141. številka, Ljubljana, soboto 22. junija XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD Ishaja vsak dan, isvaemši ponedeljke in dneve po prasnioih, ter velja po polti prejeman aa avstro-ogerske dežele za oelo leto 1* gld., za pol leta 8 gld.,, aa čotrt leta 4 gld. — Za LJabljano brem poiifjanja na dom sa oelo leto 13 gldl, ca četrt leta d gld. 30 kr., za en meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. aa mesoo, 80 kr. na eetrt leta. dijake velja inilana cena in sicer Za Lin bi četiristopne petit-vmte <> kr. Dopisi naj m tavota frankirati. - Rokopisi so ne vračajo. — Uredni fttvo je v LI ubijani v Prane Kolmanovoj hi ai I*. 3 „gledsliška atolba' Oprav ništvo, na katero aaj »k. oiagovoujo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovoj hiši. ■njanja na uom sa oelo leto 13 glrt., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljale na 'ta. — Za tnje delele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode nčitelje na ljudskih iolab in /a ilj ino ta čeirt leta S gld. 60 kr.. po po i ti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila te plačuje od r., čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če ie tri- ali vočkrat tiska. T7"a,Toilo k slovesnemu razkritju Slomšekovega spomenika v Mariboru v pondcljek 24. junija 1878. Načrt: 1. Pridiga, razkritje spomenika, potem bIo-vesna infuli rana sv. maša v Btolnej cerkvi ob 10 uri dopoludne in Te Deum. 2. Obed v čitalnici. 5. Občni zbor popoludne ob 4. uri v čitalnici. a) Nagovor predsednikov. b) Poročilo taj ni ko vo. c) Poročilo denarničarjevo. d) Izročitev spomenika. •) Sklep zastrnn porabe Se ostalih de narjev. f) Sklep zborovanja. 4. Beseda v čitalnici ob 8. ur i zvečer: govor slavnostni, deklamacije, petje in godba. K besedi povabljeni so vsi česti telji S 1 o m S e k o v i, na občni zbor pa : a) vsi dekani po Slovenskem, b) vsi predsedniki slovenskih Čitalnic, c) vsi uredniki narodnih listov, d) odlični narodnjaki, od odbora posebej povabljeni. V Mariboru 17. junija 1878. Janez Kat'i«*, Marko Glascr, kanonik, predsednik. odbornik. Pr. Janko Sernec, Davorin Valeneak, prof., denarni čar. odbornik. Dr. Lavoslav Uregorec, tajnik. Pogum naših protivnikov. S—c. Pred tednom dni) sem pod našlo vom pSlovenski narod in kultura" v glavnih črtah razvijal, kako le more zdravo razvijanje našega naroda mogoče biti in zraven ljubljanskega organa nemškutarjev, ki toliko okolo sebe meče z bedastimi frazami, kakor: tau-sendjiihrige deutscke Kultur in slov. Laude etc, ki ves čas kar izhaja prav na glavi stoječe stavke o narodnem razvoju ponatiskuje, klical na pošten boj, na „pro" in „eontra". On molči, glavo je v pesek zaril, in z mol čanjem hoče neljubo mu razpravo, pri kate* rej mora on pravdo izgubiti, odstraniti. Misli si pač, zdaj bo tudi oni tih, ki me je na boj poživljal, in cela neljuba reč je odstranjena. Nak, moti se muž, to priložnosti, .Tagblat-tovo" korajžo malo vjasuiti, ne pustim iz rok. Oni dan sem b „Tagblattom" ravnal, objektivno sem pisal, kolikor se je dalo, denes imam zaplot.nika, begunca pred sabo in tu bom subjektiven, kolikor se bo dalo. Tema, kateri sem v navedenih člankih razpravljal, je jako iuteresanteu in boj mej nami in ono stranko se po večjem sploh le okolo njega suče, ali ne najde se mož v onej stranki, ki bi se v to razpravo spustil. Je delikatna reč to, verujem. V posameznih stavkih tu pa tam v člankih o »liberalnosti" „u8tavovernostiu kaj o tem povedati, nič ne škodi, tu se lahko riskira povedati na kak način: Tagblattovci hočemo, da se slovenski narod germanizira, pardou, kultivira, izgubi se; ali druga je, cel sistem naš razvijati, ker tu nasprotnik lahko črno na belem ljudem pokaže, kake vrste ljudje smo! — Nalašč sem svoj članek adresoval na Tagblattovce in ga nalašč prav objektivno pisal ; g. Mtlller redaktor še, bi brez vsega premišljevanja odgovarjal, ali g. D.mitz je šel g Dežmunna vprašat in sklenilo se je: — molčati, ker odgovor bi moral biti ali potrdivši moje stavko, ali razvijavši nasprotno misli; a v prvo in v drugo bi se pokazala vsa grdoba in puhlost nasprotne stranke, in g. Dežmann je dejal: molčimo, speisen wir unser, den deutschen Koloss augafiendes, vvenig denkon-des Publicum mit hohlen Frasen von liberal, verfassuogstreu, Kultur etc. ab, es ist ja so ungeheuer geduldig und sieht die Narrenkappe nicht, die wir ihm aufaetzen. — Ali je vaš sistem kultiviranja našega naroda tako zlo trohel, da ga lebko vsak podere, ali je ta sistem hrastov, da ga ne puščate na zrak, ki bi mu nemara hraste odri ter celo gnjusljivost njegovo svetu razkril. Meni je tudi vaše molčanje prav, ker s tem kažete prav lepo, da ste kolikor vas je 1. strahopetneži, puhloglavci ki toliko nemaj o dijalektike, da bi količkaj zagovarjali svoj sistem, 2. da je ta vaš sistem za nič, ki se ne more zagovarjati in sicer iz razlogov, ker je preneumen in drugače malo lep in 3. sistem tak, ki bi, celo obelodanjen, vašim privržencem povedal, da ste jih dozdaj za nos vodili z vašo devizo : deutscb, deutscb, deutscb, liberal in verfassungstreu i. t. d. z domačim pa za vrata. — Veseli me, da ste mi dali priložnost, to konstatirati moči po vašem vedenji. Koliko se v takem položji o vašej poštenosti misliti more je prav jasno; ljudje ste, ki* na neumnost občinstva špekulirajo, nikdar pa možje, ki pošteno svoje misli pred svetom razkazivajo ter neustrašeno svoje težnje zagovarjajo, prepričani, da 80 te težnje pametne, poštene, katere polemiko prestati morejo. Ne čudite se tedaj, če z vami bojevajoči se, nemarno nika-kega rešpekta pred vami. Je povsod običaju o, da se politični nasprotniki kolikor toliko mej sabo spoštujejo in ne treba dosti iskati, našli se bodo politični strankarji, ki akoravno v hudem mej sobnem boju, joden druzega vsaj ne- Življenje in potovanje po izhodnjej Indiji. (Govor dr. Feistinantel-a 96. maja l. 1HTS v Pragi; poslovenil J. L.) ) 25. marca 1875 sem se po ladiji pripeljal v /Kalkuto. Prvo moje delo je bilo, študirati bogato zbirko geologičnegu zavoda, katerega uradnik sem, in najprej jo bila moja naloga, ?a sem si prisvojil jezik domačinov, kajti ngleška vlada ne imenuje za stalnega urad-taika v Indiji nikogar, kdor uij oudotnega je* ifika popolnem zmožen. (To naj bi se tudi dru iod posnemalo. Pia.) Za to obligatno pre-jikušnjo sem a» moral dobro pripravljati; radi tega sem si jaz kakor vsak drugi v teh okoliščinah omačina za učitelja vzel, da me je v pravilih ndoBtauskega jezika učil in za izpit pred- pisane knjige prestavljal in razlagal. Gospe si prisvoje ta jezik prav lehko in sicer največ z občevanjem z domačini. Ilindostan-ski jezik se po arabskem značaju od desne proti levi roki piše. Osebe se nagovarjajo z „ViM, ako pa sam o sebi govori, reče lliudu „mi" in ne »jaz". Veliko besedij spominja na razne evropske jezike, tako na pr. se oko zove „au" (Auge), usta „mu" (Muud), roka „hanu (Ilaud), življenje „džio" ali „džin" (živ) in več tacega. lliudu so v svojo materinščino več angleških besedij sprejeli, vendar se nukupičevauja soglasuikov ogibujejo in vtikajo mej nje samo glasnike. V petih mesecih sem se tako pri pravil, da sem mogel položiti preskušnjo, ka ter o sem tudi dobro prestal, dasiravuo ne morem reči, da poznam uže vse tajnosti te -a jezika. Pa uže to znanje mi je življenje v Kal kuti jako olajšalo. Kulkuta nij samo glavno mesto Bengalskega, ampak cele Indije. Mesto je na levem bregu reko Iloughli-ja, katera v deževnem vremenu ob bregu velik kvar dela in v svojej strugi veliko peska in blata nakopiči. U -ka je blatna, močvirna; ob breg i h bujna rast; pripravna je za ribjo lov in za lov tie motvir-nic. Iloughli se časti kot sveta reka, ker se odteka iz Ganges-a; tukaj sem se mečejo zažgani mrtveci in tukaj se domačini naj raj še kopajo. Indija ima po najnovejSej štetvi 240 milijonov ljudij ; od teh je 180 milj. Ilinduov, 25 milj. Mohamedancev, ostanek pa so prvi stanovalci te dežele, Kvropci in druga narodnostna plemenu. Vera je večinoma braminska; budhistično vero imajo samo na otoku Cejlon in na bregih himalajskih. Prej so bili llindui strogo v 4 rede (kaste) razdeljeni, in so na ta razloček veliko važnost polagali; no [zdaj pa se je ta kaj reSpoktirajo. Kdo »o pa vas respektira], če vas vzamemo odluščene od vladnega aparata? Rešpekt se pridobi po poštenem, duševno se odlikovajočeni bojevanji. Kje j« to vse pri vas najti! Ali naj) neumnost reš« pektiramo! Za Boga ne, k temu me ne more nobeden siliti. Ali naj nasprotnika Čislamo, ki pred mano beži ter slednjič glavo v pesek vtakne! Mislim da ne! In koliko mi je nasprotnik vredea, ki se ne upa svojega sistema, katerega ima vsak dan skoruj zagovarjati, privesti na dan, ker je smrdljiv! Ne, Tagolat tovci, pokrijte se iu prihajajte prav koraj-žno ob času volitev, držeči se kikle sistema na torišče in metujte kamenje na nas, — možje'.'' — ste z vprašalnim znamenjem. Politični razgled. lolrunje lo. V Ljubljani 21. junija Denes je seja fjorptiti**?c ^fcoriiicc državnega zbora, v kate rej se bodo potrdile zadnje nagodbene predloge, katere je v smislu vlade poslanska zbornica uže sprejela. S tem bode nagodba od te strani monarhije sprejeta, in nij nobene dvombe, da jo bodo tudi Ma-gjari potem kmalu končali. V Zagrebu je vršila se zadnja dva dni velika tiskovna pravda zoper „Agramer PresBe" (zdaj „Kroatische Post1*) zarad ne ce^a brezverskega HtfttrJ Porotniki so toženega pisatelja in urednika ne kriva izpoznali, gotovo le iz liberalnega stališča svobodnega iz raže van »a svojega mnenja in prepričanja. Za govornik je bil znani dr. M a kanec, ki je tudi ognjeno in navdušeno uaglašal to stališče duševne svobode, da si je izpovedal precej od kraja svojega govora, da se kot Hrvat in katolik sicer nikakor ne sklada z mnenjem pisatelja onega članka. Na 1)ycrskcm bodo novo volitve za državni zbor v sredi avgusta tega leta. ViittuK* (tržitve. O ko u j/1-v s it poroča včerajšnji telegram iz Berlina: Pripuščcne Grecije h kongresu je zagotovljeno. Predsedništvo odloči, h katerim s?'r*n se ima 31 ko zastopništvo poklicati. Denes (20. junija) je zopet dogovarjanje mej avstiijskimi, p 'Včunskinii in ruskimi delegiranci. Pri kronprinci je denes obed na čast avstrijskim in ruskim kongresnim zastopnikom. „Nordd. Allg. Zt?* javlja 19. t m., da se bode na kogiesu za bolgarskim vprašanjem takoj besarabsko rr ^ravljalo. Ako se bode Rumunska na dogovor 1. 1857 skJ'cala, Rusija tega ne bode hotela priznati, ker se ona tačaB nij z Rumuniko, ampak s Turško pogodila. V prve' vrsti tiče se toraj to vprašanje Turške, ker Rumunska nij še za samo- stalio državo priznana, isto tako, kakor jo v minolem stoletji nemška država povekšanja zemlje dovoljevala, ne zmenivsa se za neposredno zadete lastnike teritorija. Rumunska se bode pa morala dobro premisliti, ali hoče Besarabsko na vsak način pridržati, ali pa trpeti neprenehljive zahteve mogočnega sosedna, komur se je bilo vendar jedenkrat ono o/.emlje odtrgalo. Dopisi. I z JPoliorJta ii itd nIovciinUo IHtttrlCO 18. junija. [Izviren dopis.] Tinj-skafara, po obsegu zemlje jedna največjih našega okraja, še vedno nema svoje narodne šole, da si se možje uže deset let in delj pripravljajo k zidanju šolskega poslopja. Pohorec je se ve da, kakor vsi hribovci, bolj počasne nature, v tem slučaji pa nij on sam kriv, ampak tisti uže skoraj nešteiilni uradi, ki imajo vsi kak glas ali glasek, ako si katera občina hoče šolo postaviti. Najprej bo bili neskončni pogovori in komisije zarad prostora, preteklo je vsaj kacih G do 8 let, predno je prostor po vseh šolskih uradnijab od krajnega do deželnega šolskega sveta bil potrjen. V tem je občina nabirala za zidanje potrebne novce, in to je modro in previdno, kajti zdaj je uže precej gotovega denarja skupaj — sam presvitli cesar je 300 gold. daroval — tako da ne bo treba prevelikih zaklad za šolo. Potem je izdelal izučen zidarski mojster natančni plan za poslopje. Ta plan je potoval od urada do urada, vsak inžener je spoznal za potrebno to in ono kritikovati. Končno je okrajno glavarstvo vrnilo plan z ukazom, da mora novi predložiti. Zopet bo stroškov in zamude, in če bo po tem birokratično-rakovem potu naprej šlo, utegnejo res otroci naših otrok doživeti, da se za njihove vnuke začne šola zidati. Plačati pa moramo Tinjčani po steno svoje šolske priklade za okrajni in deželni šolski fond, da si nemarno niti šole, niti vsaj kacega začasnega učitelja. — Letina letos dobro kaže, če ne bo kake uime. Sadja sicer nij toliko, kolikor smo se ga po bogatem cvetji nadejali. Trs pa je z grozdjem preobložen, in če le polovica po cvetji ostane, bo dobra trgatev, za katero bi uže čas bil po mnogih slabih. Grozdje bo vse do Šent Jan-ževega odcvelo, kar je za naše kraje prav rano. Tudi vsi poljski pridelki dobro kažejo, krme pa je toliko, da se živinorejcu srce smeje. Is Zvoniki* na Krasu 18. junija [Izv. dop.J Dne 18. t. m. je bila pri nas vo litev novega župana. Iavoljen je za župana gospod Janez Milic iz Repniča, zdanji predsednik bralnega društva v Zgonikn in pred« serinik krajnega šolskega odbora ter oskrbnik hranilnice goriške, se 17 glasi proti enemu Hftrmoglavneimi. Ker je mož čislan in poleno naroden nadejamo se, da bo kakor njegov raajki, oče ki je čroa 30 let zupaaoval, dobro gospodaril nam. Upamo da se ne bode utrudil ampak da bode vedno požrtvovalen sa blagor naroda. Z1 podžupane se izvoljeni: Janez Gruden ki je denarničar bralnega društva, Miha Grlanec bivši župan in pa Janez Si uhelj iz Repniča. Iz Ifttre IG. junija. [Izviren dopis.] Zares žalosten utis na marsikaterega narodnjaka je napravil dopis „z Notranjskega" v včerajšnjem „Slovenskem Narodu", ki nam slika apridenost nekaterih kranjskih učiteljev. Človek skoraj ne more verjeti; ali kdor je imel priložnost, pokukati nekoliko za kulise kranjskega učiteljstva, ta se je Iehko prepričal, da je to žali Bog gola resnica. Izpreiv-del je pa tudi lehko, da pri takem terorizmu, pri takem strašnem pritisku na učitelje se ne da boljšega pričakovati. Kako umazanih sredstev se poslužujejo, da bi uboge učitelje 3« bolj demoralizovali, to naj pokaže sledeči res* nični dogodek. Bilo je za časa necih famoznih volitev. Kdo se še ne spominja, kako se je moral ves nemškutarski aparat na delo spraviti, da se je skupaj strobentala „večina". V onej zlatej dobi nemškutarsko-konstitucijonalne svobode je bilo tedaj, ko se nekega dne napoti nek nemškutarček iz malega trga na Kranjskem v bližnjo vas, to se ve na .komando"! Do-spevši v vas, jo vkrene naravnost v šolo. Po kratkem pozdravu z g. učiteljem pride kar s namenom svojega pohoda na dan, rekoč: „Gospod učitelj, jaz sem prišel denes k vam, da greste z menoj po vasi, in mi pomagate pri naberi volilnih glasov za naše (razume te nemškutarske) kandidate. Naš g. učitelj pa, ki nij bil ravno jeden tistih slepih ubogljiv-cev in strahopetljivcev, se mu kar na kratko odreže, rekoč: „Veste kaj, jaz nijsem tu za agitatorja postavljen, vzdržujem se agitev vanja za narodno stranko, pa toliko manj me je volja za takozvane „ustavovereeu delovati!" Ubogo nemškutarče pri tem odgovorit kar ostrmi. Videlo Se je, da revček take zavrnitve nij pričakoval. Kar molče pobere kopita, zapusti vas, ter se napoti proti domu, ----- —-.. —■---. --^iz.7-'.;-i 11 .LLnaa navada vsled svobodnejših nazorov opustila in Braminec, kateri je po starej razdelitvi v 1. kasto spadal, se nič ne sramuje služiti za kuharja ali poprijeti se kakošae druge službe. llindui so kot vegetarijanci (rastlino-jedci) razvpiti, a to po krivici. UboŽnejše kaste jedo razen svinine in govedine vse brez razločka. Svinjina jim je nečista, govedina pa je meso svetih živalij. Višje kaste pa Be ne branijo tudi tega mesa ne, ravno tako je M o bamedanec razen svinjine vse užitno. Vina in piva ne marajo, najbrže iz tega uzroka ne, ker je nepremožnim kastam predrago. Kedar pa imajo priliko, zastonj použiti kapljico vina ali piva, store to prav rado vol j no. Glavna barva Indijancev se menjava mej svitlo- in temnorujavo, črna nij nikoli. Temna barva je pri nižjih, svitla pri višjih kastah, katere so tudi lepše in visoke rasti; prve vrste ljudje pa so bolj skrčene postave. Lasje na glavi in brada je skozi in skozi črna; ako se pa ta prirojena barva komu ne dopada, | tedaj si jo llindu z apnom v rudečo in rumeno spreminja. Hindui so navadno slabotni in sloki; vendar so nekateri uradniki, trgovci in bogati domačini prav debeli; no, mej debelimi pa zavzemajo indijski duhovniki, bramini, prvo mesto. Obraz llinduov in Mohamedancev je navadni, prvotni stanovalci (Ureinvvohner) pa kažejo, da izvirajo od mongolskega in malajskega plemena. Da bi se lasje urejali, zato jim nij mar; ampak Čisto si jih ostrižejo in puste le čop. Mrici si češejo lase gladko in jih od zadej zvežejo v vozel (kito), Siki pa Bi jih zvežejo na strani. Nježni spol pa celo malo mara za svoje lase, vise jim razkuštrani v oči. Samo gospe v Madras-u so izjema od te nemarnosti, ter si od časa do čaaa češeje in svoje lase povežejo. Brado si puste gospodje rasti, kakor komu I drago; da bi jo cedili, zato jim je malo mar; Radžputi imajo rajše polne brade, Siki pa goje cesarske brade. Obleka je pri domačinih prav priprosta ter obstoji samo iz dveh kosov, namreč z eno odejo se ovijajo okoli ledij, z eno pa glavo, vse drugo je nepokrito, samo po zimi se še z enim kosom okoli ramen ovijajo. Ko so pridrli k njim Mohamedanci, so tudi od teh nekaj oblačil sprejeli, razen hlač, nad katerimi nemajo nič dopadajenja. Za noge nemajo še zdaj nič obutal, le redko nosi kateri mož kje črevlje, a ženska pa pantofeljne. Kar jim pa na obliki manjka, to pa ua-doineste z obilnim k i učeni, iu največ se v tem ženstvo odlikuje. Kjer koli morejo obesiti si obroček (prstan), žrebelj ali verižico, store to. Vse se k inča, moški in ženska, bogatin in siromak. Poslednji imajo pač svoje kinče le va cinka, svinca in medi; sicer je pa facon (oblika]) ista, kakor pri zlatih dragocenostih premožnih. Nos kinčajo z obročki in cveki, v ušesih, nosijo po 9—10 parov uhanov. Da jim takta \ sprevidši, da se tu ne da nu- opraviti. Fo potu pa j« kuhal jezo in žugal g. učitelju z maščevanjem, katero tudi nij izostalo. Minulo je nekaj mesecev po tem. Oni učitelj poprosi neke remuneracije pri deželnem Šolskem svetu, in to na prigovarjanje neke visoke osobe, katere nečem tu imenovati, ka tera pa ima v dež. šol. svetu veljavno besedo, in katerej — mimogrede rečeno — se sme vse drugo oponašati, le simpatija za našo narodno stranko ne. Ta osoba je pa izpoz-nala marljivost in zmožnost onega učitelja, in zato mu je hotela vsaj malo odškodnino za njegov trud pribaviti. — Ali kako se jo g. učitelj začudil, ko je nekaj časa potem prejel privatno pismo, v katerem se je mej drugim glasilo: „Vaša prošnja bi bila gotovo uslišana, pa ko g........zasliši vaše ime, vstane ter prav segret reče: Ich protestire dagegen, dass man diesem Feinde der Verfas-8ungspartei, diesem eifrigen Agitator der Na-tionalen eine Remuneration bevvillige Iu — In vendar onemu učitelju nikoli še na misel nij prišlo, da bi bil kak „sovražnik ustave", on je bil le priden učitelj. Domače stvari. — (Slovensko slovstvo.) Ravnokar je iz tiskarnice družb'' sv. Mohorja prišla na svi tlo lično tiskano pet pol obsjegajoča knjižica: „S lova nščina vromanščini, spisal Davorin Terstenjak,M G. pisatelj razliga v tej učenej razpravi vse one besede iz romanskih jezikov, katerim mojster roman skega jezikoslovja lani umrli bannski prof. Diez ne ve vira in početka. Obširnejšo presodbo pričakujemo od jezikoslovca strokovnjaka. V predgovoru pravi pisatelj: vem, da se ne bom imel samo s filologi nego tudi h historiki boriti, a tolažil me bode Goethejev izrek: einer neuen VVahrheit ist nichts BCbttiMcher als eiu alter Irrthum. Kakor še v filologiji nijsmo prišli do neopckiicilnih resultatov, še men j v zgodovini, jez pa nijse"i prvi in tudi ne bom zadnji, ki so in bodo trdili, da so na jugu in zapadu Evrope uže prej S lova nje stanovali, kakor zdanja historična šola uči. — (0 ustnej maturi) je minister Stre-majer izdal ukaz, '•' bode vse abiturijente po pravici oveselil. Kajti po tem ukazu se v no-bednera predmetu pri maturi ne sinejo vprašati posameznosti in drobnosti, nego dajati se morajo splošnja vprašanja; izpit iz nemškega jezika, iz lizike in matematike, iz zgodovine in zemljepis j a ta ukaz zdatno teža ušes ne odtrga, privežejo si jih k lasom. Na prsta se natika toliko prstanov, kolikor je le prostora na njih; tudi prsti na nogah se enako okinčajo. Okoli vrata, rok in nog, spodaj in od zgoraj je polno verižic. Kdor se ne more pravega kinča pripraviti, ta je zadovoljen z nepravim. Mohamedanci pa ne nosijo slabših kinčev, nego so srebrni, llindu-i prebivajo v prav priprostih bivališčih. Stene so iz zmesi ilovice in trstja, strehe so iz listja, palm ali trave. Pohištvo nij niti mnogobrojno niti drago. Ognjišče, mala plahta za posteljo in lonec iz medi, to zadostuje potrebščinam domačinov. Bogatini imajo sicer več prostorov, a njih pohištvo nikakor nij potratno. Hrana je največ rastlinska, pa tudi ovčje meso z rajžem se rado je; poglavitna jed bo razen tega ribe, raki vdelano meso in razna zelenjava. (Dalje prih.) polajšava. Krščanski nauk se pri maturi nič več ne bode vprafial. Na realkah se bodo iz kemije in prirodopisa vprašali samo tisti učenci, ki so iz teh dveh predmetov kedai drugi red imeli, vsi drugi so oproščeni. Te olajšave ?e morajo uže pri le tošnjej maturi izvršiti. — (Prof. Miklošič) ki je bil uže mnogo let direktor c. kr. znanstvene izpra-ševalne komisije za gimnazijalne učitelje, odpovedal se je temu častnemu mestu in cesar mu je o tej priliki za njegovo večletno „i z-vrstnoM službovanje izrekel svoje „hvaležno priznavanje". N* Miklošičevo mesto je zdaj imenovan za predsednika izpraševalnej komisiji prof. dr. Otoka r L oren z. Dunajske dijake bode ta novica kolikor toliko osupnila, kajti Miklošič nij bil samo pri slovenskih dijakih, nego tudi pri vseh kandidatih sploh zaradi svoje prijaznosti, dobrote in Ijubeznjivosti jako čislan, ljubljen in spoštovan. — (Procesije) vsled deževanja v četrtek pri nas nij bilo, temuč se je le v cerkvi opravila božja služba. Načelniki oblastij so bili navzočni. — (Učitelji volovskega okraja) v Istri bodo imeli — kakor se nam pišo 8. avgusta t. 1. konferenco v Kastvi. — (Zoper cestne šrange) se je začela agitacija na Štajerskem. Brez dvoma se skladajo vsi tudi pri nas, da je vožnja po javnih cestah neizmerno neprijetna zarad množili šrang, posebno ker so večjidel šrangarji sitni in surovi ljudje. Dohodek kar ga Šrange dajo, svetujejo Štajerci (začelo je okrajno zastopstvo v Bruku) na kak drugi način državi dobiti. Dotično peticijo je baje uže mnogo občin podpisalo. Ne da se tajiti, da starinska naprava cestnih šrang ali mitnic v našo dobo ne spada več in da bi se to vprašanje moralo mej one vzeti, ki so pretresovanja in preor-ganizuevje potrebna. — (Discip linama kazen.) Dva nemška avskultanta gg. Muley in Meixner ki sta se pred cerkvijo in v cerkvi v Celji na sv. Jožefa dan nedostojno obnašala, sta zdaj od višje deželne sodnije odpuščena iz c. kr. Bodske službe. Mi smo dotični slučaj, da si ne prvi, tudi poročali. Totem smo bili dobili — posredovalno od vplivne strani — dementi ali omehčanje cele zgodbe. Razsodba višje sodnije kaže, da je bilo prvo naše poročilo pravo. — (Iz Celja) se nam piše 10. t. m. Strela je udarila pretečeni teden blizu Žavea na polji v samoten križ, kjer so tri osobe vedrile od katerih sta dva moža hudo poškodovana, a tretja osoba mladenka, malo men j. Upa se, ker je bila pomoč hitra, da bodo vsi trije okrevali. Pred tremi leti je v sosednej fari, zgorenjej Ponikvi, isto tako v en križ treščilo in je izmej pet žensk, tri usmrtilo. — (Samo m o r.) Iz Celja se nam piše: Sam ustrelil se je te dni v coljskej vojašnici od 20. bataljona lovcev neki vodnik. Puško je nabasal z vodo iu s kroglo, katera je še zgornji strop prodrla. Zadel se je tako dobro, da mu je glavo do dobrega razneslo. — (V kopališča.) V Slatino pri lto-gatci je prišlo do 17. t. m. 31G, v Dobrno 227, v Krap ino 358 os ob. — (Na ulicah) so neko deklo Kranjico v Trstu vtorek prijele porodne bolečine. Policija jo je dala prepeljati v bolnico. — (Iz Prošeka) Be nam piše: Gospod vojvoda VViirttemberg nam je poklonil za v nedeljo. 23. t. m. celo godbo (bando) bar. Ku- novo katera bode svirala zjutraj pri pročelji in popoldan pri „besedi". Podpisani prosi za objavljenje v Vašem cenjenem listu od petka ker v programu nij tiskano. Odbor ^bralnega društva". Razne vesti. * (No v o judov sk o kraljestvo.) Poročali smo uže, da je v ogerskem driavn n zboru poslaDec Istoczi predlagal, naj bi se pri urejen ji iztoka oziralo tudi na jude, in bi se naj jim njihovo kraljestvo zopet dalo. Zato so poslali baje vsi judovski prebivalci v Parčtt v nedeljo sledeči telegram Istočniju : Vaš predlog v vspostavljenji samoupravnega judovskega kraljestva v Palestini, smo z navdušenjem slišali. Pripravljeni smo takoj odpotovati, mej tem nam pa pridobite znižano vožnjo do tja. Judje v Barču. Ittzumeje se, da se Abraha* movci norca delajo, ker ko bi bilo treba za istiuo iti, ne spravi jih nihče z lepa iz Evrope. * (Država brez dolga.) Država Jova, jedna zjedinjenih držav severne Amerikanske, nema nič dolgov. Ta jedina izjema, — ker vse druge države so uže zadolžene — mogoča je le po tem, ker njena ustava ne dovoljuje državnih dolgov delati. štev. 3164. (107-1) Nateeaj. Tri kranjskem deželnem računovodstvu je za oddati m!iixI»a oficijnl.-i z letno plačo GO0 gold., oziroma služiva liitrrottlttta z letno plačo 600 gold. — S tema službama je združena tuli pravica do petletnic po 50 gold. po vsakih v deželuej službi zadovoljivo dovršenih 5 letih, a Yse petletnice vkup morejo priti le na 300 gold., ter se ne vštevajo v pokojnino. —- Glede pokojnine veljajo za deželne uradnike, njihove vdove in sirote iste postavne določbe, kakor za državne uradnike, in všteva se v deželno službo tudi vštevna dižavna služba. Trošnjiki za službo oficijala ali ingrosista imajo dokazati: da so avstrijski državljani in vsaj 20 let stari, neoskrunjenega značaja, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožni, da so vsaj spodnjo gimnazijo aH spodnjo realko dovršili in izpit iz državnega računoslovja napravili; tudi imao navesti, so 11 in s katerim deželnim uraduikom v rodu ali svaštvu. Z dotičnimi prilogami obložene prošnje naj se izroče, ako so prošnjiki v kakej javnej službi, po uradnem predstojniku z dodanim popisom dosedanje službe, sicer pa naravnost ■i.ijjpozneje ~* teduc po tretjem razglasu tega natečaja v uradnem časniku deželnemu odbori kranjskemu. V Ljubljani, 17. junija 1878. Jedino le prava dr. 1'oppova anal prin ina ustna voda ozilrttrfjtt k-mtrrrr Mulino nwso, /■"/'/' tobt in oifjir/nlja ustni .smrad. J. G. Poppa, c. kr. dvornega zobnega zdravnika anaterinino ustno votlo rabi) sein nekoliko časa, ker som imel zob »o vedno krvavečo m080 bolno, so so mi zobje majali, in je prihajal neprijeten dnb is ust; ker mi je omenjena ustna voda vse to odpravila in popolnem ozdravela, zato nii jo jako ljubo, tej ustnej vodi /.a.slii/.eiio hvalo priznati, ter jo vsakemu najtoplejšo priporočiti. —1) l^i-au*« ?-»t*lii*a»ji-«*l 1. r., uradnik glavnega c. kr. eolnega urada na Dunaji. Zalogo imajo v JL. i ul>l j »m i, vso lokarne kakor tudi gg. An'. KriapUt, AV/. Shihr, ./. Km-iiujrr, /■'. M. Sclunitt, r. Petritič, £>. TSrkttf, i'. LassnU^ Terčtk in \;-uik; v Crnom! ji: ./. Jilazeh ; v Vipavi: A» Deperii. Dunajska borza 21. junija. Enotni dri. dolg v bankovcih Eno'ni dri. dolg v arebru Zlata renta....... 1860 drž. posojilo .... Akcije narodno banke . . , Napol......... C. kr. ■• <:3 gld. 60 kr. H » r>o • 80 113 a 50 • 837 , — • 9 . 45 * tiO ■ 102 m «0 58 . 25 ■ Karel S. Till trgotstvo a knjigami in papirjem, pod Trančo it. 2, zaloga VBeh potrebnoatij za urade in knpčijstvo; zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega pa- Cirja. Vse potrebnosti za mjrjevce (inženirje), s!i-arje in risarje. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zapisoval ne in opravilna Jknjigo. Izdeljujejo se tudi monograuii na pisemski papir, visitno karte in pisemsko lavitke. (158— Naznanja se, da ae izdeljujejo razni kameniti spomeniki in slike farnili |iatrouov za posamezne, ali za kako občino po jako nUkej ceni, po zmenku tudi za poljake pridelke vsakovrstnega plemena. Natančneje se izve v Zgoiiittu pri l»roMeku, li. fi«. " (li-8 —1) Ai11 on Ovcrtlato vi<*. V „Narodnoj tiskarni" m dobiva: VIII. zvezek , v Ljubljani jo izšlo in .Listki": Pomladanski valovi. Roman, apisal I. Samec. T ur g e njo v, poslovenil dr. 8» 17 pol. Cona 60 kr. _ M. Mirta \Vir empfehli-n- goicliatit. als Beates und Preisvviirdigatea Die Regenmantel, WagMi(Ieokefi (Plachrn), Bellfinla^d, MlslofiV : det k. k. pr. Fabrik von M. J. Elsinger & Sohne • in Wien, Neuban, Zollcrpassc 2, Lieferanten des k. und k. Krlegsministeriums, Sr. Maj. Kriegamarine, vieler HumanitMtaanatalten etc. etc. d K 2. O " Ti a rt> i s: s O hm o KS cp *T3 2 «> o> o 3. S P -1 3. a -.2 S rr s. s <=> L&, ' i hI i f J p__, J rs, h RS i—■ - i ca a M as * -cnj Bi O X e* n* i-—■ ■ n 4 C sf fi "5" s* S O'« D -i (6 . t Zaloga in zastopništvo je pri J. Debevcu v Ljubljani. o o o o o a o o u u o o O O O Jedino pravi prireja Franjo Wllhelm, lekarnar t Neunkirchenu. Zavitek, ratadeljen v 8 viemkov, prirejen po zdravnika zapovedi, z navodom uporabi v raznih jezikih 1 gld., za kolek in povećavanje 10 kr. Š-va.xilo. Varovati se je nakupa ponarejanj ter naj zatorej vsak zahteva vedno le „Wilhelmov antiartritičen antirevmatičen kri čistilen čaj, ker so priredki, ki sinjo samo pod imenom antiartritičnih antirevmutičnih kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni ter jaz vedno svarim pred nakupa vanj eni tacih. Da ugodim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi Williel-lii o v autlturtrlLieen »utlreviuKtlcen Url eiMtlleu čaj tudi LJubljana: Peter LaasnlK; Beljak: A/a/. FUrst; B o r g o : Josip Bettanini, lekarnar; Bruck na Muri: Albert Lanyer, lekarnar; Bolcan: Franjo IVahimUller. lekarnar ; B r u n e c k : ./. I*. Mahi ; B o I o v 4 r : Hud. Suoboda, lekarnar : liri k sen: Leonhard Staub, lekarnar; Celje: Iiautnbach-ovA lekarna in Franjo Hauscher; Cormons: Jlermes Codolini, lekarnar; Celovec: Kari Kletnenčič; C o r t i n a : A, Cambruzzi ; Deutscb-Landsberg: Aliillerdediči; Esek: J. C. von Dienes, lekarnar; Josip 1'obeUki/, lekarnar; F U r s t o n le 1 d : A. išchrbkenfuss, lekarnar; Frohnlciten: V. Jilumauer; Friesach: 0. Ihtssheim, lekarnar; A. Aichinger, lekarnar; Foldbaeh: Josip KGnig, lekarnar ; Gorici': A. Franzonit lekarnar ; G r a d o c : J. liurgleitner, lekarnar ; G u 11 a r r i n g : S. Vatterl; G r u b i s n o p o 1 j e: Josip Malich; G o s p i c : Valentin Vouek, lekarnar ; Grafendorf: Josip Kuiser; 11 e r m a g o r : Jos. M. llichter, lekarnar ; II a 1 1 (Tirolsko): Lcop. von Aichinger, lekarnar: J ude nb ur g: Smekovitsch; I lini c li e n J. Stapf, lekarnar; lmst: Vilj. Deutseh, lekarnar; Ivanić: Ed. Tollovič, lekarnar; K ar lovec: J. Jiviiič, lekarnar; A. E. Katkič, lekarnar ; K i n d b e r g: J. Earinčir, lekarnar ; K a p f o n-berg: Turner,.lekarnar; K n i 11 c n te I d : Vilj. Vitchnsr, lekarnar; Kranj: Kari Samih, lekarnar; Line: Franjo pL Erlach, lekarnar; LeobeU: Ivan P9ftrictiyt lekarnar; Maribor: Alois (Juandest; Metlika: Alfred Alatier, lekarnar; M ii r z t u s c h 1 a g : Iran Du-tijer, lekarnar; M u r a u : han Sttyrer; M i t r o v i c a : A. Eersteno-meh; M al s: Lndvig Fdll, lekarnar; Novo mesto: Dom. Itizzolli, lekarnar ; N e u in a r k 11 (Štajersko; : Kari Mah/, lekarnar; Otočac: Edo Tumag, lekarnar; Postojna: Josip Kupferschmidt, lekarnar; P e t er \v a r d e i n : L- C. Junginger ; Pliborg: Ivan Neusser, lekarnar: Požega: Ant.pl. Uegediis, lekarnar; Prassburg: Iran Tribtti; Ptuj: V. Girod, apotekur; lio ttonniann: Franjo X. II-ling, lekarnar ; H 6 v e r e d o : Jiichard Thalea, lekarnar ; H a m o b o r : F. Schtvdrpf lekarnar; Sobenico: Fcter lieros, lekarnar; Slov. li i s tri c a: Adam pL Putkotcski; Slov. gradeč: O, Kurdik, lekarnar; Jos. Kaligaritsch, lekarnar; Strassbug: J. V. Corion; S t. Ve it: Jaiiuu Bipptrt; S ta in z: Valentin Timousehek; S o ui-lin: D. Joantiovivs-n nin; S p ljut: Venativ j>l. 1'ruzio, lekarnar; S c h I a n d e r s : li. \\ 'iirstl, lekarnar ; T r b t: Jak. Seruvallo, lekarnar ; Trient: Ant. Santoni f Trbiž: Fitgen Kberlin, lekarnar; Vukovar: A. Kraicsocits, lekarnar; Vinkovce: Fricd. llerzig, lekarnar ; Varaždin: Dr. A. Jlalter, lekarnar; Zagreb: Mg. Mlttl-bachf lekarnar; Senj: Josip Accurti, lekarnar; Za der: .Ar, An-drović, lekarnar; Zlatar: Ivan JV. 1'ospinil, lekarnar. 8 S O O o 8 O o o 8 o o OOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOP Las turna in tis* „Narodne tiskarne". Izdatelj in urednik Josip Jurčič.