzij Ilrovat, doslej na Rakeku; ca Prevaljah: za carinila 4. razreda Drajomir Cavli, doslej v Sarajevu. * Izpremembe v postni elnSbl. Prem»-ESeni so: poštarji Ivan Rus od poste Beograd 2 k poštni direkciji v Ljubljani, Jo-ško Monda od poŠte LJubljana 1 k pošti Maribor 2, Franc Kranjc od pošte Maribor 1 k pošti Maribor 2, Kristina Kos od pošto Sevnica k pošti Radovljica, Angela Eiselt od pošto Sombor k pošti Ljubljana 1, Angela Fazzini od pošte Ljubljana 1 k pošti Slovenjgradec, Ana Kupec od pošte Maribor 1 k pošti Refica na Paki, Davorin Stefanec od pošte Maribor 1 k pošti Maribor 2, Ciril Kokošar od pošte Ljubljana 1 k pošti Maribor 2, Marija Posti od pošte Murska Sobota kot starešina pošle v Dobrovnik, Adolt Kosi od pošto j Ptuj k pošti Sarajevo 1, Ivan Svetel od pošte Senta k pošti Ljubljana 1, Alojzij Zinkovič od pošte Maribor 2 k pošti Sarajevo 2 in poduradnik Anton Papež od pošte Ljubljana 1 k poštni direkciji v Ljubljani. Odpovedala sta se poštni službi poštarja Franjo Turk pri pošti Ljubljana 2 in Silva Dekleva pri poštui direkciji v Ljubljani. Trajno sta upokojena poduradnik Matija Bončar pri pošti Ljubljana 2 in poslužnik Josip Vorbacb pri pošti Celje. Umrla sta poduradnik Matevž SkoJ pri pošti Maribor 2 in poslužnik Josip Borštnar pri pošti Litija. * Odlikovanje. Kralj Aleksander je odlikoval grotico Ireno Schafgotsch, nečakinjo Jurija barona Jelačifia, brata slavnega hrvatskega bana JelaCiča, za njeno patriotično delovanje z redom milosrčnosti. * Smrtna kosa. Vieraj dopoldne je umrl v Ribnici v 77. letu svoje slarosti gospod Franc Mart-ic, zapustivši 11 uglednih sinov iu eno hčerko, med njimi znanega akadeniičnega slikarja, majorja v pokoju g. Rudolfa MarSiča. Pokojnik je po 181et-uem vojaškem službovanju — udeležil se je tudi okupacije Bosne leta 1878. — vstopil v državno službo kot sodni sluga v Litiji in zvesto služil državi celih 43 let. žele leta 1010. je šel v pokoj in se pozneje preselil v Ribnico. Bil jo kreme-nit značaj, navdušen narodnjak, inteligenten mož in nadvse skrben oče. Žrtvoval je vse za blagor svoje družine. N ego-vl sinovi zavzemajo ugledno pozirijo v javnem življenju: Rudotf je major v pok. in akad slikar, Franc kapetan I. klase, Karo! kapetau II. klase, Adolf podporočnik, Albin arhivar upravnega sodišča, Ferdinand trgovec, Fric strojni monter, Edi orioijal gradbene direkcije, Julko sodni lianclist in Oton privatni uradnik. Pogreb blagopokojnika bo v ponedeljek, ob 8. popoldne iz Ribnice št. 44 — V Celju je umrla včeraj zjutraj gospa Jo-sipina Simnnišck, hišna posestnfca. Pogreb bo jutri ob 3 popoldne. Blag jima spomin, prizadetim pa naša sožalje! * Tragična smrt sbvensket-a legijoimr-ja. V Rajlionburgu je umrl včeraj zjutraj tragične smrti 841etni nbsolvirani tehnik g. Gustav UnScild-Posovce. V du-Sevui zmedenosti se ja vrgel pod vlak, ki ga jo povozil. Tragična smrt je globoko presunila vse okoličane, ker Je bil splošno priljubljen. Pokojnih jo bi! rezervni kapetan v jugoslovanski legiji ln se jo udeležil leta 1918. vseh velikih oslobo-dilnili bojev na solunski fronti. Pogreb so vrši danes na domače pokopallšfe v Rajhenburgu. Naj bo junnku-legijonnrju lahka slovenska žemljica, za katere slo-bodo je prelival kri, prizadetim pa naSe iskreno soialia. " Kdaj N mM pia&dS polMaa ar »lufbene pakete. Kakor se službeno pojasnjuje, se mora plačati poštnina u take poštne pakete, v katerih so spisi, listine, računi Itd. (torej reči, ki te pošiljajo sicer i pisemsko pošto) samo tedaj, ie se taki paketi taradl svojega obsega ali tež« pošiljajo * paketno poito tar Je na njih osnnčona vrednost. Če ao p« v paketih rei!, ki spadajo te po svojem bistvu k paketni pošti, ali Čo so v njih monopotski predmeti, sme biti tudi na službenih paketih označena vrednoti, a so vendar prosti poitnlae. * Kodukcija pri eddeika m Mrijalno skrbstva. Naknadno se nam porota, da Ja bil pri oddelku u socljalno skrbstvo reduciran tudi Invalid g. Fnhar, otlcljaj Invalidskega odseka, vesten la marljiv uradnik. * Najetje posojila v moško 2,870.000 dinarjev Je dovolila te dni pokrajinska uprava ta Slovenijo mestni občini oelj-«kl Uporabilo ae bo v prvi vrati sa onl-tlclranje ta obstoječih dolgov ta prejšnjih let in ta elaktrtitkacljo mesta In okolice. Kakor te tnano, bo dobivala mestna občina po novem letu ti elektrarne tvrdke W*sten podvojeno električno silo. V to svrho je treba te obstoječe omrežje ras-ilrlti, nabaviti nove transformatorje, staro pa popraviti. Obč svei namerava tudi Javno mestno razsvetljavo znatno preurediti In pomnožiti ter nvosti centralno napravo ta prižiganje In ugašanje ivetlljk. Preostanek posojila se uporabi Se ta nekatere manjše javne naprave, kakor na primer ta provUoriČno otvoritev Javne ceste na levem bregu Savinje od mestne brvi do Kipucinskega mostu. * lila ta ii. pel polka v Maribora se bo vršila dne 21. t. m. v spomin, ko Je bila leta 1918. rešena usoda Maribora ta nato driavo. Bog-ooluienj« ln sedenje kolača eo bo vršilo ob 10. v kasarni kralja Aleksandra, popolcfcm ob lb. po vojnlčko vesel p. * Lep dokat sareilne petrlvevsinesti Iz Mengša se nam naknadno poroča: Gradbeni materija! ta Sokolski dom na Taboru, ki ga pripeljejo danes v LJubljano, so daroval! pristaš! vsoh naprednih strank ln člani vseh sokolskih društev kamniškega okraja, akcijo pa Je organiziral la noutrudljivo vodil vrU narodnjak g. Valentin Gregorc. Natančni seznam darovalcev ee še obJavL * Zimske uradne ure na poŠtah LJubljana 4 In S. Poštno ministrstvo Je dovolilo, da se uvedejo zimske uradne ure ua pošti Ljubljana 4 v Kopitarjevi ulici tn na pošti Ljubljana 5 na Zaloški cesti. Obe pošti bosta uradovali od 19. novembra do 31. marca ob delavnikih od 8. do 14., ob nedeljah ln praznikih pa od 9. do U. * Proračun kranjske občine. V petek se je vršila seja občinskega odbora kranjske mestne občine, pri kateri je bil sprejet med drugim tudi proračun ta leto 1924. Proračun obsega sledeče prejemke: prebitek tekočega leta 25.000 Din, obresti dri posojila 875 Din, dotiodki posestva 83.500 Din, tržni ln sejmski prostori, tehtnice ia drugo 27.977 Din, občin-sek pristojbine 1800 Din, razni drugi dohodki 20.250 Din, skupaj 11,9.402 Din. Stroški: davki ln pristojbine 5255 Din 60 p, zavarovalnina 4000 Din, popravljanje in vzdrževanje mestnih hiš, tehtnic, živinskega trga Itd. 162.200 Din 50 p (v tej postavki je proračununih 100.000 Din za popravo bivše Ogrinčeve hišo), ljudska, obrtna in gremijalmi šola ter gimnazija 64.826 Din 70 p, obresti posojila 2590 Din, puškarska šola 10.000 Din, prejemki mestnih nastavljencev 181.810 Din, pisarna in policijska stražnica 10.000 Din, razsvetljava, električni materijal in popravila 17.000 Din, ceste, pota, ulice, drevored, stopnice, kidanja snega itd. 50 tisoč Din, vodovod 2525 Din, kanalizacija (delna izvršitev) 100.000 Din, prestolonaslednikov park 25.000 Din, olepševalno društvo 25.000 Din, adaptacija gasilnega doma 40.000 Din, kulturni uameni 10 tisoč Din, razni drugi izdatki 20.150 Din, skupaj 680.357 Din 86 p. Primanjkljaj znaša torej 570.955 Din S6 p, ki se pokrije u sledečim 125 odst. doklado na direktne davke, 430 odst. doklado na v občini potočeno vino in mošt, 25 Din od vsakega hI piva, 6 Din od hI žganja, 3 Din od litra likerjev, 30.000 Din od v občini zaklanih živali, skupaj 552.338 dinarjev. Primanjkljaj po 18.617 Din 6e pokrije z eventuelnim blagajniškim preostankom. Prodno je dal g. župan proračun ua glasovanje, je pojasnil posamezne postavke dohodkov, kakor tudi Izdatkov, poudarjal, da bo kranjska občina, čim prejme kupnino za Gaštej, plačala vse dolgove, tako da bo brez vsakega najmanjšega dolga, kar je v malo občinah v Sloveniji ali pa v nobeni, ako jo toliko storila kot kranjska. Pri glasovanju je bil proračun sprejet soglasno. * Nemške marke v naših tovarnah ob Muri. V Rosenbergovi papirnati tovarni v Sladki gori ob Muri dobivajo že dalj časa cele vagone nernžkih bankovcev nižjih edinic, ki so Nemcem radi njihovih milijard in bilijonov brei vsake vrednosti. G. Rosenberg jih deva v svoj stroj, Id jih zmelje v novi papir. Tragična usoda nemške marke! * Drobne »esti. V Rogaški Slatini je neznan uzmovlč vlomi) v trgovino Alojzija Hvalca ln odnesel iz blagajne 18.500 dinarjev. — Ljubljanska policija je aretirala nekega Rajmunda Janežifa, ki je kol agent izvabljal strankam predujme za naročene povečane slike. Denar Je porabil zase, stranke pa naročenih slik seveda niso dobile. — V mariborsko bolnico 60 pripeljali Ivana Buchmeislra, nočnega čuvaja v ruski tvomici dušika, ki so je z»- 1 strupil pri ušivanlu zcb. Ihagne—l sgrUm, mfflta tel »rajonov kron, ki Jo Je tgubila te dni soproga ravnatelja Trboveljske družbo, g. Sku-beca, Je najdena. Natel Jo Je neki preprosti delaveo, ki )e tudi prejel razpisano nagrado. * Prijel nevaren pttiek. V petek je aretirala ljubljanska policija nevarnega, ie dolgo tasledovanoga tatu Rajmunda Janežtča te KrUevcev pri Zagrebu. Zagrešil Je po Hrvatskem nebroj večjih tatvin, v Ljubljani, koder te )e madll tele prvi dan, pe Je le tekom dopoldneva odpeljal kolo ielotnlčarja Silvestra Med-veščeka In ga čet par ur prodal Franu Fnbjanu ra 500 Din. * Hesreta v 2apnhh. Dne 14. L m., okrog testih tvečer, tta te peljala t kolesi po glavni eestl proti tapulun pod St. Vidom Vinko Kogovlek tn Anton Cilar, oba mizarja !x DraveiJ. Nenadoma Je prlvotll ta njima majhen avto, ki Je vozil ob desni stran! ceste tn podrl Ko-govtka s kolesa. Avto Je Kogovikovo kolo polomil, njega pa močno poškodoval po glavi In Uvotu. fioter te ta trte-v nesreče ni »meni!, marveč Je hitro pogasil vse luči na avto, da te al moglo opaziti Btovllke In tdlrjal naprej. Kogov&ek Je bil na odredbo tdravnika dr. Ctrmana prepeljan te fit. Vida v bolnico. * Predrsei vlom v LJabljant Zadnje čaae M »opet ponavljajo po mestu predrzni vlomi, ki Jih ima nedvomno na v*-sti večja tuja vlomilska tolpo, ki te Je priklatila te Hrvatske ln ji policija kljub Intenzivnemu zasledovanju ne more do živega. V noči na 17. t. m. so te gospodje vlomilci izkazali topel prave mojstre: Odprli to Izložbeno okno trgovine O. Bračko na Dunajski eestl hi ukradli iz njega več parov rokavlo, nogavic In parfuma. Vse to jih pa brfkone ul tako vabilo, kakor razstavljena biserna ogrlica, vredna 29.000 kron, k! Je istotako lagi-nila i nJltnL Pri odpiranju okna te Jim je pripetila tudi nesreča, da Je počila izložbena tipa, vredna okrog 13.000 kron. Skupna škoda mata okrog 50.000 kron. * Tihotapci med Jesenicami In Mariborom. Stroga obmejna kontrola nad Mariborom je premestila tihotapce za nekaj časa na obmejni rajon krog Jesenic. Pa tudi lam eo Jim postala tla 2e prevroča. Te dni ata skušali prenesti te Avstrije čez Karavanke celo vrečo saharina neka Zofija Očlč, delavka te Zagreba, katero je vodila znana tlhotapka Ana Jolenčeva, »boljša d$ma» te Zagreba. Meja pa je bila tako preprežena s stražniki, da sta se morali peljati t robo zopet nazaj čez Looben ln Gradec v Arnovž, odkoder sta jo mahnili peš čez mejo v Jugoslavijo. Pri Plaviu nad Mariborom pa so ju obmejni organi opazili kljub temni noči. Ana Jelenčeva, ki teren očividno te dobro pozna, je pobegnila, Zofija Očli pa ni mogla dolgo teči, ker je Imela pod krilom všltlb 80 kg saharina in so Jo finančni organi kmalu pograbili. * Prt Jebačlnu na Rudniku, vsako soboto in nedeljo pristne domafle koline. * Zahtevajte povsod nafto domačo Eo-linsko oikorijo, izvrsten p: Ida tek zs kavo. * Nov brivski salon r Ljubljani je otvoril Ant Turk na Miklošičevi eestl v palaCl Vzajemna posojilnica, na kar cenj. čitatclje lista opozarjamo. * Industrija preprog, Lavostav Neu-hatts, Iz Osljeka, katera je imola v preteklih dnoh razstavo preprog v dvorani hotela Union, naznanja da Je nje zastopnica družba z o. z. »Kolizej-oprema sijv-novanj« v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13., V najkrajšem času dospe poSiljatev preprog in vzorcev. Istotam Be sprejemajo vsa naročila. * Opozarjamo pekovske mojstre, da. io znana domača tvrdka liakso Zalokar Ljubljana-Vij pričela Izdelovati izvrsten «Diaslad», ki daleko nadkriljuje uvoženi «Diamalt». Glej današnji oglas. * Opozarjamo moderni svot na novo renovirano prvo dunajsko higijenično pralnico in svetlolikainico Pirš & Simeno, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8. Tedenski borznT pwj[(ftl Zagreb, 17. novembra. . TrHffls l efekti je bilo eeil proSi teden nadalje nestalno. Ravnalo se j« po tunanjih tržiščih. Nekoliko več tanlj manja je bilo lamo ta Eskomptnos ki se jo držala prlllčno čvrsto tudi na Dumka ju, potem ta Prattedlono ln Kreditno, ii prj Industrijskih papirjih u Slavonijo 10 za Zagorsko »urno. Promet je bil v splo& cera jako zmeren. Na devltnom trSMčn *• Je proti] teden pričel t nestalno tendenco. Dlnal j« bil kollkot toliko čvrst ln eo b« de. vite dajale prtlično poceni. Zadnja dva dneva je tandl ©slabljenja dinarja n» Dunaju (obenem t oslabljenjem vseli ostalih devte) prišlo do popolnega preo. kreta In to pri nas telo poskočile v*«i devize razen Trsta in Pariza, ki tta med narodno prtlično tlaba, Posobno čvrsto je bilo Izplačilo na Dunaj, v katerem sploh ni bdlo blago, dokler nt Narodna banka napravila sebi vtsokoga tečaju 0.12-1, po katerem js iela, s v nezadostni meri dotlrala trlifeče t blagom. To na pokasaje bat dobre volje Narodne barx ke glede ns zboljšanje nate valute. V devizah je eino81 v prostem prtM meto nastopil preokret in Je bilo pre* oej blaga. Danes tjutraj pa je bila topeti čvrstejša tendenca. Baino Italija je bila zelo slaba, a te Je kasneje na vest o črr, stofil v Curihu učvrstila tudi pri nas. Pim tebno so mednaroduo čvrste devize Praga, Dunaj tn Newyork, ki tudi pri na^ beležijo poraet Promet je bil majhon za-i radi pomanjkanja blaga. Taksacljs poe< dir.ih deviz: Dunaj 0.12525 — 0.120, ka, llja 87« — 879, London 580.75 — Newyork denar 88.75, Pariz 475 —• 880, Praga 258.75 — 258, Švica 1552.5 do 1557.5. V efektih ni bilo prometa. Povpra Sevanje js največ po Zagorski iumtki po 210. POZOCI Stara, prl/mno solidna tr^c-vlna t oblekami j. IIAČEK se Je pre-| celila na Aleksandrovo oesto 121 (hiSa PoknjuiuskeKa zaroda), kjer pro-. dsja te nadalje po znatno znižanih cenah. Tisk Delniške tiskarne, idr Llut.llant, Lastnik In Izdalatel) Konzorcij »Jutra»< Odgovorni urednik Pr. Brozovlfi* i5- Mi 1 slisifes lili!" ip®i IliiiiUtiilšll Telefon 70. 349. pomočilo. Ljubljana 17. novem!*™ 1923. Ljubljana 306 nad morjem Kraj opazovanja Ljubljana , !.jul>li»na , Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj . . I raga . . I nemost . ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tisk Zračna temperatura 767-9 761 2 763-0 7--60 7155-4 7S50 7680 7636 17 6-5 1-7 40 80 6-0 40 3-0 Veter orezvetra sev. zapad sever brezvetra » jng. zapad jus b*ezvetra Oblačno I Paduviue 0-10 mm mogla jasno oblačno megla več obl. oblačuo megla 1-0 1-0 V Ljubljani barometer ncžtsn., teraper. nižja. Solncs vzhaja oh 7'05, zahaja oh 1G-25 V preteklem tednu ic ostalo vreme zelo spremenljivo, najpreje izredno toplo in lasno, nato znova dež in naposled hlad. Prav tako spremenljivo vreme ie imela vsa Evropa, posebno pa ujen južni del, k! je Imel dosiel skoro neprestano najlepše vreme. Ta teden jo namreč tudi vsa iužna Evropa pod gospostvom velike depresije, katere središče je ležalo več dni nad vzhodno Španijo lil zapadnim delom Sredozemskega morja. Ta situacija le Imela za posledico, da so pihali mrzli se- verni vetrovi preko Pranclje na ju« daleč v Španijo, celo južna 1'tancija je imela temperaturo blizu ničle, Pariz neki d in celo —2° C. izredno toplo vreme letošnje leseni ša nikakor nI znak, da bomo Imeli milo zimo. Samo malo Je treba da se situacija gledo razporeditve zračnega tlaka spremeni, pa imamo sneg in mraz. Vreme se še vednn nI ustalilo in koncem tedna je v ozračlu znova krepak jugozapad, poroštvo nestabilnosti, urnih sprememb. I/JAVA. Jaz podpisani Ivan Obrol, strojevodja v Rajhenburgu, prcklicujem vso žaljive govorice, ki sem lih raznašal slede gdč. Ane Hlcbec Iz Senovega pri Rajhenburgu, kot neresnične, jih obžalujem ter se gdč. Ani Hlebec zahvaljujem, da le odstopila od tožbe. Vso stro< Pcstajenaielnik. Wertheim- blagajne za vzldanje, vloma- In ognjavarne, v vsakem sta novanju, ozlr. prostoru z majhnimi stroikl nevidno namestljive, v 6 različnih velikostih dobavlja In popis s cenikom brezplačno razpošilja LJUBLJANSKA K0MERCIJALNA DRUŽBA LJUBLJANA, Ble!we!sova cesta 18. 261 Provlzljskl zastopniki naj •• javijo. ! Motorji na vrtilni tok (Drehstrommotoran) 220/380 voltov 1400 obratov! 1 j) 8 6 7-5 9 IS F3 Din 8.160*— 8.900'— 5.600 — 6.60»— 8.860— 8.960'— 11.200-- 1 8 6 6 7 10 12 PS Din 2.640*— 4.000— 6.280-— 8.60»— 6 84»— 9.»»— 10.40»— šivalni stroji Na vsem svetu mani kot najbolj« Podružnice in zastopstva v vqeh mestih Ljubljana, Šelenburgova ulica 3 Centrala za državo SHS 172 Zagreb, MaruSiteva ul. S, II. ka! Specialna trgom perilo HED.ŠARC LJUBLJANA Šelenburgova ul. 5 priporoča platno in tkanino za nuje, sifone na meter, namizno perilo, bri-ealjke itd, najboljših lliiiiiiiiiiiiiimi znamk liiiliiiiiiiliiiiiu Najmoderneja urejena pralnica in iikainica Generalna Izdelavo novih In predelavan|e starih karoserij, lakiranje in tapeciranje Izvršuje strokovno in po solidnih cenah JUGO-AVTO,u... LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 36. asas E 824/28-11 OkliO. Na jami dražbi ee bodo prodale dne 18. deoam-bra 1823 ob '/, 9. tiri dopoldne pri tem sodidun ue:>re midoine, obstoječe iz hiie it. 108 v Krškem, a trgova Iml prost rl, nadatjo njiva paro. St. 1056 k. o. Leakoveo, vi. it 188 iste kaL občine, tor travniki, oz. vinogradi paro. it 2900, 2914, 2912, 2893 2894, 2897, 2898, 2899 in 2889 vi. it 410 kat. obč. Krško. Natančnejši podatki io dražbeni pogoji to na razpolago na vpogled pri tem sodišča soba St. 8 med uradnimi urami. Okrajno sodišče v Krškem, oddelek U., dne 7. novembra 1923. 6976 je neprekosljiva! Poskusite X Glavna direkcija državne imovine Belje v Kneževu (Baranja) prodala bo potem direktne pogodbe: 25 vagonov moke št. 6, 12 Va vagonov št. 2 in 12 Va vagonov Št. O kakor tndi 20 vagonov plvarskega Ječmena. Interesenti naj se s svojimi ponudbami obrnejo na direkcijo najkesneje do 30. t. m. Vzorci so na ogled vsak delavnik pri direkciji, ali pa se dobe na zahtevanje brezplačno po pošti. t v Kneževu, dne 12. novembra 1923., št 12.199. Preizkušeno I Peč-štedilnik , PATENT Najnovejši Izumi _____ _ „ V^T6 ' PATENT POVSOd uporabno! ENGELMAN & ROZMAN se kuri z laganjem, premogovlm prahom, ftrealom, *oto, eploh * manjvrednimi odpadki ali pa z navadnim gorivom, lesom, premogom Itd. Preizkušeno I Najnovejši Izum I Povsod uporabno I navad n fh p e Ee h. N aTadne^a k u r I va s a p o r a b I 5 pečeh ..Univerzal" SO'/, mani, kot v drugih peža .....kot v pečeh. NeprekoalJIvo štedenje! Velik napredek v kurilni tehniki I Pe8eturno neprestano gorenje drobnega noriva (žaganje itd.) stana le okrog 25 para, pri uaorabl navadnega goriva (lesa, premoga Itd.) 50 V, prihranka. Najboljše nadomestilo za vsako peč druge vrste. Solidni ln trpežni Izdelki. Pojasnila daje in naroČila sprejema tvrdka-prolzvajateljicai STROJNE TOVARNE IN LIVARNE, d. d. v Llubljanl. Najstare|b sedlarski delavnica Josip Mer Ljubljana, Dunajska a, 19 priporoča svojo bog4to /.alogo rajnih konjskih voznih in Jahalnih oprem, komatov, posameznih delov, nogometnih log, itn. sklh ročnih torbic, raznega okovja iti S Cena solidne. Ceniki na razpolago. klubskih In salonskih gu nltur, pisarniških fotelo« žlmnlc In afrlk modroc« v zalogi In po naročilu. Stalna zaloga žime In afrlka na drobit In debelo po konkurenčnih cenah R. Sevei Ljubljana { Gosposvetska cesta Zadevajte prospekti m Lbscdo pohiitvo Železno pohištvo PlsapnlSho pohištvo Tapetanho potilštvs Posteljnino ProsfiračB Zaveso Pohištveno blago Posteljno perja čudovito poceni KAREL PREIS veletrgovina pohištva hi prostlrač MARIBOR Boapoaka nllca It 20, Pirbmova biia Prost ogledi Ni sila kaj kopiti I Ceniki uatonjl Razkuževalno sredstvo L)solin Apsr vrlo učinkovito proti kugi na gobcu ln na parkljlh. Lisoformin prijetno deslnfekdjsko sredstvo mm Sapo-talinus Kemo-tehn. zavod LAVOiSlER Dipl. Inž. kemik Ed. KanduSer, Celje Zaloga in zastopništvo PIPAN&Comp, v Ljubljani, | Resljeva cesta itev. t Jedllnloe in spalnici komplotoo, dalje kuhinj ake oprave, klub-gar nltnre in opremo pisari od preproste do najfinej! vrste, si pred nakupor oglejte pri tvrdki [Rili i 11 S. MI nad Zahtevajte cenik arhitekt Jesenice Stavbna vodstva: Ljubljana, Domžale, Zagreb. »s Izvrfiuje privatne in Industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek sa arhitekturo. francoska zavarovalna družba v Parizu, osnovana 1.1828 Skupna glavnica znaša 400 milijonov frankov. - Prevzema požarna in življenska zavarovanja vseh vrs Pojasnila dajejo brezplačno vsi krajevni zastopniki In generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. * Agtlne zastopnike sprejemamo pod ugodnimi pogoji. m