Poštnina plačana v gotovim.
Leto XX«, št. 175
Ljubljana, nedelja ?0. folija 19»
Cena 2 Din
Upravmštvo. ujutHjana, Knafljeva S — TeleroD št. 3122, 3123, 3124, 312£>. 312t». Inseiatui Kiueiek: L.jubljana, Selen-Durgova uL — Tel 3492 in 2492 Podružnica Maribor: GrajskJ trg ?
TelefOD št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica 'i
Telefon št 190 Računi prt post Cek zavodih Ljubljana St. 11.842, Praga čislo 78.180, W7len št 105.24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
V SREDO ODPOTUJEJO V RUSIJO
ANGLEŠKI IN FRANCOSKI GENERALI
Napeto pričakovanje obljubljene Chamberlainove izjave — Rusija zahteva kar najbolj trdno zvezo - Optimizem v Parizu
London, 29. jul. AA. (Havas) Jutri ali pojutrišnjem bo nov sestanek francoskih in angleških zastopnikov z Molotovom, vsekakor še pred izjavo, ki bi jo predsednik angleške vlade, kakor je obljubil, podal v spodnji zbornici o stanju francosko-angleško-ruskih pogajanj. Angleški diplomatski krogi mislijo, da bo Chamberlain napovedal skorajšnji začetek razgovorov zastopnikov generalnih štabov in razložil potek političnih pogajanj, čeprav se v podrobnosti ne bo spuščal. Ti krogi stoje na stališču, da bi prezgodnja objava podrobnosti o teh pogajanjih utegnila škoditi nadaljnjim razgovorom.
Diplomatski sotrudnik »Timesa« pravi, da bodo v primeru, če bodo pogajanja v Moskvi napredovala do zaključka, vse tri vlade v teku prihodnjega tedna, morda že v ponedeljek, objavile uradne izjave glede tega vprašanja. Angleška javnost pričakuje, da bodo vse tri vlade postopale po splošni želji narodov ter sklenile defenzivni pakt. ki naj medsebojno zavaruje interese vseh treh držav in istočasno nudi zaščito gotovim drugim državam proti napadalcem List trdi, da sta angleška in francoska vlada definitivno sklenili poslati v Moskvo delegacijo zastopnikov generalnih štabov vseh vrst orožja, ki se bodo pogajali z ruskim generalnim štabom. Ni še znano, kdo bo vodil angleško delegacijo. Vesti, da jo bo vodil general Iron-side. še niso uradno potrjene, a tudi ne demantirane.
Dalekosežsio zbližanje
London, 29. julija, z. Izraziti optimizem, ki se je pojavil v Londonu ta teden glede pogajanj v Moskvi, je bil po mnenju nekaterih političnih krogov namenoma povzročen od samega Chamberlaina da bi na ta način dosegel pristanek na odgoditev zasedanja parlamenta. Čeprav se zdi. da je ta optimizem šel predaleč, saj je napovedoval sporazum že za danes, vendar ni nobenega dvoma, da je ta teden res prišlo do zelo dalekosežnega zbližanja med Anglijo, Francijo in Rusijo. Kakor se sedaj doznava. zavzema Molotov stališče da mora biti pogodba Rusije z zapadnima velesila- t ma najmanj tako čvrsta, kakor je vojaška zveza Italije in Nemčije. Ruska vlada vsekakor želi, da bi predstavljala moskovska pogodba v vsakem položaju uporabljiv in-
strument. Enako prevladuje tudi v Londonu in Parizu želja, da moskovska pogodba ne sme ostati samo papirnat dokument. Vsekakor kaže bližnji odhod angleške in francoske vojne misije v Moskvo na to, da je dosežen velik napredek in da do končnega sporazuma ni več daleč. V tem smislu piše tudi današnji »Times«.
Optimistične
pariške napovedi
Pariz, 29. jul. z. Iz poročila, ki ga je podal na današnji seji ministrskega sveta zunanji minister Bonnet, se vidi, da se bodo vojaški razgovori med Anglijo, Francijo in Rusijo pričeli še mnogo prej,
kakor pa se je prvotno pričakovalo, že v sredo bosta krenili angleška in francoska vojaška misija v Moskvo. Ali bo načelo-val angleški misiji general Ironside, še ni določeno. Po poročilu Bonneta bo angleška delegacija pod vodstvom letalskega generala in enega izmed vodilnih angleških admiralov.
V pariških krogih se doznava, da obstojajo nesoglasja samo še glede definicije in-direktnega napada, naglašajo pa, da ta nesoglasja niso take narave, da bi mogla resno ovirati končni sporazum. V pariških krogih menijo, da so moskovska pogajanja v splošnem že do vedi a do zaželenega cilja.
še vedno gre za to, je »posreden napad"
Francoski zunanji minister o ugodnem razvoju pogajanj v Moskvi in o drugih važnih mednarodnih zadevah
Pariz, 29. julija. AA. Havas. Minister Bonnet je na današnji seji ministrskega sveta podal poročilo o splošnem mednarodnem položaju. Razložil je zadnje razgovore v Moskvi in spremembo stališča, do katerega je prišlo zadnje dni pri angleški in francoski vladi. Bonnet je dokazal, da so diplomatski razgovori v glavnem dosegli svoj cilj v najvažnejših točkah. Preostaja samo še rešitev nekaterih podrobnosti. Glede nekega člena pakta obstoje še nasprotja med stališči treh vlad, namreč glede definicije posrednega napada, prevladuje pa vtis, da pogajanja o tej zadevi ne bodo povzročila osnovnih težav.
Vojaška pogajanja se bodo začela bržkone prihodnji teden, vodila pa se bodo istočasno s političnimi razgovori. Angleško vojaško zastopstvo z generalom in admiralom na čelu bo odpotovalo sredi prihodnjega tedna iz Londona v Pariz, odtod pa bo nadaljevalo pot v Moskvo skupno s francoskim vojaškim zastopstvom.
Tudi položaj na Daljnem vzhodu, zlasti
zapora angleške koncesije v Tiencinu, an-gleško-japonska pogajanja in končno odpoved japonsko-ameriške trgovinske pogodbe po Zedinjenih državah je zbudil največjo pozornost pri članih vlade. Bonnet je podal smisel in pomen dogodkov, ki so v zadnjem času vplivali na razvoj položaja na Daljnem vzhodu ter je točno označil stališče posameznih prizadetih držav do splošnega vprašanja, ki se tu postavlja.
Bonnet je razložil končno tudi sedanje stanje francosko-turških odnošajev in sporočil, kakšne uspehe je doseglo francosko odposlanstvo v Ankari. Položaj v Siriji je še dalje popolnoma miren, kakor se vidi iz poročila, ki ga je napisal generalni francoski rezideht v Beirutu, kakor tudi iz izjave, ki jo je včeraj podal zunanjemu ministru Bonnetu predsednik libanonske republike. Končno je ministrski svet proučil sedanje stanje francosko-španskih odnošajev.
ovanje Anglije In Amerike na vzhodu
Vtis ameriškega ukrepa proti Japonski na angleško
javnost
London, 29. julija, z. V tukajšnjih vladnih krogih tolmačijo odpoved trgovinske jtogodbe z Japonsko s strani Amerike kot dokaz enotnega stališča Anglije in Amerike na Daljnem vzhodu. Korak Roosevelta je voditeljem angleške zunanje politike zelo dobrodošel, ker dokazuje, da Anglija v svojih prizadevanjih za zaščito interesov na Daljnem vzhodu ni osamljena. Obžalu. jejo le, da Amerika tega ni storila vsaj par dni prej, preden je bil sklenjen angleško-japonski sporazum v Toki ju. V Londonu opozarjajo zlasti tudi na pisanje »New York Timesa«, ki daje razumeti, da je Amerika želela'z odpovedjo trgovinske pogodbe podpreti Anglijo pri pogajanjih z Japonsko. List tudi pričakuje, da bo ta korak Amerike napotil Anglijo, da s kre. d iti še bolj podpre Kitajsko kakor jo je doslej.
Anglija je bila že prej obveščena ?
London, 29. julija, br. V merodajnih angleških krogih sedaj priznavajo, da je bila angleška vlada v naprej poučena o nameravani odpovedi trgovinske pogodbe z Japonsko s strani Zedinjenih držav. O tem sicer ni bilo med Londonom in Washingto-nom nikakih pogajanj in posvetovanj, vendar pa v Londonu priznavajo, da se v tem koraku Zedinjenih držav očituje popolna solidarnost Anglije in Amerike glede politike na Daljnem vzhodu.
Anglija bo sledila
ameriškemu vzgledu?
London, 29. jul. o. V merodajnih krogih zatrjujejo, da je bila japonska vlada m-direktno opozorjena, da bo Anglija sledila primeru Zedinjenih držav in odpovedala trgovinsko pogodbo, če se sedanja pogajanja v Tokiu ne bodo uspešno končale. Menijo, da bo Anglija dobro izkoristila napetost, ki je nastala zaradi odpovedi ameriško-japonske trgovinske pogodbe.
Pogajanja v Tokiu
Tokio, 29. jul. AA. Čeprav so bila ja-ponsko-angleška pogajanja o tiencinskem vprašanju odgodena do ponedeljka, so se vendar nadaljevala posvetovanja med člani obeh zastopstev. General Muto je imel konferenco v angleškem veleposlaništvu s Craigiem in drugim angleškimi zastopniki.
Agencija Domej poroča, da angleško-ja-ponska pogajanja lepo napredujejo. Iz Ti-encina pa poročajo, da tamkajšnje japonske vojaške oblasti smatrajo razgovore v Tokiu za brezpomembne, v kolikor ne bi bil doeežen sporazum glede gospodarskih
vprašanj, predvsem pa glede vprašanja kitajskega dolarja in srebrnih rezerv. V ostalem tisk še nadalje svetuje vladi, naj bo oprezna napram Angliji ter naj zavzema še naprej nepopustljivo stališče. Vojaški krogi so odločeni iti do kraja ter se ne bodo ozirali na odpoved ameriško-ja-ponske trgovinske pogodbe in na grožnje s sankcijami.
Ogromno angleško posojilo Kitajski
Sanghaj, 29. julija. AA. Dobro obveščeni šanghajski krogi potrjujejo, da je kitajska vlada dobila od Rusije blagovni kredit 750 milijonov zlatih rubljev (okrog 100 milijard din).
Japonska misija v Italiji in Nemčiji
Rim, 29. julija, o. Kot dokaz, da se odnosi Japonske napram osi Rim.Berlin niso poslabšali, ker je pokazala pripravljenost za kompromisno ureditev vprašanja Daljnega vzhoda z Anglijo, opozarjajo italijanski listi na prihod japonske vojaške misije v Italijo in Nemčijo, šef te misije je bivši japonski vojni minister general Teravči, podpredsednik vojnega sveta v Tokiu in bivši poveljnik japonske ekspedicije na severnem Kitajskem, člani misije pa so admiral Mineo Osumi, znani japonski indu. strijec Isaka, vplivni finančnik Fuiva ter nekaj višjih oficirjev.
Japonska misija se bo zadržala nekaj časa v Italiji, za tem pa bo obiskala Nemčijo in prisostvovala narodnosociaiistične-mu kongresu v Niinbergu. Na povratku iz Nemč je bo ponovno obiskala Italijo, kjer bo prisostvovala svečani proslavi 181etnice fašističnega pohoda v Rim. Za svojega dvomesečnega bivanja v Nemčiji bo japon. ska misija v stalnih stikih z vladama v Rimu in Berlinu, kakor tudi z vojaškimi in gospodarskimi krogi.
Nova gospodarska pogodba med Nemčijo in Japonsko
Rim, 29. jul. o. Glede na podpis gospodarskega sporazuma med Nemčijo in Japonsko poudarja »Tribuna«, da pomeni odgovor na postopek Zedinjenih držav. Nem-ško-japonski gospodarski sporazum izpopolnjuje obstoječo pogodbo, s katero je urejena trgovinska izmenjava med obema državama. Glede na to, pravi »Tribuna«, da vodijo demokratske sile politiko gospodarskega obkoljevanja totalitarnih držav, dobiva nova nemško-japonska pogodba še večji pomen.
Hitler v Berlinu
Berlin, 29. julija. AA. (Havas). Vodja rajha in državni kancler Hitler je prispel včeraj iz Bayreutha v Berlin. Kakor se izve potuje jutri ponovno v Bayreuth.
V tukajšnjih političnih krogih izjavljajo, da je Hitler prispel v Berlin, da si da poročati o tekočih zadevah. Glede obiska lorda Kimsleya pri Hitlerju v Bayreuthu se smatra, da nima nobenega političnega pomena, temveč da je bil to samo obisk iz vljudnosti. Lord Kimsley je lastnik nekega angleškega časniškega konzorcija.
Goring v Hamburgu
Hamburg, 29. julija. (DNB) Maršal Goring je danes s svojo jahto »Karin 2« zaplul v hamburško pristanišče.
Mussolini in Franco na hitlerjevskem kongresu?
London, 29. jul. o. »Exchange Telegraph« poroča: Čeprav doslej ni bil objavljen služben komunike, menijo, da bosta Mussolini in general Franco obiskala narod-nosocialistični kongres, ki bo v Nurnber-gu v prvi polovici septembra in se bo sestal z geslom »kongres miru«.
Mussolini je v rojstni dan
Rim, 29. julija. AA (Štefani) Za Musso-linijev rojstni dan so tisoči italijanskih kmetov prišli danes iz vseh krajev v Pre-dacijo, v rojstni kraj Mussolinija. Italijanski kmetje, ki so jih vodili tajnik Sta-race, kmetijski minister Rosini in korpo-racijski minister Lantini, bodo izročili Mussolini ju v dar najlepše vzorce proizvodov italijanske zemlje. Kmetje so Musso-liniju, ki se sedaj mudi na svojem letovišču v Rocca delle Caminate. priredili navdušene ovacije, čim se je pojavil na balkonu svoje vile._
Obisk angleškega kralja v Belgiji
London, 29. jul ja. br. Uradno poročajo, da je oficielni obisk angleškega kralja in kraljice v Belgiji določen na 24. oktober. Angleški kraljevski par ostane v Belgiji tri dni. Njemu na čast bodo prirejene velike svečanosti in velika vojaška parada. Ta obisk ima predvsem namen poudariti solidarnost Anglije in Belgije v čuvanju miru in nedotakljivosti Belgije.
Jugoslovenski predavatelj na akademiji v Haagu
Stockholm, 29. julija. AA. (DNB). Jugoslovanski poslanik dr. Milorad Straž-nicki je snoči odpotoval v Haag, kjer bo imel na povabilo akademije za mednarodno pravo nekoliko predavanj o temi »sklepi nekdanjega vrhovnega plebiscitnega sodišča v Saarbriicknu«. Stražnicki je bil izbran za predavatelja na letošnjih tečajih akademije kot znan strokovnjak za mednarodno pravo in kot bivši član razsodišča v Saarbriicknu. Predavanja bo imel v prvi polovici avgusta.
»Sporazum bo podpisan mnogo pred jesenjo"
Izjava predsednika vlade novinarjem v Splitu
Split, 29. jul. p. Davi ob 9.20 je prispel v Split z brzim vlakom predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v spremstvu svojega osebnega tajnika. Nekoliko kasneje je sprejel novinarje v prisotnosti bana dr. Bujiča. Na vprašanje, kaj je novega v notranji politiki, je odgovoril: »Vse stvari so na dobrem potu.«
Na vprašanje, ali se more v najkrajšem času kaj pričakovati, je odvrnil: »Kadar bo čas. O vsem boste pravočasno obveščeni.«
Na pripombo o govoricah, da bo sporazum z dr. Mačkom podpisan jeseni, je predsednik vlade odgovoril: »Mnogo prej.
Stvari se razvijajo odlično. Sporazum bo podpisan mnogo pred jesenjo.«
Zatem se je predsednik vlade Cvetkovič razgovarjal z novinarji o sporazumu s mnogo optimizma. Naglasil je svoje zadovoljstvo z doslej doseženimi uspehi ter je ponovno poudaril, da se zadeva razvija najbolje. Na koncu je pripomnil v šali: »Kdor želi sporazum, mu ni treba, da U mnogo govoril o njem.«
Nato je izjavil, da je prišel na Jadran povsem zasebno in da je namenjen v Ma-karsko po svojo družino. Okoli poldneva se je odpeljal z avtomobilom v Makarsko.
Francoske volitve
odgodene za tri leta
Daljnosežni sklepi francoske vlade — Ukrepi proti „beli kugi44 — Nadzorstvo nad radiem — Propagandni urad
pri predsedstvu vlade
Pariz, 29. julija, br. Pod predsedstvom predsednika republike je bila včeraj in danes v Elizejski palači zadnja seja ministrskega sveta pred počitnicami. Na seji je bilo odobreno večje število uredb, ki jih je izdala vlada na podlagi pooblastilnega zakona. Najvažnejša med njimi je uredba, s katero se podaljšuje funkcijska doba poslanske zbornice in senata za tri leta Posebna uredba se nanaša tudi na nadzorstvo nad radijem v Franciji in kolonijah. Pri predsedstvu vlade bo ustanovljen poseben propagandni urad.
Zvečer je po radiju govoril finančni minister Renaud. ki je pojasnil namen in pomen nekaterih najvažnejših uredb.
Pariz, 29. julija. AA. (Havas). Na snoč-nji seji vlade so se po poročilu predsednika vlade Daladiera člani vlade sporazumeli, da se volitve v parlament odložijo in da se njegova zakonodajna doba podaljša od 81. maja 1940 do 31. maja 1942. Besedilo novega zakona bo kratko, imelo pa bo uvod, s katerim se ta ukrep opravičuje. Pravica razpusta parlamenta, določena v ustavi, bo ostala še nadalje v veljavi. Ako bi postal mednarodni položaj tak, da bi se moglo narodno predstavništvo razpustiti, bo imel predsednik republike pravico objaviti odlok o razpustu.
Vlada je na snočnji seji razpravljala tudi o upravni reformi, predvsem o reformi urada za žito ter o ustanovitvi kontrole nad vso radijsko službo.
Kar se tiče »rodbinskega kodeksa«, se bodo sredstva dobila na ta način, da se bo zvišal davek na samce ter davek na rodbine brez otrok. Zdravniki bodo imeli nalogo boriti se proti odpravi plodu. V vseh teh vprašanjih je bil dosežen v vladi popoln sporazum. Na kraju seje je finančni minister Paul Reynaud obrazložil nove ukrepe za splošno obnovo države.
Seja se je nadaljevala danes dopoldne. Ministrski svet je soglasno sprejel: 1. uredbo z zakonsko močjo, ki se tiče pooblastil narodnih poslancev do 1. junija prihodnjega leta; 2. uredbo o družinskem kodeksu; 3. uredbo o žitnem uradu; 4. uredbo, s katero se kodificirajo ukrepi zunanje varnosti države; 5. uredbo o izpopolnitvi protivohunske službe; 6. uredbo, po kateri je prepovedana odprava plodu; 7. uredbo o režimu podjetij, ki delajo za narodno obrambo, za obveščevalno službo in radijsko oddajo; 8. uredbo o enotni upravi radia in telefonskega omrežja v prestolnici, ki bo spadala pod pristojnost predsednika ministrskega sveta; 9. uredbo o ustanovitvi generalnega komisariata za informacije pri predsedništvu vlade.
Končno je predsednik vlade Daladier predložil predsedniku republike Lebrunu v podpis ukaz o imenovanju novega generalnega tajnika pri predsedništvu ministrskega sveta. Na seji ministrskega sveta je zunanji minister Bonnet podal poročilo o celotnem zunanjepolitičnem položaju.
Stranke zadovoljne s podaljšanjem parlamenta
Pariz, 29. jul. z. Četudi je Daladierova zahteva glede podaljšanja funkcijske dobe francoskega parlamenta naletela na odpor, zlasti pri njegovih nasprotnikih, današnji sklep ministrskega sveta francoskih političnih krogov ni presenetil. Nihče pa ni računal, da bo podaljšanje obsegalo kar tri leta. V načelu je ta sklep ugoden za vse politične stranke. rPotesti, ki gotovo ne bodo izostali, bodo samo formalnL V zunanjepolitičnem pogledu pa očituje ta sklep stabilnost francoske politike, ki je v inozemstvu ne bodo mogli spregledati.
špansko zlato zopet doma
Madrid, 29. jul. br. Danes popoldne so pripeljali na petih oklopnih avtomobilih 45 ton zlata, ki ga je svoječasno španska republikanska vlada spravila v Franciji. V španskih krogih je izročitev tega zlata s strani Francije napravila najboljši vtis in splošno napovedujejo, da se bodo spričo te uvidevnosti francoske vlade sedaj odnošaji Španije do Francije znatno popravili.
Burgos, 29. julija. AA. (Reuter). Vrnitev španskega zlata iz Francije je izzvala v Španiji veliko navdušenje. Pričakujejo, da
bo to dejstvo mnogo pomagalo k izboljšanju francosko-španskih odnosov brez ozira na to, ker bo omogočilo, da bo španska industrija nabavljala svoje potrebščine v tujini. Španski industrijski minister je ob tej priliki izjavil sledeče: »Španija je sedaj pripravljena začeti pogajanja za sklenitev trgovinskih pogodb s tujimi državami kot enakopravna, vendar pa odklanja nečastne pogoje, ki bi mogli ogražati špansko trgovino in žaliti špansko narodno dostojanstvo.«
Rumunski kralj v Turčiji
Ankara, 29. julija. AA. Rumunski kralj Karol in prestolonaslednik Mihael sta prispela snoči na jahti »Luceafarul« v Smir-no, kjer ju je sprejel in pozdravil guverner mesta. Danes sta napravila izlet v okolico Smirne. Ogledala sta si tudi razvaline Efeza.
Metaxas o Balkanski zvezi
Atene, 29. jul. AA. Atenska agencija poroča, da je na poslovilnem banketu, ki ga je priredil predsednik vlade in zunanji minister na čast turškega poslanika Unaj-dina Esrefa, Metaxas v svojem govoru naglasil sijajne diplomatske sposobnosti turškega poslanika ter dejal: Zveza med našima državama je toliko močnejša, v kolikor ni samo zveza obeh vlad, temveč
........................ t......-
DOBRA KUPČIJA
»JUTROVI« MALI OGLASI!
DANES
442
ponudb in povpraševanj J
ker odgovarja popolnoma občutkom grškega in turškega naroda. Naša zveza j« toliko jačja, v kolikor ne ogroža nikogar, temveč ima za cilj samo ohranitev mina. Naša zveza je dragocena tudi zaradi tega, ker podpira idejo Balkanskega sporazuma ,ki druži štiri države v naporih za ohranitev miru in želji, da za vsalko ceno branijo svojo neodvisnost in svoje ozemlje. V teh težkih časih predstavlja nafie zbližanje silo, s katero želimo obraniti mir.
RuSki ______predstavniki
Moskva, 29. julija AA. (DNB). Uradni list objavlja ukaz o (imenovanju 10 novih vodij sovjetskih trgovinskih predstavništev v inozemstvu. V Londonu, Rimn, Bruslju, Kodanju in Atenah so imenovani novi šefi, v ostalih trgovinskih predstavništvih pa novi pomočniki šefov. Ukaa ne omenja kam bodo premeščeni dosedanji vodje sovjetskih trgovinskili predstavništev v omenjenih mestih.
Izmenjava blaga med Nemčijo in Italijo
Rim, 29. jul. AA. (DNB). Italijansko« nemška trgovinska bilanca za prvo polovico je za 332 milijonov lir pasivna za Italijo. Italijanski izvoz v Nemčijo se je povečal za 18 milijonov lir, uvoz iz Nemčije pa se je zmanjšal za 330 milijonov lir. Italijanski izvoz življenskih potrebščin v Nemčijo je dosegel vrednost 46 milijonov Kr, izvoz surovin pa 449 milijonov lir. Nemčija je izvozila v Italijo izdelkov za 591 milijonov lir, surovin pa za 741 milijonov liti	_ ,.
Prvi dnevi avstrijske
mobilizacije leta 1914
Proglas cesarja Franca Jožefa — Avstrijske manifestacije v Ljubljani — Začetek aretacij — »Prva zmaga44
Beležke | Mednarodni troboj v Celovca
Dne 28. julija je dunajski uradni list objavil vojno napoved kraljevini Srbiji, cesar Franc Jožef pa je razglasil manifest avstrijskim narodom, s katerim je opravičeval svojo vojno politiko, češ da je božja previdnost odločila vojno proti nehvaležni Srbiji, v kateri so tri desetletja blagoslovljenega dela Avstrije v Bosni in Hercegovini vzbudila izbruhe strasti in najbolj srditega sovraštva. Vedno bolj neprikrito se pojavlja stremljenje s silo odtrgati neločljiva ozemlja Avstro-Ogrske. Zločinska gonja poskuša premotiti narod na jugovzhodu monarhije. Manifest govori o zaroti. ki je v srce zadela cesarja in njegove narode, ne imenuje pa imena Franca Ferdinanda. Na koncu pravi, da je avstrijska vlada napravila še zadnji poskus pripraviti Srbijo z resnim opominom na drugo pot. Toda bilo je zaman. Cesar naznanja, da je - vse poskusil in vse uvaže-val« in da z mirno vestjo nastopa pot dolžnosti. Siguren je, da mu bo Vsemogočni podelil zmago.
V Ljubljani so organizirali takrat patri-otične manifestacije. Mesto je bilo polno oficirjev in vojaštva. Zvečer se je vršil obhod po mestu z veliko črno-rumenc zastavo na čelu. Govorili so oficielni predstavniki: dežel, predsednik baron Schwarz pred deželno palačo na Bleiweisovi cesti, divizionar Kraljiček pred spomenikom Piadeckega v Zvezdi, župan dr. Tavčar pred magistratom in namestnik deželnega glavarja dr. Lampe pred deželnim dvorcem (današnjo univerzo). 1
Tudi v Ljubljani so pričeli loviti špijone, kakor po drugih krajih dežele. Povsod je nekdo videl sumljive ljud. z dinamitom in bombami, sedaj pri kakšnem mostu, sedaj
na cesti ali na železnici.
Denunciant-
stvo se je še posebej razpaslo, ko je dunajska vlada razglasila, da se po zanesljivih poročilih klati po monarhiji veliko število subverznih elementov, ki so v najvišji meri nevarni javni in državni varnosti. Zato se občinstvo poziva naj podpira uradne organe pri preganjanju teh elementov.
Bili so to težki časi. Vse je bilo pod pestjo avstrijske soldateske in njenih po-magačev. Navzlic temu pa čitamo v listih iz tedanjih dni, kako velesrbska propaganda ne miruje, kako se mnogi mladi ljudje vmešavajo med rezerviste in jih hujskajo in kako veiesrbski propagatorji izjavljajo, da bodo svojo propagando razširili tudi na deželo.
S splošno mobilizacijo, katere prvi dan je bil 28. julij, je bil civilni železniški promet skoraj povsem ustavljen. Na progi Dunaj—Trst je vozil v vsaki smeri le po en vlak na dan.
Medtem so listi 30. julija naznanili »prvo zmago« Avstrije nad Srbijo. Ob Savi pri Beogradu, kjer so Srbi razstrelili zemun-ski most, je prišlo namreč do medsebojnega streljanja in uradni komunike objavlja, da je sovražnik moral zapustiti svoje pozicije in da je tudi borba za dva srbska čolna na Savi bila za Avstrijo zmagovita. V listih z istega dne čitamo, da je avstrijska artiljerija začela obstreljevati Beograd, Srbi pa, da so poskušali udariti na bosansko mejo, kjer so bili »strahovito potolčeni«.
Še vedno zatrjujejo listi ljr.dem, da bo vojna ostala lokalizirana na Avstrijo in Srbijo.
Drago žabkar f
Celje, 29. julija.
Danes je umrl v Celju po daljšem trpljenju v starosti 56 let upokojeni železniški uradnik in bivši celjski podžupan g. Drago žabkar. Pokojnik je bil rojen v Radečah pri Zidanem mostu kot sin zavedne narodne rodbine. Mnogo let je služboval pri vojni mornarici, kjer je vedno neustrašeno, izpričeval svojo odločno narodno zavest. V prevratnih dneh je v odlični meri sodeloval z viceadmiralom Kochom. Po prevratu se je naselil v Celju, kjer je nekaj let opravljal železniško službo. Več let je bil član celjskega mestnega sveta. Kot dober organizator in govornik se je z veliko vnemo udejstvoval V JNS ter si pridobil zelo mnogo zaslug za nrjcionalno stvar v Celju. Z uspehom £3 je uveljavljal tudi v obrtniških organizacijah. že več let je opravljal funkcijo tajnika okrožnega odbora obrtniškega združenja in Slovenskega obrtnega društva v Celju. Udejstvoval se je tudi kot igralec-diletant ne. celjskem odru in kot pevec.
Pokojnega žabkaria sta odlikovali zna-čajnost in neustrašenost. V Celju in okolici si je pridobil v teku let širok krog iskrenih prijateljev. Pokojnik zapušča ženo, tri sinove in dve hčerki. Pogreb bo v ponedeljek ob 17.30 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Celju.
Dragu žabfrarju bodi ohranjen časten spomin, njegovim svojcem naše iskreno sožalje!
Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani
V petek zvečer je bil v dvorani Uniona pozdravni večer na čast papeškemu legatu, kardinalu Hlondu. Večera so se udeležili vsi v Ljubljani navzoči škofi s papeškim nuncijem Felicejem in beneškim patriarhom kardinalom Piazzo na čelu, dalje ministri, ki zastopajo vlado na kongresu, ter predstavniki ljubljanskih oblasti. Kardinala Hlond-r, ki je bil ob vstopu v dvorano sprejet z velikimi ovacijami, je pozdravil predsednik kongresa dr. Pitamic. Kardinal je imel svoj zahvalni nagovor v poljščini, nemščini, francoščini, zaključil pa ga je v slovenščini. Poudarjil jc v njem med drugim mirovno politiko Vatikana.
Poleg že navedenih škofov sta prišla v Ljubljano še škofa Gorala iz Lublina na Poljskem in Santin iz Trsta. Včeraj dopoldne so bile mladinske kongresne svečanosti na stadionu, popoldne pa je bilo v Uni-onu slovesno zaključno zborovanje. Na obeh je bil navzoč tudi papežev legat kardinal Hlond z ostalimi cerkvenimi dostojanstveniki in zastopniki vlade.
Huda poplavna katastrofa na Moravskem
Cele vasi pod vodo — Prekinjen cestni in železniški
promet — Smrtne žrtve
Praga, 29. jul. w. Zaradi čestih neurij in več dnevnih nalivov so vse reke na Moravskem, zlasti pa Odra, hudo narasle, prestopile bregove in poplavile cele pokrajine. Več krajev je resno ogroženih. Na mnogih mestih je prekinjen ne samo cestni, marveč tudi železniški promet. Voda je odnesla več mostov in porušila mnogo hiš. V nekaterih vaseh stoji voda do dva metra visoko. Vlada protektorata je določila za prvo pomoč 28 milijonov Kč, vso škodo pa cenijo na preko 100 milijonov.
Ker je poplava nastala ponoči, je povzročila med prebivalstvom veliko paniko. V mnogih krajih so se ljudje komaj rešili na strehe. Nekaj ljudi pogrršajo in
so najbrže utonili. Več tisoč ljudi je brez strehe. Orožništvo, vojaštvo in gasilci imajo polne roke dela. Mnogo hiš se je porušilo, še več so jih morali izprazniti. Tudi mnogo tovarn je poplavljenih in so morali ustaviti delo.
Dolina Odre je spremenjena v eno samo jezero. Voda odnaša cele kopice žita v snopju. V nekaterih krajih mole iz vode samo vrhovi dreves. V Ratiboru je 25 hiš pod vodo. Glavna železniška proga je na mnogih krajih porušena in so morali ves promet ustaviti. Vodostaj Odre je nocoj dosegel 7.35 nad normalo in je samo še 2 cm izpod stanja, ki ga je dosegla Odra ob priliki katastrofalne poplave leta 1903.
Letalska nesreča angleškega ministra
London, 29. jul. AA. Letalo, s katerim je potoval letalski minister Kingsley Wood se je zaradi slabega vremena pri pristajanju precej poškodovalo. Letalski minister Kingsley Wood je dobil lažji pretres možganov, pilot je bil ranjen na kolenu, dva člana posadke pa sta Laže ranjena. Letalski minister Kingsley Wood se nahaja v nekfi hiši v bližini kraja nesreče. Noč je prebil dobro. Namestu njega je odpotoval v Belfast parlamentarni pod-tajnik v ministrstvu za letalstvo Balfour, da pregleda letalske oddelke.
Msgr. Šrainek pobegnil
London. 29. julija, br. Iz Prage poročajo, 'da je voditelj bivše katoliške ljudske stranke na Češkem msgr. Šramek pobegnil v inozemstvo skupno z glavnim tajnikom te stranke Janom Halo Beg dr. Šrameka je izzval v vsej češki javnosti ogromno pozornost Nemška tajna politična policija (Gestapo) je izdala sedaj zelo stroge ukrepe, da prepreči nadaljne bege bivših če-gkih politikov.
Beneševa predavanja v Angliji
London, 29. julija, o. Dr. Beneš je dobil od angleške vlade dovoljenje, da lahko prireja po Angliji javna predavanja. Prihodnji četrtek bo predaval v Cambridgeu na poletnem tečaju liberalne stranke o bodočnosti demokracije.
Prohibicija v Indiji
Bombay, 29. julija. AA. (Reuter). Prihodnji torek bo v Bombayu »suh«, kajti tega dne bodo začeli izvajati prohibitivne ukrepe glede porabe alkoholnih pijač, zlasti pa whiskyja. Da bi ta akcija dosegla čim večji uspeh se je stavilo na razpolago 200 prostovoljskih organizacij in 300 organizacij za telesno kulturo, medtem ko ženski klubi prav tako podpirajo to gibanje. Evropci bodo lahko mesečno popili posebej določeno količino alkohola in sicer na mesec sedem enot. Ena enota obstoji iz steklenice whi-skyja in 3 steklenice, vina ali 9 steklenic piva. Izključno evropski klubi bodo lahko točili določene enote, medtem ko bodo morali mešani klubi vpeljati popolnoma suh režim. Tisoč posebnih policajev bo porabljenih za to, da bodo zagotovili izvajanje novega zakona, prav tako pa bo ustanovljena tudi posebna protipivska garda, ki bo nadzirala izvajanje predpisov.
Prva enciklika Pija XII.
Rim, 29. julija. AA. (DNB) Sveti oče Pij XII. je imel včeraj razgovore v Ca-stel Gandolfu s kardinalom državnim tajnikom Maglione-om. Razgovarjala sta se o raznih vprašanjih. Sv. oče se bo vrnil v Rim 6. septembra. Prvo encikliko bo objavil 5 avgusta.
Novo berlinsko predmestje
Berlin, 29. julija. AA. (DNB). V torek bodo položeni temeljni kamni za novo veliko sodobno predmestje, ki bo zgrajeno severno od Charlottenburga. Ko bo ta novi del Berlina zgrajen, bo v njem lahko stanovalo 35 do 40 tisoč prebivalcev, 1
Neresnične razburljive vesti na Koroškem
Zadnji »Koroški Slovenec«, glasilo slovenske narodne manjšine v Nemčiji, prinaša na čelu lista naslednji poziv:
»Po deželi krožijo vesti, ki vzbujajo med ljudstvom razburjenje in nemir. Nepoklicani trdijo, da bodo Slovenci, ki so se pri zadnjem ljudskem štetju priznali k slovenski narodni družini, prisilno izseljeni in zamenjani z Nemci iz Jugoslavije, da bodo narodno-zavednim Slovencem ukinjene socialne ugodnosti državnega zakona, kakor podpore novoporočencem, do-klade za otroke itd.« Slovenska prosvetna zveza opozarja, da glasom državnega zakona in po izjavah merodajnih oblasti nihče ne sme zaradi slovenske narodne zavednosti utrpeti niti najmanjše škode stvarnega in osebnega značaja. Osebe, ki razširjajo take vznemirljive vesti, naj se takoj naznanijo orožništvu. Tudi Slovenska prosvetna zveza bo razburljive izjave, ki motijo javni red in mir, takoj naznanila državni policiji.«
Važen posvet v Kupincu
Potem ko se je v četrtek dr. Maček iz nekega kraja blizu Karlovca vrnil v Kupi-nec sta ga posetila podpredsednik HSS, senator inž. Košutič in posl. dr. šutej. Po. svetovanja so trajala še ves petek. Dr. šutej je ostal v Kupincu še tudi včeraj. »Hrvatska dnevnik« pravi, da so razpravljali dr. Maček, dr. šutej in inž. Košutič o važnih političnih vprašanjih.
S kongresa poštnih uradnikov
V Splitu je bil kongres poštnih uradnikov iz cele države. Predsedoval je Mihaj-
10	Grbič, ki se je v svojem predsedniškem poročilu bavil prvenstveno s strokovnimi in stanovskimi vprašanji. Prešel pa je tudi na politično polje in se zahvalil Splitu za njegovo odločno borbo za svobodo in pravice človeka. »Nato je nadaljeval«:
»Poštarji morajo biti pri svojem delu daleč proč od vsakih strankarskih, političnih, ve sk?h in plemenskih vplivov. Pošta je vse-narodna ustanova in mora služiti samo narodu in državi. Jugoslovenski poštarji se dobro zavedamo, da nam bo dobro samo takrat, kadar bo dobro našemu narodu. Zavedamo pa se tudi da sta pogoj za narodni razvoj in blagostanje svoboda in možnost, da narod resnično upravlja sam svojo usodo. Zato pozdravljamo jugoslovenski poštarji vsako delo in vsak napor, ki stremi za tem, da se sklene med Srbi in Hrvati resnično iskreni narodni sporazum.«
Nadaljnji izidi volitev delavskih zaupnikov
Volitev delavskih zaupnikov se nadaljuje po vsej državi V papirnici Vevče sta bL
11	postavljeni listi svobodnih strokovnih organizacij in Jugorasa. Prva je dobila pet, Jugorasova pa enega zaupnika. Samo liste svobodnih strokovnih organizacij so bile vložene kot izključne liste v podjetjih Rotina v Ljubljani, Kemična tovarna v Mostah, Steklarna v Rogaški Slatini, Pirich v Ptuju in Unitas v LjubljanL Dobile so 17 zaupnikov V tkalnici v St. Pavlu pri Preboldu je bila postavljena kom promisna lista svobodnih strokovnih organizacij. ki je dobila 10 zaupnikov; od tega pripada 7 zaupnikov naiodnemu delavstvu, 3 pa socialistom. Pri Jugotaninu v Sevnici sta bili vloženi dve isti: svobodnih delavskih organizacij in Jugorasa. slednja je bila zaradi nepravilne sestave razveljavljena in svobodne delavske organizacije so dobi. le vse štiri zaupnike. Tudi pri volitvah v podjetju KID na Jesenicah sta bili vlože. ni dve listi; svobodne delavske organizacije so dobile 15 zaupnikov, Jugoras enega.
Iz ostalih delov države objavlja »Vreme« nekaj rezultatov volitev delavskih zaupnikov. Po njegovem poročilu so dobile svobodne delavske organizacije v državnih rudnikih Ravna Reka in Senjski rudnik 12 zaupnikov, Jugoras 4. V Zagrebu so znani rezultati iz 28 podjetij, kjer so dobile socialistične delavske organizacije (URS) 60 zaupnikov. Hrvatska delavska zveza (HRS) 10 in Jugoras 1 zaupnika. V Ca-kovcu so dobile liste URS 31, liste HRS pa 2 zaupnika, delavska zveza v Varaždi-nu URS 12 ln HRS 8 zaupnikov.
Velika železniška dela
Nemški atleti vodijo sigurno v dvobojih z Jugoslavijo in Rumuni jo — Lepa Gorškova zmaga
v Bosni
Zastopnik ministra za promet dr. Dja fer Kulenovič je objavil v »Vremenu« dalj. šo izjavo o železniških delih, ki se trenutno izvršujejo na ozemlju bivše Bosne in Hercegovine. Izvršene so že vse priprave za normaliziranje proge Sarajevo — Bos. Brod. Dela se bodo pričela že letošnjo jesen. V delu je normalnotirna transver. žalna proga Cačak — Valjevo — Tuzla — Doboj — Banjaluka. Gotovi so vsi načrti za novi kolodvor v Sarajevu. Krediti za novi kolodvor so že zagotovljeni, enako tudi krediti za zgraditev nove velike postaje v Zenici.
Odmev tragedije
v Primoštenu
Pred lanskimi volitvami je prišlo do težkih incidentov v Primoštenu v Dalmaciji. Streljati je moralo orožništvo in sta bili dve osebi na mestu mrtvi, tri pa hudo ranjene. Od teh treh ranjencev sta še dva pozneje podlegla poškodbam, tretji ranjenec, kmet Josip Škorič, pa je pred par dnevi podlegel posledicam takrat dobljene rane. Bil jc pokopan na stroške primorskega banovin-skega odbora HSS ter sta govorila na njegovem grobu poslanec Dane Škarica in senator Šime Belomarič.
400 milijonov ljudi posluša radio
Po statistiki mednarodne radijske zveze, ki združuje doslej 88 držav, je znašalo število radijskih naročnikov v vseh teh državah ob koncu leta 1938 skupno 78 milijonov, kar pomeni, da se je v primeri z letom 1937 zvišalo za celih 9 milijonov. Ako računamo na vsak radijski aparat povprečno pet poslušalcev, vidimo, da je danes mogo-goče po radiu govoriti skoro 400 milijonom ljudi, kar predstavlja dobro polovico vsega civiliziranega človeštva.
Po teh podatkih si lahko predstavljamo, kakšno močno orožje je danes radijska propaganda in zakaj so ie skoro vse države uvedle poleg oddaj v domačem jeziku tudi številne oddaje v tujih jezikih.
Celovec, 29. Julija Prvi dan atletskega troboja med Nemčijo, Jugoslavijo in Rumunijo je bil v znaku velike premoči nemških atletov. Tekmovanje, ki se je vršilo na igrišču KAC, se je začelo točno ob napovedani uri z defilejem vseh treh reprezentanc in z igranjem državnih himen. Prireditvi je prisostvovalo samo okoli 500 gledalcev, med njimi tudi voditelj nemškega športa, minister von Tschammer und Osten.
Za Nemčijo je nastopilo v glavnem moštvo bivše Avstrije, ojačeno z 8 odličnimi atleti, po večini iz Monakova. Igrišče je za tako velike prireditve vsekako neprimerno, kajti na 400 m dolgi progi je prostora samo za 4 tekmovalce in so zaradi tega startali na ameriški način, pri katerem nima sleherni tekač oddeljene proge. Pri tem je bil najbolj prizadet Despot, ki je v gneči toliko zaostal na startu, da izgube v flnišu ni mogel več nadoknaditi. Tudi na 110 m z zaprekami se nI moglo tekmovanje vršiti normalno, ker so bile samo tri vrste zaprek.
Od Nemcev so najbolj ugajali metalci kladiva, ki so imeli vse mete preko 50 m. Na 100 m je bil naš Stefanovič še 10 m pred ciljem na drugem mestu, a je nato zaostal. Neme! so si priborili 5 zaporednih zmag, v zadnjih treh točkah pa so zmagali Jugosloveni. Najlepša borba je bila na 800 m, kjer je v lepem finišu zmagal naš rekorder Goršek. Tehnični rezultati so bili: 110 m z zaprekami: 1. Leitner (N) 15.3, 2. in 3. Ehrlich (J) m Langmayer (N) oba 15.7, 4. Negru (R) 16.7, 5. Jurkovič (J) 17.2, 6. Majescuk (R) 17.5.
Skok ob palici: 1. Froksch (N) 370, 2. Edding (N) 360, 3. Lenert (J) 360, 4. Iva-nuš (J) 340, 5. Majescuk (R) 340, 6. Ban-fi (R) 320.
Met kladiva: 1. Bayer (N) 54.53, 2. Ma-yer (N) 52.99, 3. inž. Stepišnik (J) 47.69, 4. Biro (R) 45.94, 5. Goič (J) 44.44, 6. Gura (R) 24.33.
100 m: 1. Miller (N) 10.8, 2. Struckl (N) 20.9, 3. Stefanovič (J) 11.1, 4. Kling (J) 11.2, 5. Cristea (R) 11.2, 6. Ludu (R) 11.4.
Skok v daljino: L Lenert (J) 693, 2.
Staikitescu (R) 685, 3. Dovjak (N) 684, 4. Miller (N) 674, 5. Urbič (J) 653, 6. Yurt (R) 620.
400 m: 1. Rose (N) 49.5, 2. Krisper (N) 50.7, 3. Nemes (R) 52.2, 4. Despot (J) 52.3, 5. Pleteršek (J) 52.5, 6. Lazar (R) 52.6.
Met krogle: 1. Kovačevič (J) 14.36, 2. Coufal (N) 13.87, 3. Kuzel (N) 13.79, 4. Gurau (R) 13.74, 5. Curčič (J) 12.06, 6. Havalec (R) 11.75.
800 m: 1. Goršek (J) 1:55.5, 2. Ritter (N) 1:55.9, 3. Kis (R) 1:56.4, 4. Lorenz (N) 1:56.5, 5. Nabernik (J) 2:00.9, 6. La-pusan (R) 2:06.
Po dogovoru se točke za troboj ne štejejo, temveč samo za dvoboja med Nemčijo in Jugoslavijo ter Nemčijo in Rumunijo. Nasproti Jugoslaviji vodi Nemčija s 54.5 : 35.5, nasproti Rumuni ji pa z 58 : 30 točkam.
Tekmovanje se bo jutri nadaljevalo.
Ilirija vodi v Zagrebu
Zagreb, 29. Julija
Danes ob 16. so se na plavališču SK Maratona začele plavalne tekme za prvenstvo zapadne cone. Nastopilo je okoli 100 pla-vačev. Na sporedu so bili večina samo predteki in se je pokazalo, da ima Ilirija edino v ZPK resnega nasprotnika. Zlasti se je uveljavil inž. Tonko Gazzari, ki je na 100 m hrbtno plaval 1:14.6, na 100 m prosto pa 1:03.2. Ilirija je nastopila brez Cerarja in Vilfana, kljub temu pa predstavljajo njeni plavači, in zlasti plavalke tako odličen materi jal, da velja za favorita. Edina točka, kjer je bdi finale, je bila 100 m hrbtno za dame, ki se je končala naslednje: 1. Fine (I) 1:33.4, 2. Verner a) 1:38.8, 3. Fišer (ZPK) 1:43.8, 4. tonunlč (ZPK), 5. Bižič (KSU). Stanje točk je po današnjem dnevu: Ilirija 21, ZPK 8, KSU 2.
Na sporedu sta bili Se vraterpolo tekmi med Ilirijo in KSU ter ZPK in Maratonom. Zaradi nenastopa pa sta oba tekmi pripor dli par forfait s 6:0 Liri ji oziroma ZPK.
(Glej tndi 4. stran!)
Prazen avto divja
po ljubljanskih ulicah
Izredna cestna nesreča — Iz še ne dognanega vzroka se je sprožil avto brez šoferja in povozil dva človeka Motociklist zavozU v tovorni avto
Ljubljana, 29. julija
Nocoj malo pred 20. uro se je zgodila na križišču Tyrševe in Masarykove ceste prometna nesreča, ki je po svojih nenavadnih okoliščinah pač edinstvena v nezgodni kroniki našega mesta. V tem čisu se je pred trafiko na koncu Masarykove ceste ustavil taksi št. 2.106. Šofer Pavček Anton je za trenutek zapustil voz — menda je skočil v trafiko — in ni ustavil motorja. Prav takrat pa je hotela sesti v avto neka ženska. Ali je ženska, ko je hotela vstopiti, kako nerodno manipulirala in zadela ob vzvode in pedale, ali pa se je kar pa je prav malo verjetno — se.ti sprožil mehanizem .za start — dejstvo je. kakor pripovedujejo očividci, da se je avto naenkrat s silo pognal naprej, dočim je ženska prestrašena odskočila.
Ker je bil avto brez vodnika, ga je v velikem loku zaneslo preko Tyrševe ceste v smeri proti Bleiweisovi cesti. Nesrečno naključje mu je tu postavilo na pot kar tri ovire, v katere se je avto zaletel z vso silo. Najprvo je podrl mestnega delavca Hribarja, ki je stal s svojim smetarskim vozičkom ravno pred vhodom v Verličevo trgovino na Tyrsevi cesti. Ko je pregazil tega in mu prizadejal srnrtnonevarne poškodbe, jc avto zdrvel naprej in treščil ob nekega kolesarja da je v velikem loku od-letel na sredo ceste. Nato je gnalo avto' še nekaj metrov naprej dokler se ni — z levima kolesoma že na trotoarju — zaletel v tovorni avtomobil pivovarne Union,
katerega je s silo svojega udarca vrgel nekaj metrov nazaj v smeri proti Bleiweisovi cesti. Pri zadnjem karambolu se je motor avtomobila brez vodnika tolikanj poškodoval, da je voz strt obstal na cesti.
Žrtve usodnega avtomobila so reševalci nemudoma prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Dočim sta dobila ženska in kolesar le lažje poškodbe po životu, pa ima Hribar na več krajih zlomljene roke in noge, ter zelo nevarne poškodbe na glavi. Hribar se še ni zavedel in je prav malo upanja, da bi ostal pri življenju.
Dobre pol ure kasneje se je pripetila druga prometna nesreča na Gosposvetski cesti tik pred vhodom v pivovarno Union. Šofer unionske pivovarne Ivan Škodlar je ob pol 21. pripeljal s svojim dostavnim avtomobilom iz mesta ter je ravno zavijal na desno, da zapelje na pivovarniško dvorišče, ko je z vso silo treščil vanj neki motociklist, ki je hotel tovorni avto napačno prehiteti na desni strani. Motor znamke NSU 200 ccm je vozil Filip Vojska. Dočim pa je motociklist dobil le lažje poškodbe po životu, se je njegov spremljevalec na sociusu Mihael Lederer pri karambolu tako težko poškodoval po glavi, da so ga ▼ nezavesti prepeljali v bolnišnico.
Točen potek obeh težkih prometnih nesreč, ki bosta najbrže zahtevali dve člove-veški žrtvi, bo ugotovila šele policijska preiskava, ker si izpovedi očividcev precej nasprotujejo.
Razdejanja eksplozije v Alžiru
Pariz, 29. julija, br. V alžirski luki je nastala v petek popoldne (kakor smo na kratko že včeraj poročali) strahovita eksplozija. Najbrž zaradi silne vročine, ki traja že več dni, je eksplodiral velik plinski rezervoar v pristanišču. Eksplozija je bila tako silna, da so se porušila vsa bližnja skladiščna poslopja. V okrožju več sto metrov so popokale šipe na oknih. Eksplozija je zahtevala tudi večje število človeških žrtev. Dosedaj so ugotovili 16 mrtvih in 41 ranjenih. Ranjence so prepeljali v bolnico in se je bati, da bodo nekateri še podlegli. Ško- j da, ki jo je povzročila eksplozija, je ocenjena na blizu 20 milijonov frankov. Vlada je odredila strogo preiskavo, da se točno ugotovi, kako je prišlo do te grozne nesreče.
Svojevrstna nesreča
pri snemanju filma
Swinemiinde, 29. julija. AA. (DNB). Med snemanjem filma »Zadnji apel«, v katerem igra glavno vlogo znani filmski igra. lec Emil Janings, se je dogodil senzacionalen slučaj. V bližini parnika »Reicher«, ki igra v filmu vlogo parnika »Kraljica Lui-za« je eksplodirala bomba, tako da je bil parnik poškodovan ter je začela vanj vdirati voda. Na parniku so se nahajali filmski igralci Janings. Kraus, Sieber, L dr. Ko se je parnik nagnil, so takoj začeli z re. ževanjem igralcem. Nihče ni ranjen. Reševalnih del so se udeležile torpedovke. ki istotako igrajo vlogo v filmu, šolska ladja »Bremae«, ki igra v filmu angleško križar-ko »Amiphion« se je tudi udeležila reševalnih del. Kakor je znano, se je križarka »Amphion« potopila 14. avgusta 1914 ▼ ustju Temze, ko je naletela na mino, ki jo je položila »Kraljica Luiza«. Poškodovani parnik »Reicher« so spravili v pristanišče, kjer soga začeli takoj popravljati.
Nemški demanti o carinski uniji s Slovaško
Berlin, 29. julija. AA. (DNB) Merodajni krogi zanikajo vesti o sklenitvi nemško-slovaške carinske zveze. Te vesti so verjetno prišle zaradi tega, ker trajajo med Nemčijo in Slovaško pogajanja o rešitvi vprašanj, ki so nastala v trenutku, ko je Slovaška postala samostojna država.
Rešeni iz ^gorečega morja44
Havre, 29. julija. AA. (Havas). Z ladjo je iz Southamptona prispelo danes 17 bro-dolomcev, ki so bili rešeni s tovorne ladje Sunika, ki se je vnela v Rokavskem zalivu. Vsi brodolomci pripovedujejo, da je njihov poveljnik pokazal nepopisno junaštvo, ko je odklonil ponudbo, da bi zapustil ladjo, s katero je potem utonil. Kakor znano je brodolomce sprejela norveška ladja »Grangsberg« ter jih izkrcala v Folmou-thu.
Angleški poleti v Azijo
London. 29. julija, o. »Daily Telegraph« se bavi z uspelimi poleti angleških bombnikov preko Francije ter napoveduje skorajšnje polete preko bližnjega vzhoda do Indije. Za polete proti državam bližnjega vzhoda naj bi postala Malta glavno oporišče.
Nemški polet v Siam
Bangkog, 29. julija. AA. (DNB) Nemško trimotorno letalo »Hans Leb« se je spustilo danes na letališču v Bangkoku. V petek je odletelo iz Berlina na pot preko Aten, Rodosa, Bagdada, Kalkute in Rangoona ter preletelo tako 10.360 km. Namen tega poleta je vzpostavitev rednega letalskega prometa med Nemčijo in državo Tal (Siam)
Vremenska napoved
Zemunstta: Prevladovalo bo jamo in toplo vreme v vsej državi
Dunajska: Jasno in toplo, le ponekod redila visoki oblaki. V hribih zelo vroča.
Maši kraji in lfud|e
11 letal bo istočasno pristalo v Ljubljani
Za prvi krožni let lahkih letal po Jugoslaviji, je knez namestnik Pavle daroval dragoceni prehodni pokal
čpjcd'
J*j a ^ / rt nJLn /
čhAi i/)4e!
Vendar "potem ne Jej ničesar več, da ne bi ostal med zobmi kakšen— čeprav prav r majhen ž.**- ostanek jedi in opravljal svoje uničevalno delo I Preprečiti to je prav tako važno, kakor je važno varovati se zobnegaf kamna I Uporabljajte zato vedno Sargov Kalodontl Ta izvrstna zobna pasta .temeljito čisti .zobe in pri tem s pomočjo sulforicin oleata razkraja polagoma zobni kamen in'prepreči njegovo ponovno tvorjenje. Samo zobje brez zobnega kamna so lepi in zdravi.
SARGOV
KALODONT
Proti zobnemu kamnu
Ljubljana, 29. julija
Za prvi krožni let šolskih in športnih letal po Jugoslaviji, ki smo o njem že poročali, vlada po vsej državi veliko zanimanje. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je daroval za zmagovalca krasen prehodni pokal, ki so zanj sestavili poseben pravilnik. To tekmovanje se bo odslej vsako leto ponovilo in bo pokal prešel v dokončno last dotičnega, ki bo zmagal trikrat po vrsti ali pa petkrat v presledkih. Po pravilniku bo moral zmagoviti oblastni odbor naslednje leto prevzeti organizacijo tekmovanja lahkih letal po Jugoslaviji. Letos je prvi prireditelj oblastni odbor Aerokluba V Ljubljani.
Prijave so bile zaključene 25. t. m. Skupno se je za krožni let priglasilo 11 letal in sicer bo za središnjo upravo Aerokluba v Beogradu tekmovalo 5 letal, za oblastni odbor v Zagrebu 3, za ljubljanski oblastni odbor 2 in za sarajevski eno letalo. V skupini šolskih letal je prijavljenih 5, v skupini športnih pa 6 tekmovalcev. Zanimivo je, da bo med tekmovalci tudi ena dama.
Vsa letala bodo opremljena z vidnimi startnimi številkami. Prvo startno številko bo imelo sarajevsko letalo, šolski Fizir z motorjem Walter za 120 HP. Pilotiral bo g. Simič, njegov spremljevalec pa bo Vu-jcovac. Naslednje številke je dobil Zagreb, številko 2 ima gdč. Matanovič s spremljevalcem Pavičicem. Tekmovala bo na enakem letalu kakor Sarajevčan. Tudi drugi Zagrebčan, g. Farbak s spremljevalcem Kosom, bo letel s šolskim Fizirjem in Walter motorjem 120 HP. Njegovo letalo ima startno številko 3. Tretji zagrebški udeleženec bo kot edini tekmoval s športnim letalom angleške konstrukcije. Bo to g. Heteny s spremljevalcem Pollakom in st. št. 4 na letalu Puss-Moth s 105 HP.
Startni številki 5 in 6 imata ljubljanski letali. Dr. Rape (št. 5) bo startal na aparata KS II b, ki ga je konstruiral inž. Kuhelj. l!»etak> je spo-tno in ima motor Praga s 40 HP. Dragi domači udeleženec je g. Franc Pesdan (spremljevalec Vesel) na šolskem letalu Rzir z Walter motorjem s 120 HP.
Ostet&a letala pripadajo beograjski sku-aiB Številko 7 bo imel g. Depolo s sprem-invalcem itr/. Spasicem. Tudi njegovo letalo jm šolski Fisir z Wai*er motorjem 120 lffc. Naslednjo &e*š&o je dobil g. Rad-irt&a MaJenkovšč, ki ga bo spremljal Jovan Prouči p. Tekmuje na letaki SIM X. z motorjem \Valter 120 HP. Na enakem letali! se bo udeležil tekmovanja tudi g. Ana-stesijevič s spremljevalcem Živanovičem. Njegova številka je 9. Drugi in razen dr. Rapeta edini posamezni tekmovalec je g. I>ako?fč, ki bo s št. 10 pilotiral športni SIM VI a in Wafter motorjem s 60 HP. Enajsti udeleženec je Fizir — FT »Neboj-ša« z Walter motorjem 120 HP, ki bo najbolj obtežen, letalo bo namreč vodil inž. Bojovič, spremljevalca sta pa kar dva, Cari-čevič in Petrovič.
Vsi tekmovalci na šolskih letalih so progo izbrali po večini na ozemlju med Beo-gtadom in Ljubljano, športna letala pa bodo letela tudi nad južno Srbijo in bodo pristala v Skoplju. Ves fa let, dolžina proge znaša za šolska letala od 500 do 800 km, za športna pa od 1000 do 1500 km, sme po razpisu trajati v soboto 5. avgusta samo od 7. do 19., v nedeljo pa od 6. do 15. Povedali smo že, da bodo tekmovalce ocenjevali glede na točnost doleta v Ljubljano m glede na precizno izpolnjevanje določene smeri.
Dolet je prireditelj predvidel tako, da bo občinstvo lahko videlo vse tekmovalce na cilju na dan 6. avgusta točno ob 15. Ljubljančani bodo torej imeli priliko prisostvovati istočasnemu pristanku 11 letal, kar se v Ljubljani doslej še ni zgodilo. To pa še ni vse. Sledil bo še izredno bogat spored, ki naj od njega navedemo doslej v Jugoslaviji še neizvajane skupinske akrobacije vojaških lovskih letal. Izvajali bodo looping v trojki, dalje prevračanje preko krila v troje, letenje v gosjem redu z vezanimi loopingi, razen tega pa še skupinske odskoke s padobrani in za nameček še skupinsko letenje jadralnih letal.
Vsa prireditev naj bi nekako predstavljala zaključek 20-letnega prizadevanja na polju letalstva v Sloveniji in zato Aero-klub tokrat ne bo pobiral nobene vstopnine, pač pa bo prodajal spominske znač-
ke, ki so prav okusno izdelane in jih bo občinstvo lahko hranilo kot prijeten spojin na ta dogodek,- V soboto 5. avgusta popoldne in v nedeljo 6. dopoldne in po končanem sporedu popoldne, bodo športna letala na razpolago za letanje občinstva. Kdor še ni okusil zračnega krsta, si bo to zabavo lahko privoščil za mal denar. Aeroklub hoče ustreči tudi bolj občutljivim svojim simpatizerjem in omogočiti tudi skupne polete večjim družbam.
I V ta namen si je zagotovil za oba dneva sodelovanje velikega trimotornega potniške, ga letala, ki bo na razpolago vsem, ki bo-
že meseca maja so Konjičani zv*ede3f, da
namerava obiskati konjiški okraj mnogo Ljubljančanov. Ko je prevzel predsedstvo odbora za pripravo izleta konjiški rojak Ciril Žagar, so bili vsi prepričani, da bo imel zlet vsestranske uspehe. S svojim obiskom lepih krajev konjiškega sreza bodo izletniki zadovoljni. Med nami se morajo počutiti kakor doma. Vse se pripravlja za dostojen sprejem gostov, ki bodo spoznali, da naš okoliš ni tak, kakor so ga nekateri ljudje razvpili. Izletniki bodo spoznali, da živi v konjiškem okraju do-
Sokofcki dom v Rogaški Slatini
Pod krovom je naš že sedaj ponovni »Sokolski dom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja« in dogotovljena je telovadnica, v koji vlada že živahno življenje. Preko 19 let so tavali telovadci iz hiše do hi-
še in prenašali svojo imovino izpod enega krova pod drugi krov, dokler ni končno letos, ko stopamo že v 20. leto obstoja sokoiskega društva, sprejel vso svojo so-kolsko družino pod svojo lastno streho — novi, impozantni sokolski dom, ki je zrasel iz tal po edini zaslugi svojih vnetih in nadvse požrtvovalnih članov, brez tuje pomoči. Na zunaj je stavba še v surovem stanju in treba bo še izgotoviti oblačilnice in kopalnice v spodnjem delu stavbe, spodej pa sejno sobo, arhiv, stanovanje za hišnika, ter kletne prostore za streljanje in kegljanje. Na vrsto pride še končno tudi centralna kurjava, kanalizacija in zunanji omet, v dvorani pa parketni pod. — V to svrho si mora društvo pridobiti novih denarnih sredstev Zato smo si omislili efektno lo-
do hoteli pogledati Ljubljano s ptičje perspektive. Cena za polet na športnem letalu bo znašala za člane Aerokluba 10, za nečlane 20, na potniškem letalu pa 40 din za osebo. Karte za letenje bodo na razpolago na letališču že od petka, 4. avgusta dalje in jih je mogoče rezervirati tudi na telefon St. 3621. Interesente že zdaj opozarjamo, da bo letenje strogo po vrstnem redu prodanih kart, kajti, le tako bodo odpadle vse pritožbe in neprilike zaradi čakanja.
Čisti dohodek prireditve je namenjen nabavi novega motornega letala. Število zasebnih pilotov je namreč v Ljubljani tako naraslo, da obe sedanji klubski letali ne zadoščata več. Pozivamo vso javnost, da prireditvi, ki naj bo obenem mogočna manifestacija za »višnjevi šport«, prisostvuje v čim večjem številu in da podpre prireditelje s kupovanjem spominskih znakov.
ben pošten, delaven in miroljuben slovenski rod, ki hoče složno izkazati dragim gostom svojo gostoljubnost. Naš okraj je krasno letoviško področje in je škoda, da ne znamo in sami tudi ne moremo tega dovolj izkoristiti. Merodajni činitelji bi morali pomagati do povzel/je lepega in zdravega kraja. Izletniki bodo spoznali prelepe pokrajine in vrline ljudstva ter se bodo gotovo vračali k nam. Od izleta bo imel ves okraj pomembne koristi v gospodarskem in nacionalnem pogledu. Dobrodošli, dragi gostje!
terijo s krasnimi dobtiki, med kojimi brilira seveda novi luksuzni avto, ki čaka srečnega dobitnika! Po celi rogaško-slatinski in šumarski dolini se širi iz dneva v dan večje zanimanje za bogate dobitke, predvsem seveda za tako zaželjeni avtomobil. Ne samo Slatinčani, tudi iz daljne okolice se oglašajo ljudje iz vseh slojev in povprašujejo, kje bi dobili srečke po 5 dinarjev. To-raj, naj vedo vsi, da ima vsak odbornik tukajšnjega sokoiskega društva zadostno število srečk na razpolago!
Dvorana, ki je 18 ni dolga in 11 m široka, je — razven parketov popolnoma dogotovljena. Vse kategorije telovadečih se že pridno vadijo in pripravljajo že svoj nastop pri telovadni akademiji, ki bo — kakor dosedaj vsako leto, odkar obstoja društvo — v glavni sezoni in v reprezentančni dvora-
IN FORMACIJE:
»ITALIA" - Lloyd Triestino
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 15b.
ni zdravniškega doma in na kojo že danes vabimo vse prijatelje, goste in domačine, I da vidijo uspeh našega dela. Akademija je bila dosedaj vedno na Vidov dan, letos pa | bo šele v drugi polovici avgusta, kar je telovadnica bila dogotovljena šele pričetkom julija in s tem šele omogočena redna telovadba.
Glede efektne loterije pa prosimo vse kojim smo po pošti poslali naše srečke, naj jih sigurno in v kratkem razpečajo svojim znancem in prijateljem Rogaške Slatine in s tem pripomorejo, da jih bomo lahko v prihodnji sezoni — ob" 20-letnici obstoja tukajšnjega Sokoiskega društva lahko iskreno in prisrčno pozdravili na proslavi otvoritve našega lepega sokoiskega doma!
Dr. K.
Kmetska slavnost v Murski Soboti
Murska Sobota, 29. julija.
Veliki lepaki nam razodevajo od najsevernejše prekmurske vasi in tja do Ptujskega polja, da se pripravlja kmetska mlauina dveh obmejnih okrožij kmetskih fantov in deklet na veliki kmetski praznik v Murski Soboti. Neutrudljiva prekmurska društva so dosegla že v letošnjem letu velik uspeh. Mlada generacija izobražencev je uvidela občudovanja vredno voljo te mladine do dela in napredka vasi, kar se izraža v javnih nastopih in še prav posebno v mirnem in vztrajnem delu med posamezniki. Nikogar ni presenetilo, ko so se znašli akademsko naobra-ženi kmetski sinovi in hčere pri istem delu s svojimi tovariši, ki so ostali doma na grudi. Letošnjo pomlad je okrožje odprlo v Murski Soboti svojo pisarno. Pot, ki je vodila do vedno večjega razmaha, je odprla oči tudi meščanom in onim, ki so dvomili v uspeh, spominjajoč se mnogih ponesrečenih poizkusov. Toda pozabili so, da je kmetskomladinski pokret v Prek-murju podprt z domačim inteligenčnim naraščajem, ki je sklenil staviti vse svoje sile na razpolago svojemu ljudstvu.
Prireditev v nedeljo 6. avgusta tvori zaključek poletnih manifestacij prekmurske kmetske mladine. Obenem bo pa izraz tesnega sodelovanja z idejnimi tovariši preko Mure. s Slovenskih goric, z Murskega in Dravskega polja. Zjutraj ob 8. uri 55 min. bo sprejem gostov na postaji v Murski Soboti Poleg funkcionarjev Zveze in drugih prijateljev kmetsko-mladinskega pokreta se bodo udeležili slavnosti tudi zastopniki hrvatske in srbske kmetske mladine. Po prejemu bo po-
vorka na tekmovališče, kjer bo imel na
I prisotne nagovor delegat Zveze, tajnik g. Ivan Nemec. Dvajset društev, ki so povabljena k sodelovanju, bo poslalo svoje najboljše kosce, ki bodo nato popoldne ob 3. uri, čim bo končano kmetsko zborovanje (govorili bodo: preds. zveze g. Ivan Kronovšek, preds. Prekmurskega okrožja g. Rudolf Titan in zastopniki raznih prijateljskih društev), tekmovali na. prostranem travniku g. Benka pri mestnem kopališču. Soboški SK »Mura« je velikodušno odstopil okrožju svoj Stadion Viteškega kralja Aleksandra I., kjer bo po tekmi ljudska veselica. Da se bo ocenjevanje koscev čim pravičnejše izvedlo, bodo v ocenjevalni komisiji poleg zapisnikarja, notarskega pripravnika g. Džubana, ugledni kmetje iz najrazličnejših krajev.
Med murskosoboškim kakor tudi ostalim prekmurskim prebivalstvom vlada za prireditev 6. avgusta izredno zanimanje. Ni čuda, saj je to prva tovrstna prireditev v Murski Soboti.
Jubilej zaslužnega čebelarja
V Olševku pri Kamniku je ta teden praznoval 85-Ietnico zaslužni čebelar g. Jakob Virjent. Na posestvu, ki ga je prevzel po očetu, je pričel gojiti čebelarstvo in se mu posvetil z vso vnemo. Bil je med prvimi čebelarji, ki so zagovarjali uvedbo velikih panjev s premakljivim satovjem. Sam je napravil velike panje lastne mere, ki so znani kot »Virjentovi panji«. Danes ima večina čebelarjev po okraju njegove panje. Sam je kot vešč mizar napravil na stotine panjev za okoliške čebelarje in je tako v veliki meri njegova zasluga, da se je čebelarstvo v kamniškem srezu tako lepo razvilo. Napisal je tudi lepo število strokovnih člankov v raznih gospodarskih revijah in časopisih, ob njegovem čebelnjaku na vrhu idiličnega grička na Olševku pa je bilo že več čebelarskih tečajev.
Še danes v tako visoki starosti, ki jo je dočakal svež in trden, so njegovo veliko veselje čebele. Vneto skrbi za nje in jih goji z isto ljubeznijo kakor v mladih letih. Čebelarji se še vedno obračajo za nasvete na tega zaslužnega čebelarskega strokovnjaka. G. Jakob Virjent je bil pred kratkim odlikovan za zasluge za čebelarstvo z redom sv. Save V. razreda. Ob visokem jubileju mu želimo, da bi se čil in krepak še dolgo vrsto let veselil uspehov svojega dela!
Po kolonijah kočevskih rudarjev
Ljubljana, julija
Vsakih štirinajst dni postavlja življenje kočevskim rudarjem in njihovim ženam nerešljiv matematični problem: prejel si 200 dinarjev, hrana zate in za tvojo družino znaša 250 dinarjev — kako boš živel?
Kočevski knapi niso hodili v šole, kjer se poučuje višja matematika; nihče jim ni pokazal, kako se rešujejo enačbe z neznankami. S svojimi težkimi prsti listajo po konzumnih knjižicah z večnimi deficiti, a neznanka, strašna, tuja, hladna neznanka hodi po koloniji od hiše do hiše, iz kuhinje v kuhinjo in davi ljudi, da komaj dihajo ...
Šolske računice imajo na zadnjih straneh rešitev vseh težjih problemov; življenjska računica pa je brez odgovorov. Sam moraš najti odgovor na postavljeni problem.
Konzumne knjižice
Konzumne knjižice so zrcala, ki z bolestno točnostjo zrcalijo življenje rudarskih družin. Prepričevalno govorijo številke na belih straneh o nezadostni hrani, saj znaša štirinajstdnevni konzum štiri do petčlanske družine 10 kg moke za kruh. 2 kg sladkorja, 1 kg masti, pol kg kneipa, pol kg mila, 1 kg čebule, 1 liter kisa, četrt litra olja, 1 globin, 10 kg krompirja, ki je pogosto gnil, 6 žemelj... Tak »standard« si lahko privošči le družina, ki nima več ko dva ali tri otroke in ima vsaj preko 200 dinarjev prejemkov. A takih družin je malo po kolonijah.
Otroci rastejo po letih, njihova telesa pa ostajajo drobna, slabotna in življenje jih bo potrdilo za nesposobne. Štirinajstletni fantje so podobni osem, devetletnim otrokom, dočim so njihovi očetje v teh letih že hodili na šiht.
Vsak dan
Vsak dan pomeni novo, črno negotovost, kako bo jutri.
Ženske boječe odpirajo kuhinjska vrata in se skušajo smehljati — toda pretrpke so gube okrog ust... V tesnih kuhinjah leži vse križem, kuhinjska posoda, umazana knapovska obleka, in po stenah, ki bi morale biti že zdavnaj pobeljene, vise prti. v katere so nekoč ženske všile skromen vzorec ali podobo mačke ali drevo in rek o sreči in svetlem, čistem domu. Takrat so bile pač še mlade in časi so bili lepši in v njihovih srcih upanje. Zdaj ne bi mogle več šivati takih prtov, ker se jim prsti tresejo in ker ne verujejo več v srečo.
V štedilnikih še gori in ženske mešajo polento, kajti ura je dve in kmalu bodo prišli možje s šihta. Z dvanajstega in poslednjega šihta tekočega meseca.
Ljudje so se navadili polente kakor vsakdanjega kruha. Polenta jim nadomešča kruh, nadomešča jim meso, mleko, sočivje. Pa tudi polente je premalo, da bi se nasitili in bi otroci lahko rasli.
Enajstčlansko družino redita dva. le delno zaposlena družinska člana. Imeli so kravo, pa je poginila. Druge ne morejo kupiti. Tudi mleka ne. In pet majhnih otrok zaostaja v rasti.
Naj nikar nihče ne prihaja semkaj predavat o higieni, o snagi in zdravju! Ljudje bi ga morda poslušali, ne da bi rekli karkoli, kakor so navajeni poslušati vse in vsakogar, ki misli, da jim ima kaj povedati. Toda rogale bi se mu kuhinje, ki ne morejo biti snažne, pa če žena do krvi obrusi prste; rogale bi se mu sobe, ki ne morejo biti prezračene, ker so pretesne in pre-natlačene s posteljami, na katerih spita po dva, po trije. Rogala bi se mu beda, ki jo že šest dolgih let preganjajo z besedami in
obljubami, pa se niti za korak ni umaknila iz hiš. Vgnezdila se je v sleherni dom in njen zvesti spremljevalec glad je vtisnil slehernemu človeku svoj pečat.
Računajte!
Šestnajst šihtov na mesec po štirideset dinarjev. V hiši je osem otrok. Od mezde se odtegne za davek. blagajne, fonde, elektriko in drugo 130 dinarjev. Niso redki primeri, da znaša 14dnevni zaslužek le malo čez 130 dinarjev, kajti ni vsak mesec 16 šihtov in ni vsak šiht po 40 dinarjev.
Zena je bolna. Že tri leta ni sposobna za delo. Ni treba zdravnika, da bi ji postavljal diagnozo. Sama ve.
»Od skrbi, dragi ljudje, in od stradanja«, pravi z glasom, ki je podoben klicu potap-ijajočega se človeka. Dan za dnem je morala reševati zamotane matematične probleme, kako živeti z dohodki, ki zdaleč ne dosežejo izdatkov za najosnovnejše življenjske potrebe. Zdaj ne računa več. Črv, ki že tri leta gloje v njeni glavi, ji je odvzel razsodnost.
Na okno ene izmed zadnjih črnih hiš kolonije je nekega večera tiho potrkalo. Zunaj je stal knap, ki se je prišel poslovit. Prišel je prosit dobrega človeka in tovariša, naj pogleda včasih na njegov dom, k ženi in otrokom, da ne bodo preveč jokali in da ne bo vse narobe. On gre. Ne more več vzdržati. Ni bila tako črn anoč, da bi ne bilo mogoče videti solz, ki so počasi tekle po knapovem licu. In zjutraj ga ni bilo več. Ponoči je odšel nekam, iskat dela... Ni bil sam. Se nekdp ni mogel yeč vzdržati
in še en dom je ostal brez gospodarja, še ena družina brez hranitelja...
»Tudi mi imamo svoj ponos in svojo pamet!« pravijo, ko sede za praznimi mizami in čakajo prve pomoči. Njihova pamet ne more razumeti, čemu ni dovoljenja za tistih 500 ton, za katere je dala železnica izjavo, da jih lahko s pridom porabL Kje je napaka? Tako preprost račun in vendar mora biti nekje usodna napaka...
Kakor oguljen knapovski suknjič leži tam spodaj dnevni kop. Po nabrežju se sklanjajo ženske, otroci in penzionisti in pobirajo koščke premoga. Pod zemljo pa leže debele plasti črnega goriva, toda ljudje, ki bi ga morali kopati, praznujejo in balinajo ali igrajo na karte. Onkraj kolonije se vrsti čez travnik dvanajst postaj križevega pota, dvanajst simboličnih znamenj ...	ki.
iiiiiiiitiiimtttttT.....tt.......
Postani in ostani član
Xfi4niksx« dražbe:
gospodarstvo
Prisilna oddaja deviz po uradnem tečaju
ukinjena
Odslej bodo izvozniki lahko vse dobljene devize od izvoza prodali po svobodnih
tečajih
Finančni minister g. Vojin Djuričič je včeiaj podpisal odlok, s katerim se izvozniki blaga v neklirinške (devizne) države oproščajo dolžnosti prisilne oddaje 25% izvoznih deviz Narodni banki za račun države po službenem (oficielnem) tečaju. To velja za vse izvozniške devize od izvoza po 29. juliju t. L
*
Naši izvozniški krogi so že pred leti postavili zahtevo, da se ukine prisilna oddaja dela izvozniških deviz Narodni banki po nižjih oficielnih tečajih, ker to pomeni neupravičeno obremenitev izvoza v devizne države, nekak specialni davek pri izvozu v devizne države v korist države, da •n. svoje potrebe pride ceneje do potrebnih deviz. Ta obremenitev izvoza je bila doslej tudi v nasprotju s prizadevanjem naše valutne politike, da se z večjim izvozom v devizne države poveča dotok svobodnih deviz.
Prvotno (do 26. VII. li>34) je veljal predpis, da morajo izvozniki prodati Narodni banki 80% izvozniških deviz po uradnih tečajih, leta 1934 je bil ta odstotek znižan na 60%, 8. julija 1935 na 50%, 22. febr. 1936 na 33% in 31. dec. 1937 na 25%.
Navzlic zmanjšanju odstotka za obvezno ponudbo deviz po uradnem tečaju, se težkoče pri izvozu v devizne države niso zmanjšale. Zlasti se je v zadnjem letu povečala napetost med uradnimi in svobodnimi tečaji. Po dosedanjih predpisih je moral izvoznik n. pr. od dobljenih funtov prodati Narodni banki 25% po tečaju 206 din, ostalih 75% pa je lahko prodal po tečaju 256.40. Tako je dobil povprečno 244 din za funt. Odslej pa bo vse funte lahko prodal po 256.40 din, tako da se bo njegov izkupiček od izvoza v dinarjih povečal za 5%.
Izjava finančnega ministra
Beograd, 29. julija. O priliki podpisa odloka o ukinjenju prisilne oddaje izvozniških deviz po oficielnih tečajih je finančni minister Vojin Djuričič dal naslednjo izjavo:
Na osnovi pooblastila ministrskega sveta od 4. maja 1939. je finančni minister izdal pravilnik o poslovanju in o trošenju denarja iz »posebnega računa za gradnjo in nakup objektov po sklepu ministrskega sveta M. S. št. 461 od 4. maja 1939« v 2.vezi s pooblastilom ministrskega sveta M. S. št. 563 od 31. maja 1939. Vsebina gornjih sklepov ministrskega sveta iz pravilnika samega ni točno razvidna. Tretji člen pravilnika le pove, da se bodo sredstva porabila za gradnjo poslopja na oglu ulice admirala Geprata in Nove ulice v Beogradu, kjer bodo nastanjeni nekateri finančni uradi, nadalje za druge izdatke v zvezi z gradnjo tega poslopja, za nagrade članom državnega odbora in nadzorstvenih organov, ki bodo postavljeni za gradnjo tega poslopja, za izplačila anuitet za posojilo, ki bo na osnovi sklepa ministrskega sveta od 4. maja t. 1. sklenjeno pri Državni hipotekami banki na osnovi dohodkov tega »posebnega računa« in končno za nabavo neke motorne ladje po sklepu ministrskega sveta od 4. maja t. 1. ter za kritje ostalih stroškov, ki so s tem v zvezi.
Okrnitev dohodkov kaldrminskega fonda
Prvi člen gornjega pravilnika pravi, da se s tem pravilnikom ustanovi nov fond odnosno nov račun, ki se glasi »posebni -ačun za gradnjo in nakup objektov po ,;klet u ministrskega sveta od 4. maja 1939«. )chO 'ke fonda tvorijo:
T dotacija v višini 6 milijonov din iz ejploSnega kaldrminskega fonda;
E) 25% skupnih kaldrminskih dohodkov, ki se bodo izločili za ta posebni račun skozi 8 let, počenši od 1 junija 1939 do 31. maja 1947, dokler se ne doseže vsota 40 milijonov din;
3) dohodki od obresti, ki jih bo Državna hipotekama banka priznala na tem poseb-
Lfubljanska kreditna banka
Upravni svet zavoda je vzel na svoji seji dne 23. t. m. na znanje poročilo ravnatelj, stva. da so se likvidirale v minulem semestru vse stare vloge do din 15.000. nadalje 10% na vloge do din 50.000 ter 3% na vloge preko din 50.000, v skupnem iznosu nad din 10,000 000, od česar je bilo več kot 2/3 položeno na nove. nevezane račune. Dalje je upravni svet sklenil* likvidirati v II. semestru t. L vsem svojim starim vlagateljem dospele obresti za čas od 1. januarja do 30. junija t. 1. Izplačilo se bo vršilo od 1. avgusta do 30. septembra t. 1. ter se po tem terminu nedvignjene obresti prenesejo na nove, vsak čas razpoložljive račune.
K-)
Obsežna železniška gradbena dela v Bosni
Te dni se je mudil v Sarajevu minister <3r. Džafer Kulenovič, novi voditelj bosanskih muslimanov po smrti dr. Spahe. Minister Kulenovič je ob tej priliki podal novinarjem zanimivo izjavo o tekočih in bodočih železniških gradbenih delih v Bosni. Normalizacija 280 km dolge proge Sarajevo - Bosanski Brod se bo izvršila v etapah. Progo Bosanski Brod - Doboj bo treba na novo zgraditi, ker zaradi velikih serpentin pri Lupljanici ni mogoče normalizirati sedanje proge. Nova normalno-tirna proga od Broda do Doboja bo zahtevala prav znatne gradbene stroške. Najprej se bo izvršila normalizacija proge Sarajevo - Doboj (185 km). Normalnotir-na proga do Doboja mora biti zgrajena istočasno z dograditvijo velike longitudinalne železniške proge Cačak - Valjevo - Tuzla - Doboj - Banjaluka, ki se že gradi. Za prva dela pri normalizaciji proge Sarajevo - Doboj so načrti že izvršeni, tako da se bo z deli pričelo že letos v jeseni. Tudi načrti za nov kolodvor v Sarajevu so pripravljeni in bo v kratkem razpisana licitacija za novo kolodvorsko poslopje.
2e več let morajo naši izvozniki del deviz, ki prihajajo od izvoza v devizne države, ponuditi državi odn. Narodni banki po uradnem tečaju. Prvotno, dokler med borznim in uradnim tečajem ni bilo večje razlike, oddaja izvozniških deviz državi ni predstavljala nobeen praktične težave. Ko pa so se devizne težave povečale in je odtok deviz postajal čedalje večji od dotoka, se je pojavila razlika med uradnimi tečaji in tečaji tako imenovanega svobodnega tržišča. Od tedaj je oddaja dela izvozniških deviz po uradnem tečaju predstavljala obremenitev našega izvoza v neklirinške države, ker izvozniki niso mogli dobiti prave protivrednosti za celotni znesek dobljenih deviz. To je začelo tudi neugodno vplivati na naš izvoz v devizne države, zlasti odkar imamo čedalje večje težave pri prodaji našega v inozemstvu zaradi vedno večje konkurence drugih držav in zaradi naših visokih cen. Čeprav se vprašanje odkupa gotovega dela izvozniških deviz po uradnem tečaju postavlja že več let, se je njegova rešitev v korist našega izvoza stalno odlašala iz proračunskih razlogov. Ukinjenje obvezne oddaje dela deviz po službenem tečaju za potrebe države pomeni novo proračunsko obremenitev in sicer za razliko med uradnim in svobodnim tečajem tako odkupljenih deviz.
Ko sem podrobno proučil to vprašanje, sem se zavedal posledic, ki bi nastale za državni proračun, če bi se odpovedal odkupu deviz po uradnem kurzu. Imel pa sem pred očmi splošne koristi naše zunanje trgovine in v zvezi s tem neobhodno potrebo, da se z večjim blaga v neklirinške države poveča dotok deviz, ki so neobhodno potrebne za državna plačila kakor tudi za nabavo surovin. Zato sem izdal odlok, da se država v bodoče odreče odkupu izvozniških deviz po uradnem tečaju. Prepričan sem, da bo ta ukrep, na katerega naši izvozniki čakajo že leta in leta, v večji meri pospešil naš izvoz v države, v katerih smo dozdaj naleteli vedno na ovire pir izvozu.
nem računu. Pravilnik vsebuje določbe o poslovanju s tem novim fondom.
Zaradi boljšega razumevanja naj navedemo. da je šlo doslej od celotnih dohodkov za kaldrminski fond 30°/o v splošni kaldrminski fond, 70% pa v posebni kaldrminski fond občin, iz katerega so občine dolžne graditi carinske objekte, dovozne ceste k carinarnicam itd. Sedaj se pa iz splošnega kaldrminskega fonda čigar stanje je znašalo po zaključnem računu za leto 1937/38 65.3 milijona din, izloči 6 milijonov din. Vrh tega se iz vsakoletnih dohodkov kaldrminskih dohodkov, ki so znašali leta 1937/38 nekaj manj nego 51 milijonov din, izloči za ta »posebni račun« 25%, to bi bilo 12.5 milijona din na leto. Pravilnik v tem pogledu ni docela jasen. Pravi, da se bo ta dotacija v višini 25% izločila iz skupnih kaldrminskih dohodkov (ne morda iz dohodkov splošnega kaldrminskega fonda), in sicer skozi 8 let, dokler ne bo dosežena vsota 40 milijonov din. Če vzamemo za podlago dohodke v letu 1937/38 pa bi bila ta vsota dosežena že v manj nego v 4 letih. Res je, da so bili splošni kaldrminski dohodki v letu 1936/37 manjši in so znašali le 32 milijonov din, vendar je verjetno, da so sedaj znatno večji, ker se dvigajo z rastočim uvozom.
Vsekakor je jasno, da pomeni novi pravilnik okrnitev dohodkov občin iz kaldrminskega fonda v korist tega novega fonda za gradnjo nekih objektov za finančno stroko, ki v pravilniku niso točno označeni, kakor tudi za nakup neke motorne ladje. Ustanovitev tega posebnega fonda, ki se je rodil iz obstoječega kaldrminskega fonda pomeni, da od dohodkov kaldrminskega fonda, ki so dejansko namenjeni za gradnjo carinskih objektov in cest k carinarnicam, občine v bodoče ne bodo dobile več 70% kakor doslej, temveč samo še 49°/o.
Tudi novo kolodvorsko poslopje v Sarajevu bodo začeli graditi v jeseni. Krediti za rekonstrukcijo kolodvora samega in za gradnjo novega kolodvorskega poslopja so zasigurani v letošnjem proračunu. Iz kreditov letošnjega proračuna za normalizacijo proge Sarajevo - Doboj se bodo izvršila tudi dela za razširjenje in normalizacijo kolodvora v Zenici. Ker je tam malo prostora, bodo morali regulirati reko Bosno, da bodo na ta način dobili prostor za nove tirnice. Se letos bodo pričeli graditi tudi nov tunel pri Vranduku, ki bo dolg 1524 m.
Gospodarske vesti
— Nova tvornica celuloze v Krškem bo pričela obratovati v jeseni. Novo tvornico celuloze, ki jo je zgradil g. Fran Bonač v Vidmu pri Krškem, je prevzela v last družba z omejeno zavezo »Celuloza«. Tvornica bo pričela obratovati predvidoma že to jesen. Izdelovala bo prvovrstno celulozo, beljeno in nebeljeno, ki bo uporabna ne le za najfinejši papir, temveč tudi za predelavo v umetno svilo in umetni bombaž (Zellwolle). Poleg tega bo tvornica v Krškem izdelovala tudi celofan in celulozno vato. Kapaciteta znaša 6000 ton celuloze na leto, instalacije pa so predvidene za 9000 ton, če bi se izkazala potreba in bi bila zadostna množina lesa na razpolago. Ker imamo danes v naši zemlji že nadpro-dukcijo celuloze in je njena poraba prilič-no majhna, se bo skušala nova tvornica uveljaviti s prvovrstno kvaliteto tudi na svetovnem trgu.
= Skodovi zavodi bodo v Novem Sadu zgradili ladjedelnico. Iz Novega Sada poročajo, da so se tam mudili predstavniki Skodovih zavodov iz Plzna zaradi pogajanj z novosadsko mestno občino v zvezi z načrtom za zgraditev velike moderne ladjedelnice. Predvsem gre za to„ da dobe Skodovi zavodi primerna zemljišča ob Du-navu za ureditev ladjedelnice. Pogajanja so dovedla do pozitivnega rezultata in je
občina izjavila pripravljenost, da odstopi zahtevano zemljišče ob Dunavu. Tam naj se postavijo potrebni objekti in delavnice. Ladjedelnica bo opremljena z vsemi potrebnimi napravami za gradnjo šlepov, remorkerjev, motornih ladij in vseh ostalih rečnih plovnih objektov. Pri zadostnih naročilih bo ladjedelnica lahko zaposlila 600 do 800 delavcev.
= Francija ne ve kam s presežkom pšenice. čeprav Francija ne bo imela letos tako rekordne pšenične letine, kakor lani. ko je znašal pridelek 80 milijonov metrskih stotov, bo tudi letošnji, ki se ceni 76 milijo, nov metrskih stotov, presegal potrebe domače potrošnje. Skupaj z lanskim presežkom ima sedaj Francija na razpolago 102 milijona metrskih stotov pšenice, medtem ko znaša potreba domače potrošnje le 72 milijonov metrskih stotov, tako da se bo letos presežek povečal na 30 milijonov stotov, po nekaterih cenitvah pa celo na 40 milijonov stotov. Za odstranitev viška so že lani izdali razne ukrepe in je bilo določeno, da se 8 milijonov pšenice s subvencijo 1 milijarde frankov deloma dena. turira, odnosno predela v alkohol, deloma pa izvozi. Ta načrt pa ni uspel. Presežek lanske letine so vskladiščili kot vojno rezervo. Zaradi nizkih cen na svetovnem trgu ni bilo mogoče izvažati pšenice, vskla-diščenje pa dela vedno večje težkoče zaradi pomanjkanja silosov. Zaradi povečanja obstoječega presežka v letošnjem letu je nastala nova skrb. Strokovnjaki zatrjujejo, da je produkcija pšenice zaradi tega tako narasla, ker država drži na domačem trgu razmeroma visoko ceno za pšenico ne pa za druge pridelke, kar ima za posledico, da kmetovalci se je jo vedno več pšenice in manj ostalih žitaric.
= V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: Mezdni izdelki brata Prtn-čič in Grof, družba z o. z. v Celju (nakup in prodaja živine, mesa, perutnine in divjačine, mešanega blaga in delikates ter predelava mesa; osnovna glavnica 75.000 din); »Lectarija« R. Freyer Ljubljana, Kongresni trg 5. Pri tvrdki Bantan Josip, družbi z o. z. v Brncih pri Hrastniku (nakup in prodaja mešanega blaga) je izbrisan poslovodja Aleksander Schalk, vpisana pa je poleg dosedanjih poslovodij Josipa Neuma-na in Bojislava Piskarja kot poslovodkinja Andja Nikodijevič, zasebnica v Beogradu. — V tvrdko Beno Wortman (trgovina z manufakturnim blagom) v Dolnji Lendavi je vstopil kot soimetnik Ladislav VVortman, trgovec v Dolnji Lendavi
= Mojstrska izpitna komisija v Mariboru. Ker se je zaradi službene spremembe izpraznilo mesto namestnika predsednika mojstrske izpitne komisije pri poslovalnici Zbornice za TOI v Mariboru, je postavljen za namestnika predsednika za mojstrske izpitne komisije dr. Mirko Brolih, sreski podnačelnik pri sreskem načelstvu, Maribor, desni breg.
= Jubilejna razstava slovenske obrti ▼ Ljubljani. Poročali smo že, da bo od 7. do
16. oktobra t. L v prostorih ljubljanskega velesejma velika jubilejna razstava slovenske obrti, ki naj prikaže razvoj slovenske obrti ob '201etnici Jugoslavije in lOletnici ustanovitve Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Razstava, ki bo pod pokroviteljstvom Nj. Vls. kneza namestnika Pavla, ima namen pokazati kakovost slovenskih obrtniških izdelkov in dokazati kupujoče-mu občinstvu, da zmore naš obrtnik kakovostno prav take izdelke po primerni ceni kakor nekateri mislijo, da jih je še vedno treba uvažati iz inozemstva. Razdelitev blagovnih skupin na bodoči razstavi bo ta. ka, da bo mogel razstavita vsak slovenski rokodelec svoje izdelke, ki pa jih bo posebna ocenjevalna komisija ocenila zaradi pripustitve na razstavo, tako da bodo prikazani samo najboljši izdelki naše domače proizvodnje. Dozdaj se je pozivu razstavnega odbora odzvalo že veliko število obrtnikov in je večina razstavnega prostora že oddana Gotovo pa je še mnogo obrtnikov, ki so dozdaj s prijavo še odlašali. Ker so razstavljalcem na razpolago strokovnjaki s tehničnimi nasveti glede izdelave razstavnih predmetov, naj se vsi zamudniki nujno javijo z dopisnico, lahko pa tudi osebno v razstavni pisarni, da bodo prejeli vse potrebne informacije. Podatke in obvestila daje na zahtevo takoj razstav, ni odbor Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. pritličje, levo, telefon št 30-88.
= Dobave, m. hidroplanska komanda v Kumboru sprejema ponudbe za razni risalni pribor in potrebščine. H. hidroplanska komanda v Divuljah sprejema do 3. avgusta ponudbe za dobavo modrocev, blazin, platna za modroce in morske trave. Uprava zavoda »Obiličevo«, Kruševac-Obi-ličevo sprejema ponudbe za dobavo usnja, jeklenih in železnih cevi ter raznih tehničnih predmetov. Centralna direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 4. avgusta ponudbe za dobavo avtomobilskih gum. Stab mornarice kr. Jugosla. vije v Zemunu sprejema do 2. avgusta ponudbe za dobavo strugarskih potrebščin. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 2. avgusta ponudbe za dobavo vijakov, razne barve, masti za parkete. sidola kant za vodo i dr., gumijastih Spiralnih sesalnih cevi, pločevine in impregniranih plaht.
= Licitacije. Dne 31. t. m bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za napravo zgradbe v Dravljah in za dobavo raznega orodja (dieta, noži, klešče i dr.), 1. avgusta za dobavo krampov in motik, 3. avgusta za dobavo telefonskega kabla, 5. avgusta za dobavo vijakov in svedrov, 7. avgusta za dobavo klešč in prebijačev in poljskih povačnic, 8. avgusta za dobavo pil, škarij, žag, bencinskih svetilk, dlet. sekiric i dr., 9. avgusta za dobavo mizarskega orodja, 10. avgusta za dobavo nožev, sekir, kopačev, dlet, klanf, žag in pil za les in 11. avgusta za dobavo kladiv in klešč, čebrov za vodo in Spiralnih svedrov. Dne 1. avgusta bo pri Upravi zavoda »Obi. ličevo«, Kruševac-Obiličevo licitacija za dobavo trijer-mehaničnega sita. Dne 1. avgusta bo pri glavni carinarnici v Ljubljani licitacija za prodajo raznih predmetov, katerim je rok ležanja potekeL
Borze
Pretekli teden je znašal devizni promet na naših borzah 9.28 milijona din nasproti 13.13, 10.09 in 11.18 milijona din v zadnjih štirih tednih.
DEVIZE
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7425, London 20.74875, New York 443.25, Bruselj 75.30, Milan 23.30, Amsterdam 235.75. Berlin 177.87, Stockholm 106.90. Oslo 104.2750, Kobenhavn 82.6250, Sofija 5.40, Praga
{ 15.1250, Varšava 83.50, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Blagovna tržišča
2ITO
Chicago, 29. julija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 64.75, za dec. 65.375; koruza: za maj 44.75, za dec. 42.25.
VVinnipeg, 29. julija Začetni tečaji: pšenica za okt. 52.50.
INSEBIBA JTE V „ JUTRU" S
Za žejo in poživljenje apetita
Rogaško mineralno vodo »Tempa«.
Za Davisav pokal
Nemčija vodi 2:1
Henkel in Menzel sta po ogorčeni borbi težko zmagala
9 : 7, 4 s b, 6 s 4, 3 s 6, 6 s 1
Zagreb, 29. julija
Tudi današnji drugi dan tekmovanja za Davisov pokal v evropskem finalu med Nemčijo in Jugoslavijo je bil v znamenju nezmanjšanega zanimanja množic, ki so ponovno do zadnjega kotička napolnile teniški stadion na šalati. Tudi danes je razen drugih odličnikov prisostvoval prire. ditvi minister dvora g. Colak-Antič, ki je sedel v častni loži. Med gledalci je vladalo mnogo borbenejše razpoloženje kakor včeraj, ker sta si stala nasproti dva skoraj izenačena para. Gledalci so se nekajkrat pošteno razburili in so morali na njihovo zahtevo zamenjati dva sodnika na črti.
Danes je zmagala nemška dvojica, čeprav šele po težki borbi petih setov. Borbo je v prvi vrsti odločil za Nemčijo njihov prvak Henkel, ki je dostikrat igral za dva, kljub velikanskemu fizičnemu naporu pa je bil še vedno najboljši mož na terenu. Kadar je prišel k mreži, je bil skoraj nepremagljiv. Od tu je beležil največ točk s krasnimi in neobranljivo plaši ranimi žogami med naša igralca Henkel je danes dokazal, da spada med najboljše igralce v doublu na svetu.
Po današnji zmagi vodi Nemčija 2:1, s čemer so se znatno povečale njene nade, da si ponovno osvoji naslov evropskega prvaka in pravico do medkontinentalnega srečanja z Avstralijo. Za nas obstoja malo verjetnosti, da bi se končalo srečanj v na. šo korist, kajti, četudi se bo Mitiču posrečilo premagati Gopferta, čaka Punčeca v Henklu tako močan nasprotnik, da je mno. go verjetneje, da bo tudi letos, in s tem že tretjič proti nam. ponovno zmagala Nemčija.
Tok igre
Igra, v kateri sta nastopila za Nemčijo Henkel in Menzel, za Jugoslavijo pa Pun-čec in Kukuljevič, je potekala takole.
Na Punčecov servis so gostje že vodili 0:30. nato pa sta naša zastopnika s pasir-nimi udarci beležila točko za točko in dobila game. žoga je le malo v igri, ker igrajo vsi zelo ostro. Nemci na svoj servis ize. načijo na 1:1, vendar postavi Kukuljevič takoj nato s topovskim servisom na 2:1. Naša igrata večina na slabšega Memzla, mnoge žoge pa prestreže na mreži Henkel in beleži direktne točke. Vsaka stranka dobi v nadaljevanju svoj servis vse do stanja 7:6 za Jugoslavijo. Oba para igrata izvrstno in je občinstvo zlasti navdušeno zaradi izrednih bojev na mreži. Naši imajo set žogo. ki jo pa Kukuljevič pošlje v out. Punčec zaradi tega močno popusti in
zaradi napak naših igralcev dosežeta Nemca tri gamese po vrsti.
Prvi set 9: 7 za Nemčijo
V	drugem setu je borba silno ogorčena. Naša zastopnika igrata odločneje. Kukuljevič doseza točke največ s svozimi servisom, Punčec pa s krasno plasiranimi žogami, Henkel se očitno trudi, da bi potegnil za seboj Menzla, ki pa je nesiguren. Ob silnem navdušenju občinstva se konča
drugi set 4:b za Jugoslavijo
V	tretjem setu sta Nemca spet na višku in naglo vodita 3:1. Zdaj igrata Punčec m Kukuljevič ofenzivno in se pri tem skrbno ogibata Henkla. Menzel mora odbijati žoge in zato popusti. Jugoslavija beleži 3 gamese po vrsti in vodi 4:3. V tem, za Nemčijo neugodnem položaju, pokaže Henkel vse svoje znanje. Edino po njegovi zaslugi, čeprav se je tudi Menzel znatno popravil, pripadajo vsi naslednji gamesi Nemčiji, ki gre v odmor s prednostjo enega seta.
Tretji set 6:4 za Nemčijo
V	začetku četrtega seta, po 10 minutnem odmoru, so že mnogi obupavali. Prvi in še naslednji game je gladko pripadel Nemco. ma. Nenadno pa je nastal preokret. Punčec in Kukuljevič igrata skoraj brez napake in beležita po vrsti 5 gamesov, tako da je stanje 5:2 za njiju. Izredno dramatična borba se je razvila nato v osmem ga-meu. šestkrat je prišlo do jusa, t. j. izena. Cen j a, končno pa sta Nemca le znižala na 5:3. Deveti game je bil kratek in sta naša zastopnika odločila set s 6:3 v svoj prid.
Stanje setov je bilo 2 : 2
V	odločilnem petem setu se je Menz-3l popravil, dočim je Punčec precej popustil, kar je odločilo. Nemca sta kmalu vodila 2:0 in nato po borbi 3:0. Po krasnem Ku-kuljevičevim servisom sta Jugoslovena znižala na 3:1 z lave gameom. Naslednji važni game je končno odločil usodo naše dvoji, ce. Z mnogo sreče, a tudi s Henklovo pomočjo, sta naša sicer pri 0:40 izenačila, a je game kljub temu pripadel Nemčiji. Zdaj sta Jugoslovena popolnoma odnehala in sta gosta, ne da bi oddala točko, zvišala na 5:1. Tudi odločilni game, pri katerem je serviral Menzel, je bil kratek. Pri stanju 40:15 se je Menzlu posrečila že prva set in mateh žoga in rezultat je bil 6:1.
Bitka je bila končana. Občinstvo, prej tako glasno in našima vzpobudno, je popolnoma vtihnilo, ker je uvidelo, da tekme ni mogoče več dobiti.
To in ono iz češke
Pogajanja za razdelitev premoženja bivše ČSR — češki In slovaški begunci na Poljskem
Kakor je znano, se že dolgo vodijo v Berlinu razgovori za razdelitev premoženja bivše češkoslovaške republike. »Slovak Press« poroča, da je ta zadeva zelo zapletena in da je ves material razdeljen na 11 strokovnih komisij, ki imajo polne roke dela. Nekatere izmed njih so svojo nalogo že dokončale, nekatere pa bodo to storile v kratkem. V teku so tudi že posvetovanja glede razdelitve arhiva in o ureditvi bančnega vprašanja. Slovaki so na tem zelo interesirani, toda iz dosedanjih izjav njihovih zastopnikov pri berlinskih pogajanjih ni bilo razbrati prevelikega optimizma, zlasti ne v pogledu čisto gospodarskih vprašanj.
V »Narodnih listih«, glavnem organu nove češke enotne stranke piše urednik Jan Soukenka na uvodnem mestu o češkem razmerju do Slovaške. Soukenka navaja najprej glavne misli iz poslednjih govorov slovaškega ministrskega predsednika dr. Tisa ter naslednje besede dr. Tuke v slovaškem parlamentu: »Kdo nam je pomagal k svobodi? Mar slovanski narodi? Osvobodila nas je Velika Nemčija in njen vzvišeni vodja Adolf Hitler. V tem zgodovinskem trenutku, pa naj to hočemo ali ne, smo združeni z velikim nemškim narodom Ali smo storili zgodovinsko napako ali ne. to nam bo pokazala bodočnost, toda če mislimo z ljudskim razumom, nismo mogli in ne moremo nič drugega storiti.«
Soukenka pripominja nato: »Tako govore ljudje, ki vodijo sedaj slovaško državo. Navzlic vsem nesoglasjem med nami in njimi pa so vendarle v enakem položaju kakor mi. Ni čas. da bi si medsebojno kaj očitali. Za naše razmerje do Slovakov mora biti sedaj odločilno samo dejstvo, da poleg nas živi trimilijonski narod, ki nam je zelo blizu po jeziku in tradiciji. Dvajset let skupnega življenja vendarle ni bilo zaman, čeprav je dr. Durčansky pred kratkim izjavil, da so za Slovake potekla, kakor da jih ni bilo. Toda mislimo, da bi Slovaška ne bila, kar je, brez teh dvajset let. Slovaška je danes precej daleč od one, o kateri sta pisala Bjornson in Scotus Via-tor. Naše prijateljstvo z brati Slovaki se ni začelo šele leta 1918. zato leta 1939 še ne bo prenehalo, tako mislimo mi. Slovaki ne morejo zanikati, da smo si blizu. Sedaj imajo, kar so hoteli imeti. Naše razmerje do njih nima več značaja notranjepolitičnega boja, temveč je samo razmerje dveh sorodnih narodov. To pa odloča in bo odločalo o češki in slovaški politiki. Pojdimo vase!«
Te dni je slavil 60-Ietnico svojega plo-donosnega življenja profesor poljedelske fakultete češke tehnike v Pragi in znani strokovnjak za vprašanja agrarne politike inž. dr. Vladislav Brdlik. Svoje obsežno znanje si je izpopolnil s številnimi študijskimi potovanji v inozemstvo. Prepotoval je Ameriko, Japonsko, Kitajsko, Indijo, velik del Afrike in vso Evropo. Za vseuči-liškega profesorja je bil imenovan že leta 1910. Izdajati je začel odlično urejevano agrarno revijo »Poljedelski arhivi*, ki še vedno izhaja pod njegovim uredništvom.
Dr. Brdlik je bil dvakrat minister, in sicer leta 1920 poljedelski, leta 1921 prehran-beni. Mnogo let je bil tudi viceguverner češke narodne banke. Napisal je nad 40 strokovnih knjig ter nad 300 krajših razprav v raznih jezikih. Jubilant je še vedno telesno krepak in čil.
Kakor poročajo poljski listi, se dotok čeških in slovaških emigrantov na Poljsko še vedno ni povsem ustavil. V nekaterih poljskih mestih so emigranti ustanovili tudi svoja društva, od katerih imata največ članov oni v Krakovu in Katovicah, ki sta si sedaj izvolili skupen odbor za povezanje svoje akcijc. Iz pisanja poljskih listov je nadalje razvidno, da sprejema poljska javnost češke emigrante z veliko gostoljubnostjo in da jim gre povsod na roko.
Smrt visokega srbskega uradnika
Beograd, 29. julija, p. Poročajo iz Niša, da je tamkaj umrl dolgoletni generalni direktor carin v p. Vasa Dimitrijevič, ki je bil tudi predsednik upravnega odbora »Cinovničke banke«.
Inozemski medicinci v Beogradu
Beograd, 29. julija, p. V Beogradu se že nekaj dni mude kot gosti naših medicin-cev bolgarski, poljski in turški dijaki medicine, ki so prišli na prakso v naše bolnišnice. Popoldne so bili na Avali, kjer so položili na grob neznanega junaka lep venec. V Jugoslaviji bodo ostali dva meseca na praktičnih vajah.
Iz državne službe
Beograd, 29. julija. Za sreskega šolskega nadzornika v dolnjelendavskem srezu je imenovan učitelj Martin Tratnjek v Dolnji Lendavi. — Premeščen je k sreskemu načelstvu v Odžacih veterinarski svetnik Vekoslav Stibler, doslej pri banski upravi v Nišu.
Grandi v vrhovnem
Rim, 29. julija. AA. (Havas). Pravosodni minister Grandi je imenovan za člana vrhovnega fašističnega sveta.

Iz kaldrminskega Sonda se je rodil nov fond
učinkovit. Moški naraščaj se je lepo izkazal. Vso eleganco, združeno s telesno-vzgojno težnjo, nam ze nudil nastop članic. Divili smo se zlasti izvedbam članov na drogu, bradli, konju in krogih, kjer ie nastopila zbrana vrsta z vrhunskimi vajami. Ženski naraščaj s vojimi novimi kroji je poživel tudi tokrat.. Našo silo pa smo simbolizirali z nastopom dveh močnih skupin članov (preko 50), ki so bili deležni velikega aplavza. Kakor je bil začetek nastopa z državno himno, »Pesmijo sokolskih legij« in namestitvijo državne zastave nad vse slovesen, tak je bil tudi zaključek, ki je bil poln izrazov ljubezni do kralja, domovine in slovanstva. Stoje je pela množica s telovadci vred himno »Hej Slovani«. Praporščaki so nato. prijeli svoje zastave in v sprevodu je šla telovadeča zajednica s telovadišča proti Sokolskemu domu v mestu, kjer se je razvila prijetna zabava, ki je privabila toliko gostov, da so se izredno veliki prostori sokolskega doma spet izkazali za premajhne.
Telovadbi je poleg mnogoštevilnih odlič-nikov prisostvovalo tudi vojaštvo I. planinskega polka z oficirji. Sokolski gosti so bili iz obeh dolin, ostale Gorenjske, pa tudi iz Ljubljane.
— V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
OH. ff S t. S0474A1
Jutri v Preserje!
Sokolsko društvo Preserje bo imelo jutri svoj vsakoletni telovadni nastop, na katerega vabi vsa sokolska društva iz Ljubljane in okolice. Ob 13. in 14. bo sprejem gostov na postaji Preserje, ob 14.15 pa bo krenila povorka z godbo Sokola I Tabor na telovadišče v Podpeč. kjer bo ob 15. telovadni nastop. Po nastopni bo zabava, zvečer ob 20. pa bo na Ljubljanici čarobna »Beneška noč«. Bratska društva vabimo, naj se našega nastopa udeleže v čim večjem številu v kroju in s prapori Za jutri naj velja vsem zavednim bratom in sestram geslo: Zbor v Preserju pri Ljubljani! Zveze z vlaki na vse strani zelo ugodne I
Da, mi s« vsi poslužujemo sobne paste »KOLTNOS«
Povsem naravno je, d* nU W» rodbina KOLYNOS in ga cent. Tisoči zobozdravnikov Vam bodo rekli, da nima nobena druga običajna pasta toliko lsrazitih lastnosti, da dela zobe bleščeče, osvežuje usta ln jamči, daje njena poraba prijetna ln ekonomična. KOLYNOS ne Ohranjuje samo Bobe čiste in bleščeče, on uničuje tudi vse škodljive klice, ki ao aa četek zobne gnilobe.
OSVEŽITE VAS OSMEH 8 KOLYNOS-om Kupite veliko tubo. ki le ie bolj ekonomična! KOLTNOS "** Učna sobna pasta.
Pridi Gorenjec z mrzle planine
vemu spomeniku ali pa se obrne na desno na Turjak in odtod vrne v Ljubljano. Greš pa lahko preko tudi iz Zagradca, preko Ambrusa in Zvirč ter prideš v Struge, k: slove po svojih pogostih poplavah. Tud. letos jim ni bilo prizanešeno. Skoči v deželo fižola in v Ribnico, povsod boš našel dobrodušne Dolenjce, povsod bodo zbujak tvoje zanimanje posebnosti, razlike mre prebivalci posameznih dolin in njihoveg; območja.
Naj bo to samo nekaj migljajev.
Predaleč bi zašli, če bi hoteli naštevati vse zanimivosti Dolenjske. Josip. Jurčič. Levstik. Trdina in drugi so ji napisali že dovolj slave, hoteli smo opozoriti le na "avnovrstnost dolenjske pokrajine, ki ž njo prav nič ne zaostaja za drugimi boli slovitimi kraji. Na katerikoli hrib stopiš, povsod se ti nov svet odpre.
Res je, za turistične rekorderje Dolenjska ni. Sten. po katerih bi plezal in se dregal s koleni v nos. v teh krajih ni, so pa lepi zeleni gozdovi, skrbno obdelana polja in vinogradi, polni zdrave radosti. In tudi to ie nekaj vredno, da je življenje na Dolenjskem razmeroma poceni, ker je še ni preplavil tujski promet. Skromni meščan. ki nisi vsakdanji gost v bankah, pojdi na Dolenjsko, kjer boš za malo denarja lahko dalje časa živel kakor k.ie drugod.
Še nekaj! G. Jože Zaje iz Ivančne gore pri Stični mi je ob prilik: dejal: Kakor pošiljamo kmetje svoje sinove v mesto, da se izobrazijo in izuče za življenje, prav tako bi morali meščani pošiljati svojo mladino na deželo, da bi spoznala kmečko delo. kmečke težnje, kmečke želje. Kako naj jih razume meščan, ki postane uradnik in mora kot tak upravljati kmečke zadeve, če ne ve. kaj kmeta teži, če ne zna niti ločiti pšenice od rži. ječmena od ovsa. če ne ve. kdaj in kako kaka stvar zori in rodi. Zato bi bilo prav. če bi hodila mestna mladina v šolskih počitnicah med kmete ter jim vsaj ob košnji ali žetvi pomagala za hrano in streho pri obilnem delu, da bi spoznala. kako se prideluje kruh v potu svojega obraza. Ustreženo bi bilo njej in kmetu.
I
in posebno dobro vplivajo na lepoto Vaše nežne polti:
ELI DA MILA
Rje lahko poceni preživiš poletne počitnice in spoznaš lepe in zanimive kraje in kote
naše slovenske domovine
Žužemberk
zopet umiri, da ponekod skoro ne opaziš njenega toka. Struga pada polagoma, breg pa postaja čim dalje strmejši. Cesta vodi na 50 m visokem bregu in vas pripelje v Žužemberk s slikovitim gradom Turjača-nov, ki pa žal že razpada in ga ne bo mogoče več rešiti. Stoje prav za prav samo še zunanji zidovi in bo trg izgubil s časom ž njim zanimivost, ki mu daje bistveno obeležje. Vzpnite se tudi k župni cerkvi na nad trgom. V njej hranijo žebelj, sličen žebljem, s kakršnimi so pribili Kristusa na križ. Kakor pravi napis, se je ta žebelj dotaknil pravega žeblja, s katerim so križali Kristusa. Od cerkve je izredno lep razgled na Žužemberk in dolino Krke. Oglejte si tudi pred par leti sezidano novo župnišče. veliko kot graščina, kako kraljuje nad bornimi hišicami žužemberškega trga Domačini vzdihujejo, kadar gledajo na župnišče, češ, da morajo še vedno plačevati zanj po 50 par od konzumiranega litra vina. Žužemberk bi lahko postal lep letoviški kraj, če bi domačini posvečali tujskemu prometu nekoliko več pozornosti, če bi znali razviti primerno reklamo, kraj ima idilično lego, pa tudi vode je dovolj.
Ko ste se pripeljali v Žužemberk s Krke ali iz Stične z avtobusom ali kako drugače, jo mahnite kar naprej v Sotesko, kjer ie zopet grad Turjaških, ki ga je Valvazor opisoval kot enega najlepših v naših krajih in ki je često kljuboval hudim turškim napadom ter branil Turkom vstop v gornjo dolino reke Krke. Odtod greste lahko po dvigajoči se tesni dolini pod pobočjem Roga preko Crmošnjic. skrajne kočevske postojanke, na vrh Semeniške gore. polne vinogradov in zidanic, kjer se vam odpre kakor na dlani prelepa Bela krajina, napravite lahko izlet na Mirno goro nad Črnomljem ali pa se obrnete pri Soteski na levo, obiščete Dolenjske Toplice in se odpeljete po železnici s Straže v Novo mesto, odkoder se dvignete v Gorjance, kraljestvo Trdinovih bajk in pripovesti. ali pa obiščete Št. Jernej, Šmarješke Toplice, pa greste na Brežice ali v Krško ob Savi. Variant potovanja je vse polno, zanimivosti vse polno, sprejeti pa boste povsod gostoljubno, kolikor je pač v danih razmerah mogoče.
Kogar zanima revnejši del naše Dolenjske, Suha krajina, naj se povzpne s Krke preko njenih hribov v Dobrepolje. odkoder lahko obišče Trubarjevo rojstno vas Rašico, skoči v Velike Lašče k Levstiko-
Pametne besede, ki bi jih bilo treba proučiti. Ponekod v drugih državah se že ravnajo po njih, bržkone bi tudi nam ne škodovalo, če bi se n. pr. razne mladinske kolonije na deželi med šolskimi počitnicami vsaj mimogrede za spremembo in razvedrilo nekoliko pobrigale za kmečko delo. Treba bi bilo le primerne pobude.
Pojdimo torej med narod na Dolenjsko!
—u
Otvoritev Sokolskega doma v Žalcu
Žalec, 29. julija.
Prelepa Savinjska dolina! V njenem gornjem delu naše trdne gore, bistri potoki, širni gozdovi — letoviščarski raj! V njenem spodnjem delu prostrana ravnina, lončni travniki, rodovitna polja ,obsežni nasadi hmelja — veliko narodno bogastvo! In v tej prelestni dolini se nizajo lepa naselja, nizajo se prelepi savinjski trgi. Vspodnjem delu Savinjske doline kraljuje med njimi starodavni Žalec. Trg je, a kdo izmed Slovencev ga ne pozna! Znan je preko meja Slovenije, znan preko meja Jugoslavije.
Žalec, stari borec za narodne pravice, Žalec, zibelka savinjskega slovenskega nacionalizma, Žalec, nacionalna trdnjava v času iemžkega gospodarstva, Žalec, opora jugoslovenstva!
Žalec, pozorišče važnih zgodovinskih dogodkov. vir savinjskega blagostanja, začetek in središče savinjskega hmeljarstva.
Koliko prelepih dni slovenstva, jugaSIo-venstva in slovanstva je že doživel naš trg! Tabori, zbori, narodne manifestacije, proslave... A v nedeljo 6. avgusta bo proslavljal Žalec dan, s katerim bi se težko kosali vsi dosedanji slavnostni dnevi. Žalec bo otvarjal svoj Sokolski dom!
Staro je sokolstvo v Žalcu. Datira iz onih dni, ko je udarjal po naših hribih nemški bič. Le redka so sokolska društva, ki morejo trditi, da so že v tistih časih mislila na svoj lasten dom. Žalec je med njimi. Dolga je sicer pot od zamisli do otvoritve. Danes Sokolski dom stoji! Dom prelep, najlepše svetišče sokolske ideje.
Ta dom bo pač krasen -dar prvemu Sokolu, Nj. Vel. Petru n. za njegov 17. rojstni dan
Bratje in sestre! Vabi vas od biizu in daleč naš lepi dom. vabi vas Sokofcrtro društvo Žalec, vabi vas prebivalstvo trga Žalca, da se udeležite otvoritve dne 6» avgusta.
Spored: Ob 8. zjutraj vaje vseh oddelkov, ob 11. razvitje naraSčajskega prapora, popoldne otvoritev Sokolskega doma in javen nastop.
Praznik sokolske misli ▼ Skofji Loki
Škofja Loka, 29. julija Škofjeloški Sokol je v nedeljo 23. julija pooldne na javnem nastopu spet dokazal smotrno delavnost sokolske telovadnice. Velika množica, zbrana na našem obsežnem štadionu pa je bila dokaz, da sokolska misel kljub vsem oviram krepko živi in se razvija!
Nastop, ki bi ga bile kmalu onemogočile muhavosti vremena, se ie začel s pozdravom državni zastavi. Potem pa so nastopili vsi društveni oddelki in lepo podajali svoje točke ter bili deležni zasluženega priznanja. Raznežila nas je dcca. katere nartop s abaaH m ntlnirt * bit tam
Pogled na Višnjo goro z letala
Pred vročino bežijo nekateri ▼ gore, drugi pa na morje. Zakaj drve ljudje v najbolj vročih mesecih juliju in avgustu na morje, kjer je še bolj vroče kakor doma, ve sam bog, bržkone pa zato, ker je sedaj letovanje ob morju velika moda. Nič ne rečem, lepo je na Jadranu, lepo je tudi na gorenjskih gorah, ali človek, ki beži pred poletno vročino, da bi se spočil in si pozdravil živce, je razočaran, ko naleti po-xTsod, tu in tam, le na znane obraze, ki jih je bil sit že v Ljubljani. Na Gorenjskem skoro ne bo več hriba in doline, kjer ne boš srečal ljubljanskih znancev, pred katerimi si prav zato pobegnil iz mesta, da bi videl nekaj drugih ljudi in čul drugih govoric, kakor jih premlevajo od dneva do dneva v uradniški Ljubljani in prestolnici slovenske politike. In tujcev je na Gorenjskem nič koliko. Iščeš na Gorenjskem gorenjskega človeka; pa naletiš povsod na tuje tipe in tujo govorico.
To so pač nevšečnosti, ki jih prinaša moderni tujski promet, ali Slovenija ima še mnogo lepih kotičkov, kjer človek lahko v miru uživa lepote narave brez ostudno jav-kajočega jazzbanda, kavarniških kvarto-pircev, brez čudovito poslikanih ženskih spak, brez vsiljivih znancev in prijateljev.
Pojdite n. pr. na Dolenjsko! To je po večini še deviška dežela, ki je še ni okužil moderni tujski promet. Na Dolenjskem sicer ni snežnikov, pa je dovolj lepih gora in hribov, s katerih imate prekrasne razglede, dovoli senčnih gozdov, idiličnih dolinic in tudi vode ne manjka, samo poiskati jo je treba. Glavno pa .je, ljudje so prijazni in vas ne bodo odrli do kosti. Zadnje je posebno velikega pomena za one, ki ne »zajemajo s polno mero iz ljudskega blagostanja«. Ali. zakaj v daljavo
praznina, ki drži precej daleč ob šumeči reki z mnogimi človeškimi ribicami. To jamo je vpletel pisatelj Jurčič v povest »Jurij Kozjak«. Izpred jame je lep razgled po vsej dolini Krke in na njem glavni kraj Videm. Drugi izvir Krke je na ju-gozapadni strani Gradička pod visokimi, romantičnimi pečinami, na katerih je stal svojčas grad (po njem ima ime vas Gradi-ček); menda ga je razdejal Jan Vitovec, vojskovodja grofov Celjskih. Tu privira tako zvana Poltarica iz mnogih kotov, tudi tik pod cesto.
Badjurove podatke moramo v toliko popraviti, da so lani in predlanskim vhod v Krško jamo toliko razširili in uredili, da nitreba več lezti skozenj in da lahko voda ob hudih nalivih nemoteno bruha na prosto. Pred dobrim tednom so obiskali Krško jamo prirodoslovci ljubljanske in zagrebške univerze ter so ujeli v njeni vodi nekaj zanimivih primerkov jamskih rakcev, malih skoro prozornih živalic.
Od izvirov Krke pridemo v par minutah v vas Videm na Krki z župno cerkvijo v bregu, h kateri radi romajo ob gotovih prilikah Kočevarji pa tudi Hrvatje. Iz Vidma pojdite na Gmajno, k mostu preko Krke, pa se okrepčajte v gostilni pri Magov-cu ali pri sosedu nasproti žage ob jezu, zadovoljni boste. Pri Magovcu lahko tudi prenočite, če imate dovolj časa. Glavno je za izletnika ali letoviščarja, da ima tu vode dovolj. Okopljete se lahko v Krki, če pa ste mehkužni in bi vam bila premrzla, pojdite v Višnjico, ki dela čudovite ovinke od Višnje gore mimo Stične in Muljave ter se izliva v Krko skoro pod njenimi izviri.
Greste pa lahko s Polževega najprej do Muljave. Hodili boste poldrugo uro po
Polževo pri Višnji gori
hrumel turški paia Ahmed na Muljavo, ko je bil Miklavžev sejem. Sejmarje so turški roparji deloma posekali, okoli 4200 ljudi obojega spola pa odpeljali v sužnjost.
Z Muljave ne krenite po cesti, če ste namenjeni na Krko. pač pa pojdite preko vasi Potoka ali pa tik pod klancem v gozd po poti, ki vas po senci pripelje v četrt uri v vas Znojile ob vznožju hriba, kjer ima za letoviščarje na razpolago dve prazni hiši g. Jože Zaje, lesni industrijec in mesar, ta, ki ima v Ivančni gorici ob stičenskem kolodvoru električno žago. s katero baje včasih, kakor pravijo, tudi salame žaga. da dobi bolj enakomerne kose. Dolenjska do-bričina, ki pa je zelo podjeten in delaven mož, vas bo rad sprejel za nizko ceno pod streho, če ga boste prej obvestili ali pa obiskali doma pri stičenskem kolodvoru. V vasici pod gozdom vladata mir in tišina. Za ljudi z omajanimi živci, ki jim ni za hrupno zabavo, je tu prav idiličen kotiček. Od Znojil je na Krko le par minut.
Ce imate kolo ali vozilo kake višje, motorizirane vrste, zavijete lahko h Krki tudi z Grosupljega po banovinski cesti, ki vedi do Žužemberka in dalje. Po državni cesti, ki pelje v Novo mesto, ne vozite, ta bo v kratkem sposobna samo še za cestni parni valjar. Vozili se boste skozi gozd preko hriba, skozi katerega teče podzemska Krka.
Reka Krka je ena izmed najbolj zanimivih vod, kar jih je videl na svetu, je izjavil pred leti tudi neki angleški lord. ki je lovil v njej postrvi. Od izvira do Zagradca je sedaj lastnik ribolova g. Rado Hribar iz Ljubljane. Posebno zanimiva postane Krka pri Fužinah v občini Zagradcu, ko se pričenja pretakati preko mnogoštevilnih naravnih pragov. Na vsakem se vznemiri, nekoliko vzvalovi, potem pa se
septečiti? je prestavil maturant pr! Izpitu is nemščine >Warum in die Ferne schwei-fen?«4 ker je čul, da se reče repu po nemško Schweif. Pojdimo kar v bližino, v kraje, ki leže Ljubljančanom in njihovim so-rojakom pred nosom, pa jih večina pol nanj pozna kakor pa razne kozje steze po gorenjskih gorah, ki jim pa gre seveda vsa čast
O Vrenji gori, sloviti polževi prestolnici, »e bom mnogo govoril, dovolj je znana. Malo mestece med Grosupljen in Stično, ki si je zgradilo v zadnjem času lepo kopališče, je prav primerna izhodna točka za 1 izlete po Dolenjskem. Uberite korak odtod kar na Polževo; če še niste bili, ne bo vam zaL Od cerkvice sv. Duha na vrhu nad Polževim, imate prekrasen razgled skoro po vsej Dolenjski tja do Gorjancev za Novim mestom, do kočevskega Roga in čez, preko Blok do Snežnika. Nič se ne bojte vročine, prijeten vetrič vas bo hladil, če bi ga pa slučajno ne bilo. se boste za zmerno ceno ohladili in oteščali v prijaznem domu na Polževem, o katerem bi lahko trdili, da ima najnižje cene izmed vseh planinskih domov v Sloveniji.
Od Sv. Duha ali s Polževega se ne vrnite v Višnjo goro. Uberite smer preko košenin in skozi hladne gozdove preko Velikih vrhov v dolino Krke in njenim izvirom. Prispeli boste zložno v poldrugi uri do bano-vinske ceste, ki vodi iz Grosupljega v Žužemberk, ter se spustite po bližnjici k vasi Gradičku k izvirom Krke. Če še tako počasi hodite, več kot dve uri ne boste rabili od Polževega v dolino Krke.
V Badjurovem vodiču beremo: Krka, ki se izteka v Savo pod Čatežem pri Brežicah, je zanimiva reka. Nabira se na Grosupeljskem polju pod raznimi nazivi. Oja-čena s Šico, ponikuje v Radenski dodani pod Kopanjem (župnija Predole) v Z&toč-no jamo, teče več nego 5 km podzemno pod Ilovo goro (538 m) in pride na Krki pod vasico Gradičkom zopet na dan in sicer na dveh krajih. Glavni izvir je na severoiz-točni strani vasice 3 minute od hiše pri Jeričku; to je lep, miren, zelenkastomoder tolmun z vodnimi rožami in obilico rib, imenujejo ga Pod jamo. 15 m nad njim zija zanimiva Krška (tudi Primčeva) jama, precej razsežna kraška votlina z majhnim vhodom. Ko zlezemo skozenj, pridemo po položno nagnjeni poti pod ogromen plo-ičat. ntaeit aicou Bate m	inateft
senčnatih gozdovih tam mimo ostankov nekdanjih gradov Kravjeka in Slemenic. prizorišč iz Jurčičevih povesti. Obiščite na Muljavi rojstni dom pisatelja in pesnika Josipa Jurčiča. Gotovo se vam bo milo storilo, ko boste stopili v skromno kmečko bajto, iz katere je izšel popularni slovenski romanopisec. V domu gospodari Jurčičev nečak z obilno družino, ženo in sedmimi otroci. Ne godi se jim najbolje, premalo imajo zemlje. Pred dobrim tednom dni jim je poginila krava, ko so jo nameravali zjutraj vpreči k plugu poleg volička, da bi šli orat. Bila je edina njihova krava, sedaj imajo samo še volička. Ce boste kupili razglednico s sliko Jurčičeve rojstne hiše in morda darovali otrokom kak dinar, boste napravili dobro delo. Vs razgovoru z domačini, ki so prikupnega značaja, kakor so Dolenjci sploh, si boste lahko obudili spomine na dogodivščine iz Jurčičevih povesti. Pod cesto., ki vodi iz Stične v Žužemberk, stoji cerkvica sv. Miklavža iz srede 15. stoletja, ki ima ostanke najstarejših fresk Janeza Ljubljanskega v Sloveniji in slovit baročni oltar. Cerkvica slovi tudi po tem, da je bila 1. 1475 priča strašnega klanja. Tega leta je pri-
»JUTRO« št. 175.
Nedelja, 30. VIL 1939
Obišitte TRST Ca$tello$Giusto
O P E R E :
L A GIOCONDA jn ?o. julija
6. m 10. avgusta
R I G O L E TT O 27. in 29. julija
5. in 9. avgusta
T U R A N D O T L, S. in 8. avgusta
Pojasnila: ENTE PROVINC1ALE PER IL TURISMO — TR1ESTE. Pojasnila: ENI T, Terazije 16, Beograd — in pri vseh uradih »Putnika«.
Prvega je čas računov
in ko boste te dni odrajtovali »Jutru« naročnino, ne pozabite primakniti še 5 sli 4 din, pa boste vsak ponedeljek redno prejemali še ponedeijsko izdajo našega lista, ki je edini tednik te vrste pri nas in je v zadnjem času pridobil izredno mnogo novih stalnih čitateljev in naročnikov. Pridružite se tudi vi njihovemu krogu in ne bo vam žal: vsak ponedeljek boste dobivali 8 strani aktualnega, zanimivega čtiva — pole g najnovejših političnih, športnih in dnevnih vesti tudi vrsto izbranih teportaž, člankov in polemik, ki vam ne bodo nudili samo odličnega razvedrila nekaj ur, temveč boste z njih branjem tudi širili svoje duševno obzorje. Po raznašalcu na dom dostavljeno stane ponedeijsko »Jutro« na mesec 5 din, po pošti pa samo 4 din.
Grolinice in spomenike
kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
tram« ii-unovar
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09.
• Priprave za proslave 251etnice cerske bitke, že pred tedni so v šabcu pričeli s pripravami za proslavo 251etmce bitke na Ceru. Proslava bo 19. avgusta na praznik preobraženja v Tekerišu pred spomenikom cerskih junakov. Ta spomenik je bil posvečen 1.1928. in je posvetitvi prisostvoval tudi pokojni kralj Aleksander. Pot, ki vodi od šabca do Tekeriša in potem do ceste Valjevo—Loznica, popravljajo z vso vnemo in bodo dela gotova do 5. avgusta.
westi
*	Slavje popularnega Kamničana. V
krogu svoje rodbine, soproge Marije in šest dobro preskrbljenih otrok, ter obdan od številnih prijateljev bo praznoval danes v Kamniku zgleden naprednjak tn javni delavec g. Kajetan Pogačnik svojo 701etnieo. G. Pogačnik je bil 37 let vzoren in prebivalstvu zelo priljubljen uradnik okrajnega glavarstva v Kamniku in z veliko vnemo je deloval pri Sokolu in čitalnici. Zglednemu narodnjaku ta zvestemu naročniku našega lista želimo tudi mi, naj bi še mnogo let v čvrstem zdravju, kakor zdaj, preživel v zadovoljstvu in sreči.
*	Zahvala. Roditelja sina-edinca, pilo ta-pripravniika, srednješolca Janeza. Goloba, ki je po nesrečnem naključju izgubil življenje v svoji veliki vnemi za napredek našega zrakoplovstva, se iskreno zahvaljujeta plemenitim ljudem, ki so izkazali toliko prijateljstva, sočutja in naklonjenosti ob krutem udarcu usode. Posebej se še zahvaljujeta za častno spremstvo in poklonjeno cvetje članom jeseniškega in ljubljanskega Aerokluba ter skupin »Ika-rus Matica« in »Stol«. Naj bo vsem stokrat poplačana vsaka blagodejna pozornost.
*	Planšarsko zborovanje na Menini bo
v nedeljo, 6. avgusta. Ta prisrčna in tradicionalna svečanost, ki vsako leto združi planšarje iz kamniškega in gornjegrajske-ga sreza, da se pogovorijo o svojih križih in težavah, bo letos še posebno slovesna. Pri banovinskem planšarskem domu »Bi-bi« gradijo namreč nov prostoren hlev. ki bo spet dal zavitšče lepemu številu mlade plemenske živine, ki jo banovina vsako leto sprejema v oskrbo, da se na planini utrdi in okrepi. Planšarski praznik 6e prične v nedeljo dopoldne ob 10 z mašo, po kateri bo planšarsko zborovanje s strokovnim predavanjem in ogled pašniških
parati
Aparati za povečanje m projekcijo po najnižjih cenah.
Samo kvalitetna dela za amaterje.
DROGERIJA
IVAN KANC
LJUBLJANA Nebotičnik
* Umrl je bivši zagrebški župan arhitekt Holjac. V Zagrebu je umrl po dolgi
bolezni v starosti 74 let nekdanji zagrebški župan, upokojeni vseučiliški profesor, arhitekt Janko Holjac. Pokojnih je bil za. grebški rojak, svoje študije pa je dovršil na akademiji umetnosti na Dunaju ter potem prepotoval vso Hrvatsko in Slavonijo, zbirajoč gradivo za svojo veliko knjigo ^Hrvatske gradbene oblike«, katero je pozneje izdalo društvo hrvatskih inienjerjev in arhitektov. Leta 1888. je dobil službo pri gradbenem odseku pokrajinske vlade v Zagrebu in je bilo pod njegovim vodstvom zgrajenih mnogo šol, cerkva in drugih javr h poslopij v Hrvatski in Slavoniji. Zgradil je tudi veliko bolnišnico v Osijeku. L. 1907. je bil izvoljen v Zagrebu za občinskega svetnika, 3 leta pozneje pa za župana ir. je v dobi 7 let mnogo storil za napredek Zagreba. Poučeval je na zagrebški graditeljski šoli, pozneje je bil profesor gospodarske fakultete zagrebškega vseučilišča, od 1. 1923. pa profesor visoke tehnične šole v Zagrebu. Jugosloven-ska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu ga je izvolila za svojega člana, mnogo pa se je udejstvoval tudi v vodstvu raznih gospodarskih organizacij. S svojim delom si je postavil arh. Holjac mnogo ti„jnin spomenikov.
zONDAPP^aiufr
KVALITETNI	LJUBPA^A
Vsak model dobita takoj.
Pn zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
* Uredništvo in uprava »Naše misli« naznanjata vsem naročnikom in čitateljem, da jim je zaradi nastopivših ovir, ki ne le?« na njihovi strani, nadaljnje izhajanje lista v tekočem letniku žal onemogočeno. Prva številka naslednjega letnika bo izšla začetkom oktobra t. 1. Naročajte in Širite »Našo misel«, darujte v tiskovni sklad »Naše misli. (St ček. rač. 17.120.)
»HERMES«
enoletni trgovski tečaj — Maribor, Zrinjskega trg 1, sprejema dnevno prijave. Praktičen strokovni trgovski pouk. Nizka šolnina. Zahtevajte brezplačne prospekte!
*	Gasilski kongres. Stanovanjski odsek prosi vse gasilske čete in župe, da pošlje, jo prijave udeležencev. Prijave naj bodo izpolnjene po zadnji okrožnici. Zaradi velikih priprav za stanovanja, mora stanovanjski odsek imeti prijave pravočasno zbrane. — Ker mnogi kupovalci srečk vprašujejo, na kakšen način bodo zvedeli za rezultat žrebanja velike efektne loterije, ki bo 16. avgusta, ter so nekateri tudi v bojazni, da ne bi bili pravočasno ob. veščeni "o morebitnih dobitkih, sporočamo, da bo rezultat žrebanja objavljen v »Gasilcu«, dalje v dnevnem časopisju, poleg tega pa bodo še vsi prodajalci prejeli posebne okrožnice s točnimi izžrebanimi številkami. Prosimo javnost, da to upošteva ter pohiti z nakupom srečk, ker bodo že kmalu pošle. Srečke se dobijo pri vseh gasilskih četah ter večjih trafikah.
•	Avtomobilska cesta BeograXi—Jadran. Komisija gradbenega ministrstva je odredila traso za novo avtomobilsko cesto od Beograda do Jadrana. Ta cesta bo vodila od Vidriča preko Sokolca, Romani je, Sarajeva, preko Ivanj-planine, oziroma do meje drinske banovine. Dolga bo 302 km, stroški pa bodo znašali nad 67 milijonov.
naprav in živine. Še nikoli ni bilo na Menini toliko živine kot letos, kar je posledica vzorne melioracije, po kateri so pridobili nove sočne planinske pašnike. Popoldne bodo zborovalci pohiteli na najbližje razgledne točke, iz katerih se proži krasen pogled na gornjegrajsko kotlino in Savinjsko dolino. Ob banovin~»kem planinskem domu bo pristna planinska zabava.
Pri sončenja uporabljajte Tscharaba Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGORIC, Ljubljana. Prešernova 5.
*	Važni gradbeni načrti v Beogradu. Predstavniki gradbenega urada beograjske občine ter združenja inženjerjev in arhitektov so povabili na posvetovanje znanega nemškega graditelja Wernerja Macha, ki je napravil načrt za gradnjo berlinskega olimpijskega stadiona. Mach je dal važne nasvete za sestavo načrtov razmh važnih zgradb v Beogradu, v prvi vrsti pa za zgradbo velikega olimpijskega stadiona ter za »poslopje akademije za fizično vzgojo. Pripravlja pa se tudi načrt novega doma za zapuščene mladino. To ooslopje bo zavzelo površino 2800 kvadratnih m etrov ter bo imele 3 nadstopia. V poslopju bodo raznovrstne učilnice in delavnice. licitacija bo razpisana pn gradbenem ministrstvu že 18. avgusta.
*	Huda prometna nesreča na čakorsKl jestL Na cesti Peč—Andrijevica, Id vodi preko visokih čakorskih planin in ima ostre serpentine, vozijo avtobusi že od leta 1925., a se doslej še nikdar ni pripetila kaka večja prometna nesreča. Zdaj pa se je na višini 1850 m prevrgel po strmih stenah avtobus Šoferja Branka Boškoviča iz Andrijevice, v katerem je bilo 14 potnikov. Na ostrem ovinku je avtobus pri izogibanju zavozil preko roba ceste ter treščil v globino, šofer in trije potniki so bili takoj mrtvi, ostali pa sc poškodovani.
*	Planinski tabor Slovenskega planinskega društva bo letos na Plešivcu blizu Slovenjega Gradca. V soboto 2. septembra bodo zagoreli kresovi na Veliki Kopi, na Kremžarjevem vrhu in na Plešivcu. Iz Ljubljane bo tega dne ob 14.30 uri vozil izpred evangelske cerkve poseben avtobus do vznožja Plešivca, kamor bo prispel okrog 18. Vzpon do vrha traja 3 ure, tako da bodo prišli planinci v kočo okrog 21. Voznina za člane SPD 75 din, za nečlane 85 din. Prosimo, da pravočasno naročite sedeže v avtobusu. V nedeljo 3. septembra
bo ob 9. na Plešivcu maša v cerkvi sv. Uršule, nato pa bo ob 10. slavnostno zborovanje planincev in popoldne planinska zabava. Planince že sedaj opozarjamo na to slovesnost in prosimo, da si navedene dneve prihranijo za izlet na planinski ta. bor na Plešivcu. Vozovnico za avtobusno vožnjo tja in nazaj si čim prej preskrbite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova c. 4-1.
*	Poljedelskim delavcem, ki žele Iti na
poljedelsko delo v Francijo za eno leto ali več, naznanjamo, da lahko odslej naprej dobijo vse podrobne podatke pri Francoski federaciji poljedelskih delodajalcev F. E. M. A., Fčdčration Des Employeurs Da Main D' Oeuvre Agricole De France, ki bo od 1. avgusta dalje imela svojo pisarno v Ljubljani, Kolodvorska uL 41. Že sedaj potrebujejo francoski delodajalci samo delavke (kravarice in služkinje), ki bi znale molzti in opravljati domača dela na kmeti jL
*	Izlete v Trst, Gorico, Benetke In M1-lano priredi Tujskoprom etna zveza v dneh od 13. do 15. avgusta. Sporedi in podatki na razpolago v vseh biljetarnah »Putnika«. (—)
*	četrtinska vožnja s posebnim vlakom
na mariborski festival 6. avgusta. Prijava y vseh biljetarnah Putnika. X—i
*	Avto se je prevrnil. V bližini »Murske Sobote se je na ovinku pri »Hidvegu« prevrnil tovorni avtomobil, last znanega
avtoprevoznika iz Murske Sobote. Sunek je bil tako močan, da se je avto dvakrat prekucnil. V vozilu sta bila poleg šoferja še dva delavca. Med tem ko se avtomobil ni tako občutno poškodoval, je delavec Gustav Marič dobil znatne poškodbe in si zlomil nogo, šofer in drugi delavec pa sta dobila le manjše praske.
*	čudna tatvina spomenika na pokopališču v Leskovcu. Lani v jeseni je umri v Leskovcu bivši četnik Dušan Stankovič-Slavuj, in so mu sorodniki in prijatelji postavili na grobu lep, blizu 2 m visok spomenik. Ta spomenik je zdaj ukraden, pred očmi grobarja ga je odpeljala neka neznana starejša žena. Neznanka je oni dan dolgo hodila po pokopališču v Leskovcu ter naposled obstala pred spomenikom Dušana Stankoviča. Kmalu se je vrnila s postreščkom, ki je imel voziček. Neznanka je rekla grobarju, da je pokojnikova teta iz Zagreba in da je prišla po spomenik zaradi popravila. Grobar je še pomagal, da so spomenik na tovorih na voziček in ga odpeljali. Neznana žena je dala spomenik zapeljati takoj na železniško postajo ter se z njim odpeljala neznano kam. Ko je grobar povedal, kaj se je zgodilo, so pokojnikovi sorodniki odločno zanikali, da bi imel pokojnik teto ali kako drugo sorodni co v Zagrebu. Stankovič, ki je umrl v starosti 54 let, je imel za seboj burno življenje. 2e v mladih letih je bil v Franciji. potoval je mnogo tudi po drugih državah, v svoji ožji domovini pa se je ukvarjal z najrazličnejšimi posli. Bil Je trgovski pomočnik, uslužbenec pri raznih podjetjih, pevec in igralec pri potujočih gledališčih, med svetovno vojno se je boril v četniških vrstah potem pa je bil poslan iz Soluna v južno Francijo s komisijo, ki je zbirala dobrovoljce za našo vojsko. V Franciji je ostal še nekaj let po oevoboje-nju, ker se je zaljubil v neko ženo. Kakšen je bdi konec te večletne ljubezni, ni znano, sorodniki pa vedo povedati, da je vLeskovac redno dobival pisma iz Francije. Prepričani so, da se je zapuščena prijateljica polastila njegovega spomenika.
*	Mednarodna organizacija tihotapstva narkotičnih sredstev. Večkrat so že pisali domači in tuji listi, da je Zagreb važno mesto v mednarodni organizaciji tihotapstva narkotičnih sredstev iz Evrope v Ameriko. Baje se preko Zagreba tihotapijo vse pošiljatve narkotičnih sredstev iz vzhodne Evrope, člani tihotapske organizacije, ki se skrivajo v Zagrebu, spravljajo tihotapsko blago na Sušak. S preiskavami v Zagrebu so se že večkrat ba-viH tudi člani ameriške policije, a se tudi njim ni posrečilo, da bi kaj važnejšega odkrili. Več uspeha so imele nekajkrat preiskave na Sušaku, ki pa so v glavnem ugotovile le dejstvo, da je že šlo preko Sušaka dosti tihotapskega blaga. Kake pomembnejše pošiljatve pa doslej še niso mogli zajeti.
*	Sleparska afera pri kopanja javnih studencev v Novem Sadu. Novosadska občinska uprava je letos oddala dela kopanja in ureditve javnih studencev in vodnjakov. Ko so bila dela že skoro izvršena, so prihajale ovadbe, da se nekateri podjetniki niso ravnali po določilih z mestno občino sklenjenih pogpdb. Uvedena preiskava je potrdila navedbe ovadb. Vodnjaki, ki bi morali biti globoki po 80 do 120 m. so bali izkopani dosti bolj plitvo ln uporabljene so bile tudi cenejše cevi, kaker je bilo določeno v pogodbah. Na ta način je bila novosadska mestna občina oškodovana za lepe vsote, a nekateri vodnjaki so tako slabo izkopani in urejeni, da jih ne bo mogoče upore bi jati.
*	Cele nogavice, čiste čevlje, zdrave noge in lahko hojo povzroči SANOPED, prašek za čevlje. Glavna zaloga drogerija jančigaj v Ljubljani. (—)
*	Društvena potovanja: Na splošno željo ponovimo potovanje v Dolomite od 26. do 30. avgusta; 13. do 14. VIII. potovanje na Grossglockner; 13. do 15. VIII. Sušak, Cri-kv^nica, Plitvička jezera; od 13. do 15 VIII. Benetke, Padova; od 13. do 15. VIII. Gorica—Trst. Organizacija izletov in prijave: Potovalna pisarna M. Okorn. Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22.-50. (—)
*	Kadar potujete, je redna uporaba antiseptične vode za usta zelo važna. Ure in ure sedite v prenapolnjenih vlakih in avtobusih ter pridete v stik z najrazličnejšimi ljudmi. S prahom požirate tudi mikrobe v velikih koKčinah. Z ničemer ne morete bolj uspešno odstraniti vseh nevarnosti, kakor z znano in priznano Otio-lovo antiseptično vodo za usta, Odol jena potovanjih zelo praktičen in priljubljen, ker je steklenica zelo pripravna in zavzema le malo prostora v kovčegu. Ne pozabite zaradi tega kupiti Odola, preden krenete na potovanje. Steklenica za potovanje stane 1? din in se dobi v vsaki strokovni trgovini. (—)
*	čitate'je lista opozarjamo na današnji oglas državne razredne loterije, ter jim priporočamo, naj ga pazljivo preči-tajo. (_)
*	Družabno potovanje z luksuznimi avtobusi skozi vzhodne Alpe, ki je bilo napovedano že 7. in 21. t. m., se mora iz raznih vzrokov preložiti na dan 16. avgusta. Zaradi tega se lahko udeleženci še vedno do 1C. avgu~ta priglašajo v Nemškem prometnem uradu, Zagreb, Zrinje-vac 18, tel. štev. 81-70. Prireditelj, znano avtobusno podjetje P. Prekrstiča, bo seveda potovanje na isti način izvedel ln bo aaano datum izpremenjen. (—)
Iz LfuMiane
u— Dekliška kolonija Kola jugoslovenskih sester se vrne iz Kraljeviče danes ob 13.22 uri. Svojci pridite po otroke naglavni kolodvor. Deška kolonija pa odide 2. avgusta ob 18.27 url z glavnega kolodvo. ra. Kolonisti naj bodo pol ure pred odhodom vlaka na postaji.
KVALITETNO BLAGO
je trpežnej&e, zato tudi cenejlei Z obleko pa imate veselje la, če Vam dobro prlstoja!
Obiščite znano domačo tvrdko
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 7 kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah
u— Počitniška kolonija Podmladka Rdečega križa se vrne z Vranskega v Ljubljano jutri v ponedeljek 30. t m. ob 19. na dvorišče za kavarno »Evropo«. Toliko
v obvestilo staršem kolonistk.
u— Dr. Kallay ne ordinira od 30. julija do 6. avgusta, (—i
PREKRASEN FILM — KI JE BEL NAGRAJEN NA LANSKI BIENALI
V BENETKAH!	_	(Legion d*honneur)
Velika ljubavna drama ^^ v srcu Sahare!
Charles Vanel - Pierre Renoir - Marte Bell.
I
častna
KINO UNION — TEL. 22-2L
Predstave ob 17., 19. in 2L uri
u— Sokol Vič vabi svoje članstvo in naraščaj, da se danes v polnem številu udeleži nastopa bratskega Sokola v Pre-serjih pil LJubljani. Odhod z glavnega kolodvora danes ob 13.45. Kdor ima kroj naj se udeleži nastopa v kroju, ostali pa v civilni obleki z znakom. Pokažimo dar nes z veliko udeležbo, da cenimo delo sokolstva na deželi. Vsi zavedni Sokoli ln Sokolice, danes popoldne v Preserje. Zveze z vlaki zelo ugodne. Uprava.
u— O volitvah obratnih zaupnikov pri ljubljanskem tramvaju je »Jutro« sicer že dvakrat poročalo, a obakrat so bile do naključju pri Številkah napake. Naj bo zdaj ugotovljeno, da Je glasovalo za stare, svobodne organizacije 174 volilnih upravičencev. med katerimi pa je bilo glasovanje dveh neveljavno. Za listo Jugorasa je glasovalo 48 upravičencev in odpade tako po izidu tega glasovanja na stare strokovne organizacije 5, na Jugorasa pa 1 zaupnik.
Cene fotoaparatov In filmov
smo ponovno znižali, tako, da dobite
26 Sch film vel. 6x9 za din 10.— ^v^ Box pa za din 49*—
Vaše fotoaparate pa zamenjate za Contaz, Leico, Roileflex sli Retino prav gotovo
najkulantnele pri nas. Predno se odločite za nakup fotaparata si oglejte našo največjo zalogo zadnjih modelov in reklamne cene v naši Izložbi.
Se priporoča
Foto Tourist Lojze šnme
Ljubljana — Aleksandrova cesta 8.
u— Karlovški most tlakovan. Ves cestni, tovorni in avtomobilski promet, kar ga je usmerjenega z dolen^ke strani, razen železniškega, gre skoro izključno preko karlovškega mosta. 2e lani na jesen so ta prej zelo ozki most razširili skoro za dva metra, zlasti ker so morali obnoviti tudi tramvajsko progo in primerno urediti ter utrditi Dolenjsko cesto. Sedaj sc pokrili še cestišče z drobnimi štirivoslatimi kockami, kar je bilo zaradi oblakov prahu že skrajno potrebno in koristno. Tlakovali so še križišče ceste za Gradom in Kar-lovške ceste.
Po kopanju izvrstno teknejo okusne Slamičeve paštete•
u— Posestr! izpremembl v šentoetrskem okraja. »Dom faktorjev«, stavbna zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani, je kupila od Josipa SepJca, posestnika na Taboru St. 6, hišo za 600.000 dinarjev. — Trgovec Anton Mencinger in njegova rvakinja Marija Mencinger sta prodala Mariji Brunčičevi iz Štepanje vasi št. 80, dve parceli na Sv. Petra cesti za 150.000 din. Tamkaj namerava nova lastnica zgraditi novo hišo in delavnico, ustrezajočo za pleskarsko obrt
Od 9. ure	do 24. ure.
Danes Šentjakobsko žegttanje
na letnem telovadliču Sokola IV, Dolenjska cesta.
Vstop prost! CMD — Sokol IV.
it— Podiranje Samassove svonarne v ZvonarslU ulici se je zaenkrat ustavilo. Podrli so že precej stranskih objektov. Ostrgali so izkopano opeko in jo naložili v visoke skladovnice, v kolikor je niso že sproti odprodali. Izgledalo je, da bodo podaljšali Sokolsko ulico iz Prul tja do Zvo-narske ulice tik Ferjanove hiše. saj so odprli že zidovje da Zvonarsko ulice, vendar je močna ovira nič koliko tisoč kubi-kov nagrmadene zemlje, katero je odvozil razen nekaterih posameznih voznikov precejšnjo množino materiala gradbenik Mar-tinec s Trnovskega pristana na svoje novo posestvo. Menda se bo vsekako morala mestna občina ljubljanska lotiti odvoza tega za njo porabnega materiala, ki sa lahko s pridom uporablja v svoji naibliz-nji okolici. Ali bi ne mogla nadaljevati urejevalnih del na desnem obrežju Ljubljanice, ki jih je že pričela od šentjakobskega mosta dalje proti Prulam in jih je uspešno dovršila? Tudi po Gallusovem nabrežju in na levem bregu čez ves Breg tja do mosta čez Gradaščico bo treba še mnogo, mnogo kubikov nasipnega materiala. Cas je sedaj vsekako primeren.
Javna zahvala
Gospodu primariju
dr. Jožetu Flajsu
specialistu za notranje bolezni v Celja
si usojam na tem mestu izreči v svojem imenu, kakor tudi v imenu svojega soproga in svojih otrok najtoplejšo zahvalo ln Iskreno priznanje za njegovo požrtvovalno ln nesebično nego ter odlično zdravljenje mojega soproga, katerega je rešil iz smrtno-nevarnega obolenja.
Emilija dr. červinkova,
soproga zdravnika v Celju
n— Gasilski kongres bo od 18. do 15. avgusta v Ljubljani. Pripravljalni odbor za kongres vljudno prosi vse Ljubljančane, da prijavijo odviina stanovanja za goste. Prijave sprejema: Kongresni odbor gasilske zajednioe, Tyrteva oesta 29/IL
POZOR CENJ. DAME IZ TRNOVEGA! Znižali smo cene: Moderne trajne ondula-clje din 50, dijakinje din 40, se priporoča SALON »FRANK«, Trnovo - Kolezija.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V 6I6KI — Telefon 41-79.
Remek delo filmske umetnostL Ta film je dobil prvo nagrado na Bienalu v Benetkah
Beli eskadron
Predstave: danes ob 5., 7. ln 0. url ter Jutri ob %9. uri
V torek pride:
Silly revija
Film risanih šal v naravnih barvah
KINO SLOGA — TEL. 27-80
Vizija orijenta
(L'occiaent) po delu Henryja Kistemaeckersa Charles Vanel, Jules Berry
u— Zg. Šiška vab*! Ne pozabite, da bo 13. avgusta v Zg. šiški velika javna tombola, ki jo priredi prostovoljna gasilska četa. Že danes Vas vabimo, ne zamudite prilike, ker boste v vsakem oziru zadovoljni. Toliko res lepih praktičnih dobitkov bo razdeljenih, tudi Vas išče sreča. Mnogim je goiovo še v prijetnem spominu lanska uspela tombola in pa veselo, res domače razpoloženje po njej. Kdor enkrait pride v našo sredo, postane naš stalni gost in nikoli ne zamudi prilika spet priti k nam. Poizkusite tudi Vi enkrat in se sami prepričajte, ne bo Vam žal. Rezervirajte si nedeljo 13. avgusta za obisk Zg. šiški, mogoče ravno Vi zade-nebe enega glavnih dobitkov. Po tomboli se boste pa lahko nemoteno zabavali Med glavnimi dobitki je motorno kolo, 5 najboljših Puch-koles, kuhinjska oprava, kar je vse razstavljeno v izložbenem oknu mizarskega mojstra černeta Avgusta na Vodnikovi cesti in v železni trgovini Kout-ny-čeme & komp. na Celovški cesti.
Dognal sem, da se glede moje osebe raznašajo govorice, da ne ordiniram več. Prisiljen sem zato s tem ugotoviti, da je to neresnica in da redno ordiniram.
Ljubljana, 28. Julija 1939.
PETERS HERMAN, dentist - tehnik
Ljrbljana — Prešernova ul. 5.
FOTOAMATZRJI!
Kvalitetna amaterska dela — v specijalni foto-trgovini
JANKO POGAČNIK,
Tyrševa cesta 20 — Ljubljana.
Jutri vsi na Vič k hovaku na žegiianie_
u— Spet ciganska sleparija z zakladom.
V eni zadnjih noči je na vratih nekega posestnika v Hrastju ob Savi potrkal cigan srednjih let, ki se je mimo pripeljal z dvo-vprežnim vozim, na katerem je sedela njegova družina. Skrivnostno je pričel pripovedovati gospodarju o vreči s 300.000 din, ki jo ima zakopano nekje pod gozdom, pa zdajle ne utegne po njo. Beseda je dala
Modni salon MOLAN
JE ZAPRT VSLED ODPOTOVANJA OD 1. DG 25. AVGUSTA._
besedo in nazadnje je cigan kmetu odstopil svoj »zaklad« za 1000 din in še za nekaj drugih reči, nato pa jo je jadrno od-kuril. Ko sc je gospodar naslednje jutro pozanimal za svojo kupčijo, je šele sprevidel, kako bedasto se je dal potegniti. Sleparskega cigana je orožnikom popisal kot moža okrog 40 let, svetlih las in svetlih brčic. Domnevajo, da je bil cigan Ferko Goman, ki je mojster v stroki z zakladi.
Obrtniška tombola
v
Kraniu
v nedello
6a avgusta na
mestnem trgu
Nad 30 tombol
in 500 dragocenih dobitkov.
Razstava v gimnazijski telovadnici!
V naiem damo
kino in lokale
Pokojninski fond uradnikov in slug Narodne banke daje v najem kino in lokale v svoji palači na vogalu Prestolonaslednikovega trga št. 27 in 29 ter Ulice kralja Aleksandra št. 1 v Beogradu.
Pogoje in vsa pojasnila dobe lahko interesenti takoj pri poslovodji uprave pokojninskega fonda v Narodni banki v Beogradu med uradnimi urami.
Poslednji rok za vlaganje ponudb za najem kina in lokalov je 10. avgust 1939. 1.
UPRAVA.
j— Važno! Strokovno solidno in po smernih cenah izvršuje pleskarska, sobo-rflikarska in črkoslikarska dela Stane Vojska, Ljubljana. Cerkvena ulica 11. Zapomnite si, da je naslov delavnice Cerkvena ulica 11. (—)
Zdravnik v Medvodah
dr. Cirman Miroslav
začenši z avgustom zopet redno ordinira
Dr. HROVAT ANTON
ordinarij bolnice križniškega reda
v Ormožu JE VES AVGUST ODSOTEN.
Dent. teh.
Rihard Klemenčič
ne ordinira do 16. avgusta.
Specijalist za bolezni ušes, nosa ln grla
dr. Drago švajger
ZOPET REDNO ORDINIRA od 10. do 12. in od 3. do pol 5.
ALEKSANDROVA C. 10. Tel. št. 32-19.
Dr. čelešnik Franc
od 4. avgusta dalje do preklica _NE ORDINIRA_
^mmmmm^ammmmmmmmmm—mmmmmmmmmmmmmammmmmmmtmmmmmmmmmmrn
Zobozdravnik—specijalist
dr. MIRKO KAMBIČ
NE ORDINIRA DO 1. SEPTEMBRA _____ _____
KARL KOS
Ljubljana, Levstikova al. 14 ne ordinira do 28. avgusta
Kirurg dr. Ivan Peršic
zopet redno ordinira
Lingarjeva nI. 2	Tel. 44-23
Dr. Jože Jakša
zopet redno ordinira
u— Hitro sta izgubila svoj plen. V petek okrog 4. zjutraj je stražnik v stanovanju bosanskega krošnjarja Stipe Babica na Vodovodni cesti skozi pritlično okno opazil luč, v sobi pa so trije možje barantali za celo zalogo obleke, razpoložene naokrog. Stražniku se je reč zdela sumljiva pa je potrkal na vrata. Oni trije so se najprej potuhnili, nato pa sta dva izmed njih na tihem pobegnila skozi okno v šišenski gozd. Babič sam je stražniku odprl, a na njegovo vprašanje je odvrnil, da svojih nočnih gostov ne pozna. Stražnik je zadeni! obleko, Babica pa so zadržali na policiji. Naslednje jutro pa je prišel učitelj Ciril Kopitar iz Rožne doline in prijavil, da je bilo prejšnji večer med njegovo odsotnostjo vlomljeno v njegovo stanovanje in da so mu tatovi odnesli tri moške obleke, tri plašče, nekaj perila in več drugih predmetov. Razen tega pa so mu odpeljali tudi moško in žensko kolo, da ie v celem oškodovan za okrog 8.000 din. Izkazalo se je, da je obleka, ki so jo našli pri Babiču, njegova, za kolesoma pa ni sledu. Najbrž lahko upamo, da bo policija kmalu izsledila vlomilce.
Obiščite 8. Mariborski teden
OD 5. DO 13. AVGUSTA 1939.
Polovična vožnja na železnicah od 1. do 17. avgusta 1939 VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA Industrija - Trgovina - Obrt - Kmetijstvo Velika tekstilna razstava - Tujskoprometna razstava - Gostinstvo - Vinska pokušnja - Razstava narodnih vezenin - Narodopisne razstave - Jubilejna gledališka razstava - Skaut-ska razstava - Razstava malih živali - številne specialne razstave - Koncertne In gledališke prireditve - Športne prireditve V e s e 1 i č n i park na razstavišču itd. itd. 5.—6. avgusta FESTIVAL slovenskih
narodnih običajev. Obiščite Mariborski otok — najlepše
kopališče v Jugoslaviji! Obiščite zeleno Pohorje ln sončni Kozjak!
Obiščite vinorodne Slovenske gorice ! Obiščite veseli Maribor ln njegovo okolico!
Mariborski teden je najlepša priložnost „ .za obisk naše severne meje!
Iz Celja
e— otvoritev Celjske razstave. Včeraj dopoldne so se zbrali pred mestno narodno šolo zastopniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblastev ter nekaj drugih gostov, da prisostvujejo otvoritvi Celjske razstave, ki jo prireja v šolskem poslopju zadruga Celjska razstava. Predsednik zadruge g. Janko Brišček je ob 10.30 pozdravil goste in ob zaključku svojega govora vzkliknil Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu. Vojaška godba je zaigrala državno himno. Nato je celjski župan kot pokrovitelj razstave otvorll razstavo, nakar je še g. Brišček prečital dospele čestitke. Razstava je po obsegu dokaj skromna. Opaža se, da razstavlja zelo malo obrtnikov in da tvorita večino trgovina in industrija. Kot specialni razstavi sta ji priključeni filatelistična razstava filatelističnega kluba »Celeje« v Celju in razstava društva Rejec malih živali v Celju.
ZOBOZDRAVNIK
dr. STANE VRHOVEC
DO NADALJNEGA NE ORDINIRA.
e— Pekovski pomočnici zcpet delajo.
Predsednik Združenja pekovskih mojstrov v Celju g. Mlakar je v petek dopoldne v razgovoru z županom končno pristal na podaljšanje dosedanje kolektivne pogodbe in na znižanje tedenskega odtegljaja za one pekovske pomočnike, ki so pri mojstrih na hrani, od 100 na 70 din. Gosp. Mlakar je v petek popoldne podpisal zadevni dogovor, črtal pa je določbe glede znižanja odtegljajev za hrano. To je povzročilo med stavkujočimi pomočniki, ki so itak popustili do skrajnosti, veliko razburjenje. V dogovoru je tudi pogoj, da morajo pomočniki takoj nastopiti delo. Vodstvu stavkujočih pomočnikov je v petek zvečer jedva uspelo pregovoriti pomočnike, da so se vrnili na delo. Nekateri mojstri pa doslej kljub temu še niso hoteli sprejeti stavkujočih pomočnikov na delo. Kolektivna pogodba bo najbrž podpisana jutri. Ni pa izključeno, da bodo stopili pomočniki jutri zopet v stavko, če ne bo mogoče doseči popolnega sporazuma. Stavka pomočnikov se je kljub vsemu končala z moralno zmago pomočnikov.
e— K poročilu o ljubezenski tragediji v Lipovcu pri Ljubečni nas prosi gdč. Sla-vica Ocvirkova, načelnica dekliškega krožka v Vojniku, za ugotovitev, da pokojna Hedvika Novakova ni bila članica omenjenega krožka. Pokojni Ivan Vrečko pa je bil načelnik fantovskega odseka v Vojniku. Novakovo in Vrečka so položili v skupen grob, a ne istočasno. Pri pogrebu Novaka, čigar krsto so nosili »slovenski fantje«, je govoril g. Vanči Vrabl, načelnik celjske podzveze fantovskih odsekov, pri pogrebu Hedvike Novakove pa učitelj g. šuligoj.
e— z vilami je napadel kolesarja. Ko
se je vozil 43-letni posestnik Ignac šmid iz Stranic pri Konjicah v sredo s kolesom po cesti v okolici Slovenske Bistrice, ga je na cesti napadel z vilami posestnik Anton Trol iz Klope pri Slovenski Bistrici ter mu zlomil levo roko pod komolcem in mu prizadejal hude poškodbe na prsih, šmida so oddali v celjsko bolnišnico.
e— V celjski bolnišnici je umrl v četrtek 12-letni sinček upokojenega orožni-škega narednika Mirko Jager iz št. Jurija ob juž. žel., v petek pa je umrl na Zg. Hudinji 103 pri Celju 52-letni rudar Janez Umek.
e— Srečke za glavno žrebanje drž. razredne loterije so prispele. Obnovite srečke čimprej v podružnici »Jutra« v Celju!
Iz Maribora
a— šahovske novice. Rezultati pred-snočnjega šahovskega tekmovanja za prvenstvo Maribora so tile: dr. Krulc : Mi-šura 1:0, Gerželj : Eferl 1:0, Nosan : Marvin 1:0, Babič : Pesek 1:0, Regoršek : Vidovič 1:0, certalič : Ketiš 1:0, Lukeš sen. in Lukeš jun. sta remizirala. Partija med Knechtlom in šumenjakom je bila prekinjena. Mohorčič je bil prost. Snoči so bile odigrane prekinjene partije. Jutri bo zaključek turnirja. Stanje po XVI. kolu je tole: Gerželj 13 (1), dr. Krulc 11, Mišura 10 in pol, Mohorčič 10 (1), Marvin 8(1), Regoršek in Babič 8, Vidovič 7 in pol (1), Lukeš sen. 7 in pol, Certalič 6 in pol (1), šumenjak 6 (1), Lukeš jun. in Nosan 6, Eferl 4 in pol, Knechtl 4 (1), Ketiš 3 in pol (1), Pesek 2.
Dr. MARINIČ
NE ORDINIRA DO 27. AVGUSTA
a_ Velikopoteznost je značilni poudarek tudi letošnjih priprav za Mariborski teden. V vseh vrstah se opaža za letošnje prireditve Mariborskega tedna ogromno zanimanje. Delavci hitijo, da čim prej in čim lepše pripravijo vse potrebno na prostoru Mariborskega tedna na obeh straneh Prešernove ulice, ki je zdaj tlakovana.
a— Iz mestnega vojaškega urada. Pogoji za sprejem gojencev v strokovno pod-oficirsko šolo v šibeniku, vojno veterinarsko šolo v Beogradu in pomorsko letalsko podoficirsko šolo v Divulju so razvidni v pisarni mestnega vojaškega urada na Slomškovem trgu 11, soba 4.
Si— Večer narodne pesmi priredi Nanos v torek 1. avgusta ob pol 2. uri v mestnem parku pod vodstvom g. Plevaašsu £—l
a— Iz ©rožnlške službe. Poveljnik mariborske orožniške čete kapetan L klase g. Mavrič je premeščen v Ljubljano. Na njegovo mesto pride orožniškl major g. Sosič.
a— Bela štorklja. G. Vogrinec je ustrelil pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah belo štorkljo, ld jo je nagačil tukajšnji preparator g. Franc Walner. Bela štorklja ima na nogi obroček s številom B 50.303. Z obročkom je bila bela štorklja opremljena 3. julija 1. 1936 v Zulichendor-fu na Brandenburškem.
a— Novi zdravniki pri OUZD v Mariboru. S 1. avgustom so imenovani pri mariborski poslovalnici OUZD gg. dr. Sava Aleksič kot specialist za otorinolaringolo-gijo, dr. Franc Hribar kot specialist za serobakteriologijo in dr. Vladislav Kerže kot specialist za kirurgijo.
a— Lekarniška ln zdravniška dežurna služba. Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici in Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč bo imel danes v nedeljo zdravnik OUZD g. dr. Hugo Velker, Po-breška cesta 2.
a— Kamenje v bral vlak. Med postajama Pesnico in Cerknico je priletelo kamenje v brzi vlak, ki prihaja v Maribor ob 13.30. Razen razbite šipe ni bilo druge nesreče. Orožniki poizvedujejo za neznanim zlikovcem.
a— Prometna nezgoda motociklistke. 251etna Marija Florjančičeva, znana mariborska športnica, je dobila ob priliki ka-rambola z nekim osebnim avtomobilom na Grajskem trgu poškodbe na obeh nogah. Prepeljali so Jo v bolnišnico. Moto-cikel ni poškodovan.
a— Aferica. V neki okoliški občini so ugotovili večje poneverbe občinskega tajnika. Zadeva se bo razčiščevala pred sodiščem
a— V Ehrlichovi predilnici je gorelo.
Včeraj dopoldne je nastal v predilnici Ehrlichove tekstilne tvornice požar. Zaradi pregretih žebljev na predilniškem stroju se je namreč vnela vata. Tvorniško delavstvo je takoj začelo gasiti, vendar pa je bilo gašenje zaradi silnega dima otež-kočeno. Zaradi tega so poklicali na pomoč mariborske gasilce, ki se jim je posrečilo, da so s pomočjo posebnih kisiko-vih aparatov in opremljeni z maskami po enournem gašenju odstranili požarno nevarnost, ki je pretila vsej tvornici. Zgorele so precejšnje količine vate. škoda znaša 80.000 do 100.000 din.
a— Velika dobrodelna tombola v korist Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju bo v nedeljo 6. avgusta ob 15. na Trgu svobode v Mariboru. Zanimiv in privlačen je glavni dobitek: stavbišče v velikosti 550 m« za družinsko hišo z vrtom v Studencih. Razen tega je še 25 krasnih tombol, kakor motorno kolo, pohištvo, kolesa in drugo v vrednosti nad 50.000 din. (—)
a— Dr. Vrtovec zopet ordinira! (—)
nejša jedttnica iz fcufijSke rože, katero je izdelalo renomiraao mizarsko podjetje g. Jurija Polaka iz Kranja. Poleg jedilnice pa je razstavljena še ena kompletna spalnica tudi iz trdega lesa in jo je izdelal mizarski mojster Markič Peter iz Nakla. V krogu so nato razvrščene še kompletne opreme Slovenske kmečke sobe, dekliške sobe. moške sobe in kuhinje. V posebnem oddelku se nahaja lična otroška soba. Oddelek zase pa tvorijo pisarniška oprema, cauch, trodelna kuhinjska omara itd. Sledijo kolesa, radio, šivalni stroj, elektromotor in ostali dragoceni dobitki. Razstavo si lahko ogleda vsak brezplačno in sicer dnevno od 8. do 12. ure in popoldne do večera. Tablice za tombolo se dobe v vseh krajih Gorenjski in Ljubljane in v pisarni združenja obrtnikov v Kranju. Na dan tombole v nedeljo 6. avgusta bodo tablice po 5 din, zato si jih nabavite ž v naprej, ker je število omejeno! (—)
r— Kino Narodni dom prikazuje danes George Rafta in Dorothy Lampourjevo v prekrasni tragediji iz življenja ribiških gusarjev »Ledeni pekel«. (—)
Iz Murske Sobote
ms— Prekmursko okrožje kmečkih fantov in deklet vabi na medokrožno tekmo koscev s ptujskim okrožjem, ki bo v zvezi z velikim kmečkim zborovanjem 6. avgusta v Murski Soboti. Delegati naj se prijavijo najkasneje do 1. avgusta.
ms— Zadnja pot Nika Gabrijelciča. Pred dnevi je za večno zaspal splošno priljubljeni narednik g. Niko Gabrijelčič, gojenec pomorske vojne akademije. Zavratna bolezen je pretrgala nit življenja mlademu, upov polnemu človeku. Njegova smrt ni hudo zadela samo njegove rodbine, ampak vsakogar, kdor ga je poznal. Pokopan je bil z vojaškimi častmi ob udeležbi častne čete Sokolov. Naj mu bo lahka prekmurska gruda!
ms— Nesreča s tovornim avtomobilom. Ivan Gyorkos ima tovorni avto in je te dni vozil z njim opeko. Ko so se pred dnevi vračali po opeko šofer in dva delavca, se je pripetila v bližini Benkove gostilne v Nemčavcih nesreča. Na ovinku se je avto nenadno zvrnil v jarek in se še nekajkrat obrnil. Medtem ko sta bila šofer in en delavec le laže poškodovana, je dobil delavec Marič hude poškodbe. Prepeljali so ga v murskosoboško bolnišnico. Avto sam ni bil preveč poškodovan.
ms— Pazite na otroke! Otroci se radi obešajo na škropilni avto, ki škropi sobo-ške ulice. Tako je storil te dni tudi 13-letni sinko pokojnega cestarja Vrečiča. Pri tem je vtaknil desnico v škropilno aparaturo, ki mu je zmečkala prste.
Iz Hrastnika
h— Blagoslovitev Kopališča krajevne protituberkuiozne lige je bila prejšno nedeljo. V uvodu je predsednik lige Ema. nuel Zelinka pozdravil navzočnega višjega svetnika g. inž. Guzlja, ki je L 1932. izvedel trasi ran je kopaliških naprav in se zdaj udeležil slovesnosti tudi kot zastopnik Higijenskega zavoda iz Ljubljane.
Dolgo ostati na soncu in hitro porjaveti!
Tedaj je potrebno ULTRA-OLJE NIVEA s poja-čano močjo zaščite pred svetlobo. ULTRA-OLJE-NTVEA upije opekline povzročujoče sončne žarke in propušča le tiste, ki porjave kožo.
Gospodu Igu Grudnu
Boris Zamik
VANDAL1ZEM
Prepevat znajo tudi ptiči,
moža pa logika naj diči,
da, predno s pojmi operira,
on njih pomen analizira.
Vas vprašam, kaj je vandalizem?
To neke vrste je sadizem,
res gnusno tako je dejanje,
to divje je uničevanje
duhovnih del, vrednot kulturnih, —
nikakor pa figur odurnih,
ki sam jih zovete »nestvor«,
se žali z njimi Valvazor,
ki so napad na čast lepote
in zbujajo povsod togote.
Počistiti z nestvori pa, z izmečki
zaslužno delo je, zatorej »bravo
dečki«1
*
RASE IN P R A S E
Res je, tudi ovca, vol in prase, konj in pes imajo svoje rase, toda ne zavedajo se tega. Raso čuva jim človeška nega. S tem, da se zaveda svoje rase, dviga torej človek se nad prase in z odločno borbo pokazuje, da se od živine razlikuje.
Iz Kočevja
kč— Nova stavba. Pod streho je že obsežna dvonadstropna stavba kovaškega mojstra g. Kluna, starega kočevskega Slovenca. Leži ob glavni cesti na spodnjem koncu mesta za gradom. V njej bodo stanovanja, poleg tega se bodo v jeseni preselili tja nekateri uradi.
kč— Napeljava luči. Pred kratkim je bila končana električna napeljava v okoliških vaseh. Dolgo so čakali nanjo. Ponekod so novo luč sprejeli z veseljem, drugje se pa le počasi uveljavlja. V Koblerjih n. pr. jo ima šele nekaj hiš.
kč— Malo več pietete! Po vsej Sloveniji vedo o tragični smrti Silva Mehore. učitelja v Brigi. Bil je mlad človek, bil je izobražen kulturni delavec, mnogo je delal tudi na Kočevskem, kjer se je priljubil slovenskemu in nemškemu prebivalstvu. Zato ni bilo prav, da »Kočevski Slovenec« v svoji več ko skromni beležki o njegovi smrti ni objavil niti njegovega imena. »Gottscheer Zeitung« ga je objavila, pa brez običajne posmrtne želje na koncu, kar bije v oči. Oboje je znak časa in n- 5;h zastrupljenih razmer.
Iz Kranja
r_ Razstava obrtniške tombole v Kranju. Danes bo otvorjena v gimnazijski telovadnici razstava glavnih dobitkov velike obrtniške tombole. Razstava predstavlja sliko pravcatega velesejmskega paviljona. Takoj ob vhodu pade v oči krasna kompletna spalnica s posteljnino iz kavkaškega oreha. Spalnico je izdelal priznani mizarski mojster Anton Kos iz Klanca pri Kranju. Takoj poleg nje se nahaja najmoOer.
Blagoslovitvi so prisostvovali tudi domači župan, gasilska četa iz Hrastnika, zastopstvo Sokola in drugi. V imenu hrast-niškega prebivalstva se je predsednik občine g. Malovrh zahvalil g. Zelinku za veliko delo, ki ga je izvršil. Pred blagoslovitvijo je spregovoril še vikar g. Prelog in isto tako izrekel g. Zelinki zahvalo za trud pri graditvi kopališča. Hkratu je pozval hrastniško prebivalstvo, naj pridno uporabljajo kopališče in si s tem krepijo telo in dušo. Po blagoslovitvi je bila lepa slovesnost zaključena. Kljub zelo hladnemu vremenu se ie vršila popoldne v kopališču plavalna tekma med Sokolom in SK »Hrastnikom« katere rezultat je bil 31:11 za Sokola.
Iz Gornje Radgone
gr.— Pred ustanovitvijo protituberkuloz-nega dispanzerja. V torek zvečer je bil v ljudski šoli sestanek sodelovalcev nabiralne akcije protituberkuiozne lige in je podal zdravnik dr. Vinko Čremošnik obračunski pregled uspeha te akcije, ki je pokazal, da je sklad za dispanzer narasel na 23.000 din. Nato je bil obravnavan predlog za čimprejšnjo ustanovitev protituberkuloznega dispanzerja v Gor. Radgoni, v katerem se bodo sprva mesečno najmanj dvakrat brezplačno pregledovali jetični bolniki. Stroške vzdrževanja bo poravnaval sprva krajevni odbor iz sklada in nadaljnjo nabiralno akcijo, obenem pa bodo morale tudi občine iz svojih proračunov prispevati za vzdrževanje dispanzerja manjkajoče vsote. Zadevni predlog bo obravnavan na občnem zboru krajevnega odbora protituberkuiozne lige 5. avgusta ob 20. v šoli.
Iz Škofje Loke
šl— Takso na motorna vozila je uvedla in takso od postelj za prenočevanje tujcev
je obnovila škofjeloška občina s proračunskim letom 1939/40. Občinska letna taksa za motorna vozila ne pozna oprostitev. Taksi so podvrženi avtobusi, tovorni, pol-tovorni in osebni avtomobili, pa tudi motorna kolesa. Vsako novo vozilo se mora v teku 30 dni priglasiti. Taksa od avtobusov z nad 25 sedeži znaša letnih 500 din, dO 25 sedežev 300 din. od tovornega avta ne glede na tonažo 300 din, od poltovornih osebnih avtov in taksijev 200 din, od motornih koles s prikolico 100 din in brez nje 50 din. V primeru da odpade prijavna dolžnost na drugo polovico leta, se pobere le polovična taksa. Vsaka izprememba lastnika motornega vozila se mora prijaviti v roku 8 dni. j — Taksa od postelje znaša za eno prenoč-nino 2 din. Otroci do 12. leta so te takse prosti. Poseben pravilnik določa podrobnosti pobiranja te takse.
Iz Ptuja
j— Zvočni kino Ptuj predvaja d revi ob pol 19. in pol 21. film »Vivere« in kot doda- i tek Foxov žurnal. (—)	|
Iz življenja na deželi j
NOVO MESTO. Narodni guslar MHO- j van Tomovič iz črne gore bo kancertiral jutri v ponedeljek ob 20. v dvorani Sokolskega doma. Vsi ljubitelji naie aact-onaJne pesmi so toplo vabi jeni.
INSERIRAJTE V »JUTRI**
hneUia voda
in razkroji nesnago
v
Ženska hvala
Narodni obredni običaji
Usedline in ruševine davnih mogočnih obredij imenuje strokovnjak med našim ljudstvom ohranjene obredne običaje. Pravi, da so to le še razkrojene sence veličastnih podob iz one davnine, ko se je rod Slovenov, živo spojen s pravero svojih očakov, še oklepal svojskega prirod-nega češčenja. Vendar je za opazovanje teh mističnih usedlin, ki jih v izdatni meri hrani duševnost preprostega človeka, zlasti v naših obmejnih krajih, še dovolj primerov in prilik. —
Nedvomno bo pa najlepša prilika, da boste lahko spoznali najzanimivejše, v splošnem še zelo malo znane narodne običaje na velikem narodnem festivalu V Mariboru 5. in 6. avgusta.
Za veliki festival slovenskih narodnih običajev, ki bo v okviru VIII. Mariborskega tedna v soboto 5. in v nedeljo 6. avgusta v Mariboru, je odobrila železniška uprava četrtinsko voznino za vse obiskovalce s področja ljubljanske železniške direkcije. Obiskovalci festivala bodo imeli ugodnost četrtinske voznine le na podlagi posebne legitimacije prirediteljev festivala. Te legitimacije, ki so po 2 din, bodo interesentom od ponedeljka 3L t. m. na razpolago v vseh poslovalnicah »Putnika« v Sloveniji in tudi pri vseh večjih občinah. Legitimacije bo po naročilu razpošiljala tudi neposredno tujskoprometna zveza Putnik v Mariboru (naročilom je priložiti 2 din v znamkah in frankirano kuverto za odgovor). Ugodnost četrtinske voznine za obisk festivala velja za prihod v Maribor od 4. do 6. avgusta in za po-vratek iz Maribora od 5. do 7. avgusta. Vsa podrobnejša navodila za ngodnost četrtinske voznine so razvidna z legitimacije za festival.
ObjaveVIIL Mariborskega tedna
Razstave VIII. MariborsKega tedna od
5. do 13. avgusta bodo pokazale vse najvažnejše industrijske panoge slovenskega Podravja, izdelke vseh vrst obrtnikov in vajencev, pridelke vinogradov, 20 let slovenskega gledališča v Mariboru, narodno-obrambno delo na severovzhodu, tujski promet, gostinstvo, skavtizem, spart, vezenine. male živali, trgovsko blago itd. Od 1. do 17. avgusta polovična voznina po železnicah.	__
Zabavne prireditve VTH. MariborsKega tedna od 5. do 13. avgusta bodo presegale vse dosedanje. Poskrbljeno je stalno za koncerte, vesele gledališke in kabaretne nastope, športne prireditve in tekme, atrakcije vseh vrst ln zabave na velikem, povečanem veseličnem prostoru. VTH. Mariborski teden bo nudil zabavo starim in mladim, tujcem in domačinom, ženskam m moškim od jutra do večera.
Za bivanje obiskovalcev VnL Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta v Mariboru je poskrbljeno vsestransko ▼ hotelih, javnih prenočiščih in zasebnih stanovanjih. Vsak obiskovalec bo našel sobo ali posteljo po svoji želji in po najsolidnejših co. nah. Prav tako je poskrbljeno za najboljšo hrano in pijačo. Nudila se bo najboljša prilika za kopanje na Mariborskem otoku in izlete, po železnicah pa bo od 1. do 17. avgusta polovična voesnina.
■---■
Postani in ostani član Vodnikove dru2be!
Izjava.
Podpisani Cajnko Franc, trgovec v Slo-venjgradcu, sem v tedniku »NOVA DOBA« v št. 5 z dne 27./I. 1939 objavil pod naslovom »SLOVENJGRADEC — slovenj graška gasilska četa in zadnji požari« članek, ▼ katerem sem trdil in očital načelstvu in vodstvu gasilske čete v Slovenjgradcu, da se ne briga za redno delo čete, da se briga v glavnem za odlikovanja ln šarže, da ne deluje nesebično ln požrtvovalno in da je treba za to krivce kaznovati ln je treba razpustiti tako gasilstvo, da pridejo v četo drugI ljudje, ki bodo delovali res nesebično in požrtvovalno v prid bližnjega pri požarih.
Te moje trditve in očitki v omenjenem članku ne odgovarjajo dejanskemu stanju ta izjavljam tem potom, da se načelnik gasilske čete ▼ Slovenjgradcu gospod Kopač Leopold, šoleki upravitelj v Slovenjgradcu, v resnici briga za redno delo čete, da je njegovo delovanje nesebično ln požrtvovalno ln ne, kakor sem trdil, da se briga za odlikovanja ln šarže. Glede njegovega delovanja ni nobenega razloga, da bi oblast posegla v to delovanje, ker deluje edino ▼ dobrobit gasilstva brez vsakih osebnih interesov ter vsikdar nesebično ta požrtvovalno v prid bližnjega pri požarih.
Nadalje Izjavljam, da nisem ta*l v cflS* ranem članku nikakega namena gospo* Kopača Leopolda osebno napadati, ter se mu eahvajujem, da Je oJM*>pfl od kasen« skega pregona zoper
Slovenjgradee,
Velik požar v Domžalah
Do tal je pogorela mehanična delavnica tvrdke Praprotnik, da znaša škoda nekaj stotisočakov
Domžale, 29. julija.
V	zgodnjih popoldanskih urah je Domžale in vso okolico vznemirila vest o požaru, kakršnega v kamniškem okraju že dolgo nismo doživeli. V izredno kratkem času je do tal' pogorel prizidek, v katerem se nahaja mehanična delavnica tvrdke Julke Praprotnik s skladišči in gospodarskimi poslopji, da znaša skupna škoda nekaj težkih stotisočakov.
V	delavnico, ki ima zelo živahen promet, saj se zavoljo popravil zatekajo vanjo kolesarji in motociklisti iz vse kamniške in ljubljanske okolice, je popoldne prišel neki motociklist z majhnim motorjem, ki se mu je pokvaril razplinjač. Ko so domači delavca vzeli stvar v roke, se je razplinjač na lepem vnel. nato pa je ogenj zajel še mali bencinski tank, da je eksplodiral. Na mah je bil ves prostor v ognju, zakaj bencin se je razškropil na ^pee strani in s silnimi plameni so zagore-Be pnevmatike, sestavni deli, kolesa in
Ljubljana, 29. julija
Za kongresne dni je Ljubljana doživela obžalovanja vredno senzacijo, kakršne ne pomni naša kronika: v 24 urah sta dve zavrženi materi izpostavili četvero otrok in izginili brez sledu.
V Lipičevi ulici je neka tuja državljanka, ki je bila na poti skozi Ljubljano, pri neki družini pustila kar tri svoje otročičke v starosti 3, 5 in 6 let. Pustila jih je v hiši z izgovorom, da gre zanje po kruh, v resnici pa je ni bilo več nazaj. Preden je pobegnila, je še napisala pismo policiji, češ, naj ona redi njene otroke in skrbi zanje, ker sama ne more. Pustila jih je prav brez vsega, pri njih pa je vendar ostal potni list, da imajo nesrečni otroci vsaj dokumente za pot v svoje žalostno, brez-jupno življenje. Ženska si pač preprosto
(	Sv. gora, 29. julija.
Ob vznožju samotne grape pod široko ise t jo in Cirkušami domu jejo Kunstovi, ki imajo v grapi mlin. Doslej je gospodaril tam 84-letni oče Janez, ki pa je te dni preminil. Vse do poslednjega je bil čvrst in zgovoren in se ga bo rad spomnil mnog turist, hodeč na Sv. goro, ki je našel v starcu, vedno pred kočo posedavajočem, zgovornega sobesednika.
Pred dvema tednoma, ko je bolezen položila očanca v posteljo, je povedal svojemu sinu — zdaj mu je 56 let, pa je še vedno samec — da ima okrog 20 tisoča, kov prihrankov, ki bodo po smrti njegovi. Sin je bil očetovega obvestila seveda vesel, zlasti še ko mu je oče pokazal šop bankovcev. Ni pa nič silil v očeta in spraševal, kje hrani denar, saj je bil prepričan, ko se bodo očetove ure iztekle, da mu bo izročil vse pravočasno v roke.
Pa je prišlo drugače. Starega Kunsta je starost nenadno zvila in je nepričakovano hitro umrl. Samotarskega gospodarja so pokopali ob udeležbi vse okolice na pokopališču v široki seti, kjer je podružnična cerkvica. Po pogrebu so pri Kun-stovih začeli iskati očetovo zapuščino. Pretaknili so vse omare, skrinje, posteljo in vso hišo, a denarja ni bilo nikjer.
Ljubljana, 29. julija
Že včeraj smo poročali, da so se trumam vernikov, ki so prihiteli na kongres Kristusa Kralja, pridružili tudi številni žepni tatovi, ki nobene takšne prilike ne opu-ste, da poizkusijo srečo. Policija je bila vse te dni marljivo na delu, včeraj pa se ji je le nasmehnila sreča, da je zajela nevarnega rokomavha, ki so ga že nekaj tednov zaman iskali na vse strani.
K sprejemu papeževega legata kardinala Hlonda se je včeraj na Marijinem trgu zbrala množica vernikov in radovednežev, ki je po vseh trotoarjih napravila špalir in pravcato gnečo. Med občinstvom se je gnetel tudi dimnikarski pomočnik Anton Klančar. Na lepem je začutil, da mu je tuja roka segla v žep. Ohranil je mirno kri in zgrabil tatu, ki se mu je zaman skušal iztrgati. Ko sta se začela ruvati v množici, je žeparju priskočil na pomoč še nekdo, ki je bil očitno v dogovoru z njim, a Klančar je bil dovolj močan, da je sumljiv-ca obdržal. Na srečo pa je bil že v naslednjem trenutku zraven tudi stražnik, ki je neznancu napovedal aretacijo. Mož je bil sprva sicer zelo uporen, a ko je še drugi stražnik prihitel na pomoč, se je le vdal,
V Beogradu pri ministrstvu prosvete pri. pravljajo novi zakon o srednjih šolah in je končni osnutek baje že gotov. Kolikor smo mogli zvedeti, so na podlagi intervencij profesorskega društva in posameznikov vpoštevane dalekosežne izipremembe za tako zvane znanstvene predmete, le glasbena vzgoja srednješolske mladine je ostala pri starem, t. j. ne veliko manj, kot nič! Vsa glasbena vzgoja obstoja v dveletnem obveznem študiju pod naslovom »petje« in še ta je kot srednješolski predmet vne-šen v skupino »veščin«, kakor ročna dela in podobno. Vsa druga glasbena vzgoja srednješolca je obsežna le v neobveznem zbornem petju, ki 1) ne nudi resnih uspehov, ker zaradi mutacije večine višješolcev manjka glasovnega materiala (nimamo te. norjev, bas je pa neizrazit), 2) je predmet neobvezen in zato trpi potrebna disciplina in 3) je predmet vštet med veščine in mu to jemlje potrebno resnost in avtoriteto. Končno se je pri prosvetnem ministrstvu a&radi Stegnje veeljafe ponižujoča j>raksa,
motorji, ki jih je bilo vse polno nagrmadenih okrog. Iz delavnice je ogenj kmalu zajel še skladišče in šupe v soseščini, ki so bile prav tako polne raznovrstnega vnetljivega materiala. Nesreča je, razume se, takoj privabila množico občinstva na kup, na pomoč pa je prihitela tudi domača gasilska četa, za njo pa še vrsta gasilskih čet iz okolice, da je bilo kmalu v akciji 5 brizgaln. Vrlim gasilcem gre zasluga, da so požar v kratkem času omejili, niso pa mogli rešiti delavnice, skladišč in gospodarskega poslopja, ki so pogoreli do tal.
Koliko znaša škoda, se ta trenutek še ne da zanesljivo ugotoviti, ker razen strojev, orodja, blaga in drugega materiala, ki je bil last tvrdke, je bilo v delavnici in v skladiščih še veliko število koles in motorjev ,ki so jih imele stranke v popravilu. V splošnem pa računajo, da bo škoda znesla kakšnih 300.000 ali 400.000 din.
predstavlja vso reč, če misli, da je policija najbolj pripravna za vzgojo otrok, saj je njeno poslanstvo v resnici, da se ukvarja z ljudmi šele takrat, ko so odrekle vse boljše vzgojne metode. Policijska uprava je vse tri malčke oddala v Dečji dom.
Na nekem dvorišču na Vilharjevi cesti pa so stanovalci v četrtek okrog 22.30 našli v plenice povito dete, staro 5 do 6 tednov. Poklicali so stražnika, ki je najdenčka odnesel na policijo. Ko so tam razmotali živi kup, so našli sveženj, v katerem je bila garnitura plenic in srajčk z oblekco in čeveljčki, zraven pa še kuverta s 600 din, kar priča, da neznana mati nikakor ni iz najbolj siromašnih slojev. Tudi tega malčka je policija oddala v Dečji dom, obenem pa išče brezdušni materi.
V trdnem prepričanju, da mora denar nekje biti, so šli še enkrat na posel, in zdaj so prestrašeni našli v nekem zvitku -sledove zgrizenih bankovcev. Stari gospodar je bil skril, kakor so nato ugotovili, v papir štiri tisočake. Bog ve, koliko časa je ležal dragoceni zaklad v skrivališču. Morebiti je medtem že nanj pozabil sam gospodar, a zalotile so zaklad miši in razgrizle omot z bankovci vred. Denar je tako razmrvljen, da ga ni mogoče več sestaviti.
Kunstovi pa so prepričani, da najdeni štirje tisočaki niso iz tistega zavitka, ki ga je stari mlinar nedavno pred smrtjo kazal in zatrjeval, da je v njem okrog 20 tisočakov. Vse prizadevanje, da bi našli ta denar, je bilo doslej zaman. Domači se boje, da ga oče ni skril na kak neroden kraj, kjer ga lahko spet zalotijo miši. Lahko pa je tudi mogoče, kakor pravijo domači, da je kak tujec odnesel denar. Pri Kunstovih imajo majhno tobakarnico, kjer si hribovski kadilci lahko nabavijo tobak. Pa je morda kak tobakar videl starega Kunsta, ko je nedavno kazal domačim svoje prihranke. Tobakar je potem morda pazil, kam je stari mož skril denar, in ga v primernem trenutku odnesel.
da so ga odvedli na policijo Ljudje, ki so bili od daleč priče aretacije, so od kraja ugibali, da je aretiran kakšen nezadovolj-než, ki se je spozabil v nedovoljene opazke na račun verskega slavja, polagoma pa se je razvedelo, da so ujeli samo navadnega žeparja.
Ko so si moža na policiji pobliže ogledali, so spoznali v njem 27-letnega Ivana Kut-narja, bivšega delavca iz št Vida na Dolenjskem, ki ga policija že nekaj tednov sem z vso vnemo išče; prav pred par dnevi so s kriminalnega oddelka poslali brzojavke raznim žandarrrerijskim postajam na Gorenjskem in po Dolenjskem za njim. Kutnar je namreč osumljen, da je sodeloval nedavno pri nekem vlomu na Grosupljem. Njegovega pajdaša Karla Kutnarja so pred dnevi aretirali orožniki v Višnji gori. Prejšnjo soboto pa je na vrtu splošne bolnišnice neki pacientki iz ročne torbice izmaknil 2500 din. S plenom je takrat pobegnil iz Ljubljane in preživel nekaj veselih dni, za kongres Kristusa Kralja pa se je vrnil v nadi, da bo med verniki po cerkvah lahko nabral dosti plena. Svoje delavnosti pa ni mogel kaj prida razviti, ker ga je o pravem času zajela roka policije.
da se celo glasbeniki z veliko maturo ln absolviranim konservatorijem nastavljajo kot začasni učitelji veščin (n. pr. tov. Mi-helčič, Slugova itd.), s čimer se ruši avtoriteta strokovnega učitelja, ker ga dijak smatra za manj vrednega člana profesorskega zbora! Obvezen glasbeni pouk je samo v prvem in drugem razredu, ko dijak še ni duševno zadostno dozorel za resnejše poglabljanje v predmet in tudi učni načrt sam predvideva samo tiste teoretske osnov ne nauke, ki bi jih dijak moral prinesti že s seboj iz osnovne šole. Da pa seveda večinoma ne prinese nič ali pa silno malo, je poglavje zase in je'treba razmišljanja o tem na drugem meštu.
Da profesorji in učitelji glasbe na gimnazijah v novem srednješolskem zakonu nismo dosegli nič, ni naša krivda in je zato naša dolžnost, da o tem seznanimo širšo javnost. V svesti si svoje odgovornosti pred narodom smo ob vseh mogočih prilikah opozarjali oblastva na kričeče nedo-statfee glasbene vgoje m gimnazijah. £>ne
I 13. maja 1938. smo na svojem sestanku ■ v Ljubljani stavili svoje zahteve v obliki spomenice, ki so jo podpisale vse slovenske glasbene in prosvetne ustanove, oz. društva. Zahteve te spomenice za reformo glasbene vzgoje na gimnazijah so v naslednjih točkah:
1)	Glasba se v skupini »veščin« črta in zavzame mesto med naučnimi predmeti z vsemi pravicami naučnega predmeta.
2)	Naslov predmeta »petje« se črta in ga zamenja »nauk o glasbi«. Na srednji šoli se smatra za petje samo zborno petje (mladinsko, svetno in cerkveno).
3)	V nižji gimnaziji se razširi pouk »nauka o glasbi« vsaj še na 3. razred po dve uri tedensko z nekoliko preurejenim dosedanjim učnim načrtom. Poleg Bajuko-ve »Pesmarice«, ki je v bistvu teoretska knjiga, naj se vpelje obvezno nov učbenik »Narodna pesem« — za Slovenijo s pretežno slovensko narodno pesmijo. Izdelajo naj ga znanstveno.kritično od g. ministra prosvete imenovani strokovnjaki.
4)	V višjo gimnazijo se vpelje kot obvezen nov naučni predmet v 5. in 6. razredu »nauk o glasbi« ter v 7. in 8. razredu »glasbena zgodovina«, oboje po možnosti dve uri tedensko. Glasbena zgodovina se izprašuje tudi pri maturi kot glasbeno, zgodovinsko vprašanje.
»Nauk o glasbi« naj bi obsegal s ciljem glasbene oblike in n jhovo analizo, v zvezi s tem pa še osnovne pojme iz fonetike, akustike, nauka o instrumentih, harmonije in kontrapunkta. Poleg primernega uč'ce-nika naj bi bilo najvažnejše učilo dober gramofon z izborom plošč in po možnosti mali šolski orkester. — »Glasbena zgodovina« naj bj obravnavala podrobno jugo-slovensko glasbeno zgodovino, iz svetovne glasbene zgodovine pa samo najvažnejše v pregledni obliki.
5)	Zborno petje naj bo obvezno za vse dijake, ki imajo prirodne sposobnosti za to. Odbiro izvrši strokovni učitelj sporazumno z direktorjem zavoda.
6)	KjeT so dane prilike, naj se vpelje tudi šolski orkester (vsaj v salonski zased, bi). Obvezno sodelujejo vsi dijaki, ki so primerno usposobljeni. Odbiro izvrši strokovni učitelj sporazumno z direktorjem zavoda.
7)	G. minister prosvete naj imenuje odbor strokovnjakov, ki naj izdelajo podrobne učne načrte in napišejo učbenike s trajno veljavo (le za glasbeno zgodovino naj se menia vsaj vsako deseto leto).
Pribiti moramo, da smo pri banski upra- I vi v Ljubljani našli vso potrebno uvidev. i
Dopoldne sta prišla (zastopnik kongresnega odbora in železniška direkcija) v Špi-Ije nasproti kardinalu Hlondu, ki naj bi prišel z brzovlakom z Dunaja ob eni popoldne ter se takoj nato v spremstvu imenovanih popeljal v Maribor na svečan sprejem. Toda kmalu je v Špilju prišla vest, da je kardinal Hlond zamudil vlak ter da bo prišel z avtom na jugoslovensko mejo.
Odposlanca kongresa in direkcije železnic ter obmejni komisar v Mariboru g. Jan-čič so se podali proti jugoslovenski meji, tedaj pa so dobili radio-telegram, da je Nj. Em. kardinal Hlond s spremstvom ujel na Dunaju brzovlak in se nahaja v vlaku. Toda čez nekaj časa nato je zopet prišla nova vest, da se bo kardinal na vsak način peljal skozi Špilje z avtom, ter obenem že tudi priporočilo nemškim oblastem, naj avtu ne delajo nobenih težav. Ob obeh protislovnih novicah so bili delegati vznemirjeni, kakor tudi zastopniki oblasti, ki so se zbirali v Mariboru in s katerimi so bili zastopniki v stalni zvezi.
Prav tako so po zaslugi nemških policijskih oblasti, ki so se zavzele z vso vestnostjo za stvar, bili v stiku z Gradcem in Dunajem ter dobivali poročila, da kardinala ni v brzem vlaku, ki naj bi ob enih prišel v Špilje. Toda zaradi nasprotnih vesti v telegramih so odposlanci čakali na postaji v Špilju kakor tudi preža li na glavni cesti na avtomobil, katerega številko so javile že vnaprej nemške oblasti. Ko pa je vlak pripeljal na obmejno postajo, so se do
Ljutomer, 29. julija
Naše čebelice, plodilke našega sadja in raznih drugih važnih kultur, tudi letos niso prišle na svoj račun. Najhujši so jim prav sedanji dnevi, ko jih pitamo po vsem Murskem polju od Apač tja do Medmurja, ki navadno ni poznalo slabe čebelarske letine.
Smo v juliju, ko bi morale biti naše družine na višku svoje moči, da bi ajdovo pašo čim bolj izkoristile, saj je ajda glavna paša našega murskopoljskega čebelarja. Da družine niso take, kakršne bi morale biti, je vzrok dosedanje vreme. Lepa pomlad nam je dala ob času sadnega cvetja lep razvoj naših družin. Družine so se naglo razvile v lepe roje, ki bi naj bili pripravljeni za akacijo, ki bi naj vsaj letos dala čebelam in čebelarjem svoj sladki sok. Ali tega ni bilo. Zastonj smo se veselili, zastonj se navduševali ob naših krepkih družinah, zastonj so se čistile naše že več let prazne posode za med. Akacija je imela toliko cvetov, kakor menda še nikdar. Toda prišlo je razočaranje. Akacija je cvela en dan, nato pa jo je ves čas cvetenja pral dež, dokler ni odevetela. čebelne družine niso imele ničesar od te paše. Tehtnica je kazala skozi vso dobo akacijevega cveta le preko 1 kg celotnega donosa.
S seneno pašo je bilo nekoliko boljše, a to le tam, kjer trava ni bila poplavljena. Sledila je lipa, še prej pa divji in žlahtni kostanj. Tudi to je odpovedalo. Lipa pri nas v največ krajih sploh ne medi. Divji in pravi kostanj pa nista dala tega. kar bi bila sicer morala, ker sta cvetela ob deževnem vremenu. Družine so še bile pri tem vedno na lepi višini ter so tudi dale nekaj mladih rojev, ki si seveda niso mogli v naravi najti dovolj hrane ter so bili le v delo in skrb čebelarjevo.
Kakor rečeno, so bile družine v tem času in že v času akacije na vrhuncu svojega razvoja, pripravne za rojenje in za delo. Ali narava jim je to prekrižala. Mnoge družine so tik pred rojenjem opustile namero po rojenju, ker je tako narekovala slaba gaja. Ostale so tedaj močne in
nost in podporo (posebno pri g. insp. prof. Bajuku). Za našo stvar so intervenirali tudi nekateri narodni poslanci, naprosili smo za intervencije tudi gg. insp. Lesko-ška in Sovreta. Tudi profesorsko društvo je baje večkrat interveniralo.
Glasba je bistven del kulturnega življenja Slovencev, kar pričajo nešteta glasbena društva, ki so ali samostojna, ali pa vsaj odseki prosvetnih, gasilskih ali telovadnih društev. Zato se obračamo na vso slovensko javnost, da vsaj sedaj, ko bije boju za reformo glasbene vzgoje na sred. njih šolah dvanajsta ura, složno ves narod z energičnimi zahtevami podpre naše težnje. Da se že v naprej izognemo očitku, da hočemo gimnazije izpremeniti v konser-vatorije, poudarjamo, da nam ni za kopičenje glasbene znanosti, ampak samo za glasbeno vzgojo slovenskega inteligenta! Potrebno je, da enkrat razgalimo resnice, da marsikak inteligent posluša koncerte z manjšim umetniškim doživljanjem in razumevanjem, kot pastir s Solčavskih planin, kr^ti materialistična srednješolska vzgoja mu je ubila prirodni čut za višje čuvstve. no doživljanje, ni mu pa v zameno nudila nikake muzikalne vzgoje, ker ta v srednješolskem ustroju nima dostopa! Naši reor-ganizatorji srednješolske vzgoje ob v«aki priliki poudarjajo klic »nazaj h klasični vzgoji«, pri tem pa namenoma pozabljajo, da je bila bistven del klasične vzgoje temeljita in vsestranska glasbena vzgoja, ker glasba je tisti neprecenljivi pripomoček. ki dviga človeka iz materije k višjim vrednotam! Ce ni v študiju srednješolca škoda časa za telesno kulturo, za teoretsko h;gieno, za risanje (obvezno do incl). 6. razreda), za ročna dela. itd., bo gotovo manj škoda časa. da višješolec dobi v svoji dozorevajoči dobi tudi primerno glasbeno vzgojo, ki mu bo nudila možnost duševnih užitkov višjih vrednot za celo življenje. Saj je že neštetokrat dokazano dejstvo, da je srednja šola danes prenatrpana vsega nemogočega gradiva tako zvanih znanstvenih predmetov, katerega abiturient po maturi lahko vsaj dve tretjini mirno zavrže v pozabljanje brez najmanjše škode za življenje! To vemo tudi vsi iz lastnih izkustev!
še enkrat pozivamo ves slovenski narod, da složno podpre naše težnje kot svojo narodno zahtevo! Ce našim južnim bratom ni do reforme glasbene vzgoje svoje inteligence — je to njihova stvar, nam naj pa v tem dajo proste roke z zakonitimi določili v novem srednješolskem zakonu!
Stanko Tavželj
dobra prepričali, da kardinala — legata ni v vlaku. Šli so nato na jugoslovensko mejo v Št. Ilju in čakali napovedanega avtomobila, ki je prišel z enourno zamudo v št. Ilj ob treh, tedaj, ko bi moral že oditi iz Maribora.
In tedaj se je razjasnilo vprašanje dvojnih mnenj na ta način, da je kardinal s spremstvom zamudil brzi vlak na Dunaju zaradi splošnih zamud, ki so jih imeli v protektoratu zaradi silne plohe in nevihte ter povodnji, ki je tam divjala. Nato so se podali v brzovlak za Rim, ki pa pelje preko Trbiža. Generalni konzul poljski z Dunaja je slutil, da ne gre vlak preko Maribora, ter je zato poslal svoj osebni avto proti Brucku, kjer so vanj vstopili kardinal in njegovi spremljevalci s poljskim generalnim konzulom na Dunaju g. Zaran-skim. Z njegovim avtom so se nato pripeljali v Špilje z enourno zamudo, kar je vsekakor malo z napori, ki jih je kardinal — legat imel na svoji poti. Toda pripominjamo pri tem. da so nemške oblasti s čudovito naklonjenostjo spremljale pot kardinala — legata ter šle na roko v na višji meri, za kar jim bodi izrečena največja zahvala. Kardinal-legat se je pripeljal z dvema spremljevalcema — trije mu slede z osebnim vlakom in bodo prišli z nočnim vlakom v Ljubljano.
V Št. Ilju sta kardinala sprejela odposlanca iz Ljubljane ter ga v posebnem avtu spremila v Maribor.
so živele le iz zaloge medu, ki so ga prej nabrale. Nagon po rojenju je ponehal, začela se je borba proti trotom, ki traja do danes. Prišla je otava, naše drugo upanje, ki bi naj dala vsaj toliko, da bi ne tre-bali hraniti družin. Z otavo je prišla suša. Družine so rabile spet svoje zaloge, ki so se naposled izčrpale, tako da so mu morali naši čebelarji že od junija pa do danes segati po medu ali sladkorju in pitati čebele. To bo pač trajalo do ajde, ki nas vsaj letos naj ne pusti na cedilu, sicer se bo še tako majhno število naših čebelnih družin skrčilo za polovico, kar bi pomenilo gospodarsko nesrečo. V takem primeru se bo pač moralo priskočiti našim kmečkim čebelarjem na pomoč. Upoštevati moramo: če ne bodo čebele oplojevale našega Murskega polja in njegovih sadovnjakov, bodo pridelki malenkostni.
Janko Belec
80 letnica dolenjske grče
Ribnica na Dolenjskem, julija
V krogu svoje rodbine je praznoval te dni svojo SOletnico g. Jakob Oražem zdrav in čvrst. Da nosi jubilant že osem križev, vedo le njegovi redki vrstniki in svojci. Naš jubilant je pač grča, kakršnih je čedalje manj med nami.
Njegovi starši so se poleg kmetije ukvarjali z izdelavo pisanih kožuhov, katere pa je pred desetletji čisto izpodrinila izdelava manufakturnega sukna. Poleg tega so se ženske roke družine bavile z izdelavo suhih vencev in šopkov in menda so pri Oražmovi hiši še vedno starinske matrice za izdelavo raznih cvetlic. Naš jubilant pa se je po končani ljudski šoli učil ključavničarstva. Ko je dovršil vajeniško dobo je nekaj let delal pri svojem sorodniku mojstru Pilku v Ljubljani v družbi s kasnejšim industrijcem pokojnim 2abkar-jem. Da se še bolj izpopolni v svoji stroki, jo je mahnil po svetu in delal v Gradcu in Linzu.
Ko je dosegel dobo svoje zrelosti, ae Je osamosvojil v Ribnici, kjer se je pač šele JSačela razvijati oferteJštvo* Sedaj se U
gledalo na delovne ure kakor »daj. Delalo se je noč in dan, samo če so bila naročila, pa seveda za majhen denar. Ker tedaj še ni bilo dolenjske železnice, pa tudi avtobusov ali koles, jo je moral naš jubilant tvoriti čez hribe in doline v Ljubljano peš, če je hotel nakupiti potreben material za naročeno delo. Navadno je šel iz Ribnice zvečer po dovršenem dnevnem delu, zjutraj pa je že bil v Ljubljani kjer se je po nakupu spet peš vrnil domov. Današnja rod pač res ne ve, kako je pomehkužen z razni mi olajšavami v življenju.
Pridnost in vztrajnost sta nagradila g. Oražma, da si je mogel ko je dobil pridno ženo, sezidati hišo in delavnico. Da je dobila Ribnica električno razsvetljavo že L 1908. to je eno leto kasneje kakor Zagreb, je le osebna zasluga g. Oražma, ki je na lasten riziko zgradil elektrarno, že prej se ie začelo izdelovati v njegovi tvornici te. iovadno orodje, ki je bilo po svoji kvaliteti enakovredno z izdelki češkega in nemškega izvora. Danes menda ni kraja v Jugoslaviji, kjer ne bi bilo telovadnega orodja iz delavnice našega jubilanta.
Razume se, da je g. Oražem šel na roke domačim narodnim društvom, zlasti za Sokola je mnogo žrtvoval. Njegovi otroci, pet sinov in tri hčere, pa tudi njegovi delavci so bili pomagači pri raznih prireditvah. Ko je g. Oražem izročil svoje podjetje svojima dvema sinovoma, je votiral ribni. škemu Sokolu primerno vsoto v telovadnem orodju, da je brezdvomno njegov prvi podpornik. Seveda je bil naš jubilant ustanovitelj Sokola in podpornik vseh drugih društev. Rad se je udeleževal raznih zletoj, tako v Prago in Beograd, in s starimi Sokoli oral predvojno nacionalno ledino.
G. Oražem, ki je zelo načitan mož. je 21. vahen pripovednik. Ne pozna samo zabavnega štiva, ampak vam pove marsikatero iz svetovne in cerkvene zgodovine s profesorsko zanesljivostjo. Njegov cvetlični vrt, z lepimi vrtnicami, ki jih je po večini vzgojil sam, mu je v največje veselje. V vrsti čestitk se pridružujemo tudi mi in želimo g. Oražmu še mnogo srečnih in zdravih let!
Tomo Grah |
Celje, 29. julija.
V	svoji hiši na Dečkovi cesti 10 v Celju je umrl danes v 91. letu starosti učitelj v p. in posestnik g. Tomo Grah, splošno znana m spoštovana celjska osebnost.
Tomo Grah se je rodil 26. decembra 1848 v Gotovljah pri Žalcu. Ljudsko šolo je obiskoval v Žalcu, nato pa so ga poslali starši v šolo v Celje, od koder je odšel pozneje na učiteljišče v Maribor. Leta 1871. ie položil učiteljski izpit. Najprej je bil nameščen kot učitelj v Vojniku pri Celju. Nato je učiteljeval polnih 24 let v Št. Juriju ob juž. žel., naposled pa do svoje upokojitve na Ponikvi. Bil je odličen vzgojitelj in je tudi oral 'edino na kmetijsko izobraževalnem področju. Ko so hoteli narodni nasprotniki ustanoviti v Št. Juriju ob juž. žel. šulferajnsko šolo, je Grah kot odločno naroden in značaien mož mnogo pripomogel, da se je nakana narodnih nasprotnikov izjalovila. Naši narodni nasprotniki so hotel? s šulferajnskimi šolami v Žalcu, Vojniku. Št. Juriju ob juž. žel. in Laškem ustvariti svoj »trdnjavski četverokot«, posrečila pa sc jim je samo ustanovitev šulfe-rajnskih šol v Laškem in Vojniku. Mnogo že osivelih mož in žena se še danes s hvaležnostjo spominja svojega nekdanjega dobrega učitelja Toma Graha. Mladino je ob vsaki priliki navajal k štedljivosti. Tudi sam je dal lep vzeled štedljivosti, ko si je z bornimi prihranki ustvaril lepo domačijo ob Dečkovi cesti v Celju, kjer je v zadovoljstvu preživljal svoj zasluženi pokoj.
Ko je začel 1. 1880. izhajati v Celju pedagoški list »Popotnik«, je bil Grah eden prvih njegovih sotrudnikov. Izven šole je bil Grah na glasu kot skrben in izkušen sadjar in pomolog, pa tudi kot čebelar.
Pred leti mu je smrt ugrabila ljubljeno soprogo. Njegov sin je davčni kontrolor v Celju, hčerka pa je upokojena poštna kon-trolorka in živi prav tako v Celju.
Tomo Grah je bil markanten predstavnik stare, narodno zavedne in borbene učiteljske generacije. Bil je odločno naroden in napreden mož ter kremenit značaj. Veder in zdrav humor ga vse življenje ni zapustil.
Pogreb g. Graha bo v ponedeljek ob 16. iz hiše žalosti na Dečkovi cesti na okoliško pokopališče.
Tomu Grahu bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožaljel
Sokolstvu Ljubljane in okolice
Sokolsko društvo Ljubljana—Vič bo proslavilo v soboto, 5. avgusta in v nedeljo, 6, avgusta t. 1. 30-letnico društvenega obstoja. Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev je na svoji seji dne 28. julija t. 1. soglasno sklenil, naj bo ta jubilej bratskega viškega Sokola obvezen za vsa ljubljanska sokolska društva, okoliška pa so prav tako bratsko vabljena. Ljubljanska sokolska društva naj bi nastopila pri skupnih prostih vajah in v slavnostnem sprevodu 6. avgusta.
Bratska ljubljanska društva prosimo, da nam takoj, najkasneje pa do 3. avgusta javijo koliko članov, članic, obojega naraščaja in oboje dece bi lahko nastopilo na javnem nastopu v nedeljo 6. avgusta ob 17. na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Skušnje vseh oddelkov in vojske bodo v nedeljo ob 8. uri v Tivoliju.
Vsi oddelki v kroju in meščanski obleki z znakom pa se bodo zbrali v nedeljo 6. avgusta ob 15. pred sokolskim domom na Viču, kjer bo ob 15.30 razvitje dečjega prapora, ob 16. pa sprevod z Viča v Ljubljano. Bratska društva naj se udeležijo sprevoda v polnem številu v kroju in z vsemi prapori
Vabimo ponovno vsa ljubljanska sokolska društva, da se jubileja viškega Sokola udeležijo v polnem številu, da pokažemo sokolski Ljubljani moč in disciplino ljubljanskega sokolstva. Naj bo proslava viškega Sokola dostojna manifestacija Tyr-ševe misli v beli sokolski Ljubljani
V	nedeljo, 6, avgusta — zbor Sokolstva na Vičul
Medruštveni odbor ljubljanskih _f sokolskih društev.
štirje najdenčki naenkrat
Za kongresni čas svojevrsten rekord: dve materi naenkrat izpostavili četvero otrok
Mili so razgrizle štiri tisočake
Dvajset tisočakov pa je neznanokam izginilo
Potovanje kardinala Hlonda
V včerajšnjem poročilu o sprejemu kardinala Hlonda, ki je prispel v Ljubljano kot zastopnik papeža na kongresu Kristusa Kralja, smo omenili, da je imel posebni vlak celo uro zakasnitve. O vzroku zakasnitve pripoveduje »Slovenec«:
Nevaren žepar na verskem kongresu
Pri sprejemu papeževega legata je policija v gneči na Marijinem trgu aretirala tatu in vlomilca, ki ga je že
dolgo iskala
Za reSormo glasbene vzgoje na gimnazijah
Neugodno leto za čebelarje
Na Murskem polju morajo že zdaj krmiti čebele
a&en&Ga stran
Jeclja vi otroci
Navadno začne otrok jecati v času. ko Be mu misli že živahno razvijajo in čuti potrebo da bi jih izgovoril, nima pa še potrebne govorne sposobnosti. Zlasti otroci ki so temperamentni, bi večkrat radi kaj hitro povedali, pa ponavljajo zadnji zlog tako dolgo, da jim pride na jezik to, kar še hočejo povedati Spretna mati lahko že tu pomaga otroku s tem. da ga navadi počasnejšega govorjenja. Počasi naj izgovori besede ki naj jih otrok prav tako počasi ponovi za njo. Ne silimo otroka, naj kaj pripoveduje, ker mu s tem damo priliko, da veliko govori in tako seveda tudi jeca Otroka pa ne smemo preveč opozarjati na to. da jeca; ne silimo ga, tudi prevečkrat ponavljati besede, ki jih je slabo izgovoril Dobro je, da tudi drugi z njim govore počasi, zlasti če ga kaj sprašujejo. Le zdaj pa zdaj naj ponovi to ali ono besedo Mati naj mu pove dotične besede z živahnim poudarkom, da bo že naglašanje samo vsililo otroku pravilno zaporedno iz-govarjavo. Nikoli pa ne sme otrok čutiti, da ponavlja zato. da bi se odvadil jecljanja. ker se tako zave svoje napake, pride v zadrego in posledica je le še močnejše' ječanje.
Zakaj povijamo otroke
Zdi se, da iz navade, ker so jih vedno povijali in se ta navada z drugimi vred prenaša z roda na rod. Le redke so matere, ki bi uvidele, da je povijanje velika muka za otroka.
Spočetka, zlasti če se je otrok rodil v zimskem času, je povijanje res potrebno. Prve tri dni povij otroku tudi ročice, da ne bodo silili vedno k očem, po treh dneh pa mu jih pusti svobodne, naj se po mili volji zabava z njimi. Prve tri mesece povijaj otroka, toda ne pretesno, le zato, da ga lepše držiš v naročju. Pestuj ga največ pol ure ali eno uro, sicer pa ga pusti počivati in spati, tako se bo najlepše razvijal.
Med spanjem naj ostane otrok nepovit. svobodno naj razteza nožice, zlasti poleti, ko je le malo pokrit Za zimski čas mu napravi toplo srajčko, ki sega preko nog in je spodaj sešita skupaj ter se od nog do glave zapenja z gumbi. Poknj ga z volneno odejico in pernico.
Hlgijena
Rdeče roke Če hočeš imeti bele roke. si jih ne smeš nikoli umivati v mrzli vodi. Čim bolj je voda topla, tem boljše.
Po zimi nosi raje volnene kakor pa usnjene rokavice, poleti pa svilene. Usnjene rokavice namreč preveč stiskajo roko in kri ne more svobodno krožiti. Pomaga tudi masaža s kafnnim špiritom In še nekaj: večkrat dvigni roke in jih kolikor moreš dolgo drži dvignjene. Po odteku krvi bodo roke bele.
Pravilna nega zob
Danes že tudi široki sloji vedo, kako velike važnosti je, da pazimo na svoje zobe in j h pravilno negujemo. To pa ne samo za.o, ker so zobje brezpogojno važni organi za prebavo in ker so zdravi zobje prepo-treben del lepote, marveč tudi zato, ker lahko povzročajo razna obolenja. Zobe si ohranimo samo, če jih pravilno negujemo. Zobe treba dnevno 2—3 krat očistiti, najbolje po vsaki jedi. Za čiščenje uporabljamo srednjetrdo ščetko. Drgnemo pa s ščet. ko po zobeh odvzgor navzdol, ne na desno in levo. In ne samo na spred a ji strani zob, marveč tudi zadaj in znotraj. Prav notranje čiščenje zob je posebno važno, ker ostane sicer mnogo ostankov jedi v zobeh in se nabira na njih zobni kamen, ki je sovražnik zdravih zob. Poleg čiščenja ie važno masiranje zobnega mesa, ki se izvaja istočasno s ščetko, katero uporabljamo za čiščenje zob. Zelo umestna je raba ustne vode, ki desinfic ra usta in grlo. Po. leg tega moramo vsaj dvakrat v letu k zobozdravniku da pregleda zobe, popravi, kar treba in odstrani z»bni kamen. Vedno je ceneje, če to storimo večkrat, ko so poškodbe na zobeh še neznatne!
Mrčes v stanovanju
ščurke zanesljivo odpraviš
Kupi v drogeriji borovo kislino v prahu. Prah potresi povsod okoli štedilnika, koder se sprehajajo ščurki. Če ima štedilnik kake razpoke, vsuj prahu tudi vanje. Ščurki se bodo drug od drugega zastrupili in kmalu ne bo nobenega več. Ta prah lahko uporabljaš tudi za vsak drug mrčes, ki je zašel v stanovanje.
Mravlje
Mravlje so v stanovanju silno nadležne. Zlasti jim diši sladkor in vse kar je sladkega. Iznebiš se jih, če otareš s petrolejem mesta, odkoder mravlje navadno prihajajo. Namoči gobo v sladkorno vodo. jo nekoliko ožmi in položi tja, kamor prihaja največ mravelj. V kratkem bo goba polna mravelj, poberi jo, in jo vrzi v krop To ponovi večkrat. Namestu gobe lahko z istim uspehom uporabiš kožo slanine, ki jo položi v lonec in nastavi mravljam Tudi na sveže koprive gredo mravlje rade. Položi jih tja, kjer je največ mravelj, in jih potem vrzi v ogenj.
Izvrstno mazilo
za pod
V posodo, ki se dobro zapira (da bencin ne izhlapi), zreži na drobne kosce 13 dkg rumenega voska in prilij pol litra bencina. To pomešaj večkrat na dan tri dni zaporedoma da se peni. Pri tem pa se ogibaj ognja, kasneje je tudi nepotrebno mazilo segrevati, ker ostane vedno mehko. Nama-ži deščice 8 tanko plastjo in jih osvetli s ščetko in krpo.
Mazilo ima to dobro lastnost, da lahko čistijo z njim brez vsakega truda tudi naj-nežnejše roke ker se deščice hitro in jako svetijo. Tekočina zadostuje za tri sobe skoraj za pol leta. Tudi pohištvo se s tem mazilom hitro in lepo osvetli.
Potovanje po moderni Evropi
Amerikanci sestavljajo nove žepne pripomočke za potnike po Evropi in sicer v obliki dosedanjih slovarčkov za najnujnejše stavke, ki jih mora potnik na potovanju izgovarjati v vseh jezikih. Tako na primer: »Prosim vozni listek do. .«. »Dajte mi porcijo sladoleda, kos kruha, obed v enem loncu«, ali »Koliko sem vam dolžan, če mi poveste hotel (pension. gostilno). kjer bom večerja/ in prenočil ter mi bodo vendar pustili vsaj hlače?*
Novi pokret ima namen prenoviti zastarele popotne slovarčke, oziroma jih sploh nadomestiti z najmodernejšimi in popolnejšimi. Imamo že nekaj novejših osnutkov. Za primer:
V	hotelu
Ali stanuje kak politik v hotelu? Ne? Potem nesite prtljago noter
Dajte nam sobo s hitrim dohodom v prt-zemlje in t okni na dvorišče. Kakšen pok je bil to? Ali je bila puška, bomba, strojna puška? Prosim, pokažite nam pot v klet.
Sobarica, pometite izstrelke In ometi Barometer pada. Zamašite luknje s časopisnim papirjem.
Pokličite me, prosim, ob prvem (drugem) jutranjem streljanju Kavo mi prinesite ob hišni preiskavi Rezervirajte mi prosim, v kleti kot, ki je nasproti onemu, v katerem so ustrelili hotelirja.
Na cesti
Ali naj še držim roke kvišku? Ne, gospod, nimam orožja Dovolite, ekscelenca, da povesimo roke Zelo nas že bolijo.
Ne, res ne delam vojaških posnetkov s fotografskim aparatom Ali bom dobil aparat nazaj? Prosim, če smem obdržati pili-co za nohte.
Bodite tako prijazni in mi ne tiščite pištole med rebra Lahko se sproži Seveda, vaše dostojanstvo ničesar nimam proti. Ali se smem popraskati po bedru? Zelo me-veseli, da sem vas spoznal Da. kultura vaše dežele je presenetljiva Ne. nisem po-mežiknil, mušica mi je padla v oko.
V	bolnišnici:
Zelo sem vesel, da sem ranjen prav od člana vašega pokreta Seveda do uspehov vodi pot preko žrtev
Ne, gospod, moj vzdih ni bil protest proti režimu Čeljust me boli Vzdihujem le, če me kaj boli (če imam slabo prebavo ali kaj podobnega).
Ali letalske bombe mnogokrat zadenejo bolnišnico? Ne, hvala, oporoko Imam ie napisano.
Ne, s svojim konzulatom sploh ne maram zvez Seveda, inozemstvo- marsikaj napačno tolmači.
Hvala, jedel ne bom. Ne, hrana fe lz-borna Navajen sem na bolj navadno hrano Kajpak bom pohvalil v domovini vaše pridobitve in uspehe vaše vlade (režima in revolucije)
Nisem se smehljal vaši vladi (republiki, diktaturi, proletariatu, armadi). Sploh se ne morem smejati. Ali sem aretiran?
Tedenski jedilni
Kako bi kuhata, 2e.(.
PONEDELJEK. Obed: Legirana zdrobo-va juha. Kuhana telečja noga, garnirana s krompirjevim pirčjem in jajčno omako. Beograjska pita. Večerja: Goveje meso od opoldne v solati in stročji fižol.
TOREK. Obed: Zelenjavna juha. Zelj-nate klobasice v paradižnikovi omaki. Par-jen riž. Marelični kompot. Večerja: Ocvrta telečja jetra. Solata.
SREDA. Obed: Na juhi bobki. Govedina garnirana z različnimi prikuhami. Krapki iz paljenega testa z marelično peno Večerja: Nadevana paprika v paradižnikovi omaki. Solata.
ČETRTEK. Obed: Praška grahova juha (z gnjatjo ali hrenovko). Koštrunove zare-bernice v pikantni omaki. Rezanci. Mešan kompot. Večerja: Gratinirana jajca z gobicami. Solata.
PETEK. Obed: Rižoto s svežim grahom (rizi-bizi). Kuhane postrvi zabeljene s presnim maslom Dvobarvni zdrobov na-rastek z malinovo polivko. Večerja: Me-lancani na laški način. Posajena jajca. Radič.
SOBOTA Obed: Na Juhi teartenl polžld. Govedina garnirana s praženim krompir*
jem, pesno, kumarčno in paradižnikovo solato. Palačinke. Večerja: Roastbeef. Solata.
NEDELJA Obed: Na juhi jetrni riž. Telečji frikando, garniran s krompirjevimi kroglicami, grahom in različnimi solatami. Orehova torta s soenjeno smetano Večer--ja: Piška v papriki Krompirjevi žličniki.
K ako moram kuhati, ker, • •
PONEDELJEK. Obed: Golaževa juha. Rižev zavitek z rozinami. Večerja: Ajdovi žganci z mlekom.
TOREK. Obed: Ričet s prekajenimi re-brci. Posiljeno zelje, krompirjev pire. Večerja: Makaronovo meso. Solata
SREDA. Obed: Na goveji juhi rezanci. Govedina s krompirjem v prežganju s papriko. Čežana. Večerja: Sirovi svaljki. Solata.
ČETRTEK. Obed: Na juhi od prejšnjega dne zdrobovi cmočki. Goveji golaž s krompirjem. Večerja: prepražen močnik
PETEK Obed: Grahova juha z rižem. Marelične rezine. Večerja: Polentni praže-nec s svežim sirom. Kompot.
SOBOTA Obed: Na goveji juhi krpice. Govedina garnirana z bučicami ln praženim krompirjem Večerja: Spinačni zavitek (kuhan). Šolata.
NEDELJA. Obed: Ragujeva juha. Nadevana telečja prsa garnirana s praženim krompirjem in solatami. Borovnični ali jabolčni zavitek. Večerja: Nadevana paprika. Fižol v solati.
Recepti
(Količina računana za 4—5 oseb.)
Zeljnate klobasice v omakL Od presnega zelja odreži prve velike liste po dva na osebo, operi jih in nato popari s slanim, nekoliko okisanim kropom in pusti par minut v kropu, predno jih odcediš Potem debela rebra potolči z lesenim kladivom. Sekanico pripravi iz 20 dkg govejega in 20 dkg svežega prašičevega mesa in 5 dkg prekajene slanine. Med sekanico primešaj eno jajce, sol in poper. Na vsak list položi po eno žlico sekanice in nato zavij skupaj v klobasico. poveži jo z nitjo ali pa zapni z zobotrebcem V kožici razbeli mast, daj vanjo nekaj rezin prekajene slanine in v tem lepo svetlo rujavo zapeci klobasice. Poberi jih na krožnik, na mast pa vrzi pol žlice moke in žlico sesekljane čebule: ko porumeni, zalij s svežim pretlače-nim paradižnikom ali z razredčeno konser-vo. Zalij toliko z juho ali s kropom da dobiš zaželjeno količino omake. Ko se to nekoliko pokuha. da ie omaka gladka, odstrani klobasicam nit ali zobotrebec in vloži drugo k drugi nazaj v omako in pusti, da se na zmernem ognju duši pokrito približno eno uro. Po okusu omako še osoli in nekoliko popraj.
Melancani na laški način. (Patlidžani.) Na osebo vzemi dva do tri srednje velika komada. Olupi jih in zreži na kocke, na-soli jih in obteži, da se voda iztisne. Čez eno uro vodo odlij, melancane dai v kozo, polij jih z mrzlim namiznim oljem, dodaj olupljenega. Iztisnjenega surovega paradižnika. drobno sesekljanega petršilja. česna in popra. Pokrito duši. večkrat premešaj. V dobri uri je jed gotova. Dobre so tudi mrzle.
Dvobarvna torta. 6 dkg presnega masla, 18 dkg sladkorja, 4 rumenjake, sok od pol limone in nekoliko limonine lupinice vmešaj penasto. Potem dodaj sneg od 4 beljakov in 12 dkg moke. Vloži v namazan tortni mcJel in speci. Medtem pa vmešaj zopet 8 dkg sladkorja, tri rumenjake. dodaj sneg od treh beljakov, 4 dkg zmletih orehov in eno ploščico zribane čokolade pa pol zavitka pecilnega praška. Ko je prva torta pečena jo zvrni na desko. model osnaži, znova namaži in speci drugi čokoladni del torte. Ko sta obe tot-ti ohlajeni, prereži prvo torto čez polovica namaži spodnjo plast z marelično marmelado in položi nanjo čokoladno torto, namaži tudi to z marmelado in pokrij z drugo polovoo bele torte. Oblij jo nazadnje povrhu s čokoladnim ali karamelovim ledom ali pa potresi samo s sladkorjem.
Na planinah
Ko počiva oko na temnem zelenju božično vonjajočih smrekovih gozdov in »e izgubljajo pogledi v samotno krasoto gora — kdo bi tedaj še mislil na modo? In vendar je tako. da ji nikier ne uidemo. tej osmi svetovni velesili, ki smo ji ženske zavezane od rojstva pa do smrti. Tudi v samoto počitnic, ki jih prebijemo na planinah, nas zasleduje s svojimi zahtevami, domislicami in izdelki.
Tako nas na vseh večjih turah vidi moda v kratkih hlačkah iz trpežnega, nepro-
močljivega blaga, ki jih vedno znova osvežimo • to ali ono živobarvno. prijetno vzor-často bluzo. Proti mrazu, ki nastopi na višini. čim zaide sonce in prav tako ob vsakem slabem vremenu se seveda zavarujemo s pletenimi pulloverji. Letos želi videti moda volnene izdelke povsem gladko pletene, brez vtkanih vzorcev, ki smo jih še pred kratkim tako zelo čislale Zelo moderno je. če združimo pleten pullover s kratkimi rokavi z enako pleteno jopico iste barve. Jopica ima seveda dolge rokave in
pesmica za Giuseppino
Včasi obišče stari odvetnik Tancredi Amato pevko Giuseppino Uxa, ki stanuje v dveh sobah zadnjega nadstropja stare, tesne hiše. sicer pa, odkar je popolnoma oglušil, le redko zapušča svoje stanovanje, kajti nihče ga ne sme zasmehovati, nihče ne sme slutiti, da je on. Tancredi Amato, nekoč najznamenitejši pravuik v Ženevi, postal gluh. slaboten starec
Pred vsakim obiskom kupi v cvetličarni, ki je le nekaj hiš naprej, lepe nageljne. In v trgovini grbanči čelo in zlovoljno poka-šljuje. da se prodajalka plašno ozira vanj in se ne drzne pričeti pogovora z neprijaznim gospodom.
Potem gre Tancredi Amato smehljaje se preko ceste. V veži si stlači v ušesa vato. da bi se zdelo, da je prehlajen — sicer pa malce slabo sliši, pristavi vsakokrat v zadregi
Včasi, kadar Giuseppine ni doma, jo pričakuje v sobici, kjer stoji klavir Lista po notah in čita rdeče podčrtane tekste, in se spominja, da je videl G.useppino prvikrat ko je pela Tosco ln da je potem vsakokrat ko je ona nastopala šel v ope ro Giuseppina Uxa je pela Neddo Aido Gildo in Puccinijevo Mirni in sleherni ve čer io ie slišal Smehliaje zapi-e Tancredi note in njegova roka obleži nepremično na ngotjenih platnicah
Giuseppina Uxa, majhra, malce debelušna dama, odpre vrata in Tancredi ji izroči nageljne.
Nato ona poje in se sama spremlja na klavirju. In Tancredi, skoraj popolnoma oglušeli Tancredi gleda njene ustnice: ve kaj poje; ne le vidi, ne, on, glušec. znova tudi sliši. »Zdaj mi pravijo le še Miml...« poje Giuseppina in on sliši njen mehki, nežni glas in sliši orkester, ki spremlja njen krasni glas. Samo za ta glas še živi skoraj povsem oglušeli Tancredi Amato.
Nekega toplega jesenskega večera — okna so bila širom odprta in Tancredi vidi preko streh zaliv, kjer stoje rdeča jadra in beli čolni — vzame Giuseppina note, jih prečita in zopet smehljaje položi na predal. Nato sede za klavir in zaigra.
Tancredi gleda njene ustnice, toda zaman se trudi, da bi razumel besede in melodijo. Skuša se spomniti vseh oper, ki jih je kdaj pela, pa ne more spoznati tega,, kar zdajle poje. Njegovi nohti se zarivajo v dlani Ali ve. da je gluh? Ali ga hoče zasmehovati in zdaj poje »Čuj me« iz »Iskalcev biserov«? Ne. ona poje »2iveti hočem v snu« iz Gounodovega »Romea in fulije«. O. gotovo ga zasmehuje, njega gliišca
Giuseppina molči in se smehlja. Rdeče
jadro drsi iz zaliva. Morda tulijo sirene, ali poje fantič na ulici. Morda grozotno rezgeta konj, ki mu je spodrsnilo. Tancredi je gluh.
«Se spominjaš tega?« smehljaje sprašuje Giuseppina.
»Ne zadajaj mi ran!« šepeta Tancredi in strmi na rdeče jadro. »Ne zadajaj ml rani«
Ve, da Giuseppina nekaj odgovarja, toda on ne gleda njenih ustme. »Ne sadajaj mi ran«, ponavlja.
Giuseppina se tesno oprime njegovih ramen.
»Gluh sem!« zavpije. »Gluh. gluh!«
Giuseppinine roke so omahnile. Potem vzame iz predala note in mu jih kaže. »Pesmica Giuseppini od Tancredi Amata«, fii-ta.
»Pred enaindvajsetimi leti si jo napisal zame,« piše Giuseppina na rob časopisa.
Tancredi kima. Oba molčita.
»Poj Mimino arijo«, prosi on. »Slišim jo, saj nisem čisto gluh!«
Nič več ne govorita o njegovi naglušno-sti. Včasi prihaja, in Giuseppina poje arije, ki jih ima rad, arije i* »Čavallerije rustl-cane«, is »Turandota«. »Bajasza« in is »Bo-heme« Pride zima in dež neprestano trka na okna Tancredi ga ne sliši. Kadar gre k Giuseppini. gleda mokri tlak. in se smehlja. Vidi, kako drsi njegova senca preko
nanovo pobeljene hiše. Neki fantin se smehljaje bije ob stegna. Tancredi gre dalje.
In nekoč — na njegov rojstni dan — leži na Giuseppinini mizi majhno slušalo, ki je, če ga vtakneš v uho. skoraj nevidno. Tancredi pogleda v ogledalo. »Kadar bom pri tebi, Giuseppina«, pravi, »ga bom uporabljal, da te bom resnično zopet slišal peti. Ali drugače? Kaj bi bilo še vredno slišati? Samo pri tebi ga bom uporabljal.«
In se vsede h klavirju.
»Kaj bi rad slišal?« vpraša Giuseppina.
»Toscino molitev«.
In zapre oči, kakor je to delal včasi v operi, ko je hotel slišati le še njen glas.
Giuseppina poje. Preplašen odpre oči. Njen glas zveni hripavo, rezko, toni se prehiteva ja
»Postarala sva se«, pravi ona. Rdeče jadro se je obrnilo in drsi nazaj k osamelemu pomolu.
»Poj Mimino arijo«, prosi Tancreda
Ona zaigra. Zadnji takti Rudolfove arije izzvene. Počasi, da bi Giuseppina ne opasila, vzame aparat iz ušesa. In ne sliši vet glasu, ki je hripav; vse je tiho okoli njega Nemo gleda Giuseppinine ustnice. In tnova zasliši oddaljeni orkester. Giusep-pinin glas. ta mehki, nežni glas. ki ga obdaja orkester kakor obdaj« vonj rožo.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
OTROK
JE NA SONCU!
To j'« dobro in ni nevarno, £o Ščiti blagodejna S o I e a - krema njegovo k o i o pred bolečimi o-peklinami.
ivtema za fočjfo
p^efiiano-Bože

zato učinkuje takšna pletena kombinacija elegantno in toplo obenem. Za krajše sprehode, za bivanje v gorskem hotelu ali v planinski koči je najbolj prikladna lahka kmečka obleka, ki jo izdelamo iz pralnega tvoriva s pristnim, slovenskim vzorcem na-geljčkov in srčkov. Kadar ležemo na sladko vonjajočo travo planinskega pašnika, nam pride prav izrezana obleka za sončenje, da lahko hrbet m gole roke neovirano predamo sončnim žarkom. Topel kostum neobčutljive barve in nepremodljiv plašč izpopolnjujeta našo planinsko garderobo.
Letos moderna obleka za sončenje ima izrezane rokave in izrezan hrbet, krilo pa kratko in široko nabrano Izrezani život lahko po potrebi izpolnimo s kratko belo bluzico, da učinkuje potem obleka za sončenje kakor ljubka kmečka obleka z belimi rokavci. Takšna obleka, ki jo predoču-je naša skica na prvem mestu, ima štirikotno sedlo na životu, ki pa je ob vratu okroglo izrezano. Pod sedlom je život drobno nabran. Obleka je prevezana z ozkim pasom iz enakega tvoriva. (1. skica).
Letos je moda opustila barvaste predpasnike na kmečkih oblekah in jih nado-mestuje z dolgim, barvastim pasom, ki ga postrani zavežemo v dolgo pentljo. Prav tako ceni moda tesne životke brez pasu in brez predpasnika, ki se samo s svojim ozkim krojem trdno oprimejo telesa. Kmečka obleka na naši skici je prevezana z rdečim, dolgim pasom, ob vratu in ob rokavih pa jo krasi zobčasto izvezen, bel ob-robek, ki pa si ga lahko omislimo tudi Iz domačih, kleklanih čipk (2. skica).
Za sprehode po strmih gorskih poteh je posebno praktično kratko krilo, ki ga po vsej dolžini zapnemo z gumbi. Bilo je v tej obliki že pred leti moderno in letos se ga je moda znova domislila. Združimo ga s svežo pralno bluzo (3. skica).
V	zvezi s kratkimi hlačicami iz sivega ali zelenkastega blaga nosimo vzorčasto, živobarvno bluzo z dvojno prešitimi prsnimi žepki Praktično je, če vključimo v usnjeni pas, ki z njim prepašemo hlače, malo torbico iz enakega usnja (4 skica).
V	hribih, kjer veter prinese drugačno vreme in kjer so nenadne nevihte na dnevnem redu, se moramo proti dežju zavarovati z lahkim dežnim plaščem, ki ga lahko ponesemo s seboj na vsako turo. Prozorni plašč iz celofana je izredno lahek in tudi malo prostora zavzame — če ga zložim« skupaj, ga lahko spravimo v vsak večji žep (zadnja skica).
Torbica za nogavice
l
Iz Amerike prinaša moda tq praktično in čedno novost, ki jo bo vsaka iena z veseljem sprejela, če ljubi red v svoji omari ali v kovčegu. kadar potuje Torbica sestoji is šestih, skupaj sešitih žepkov in jo odpremo kakor harmoniko V vsakem tak žepkov spravimo par nogavic, vse skupaj pa zavežemo s svilenim trakom.
»JUTRO« št 175. !==_================^===== U ================———-—»= Nedelja, 30. VIL 1939
VSAK DAN ENA
Severni tečaj postaja toplejši
Začetek nove periode tropskega podnebja ali pa samo začasen pojav?
V zadnjih dvajsetih letih so učenjaki v | Arkfidi opazili zanimiv pojav: južna meja ' lednih poij se je premaknila prav znatno i proti severu. Temperatura se je dvignila, ribe in druga bitja, k- morejo uspevati le v nekoliko toplejši v o:? i. si širijo svoj »življenjski prostor« isto tako proti seve. ru.
Poletje 1. 1936. je bilo posebno toplo v Vzhodni Grenlandiji in ob obalah se je večni led umaknil do 72. stop nje severne širine, dosti bolj nazaj nego kdaj prej. V Leningradu je bil letošnji junij najtoplejši v sedanjem stoletju, že prej, 1. 1932., je majhni ladji uspelo, da je Nansenovo deželo, bivšo deželo Franca Jožefa, prvič v zgodovini morske plovbe popolnoma obplu-la. Ob istem času je plul parmk »Sibirja-kov« vzdolž vse severne obale Len nove dežele, a 1. 1935. je ledolomilcu »Sadku« uspelo, da je v odprtem vodovju opravil pot od severnega rta Nove zemlje do severnega rta Leninove dežele in do 82. sto. pinje 34. minute severne širine, nekaj, kar se je polarnim raziskovalcem dotlej videlo nemogoče.
Ruski učenjaki so postali prvi pozorni na dviganje temperature v Arktidi. Tako je prof. Knipovič ugotovil, da se je voda Barentsovega morja od začetka našega stoletja znatno,ogrela, v marcu 1. 1920. pa je bil termometer na Novi zemlji celih 10
stopinj nad povprečjem. Povprečna zimska temperatura je v zadnjih dvajsetih letih postala sploh dosti bolj mila, ledovje v rekah na severu Rusije se lomi dosti prej nego nekdaj, reke zaledenijo tudi dosti pozneje. Prav tako se ptice in cvetice v arktičnih ozemljih pojavljajo dosti bolj zgodaj. L. 1934. je divja črešnja v Lenin, gradu vzcvetela 7. maja, štirinajst dni prej nego običajno in tudi kukavica se je pojavila prej.
Pred sto leti je raziskovalec Schrenck opisoval, kako so prebivalci Mezna preko-pavali tla, ki so bila vse leto zaledenela. L. 1933. pa ni našla neka odprava sovjetske akademije znanosti nobeneera sledu o zaledenelih tleh v Meznu, meja večnega ledovja se je bila pomaknila daleč proti severu. Prej so bili lososi vzhodno od Barentsovega morja neznani, danes se pojav, ljajo v Karskem morju.
Ta pojav, da se splošna temperatura dviga, opazujejo v ostalem po vsej zemlji. Ne samo v Evropi in Severni Ameriki, tudi na južni polobli, n. pr. v Santiagu, Bue-nos Airesu, Kapskem mestu in celo v tropskih krajih, kakor v Bombayu in Bataviji, so ugotovili porast temperatur. In to ne velja samo za nižine, temveč tudi za vi-š ne. Znano je in smo o tem ponovno po. ročali, da se spodnja meja alpskih ledni-kov pomika čedalje bolj nazaj.
Ce pred kratkim so menili, da gre ta dvig temperature v Arktidi na račun Zalivskega toka. Zalivski tok pa je samo eden izmed vzrokov za podnebne spremembe in ž njim nI mogoče pojasniti dviga temperature na južn; polobli in v tropskih krajih. Dvig temperature temelji predvsem na znatnem porastu gibanja v ze. meljski atmosferi ln tega povzroča nemara sprememba fizikalnih razmer na vsej zemlji. Lahko je seveda tudi posledica znatno večje množine sončne energije, ki jo dobiva površina zemlje. Baš letos je videti prav očitno, kako so podnebne prilike na zemlji v zvezi z delovanjem sončnih peg.
Znanost danes seveda še ne more dokončno povedati, da-li je večja toplota na zemlji posledica večjega sončnega izžarevanja ali pa neke povečane sprejemljivo, sti s strani vesoljstva oziroma zemeljskega ozračja. Prav tako ni mogoče reči, ali bo temperatura še nadalje naraščala ali pa sebo kmalu vrnila do normalnega stanja. V času po ledni dobi so se sončne temperature na podoben način dvignile, in celo še znatneje nego danes.
Tako za sedaj ne moremo povedati, da.ll smo sodobniki neke nove klimatske periode, ki se poraja, ali pa gre samo za o zračno spremembo, ki bo trajala le nekoliko desetletij.
Naključje kot detektiv
Inšpektor naključje44 in »seržant sreča" sta najboljša
detektiva
Bivši vodja londonske policijske uprave, sir Mac Naughton, je nekoč dejal, da sta »inšpektor naključje« ln »seržant sreča« najsposobnejša detektiva, kar jih je spoznal. Posebno originalen je po svojem »delovnem načinu« gotovo »inšpektor naključje«.
Spomniti se je treba n. pr. na velikanske poneverbe pri britski železniški družbi Great Northern. Eden izmed ravnateljev te družbe je na Piccadillyjskem trgu v Londonu srečal nekega prijatelja ln se spustil ž njim v pogovor. Trenutek pozneje je šel mimo še mlad, dobro oblečen mož, ki ga je ravnateljev znanec pozdravil s posebno prisrčnostjo. Mladi mož sam pa se je priklonil s prestrašenim obrazom ln hitro Izginil. Začudeni ravnatelj je vprašal prijatelja, ali pozna tega moža ln je zvedel, da gre za velikega človekoljuba, ki je bil šele pred tednom dni podaril okrog tri četrt milijona dinarjev v našem de-arju za neko bolnišnico, še bolj začudeni ravnatelj Je pohitel potem takoj v glavni urad železniške družbe, kajti mladega mo-
ža je poznal tam kot slabo plačanega nameščenca. Takojšen pregled knjig je pokazal, da je bil »človekoljub« poneveril več milijonov funtov. Nekoliko let je bil živel dvojno življenje kot član najboljše družbe, ki je izdajal ogromne vsote za dobrodelne namene — v ostalem času pa je delal pri blagajni železniško družbe za nižjo plačo, nego jo je plačeval sam svojemu tajniku.
Na še zanimivejši način Je detektiv naključje odkril poneverbe v ameriškem za-kladnem uradu. Tu je bila neka Harrisova poverjena z uničevanjem nerabnih bankovcev. Znala pa je bankovce, ki so jih bili vzeli iz prometa, sestavljati tako spretno, da si je na ta način nabrala ogromno imetje. Kupila si je veliko hišo, imela je mnogo služabništva ln ob nedeljah se je vozila z lastno razkošno kočijo na sprehode — kar jo je na zadnje tudi pokopalo. Neke nedelje je namreč povozila nekega moža. Slučajno je bil to vodja oddelka, v katerem je delala. Dan pred razpravo si je Harrisova vzela življenje.
Zrezek — rešilec življenja
Slastna jed je boljša nego samomor
V Afriki
»Uganja senčno kopel, da bi postala bela!«
g	(Ric et Rac)
»Dobro ste si opomogli, gospod Kolenc. AH ste bili na potovanju?« »Jaz ae, pač pa moja žena.«
(Vart Hem)
Velemesto za deset let
Za tri milijone voltov
žalostna usoda mesta diamantnih polj Grasfontaina
Malo nenavadno je slišati, vendar resnično je, da Je clfieče pripravljen dunajski zrezek rešil obupanemu človeku življenje.
Dve uri je že sedel 331etni Albert Smith lz New Yorka na pristno ameriški način na robu strehe visokega nebotičnika in se pripravljal, da se vrže v grozotno globino.
Klavir v sodni dvorani
Neki hišni posestnik v Le Havru je postavil neko svojo najemnico pred alternativo da ae odpove igranju klavirja pri odprtem oknu ali pa da zapusti stanovanje brez odpovednega roka. Prišlo je do sodne obravnave, pri kateri je dal sodnik postaviti klavir v razpravno dvorano. Nato je pozval tožiteljico, naj nekaj zaigra. Po dveh minutah je dejal, naj takoj preneha ln Je razsodil, da je gospodarjeva zahteva popolnoma upravičena. Dal mu je pravico, naj najemno pogodbo takoj razdere, če bi tožiteljlca še kdaj igrala pri odprtem oknu ali pa če bi sploh več nego eno uro na dan mrcvarfla ubogi instrument.
Spodaj se je bila zbrala velika množica zijal, gasilci so se pripeljali z rešilnim vozom. Vse prigovarjanje Smithove žene nI zaseglo nič, mož se je odločil, da se bo vrgel v globino in je pri tem vztrajal. Nihče se ni upal skočiti k njemu in ga potegniti na varno, ker je zagrozil, da bo ob najmanjši kretnji takšnega značaja tem prej izvršil svojo namero.
Tedaj je dobila mati samomorilnega kandidata rešilno misel. Pripravila je slasten dunajski zrezek, ki ga je imel Albert nad vse rad, in je zaklicala, kolikor mogoče nedolžno: »Albert, zrezek je pripravljen!« Temu vabilu, združenemu s slastnimi vonjavami, se Albert ni mogel upirati. Počsu. si je zlezel skozi okno v stanovanje in pri mizi so ga minile vse želje, da bi se poslovil od tega klavrnega, a v marsikakšnem oziru vendarle tako vabljivega sveta.
Razstava priljubljenih živali
Optika in podmorniSIce nesreče
Podmorniške katastrofe zadnjega časa so dale povod za novo razčiščevanje vprašanja, do kakšne globine je mogoče kakšno podmornico videti s površine morja. O tem vprašanju so do danes vladale kaj nasprotujoče si predstave. Izkazalo se je, da Je podmornico opaziti v skrajnem primeru v globini 15 m, voda pa mora biti globoka in mirna, vetra ne sme biti in aijati mora sonce. Ulogo ima tudi kot, v katerem Je podmornica z ozirom na površino, v prime, ru neugodnega kota je videti podmornico kvečjemu do globine 4 m.
ZA SMEH IN KRATEK CAS
V zadnjih letih se posebno v Nemčiji razširja zelo zabaven ln zdrav šport s tako rvanlml rhfinaklml kolesi. Njegovi pripadniki, med
katerimi je zlasti ženska mia/Hn«, imajo ie mnogo društev
Hollywoodsld strokovnjaki za maskiranje so ustvarili tn pravi majhen čudež z Igralko Bette Davisovo, ld je prejela v novem filmu t| angleški kraljici Elizabeti glavno vlogo
Star kmet vozi ponoči brez svetilka skozi vas. Policist ga ustavi:
»Ali ne veste,« zavpije nanj, »da morate na večer prižgati svetilko pri vozu!«
»Bilo bi brez pomena,« pravi kmet, »moj konj je namreč slep.«
Skladatelj Bruckner je bil v družbi žensk zelo nebogljen. Nekoč je sedel na nekem banketu nasproti mlade dame, ki je skušala zbuditi njegovo pozornost ln ga zaplesti v pogovor. Dejala Je:
»Vidite, gospod profesor, samo zavoljo vas sem se danes tako lepo oblekla. Ali niste opazili?«
»Ah, gospodična,« je dejal Bruckner, »zavoljo mene bi vam pač ne bilo treba nič obleči!«
Eno največjih in najnovejših, a tudi najbolj kratkotrajnih mest v Južni Afriki, Grasfontain, ki je štelo nekoč nad 140.000 prebivalcev, šteje danes komaj štiri člane iste družine. Njegove hiše so prazne in zapuščene.
Bogve po kakšnem naključju se je pen-silvanski rudar Woodrow Whitman odločil, da zapusti svoje težavno delo v domovini in poskusi novo srečo v Transvalu. Morda mu je kdo povedal, da se dobe tam diamanti. L. 1925. se je pojavil v popolnoma zapuščenem ozemlju Afrike in je začel raziskovati tla. Kopal je sam, kajti vsi tisti, ki so bili pred njim tam, so bili razočarani odšli. Niso našli zakladov, ki so se jih nadejali. Tudi Whitman je dolge tedne grebel v zemljo brez uspeha. Bil je že popolnoma izčrpan in je hotel zagrenjeno obrniti hrbet Afriki, ko ga je dobra zvezda privedla na polje, ki so ga bili dotlej vsi prezrli. In tam je spravil na dan zaklad draguljev, kakršnega je redko videlo človeško oko.
Vest o svojem odkritju je pdnesel v najbližje mesto, šla je kakor blisk po vsej deželi in po celinah. Tri tedne po Whitma-novem odkritju je korakala proti temu kraju armada več nego 30.000 iskalcev zakladov. Ko so se novodošleci prepričali, da gre zares, so priklicali svoje družine, svoje prijatelje in znance. Ob koncu L 1925. so se dvigale na prej zapuščenem ozemlju prve kamenite hiše znatnega mesta, ki mu je transvalska vlada dala ime »Grasfontain«, čeprav bi se moralo imenovati prav za prav Whitmanovo mesto. Dve leti ozneje je štel Grasfontain 143.000 prebivalcev. V enem letu so spočetka izkopali diamantov v vrednosti več nego poldrugi milijarde dinarjev, 1928. pa že za pet milijard dinarjev. Bilo je veselje živeti tedaj v Grasfontainu, velemestu rudarja Whitmana, ki si je bil zgradil vilo in ustanovil svojo družino.
Toda sreče te vrste so ponajvečkrat varljive. Grasfontainčani so denar služili prelahko, premalo so zato cenili njegovo vred-
Kraljica Elizabeta — v filmu
»Ali Je v tem stanovanju počila vodovodna cev ?« je vprašal klepar.
»Pri nas Je vse v redu,« Je odgovorila gospodinja.
»čudno. Ali ne stanujejo tu Kunčevi?«
»Kunčevi? Ti so se pa že pred pol leta izselili.«
»Nu, ta Je pa lepa! Najprvo naročijo človeka, potem pa se izselijo na vrat na nos!« ■»'
*
»Ali je res, da dve vaši kokoši nenadno ne nosita več jajc?«
»Da, tako je.« •
»In kako si to razlagate?«
»Avto ju Je povozil.«
★
Zdravnik: »Ali ste zavoljo svoje bolezni že koga vprašali?«
Pacient: »Da, našo perico.«
Zdravnik: »To sem pa radoveden, kakšno budalost vam je nasvetovala?«
Pacient: »Naj grem k vam, gospod profesor!«
Učenci In učenke neke angleške podeželske šole so pred kratkim priredili razstavo svojih najljubših živali, pri čemer so bile zastopane vse mogoče živali od zlatih ribic do svlloprejk. Deklica na naši sliki je privedla svoje jagnje na razstavo ln da bi živalca ne trpela gadu, je vzela tudi steklenico u mlekom s seboj
ANEKDOTE
Ko je bil poznejši cesar Napoleon IEL še državni predsednik, je na nekem potovanju po deželi 1.1852. obiskal tudi mesto Bordeaux. Zupan je dal postaviti visok slavolok in nanj je dal obesiti lovorjev venec. Pod vencem je bil velik napis: »Zaslužil si si to!« V Bordeauxu pa piha včasih zelo hud veter. Nekoliko sekund, preden se je Napoleon vozil pod tem slavolokom, je sunek vetra odnesel lovorjev venec na bližnjo streho. Ostala je na slavoloku samo vrv, ki je bil prej privezan venec nanjo, ln pod njo je bilo brati: »Zaslužil si si to!« V spomin na ta dogodek so shranili vrv v skritem oddelku mestnega muzeja, kjer jo je videti še danes. . .
★
Jean Leseur je bil 20-leten učenec pariške umetnostne akademije in se je nad ušesa zaljubil v 171etno Colette du Fouro-vo, ki se je na šoli za dramsko umetnost pripravljala za oder. Jean si zaradi svoje ln njene mladosti ter zaradi nedostajanja vsakega zaslužka na svoji strani nI delal nobenih skrbi, hotel se je poročiti s Colette, in sicer takoj. Toda njeni starši so rekli odločno »Ne!«.
Jean se je vedno nagibal malo k pustolovščinam in tako je v svoji ljubezenski žalosti Izdelal načrt. Zagotovil si je pomoč dveh prijateljev, ki sta bila Isto tako romantično ustrojena. Potem je morala Colette stvar urediti tako, da se je nekega dne v hiši njenega očeta zbralo vse sorodstvo. Jean je za ta dan dobil njene ključe.
Ko je bila rodbinska slavnost baš na vrhuncu, so se vrata nenadno odprla in v dvorano so planili trije maskirani možje z bodali in pištolami v rokah. »Roke kvišku!« je zagrmel vodja, v katerem ni bilo težko spoznati zaljubljenega Jeana. Roke so šle kvišku ln smrtna groza se je polegla malo šele tedaj, ko je Jean izjavil, da je pripravljen opustiti vsako moritev,
če mu podpišejo vsi navzoči listino, s katero mu dovoljujejo takojšnjo poroko z mladoletno Colette. Kaj so hoteli prestrašeni ljudje pred cevmi pištol? Colettina mati je bila prva, ki se je zbrala. Zaigrala je Jeanu ln njegovi družbi igro, ki niso v njej slutili nič slabega. Na videz je bila pripravljena vdati se vsem zahtevam, prosila je le, naj bi v »pogodbo« sprejeli vsaj klavzulo, po kateri bi bili vsi navzoči dve uri po podpisu listine spet prosti. Mladi ljudje so to sprejeli ln niso pomslill, da bo iz te klavzule pozneje jasno razvidno, v kakšnih okoliščinah je prišlo do privolitve v poroko.
Jean je odvedel potem svojo sedaj »uradno priznano« zaročenko v neko stanovanje v predmestju, ki ga je bil že prej najel. Toda zaročna doba ni trajala dolgo. 2e naslednji dan je namreč policija, ki so jo Colettlnl starši takoj obvestili, iztaknila ljubezensko gnezdeče. Jean ln oba njegova pomočnika se bodo morali sedaj pred sodniki zagovarjati zavoljo ugrabitve ln Izsiljevanja. Mladoletna Colette pa je doma tudi dobila svoj. del.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Ugrabitev s posebno pogodbo
Romantična afera učenca in učenke muz
nost. Diamantna polja so se jim videla večno neusahljiv vrelec bogastva. Niso poslušali svarilnih glasov, ki so hoteli zadržati nesmiselno razsipavanje in so napovedovali dan, ko zemlja ne bo dajala več zakladov. Živeli so brezskrbno tjavendan in niso opazili, da je bilo mesto že ob koncu 1928. obsojeno na smrt. Ze naslednje leto je proizvodnja diamantov padla nenadno na polovico, 1930. in 1931. je znašala komaj četrtino največje proizvodnje in ko zemlji ni bilo mogoče ničesar več iztrgati, so se ljudje osvestili, kavarne so se izpraznile, prazniti so se začele ceste in hiše, prav tako hitro, kakor je mesto naraščalo, je padalo Ljudje so ga zapuščali ubogi, kakor so bili ubogi prišli. Sedem let je trajalo to žalostno izseljevanje, v letošnjem poletju je Grasfontain končno umrl. Samo četvo-rica ljudi je ostala med njegovimi zidovi, družina ustanovitelja, rudarja Woodrowa Whitmana. »Tu, v svojem mestu hočem umreti«, je izjavil mož, ki je komaj v zrelih letih, a ga je minila vsaka volja, da bi se še kdaj poskušal z varljivo srečo.
Bernard Shaw o vzgoji
Možgani neumneža predelujejo filozofijo v neumnost, znanost v praznoverje, umetnost v pedantnost. —
Kdor nekaj zna stori. Kdor nič ne zna, učL —
Delovanje je edina pot do znanja. — Nihče ne more biti gol specialist, ne da bi bil v ožjem pomenu idiot. —
Vsak norec verjame, kar so mu pripovedovali njegovi učitelji.
Slika nam kaže del gigantske aparature, kakršne uporabljajo danes v znanstvenih aboratorljlh za proizvajanje velikanskih električnih napetosti. Aparatura na sliki je namenjena napetosti treh milijonov voltov, maj o pa tudi ie aparature za proizvajanje napetosti do deset milijonov voltov. Uporabljajo jih v prvi vrsti za drobljenje atomov. Primerjajte napravo z možem ob njenem vznožju
ŠPORT
Konec „W" sistema
v nogometu
Že to sezono nameravajo Angleži opustiti obrambno taktiko in presedlati k stari napadalni Igri
Prijateljem lepega nogometa se obetajo boljši časi: iz Londona prihaja vest, da bodo klubi profesionalne angleške lige presedlali od obrambnega k staremu napadalnemu sistemu. V angleškem nogometu se torej pripravljajo, potem ko so si nabrali dolgoletne izkušnje v izrazito obrambni igri, za bodočo sezono na dalekosežne spremembe, ki bodo nedvomno vplivale tudi na kontinentalni nogomet. Znano je, da je obrambna taktika, pri kateri igra srednji krilec tretjega branilca, izšla iz Anglije. Srednjemu krilcu je pripadla naloga skrbeti za varnost lastnega gola. Rajnki menežer znamenitega londonskega kluba Arsenal Herbert Chapman je bil prvi, ki je presedlal od splošno veljavnega napadalnega k obrambnemu sistemu. Njegov klub je to taktiko dosledno uporabljal in je z njo dosegel velike uspehe pri prvenstvenih m pokalnih tekmah. Arsenal s to taktiko ni ostal osamljen, kaj kmalu so jo prevzeli tudi drugi klubi in tako je bila dana podlaga splošno znanemu sistemu, ki so ga v nogometnem svetu označili s črko »W«. Ta način igre so prevzela tudi mnoga kontinentalna moštva, zlasti v Nemčiji, ta ^e sleherno njeno reprezentančno moštvo še danes drži tega sistema.
j>W« sistem pa ni povsod naletel na odobravanje. Zlasti ga je zametavala češka in dunajska šola, ki sta se dosledno držali stare šole, pri kateri je igral srednji krilec v prvi vrsti napadalno. Toda tudi tu so vsaj delno prevzeli nekatere dobrote obrambne taktike: napadalni kvintet ni operiral v ravni Črti, ampak sta bili v zvezi nekoliko v ozadju. Nastal je tako imenovani mali »w« sistem, ki ga še danes uporabljajo madžarska in tudi mnoga jugoslovenska moštva.
Obrambna ali tako imenovana »varnostna« taktika pa ni naletela na nezadovoljstvo samo pri pristaših stare šole, temveč je odvračala tudi mnoge nove gledalce. Zaradi pomnožene straže pred lastnimi vrati je bilo seveda manj golov in zaradi
Za ljubeljske dirke
se je priglasilo obilo znamenitih dirkačev iz tujine, med njimi tudi Harald Hansen
Motoklub Ilirija, ki je prevzel izvedbo prve, po mednarodni motociklistični federaciji FICM v Parizu priznane mednarodne motociklistične dirke v Jugoslaviji, že vrši priprave v polnem obsegu. Naš nacionalni motosavez v Zagrebu je za isto dirko razpisal tudi klasifikacijo za državno motociklistično prvenstvo Jugoslavije. Motoklub Ilirija se je oprijel poverjenega mu dela z vso resnostjo. Okusen razpis v 4 jezikih, ki je bil razposlan po vseh evropskih državah, je že vzbudil med najboljšimi evropskimi tekmovalci veliko pozornost. Poleg tovarniških teamov se pripravljajo tudi posamezni znani tekmovalci. Poleg vseh najrazličnejših motocikli-stičnih organizacij je MK Ilirija prejela celo prijavo od norveškega »Norsk-Motor-Klubb« iz Osla, ki ga bo na letošnji ljubeljski dirki zastopal njegov najboljši dirkač Harald Wiik-Hansen. Že danes, ko je do ljubeljske dirke še več ko 14 dni, ima Ilirija že toliko prijav tako dobrih voza-čev, da lahko trdimo, da bo letošnja ljubeljska dirka tako po kvaliteti kakor po številu dirkačev na višini, kakršne doslej
na naših dirkah še nismo dosegli. ★
Motoklub Ilirija (službeno). Prijave za Ljubeljske motodirke za inozemske tekmovalce se danes zaključijo. Tekmovalci za klasifikacijo za prvenstvo Jugoslavije se lahko prijavijo še do srede 2. avgusta na tajništvo kluba, Miklošičeva 15, telefon 20-66.
Emil Meniga
slavi dvojni jubilej v kolesarstvu
60. rojstni dan in 401etnico neutrudnega športnega udejstvovanja v kolesarstvu slavi te dni v okviru 351etnega obstoja kolesarskega kluba »Orao« v Zagrebu, kateremu še sedaj predseduje g. Emil Meniga.
Vsem starejšim športnikom, tako Slovencem, Hrvatom in Srbom, pa tudi za mejami naše države, je ime slavljenca dobro poznano. Je to eden lz vrste najagil-nejših dirkačev še lz predvojnih časov. Mnogi od nas smo videli tega vztrajnega in neomahljivega kolesarja v startnih vrstah skupaj s pok. Ogrinom, Reboljem, ši-škovičem. Greglom, Pavlijo in drugimi stebri jugoslovenskega kolesarstva, ko so se v dolgih in napornih dirkah uspešno borili z močno nemško in italijansko konkurenco. Nekatere teh športnih borcev je vojna vihra iztrgala iz \rrst našega ko»e-sarstva, drugi so izginili za njenimi posledicami, a kar jih je ostalo, so se še krep-keje oprijeli dela za procvit tega športa v svoji novi ožji domovini, vzgajali so in še vzgajajo nove ln sveže moči. ki so in bodo vedno pripravljene za uspešno borbo tudi na večjih meddržavnih nastopih, kar 90 naši kolesarji že večkrat dokazali. Eden teh vzgojiteljev ;n vztrajnih oboževalcev kolesarskega športa je prav -jubilant Emil Meniga.
Za njegove zasluge mu je posebno hvaležen njegov matični klub »Orao«, ki si je o priliki svojega 351etnega uspešnega obstoja nadel nalogo, da ta trojni jubilej čim častneje proslavi. V ta namen organizira na dan 2. avgusta proslavo in pozdravni večer pod pokroviteljstvom gosp. prof. dr. Franja Bučarja, 6. avgusta pa veliko naciona'no cestno dirko skozi hrvatsko Posavsko dolino v doižfni 150 km za glavno, t. j. A-kategorijo, 75 km pa za B-kategorijo. Seveda je klub poskrbel za krasne nagrade, ki jih bodo deležni dirka« A-kategorije vse do 20. mesta, B-ka-tegorije pa do 15. mesta.
O priliki lepega ^jbileja čestitajo g. Meni gi tudi slovenski kolesar?! to želijo obenem, da bi še dalje delal v tej samozata-jevanja polni in nehvaležni športni pa-pogU
tega niso nikdar utihnili glasovi, češ da je igra z varnostnim sistemom mnogo izgubila na napetosti. Ne da se pomagati — gledalci pač zahtevajo gole! V Angliji so na vse načine poskušali, da bi varnostno taktiko onesposobili z novimi napadalnimi metodami. Vse te metode se niso obnesle — obramba je bila nasproti napadu slejkoprej v premoči.
Zdaj so se na Angleškem nenadno razširile govorice, da nameravajo opustiti obrambno taktiko, najbolj zanimivo pri tem pa je, da je baš Arsenal tisti, ki hoče prvi presedlati. Povod za to je dala turneja angleškega izbranega moštva po Južni Afriki. Vsi nastopi v Južni Afriki niso predstavljali nič drugega, kakor poskus ponovne uvedbe stare igre. Tako so srednjemu krilcu naročili, da ne sme Igrati tretjega branilca, temveč da mora podpirati napad. Poskus je dosegel velik uspeh. Z ofenzivno taktiko je angleško moštvo dosegalo krasne uspehe in je n. pr. v zadnji tekmi nasproti reprezentanci Južne Afrike zmagalo z 8:2.
Komaj se je moštvo vrnilo domov, je zahteval nogometni savez podrobno poročilo o pridobljenih izkušnjah in tudi klubi sami so takoj začeli v lastnih delokrogih izrabljati afriške pridobitve. Arsenal je bil prvi, ki je začel svoje moštvo trenirati po novi »stari« metodi in je za prvo poskusno tekmo vladalo med občinstvom tolikšno zanimanje, da si od stare šole obetajo znatne finančne koristi. Za novo sezono je zaradi tega pričakovati v Angliji mnoga presenečenja, že v letošnji pomladanski sezoni je bilo v tem. pogledu opaziti preokret, saj se ima ravno prvak v ligi, Everton, za svoje največje uspehe zahvaliti v prvi vrsti ofenzivni igri.
Na Angleškem so prepričani, da se bo večina klubov povrnila h klasični igri, kar bo nogomet znatno poživilo in bo povzročilo novo privlačnost množic, saj bodo ravno te najbolj pozdravile namero narediti tekme zanimivejše in po številu golov izdatnejše.
šola za telesno vzgojo
Kratek izvleček iz uredbe z zakonsko močjo o »šoli za telesno vzgojo« šola za telesno vzgojo je višja strokovna šola, ki ima stopnjo višje pedagoške šole in je pod vrhovno upravo in nadzorstvom ministrstva za telesno vzgojo naroda, šolanje traja dve leti (4 semestre). Slušatelji šole za telesno vzgojo so redni in izredni in so lahko moškega in ženskega spola Za redne slušatelje sprejemajo one civilne ln vojaške osebe, ki so dokončale srednjo ali nji enako šolo in imajo spričevalo, da so položili zrelostni oziroma diplomski izpit, in ki niso starejši od 28 let. Prednost imajo pri moških oni, ki so odslužili vojaški rok. Za izredne slušatelje se lahko vpišejo na to šolo redni slušatelji vsen fakultet. Ti so oproščeni pouka iz predmetov, ki so jih poslušali na svojih fakultetah, ocene te šole pa dobe pri polaganju izpita lz vseh izpitnih predmetov. Slušatelje sprejemajo po zdravniškem pregledu in položenem praktičnem sprejemnem izpitu. Vsi redni slušatelji morajo stanovati v šolskem internatu. Vsi tisti, ki niso državni gojenci, plačajo stroške za vzdrževanje v šolskem internatu. Koliko znašajo ti stroški, bo za vsako šolsko leto določilo ministrstvo za telesno vzgojo. Konec meseca aprila določi minister za telesno vzgojo z odlokom v mejah proračunskih možnosti število kandidatov, ki bodo prihodnje šolsko leto sprejeti v prvi semester na državne, oziroma na lastne stroške. Kot državni gojenci se sprejemajo v Internat samo oni slušatelji, ki imajo iz vedenja odlično ali prav dobro oceno, prav tako ta tudi lz ostalih predmetov, in so revni. Ti slušatelji, če so samostojni, sicer pa njihovi starši bodo morali dati pismeno Izjavo, da bodo v primeru neuspeha v šoli ali odpustitve iz kakega drugega razloga, razen zaradi bolezni, v državi povrnili vse stroške za vzdrževanje v internatu.
Danes športni dan v Kamniku. Agilnl športni klub Kamnik priredi danes svoj vsakoletni športni dan s pestrim sporedom. Zjutraj ob 9 bodo kolesarske tekme na progi Kamnik — Domžale — Dob — Radomlje — Kamnik. Poleg domačih kolesarjev bodo sodelovali tudi ljubljanski. Ob 10. bo gozdni tek na 6 km dolgi progi, popoldne ob 17. pa nogometna tekma SK Kamnik : SK Javornik (Rakek) s pred-tekmo ob 16. med rezervo SK Kamnika in SK Mengša. Plavalne tekme so zaradi mrzle vode po zadnjem deževju preložene na prihodnjo nedeljo, 6. avgusta. Po tekmah športna zabava v kopališču.
dokler ni videla poleg nje Jožetove Radion bele športne srajce.
Ali je sploh kakšen razloček med belim in belim? Seveda - kajti Radion belina je nekaj prav posebnega. Radion belo perilo se razlikuje od drugega perila, ker je popolnoma čisto. Pri kuhanju v raztopini Radiona se razvija kisik, ki struji skupaj s peno mila skozi perilo, odpravi vso nesnago in perilo postane skoz in skoz čisto. Pri tem se perilo varuje in dobi tisto prekrasno belino - Radion belino.
Schichtov
Tenis na igriščih SK Ilirije. Za nove
igralce, ki se želijo prijaviti po 31. t. m. v teniško sekcijo ali kot družabni igralci, je določila uprava igrišč polovični sezonski prispevek. Igrišča bodo tudi odslej ves dan na razpolago in so vzorno oskrbovana. Za telefonske informacije kličite štev. 3406.
★
Zadnja poročila na strani!
Velike konjske dirke na Krškem polju
Program se je moral nekoliko izpremeniti
Ljubljana, ti. julija Ker so v Beogradu za dne 6. avgusta določene konjske dirke preložene na poznejši čas, se po večini dirkači, ki so bili namenjeni v Beograd udeleže dirk na Krškem polju, radi tega se je tudi program oziroma propozicije spremenile kakor sledi:
1. DIRKA »KRŠKO«
Nagrada: din 1000— (500, 250, 150, 100) za 2-letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 1600 m. Za vsakih din 1000.— 20 m doklade. Popusti: Majden 20 m, konji, ki so samo po očetu amerikanske pasme 20 m. Konji kmetske reje in v kmetski posesti 20 m. Vloga din 20.—.
2. DIRKA »DRAVSKE BANOVINE«
Nagrada: din 1400.— (600, 300, 200, 100). Heat vožnja za 3 do 12-letne konje. Proga 1600 m. Distančni drog 160 m. Za vsakih din 1000.— 20 m doklade. Popusti: Majden 20 m, za 3-letne 40 m, vozačem, ki še niso zmagali 20 m, konjem kmetske reje in v femetski posesti 20 m. Vloga din 30.
S. DIRKA »ZAGREBŠKA JAHALNA GALOP«
Nagrada: din 1000.— (500. 250, 150, 100). za zagrebške jahalne konje. Proga 1800 m brez zaprek in brez izenačenja teže. Vloga din 20.—.
4. DIRKA »DRAVSKE BANOVINE«
drugi heat.
5. DIRKA »INTERNACIONALNA ENO-VFRE2NA
Nagrada: din 2000.— (1200, 400, 250, 150) Proga 2200 m za 3-letne in starejše konje vseh držav. Temeljni položaj din 5000.—, za vsakih daljnih din 5000 20 m doklade do maksimalno 160 m. Popusti: majden 20 m, konji kmetske reje in v kmetski posesti 20 m ev. komulativno. Vloga 40.— din.
6. DIRKA »DOLENJSKO«
Nagrada: din 800.— (400, 200, 150. 50) za 3 do 12-letne jugoslov. toplokrvne kmetske konje. Proga 2400 m. Doklade: Za vsako zmago 20 m doklade Popusti: 3-letni 40 m, majden 20 m. Vloga din 20.—.
7. DIRKA »DRAVSKE BANOVINE« tretji heat.
8. DIRKA »KMETSKA JAHALNA GALOP
Nagrada: 600.— (300, 150, 50) za konje kmetske reje in v kmetski posesti, rojene
v	Jugoslaviji, brez zaprek in brez izenačenja teže. Proga 1800 m. Vloga din 20.—. 9. DIRKA SPOMINSKA RUDOLF WAR-
REN — LLPPITT Dvovprežna vožnja. Nagrada din 1100.— (600, 250, 150, 100) za 3-ietne in starejše konje vseh krajev. Proga 2800 m. Za vsakih din 3000.— 20 m doklade. Maksimalna doklada 240 m. Popusti: 3-letnim 20 m, majden 20 m, vozovom z železnimi obroči 40 m, konjem kmetske reje in v kmetski posesti 20 m. Vloga din 40.—.
10. DIRKA »ZAGREB — JAHALNA GALOP Z ZAPREKAMI« Nagrada: din 1000.— (500, 250, 150, 100) Proga 2700 m z zaprekami za zagrebške jahalne konje. Vloga din 20.—.
Posebna določila
1)	Prijave je poslati najkasneje do 2. avgusta 1939 na naslov: Dirkalno ln jahalno društvo v Krškem Prijavnlno je brezpogojno nakazati istočasno s prijavnico.
2)	Prijave vsebujejo: a) Ime ln bivališče posestnika konja, b) popis konja. Ime, starost, spol ln barvo, c) točni znesek dobitkov konja do prijavnega dne.
Napačne navedbe se kaznujejo z diskvalifikacijo. Netočne prijave so neveljavne in se ne bodo upoštevale. S prijavnico je posli ti tudi rodovnik konj, ki se po dirki
vi	ne.
S) V slučaju, da se v eno vrsto dirke prijavita samo dva ali trije dirkači se razdeli samo ena ali dve nagradi.
4) Zasiguranje hlevov je odvisno od pravočasne prijave.
5)	S prijavo se podvrže vsakdo vsakemu izreku vodstva dirke.
6)	Odbor za ev. nesreče na dirkališču ne odgovarja.
7)	Na dan dirke morajo biti vsi dirkači s konji ob 14. uri na dirkališču v svrho pregleda konj ta se po tem času nobena sprememba ne bo upoštevala.
Vstopnina: sedeži 10.—, 5.—, stojišča 3.— din.
Stojnina: avtomobili 10.—, motocikli 5, kolesa 2.— din.
Po končanih dirkah se vrši v nalašč zato postavljenih paviljonih velika kmetska veselica. Za okusna jedila, dobro pijačo, vsestransko razvedrilo in točno postrežbo bo poskrbljeno!
Muziftulifa
Notni papir sta oba zapustila, nove sta vloge tako razdelila: Luc'jan sloves z doktoratom podpira, Slavko sovrage od kraja — matira.
»JUTRO VA" POSVETOVALNICA
Davčna
M. R. — C. — Zvedeti želite, koliko bo znašala, državna taksa za izpremenitev Vašega priimka — Po tar. post. 72. taks. zakona se pobira za dovolitev, da se izpremeni priimek ali ime, od oseb, ki plačujejo na leto državnega neposrednega davka, ki se vknjižuje sumarno, in sicer: do din 1000 davka znaša taksa 100 din, nad din 1000 do 5000 davka znaša taksa 500 din, nad din 5000 do 10.000 davka znaša taksa 1000 din, nad din 10.000 davka znaša taksa 5000 din. Za dovolitev, da se izpremeni nenarodni priimek v narodni priimek, se plača taksa din 100 ne glede na višino davka, ki ga dotična oseba plačuje. Za istočasno dovolitev, da se izpre-menita priimek in ime pa se plača za polovico večji taksni znesek. Ta taksa se plača tudi, če se izpremeni priimek ali ime is prevodom, ne glede na to ali se ob njem obdrži stari priimek ali staro ime. Ne plača pa se za izpremembo imena, ko se izpremeni verska pripadnost skladno z veljavnim zakonom, nobena taksa.
»Zgradarina«. — Hišo imate, ki je do ipičice enaka hiši Vašega soseda. Lani med zgradarino Vaše in Vašega soseda hiše ni bilo nobene razlike. Letos pa morate plačati celih 260 din več. Kaj morate ukreniti, da se Vam ta krivica popravi? — Ce se razmere res niso bistveno izpremenile, če imate s sosedom v svojih hišah najemnike pod istimi pogoji ali če stanujeta v njih sama — seveda tudi z družino — in če ste vložili zgradarinsko prijavo v predpisanem roku, potem se proti plačilnemu nalogu pritožite. Pritožbo podaste lahko tudi pri davčni upravi na zapisnik, samo pazite da 30-dnevni rok od prejema plačilnega naloga še ni potekel. Za pritožbo boste morali plačati takso 30 din v kolkih, ki jih nalepite na pritožbo. Kolkov ne smete uničiti.
A. P. — M. — Davčna uprava Vas je kaznovala z dvakratnim zneskom osnovne zgradarine, ni pa Vam znano, s čim ste kršili zakon o neposr. davkih. — Saj Vam je bila vročena kazenska odločba z navedbo razloga. V tej odločbi je prav gotovo naveden tudi zakonski člen, ki utemeljuje naložitev kazni. Povemo Vam lahko samo, da določa zakon posebno kazen v dvakratnem znesku osnovnega davka poleg plačila rednega davka za onega davčnega zavezanca, ki ne prijavi v 14 dneh uporabe zgradbe ali dela zgradbe, za katero je bil zaradi prestanka uporabe v celoti ali deloma odpisan. Ce je dejanski stan drugačen, se proti odločbi v 15 dneh od dne, ko se Vam je pravilno vročila, na dravsko finančno direkcijo, odsek za neposredne davke, v Ljubljani potom pristojne davčne uprave pritožite.
F. P. — Lj. — Pred tremi meseci ste oddali v najem obrtni lokal proti letni najemnini 6500 din. Pred tednom dni se je pri Vas zglasil organ finančne kontrole ter zahteval vpogled v najemno pogodbo. V* Pa mu te pogodbe niste mogli predložiti, ker je z najemnikom še niste sestavili. Organ finančne kontrole je vzel Vašo izjavo na zapisnik in Vam namignil, da boste kaznovani. Kolikšna kazen Vas pričakuje? — Po tar. post. 14 taks. zakona morajo vsi lastniki stanovanj in lokalov sestaviti pogodbo ali listino o najemu in plačati takso v 15 dneh od dneva vselitve. Drugače plačajo razen redne takse tudi še petkratni znesek redne takse za kazen. V Vašem primeru znaša redna taksa 30 din, kazen pa 150 din. O predpisu kazni Vas bo obvestila pristojna davčna uprava.
P. P. — M. — Davčna uprava zahteva od Vas plačilo davčnega zaostanka v znesku 1560 din. Vprašujete nas ali lahko vložit« prošnjo za odpis tega zaostanka, ki ga na noben način ne morete poravnati. — Na žalost Vam moramo sporočiti, da je vsak odpis ali znižanje pravomočno predpisanih davkov, dokler so iztreljivi, po zakonu nedopusten. Vsaka prošnja, kamorkoli naslovljena, bi bila zaman. Ce pa bi bili pripravljeni plačevati davčni zaostanek v primernih mesečnih obrokih se zglasite pri davčni upravi, ki Vam bo šla v mejah dopustnosti prav gotovo na roko.
Pravna
B. A. J. Ali vpliva hranarina na pravico do plače.— Po treh dneh bolezni pripada zavarovancu — bolnemu človeku — pri OUZD kot hranarina 2/3 zavarovane mezde za dobo trajanja delonezmožnosti, toda največ za 26 tednov. Ako prejema član v času bolezni plačo v gotovini ali naravi, to nima vpliva na pravico do hra-narine. Pogoj za hranarino je nesposobnost za delo in pa dejstvo, da član ne opravlja dela niti drugod niti doma Po § 219 Obrtnega zakona pripada članu delavcu za 7 dni poleg hranarine tudi Še polna plača. Za trgovsko in višje osebje (torej za Vaš primer) velja § 326 Obrtnega zakona, ki priznava službojemniku, M je sprečen zbog bolezni vršiti svojo službo, da obdrži pravico do prejemkov tekom 6 tednov, če tega ni zakrivil namenoma ali iz velike malomarnosti. Po dovršenih neprekinjenih petih letih službe pritiče službojemmku pravica na plačo 8 tednov, po 15 letih pa tekom 10 tednov, a po 25 letih 12 tednov. Za navedeni čas torej prejemanje hranarine ne sme vplivati na pravico prejeti polno plačo,
A. B. C. Od nekoga ste kupili razne premičnine, pa pozneje spoznali, da so stvari za več kot polovico manj vredne. — Ako
Vam prodajalec zlepa ne povrne denarja, ki ste mu ga že dali na račun kupnine in noče priznati razveljavljenja pogodbe, smete s tožbo zahtevati razveljavljenje pogodbe in postavitev v prešnji stan. V Vajinem primeru gre za dvostransko obvezen posel, pri katerem pa kot kupec niste prejeli od prodajalca niti polovice obče vrednosti tega, kar bi mu morali plačati. Možno je, da Vam bo prodajalec kaj popustil. V pravdi bodo najbrže vplivali na razsodbo zveden-ci, katere imata pravico predlagati tekom postopanja obe stranki.
K. J. P. Kako vam odgovarja obrtnik, ki ste ga naprosili za zvedeniško mnenje. — Zvedenec je dotični. kdor se javno prišteva k obrti, uradu, umetnosti ali rokodelstvu, ali kdor prostovoljno prevzame posel, katerega izvršitev zahteva posebno poznanje umetnosti ali nenavadno marljivost in ie odgovoren, ako teh lastnosti nima. Zvedenec je tudi takrat odgovoren, kadar v stvareh svoje obrti za nagrado pogrešeno svetuje komu na škodo. Razen tega je svetovalec odgovoren za škodo, ki jo je vedo-jaoa jEewHfflčtt dotami oeetevaaififB. £s
ne plača odškodnine zlepa, ga boste morali tožiti.
P. C. B. Z neko štedionico ste se pogodili, da Vam bo dala posojilo. Pozneje pa je to odklonila kljub temu, da ste vplačali že precej obrokov. — Svetujemo Vam, da še enkrat pazljivo prečitate pogodbo, katero ste sklenili s štedionico. Menimo, da ste pogodbo podpisali, ne da bi jo proučili in najbrže pristali s podpisom na trdote pogodbe, katerih se prvotno niste zavedali. Seveda Vam štedionica ni dolžna vrniti vplačanih obrokov, ako niste izpolnili vseh pogodbenih pogojev. Ce je dotična štedionica sigurna. Vam ne moremo svetovati, pač pa bi bilo mnogo bolje, da ste se svoj čas obrnili na kak domač, boljši zavod. Ako Vam pogodba ni razumljiva, nam jo pošljite v proučitev.
A. R. V. V sporu ste s mejašem zaradi tega, ker Vam vozi preko Vaše parcele. Kdaj zastara njegova služnostna pravica vožnje. — Ker je sosed pridobil pravico vožnje preko Vaše gozdne parcele že davno s priposestvovanjem, mu je ne boste mogli zabraniti. Njegova pravica je pa zastarala po zakonu zaradi neizvrševanja, ako sosed, kot navajate, že zadnjih 15 let ni izvrševal svoje služnostne pravice zato, ker ste se protivili izvrševanju služnosti in ker upravičenec ni uveljavil svojih starih pravic v treh zaporednih letih.
K. V. D. r. Po prestankn službenega razmerja v svojstvu višjega strokovnega nameščenca bi radi naknadno zahtevali plačilo za delo, opravljeno v času neizrabljenega dopusta. — Ker še niste služili v podjetju neprekinjeno polnih pet let. Vam je pripadal letno dopust najmanj 10 dni in tudi celotni prejemki za čas dopusta. Ker v teku službenega leta, za katerega Vam je pri tikal dopust, niste zahtevali. Vam je ugasnila pravica do dopusta v naravi. Za ves čas neizrabljenega dopusta Vam gre plačilo za prekomerno delo. ki ste ga v teku dopustne dobe izvršili, dasi ga niste bili dolžni. Zahtevek za plačilo prekomernega dela zastara, kakor ostali zahtevki na prejemke v treh letih. Plačilo prekomernega dela mora ustrezati plačilu, kakor Vam je pritikalo v času. ko ste vršili službena opravila. Za čas neizrabljenega dopusta Vam gredo dvojni prejemki, ki se izračunajo oziraje se na dopustne dni in mesečno plačo.
R. H. C. B. Kako se poravna obveznost ln kdo mora trpeti stroške nakazila. — Obveznost prestane zaradi plačila, to je z dajatvijo tega. kar je kdo dati dolžan. Pre-živitek se plačuje vsaj za en mesec naprej. Ako umrje oskrbovanec med tem časom, njegovi dediči niso dolžni povrniti, kar je bilo na njegov preživitek plačanega. Denarna plačila mora dolžnik poslati na lastno nevarnost in na lastne stroške upniku na njegovo domovališče. Kot dolžnik boste torej morali zaradi takega zakonitega določila vedno nakazovati preživnino v določeni višini, ne da bi smeli odbijati nakazilne stroške.
Zdravniška
Življenja željan: Preboleli ste vse mogoče bolezni. Sedaj se počutite slabega, brez volje, za padate od časa do časa še vedno onaniji, za nobeno delo niste sposoben. — Predvsem bi bilo treba točno ugotoviti, dali ste res popolnoma zdravi, zlasti na pljučih. Najbolje bi bilo. da greste za nekaj časa v bolnico. Šele zatem bo mogoče pristopiti k drugim ukrepom n. pr. k športu itd. Vprašanje je tudi, dali boste mogli pri tako slabi konštituciji vzdržati tako naporen študij in dali ne bo cena, za akademski naslov previsoka. V mislih imam namreč Vaše zdravje. Vse polno ljudi je, ki so iz enega ali drugega vzroka morali rezignirati na akademsko izobrazbo, pa so se vendar kasneje le znašli v življenju. Ali ne bi bilo tudi za Vas to boljše?
X. T. v Mariboru: 63 let ste stari. Radi krčnih žil niste služili vojske. Kasneje ste preboleli vnetje žil. Desna noga je postala gluha in Vas peče. Noge Vam otekajo. — V Vašem primeru gre za slabljenje srca in pa za poapnenje žil. Zdravila, ki ste jih dosedaj uporabljali verjetno ne bodo dovolj uspešna. Svetujem zdravljenje v bolnici.
R. L.: Od desne ledvice navzdol imate neprijeten občutek, ki Vam ne da spati. Narave ste šibke. — Vaši podatki so zelo skopi tako, da Vam na podlagi teh ne morem reči nič določnega. Le domnevam lahko, da imate mogoče povešeno ledvico, ali pa kronično vnetje reberne mrene. Poleg tega so seveda še druge možnosti, ki jih pa more pojasniti edino točna preiskava.
Kraševec: 34 let ste stari. Cela Vaša rodbina je bila vedno zdrava in tudi sam niste bili nikoli bolni. Tožite samo. da Vas zapušča spomin. — Omenjeno nadlogo opažamo včasih pri pivcih in pri kadilcih. Sami pa pravite, da ste v tem pogledu zelo zmerni. Po mojem mnenju bo najbolje, ako začnete sistematično vežbati spomin s tem, da se učite na pamet razne pesmi m slic-no Edino ta pot bi utegnila biti uspesna. Vse drugo, kar omenjate, dijeta in ostalo, sigurno nima nobenega smisla.
X I: Po Vašem mnenju imate radi vrtanja širok nos, kar bi si radi dali popraviti. — To naziranje verjetno ne bo držalo. Oblika nosu je pač različna in ne more imeti vsak klasičen, grški nos. Sicer pa pojdite k zdravniku, da Vas vidi, ker le v tem slučaju je mogoče kaj svetovati.
J. K. M.: 60 let ste stari. Imate navale vročine v glavo, vrtoglavico, noge Vas pečejo. — Preprosto zdravljenje poapnenja žil za kar očividno gre v Vašem primeru, je, da uživate dnevno ekstrakt čebule, ki jo' sesekano namočite preko noči v vodi.
Celje B. stara 26 let: 3 mesece sem imate belo perilo. Vkljub obkladkom se vam stanje nikakor noče izboljšati. — Vzrokov belega perila je več. Mogoče imate vnetje okoli maternice, ali pa vnetje nožnice sa_ me. Kakor vidim iz vašega pisma ste nekje v službi. Rad- gospodarjev si ne upate k zdravniku češ, da bodo hoteli vedeti, kaj vam je. Mislim, da je ta vaša skrb popolnoma odveč. Na isti bolezni lahko oboli tudi vaša gospodinja ali pa domača hčerka. Neroden položaj bi bil edino v tem primeru če bi šlo za spolno bolezen, kar pa v vašem primeru ne pride v poštev. Pojdite torej brez skrbi k zdravniku.
K. K. Siri: 14 dni sem imate bolečine v križu. Imate beli tok, utrujeni ste, zanositi ne morete. — Bolečine v križu opažamo najbolj pogosto pri vnetju maternice. Z ozirom še na ostale simptome gre pri vas verjetno za isti slučaj. Za sedaj vam priporočani, da čim več počivate in da si stavite tople obtoladke. V primeru pa, da
st yae sta^ pos&tggi morali k
zdravniku, da vam predpiše učinkovitejša sredstva (injekcije ).
Zaskrbljena: Zajedalce je treba izstisni. ti. Obraz pa očistite z milnim špiritom. Zaskrbljena pa radi take malenkosti res ni treba biti.
Tatjana: Stari ste 18 let. Par mesecev sem čutite bolečine v želodcu. Jeste sicer malo, vendar pojeste mnogo svežega, včasih vročega kruha. Pogosto imate glavobol. Redite se. — Vse vaše prebavne težave izvirajo iz vaše napačne prehrane. Kruh, zlasti pa svež, vroč, morate skoro popolnoma črtati iz vašega jedilnega lista. Pripominjam, da je kruh tudi zelo redilen in da je to vzrok, da ste tako rejeni. Hrana naj bo torej pred vsem rastlinska (sveže sadje, prikuhe). Verjetno ste tudi precej malokrvni. Priporočam, da uživate pogo. sto jetra. Tožite, da se premalo gibate. Temu se čudim, če pomislim na vaših 18 let in na današnjo dobo športa. Imate pri. liko, da gojite šport poleti in pozimi. Pre. menite torej vaš način prehrane in posvetite se temu ali pa onemu športu in vse vaše težave bodo izginile.
Sestra K: Vaša sestra ne sme piti ni-kake hladne stvari, sicer postane takoj hripava. — Po mojem mnenju in kolikor morem na daljavo soditi, gre za kroničen katar žrela. Najbolje bi bila temelj.ta splošna preiskava, zlasti pa preiskava grla po specialistu, ker ni izključeno, da se skriva za tem kaj hujšega.
Zora: Z ozirom na izgled iztoka, se mi zdi, da imate mogoče izjedo maternice. Potreben bi bil na vsak način zdravniški pregled. Pojav, ki ste ga opisali po mojem mnenju nima nič opraviti z okužbo, temveč je posledica razdraženja. Vaše postopanje se mi ne zdi pravilno, ker utegnete imeti trajne posledice v obliki težke nevraste. ni je. Zaključek si stvorite sami!
Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pijete!
Vaše zdravje je toliko vredno — da zahtevate
(Haden&ko
tisto z rdečimi srci,
našo najboljšo mineralno vodo.
izrecno v originalnih steklenicah !
H. I; Pri površnem pregledu stavljati tako diagnozo, se mi zdi malo tvegano. Ker mi v pismu nič ne omenjate kake bolezni, ki bi jo preboleli, vam ne morem dati določnega odgovora. Mislim, da bi bi bilo najbolje, da greste na interni oddelek splošne bolnice za točen pregled srca.
Mantonist: Tožite, da imate že več mesecev sem močno zaprtje, bolečine v trebuhu, mučne sanje in da se še vedno vdajate mladostni zablodi. — Mislim, da je po. slednje dejstvo, odnosno vaše nastrojenje krivo vsem vašim težavam. Oslabelost živ. cev, ki jadra pod raznimi imeni, je kriva i enega i drugega Pot do ozdravljenja leži v vas samih. Jačajte svoje voljo s športom, duševnimi vajami, poiščite si primerne družbe, ki ima zdrave poglede na svet, nakar mislim, da bo kmalu konec vseh vaših težav in nadlog.
Kmetijska
Ukuhavanje zelenjave.
L L. Z. Zanima Vas ukuhavanje zelenjave v VVeckaparatu.
Grah, zelen oluščimo, pošteno operemo in ga pustimo 5 minut pariti nad loncem z vrelo vodo. Nato ga prelijemo z mrzlo vodo, očedimo in napolnimo v steklenice ali kozarce, zalijemo s slano vodo (na 1 1 vode malo žlico kuhinjske soli). Zaprte posode kuhamo v Wecku 1 in pol ure pri 100° C. Cez 2—3 dni ponovimo kuhanje, vendar samo pol ure.
Sladkorni grah ▼ stročju napravimo na isti način, le da ga ne izružimo in da vzamemo mesto slane vode sladko (na 1 liter vode en četrt kg sladkorja). Prvo kuhanje tričetrt ure, drugo, po 3 dneh četrt ure.
Fižol v stročju. Mlado fižolovo stročje otrebimo, operemo, parimo na sopari 10 minut in prelijemo z mrzlo vodo. Potem ga tesno vložimo v kozarce (kuhamo pri 100° C) 1 in pol ure. Cez dva ali tri dni kuhanje ponovimo za pol ure.
čebula pre ran o kUje
L D. Solin: Vsako leto vam že okrog novega leta vsa čebula preraste. Kako bi lahko preprečili njeno prerano odganjanje?
Način, ki vam ga priporočajo, lahko na par komadih preizkusite sami. Imamo pa iste pomisleke kot vi, da se je namreč bati gnitja Poleg tega pa korenine niso vzrok poganjanja, katerega povzroči višja temperatura. Shranjevati je treba čebulo v zračnih suhih in hladnih prostorih na slami, v katerih pa temperatura ne sme biti nižja od 2 do 3 stopinje C nad ničlo. Pri povišani temperaturi, kar nastopi pri vas zelo zgodaj, ,začne odganjati, kar je popolnoma naraven pojav. S tem seveda čebula zgubi na teži in vrednosti. Poganjanje se da nekoliko zadržati na ta način, da daste čebulo v redko tkani vreči za nekaj dni v prekajevalnico, ali v kamin in jo pre kadite.
Strokovne knjige.
Sremič: Prosite za navedbo strokovnih knjig iz vinarstva, kletarstva in sadjarstva
Ne sporočate, aH vam naj navedemo samo knjige pisane v slovenščini, ali tudi v drugih jezikih. Zato vam bomo navedli predvsem slovenske, v nedostatkih teh pa še nemške in hrvaška
Vinarstvo: B. Skalicky: Pridelovanjem razpečavanje namiznega grozdja; — A. žmavc: Vinarstvo; — Trsni izbor za dravsko banovino; — Ožanič: Trakovi Oko osnivanja vinograda 1916: — I. Rittlg: Vmogradarstvo; — M. Stojanovič: Novo vinogradaj§tyo. Klasično delo iz vinar-
stva je: Babo-Mach: Handbuch des Wem-baues I. H 1924 (morda tudi kaka poznejša izdaja).
Kletarstvo: B. SkaBcky: Kletarstvo; — A. 2mavc: Vinski zakon in kletarski veri ež: — L Zupanič: Naapke in bolezni vina; — Bož. Rankovič: Vinarstvo.
Sadjarstvo: L Belle: Sadjarstvo 1923 (zastarelo); M. Humek: Praktični sadjar^ M. Humek: Breskev in marelica: J. Prioi: Pomen gnojenja v sadjarstvu; Isti: Obiranje, sortiranje, shranjevanje in paka-nje sadja; Isti: škropljenje sadnega drevja; I. Rittig: Vočarstvo; J. Loschnig: Obstbaum; odlična sadjarska knjiga je: Dr. Zederbauer: Handbuch desObstbaues 1936. Knjige, ki jih boste izbrali, lahko naročite v Učiteljski knjigarni v Ljubljani.
Napredek in ostali v prihodnji številki.
š jTh
Včeraj je ladja »Piriapolis« odpeljala iz Antverpena približno sto evropskih šahovskih mojstrov na olimpiado v Buenos Aire-su. Kolikor je bilo mogoče zadnje dni pred odhodom izvedeti, gredo razen Jugoslavije vsa prijavljena evropska moštva, tudi bolgarsko. »Piriapolis« dospe v Buenos Aires šele 19. avgusta. Med potjo se ustavi po dva dni v Pernambuku, Rio de Jaineru in Santosu ter en dan v Montevideu. V prihodnjih 20 ali 30 letih evropski šahisti najbrž ne bodo imeli ponovne prilike za tako lep skoro brezplačen »izlet«! — Sir G. Thomas je odpotoval na olimpiado že pred tednom z drugo ladjo, v petek pa sta iz Hamburga krenila na pot tudi bivši svetovni prvak Capablanca ter predsednik mednarodne šahovske federacije FIDE, dr. Rueb. Capablanca bo igral v kubanskem moštvu in se bo tokrat prvič udeležil olimpiade. Dr. Rueb pa bo predsedoval kongresu FIDE, ki je določen za 16. in 17. september. — Po olimpiadi je napovedana v Južni Ameriki vrsta večjih mednarodnih turnirjev, predvsem eden v uruguajski prestolnici Montevideu. 2e pred meseci je za večji turnir v Havani na Kubi dobil vabilo za slučaj svoje udeležbe na olimpiadi tudi naš prvak dr. Vidmar. — Turnirja za dam-sko prvenstvo v Buenos Airesu, ki se vrši istočasno z olimpiado, se udeleži 16 dam, med njimi večina iz Evrope, z go. Menchik Stevensonovo na čelu.
Na turnirju za nemško prvenstvo v Oeyauhnsenu je zmagal, kakor je bilo pričakovati, Eliskases z 11 točkami iz 15 in kar dvema točkama razlike pred sledečim. Ker se Bogoljubov iz neznanih vzrokov turnirjev za nemško prvenstvo ne udeležuje, nima Eliskases v njih že več pravega konkurenta. Ponovna zmaga pa je vendarle zopet potrdila, da se Eliskases trenutno nahaja v zelo dobri formi. To kaže tudi dejstvo, da je izgubil na turnirju eno samo partijo, obenem edino med 56 kolikor jih je na 5 zaporednih turnirjih v zadnjih 3 mesecih igral. Drugo mesto je zasedel z 9 točkami nepričakovano Dunaj-čan Lokvenc, ki je bil doslej znan samo kot soliden mojster s strogo pozicijskim stilom, ni pa še nikdar imel sličnega velikega uspeha. Tudi na tretje mesto se je plasiral mojster iz novih nemških provinc, sudetsko-nemški prvak Gilg, z točkami. Slede 4—5. Rellstab ter Kohler (Miin-chen) z 8; (slednji je star šele 22 let). Dalje: Engels, Heinicke, Keller, Richter 7V2, Brinckmann, Eisinger, Kieninger (prvak 1.1937!) in Miiller (dunajski prvak!) 7, Michel 6V2. dr. Lange 6, Ernst 5. — Na listi je zopet, kakor vidimo, mnogo novih imen. Pravico udeležbe imajo vedno namreč samo štirie prvoplasiranl s turnirja prejšnjega leta, vsi drugi mojstri pa se morajo vedno na novo boriti za kvalifikacijo na predturnirjih. na katere so pripu-ščeni tudi nekateri boljši amaterji. Praksa daje temu sistemu prav, — marsikateri znani mojser v predtekmovanjih izpade. — S turnirja je naslednja partija.
Kraljevo-indijska obramba Beli: Eliskases	črni: dr. Lange
1.	d2—d4	Sg8—f6
2.	c2—c4	g7—g6
3.	Sbl—c3	Lf8—g7
4.	Sgl—f3	d7—d6
5.	g2—g3	o—o
6.	Lfl—g2	Sb8—c6 ?
Edina pravilna poteza tu je Sbd7. Na potezo v partiji dobi beli prevažen tempo z napadom na skakača:
7.	d4—d5	Sc6—a5?
In tu je bilo treba igrati skakača nazaj na b8. Povsod drugod je ta izpostavljen samo novim napadom, zlasti seveda na a5. Pa tudi na Se5 bi bilo 8. Sd2 s sledečim f4 in e4 nevzdržno za črnega.
8.	Ddl—d3	b7—b6
9.	b2—b4	Sa5—b7
Slabšega polja za skakača si menda ni
mogoče misliti, črni je morda prvotno nameraval igrati Lf5, 10. e4, Se4:, 11. Se4:, Lal:, 12. ba5:, pa se je najbrž prepričal, da ima potem premalo materiala za uspešno obrambo.
10.	Tal—bi
Radi možnosti a5 je treba še nekoliko previdne igre.
10............Lc8—f5
Da bi provociral e4 in tako vsaj zaprl diagonalo g2—b7. Toda beli s tem dobi še nadaljnji tempo za ojačenje svoje pozicije, črnemu pa preostane samo popolnoma pasivna obramba, brez vsake proti-igre.
11.	e2—e4	Lf5—d7
12.	o—o	Dd8—c8
13.	Lcl—b2	e7—e5
Nameravana zamenjava na h3 je tudi
že prenevarna, ker postane točka c6 preslaba.
14.	d5 : e6 e. p.
Manj jasno je 14. Sel. Se8, 15. f4, f5!. Sedaj pa dobi beli polji d5 in d4 za ska-kače, pa tudi obe diagonali za lovca pridobita zopet na pomenu.
14............Ld7 : e6
15.	Sc3—d5	Dc8—d8
16.	Sf3—d4	Sf6 : d5
Po tej zamenjavi postane točka c7 nepopravljivo slaba. Toda grozilo je ne samo Sc6, temveč — na pr. na Ld7 — tudi 17. Sf6:-f, Lf6:, 18. e5, de5:, 19. Lb7:, Tb8, 20. Sc6.
17.	c4 : d5	Le6—d7
18.	Tfl—cl	a7—a5
19.	a2—a3	a5 : b4
20.	a3 : b4	Ta8—a4
21.	Sd4—c6	Dd8—e8
Ne gre Lc6:. 22. dc6:. Tb4:, 23. Lg7:, Sc5, 24. Dc3 ali 24. Tc5:.
22.	Lb2 : g7	Kg8 : g7
23.	Dd3—c3+	f7—f6
24.	Sc6—=d4
Kmet c7 gade, bitka je flgtofeOfc
24.	, . • ■ i
25.	Dc3 : c7 Se najbolje.
25. Dc7 : d6 Izgubi še figuro.
27.	Sd4—e6 +
28.	Dd6 : e6
29.	Tel—c7!
«8—fr
Sb7—c5
Sc5 : e4?
Ld7 : e6 Tf7—e7 črni se vda Vasja Pire
I O
Nedelja, 30. julija
Ljubljane, 8: Slavnostna glasba (plošče). — 8.45: Napovedi, poročila. — 9: Prenos pontifikalne maše. — 10.30: PiH-hov kvartet in citraški dueti (gg. Skok 1« Kosi). — 12: Klavirski koncert dr. Danila švare). — 13: Napovedi. — 13.20: Samospeve poje g. A. Sladoljev, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 14: Reportaža s Stadiona. — 16: Prenos teniške tekme tz Zagreba. — 17: Kmet. ura: Skrbimo pravočasno za kislo krmo (inž. Matija Ab-sec). — 17.30: Cimermanov kvartet m Ljubljanski pevski jazz-kvartet. — 19: Napovedi, poročila.— 19.40: Nac. ura.— 20: Slovenska pesem (plošče). — 20.30: Prenos simf. koncerta iz Rogaške Slatine. — 21.30: Orgelski koncert (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kmečki trio.
Beograd 17.30: Godba na pihala in plošče. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Simfonična glasba. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 20: Klavirski koncert, recitacije in vesela muzika. — 22.20: Plesi in plošče. — Praga 19.10: Večer češke pesmi. — 21.30: Orkestralni koncert. — 22.20: Plesna muzika. — 23.20: Revija plošč. — Varšava 21.15: Plesna muzika in petje. — 21.50: Lahka godba. — Sofija 18: Lahka godba hi ples. — 19.30: Orkester in solisti. — 20: Petje. — 20.50: Odlomki iz operet. — 21.25: Lahka glasba.
—	Dunaj 11: Vojaška godba. — 12: Go-dalni orkester. — 16: Vesela muzika. — 20.15: Pesmi in plesni napevi. — 22.30! Lahka glasba. — Berlin 20.15: Nedeljsko rajanje. —• 22.30: Plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Munchen 20.15: Večer opere in operete. — 22.30: Vesela muzika in ples. — Pariz 20: Plošče. — 20.15: Petje. — 20.30: Zvočna igra. — 23: Godba za ples.
PonedeljeK, 31. julija
Ljubljana 12: Uverture (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Harmoniko solo igra g. Edvard Kovač. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila
—	19.30: Zanimivosti. — 19.40: Nac. urt.
—	20: Iz opere »Hovanščina« (plošče).
—	20.10: Volja in strast (g. Emil Hrovat). — 20.30: Pevski zbor »Cankar«. — 21.10: Friedman: Slovanska rapsodija (plošče). — 21.20: Klavirski koncert (g. W. Klosen). — 22: Napovedi,, poročila — 22.15: Pevski koncert gdč. Marije Markl-zettijeve, pri klavirju prof. M. Lipovšek.
Beograd 18.20: Orkester. — 19.05: Ruske romance. — 20: Narodne pesmi in koncert orkestra. — 21.10: Violinske skladbe in plošče — 22.15: Arije in pesmi. — Zagreb 20: Plošče. — 20.30: Kakor v Beogradu. — 21: Plošče. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 20.10: Češki kantorji. — 22.10: Plošče. — 23: češka glasba. — Var. šava. — 21: Koncert Griegove glasbe. — 21.35: Plošče. — 22: Plesi. — Sofija 17.30J Plesi in narodne pesmi. — 19: Petje. — 19 30: Simf. glasba. — 20.50: Lahka glasba. — 21.40: Ples. — Dunaj 12: Lahka glasba. — 16: Šport in mikrofon. — 19: Vesele balade. — 20.15: »Plavi ponedeljek«. — 22.30: Pod južnim soncem«. — Berlin 19.15: Pratika za naprej. — 20.15: Zabaven spored. — 22.30: Prenos z Dunaja. — Munchen 19 20: Poziv na ples. — 20.15: Valček in balet. — 21: O tehtnih in praznih besedah. — 22.40: Spored pred polnočjo. — Pariz 19.50: Plošče. — 20.30: Lahka glasba. — 21: Komorni koncert. — 22.42: Plošče.
Novi orehi
Izločilnica
SPOVED — ETNA — ARMADA — ZAVIST — NOTICA — STREHA — JEZERO
—	ZMEDA — PERNICA — KOMAR — NAVADA — KAJTIMAR — DEŽNIK — JABOLKO.
Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki in sestavi iz njih znan rek.
črkovmea
D	R A V P E	R
B	O N 2 Š K	Z
E	J E E K O	U
O	V K R U V	O
Dopolnilnica
STAR — ETER — RIJA — ANDE — AR
—	KRK — SAJE — LET — NIČA — KAVA
Vsaki besedi dodaj še po eno črko, da dobiš nove besede. Novo vstavljene črkn ti dajo ime in priimek slov. pisatelja.
Veriga
—	RI —
—	LI — — GO —
—	PA —
—	TI —
—	RI —
—	PA —
Namestu črtic vstavi zloge, da dobiš same trizložne besede. Zadnji zlog vsake besede je obenem prvi zlog naslednje besede. Prvi in zadnji zlog verige dasta del obraza.
Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«. V kotu napišite »Oddelek za uganke«! Potrebni sta najmanj dve pravilni rešitvi. Po žrebu bo stric Matic razdelil spet nekaj lepih knjižnih nagrad.
Strti orehi
Dopolnilnica: Največje misli prihajajo iM srca.
Skrito ime: Janko Kersnik.
Izločilnica: Kri ni voda.
Skrivalnica: Gnila riba pri glavi smrdi.
Med reševalce je razdelil stric Matic 8 nagrad, ki jih dobe naslednji: Janko Stari-ha, Črnomelj, Alojzija Trošt, Slap pri Vipavi, Anton Habič, Bohinjska Bistrica in Edi Antosiewicz, Ljubljana Sokolska S III nadstr., dobe po en roman iz »Jutrovi knjižnice.
Danuša Plesni čar, Ljubljana, Dreniko-va 27, Vilma Skarabot, Maida di Catanžaro, Calabria, Italija, Mira Skedl, Sela p. Hinje pri Žužemberku in Judita Perka, Solkan po dobe po eno knjigo »Življenji m svet«.
»JUTRO« 8L 175.
tš =—
f
IhMJft, JO. TEL 1038
SreSiro, drage kamne
in vsakovrstno
ZLATObrit
po najvišjih cenah
Jos. EBERLE, Ljubljana
Tyrševa 2 palača hotela »Slon«
Vata
<7 tablah in za odeje, iredno na zalogi. — Zahtevajte vzorce ln cenik.
Arbeiter — Maribor.
• i NO- IM. VEČBARVNE
JUGOGRAFIKA
-Svtftom. rhiin-23
INSEKIRAJTE
V »JUTRU« !
Srečke so dospele.
Glavno zaključno žrebanje državne razredne loterije V. razreda 38. kola se prične 12. avgusta in bo trajalo do 9. septembra. V tem razredu bo državna razredna loterija izplačala svojim igralcem 56 milijonov 946 tisoč dinarjev.
V interesu vsakega naročnika je, da srečke pravočasno obnovi. Na razpolago je še tudi velika izbira srečk za nove naročnike. Ne zamudite prilike — nabavite si srečke čimprej! Tudi Vas čaka sreča. V najsrečnejšem slučaja lahko zadenete na eno srečko 3,200.000 din. Srečke bodo novim naročnikom naprodaj ves čas med žrebanjem, dokler bo trajala zaloga.
Dnevni izid žrebanja bom objavljal še isti dan po radiju, naslednji dan pa v časopisju. Poleg tega bo še vsak takoj pismeno obve* ščen. Vse dobitke bom takoj izplačaL
Cena srečk t petem razreda: 1/1 IOOO*— 1/2 500-— 1/4 250 -
Pri poroča se Vam glavna kolektura državne razredne loterlie
»VRELEC SREČE

ALOJZIJ PLANINSEK. Uubliana
Beethi
14. Telefon 35-10
U VVLNDER:
132
GospodhJ£mpj$ta
Roman o Francu Ferdinandu
(Avtoriziran prevod /
Čabrinovič mu je prišel naproti. Akoravno je bil črkostavec v slaščičarni sklenil, da ne bo več govoril s Principom, je bilo vendar videti, kakor da se hoče pridružiti gimnazijcu. Princip se je naglo obrnil, šel dalje in jel oprezati, ali ni kje nedolžnega spremljevalca, ki bi v njegovi družbi prebil to poslednjo uro; potreboval je spremljevalca, ki bi pred njim utihnil vsak detektivski sum. Čez nekaj minut je Princip tega spremljevalca našel. Sošolec, sin državnega tožilca Svare, mu je prišel naproti, , in Princip ga je veselo pozdravil: »Si tudi ti prišel gledat prestolonaslednikov vhod? Da? Zgodnja sva, v časniku pišejo, da pride šele ob desetih.« — »Da, stopiva Gavro. Poiščiva si dober prostor«, je rekel sin državnega tožilca, dobiva ga brez težave, saj veš, da imam protekcijo.«
Ob strani sinu državnega tožilca, ki so ga poznali vsi redarji in detektivi, se ni bilo Principu ničesar bati. Videl je, kako je neki detektiv ustavil Čabrinoviča. Čabrinovič se je z nasmeškom izkazal, nato je krenil dalje. Princip se je oddahnil; bal se je, da ne bi črkostavec napravil kakšne nerodnosti.
Deset minut pred desetimi je rekel mladi Svara: »Skoraj bo čas, da si poiščeva prostor. Nadvojvoda se odpelje sicer najprej v Filipovičev tabor in šele odtod v mestno hišo, a kmalu po desetih bi utegnil že...«
Zadnjih besed Princip ni več slišal: z vseh utrdb so zagrmeli topcvi. Kakor da bi ga bila prešinila električna iskra planil Švara proti jpau*ju, da bi se postavil v vrsto. Princip je hitel k Latinskemu mostu, kjer je hotel pričakati prestolonaslednika. Stopil je v *-rsto in potipal v žepih bombo, pištolo in strup. Pomislil je: »Mimo nekaterih izmed nas se bo peljal, preden pride do mene Mimo koga le? Kje stoji Čabrinovič in kje Ilič? Misli se mi mešajo, ne smem biti tako razburjen. Bistro oko moram imeti in mirno roko. Ne morem se brigati za druge. Bombe ne bom vrgel, streljal bom. Meril bom v široke prsi. Izkušal ga bom zadeti v srce.«
Redek policijski kordon je skrbel na Appelovem nabrežju za red. Topovi so grmeli brez konca in kraja. Nasproti poslopja Avstroogrske banke, pred Čumurijskim mostom, je stal dijak Mehmedbašič. Čumurijski most je bil prvi v trojici mostov na Appelovem nabrežju, ki se je moral prestolonaslednik na poti kmestni hiši peljati mimo njih. Nedaleč od muslimana je stal Čubrilovič, temu nasproti na oni strani nabrežja Danilo Ilič, nekaj korakov dalje Čabrinovič. Ti so bili prvi, ki je moral nadvojvoda mimo njih. Bili so prvi, ki so iz majhne razdalje, od višje dekliške šole sem, slišali klice »Živio!« oznanjajoče, da se prestolonaslednik bliža.
V višji dekliški šoli so bila vsa okna polna glav. Svetlo so se razlegali glasovi mladih deklet, ki so se sklanjala skozi okna. Gener?] Potiorek prebival-
cem ni bil prepovedal odpirati okna, hotel je prestolonasledniku pokazati, da se ni od prebivalcev glavnega mesta ničesar bati. Avtomobili, ki jih je pričakovala množica, so z zmerno hitrostjo vozili proti Čumurijskemu mostu. V prvem avtomobilu je sedel vladni komisar poleg sarajevskega župana.
V drugem Franc Ferdinand poleg Zofije, prestolo-nasledniški dvojici nasproti pa general Potiorek; zraven šoferja je sedel lastnik avtomobila, grof Har rach. V treh vozovih, ki so sledili prestolonasled-nikovemu avtamobilu, so sedeli pribočniki in nekaj drugih častnikov. Sesti avtomobil, ki so ga imeli za rezervo, je bil prazen. Franc Ferdinand se je naporno smehljal in s pol ušesa poslušal Potiorka, ki je živahno mahal z roko ter kazal najznamenitejša poslopja. Tudi Zofija se je z naporom smehljala. Pred odhodom iz Ilidže, je bil Franc Ferdinand brzojavil svojim otrokom, da se veseli svidenja z njimi. Preden je sedla v avtomobil, se je bila Zofija naglo pokrižala. Potem si je bila nadela prijazno se smehljajoči obraz, ki je menila, da ga mora kot vladarica dežele kazati prebivalcem. Peljala se je po glavnem mestu Sarajevu, ne zmagoslavno, temveč v strahu in grozi, a tega ni smel nihče opaziti, niti on ne, ljubljeni mož, ki jo je bil proti cesarjevi volji in habsburški hišni postavi na kljub posadil ob svojo desnico in jo storil deležno časti .kakršne se spodobijo samo vladarici dežele.
Hrabro se je smehljala, toda v očeh ji je prežal strah. Muslimanski dijak Mehmedbašič je videl ta strah in ni ustrelil, prešern Čubrilovič je ob bli-žanju voz izgubil glavo in tudi ni ustrelil, učiteljski kandidat Danilo Ilič je v žepu stiskal samokres
I in trepetal, tema se mu je delala pred očmi, nerazločno je videl vihrajoči zeleni perjanici dveh generalskih klobukov, Potiorka, prestolonaslednika in ženo, ki je bila v beli obleki in si je držala razpet bel solnčnik pred obraz. »Ne morem!« je Ilič pomislil. »Ne morem! Še trenutek in bodo mimo — a ustreliti ne morem.« V naslednjem trenutku so ga avtomobili minili.
Nekaj korakov dalje, ob Čumurijskem mostu, je stal črkostavec Čabrinovič. Sklenil je bil, da mora pri tem mostu nadvojvoda umreti. Namenil se je bil, da potegne bombo kakor jabolko iz žepa in jo zaluči v prestolonaslednika. »To je kaj preprosto«, je mislil sam pri sebi. »Ne Princip in ne Grabež, temveč jaz, ki me ošabneža prezirata, bom storil dejanje. Zdaj — venkaj z jabolkom!«
V tem ko je drčal mimo njega prvi avtomobil z županom in vladnim komisarjem, je potegnil bombo iz žepa, vsi, kar jih je stalo na okrog, bi bili lahko videli, vsi detektivi in redarji bi bili lahko videli, a nihče ga ni pogledal, vsi so strmeli v prestolonaslednika in v gospo zraven njega ter ju spoštljivo pozdravljali in klicali »Zivio!«
Čabrinovič je vzdignil roko in vrgel bombo proti avtomobilu. Franc Ferdinand in Zofija sta videla majhno črno reč, kakor je priletela proti njima. Mali črni predmet je zletel Zofiji mimo vratu ni ga obrsnil. Franc Ferdinand je z gibom komolca odbil črni predmet, tako da se je strkljal na odprto streho voza in odtod na cesto. Šofer je pognal avtomobil naprej. V naslednjem trenutku se je bomba nekaj metrov za avtomobilom pod kolesi tretjega voza razletela.
Koroški drobiž
Na dunajski univerzi je promovirar ža doktorja vsega zdravilstva gosp. Valentin Travnik, slovenski rojak iz Sel nad Bore vi jami.
Živinska kuga se zelo hitro širi po gornjem Rožu. Doslej so okužene vasi Bistrica v Roža. Svetna ves in Slovenji Plaj-berk ter Podklošter, Bekštajn, Ledenice* Bilčovs in Št. Jakob v Rožu. Oblasti so izdale zelo stroge ukrepe, da bi se kuga ne širila s tako brzino. Kmetje okuženih občin trpijo veliko škodo, ker ne smejo prodajati mleka in mlekarskih izdelkov niti od zdravih živali. Tudi prodala goveda je omejena na posebna dovoljenja okrajnih glavarstev. Kjer so skupni pašniki, je paša goveje živine prepovedana. Tako so morali vso živmo s planin ob meji prignati zopet v hleve in se je bati, da bo kmetom primanjkovalo krme za živino.
Odslej bo obdavčeno tudi klanje svinj, ovac in goveje živine za domačo prehrano na kmetih. Davka prosto je samo klanje telet pod 40 kg žive teže in ovac pod 20 kg. Kdor kolje doma, mora svojo namero javiti davkariji in plačati določeni davek.
Ob pogrebu župnika Zeichna, ki je umrl v St. Jakobu v Rožu, je okrajno glavarstvo v Beljaku izdalo odredbo sledeče vsebine: »Zaradi parkljevke in slinavke v občini St. Jakob in sosednih občinah se odreja: Pogreba na Reki umrlega župnika Jožefa Zeichna se smejo udeležiti samo najožji sorodniki in znanci. Udeležba večjega števila pogrebcev predvsem iz sosednih krajev je prepovedana «
Smolnikovi družini v St. Lipšu v Pod-juni je umrla hčerka edinka Roža. Dosegla je komaj starost 23 lat. Po ugotovitvah zdravnikov je nenadno smrt povzročilo zastrupi jen je krvi. Mlado dekle je bilo iz zavedne slovenske družine.
V	Celovcu je praznoval 701etnico svojega rojstva bivši trgovec Jernej Hafner. Jubilant je eden onih redkih, ki kljub nemškemu okolju deželnega mesta ni nikoli zatajil svoje slovenske narodnosti. Kot trgovec je slovel po svoji poštenosti in solidnosti in okoliški Slovenci so radi kupovali pri njem Z varčnostjo si je omogočil skromen življenjski večer.
Iz Julilske krajine
Nov kruh
V	borbi za lasten kruh so izdali pred dnevi nove ukrepe. Po teh se odpravljajo do sedaj dopuščene vrste moke za peko kruha in izdelavo raznih vrst testenin. Predpisana je bila enotna vrsta moke, tako da bo dovolj domače zaloge za kruh in testenine, ne da bi bilo treba žita uvažati.
Slej ko prej bodo morali poljedelci žito oddajati v javna skladišča. Odredbe o re-kviziciji se bodo izvajale praktično še Strožje kakor doslej. Cena kruhu se bo nekoliko povišala. Ostala pa bo nato ne-izpremenljiva za leto dni. Po kakovosti bo kruh iz nove enotne vrste moke nekoliko boljši, kakor je sedanji iz moke tipa B. Vendar ne bo popolnoma bel. O njem so bili izdani točni in strogi predpisi. Deloma cci bili za te spremembe odločilni zdravstveni razlogi. Nove odredbe o moki in enotnem kruhu se uveljavijo že v avgustu.
Drobne novice
Poroki. Te dni so se v Gorici poročili monter Emil Sfiligoj z gdč. Antonijo Gre-goričevo ter g. Avgust Volk z gdč. Marijo PfiTtovtovo. Čestitamo!
• Nova grobova. V Gorici sta umrla g.
I Gothard Nemec v starosti 41 let in Luka Suligoj v starosti 63 let. V krogu svojih znancev sta bila zelo priljubljena. Preostalim naše sožalje!
Kaznovani trgovci. V Istri slei ko prej z vso strogostjo izvajajo določbe o cenah in blagu v trgovini na drobno. Skoraj vsak dan se pripeti, da oblasti v enem ali drugem kraju kaznujejo trgovce z globo in začasno zaporo njihovih trgovin. V zadnjih dneh je bilo tako kaznovanih 13 trgovcev v Labinju. Her peljali, Dekanih, Kopru, Vrsaru, Lanišču, Marezigah, Pulju. Izoli in Oprtlju.
Novi krediti za istrski vodovod. Ze dolga leta grade veliki istrski vodovod, katerega omrežje se sedaj širi proti jugu in jugozapadu pokrajine. Po proračunu bo treba za dovršitev vodovoda še okrog 57 milijonov lir, a dela bodo popolnoma dovršena šelo v prihodnjem desetletju. Za prihodnji dve poslovni leti je bilo za vodovod določenih 14 milijonov kreditov, a od teh je bilo porabljenih že 8.5 milijona lir. Te dni je kmetijsko ministrstvo, v katerega pristojnost spadajo vodovodna dela, nakazalo gradbenemu podjetju nadaljnjih 5 milijonov, da bi se dela čim bolj pospešila.
Huda nesreča pri delu. Pred dnevi se je
pripetila v tržaških strojnih tovarnah huda nesreča. 23 let stari Stanko Čebular iz Sežane ki je imel opiavka pri neki trans-misijski napravi. Nenadoma ga je zgrabilo jermenje in že se je znašel med kolesjem, ki ga je strašno poškodovalo. Odtrgalo mu je malone desno roko in mu prizadejalo hude poškodbe še po vsem telesu. Zlomilo mu je tudi hrbtenico ter desno nogo. Cebularja so takoj odpeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je brezupno.
Požar v barkovljanski tovarni. V Bar-kovljah pri Trstu so imeli v tovarni loščil že lani velik požar, ki je tedaj povzročil podjetju prav veliko škodo. Pred dnevi je v strojnem oddelku nenadoma zopet nastal ogenj, ki so ga pa k sreči o pravem času opazil. Požar je nastal v neposredni bližini kotlov in se je takoj razširil na zalogo raflniranega voska. Gasilci iz Trsta so v naglici prihiteli na pomoč in po nekaj urah napornega dela jim je uspelo požar omejiti in pogasiti. Škoda, ki 1o je ogenj napravil podjetju, znaša okrog 50 tisoč lir.
Drug požar je nastal pred dnevi v Gradišču pri Vipavi. Izbruhnil je prav tako na seniku, a njegovih vzrokov še ni bilo mogoče dognati. Senik je bil last Karoline Libanje. Na seniku je bilo 40 stotov sena. Požar je uničil vse do kraja in še mnogo poljskega orodja, tako da je povzročil prav občutno škodo, ki so jo ocenili na 15 tisoč lir. Pri gašenju je poleg domačinov pomagalo tudi vojaštvo.	_ ,.
Popravek. O požaru na Cerkljanskem
smo zadnjič objavili mestoma napačno poročilo. Na tem mestu ga popravljamo ta. ko da je požar nastal v noči od ponedeljka' na torek, 18. t. m. Požar je poškodoval le kozolec posestnika Antona Eržena in mu uničil nekaj kmečkega orodja, manjšo količino sena in »ta. Požar so pogasili domačini. škoda ni bila velika.
BREŽICE. Zdravstveni dom v Brežicah v času od 3. avgusta do vštetega 10. avgusta ne bo posloval ter bodo vai oddelki zaprti.
JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. zvečer (v nedeljo ob 3. url popoldne samo ob slabem vremenu) vesel velefilm »Zapeljivec po naročilu«. Med dodatki tudi Paramountov zv. tednik. Sledi »Nočni pevec«. (—)
Pogosti požari
v Preknrarju
Murska Sobota, 29. julija
V	zadnjem tednu je b;lo v Prekmurju več izredno hudih požarov, ki so napravili nad četrt milijona dinarjev škode. V Šu-lincih je ob isti uri izbruhnil požar pri dveh posestnikih, in sicer pri hišnih številkah 38 in 46. Prvemu posestniku je zgorela stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, poljski pridelki, gospodarsko orodje in 3 svinje. Na pogorišče so prihitele 4 gasilske čete, ki pa požara niso mogle pogasiti, ker je primanjkovalo vode, poleg tega pa je pihal močan južni veter. Ob isti uri, to je ob dveh popoldne v najhujši sončni pripeki, je izbruhnil požar pri drugem posestniku. Ogenj se je tako naglo širil, da je bila tudi takojšnja pomoč gasilcev brezuspešna. Vse je do tal pogorelo in prav nič niso mogli rešiti iz gorečih gospodarskih poslopij in iz stanovanjske hiše. Pogorelo je vse pohištvo, obleka, hrana, v hlevu pa 4 krave ln 5 svinj. Vzroka požara niso ie mogli pojasniti, posestnika pa nista bila zavarovana.
V	Prosenjakovcih je nastal požar v mizarski delavnici Josipa Burmena. Gasilci so požar Iokalizirali, tako da je pogorela samo notranjost delavnice, mizarsko in stru-garsko orodje ter mize. Tudi tu lastnik ni bi! zavarovan.
Največji požar pa je bil le dni v ČikeČkl vasi pri posestniku Balaicu. Ogenj je izbruhnil opolnoči v gospodarskem poslopju, kjer je imel 250 križev rži in pšenice pripravljenih za mlatitev. Zaradi suhega vremena in velikega vetra se je požar naglo razširil na stanovanjsko hišo in na vsa stanovanjska in gospodarska poslopja posestnikov Harija in Kodila. Sij tega ognja je bil tako velik, da se je videl celo v Murski Soboti. Gasilci domačega gasilskega društva so bili takoj na mestu, kmalu pa so prihiteli tudi gasilci iz Sela, Prosenja-kovcev in Motvarjevcev s svojimi ročnimi brizgalnami. Starešina soboške gasilske župe g. Josip Benko se je takoj odpeljal s «vojo novo tovarniško motorno brizgalno na kraj poraza. Vzpričo velikega vetra je bila resna nevarnost, da se ogenj razširi še na sosednja poslopja in postane katastrofalen za celo vas. Župni starešina je premišljeno razdelil posamezne brizgalne, ki so pričele omejevati požar. Benkova mo-torka je iz daljave 350 metrov daleč neprestano nad 5 ur dovajala vodo in z mogočnimi curki oblivala najbližje poslopje, da se ogenj ni razširil nanj. Združenemu naporu gasilcev, se je zjutraj le posrečilo obvarovati čikečko vas nesreče in zadušiti uničujoči ogenj. Vzrok požara ni znan, značilno pa je, da tudi v tem primeru nobeno uničenih poslopij ni bilo zavarovano. Skoda je seveda zato tem večja in znaša okrog 200.000 dinarjev.
Ciganske tatove so spravili pod ključ
Kresnice, 29. julija
Preko Save je dospela v naš okoliš ciganska tolpa ln se zavlekla v samoto okrog Kresnlškega vrha. Pa so zapazili ljudje, da zmanjkujejo po njivah krompir in drugi pridelki. Tudi kokoši so jim dišale.
Orožniki so začeli odločno preganjati črnuharje Poglavar tolpe j* bil Brajdič Jože, stasit črnolas cigan, ki je znan kot zelo spreten dolgoprstnlk. Jožeta Brajdiča so opazili, ko je pohajkoval po Moravški dolini. Kolovratil je okrog na lepem konju. Orožniki so bili trdno uverjeni, da ga je nekje ukradel. Poizvedbe pa so ugotovile, da ga je kupil pri nekem kmetu v Vrhpolju. Plačal je za konja tri tisočake. Orožniki ao ugotovili, da je plačal kupnino s samimi novimi sto taki. Vse kaže, da si je Jože Brajdič nekje na nepošten način prilastil čisto nove stotake. Da bi jih zaslužil na pošten način, ni vrejetno, ker ga oblastva že poznajo kot nevarnega vlomilca. Ko je Brajdič začutil, da ga zasledujejo orožniki, je pobegnil iz Moravške doline, konja pa je pustil svojim zasledovalcem.
Eno Izmed članic Brajdičeve tolpe so aretirali orožniki v bližini Zaloga. Splazila se je na skrivaj v hišo mizarskega mojstra Franceta Tomšiča. Izrabila je ugoden trenotek, ko je bila sama v sobi, in odnesla lz pisalne mize mojstra Tomšiča cel tisočak.
Ostalo druščino pa so zasledili naši orožniki. V njihovem brlogu so našli precej novega blaga, kar dokazuje, da so Imeli cigani nekje dober plen. Aretacija ciganske tolpe v Kreaniškem vrhu je bila silno dramatična, ker so se cigani areta-
ciji uprli, ženske so se drle na vse grlo, možaki pa ao bili pripravljeni braniti svoje družine. Orožniki so aretirali nato dva cgana, tri ciganke in štiri otroke. Poglavarju tolpe Jožetu Brajdiču pa se je spet posrečilo pobegniti. Medtem ko so člani njegove družbe počivali v šotoru, je bil Jože skrit v bližnjem kozolcu. Ko je opazil, da se bliža orožniška patrulja, se je potuhnil in je potem pobegnil v gozd.
Naši orožniki so zaplenili ciganom vse sumljivo blago in so tudi pri kmetih zbrali podatke o nastali škodi. Aretirane cigane so odvedli v litijske sodne zapore. Iščejo pa še glavnega kolovodjo Jožeta, ki ga poznajo v mnogih krajih pod različnimi imeni. Nekod se izdaja za cigana Joja, drugod pa za Štefana. Pri aretiranih ciganih niso našli nobenih listin, a sami cigani nočejo vedeti, kam so pristojni.
Mačka rešila otroka
Na nenavaden način je mačka v Feld-kirehnu na Bavarskem rešila smrti otroka. Ko se je vračal kmet Meinhofer s polja, je skočila nenadno k njemu neka mačka, mi-javkala okrog njega in ga vlekla proti neki jami z gnojnico. Tam je kmet zagledal teme otroške glave, ki je molelo iz gnojnice. Otroka, ki je bil že na pol zadušen, je še uspelo vrniti življenju.
Križanka št 92
Vodoravno: 1. vrsta spisov; 8. kanadska provinca; 15. nravoslovje; 16. španski spolnik; 17. riba; 18. drevo; 19. poljsko orodje; 20- osebni zaimek; 21. mesto v dunavski banovini; 23. zdravilna rastlina; 24. čutilo; 25. števnik; 26. geometrijski pojem; 28. abesinskl poglavar; 29. kača; 30. drevo; 31. družinski član; 32. vzklik; 85. mesec v letu; 37. gozdni aad; 38. števnik; 41. zver ameriških pragozdov; 43. eglpt-sko božanstvo; 44. priprava za lovljenje rib;
45. gora na Koroškem; 46. prizor lz preprostega življenja; 48. žensko ime; 49. predlog; 50. žensko Ime; 51. tokijska četrt; 52. ameriški polotok.
Navpično: L domača znamka čevljev; 2. del suhe zemlje; 8. slovaški politik; 4. ruska reka; 5. vernik; 6. košnja; 7. vrsta zemlje; 8. malik starih Feničanov; 9. bog ljubezni; 10. barjanska vas; 11. krajevni prislov; 12. Avar; 13. grška črka: 14. vrsta papig; 17. mogočen; 20. košnja; 22. koristen plin; 25. klic na pomoč; 26. načrt, proga; 27. mlečni izdelek; SO. domačija; 32. mamilo; 38. zlo; 34. dalmatinsko mesto; 86. grška pokrajina; 87, vodpa ži-
val; 38. kosilo; 39. hribovje ▼ savski bo* novim; 40. državno imetje; 42. veznik; 44. začimba; 45. visoka pesem; 47. vzklik; 50. ploskovna mera.
Rešitev križanke št 91
Vodoravno« 1. avtomobil; 8. zlatokopf 15. mraz; 16. šal; 17. igo; 18. oba; 19. pat; 20. tok; 22. ira; 23. Azov? 24. elan; 26. sirarna; 28. srake; 29. Risan; 81. pek; 32. slak; 88. fiabac; 85. Oskar; 88. lava; 89. rop; 42. lopar; 45. Drava; 47. meatnik; 40. solo; 61. Silva; 52. lea; 58. ton; 54. gad; 55. aga; 56. din; 57. vaš; 09. raza; 60. Valentin; 61. martinček.
Navpično: 1. amper; 2. vrat; 3. Tatar; 4. oz.; 5. Oš; 6. batlna; 7. Hok; 9. Ura; 10. aga; 11. to; 12. kosak; 18. obok; 14. Pavel; 21. kap; 22. Inko; 28. araraa; 25. Niiava; 26. Saba; 27. re; 28. slap; 30. Sava; 82. skok; 34. Cres; 86. slinar; 37. zdrav; 38. Laval; 40. o«; 41. p.t.t.; 43. rogač; 44. Kodak; 46. Riga; 47. meni; 46. nova; 50. Laze; 52. Lit; 56. DN; 58. It; 59. nu
GENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas In enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 13.—> Dopisi la ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3*— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 8.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—%
Jhtli oglasi
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« n:M • _ — ,.«J...1|r,|.
odgovor, priložite VUl >' ▼ MiaHlkall
Vse pristojbine za male oglase je plačati pn preda? počila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vpraSanja, tičoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „Jlitra", Ljubljana.
Bf seda i drn, daves 3 din za šilro ali dajanje naslova 5 din, najmani š) znesek 17 din
Morje v avgustu
ribolov. Kopanje coma-renje prvovrstna oskrba vse din 40. Pension Ma rlja Pilaš, Sv. Jakob.SUje Viča 1 uro od Suiaka
1760U 3S
Priporoča se letovišče in kopališče
IVO SORLi. Gorenja ras. Poljanska dolina.
14244-38
SELO - ŽIR1
Idiličen, miren kraj ob Šoti, Ustno kopališče, čolni, gozdni izprehodi, prvovrstna brana. Pension Milan Po-Ijanšek.	18263-38
Planinski dom
SK Planine na Goriušab, žel. postaja Nomenj. Vi šinsko podnebje, lepa izlet-na točka. Polna oskrba 30 din.	18239-38
Kam pa,kam
Beseda 1 din, davek o din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Na Vzhodu zmešnjava v Ljubljani Kongres pri nas pa zabava pri nas pa je ples!
Gostilna KRAMAR
18341-18
Gostilna Martine,
Zg. Šiška
Danes »Sla veko v jazz!« Plesna dvorana. Posebne sobe! Senčnat vrt! Izbrana vina! Ocvrte pi 6ke in druge specialite-te.	18388-18
Mariborčani!
V	nedeljo dne 30. julija »si na Meliski hrib * gostilno Kos. Vrtni koncert.
18509-18
V	gostilni Putrich
danes zabava s plesom do 2. ure. lep senčnat vrt. Vljudno vabljeni.
18429-18
	
	ffififfl,'JS
Beseda 1 din. davek 3
din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmani šl znesek 17 din
Izkušene mojstre
za karde flajere in predilnice za našo moder no urejeno predilnico bombaža v Pančevu po trebujemo. Ponudbe s prepisi spričeval poslati na Prva podunavska pre dionica pa-mučnog predi va i konca a. d. Panče vo.	17643-1
Perfektno
kuharico
2 večletnimi izpričevali » dobri, večji gosposki hiši Sprejmem takoj ali 1. septembra. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zdrava«.
17638-1
Brivskega
pomočnika
Itarejšega, hitrega, dobrega delavca, išče salon Franc Langenwalter, Vrhnika.
18490-1
Dekle
pridno in pošteno, ki ima veselje do gostilne in vrta, dobi takoj službo. Gostilna Medvedova 20.
18482-1
Pisarniško moč
Iprejmera takoj za krajšo dobo. Poizvedbe: od pol 13 do pol 14. ure Vodnikova 3, I. nadstr.
18477-1
Več prodajalk
ki prodajalcev za prodajo knjižice, katero potrebuje vsaka gospodinja, sprejmemo. Vprašati »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova 8.
266-1
Krojilca
za žensko kontekcijo, prvorazredno moč T veliko pra kso in izkustvom, hitrega v poslu, za kroienie pla-ščev in kostumov, z dovršenim kroiem in okusom za takoj, iščem za veliko konfekcijsko tirmo v Zagrebu. Plača dobra, namestitev absolutno stalna m sigurna. Ponudbe s podrobnim opisom dosedanjega dela in na vedbo referenc ter zahtevo plače na ogl. odd. Jnutra pod »Krojilec«.
18433-1
Zelezostrugarje
iimostojne, sprejme takoj Brača Ševčik, Zagreb, Fili-Dovičev Prilaz 20.
18431-1
Dva lesostrugarska pomočnika
sprejme v stalno službo itrugarstvo jutriša, Laško.
18502-1
Zanesljiv hlapec
star od 4u do 45 let, za gostilniški hlev pri veliki go stilni, kjer je tudi skladišče za spravljanje blaga, dobi takoj službo. Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Trezen hlapec«.
18501-1
Zanesljivo
gospodinjo
ki se razume na vsa hiš na dela, zna kuhati ln šivati ter se razume na zelenjadnl, sadni in cve clični vrt in na rejo Kokoši sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdrava«
17637-1
Hotelskega slugo
do 30 let starega, s per-fektnim znanjem nemščine, zanesljivega in treznega, J dobrimi spričevali, sprejme za takojšen nastop Hotel Evropa, Karlovac.
18060 1
Hotelsko sobarico
iščem za takoj, do 35 let staro, z znanjem perfektno nemški, zanesljivo in pošteno z malo kavcijo. Nujne ponudbe na hotel Evropa, Karlovac.
18059-1
Za takojšen nastop
iščemo izurjeno moč za šivanje moških športnih in usnjatih kap. Prednost oni z lastnim strojem. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Izurjena in točna.«
18027-1
Trgovski pomočnik
mešane stroke, dobro verzi-ran v manufakturi in želez-nini, mlajša moč, vojaščine prost, dober prodajalec, dobi takoj službo. Obširne ponudbe z označbo plače na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kavcija 5000«.
18009-1
Frizerko
dobro ondulerko sprejmem za stalno. Plača dobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	18210-1
Čevljarski
pomočnik
boljši prik^oievalec, dobi stalno službo. — Pogačar, Kamnik.
18195-1
Mojstri
izdelovalci damskih plaščev dobe delo pri Pučnik, Frančiškanska 3.
18169-1
Puškarskega
mojstra
starejšega, iščem. Vrtunski, Trg knjeg. Zorke 12, Novi Sad.	18143-1
Gostilniško kuharico
dobro moč sprejme takoj gostilna Split. Vi-dovdanska c. 1.
18189 1
Mlinar
pošten in zanesljiv, zmo žen vsakovrstne melja-ve dobi stalno službo takoj. Sprejmem tudi močnega vajenca. Kocbek Alojz mlin in oljar na Sv. Jurij ob ščavnici 18116-1
G. T. Rotman:
S Pegazom — okrog sveta
112
Po tej novi nezgodi so rajši poleteli Halje in pristali nazadnje na samotnem pašniku. »Hitro natrgajte trave!« jeza-klical gospod Vrtačnik, in dečka sta mno storila, kakor jima je velel. »Pe-gaza« so na debelo obložili s travo in vejami. »Vidita,« je rekel gospod Vr-jtačnik, »zdaj nas iz zraka ne morejo
11 .. i
Perfektno kuharico
sprejme dobro ldoča go stilna. Naslov v vseh po slov. Jutra.
18209-1
Mlajša moč
tudi začetnica, ki bi po magala v pisarni ln deloma v gospodinjstvu, naj pošlje ponudbo s sli ko in vsemi podatki na ogl. odd. Jutra pod šlf ro »Ugodno mesto«.
18140-1
Ščetarskega
pomočnika
z mojstrskim izpitom iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Akord-ho delo*
18077-1
Cevljrske
pomočnike
izvežbane v zbitem delu išče čevljarna Andrej Gradišar, Križe na Gorenjskem. Vstop takoj brez dopisovanja
18113-1
Gospodično
s perfektnim znanjem nemščine, veščo tudi francoščine sprejmem kot domačo učiteljico s 1. septembrom. Naslov v vseh posl. Jutra.
18117-1
Kmečko dekle
pošteno, marljivo, vajeno kuhe in drugih gospodinjskih del išče Tur kova Slavka, Jesenice — Fužine.
18164-1
Pletilje
za ročne pletilne stroje sprejme takoj Trikota ža Zlatno janje čakovec 18162-1
Spretno prodajalko
konfekcijske stroke v starosti 20 do 30 let s simpatičnim nastopom takoj sprejmem v večje podjetje. V ponudbi je navesti dosedanja mesta in priložiti sliko, ki se bo vrnila. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Spretna prodajalka«
18163-1
Notarsko uradnico
povsem izvežbano in zanesljivo išče za 1. september notarska pisarna na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Povsem izurjena«
18028-1
2 mizarska
pomočnika
samostojna sprejmem. Lazar Filip, Jesenice, — Gorenjsko.
18055-1
Mizarskega
kompanjona
išče mizarski mojster v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober«.
18040-1
Šiviljo
starejšo, za fino moško perilo iščemo za takoi. Po nudbe na »Trikotaža«, P Dizdai, Šibenik.
18230-1
Več pletilj
za stalno delo sprejme Ar. ton Savnik, Škofja Loka.
18231-1
Sobarico in
dve dekleti
za kuhinjo išče prvorazredni hotel na Jadranu. Pla ča 400 do 500 din din stanovanje in hrana, potni stroški se povrnejo. Obširm ponudbe s sliko pošljite na hotel »Sirena«. Podgora pri Makarski. Nastop takoj.
18247-1
Mlado dekle
v starosti do 18 let dobi službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tri osebe«.
1833S-1
Pomočnika
v stavbnem kleparstvu in vodovodno inštalaterskem delu dobro izvežbanega starega do 25 let sprejmemo takoj. Predstaviti se je osebno. P. in J. Kavčič, splošno kleparstvo in ključ. Škofja Loka.
18337-1
Modistko
sposobno, sprejme v stalno službo Klopčar, Kongresni trg 7.
18267-1
Postrežnico
vajeno natančnega pospravljanja in pranja sprejme tričlanska družina Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18266-1
Krznarski pomočnik
dober delavec in šivilja iste stroke se sprejme. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18269-1
Kovaškega
pomočnika
mlajšega, ki je vajen dela na fužini, sprejmem. Og. Fin-cinger, Sklendrovc, Zagorje o/S.	18308-1
Več izurjenih pletilj
sprejme takoj Tajner Črnomelj.	18302-1
Šoferja
za tovorni avto na oglje zmožnega samostojnih popravil rabim za takoj. Ap-oenica, Dobrepolje.
18301-1
Natakarico
z nekaj kavcije za okolico Ljubljano vzamem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra,
W4i4
Dva krojaška
pomočnika
za velike kose, dobra delavca iščem. Nastop takoj.
Kolman, Bled.
18342-1
Več sodarskih
pomočnikov
za veliko delo sprejme takoj sodarstvo Homan, Stra-žišče pri Kranju.
18353-1
Lesnega
manipulanta
veščega, poštenega in pridnega, — ki razume prevzemanje in nakupovanje rezanega in okroglega mehkega lesa sprejme za takoj ali pa po preteku enega meseca v službo lesno podjetje na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. od del. Jutra pod »Lesni mani-pulant«.
18303-1
Sodelujočega
uradnika
za realitetno pisarno v Ljubljani ali Mariboru proti delitvi zaslužka in pristopnino Din 3000 sprejme Zagorski, Maribor, Cankarjeva 25.
18307-1
Dva mlada krojaška pomočnika
dobita takoj službo. Bricl Jože, krojač, Hrastnik.
18293-1
Trgovski pomočnik
mlajša moč ali začetnik, izurjen mešane stroke in ma nufakture dober prodajalec, popolnoma zanesljiv in pošten, nekadilec dobi službo. Ponudbe z zahtevki poslati na podružnico Jutra Ptuj pod »Delavoljen«. _ 18290-1
Izurjeno šteparico
n prvovrstnega čevljarskega pomočnika sprejmem takoj v stalno službo. Hladnik -iril, izdelovalec čevljev, Trbovlje I.
18292-1
Korespondentka
z malo prakse ali začetnica. Brezpogojno mora perfektno obvladati nem ščino, stenografijo, izs-boren spomin, spretnost in urnost. Ponudbe na oglasni odd. Jutra in to takoj, z navedbo plače pod »Inženjerska pisarna«.	18374-1
Pekovskega
pomočnika
mladega, še ne prostega vojaščine, po možnosti z lastnim kolesom, sprejme pekarna Ivan Jakln, Stožice, Ježica.
18402-1
Deklo
zmožno hišnih in poljskih del takoj sprejmem Franc Ocvirk, mesar v Ljubljani, Povšetova 38
18403-1
Uradnika(co)
in praktikanta(-injo), sprejme večje trgovsko podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalno mesto 898-.
18405-i
Starejšo osebo
--.anesljivn ln pošteno, iščem k trimesečnemu otroku. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod ^Skrbno«.	18406-1
Brivskega
pomočnika
dobro delavko in vajen ko, sprejmem takoj ali pozneje. Božič Vladka Ljubljana, Tavčarjeva 4.
18439 1
Postrežnico
starejšo, vajeno kuhe za ves dan Iščem. Iva Pe-ternel, Karadžičeva ul. št. 4, Trnovo.
18446-1
Šoferja
izključno samo mehanika za tovorni avto sprej me Kristan, Tyrševa c. 54.	18426-1
Kuharice
dekleta za vsa hišna dela v mestu ln deželi dobe službe v posredovalnici v Wolfovi ul. 10. Istotam je prenočišče za ženske in se naroči list »Gospodinjska r-r>-močnica«.
18411-1
Izurjene pletilje
sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
18410 1
Postrežnico
urno, pošteno, veščo vseh hišnih del in kuhe, iščem za dnevno od 8.—4. Vil harjeva 41, preko dvorišči vrata 9, pritličje.
18386-1
Spretno likarico
za pletenine sprejmem takoj. Knezova 31.
18425-1
Mesarskega
pomočnika
mlajšega, z dežele, sprejme takoj Sfiligoi. St. IIj v Slovenskih goricah.
18508-1
Dobro kuharico
za vsa hišna dela, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čista«.
18496-1
Tehnik
mlajši, vojaščine prost, dobi mesto za specialno industrijo električne stroke v Beogradu. Ponudbe na podruž nico Jutra Celje pod »Ela« 18498-1
Kleparskega
pomočnika
mlajšega, sprejme Koštomaj Celje, Tovarniška 10.
18505-1
Službe išče
Beseda 1 din. davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmani šl znesek 17 din
Prodajalka
z enoletno prakso, želi premeniti službo. Vešča je v manufakturi. špeceriji in galanteriji. Je pridna in poštena. Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«.
18067-2
Mlada prodajalka
išče službo v Ljubljani v manufakturi ali speče riji. Nastop 1. 9. Ponud be na ogl. od. Jutra pod
»Vešča«
18135-2
15.000 din
dam za stalno službo na dobro ldoč trg. artikel Imam denar, sem trg, potnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Imam denar«
18090-2
Natakarica
išče takojšnje zaposlitve. Sprejme tudi gostilno na račun. Naslov v vseh posloval. Jutra.
18257-2
Gospodična
iz odlične hiše z gimnazijo znanjem francoskega, nemškega, angleškega, srbohrvaškega in slovenskega ie zika, išče za takoj službo kot pisarniška moč, družab-mca, vzgoiiteliica. blagajni-čarka ali karkoli. Ponudbe na J. Demšar, Rimske Toplice, poste restante.
18314-2
181eten fant
želi kakršnokoli službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18336-2
Gospodična
zmožna vseh pisarniških del ter nemščine išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj — avgust«.
18272-2
Absolvent
enolet. trgovskega tečaja in z malo maturo želi prakti-cirati v pisarni večjega trg. podjetja ali v večji trgovini. Naslov Poljanšek Miloš Brežice.
18114-2
Dekle
staro 16 let išče službo naiakarice-začetnice, ev bi se tudi Izučila za pletiljo. Naslov: Ajtnik Pepca, Zabukovca 67, p. Griže pri Celju.
18151-2
Brivski pomočnik
bi želel biti stalno zaposlen v Slcveniji. Govori prilič-no dobro slovenski. Star je okoli 20 let. Nastop čez 14 dn-. Naslov: Vilko Marge-t'č pr M. Suteju, brivcu v Duk> Resi.
18198-2
Žagar
priden in pošten, vešč žaganja na venecijanki išče stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18368-2
<: i i<i[;oiiiiHH;iunii<tniiimunmiumiimiiiint-i":
Vajenci (ke)
Beseda 1 din. davek 3 din za šilro al: dajanje naslova 5 din. najmanj
šl znesek 17 din
Učenko za trgovino
s papirjem sprejmem. Pismene ponudbe- s prepisi spričevala na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena« 18160-44
Vajenca
v trgovino z mešanim blagom z dobrimi spriče vali, ki je dober raču nar. zgovoren in pošte nih staršev sprejme P. Benko, Gornja Radgona
18118-44
Vajenca
za trgovino z mešanim blagom na deželi sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten vajenec 77« 18182-44
Pekovskega vajenca
iščem za takoj. Vsa oskrba v hiši. Naslov v vseh posloval. Jutra.	18243-44
Dva vajenca
sprejmem za pleskarsko in soboslikarsko obrt — Jelčič, Galetova 11, Lju bljana VII, tel. 38-40
18356-44
Učenko
za pletilstvo, sprejmem Angelca Leber, Aleksandrova cesta 16.
18404-44
Ucenca
za slaščičarsko obrt, pri dnlh ln poštenih staršev sprejme Mohor. Florjan-ska 22.
18454-44
Slaščičarskega
vajenca
takoj sprejmem. De ji Fr.tojnska 11.
18467 44
DRUŽBA SE V NEDELJO ZBIRA,
V	SENCI VSAKDO RAD POSEDA, PA V POMENKU INFORMIRA ZNANEC ZNANCA IN SOSEDA. TO JE DANES NAJBOLJ ZNANO
V	MESTU, TRGU, VSAKI VASI: KER POVSOD JE »JUTRO« BRANO, SO USPEŠNI V NJEM OGLASI.
Potniki
3eseda i din. davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj š1 znesek 17 din
Vpeljan zastopnik
s kavciio išče zastopstva dobrih tovarn za Slovenijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren uspeh 878«.
18064-5
Potnik
z lastnim avtom prevzame dobro idoč predmet proti proviziji. Ccnj. ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Agilen 44«.
18380-5
Zastopnika
mladega. agilnega za Ljubljano in okolico takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čokoladna stroka«.
18452-5
Ljudska štednja
dolgoročn posoiila nudi zastopstvo »Mo> dom«, Calje, Gregorčičeva 3. Znamka za din 3 za odgovor.
18507-3
Zastopnike(ce)
7 vseh srezlh Iščemo. Majhna kavcija — velik zaslužek. Jugopatent, — Ljubljana, Dvorakova 8.
263-5
Trgovskim
potnikom
dobro vpeljanim, nudimo nekaj dobrih predmetov proti proviziji. Dober postranski ali glavni zaslužek. Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8.
265-5
Pouk
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmani šl znesek 17 din
Nemščino
angleščino, francoščino, italijanščino ln klavir poučuje dipl. učiteljica. Informacije dopoldne. — Kolodvorska ul 11. prti.
18124 4
Nemško
konverzacijo
nudi inteligentna dama samo za mirno sobo v mest« ali na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Konverzacija«.
18376-4
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih
cenah CERNE - jnvelir,
clUBLIANA WOLPOVA
Prodajalka
mlajša moč, izuriena v ma nufakturi. galanteriji in špe cerjji prosi takoj, zaposlitve Cenjene ponudbe na podr Jutra v Celju pod »Dobia moč.«	18251-2
Slaščičarski
pomočnik
išče službo. •— Naslov v vseh poslov. Jutra.
18098-2
Trgov, pomočnik
- aranžei
z dunajsko aranzerbko solo, verziran v vseh strokah želi premeniti mesto. Nastop talioj. Pc nudoe na ogi. oda. Jutra pod »Aranžei«
18111-'
Pekovski pomočnik
dober merllcc išče kje»-koli zaposlitve. Naslov v \ seh posl. Jutra
17S13-2
Pekovskega
pomočnil;--mladega in vajenca r dežele takoj sprejme .' Naslov v vseh posloval Jutra.	18444-1
Brivskega
pomočnika
z mojstrskim izpitom po možnosti veščega onau-laclje, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra nod »Stalna služba«.	18438-1
Pomočnik
mizarski, kolarski ln ko vaški, še pred vojaščino, lz Štajerske, dobi službo. J. Zupančič. Ribnl-o« n« Dolenjskem.
1MP-41
Tr«-f»v nr"'-
izučrra v trgovini / mešanim 'lag.^ ,p';.!i.e »akrs nokol! zaposlitev Naslov v vseh posl. Jutra.
18125-2
prosi zaposlenia kot navi-jaika za pospravliamt pisarn, laznašaika ali postiež nic, k bol.ši druž p ■ ena :e vseh hišnih del. it poštena in pridna. Ponudbt na ogl. odd. Jutra pot.
o ,■>»«.
18176-2
Vložim kavcijo
is do 25.000 dm v gotovini, v podietje, katero mi nudi službo inkasanta. fkli-diščnika ali slično. Naslov v vseh posloval. Jutra.
18235-2
Dipl. maserka
išče mesto v toplicah. Pride tudi na dom. Ponudbe na ogl. odi Jutra pod šif ro »Večletna B«kss«
UMri
Mlad trgovski
pomočnik
.četnil izučrn v večl eovini 7. mešanim blagom, želi nastopiti služDo v me stu ali na deželi Ceni ponudbe na ogl .odd. lutra pod »Stekloiczec«.
18183 2
Gospodična
iz dobre trgovske hiše išče mesto bla^ajničarke, prodajalki ali karkoli, z znanicm .-troiepisja in nemščine. Ponudbe na J. Demšar, Rimske I oplice. Poštno ležeče.
18315-2
Rlanufakturist
i ttčl.tno prakso, pošten. 3g.lcn pioiliialac, zmožen samostojnosti, z dobrimi te-tercncami. verziran isto konlekcne,	galanterije,
uslužben pri večjih tvrdkah premeni mtsto čim prci. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zanesljiv in zmožen«.
1S26-1-2
Fosicvodkinja
io.-p>Jinja srednje Jta-•sli ive mesto v ka i »i..kem, hotelskem a privatnem podjetju j 1 .».eptemoer. Zmož ia tudi v-eh pisarniških lel. Fouudbe na ogl. od. J Jutra p.^d »Zmožna ln I es-t-ia poslovodklnja« 18360-2
Prodajalka
)envi. -pe; erljske stro ke. z znanjem nemščine ieli premeniti mesto. — Ceni. ponudbe na ogl odi. Jutra pod »Avgust 1939«.
l«.-84-2
Tkalski podmojster
začasno ko« preglednik blaga, z 8 letno prakso v tkalnicah. želi premeniti službo na stroje Rušer. Schon-berr, Rosenheim ali slično. Ponudbe na podružnico Jutra Mariboi pod »Moderni stroji«.	18512-2
£*H2ZBCcl
Zasitite k
seseda 1 dm davels lin za Miro au dajatm • la.-iova 3 din najman a znesek 17 din
1.0«° din
zaslužite mesečno doma, ako kupu- ročn brzopletil-ni stroi. Daiemo material, prevzemamo blago. Pišite »Anos«, Mariboi.
123-3
Otvarjamo prodajna skladišča
v vseh večjih sreskih me stih in banovinskih centrih. Naš artikel ie monopolskc narave in se plasira v masah. Edinstven epohalni in brezkonkurenčni, absolutno vsakomur potreben proizvod. Vsa odobrenia od ministrstva in drugih državnih oblasti. Kupci so privantiki, obrtniki, trgovci, gospodarstveniki. industrialci in vse privatne, drž ustanove m institucije. Art.kel ie ce nen in isk.in v masah Za služek ogiomcn. 500 dt> 3000 din, proti obsežnosti rajona. Strokovno znan.e jc nepotrebno. Iščemo vodje naših prodajnih skladišč, ki razpolagajo s kapitalom v gotovini od 5000 do 20.000 din. Resne osebe, ki žele imeti stalen, dober, dolgo leten in lep zaslužek, ekv stenco in bodočnost. ni| se takoi javijo. Obširne po nudbe na EMAŠOR, indu strija elektroavtomatskih osi-gurača. Zagreb, Palmotičeva 29a, 1. n.
18168-3
deseda i din. davek 3 lin zi šifro ali dajanje naslova 5 dm najmanj šl znesek 17 din
Celjske Novine,
Zjgodovinski Zbornik, Car-niolia, Argo, Mitteilungen d. hist- V kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zgodovina«.
18327-S
Radio
.itseda 1 din, davek 3 lin za šifro aii dajanje
»siova 5 dm. najmanj šl znesek 17 dio
Radio
.cevni leieiunken, do-jro ohranjen prodam za <:000 din. Rožna aolina, Jesta II, št. 7.
Radio aparat
dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radio«
18202-9
Radio
Braun 6 cevni najnovej ši model 3 mesece rabljen, 4 valovne dolžine prodam. Naslov v vseh posl Jutra.
18045 9
Zastopniku(ci)
za bivšo Štajersko se nudi dnevni zaslužek 200—60u Event. oddam glavno zastopstvo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Potrebno 500«.
18514-3
Dober zaslužek
nudimo vsaki oeebl v mestu ln na deželi. Pl šite na »MoJ dom. Ljubljana, Dvorakova &
Glasbila
aeseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Klavirsko
harmoniko
želi kupiti popolnoma slep, ki zna igrati, a je brez sredstev. Lepo prosi usmiljena srca za podporo, katero bi poslali na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležen«.
18129-26
2 klavirski
harmoniki
eno diatonično, trivrstno, jazz trompeto in boben v odličnem stanju poceni pro da Viljem Zabukovec, Lož.
18234-26
Klavir
dobro ohranjn poceni proda ABC, Ljubljana, Medvedova 8. poleg kolo dvora Šiška.
18330-26 Harmoniko
dchio, hromatično, kupim.
Opis io cena na Rudolfa Flisa, Domžale.
18201-26
Pianino ali glasovir
rabljen, kurim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pia-
Mignon klavir
lep, kratek, križane stru ne, poceni naprodaj. t;o stilna Marenče, Dolenjska cesta LJubljana.
18470 26
Orehova jedrca.
med in vosek
dobite najceneje; Medarna, Liubljana, Židovska ul. 6.
254-33
Vino
dobro rdeče štajersko nudi dokler zaloga po ugodnih cenah Ivan Ve hovar Koprivnica pri Rajhenburgu.
17580-33
Prodam
Beseda i din. aavek o din za šifro ali dajanjt naslova 5 din. najmani ši znesek 1? dlD
Češke ploščice
za oblogo štedilnikov, Kopalnic, mesnic itd. najcene je in tvrdki Anion Kova-čii, Ljubljana, /iška ul. i Telefon 33-57.	16647-6
Apno
prima, belo, komadno, ze io mastno, z drvmi žgano, prodaia stalno na vagone: Apnen cs Dobrepolje.
16625-6
Orožje
za lov šport in obrambo lovsko športne potrebšči ae in razne novosti nudi Orožarna Pastuovič— Zagreb, Jurišičeva 1, — Katalog (80 strani 350 slik) pošilja priporoče no vsakemu, kdor pošlje 6 din.
16471-e
Novo kislo zelje
v zalogi po najnižii ceni J. Oražem, M ose.
18065-6
Inventar
stelaže za manufaktuio, izložbene omarice, tehtnice, uteži, tricikelj, pe trolejske sode, steklene balone, parni stroj, elet: trične črpalke, električno prenosno dvigalo, — stroje za izdelovanje me tel, cize, ročne vozičke, peči itd. naprodaj pri Gospodarski Zvezi v Lju bljani, Tyrševa 29.
17935-6
MODftOCE
OTOMANE
COUCHE
ROLETE
Kupite najceneje pri
E. Zakrajšek
LJUBLJANA
Miklošičeva 34
Prepričajte se!
Parkete in
parketne odpadke
ugodno proda Ivan Šiška tovarna parketov, Metelkova ul. 4, telelon 22-44.
249-6
Žganjekuha
kompletna, velika priprava naprodaj. Dopise na ogl. Jutra pod »Ugoden nakup«.
18220-6
Material za
nasipanje
dobite zastonj pri Združenih opekarnah na Brdu.
18197-6
Otroško posteljo
rabljeno, z žimnico in s prešito odejo s preobleko poceni prodam. Černe, Bežigrad 14.
18133 6
Pogonski motor
skoro nov aa bencin ali petrolej ugodno prodam Kristan Franc, pos. in trgovec Kovor pri Tržiču.	18078-6
Vinska sesalka
malo rabljena 1.50 cole v prav dobrem stanju in 20 m cevi ugodno na prodaj. A Vrhovec, Bor-štnikov trg 3.
18187-6
Pohištvo
po zelo nizki ceni prodam radi odhoda. He-ler Novi trg 5-in.
18194-6
Fotografska kamera
13-18 lesena, kompletna takoj naprodaj. Kokolj, Celje, Mariborska 11. — Ogleda se lahko med 2. in 3. uro popoldne.
18013-6
Razprodaja stavb.
materiala
Razprodajamo staro opeko velikega formata, betonsko železo profila 14, 15 in 16 mm in traverze razne dolžine in profila. Javna skladi-šta, d. z o. z., v Ljubljani Tyrševa cesta 33.
18180-6 Za hišni vodovod
vam dobavi avtomatsko črpalko in montira jako ugo dno, z garancijo Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska cesta 13.
18225-6
Vinski sod
1700 litrov, dobro ohranjen prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
18258-6
Štedilnika
dobro ohranjena se proda takoj. Informacije pri hiš niku Šubičeva 3.
Balkonska ograja
se proda. Poizve se Mirje 6. 18282-6
Pozor amaterji!
Prodam Besso, z razdaijeme-rom, 6x9, objektiv Heliar, garantirano v najboljšem stanju z originalno usnjeno torb.i c, eno i umenico proti svetlobi, senčnik, portretna leča. Cena 2000 din. Naslov v vseh posl. Jutra pod »Eedka prilika«.
18175-6
Štedilnik
mizica, malo rabljen, in 2 postelji radi selitve takoj poceni naprodaj. Grad • Fužine.
18351-6
Berkel tehtnico
in špecerijske stelaže-pulti na prodaj. Aloma Company d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova c. 2/1.
18349-fi
Kuhinjska oprava
stena z ogledalom za predsobo, 2 belo pleskani omari se radi selitve ugodno proda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18312-6 Lahko kočijo
zapravljivček in kobilo lipi-canko prodam ali vse zamenjam za osebni avto. Ponudbe na podruž. Jutra Ptuj pod »Ugoden nakup«.
18291-6
Štedilnik
za vzidanje
dobro ohranjen, ugodno prodam. Rožna dolina XXI-16, škrap.
18357-6
Otroške vozičke
v veliki izbiri najugodneje kupite pri Banjai, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20.
18423-6
Pozor, slaščičarji!
Naprodaj malo rabljen inventar za slaščičarno, s steklenim nastavkom. Niko Hrovat, Jesenice, Gospo-svetska c. 22.
18296-6
Salonsko ogledalo
pripravno za šivilje, belo kompletno posteljo z omarico in drugo zaradi selitve prodam. Ogled od lf <5. Cigaletova 11 I. nadst. levo.
18450 6
Kredenco
pisalno mizo, otroške po steljico, kolo in slike, prodam. Breg 2, Vinotoč 18459-6
5 novih oken
5 vrat in 1 velika vežn« vrata, prodam po jako nizki ceni. Prvovrstno delo. — Vprašati: Viktor Parmovj 16, Tezno pri Mariboru.
18>10-S
Pozor!
Radi selitve ugodno napro-dai razne starinske umetnine- Ponudbe na podiužni-co Jutra v Celju pod značko »Sedemnajsto stoletje«.
18199-6
Prek
dobro ohranjen, diro Ifl konjsko vprego poccni prodam. Kongresni trg 14, dvorišče.	18436-fi
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanja naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Peč
tako imenovano Dpu-tsches Herd kupim. Na slov v vseh posl. Jutra.
18154-7
Kupim steklo
in loretno rabljeno viso kost 2.50 do 3 m. Alojzij Demšar, Hotavlje p. Gorenja vas.
18076-7
Aparat za avtogen.
varenje
kupim. Kromc Franc, Šmart no p. Moste.
18268-7
Stavbno vinto
CGranik) kupi Sodarstvfl Homan, Stražišče pri Kranju.
18379-7!
Perzijske preproge
dobro ohranjene kupim. Na. slov v vseh poslovalnicah Jutra.
_183114!
Tricikl
v dobrem stanju kupim, Resman, poljanska 22.
18453 7
1BBH53BB9
Seseda 1 din, davek 3 -iin za šifro ali dajanje -aslova 5 din. najmanjši znesek 17 din
Tovorni Ford
na bencin m oglje, ugodno proda Tome. Moravče.
17607-10
6—7 sedežna
limuzina
v najboljšem stanju, pripravna za taksi, potnika, ugodno naprodaj. Pojasnila Herkules, Maistrova 10. — Telefon 37-60.
18494-1«
Avto Kadett
motor s priprego, nosilno«! 600 kg, motorno kolo 220 ccm in Lotz motor, prodam.
Celovška 38.
Proti
debelosti
uporabljajte neškodljive
SLATINSKE TABLETE
za hnjšanje
sestavljene iz prirodnih
mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov
Proizvaja: Apoteka
Mr. Bahovec,
Ljubljana.
V vseh lekarnah 200 tabL din 69.—, 100 tabl. din -, 50 tabL din 24.—»
SLATINSKE
TABLETE
Reg. br. 14.213/3«
Fiat 520
limuzina, v najboljšem stanju, 6 novih gum, takse plačane, prodam radi bolezni. Ivane. St. Jernej.
18493-10
Prodaja
avtomobilov
Opel-Snper cabriolet model 38, Opel-Super limuzina, model 1937. Opel-Kadett, model 1937, Opel poltovor-ni„ Ford Eifel, Hudson 8 cyl. limuzina, Tatra limuzina, 6 sedežna, Ansaldo odprt, prikolica za motorno kolo, MAN Diesel traktor. različni deli od Magi-rus DieseL — Informacije daje F. Šolman, Opel-Blitz zastopnik. Celje.
18252-10
DKW Meister
limuzino, malo rabljeno in Harley Davidson motocikl s prikolico, zelo ugodno proda DKW zastopstvo J. Lovse, Tyrševa cesta 35.
18157-10
Motor 350 ccm
novejše tipe kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Motor«
18207-10
4 sedežni avto
nove tipe malo vožen Bil motorno kolo 200 ccm kupim, dam v zameno 20 m3 lipovih plo hov. Naslov v vseh poslov Jutra
18075-10
Avto DKW
type 1933, v popolnoma dobrem stanju prodam po ze-lo ugodni ceni, oziroma zamenjam za mali tovorni av-
to. ... .vidčeK, Vrni
18177-10
Avto Škoda
odprt, 5sedežen, v brez hibnem stanju prodam za 10.500 din. Ogledate si ga lahko vsak dan od 7. do 8. zvečer v mehanični delavnici Mirko Home, D. M. v Polju.
18398-10
Ariel motor
250 ccm, v brezhibnem stanju ter globok otruo-ški voziček takoj poceni prodam. Celovška 32, Kariž.
18441-6
Tovorni Magirus
diesel, štirltonski, Opel-Blitz bencinski 3.5ton ski, Pord bencinski 4-tonski, Chevrolet 1.5ton-ski, zelo dobro ohranje ni, ugodno na prodaj. Desa, Ljubljana, Celovška cesta 38.
18358-10
Motor
350 ccm, OHV, malo ra bljen in dvosedežnl »Mo ris« prodamo. Prispeli so novi češki motocikli, ogled pri zastopstvu » Ja wa«, Celovška cesta 28.
18422-10
Poltovorni
DKW avto
najnovejša tipa, nosilnost 600 kg, zelo malo vožen, kot nov, zaradi opustitve obrata naprodaj. Kovačič, Clgaletova 11.	18463-10
Kupim avto
rabljen, manjše oblike, — DKW, Opel ali si., kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen avto.«	18232-10
Avto Essex
malo vožen ugodno prodam Naslov v vseh posl. Jutra.
18229-10
»Atlas« motorna kolesa 200 ccm
Z Ardie motorjem, poceni proda Ludvik Ileršič, Ljub-Iiana, Rimska cesta 13.
18224-10
Tovorni avto
2 in pol tonski, dobro ohranjen prodam. Vprašaj te pri Adolfu Večerniku, trgovina z mešanim blagom Bresternica pri Mariboru.
18260-10
Tovorni avto
3 in pol tonski, rabljen, kupim. Naslov v vseh po si oval. Jutra.
18259-10
Puch 200 ccm
v odličnem stanju radi od-
Eotovanja se proda. Mihelčič orštnikov trg 1.
18278-10
Avto
2 tonski, dobavni, zaprta karo>erija, Diesel motor, vo žen 25.000 km, nove pnevmatike, vse v brezhibnem stanju se proda. Informacije Avtomontaža d. d., Ljubljana.
18283-10
Avtomobile
tovorne, osebne ln avto buse, dobro ohranjene, vseh Jakosti, kupite naj ceneje pri O 2U2KU,
zastopstvo Krupp LJubljana, Tavčarjeva 11 18286-10
Puch 250 S4
Športni model — takoj prodam. Kregar, Sv. Petra 21/23.
18348-10
Puch 250 ccm
v dobrem stanju proda ali zamenja za težjega Rotar — drnuče.
18288-10
Tovorni Magirus
Diesel, štiri-tonskl, Opel Blitz bencinski, 3.5ton-ski, Pord bencinski, 4-tonski, Chevrolet, 1.5ton ski, zelo dobro ohranjeni, ugodno na prodaj. Desa, LJubljana, Celovška 38.
18359-10
Mah avto
takoj proda Jug, fotograf, Kranj.
18365-10
Ardie 125 ccm
se proda, mehanična de lavnica Avgust Klanč-nlk, št. Vid n. LJubljano.	18364-10
Avto in motor
Pord tovorni 3 tone, Puch motor 250 ccm, In Puch 250 ccm, Indlan 750 ccm, ugodno naprodaj. Ogled od 3 avgusta naprej pri Rebcu, na Tyrševl 71.
18362-10
Motorno kolo
Ariel Šport 500 ccm prodam, tudi zamenjam za lahkega do 200 ccm. Kolar, Dravi je 47.
18392-10
Motorno kolo
skoraj novo, 200 ccm, ta ko j kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kupec«.
18461-10
Beseda l din. davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj 41 znesek 17 din
Jesenov les
in raznih vrst prodam. Anton Tavčar, Snlca 3, p. Medvode.
18126-15
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Plavi salon
po nizki ceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18287-12
Spalnico
lepo, lz trdega lesa poceni prodam zaradi se lltve. Naslov v vseh posloval. Jutra.
18-irMr
Malo rabljene
trgovske opreme
ledilnice, spalnice, nove špe jedilnice, spalnice nove šperane spalnice in razno drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj. Ogleda se pri tv. Ivan Mathian, Liubljana, Tyrševa 12, dvorišče.	17-11-12
POHIŠTVO
tudi na obroke Za stanovanja, trgovske opreme ln hotele dobite najhitreje v največji zalogi pohištva Spalnice že od . . 1600 Omare ...... 400
postelje ......160
kuhinjske opreme 750 kuhinjske kredence 450 modrocl ..... 190 mreže ....... 85
otomane...... 500
različni kaučl Sprejemamo naročila po predloženih načrtih.
SAVA
MIZARSTVO Pred jamska ulica 32 ln 35. — Trgovina pohištva Miklošičeva cesta (nasproti sodišča).
18469-12
Ločenka
prosi dobrosrčnega gospoda da bi ji posodil 3000 din. Dopise na ogl. odd. Jutra a »Protiusluga«.
P®1
18058-16
Družabnika
s 5000 din za Ljubljano radi razpečavanja smederev-skega grozdja, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Agilen«, 18261-16
Posojila
iščite samo pri domačem solidnem zavodu. Pišite ali pridite osebno. Moj Dom, LJublja na, Dvorakova 8.
262-16 Vaši prihranki
so varno m plodonosno naloženi v domačem zavodu »Moj dom«, Ljubljana, — Dvorakova 8. Pišite ali pridite osebno.
267-16
Kupim knjižice
Kmetske posojilnice do din 50.000. Pogoje na ogl. odd. Jutra pod »Kmetska 50«.	18491-16
Bane. kom. zavod
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 — kupi takoj in plača najbolje: hranilne knjižice bank in hranilnic, vrednostne papirje: 3 odst. obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije.
6551-16
Pohištvo
dobro ohranjeno po nizki ceni zaradi preselitve na prodaj. Ljubljana, Komenskega cesta 26-IT.
18471-12
Novo pohištvo
poceni prodam ali zamenjam za motorno kolo 200 ccm. Gabrič Franc, Dom Žale.	18481-12
Ford Eifel
limuzina, brezhiben, ugod no naprodaj.
Opel
P4, lepo ohranjen, poraba 9 I na 100 km, pripraven za potnika, ugodno naprodaj. ADLER service, I. M. Kenda, Kersnikova ulica (za Slamičem).
ss-io
BMW motor
ugodno prodam. Ogled delavnici Krulc Jože, Dolenjska cesta 1.
18497-10
Motorna kolesa
znamke Victoria tipe 100 150, 200 in 250 ccm radi pozne sezone prodaja po znižanih cenah M. Kramar. Kamnik. Prospekti na razpolago.	18432-10
Rudge
500 ccm OHV ugodno na prodaj. Žerjal, Celovška 102 Ljubljana VII.
18479-10
Fiat avto
majhen, v zelo dobrem stanju, prodam. Cena 6500. Na ogled vsak dan od 4 do pol 8. Cizerl, Stari trg 26, II. nadstr.
18475-10
Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Novo moško kolo
»Diirkopp«, ugodno prodam Galetova 10, pri Vidic (Sp. Šiška).
18218-11
Moško kolo Adler
rabljeno poceni naprodaj. Peternel, Hrenova 14. — Ljubljana.
18343-11
Kolesa
prvovrstnih znamk z ga rancijo prodaja najceneje Triglav, Resljeva 16.	18395-11
Po izredno
nizki ceni
dobite prvovrstna kolesa pri »TehnUu« Banjai LJubljanea, Miklošičeva 20.
18424-11
Kolesa
raznih svetovnih znamk dobre kvalitete, nizke cene, dobite najceneje pri tvrdki Nova trgovina, Tyrševa 36, nasproti Gcspodarske zveze.
18468-11
Kolo
Sensko, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18492-11
Obrt
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje aaslova 5 din. najmanj
ši znesek 17 din
Foto atelje
takoj prodam. Vprašati Foto Central, Ptuj.
18119-30
INSERIRAJ
V „JUTRU"!
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Din 20.000
rabi pošten obrtnik za povečanje obrata, proti garanciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštenjak«.
18458 16
Posojilo, gotovina
na dolgoročno odplačilo dobijo takoj drž. ln mestni uslužbenci, upokojenci, oficirji, železničarji, orožniki in flnan-carji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »4185«.
18167-16
Družabnika(co)
iščem za tovorni avtoprevoi s 30.000 din, ne šoferja. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Mesečni zaslužek 5000«.
18511-16
Hranilne knjižice
Prve Hrv. štedionice, kakor tudi Srbske banke, kupujemo ter plačamo najvišjo ceno. Ponudbe z navedbo količine vsote in prodajne cene na Central, Tomičeva 7, Zagreb.
18300-16
Ureditev
premoženja
Poravnave, konkurzr.e zadeve, odkup in inkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil in družbenikov dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, uprave nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve poverite zaupno strokovni pisarni
Lojze Zaje
Ljubljana, Gledališka ul. 7.
16-16
DENARNE POSLE
Posredovanje kreditov ln vnovčevanje vlog pri denarnih zavodih. Naložbe kapitala. Poravnave. U prava nepremičnin. Davčne napovedi. Informacije. Ureditve revizije, bilance to stalno kontrolo knjigovodstva ln vse druge trgovsko go spodarske posle izvede: računsko- ln trgovsko tehnično
»Svetovalec«
koncesionirana trgovsko gospodarska POSLOVALNICA
M. Kovačič
LJUBLJANA
Cesta 29. oktobra, št. 7 (preje Rimska cesta)
18273-16
V najem
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje aaslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Prostor
oddam, velik 18 X 8, zračen, parketiran na dvorišču pripraven za tovarno perila trikotažo, pletilnico z ozi-rom na cenen tok, zelo poceni. Ponudbe na Karlovac, Banija 27.
18061-17
Gostilno
dobro idočo, v trgu, na sedežu sreza, oddam 1. oktobra na račun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »V najem«.
18105-17
Gostilno
v prometnem kraju vza mem z novembrom letos v najem. Plačilni po goji po dogovoru. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Zanesljivost« 18104-17
Pekarno v Celju
dobroidočo oddam takoj v najem s celokupnim inven in "uujmi. Ponudbe na podruž. Jutra ▼ Celju pod »Kavcije zmožni«.
18153-17
Gostilno
na račun prevzame natakarica Malči Obermajcr, Ti bovlje.
18294-17
Pekarno
vzamem v najem, even. kupim, na prometnem kraju. Prevzem meseca septembra. Ponudbe na podr. Jutra v Novem mestu pod »št. 100«.
18370-17
Gostilno - točilnico
vzamem v najem, posedujem lastno koncesijo. Ponudbe na podruž. Ju tra na Jesenicah pod šifro »Prometna točka«.
18451-17
Lokali
Beseda 1 din. davek J din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Gostilno
na prometnem kraju, v več-lem industrijskem mestu oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra točka«.	18088-19
Gostilno
na prometnem kraju r več' jem industrijskem mestu od dam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra točka«.
18088-19
Brivnica
za gospode in dame, 40 let obstoječa na prometni točki velikega mesta se poceni proda zaradi preselitve. — Trafika Walland, Maribor, Stolna ulica.
18262-19
Večja gostilna
se ugodno odda ali zame nja za kaj drugega tudi na zunaj. Informacije ▼ Mariboru, poštni predal 13.
18256-19
Trgovino
na debelo in drobno, zelo dobro idočo, v večjem me stu Julijske krajine, zamenjam za enako v mestu Slovenije. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Sonce«.
18242-19
Manjši lokal
na Tyrševi cesti oddam. Pojasnila: Kralj, Streliška 5.
18277-19
Lokal
se odda v novi hiši za vsa ko obrt. Naslov v vseh p« slovalnicah Jutra.
18280-19
Krasen lokal
na cesto za društvene pri reditve ali pisarno in d»a prostora na dvorišču za skladišče ali delavnico odda Pavle Novak, Rimska cesta 19. gostilna.
18333-19
Lokal
izložbo in tremi velikimi okni primeren za trgovino oddam takoi. Primerno za agenturo, skladišče ali delavnico (sedaj mesnica). Pojasnila daje Navinšek, Krakovski nasip 10.
18326-19
Gostilno - buffet
dobro- idočo oddam na račun, kavcije zmožni osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »10.0C0«.
18172-19
Brivnico
prodam ali zamenjam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko — abonma 22«.
18295-19
Suho skladišče
pripravno tudi za delavnico se da v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18285-19
Gostilna
v Novem mestu
na Glavnem trgu, se od da sposobni, ženski osebi, kavcije zmožni s 1. oktobrom na račun. Po nudbe na podr. Jutra v Novem mestu pod šifro »Oktober«.
18369-19
Lokal
oddam na Sv. Petra c. na najboljši točki. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oddam«.
18460-1?
Lokal
v trgovske svihe v večjem trgu v Savinjski dolini, oddam. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Lepi prostori 7«.
18503-19
Lep in
prostoren lokal
trgovske svrhe, oddam na prometnem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokal«.
18485-19
Trgovske lokale
takoi oddam na Tyrševi cesti 47b. Vse informacije daje vsak čas hišnik istotam.	18022-19
Krasen lokal
novo preurejen, oddam ta koj. Mestni trg 17. Informacije I. nadstr., levo.
17840-19
Lokal
ali svetlo delavnico v centru mesta iščem za steklarsko obrt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Steklarstvo«
18131-1S
Posojila
na vknjižbo, poroke, menice, dolgoročna hip. na hiše t sreskih mestih, ter kmetom za gospodarske potrebe, po 6% obrestih, tudi na lO-—20 letno odplačilo. Pojasnila pred nakazilom 3 din v znamkah. Central, Tomičeva 7, Zagreb.	18299-16
Posojila
različna, preskrbim hitro brez kakega predplačila.
Hranilne knjižice
vnovčujem proti takoj Snjl gotovini. Oblastveno dovoljena pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12 Znamka za 3 din
18449-16
Restavracija
v najstrožjem centru Za greba velik salon, največja senčna vrtna restavracija, bogat inven tar, renomiran bar, vse pod enim vodstvom, na prodaj radi bolezni last nika takoj. Samo serijoz ni kupci naj se javijo na: Janko Matko, juve-lir, Ilica 45, Zagreb
18115-19
Trgovski lokal
z 2 prostoroma za obrt nike oddam. Vorašati v gostilni Vidovdanska 1.
18190-19
Lep velik lokal
z dvema stranskima pro štoroma oddamo. Stari potrebi lahko preurede trg 21. Najemodajalci po prostore za pisarno ali delavnico mirne obrti.— Interesenti naj se zs»la-se na naslov inž. Ru-deš, Jesenice, Fužine.
18165-19
Dobroidočo
gostilno takoj oddam proti mali od-
i -i	F-ss-
wald, Maribor, Slovenska 28.	13155-19
Lokal
za obrt ali trgovino s so-
čivjem in zelenjavo oddam ------- — .
s 1. sept. v Florijanski ul. j tra v Celju pod	»Točen«
k. 31.	18214-191	18100-30
Posest
Seseda 1 din. davek i lin za šifro ali dajanje aslova 5 din. najmam ši znesek 17 din
Hiša v Laškem
naprodaj. Vprašati — R Schwab, Oražmov trg 39 Laško.
170*5-20 Na Bledu
prodam stavbene io druge parcele. Olga Kavčič, Bled. Krekova 62.
18053 20
Veliko novo poslopje
z elektriko in vodovodom oddam ali prodam. Pripravno za kaki večji obrt r bii žini Ljubljane. Naslov < vseh poslovalnicah Jutra.
17830-20
Prodam hišo
3 stanovanjsko 10.000 m2 sveta zasajeno s sad Jem pripravno za upokojenca ali letovlščar-ja 20 minut od postaje škof j a Loka cena 105 tisoč din. Naslov t vseh posl. Jutra.
_ 17539 20
Vila
nova, enonadstropna na prodaj za gotovino. Informacije v trafiki na
Tyrševl 20.
18057-20
Štiristanovanjska
hiša
podkletena, ob stalni vodi, z večjim zemljiščem, elektrika, pripravna za podjetje ali obrt je na prodaj. Informacije daje: Žibret V., Zidani most.
18181-20
Kupim parcelo
do 700 kr. m, v bližini kolodvora v Kamniku. Naslov v vseh posl. Jutra.
18236-20
Vse tnanufakturno blago prodajamo po Izredno nizkih cenah. Le v Vašo korist bo, če nas čimprej obiščete!
MANOFAKTURNA TRGOVINA DOBRIH KVALITET
Hišo ali vilo
kupim v centru Ljubljane. Dopis na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«.
18228-20
Weekend hišico
r bližini Liubljane na Gorenjskem kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Weekend«.
18254-20
V Slov. Konjicah
prodam posestvo, vinograd, sadonosnik in gozd.
V Celju
kupim vilo, enodružinsko hišo ali stavbišče. Naslov v vseh posloval. Jutra.
18250-20
Hišo
eno ali dvodružinsko v ne-os red nt bližini Maribora bi upil za vlogo Mestne hranilnice, deloma za gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za upokojenca«.	18178-20
V Mokronogu
di glavnega trga, v ne posredni bližini tovarne, pre dam dve hiši: kavarno l opremo in inventarjem in stanovanjsko hišo. Hiii sta najboljšem stanja. Potrebno v gotovem 25.000 in hipoteka 125.000 din. Obresti 6 odst. Naslov * vseh posloval. Jutra.
18171-20
Enodružinska hiša
z lepim vrtom v letoviškem kraju ljubljanske okolice ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Novozidana«.
18383-20
Stanovanjsko hišo
primerno za penzionista pro da Lavrič Miroslav, Mengeš 135.
18381-20
Dvonadstropni vili
slično hišo, novo, na Miši-čevi cesti 25 proda Janko Predovič, Ljubljana, Poljan tka c. 73.
18350-20
Hiša v Celju
sredini mesta, takoi po-rabna za stanovanje, večio delavnico, garaže itd. se >roda za Din 100-000.—. Potrebna gotovina Din 75 tisoč. Informacije daje čev ljarna »Adria«, Celje, Narodni dom.
18297-20
Stanovanjsko hišo
kupim v Celju ali na periferiji plačam eno Uetjino takoj ostalo po dogovoru. Naslov v podružnici Jutra v Celja.
18309-20
stanovanjsko hišo
novo, v bližini bolnice, prodam za 365.000 din proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka 50«.
18372-20
A. Zlender
LJUBLJANA
MESTNI TRG 22
Kmečko posestvo
obstoječe iz zidane hi še, gospodarskim poslopjem to prvovrstne ze-m lje, okoli 6 oralov med Brežicami to čatežkimi toplicami ugodno prodam. Poizve se pri Ka-rolu Zorku, Trnje 17, p. Brežice.
18445 20
Polovico hiše
s tremi stanovanji to lepim vrtom prodam. Lepa prilika za naložitev kapitala Kraj ml ren, pogoji ugodni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«.
10465-20
Parcelo v
Tomačevem
ob strugi Save, pripravno za izkoriščanje gradbenega materiala prodam ali oddam ▼ eks-ploatacljo. Naslov v vseh posloval. Jutra.
18448 20
V konkurzm zadevi
Beneš Alojzije, tovorne prevoznice v Mariboru, Prešernova ulica 2, se prodajo lz proste roke nepremičnine vi. št. 50 ln 67 k. o. Laznlca s pri tlkltoaml to premičninami, vi. št. 182 k. o. Kamnlca to vi. št. 191 k o. Celje. Cenltol po datkl so na razpol igo v pisarni upravitelja kon kurzne mase dr. Atidre Ji Vebleta, odvetnika v Mariboru, Aleksandrova cesta 12-1. Interesenti se pozivajo, da stavijo svoje ponudbe konkurzne-f-iu vpravltelju naj 'cas-n?ie <k 15. avgusta :P39 i$it -21
Posestvo
tik državne ceste, lepo ure jeao, ki meri 20 johov, po leg tudi sušilnica in hmelj je ugodno naprodaj. Brež-nik Jurij. Iven«-i it. 8 pošti Vojnik pri Celja.
18500-2(
pseds l din davek . din za šttro ali dajanje naslova i d to. najmanj 61 znesek 17 din
Štirisobno
stanovanje
komfortno, oddam. Karlov-ška cesta 1.
17435-21
Prodam hišo
dvostanovanjsko, s prav dobro idočo pekarno po ugodnih plačilnih pogojih, na Ježlcl, LJubljana, Leskovšek.
18400-2C
Če kupite
ali proda«?« hišo, parcelo, posestvo, obrnite se priznano solidno in ku lantno realitetco pisarne Franjo Pristavec, Ljublja na, Erjavčeva cesta 4a, Vse informacije sc> brezplačne 248-2C
Vila
z gospodarskim poslopjem, sadnim in zelenjavnim vrtom, velike kleti in prostori za žganiekuho in gonilno, ugodno naprodaj. Pripravno tudi za vsako drugo obrt, polno dobič-kanosno radi izselitve v inozemstvo, prodam. Franc Zaje, Brejčeva 8, Ljubljana VIII.	18241-20
Trgovci!
Trgovska biša naprodaj ali se odda v najem. Pojasnila daie: B. Mitrovič. trafika. Maribor. Masarykova cesta 18108-20
Novejšo hišo
ali vilo z garažo, dvo ali trlstanovanjsko, v Ljubljani kupim prou takojšnjemu plačilu v ceni 200 do 300.000 din Ponudbe na Goltes Lado, Ježlca.
18399 20
Dvostanovanjska
hiša
v Trnovem Je prav ugodno na prodaj. Naslov: Person, LJubljana, Poštni predal 307.
18353-20
Stirisob. stanovanje
•rednie veliko, komfortno, oddam za november. Poja-la: Dvorakova 6-1V. Te lefon 33-14.
17832-21
Petsobno stanovanje
centrum oddam takoj. Poizvedbe dr. Černej, Tavčarjeva 3.
18192-21
Parcelo
do 40.000 din kupim. -Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Spada pod mesto«.
18412 2C
Zagrebško krčmo
v podališku Ilice, dobre doco. prodamo z vsem inventarjem, dvosobnimi pro stori, kuhinjo in dvosobnim stanovanjem za 9000 din. Mesečna stanarina za vse samo din 700. Poslovrica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.	18305-20
Naprodaj vila
enonadstr., skoraj nova vila okrog vile 25.000 m2 zemlje, oddaljena 2 km od Ljubljane. Več pove Marija Jančar — LJubljana, Sv. Petra ce sta 27
12203-20
Stanovanjska hiša
enonadstropna v centru št. Vida radi preselitve ugodno naprodaj. Naslov vseh posl. Jutra.
18206-20
Vilo ali hišo
v Celju ali bližin J i oko lici vzamem v najem. Ponudbe na podr. Ju
Večje število parcel
kompleksov, parcel, gozdov trgovskih in stanovanjskih hiš in vil ima naprodaj gradbeno strokov, izobražen posredovalec KUNA VER LUDVIK Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščen graditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago.	125-36
Vilo ali hišo
v Ljubljani, kupim za 250 tisoč, hipoteka zaželjena. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar 300.000«.
18495-20
Hiša v Celju
enodružinska, z velikim vrtom, 25 minut od kolodvora naprodaj. Naslov v vvh poslovalnicah Jutra.
18506-2«
Dvosob. stanovanje
komfortno s kabinetom oddam za september. — Ogled od 3 t m. od 7. do 10. dopoldne. Istotam oddam garsoniero. Celov ska 72. Informacije pri filanjšček, Bolgarska 17. L nad.
18188-21
Dvosob. stanovanje
to enosobno s kabinetom to kopalnicami od dam s 1. sept.. Naslov v vseh posl. Jutra
18205-21
Kompletno hišo
z gospodarskim poslopjem m vrtom, v tližlni Rogaške Slatine v sredini vasi to v bližini železniške postaje dobe poceni v najem upokojenci. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Ldobno stanovanje«.
18029-21
Stanovanje
oddam odraslim osebam s l. sept. pri bežigrajski gimnaziji. Enosobno, parketi-rano, v novi hiši. Vprašajte od 10. do 12 v Beograjski ulici 10-1.
18226-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom takoj oddam, informacije dobi pii Ka-terci, Rožna dolina cesta 8.	18276-21
Trisob. stanovanje
komfortno oddam za november stranki brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna okolica«.
18313-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, kabinetom oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18331-21
Dve enosobni
stanovanji
s pritiklinami v novi hi šl odda Baš, Zg. Hrušl-ca 28.
18375-21
Dvosob. stanovanje
novo, s kabinetom to kopalnico oddam s 1. septembrom. Ogled od 3. do 5. popoldne v Je-senkovl ulici 7, priti., levo.
18391 21
Trisobno stanovanje
sončno, s kabinetom to vso moderno opremo od dam za september v novi hiši v Kobaridskl -TrstenJakovi ulici. Takoj. Tyrševa 69-a.
18409-21
Enosob. stanovanje
takoj oddam. Beograjska ulica 22 (Bežigrad).
18385-21
Dvosob. stanovanje
lepo, oddam takoj. Cena 350 din. Predjamska 76, Rožna dolina.
18387-21
2-sobno stanovanje
v I. nadstr. z balkonom oddam za sept Podjun-ska 21. Šiška.
18464-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami, oddam v Šiški. Primerno za vpokojen-ca. — Informacije: krojač Muc, Gradišče 1.
18427-21
Krasno stanovanje
obstoječe iz 3 velikih sončnih sob, 1 kabineta, velike kopalnice, solnčne terase, kjer je tuš. oddam za september za 1000 din mesečno: Vila Hela, Šiška, Pod hribom št. 14. (tik za Ka menito mizo).
18434-21
Dvo ali trisob.
stanovanje
(kopalnica, pritikline) za sredi septembra iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez otrok«.
18274-21a
Samostojna gospa
išče eno, dvo event. trisobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center ali bližina«.
1828I-21a
Za avgust -
september
iščem enosobno stanova-nie s pritiklinami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točnost«.
18149-21a
Dvosob. stanovanje
v novi hiši oddam za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18382-21
Dvosob. stanovanje
išče stranka dveh odraslih oseb, v bližini gl. kolodvora. Vprašajte: Tyr£eva 31, mlekarna.
18363-21a
3—1	sobno
stanovanje
v I. nad., samo v strogem centru Ljubljane išče zdravnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 1939«.
18417-21a
Višji častnik
v pokoju z ženo Išče za 1. september dvosobno komfortno stanovanje, ali sobo to kabinet (pri tličje ali L nadstr). — Event. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«.
18408-21a
4—5	sobno
stanovanje
z vsem komfortom, iščem po možnosti z vrtom, najrajši v bližini Sv. Jožefa ali centru za 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažnost 52«.
l8483-21a
Trisobno stanovanje
s kabinetom in vsemi pritiklinami, v II. nadstropju, oddam za 1050 din 1. novembra. Vprašati od 13. da lje Jesenkova al. 2 (Ilirija) 18443-21
Enosob. stanovanje
krasno, oddam takoj. Št. Vid. Male Gunclje št. 40 18476-21
Enosob. stanovanje
sončno, ugodno oddam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«.
18486-21
Stanovanja
Beseda i din. davek din za šifro al! dajanje uaslova 5 din. najmanj si znesek 17 din
Stirisobno
stanovanje
z vsemi pritiklinami v vili z uporabo vrta blizu centra išče solidna dvo članska družina za takoj ali kadarkoli pozne Je. Tri sobe v velikosti najmanj 5x4 m. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Dobra stranka«
17682-21a
Dvosob. stanovanje
v bližini belgijske voja šnlce išče zakonski par za takoj. Ponudbe na trg. Fr. MalgaJ, Kolodvorska ul. 36.
18141-21a
Trisob. stanovanje
v prvem nadstropju oddam Rimska cesta 19. gostilna. Ogled dopoldne.
18323-21
Trisob. stanovanje
elegantno, s hal. sončno, I. nadstropje v vili oddam. Vrtača 13.
18270-21
Dvosob. stanovanje
suho, sončno se odda. Pod-milščakova št. 44.
18377-21
Dvosob. stanovanje
v Medvodah se odda. Naslov: Konz. društvo. Svetje.
18346-21
2—3 sobno
stanovanje
Iščem za svojo družino v se v. delu Ljubljane za 1. november, ev. vzamem v najem ali kupim 1 do 2 stanov, hišo Istotam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drž. uradnik«
18142-21a
3 sobno solnčno
stanovanje
s pritiklinami Išče višji drž. uradnik. Naslov v vseh posl. Jutra
18128-21a
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami iščeta dve odrasli osebi za takoj Točne ponudbe t ceno na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«.
18318-21«
Enosob. stanovanje
čisto in svetlo r bližini Kolodvorske ulice ali Tabora se iiče za 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nimam otrok«.
18571-21*
Trisobno stanovanje
prostorno, event. 3 sobe in kabinet, z vsem komfortom išče solidna štiričlanska odrasla družina za september. event. pozneje. Takojšnje ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Snažno stanovanje.«
18174-21«
Dvosob. stanovanje
s kopalnico in pritiklinami, komfortno, v novi hiši na Celovški cesti, nasproti Tivolija oddam boljši stranka 1. novembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ilirija«.	18161-21a
Sobo odda
Beseda 1 din, davek ?
din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj M znesek 17 dto
Dvosobno
garsoniero
prazno ali opremljeno, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18488-23
Prazne sobe
za pisarno oddam. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«
18110-23
Prazno sobo
ali opremljeno oddam t»• Koi ali 1. avgusta. Dalmatinova ulica 3-III-. levo.
18134-23
Orožnik
z 25.000 din poroči prijazno, nerazvajeno gospodično z isto gotovino ali hišo, do 26 let staro, dobro gospodinjo. Diskrecija častna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, po možnosti s sliko, pod »Svoj dom«.	18219-2)
Vdova
odda starejšemu gospoda preprosto, sončno, čisto sobo, lahko tudi z vso oskrbo v centrumu. Naslov v vseh posl. Jutra.
18223-23
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice takoj oddam eni ali dvema osebama. Vprašati: Tyrševa cesta 43-1., levo.
18253-23
Opremljeno sobo
veliko, sončno, * kopalnico, t mirni ulici v strogem centru oddam enemu ali 2 osebama s 1- avgustom. Naslov r vseh posloval. Jutra.	18244-23
Sobo
5 posebnim vhodom .čisto, solnčno, z uporabo kopalnice oddam s 1. avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18279-23
Opremljeno sobo
krasno, solnčno, v centru S posebnim vhodom oddam • 1. avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18335-23
Solnčno sobo
oddam gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18324-23
Kabinet
v strogem centru, separiran lift — se odda uradnici, odnosno zaposleni gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18325-23 Opremljeno sobo
sončno, s posebnim vhodom za nizko ceno oddam. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
18328-23
Opremljeno sobo
lepo, v I. nadstropju v mestu takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah
Jutra.
18265-23
Opremljeno sobo
lepo, oddam za dve osebi, solnčno s posebnim vhodom za takoj ali pozneje. Zvo-narska 11.
18271-23
Opremljeno sobo
odam s 1. avgustom boljši osebi pri Sv. Krištofu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18378-23
Opremljeno sobo
veliko, poleg pošte, s posebnim vhoaom, oddam 1. avgusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18217-23
Krasno sobo
s kopalnico, oddam za mesec avgust letoviščarjem v centru Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18489-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam 1. avgusta. Sternad, Žabjak 6, L nadstropje.
18484-23
Opremljeno sobo
po, s posebnim vhodom, oddam eni ali dvema osebama. Naslov: Žitnikova ulic« 10.
18474-23
Opremljeno sobo
ali prazno oddam takoj Knafljevi ulici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
18473-23
Sostanovalca
sprejmem v lepo, solnčno, opremljeno sobo za 100 din mesečno. Zeljarska 11, H. nadstr., vrata ŠL 2, blizu Obrtne Šole.
18480-23
Prazno sobo
oddam takoi ali pozneje. Istotam sprejmem sostanovalko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18478-23
Opremljeno sobo
solnčno, 5 minut od cestne železnice, ugodno oddam takoj. Dolenjska cesta — Rudnik 81/U.
18347-23 Opremljeno sobo
svetlo solnčno z uporabo ko palnice in telefona bliža or. kolodvora oddam. Verč Aalgajeva ul 20/1. _18339-23
Soba
lepa, mirna s posebnim vhodom se odda. Mišičeva 4, Drevored.
18352-23
Sobo
s posebnim vhodom oddam takoj istotam sostanovalca sprejmem. Ulic« na Grad 9.
18310-23
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom s stopnic, oddam boljši gospodični. Vprašajte v mlekarni Ivane, Florljanska 10-1.
18373-23
Na Mirju
oddam prazno sobo, Mtt čno to parketlrano, a posebnim vhodom. Naslov: Rupar: Mlrje 4.
18386-23
Sobo
opremljeno, čisto ln zra čno, 15 minut od pošte oddam 1 ali 2 osebama. Kopalnica ln vrt na razpolago. Karadžlčeva 10, Kolezlja.
18393-21
Opremljeno sobo
oddam solidni osebi na Mestnem trgu 17-n, vr. 8.	18442-23
Garsoniero
neopremljeno, s kopalnico tako] oddam. Informacije v trgovini ■ kolesi na Tyrševl 4T-b.
18440-23
Opremljeno sobo
parketirano, s posebnim vhodom oddam za 150 din v Šiški, Pola kova 17.
18361-23
Veliko sobo
s štedilnikom, v pritličju, blizu gorenjskega kolodvora oddam s l.sep tembrom. Cena 224 din Frankopanska 27-1.
18415-23
Lepo sobo
prazno ali opremljeno, a posebnim vhodom in z vso oskrbo oddam. -Naslov v vseh posl. Jutra. *	18416-23
Opremljeno sobo
veliko, strogo separira-no, vhod iz stopnišča oddam eni ali dvema o sebama v vili pod Rožni bom, Večna pot 26
18418-23
Opremljeno sobo
lepo, z dvema posteljama takoj oddam dvema boljšima gospodoma, od nosno zakoncema. Naslov v vseh posl. Jutra.
18414-23
V centru
oddam takoj ali kasneje lepo sobo s kopalnico. Na-»lov v vseh poslovalnicah Jutra.	18389-23
Solnčno sobo
b souporabo kopalnice, takoj oddam v Ilirski 15. Mlekarna.
Izurjeno pletiljo
sprejmem takoj. Naslo\ V vseh posloval. Jutra 18456 £
Lepo sobo
opremljeno, s posebnim vhodom, blizu Tivolija oddam s 1. avgustom ali poeneje. Naslov v vseh posl. Jutra.
18472-23
Opremljeno sobo
6 posebnim vhodom, s souporabo kopalnice od dam takoj stalnemu in solidnemu uradniku. — Frule 27.
18447-23
Solnčno sobo
•premljeno. — s posebnim vhodom, oddam stalnemu gospodu. Gruberjevo nabrežje 16.
18435-23
m
Beseda 1 din, davek 3 din za Sllro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Lepo sobo
S posebnim vhodom in u*x>rabo kopalnice za 1. avgust išče zelo čist go 6pod. Ponudbe na ogl. Odd. Jutra pod »33«.
18038-23a
Sobo s popolno
oskrbo
Ta, dobro vzgojenega 12 letnega gimnazijca pri dobri družini, po možno sti z enako starim sinom ali pri samostojni dami. Prvovrstna oskrba in sončna soba v bližini mestnega centra zaželje-na. Ponudbe na podr. Jutra Jesenice pod »Pri den učenec«
18166-23a
Sobo
b vso oskrbo v bližini bežigrajske gimnazije iščeta dijaka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gimnazijca*
18012-22a
Dve primerni sobi
t predsobo v središču mesta išče društvo Za 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »KTA«.
18317-23a
Opremljeno sobo
eventualno z vso opskr-bo, separirano išče go spodlčna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »15. avgust«.
18329-23a
Iščem
Stanovanje s celotno dobro oskrbo za prihodnje šolsko leto 1939-40 pri bolj ši družini z nemško kon-verzacijo za dve učenki nižje realne gimnazije v Celju. Ponudbe na Frančiška Zak, Trbovlje U.
18179-23a
Sobo za samca
blizu parka Tivoli iščem za en mesec. Ponudbe z ceno na ogl. oddel. Jutra.	18407-23a
Skromno sobo
V centru, separirano — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Din 250.—«.	18354-23a
Sobo
prazno ali opremljeno s strogo separlranim vhodom, po možnosti s stop nišča, Iščem za takoj aH pozneje. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Separi ran vhod*.
18466-23a
Dražba lesa
Začasna državna uprava raz-laščenih gozdov, Ljubljana, Cesta 29. oktobra, št. 24, 1. nad., proda na javni dražbi dne 31. avgusta 1939. pri občini Sv Lovrenc na Pohorju cca 1500 plm iz-delane smrekovine iz revirja Plešič. Pogoii, pojasnila .n tiskovine se dobe pri gor nji upravi v Črni ter gozdarju v Sv. Lovrencu.
18122-32
Dijaike sobe
Dijake
»preimem v vso oskrbo, nekoliko minut oddaljeno od vseh glavnih šol. Dobro nadzorstvo zaiimčeno. — Ussar, Maribor, Trubarjeva dlica 9.	18515-22
WSEES5M
Vsaka beseda 50 par. aa davek 3 din. za §l!ro ali dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din
Dražba lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubita ni. Cesta 29. oktobra 24-1, proda na javni dražbi dne 29. avgusta 1959. pri sre skem načelstvu v Celju cca 3460 plm izdelanega mehkega lesa iz svojih gozdov na Rogli na Pohorju. Pogoji, pojasnila in tiskovine se dobe pri gornji upravi, pri upravi v Črni m gozdarju v Sv. Lovrencu na Pohorju.
M120-22
Beseda ) din. davek b din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Kupim stroje za mizarsko stroko
v dobrem stanju: rezkalni, skobelm, vrtalni m brusilni >uoj. Cenj. ponudbe na Rudolf Jevšenak, mižat, Farkaždin, BanaL
18015-29
čistilni stroj
še skoro nov naprodaj Naslov v vseh posl. Ju tra
18200-29
Dinamo
rabljen za istosmerni tok 220 W — 20 konjskih sil. kupi Zadružna elektrarna v Mozirju. Ponudbe z navedbo najnižje cene je poslati na zadrugo.
18298-29
Vrtalni stroj
a bi jen (Bohrmasc hine. na vodni ali električn: oogon kupi J. Brunet. Ljubno 72.
18394 2S
Anker šivalni stroj
iia j modernejši s tovarniško garancijo, za šivilje ln krojače, cikcak stroje ln brzošivalne, — tudi rabljene z okroglim čolničkom od 300.— din naprej. Triglav, Resljeva cesta 16.
18401 26
Mizarji!
Nikakih skrbi radi nabave strojev! Popoln preokret v gradnji! Univerzalnik 600 mm din 11.700.- ter vsi posamezni stroji po smešno nizkih cenah pri Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska cesta 13.	18390-29
Motor 5—6 KS
za žaganje drv, kompleten ali brez-voza, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupim motor«.
18428-29
Živali
Beseda 1 din, davek l din. za šifra ali dajanje lasiova 5 din, najmani ši znesek 17 din
Ilirski ovčarji
mladiči, neposredni potomci mednarodnega in ju-goslovenskega prvaka, ugod no na prodaj. Gojitelj dr. Silan, Vitanje.
18233-27
Koroški brak
star 3 leta, čistokrven, vpisan v JRB, izvrsten zaj-čar in lisičar, za 800 din na prodaj. Psarna Podgora, Vrhnika.	18245-27
Bernardince
čistokrvne 8 tednov stare prodam. Strah Franjo, trgovec, Gor. Radgona.
18322-27
Psa, hišnega
zamenjam za psa čuvaja. Tovarna Pekatete na Glincah.	18367-27
Pes volčjak
mlad izvrsten čuvaj na prodaj: Strojne tovarne. Tyrševa 35.
18396-27
Ilirskega psa
tri mesece starega, večkrat odlikovanih staršev prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
13419-27
Zelena papigica
samica je ušla proti Iliriji. Vrnitev nagradim. Prodam mlade raznobarvne papigice za učenje. Medvedova c. 7, Šiška.	18430-27
Dopisi
Vsaka beseda 2 din: davek 3 din, ca dajanje naslova S din; najmanjši enesek 20 din.
Gospodična
želi spoznati starejšega gospoda v državni službi ali boljšega obrtnika. Dopise na ogL odd. Jutra v Maribor« pod »Dobra gospodinja«.
18136-24
Ljubezen
7'Oža si zagotoviš ako nu postrežeš z dobro o-kusno hrano. Zato ku-fiaj po preizkušenih re ceptih, zbranih ▼ knjigi poklicne kuharice, knjigo dobavlja Mizerit Deziderij, Zidani most, Cena v predplačilu 10 din.	264-24
Mlad uradnik
akad., želi radi pomanjkanja znanstva spoznati gospo dično. Ženitev ni izključena. Cenj dopise ni ogl. oddel. Jutra pod »Mlajša«.
18275-24
Trgovec
ki obišče večkrat Ljubljano želi spoznati samostojno damo z lastnim stanovanjem. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Gas. kongres«.
1831»-24
B. P.
Prosim pridi v soboto popoldan 3—8.
18320-24
26 letna vdova
želi znanja z gospodom, ki ji bi lajšal gorje. Ločeni izključeni. Resne ponudbe s sliko na ogl odd. Jutra pod »Dobrosrčen«.
18321-24
Muri
vezalke prihranijo nevšečnosti obuvanja. 2 din.
man
j Dva mlada
obrtnika
želita resnega znanja z 2 gospodičnama od 22 do 28 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Maribora pod iifro »Dve sreči«.
18253-24
Vsaka beseda 2 din; da-davek 5 din; ea dajanje naslova S din; najmanj ii znesek 30 din.
Doktor prava
precej premožen, osamljen, si želi lepe prave prijateljice do 40 let. Izkoriščanje revščina, takojšnja poroka, bolezen, igračkanje izključeno. Stroga diskrecija sama ob sebi umevna. Odkritosrčni dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Brez šminke 222« 18173-25
OKASA tablete
Pri spolni slabosti lahko poskusite
OKASA
TABLETE sa
za moške
100 komadov din 220.-
protl povzetju. Zastopnik: Lekarna Sir. Kožman Miroslav, Beograd — Terazlje 5.
Ogi. t. 9. >846-39
Srtip/aeen pouk ' igronju!
Mladenič
dobro situlran poroči de kle, staro do 24 let, ki bi bUa zmožna samoetoj no voditi trgovino meš. blaga. Trgov, pomočnice imajo prednost. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Takojšnja sreča«
18073-25
Katera gostilničarka
ali trgovka si želi dobre ga možlčka naj Javi svoj naslov na podr. Jutra v Celju pod »Sigurna sre ca«	18016-25
Mlad trgovec
in posestnik, podjeten, ieli poročiti izobraženo gospodično ali vdovo brez otrok premoženjem. V bližino mesta ali v mesto se tudi priženi. Informacije pri najboljših rodbinah. Diskrecija zajamčena, ponudbe na ogl odd. Jutra s sliko pod šifro »Resno«.
18148-25
Trgovec in
gostilničar
mlad v najlepši moški dobi, želi poročiti premožno izobraženo gospodično, lepota ni odvisna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra (s sliko) pod »Cvetje«.
18316-23
Trgovec
rimokat. ločen, s trgovino v Sremu, išče starejšo gospodično ali vdovo z nekaj dote zaradi ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober mož«.
18334-25
Ženitve in možitve
boljših krogov posredujemo najvestneje, solidno in diskretno. Velika izbira odličnih partij. Prvovrstne rodbinske zveze. Informativne prospekte pošiljamo diskretno proti pošiljatvi din detet v znamkah: »REZOR«, Zagreb, pošta 5.
18306-25
Podjetnik
simpatičen, srednjih let, z zelo dobro vpeljanim poslom, išče v svrho ženitve gospodično ali vdovo brez otrok, staro do 33 let. Ista mora biti čedne zunanjosti ter razpolagati z nekaj premoženja. Z veseljem in sposobne za trgovino imajo prednost. Tudi ločenke niso izključene. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Boljša bodočnost«.
18504-25
Frizerko
sposobno, išče radi ženitve frizerski mojster. Imetje in vera postranska stvar. Poslati fotografijo, ki jo diskretno vrnem. Stevan Božič, frizer, Bajina Bašta, Drin-ska banovina.
18437-25
Razno
Beseda 1 din, davek 3 din za Slfro «11 dajanje naslova 5 din. najmanj 61 znesek 17 din
Posojilo, gotovino
dobe takoi vsi državni in samoupravni uslužbenci, npo kojenct, učitelji, orožniki, finančni uradniki itd. Dolgoročno event. brez jamstva do 5000 din. Pojasnila daje »Adria«, Zagreb, Ju-rišičeva. Priložite znamko.
18183-37
MMM»tMM»MM»M
INSERIRAJ V »JUTRU"!
^	t-breip/ačeri
I lEIFIEL* HEROLD '/Sf 'tSHff MARIBOR* «o.
2 951
Od Je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo postite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6
— Srertolilcalnic?
Pc priznano oizim cenah si nabavite najboljše moške o-bleke, perilo m vsa praktična oblačila prt
Preskerju
JUBLJANA
Sv Petra cesta 14
tfSERIRAJ V ,,JUTRU"!
Jeseniški Sokol praznuje letos J5 letnico
O —_	pravi Američan
p" kadar se počuti i XV. popolnoma sigurnega

Tak občutek popolne sigurnosti nudi O. K. gum... ker je izdelana lz lateksa, izredno tanka, mehka in Izd rži j t va. Garantirana trajnost 6 let. Srebrna papirnata škatla s tremi komadi 10 din v lekarnah tn drogerijah. Po potrebi Vam lahko Javi tvrdka Rave, d. d., Zagreb, kje* morete nabaviti O. K.
NAPRODAJ JE
kompletna mala tovarna
iz železoobdelovalne stroke
v bližini Celja na vodni pogon s ca. 12 konjskimi silami. Kupec lahko prevzame pod garancijo vknjiženi dolg, potrebna bi bila le obratna glavnica po okoli 100.000 din. — Več stružnic, kovaških kladiv, vrtalnih strojev itd. je v obratu. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Bližina Celja«.
Jeseni L 1904. je bil ustanovljen jeseniški Sokol, ki je med najdelavnejšimi v državi. Pred 35 leti je bilo na Jesenicah le malo narodne zavesti in skoro nič društvenega prosvetnega dela. Prihod bratov Cehov na Jesenice je zdramil spečo narodno zavest. V takratni mladini je vzklila zdrava odporna sila prebujajočega se naroda, ki se je krepko postavil v bran gospodovalnim tujcem
Ustanovni občni zbor je bil 2. oktobra leta 1904. pri Ferjanu na Jesenicah. Za starosto je bil izvoljen občinski tajnik Lovro Humer, za načelnika pa tvorniški delavec Matevž Ravnik. Društvo je ob ustanovitvi štelo 88 članov, po večini tvor-niških delavcev. Odbor in voditeljski zbor sta bila svojim velikim nalogam kos. Znala sta mladini vcepljati sokolsko zavest. Kljub majhni telovadnici se je vse telesno-_ vzgojno in prosvetno delo vršilo zelo redno in uspešno.
Sokolski telovadci so že pred vojno z velikimi uspehi tekmovali na župnih tekmah in na vsesokolskih zletih v Zagrebu in Pragi. Brata Pristov Vinko in Rabič Vinko sta se udeležila mednarodnih telovadnih tekem v Luksemburgu, Turinu in Parizu.
Proslava društvene lOletnice s slavnostnim razvitjem društvenega prapora 7. junija leta 1914. je navzlic hudim težkočam sijajno uspela. Število članstva in telovadcev se je potrojilo. Sokol se je tedaj z vso vnemo pripravljal na zgradbo prepotreb-
Rolete
vseh vrst nudi po nizki ceni
Ivan Bernik
tovarna rolet
Liubliana
Linhartova ulica 8
Potrti javljamo, da je naš soprog, oče in dedek, gospod
DRAGO ŽARKAR
ŽEL. URADNIK V POKOJU
danes, 29. julija umrl.
Pogreb bo v ponedeljek 31. julija 1939 ob 17.30 uri Iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. CELJE, dne 29. julija 1939.
Žalujoča soproga HELENA ŽABKAR z otroci
I
na tedenske hranilne obroke po zelo ugodnih obrestih v zvezi z brezplačnim zavarovanjem
DAJE POSOJILA
državnim m samoupravnim uradnikom in uslužbencem, oficirjem, orožnikom, železničarjem, upokojencem, zasebnikom Itd. — Za pojasnila obrnite se na zavod.
Za premogovnik v Sloveniji
iščemo Izkušenega
elektro-monterja
Prošnje s kratkim življenjepisom, podatki o dosedanjem službovanju in navedbo zahtevane plače je poslati Slovenskemu publicitetnemu zavodu v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 2/1 pod šifro »Rudnik«.
Prodamo
dobro ohranjeno 7-tonsko mostno
tehtnico
s tekočo utežjo.
Informacije dobite pri Prometnem zavodu za premog d. d. v Ljubjani, Miklošičeva c. 15/L, tel. št. 25-70
f
Globoko potrtega srca javljamo tužno vest, da nas je naš preljubi oče, tast, ded, praded, stric in gospod
TOMAŽ GRAH
učitelj v pokoju in posestnik
danes, dne 29. julija v 91. letu starosti za vedno zapustil.
Preljubega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v ponedeljek, dne 31. julija 1939. ob 16. uri iz hiše žalosti, Dečkova cesta št. 10, na okoliško pokopališče Celje.
Sveta maša zadušnica bo y torek 1. avgusta 1939, ob %7. uri zjutraj v župni cerkvi v Celju.
CELJE, dne 29. julija 1939.
SILVA GRAH, hči; DRAGO GRAH, sin; MARIJA GRAH, snaha; MARIJA RISTIČ. vnukinja in soprog MLADEN RISTIČ, kapetan I. klase; DRAGO RISTIČ, pravnuk
in ostalo sorodstvo
nega lastnegla doma. A prišlo je drugače. Sokol je moral takoj po mobilizaciji leta 1914. ustaviti vsako delo. V vojaško službo so bili takoj v začetku vpoklicani 104 društveni člani. Orodje je bilo spravljeno na neki skedenj, prapor pa je starešina brat Ozvald spravil na varno mesto v Mariboru.
V	okovih vojaškega ustroja je vsak član storil vse, da je slabil udarno moč sil, ki so delale proti naši osvoboditvi. Vsi smo imeli v srcu neomajno zvestobo do naroda in vročo željo, da se strejo suženjski okovi.
Nepozaben nam ostane v spominu 29. oktober 1. 1919. Izginile so z Jesenic osebe. ki so predstavljale režim zrušene monarhije in prihajati so začeli naši fantje iz ujetništva, zaledja in bojišč Boji in plebiscit na Koroškem so bili zadnji važni dogodki tistih burnih let.
Sokol se je nato spet posvetil tihem« notranjemu delu. Poleg članov in naraščaja so se ustanovili telovadni oddelki članic, ženskega naraščaja, moške in ženske dece. Ustanovila se je društvena knjižnica, znova so začeli delovati pevski, dramski in godbeni odsek. Telovadnica Ja bila vedno polna. Iz nje so izšli telovadci, ki so se z velikimi uspehi udeleževali tekem na župnih, pokrajinskih in saveznih tekmah v Osijeku, Ljubljani. Zagrebu, Beogradu in Pragi. Brat Janez Pristov pa se je udeležil tekme za slovansko sokolsko prvenstvo v Pragi in Novem Sadu, mednarodnih telovadnih tekem v Pragi, olimpiade v Berlinu in meddržavnih telovadnih tekem med Francijo in Jugoslavijo v Parizu in med Poljsko in Jugoslavijo v Varšavi.
251etnico uspešnega dela je Sokol proslavil z otvoritvijo lastnega sokolskega doma in danes ob 351etnici zre poln sile in življenja na minile boje in uspehe. Jesenice so danes močna narodno-zavedna postojanka na skrajni severnozapadni meji. Sokol je zbral okoli sebe močne vrsta članstva in mladine iz vseh slojev prebivalstva in z velikim uspehom vrši svoje naloge.
V	proslavo 351etnice bo imel Sokol več prireditev, ki bodo pokazale uspehe društvenega dela. V nedeljo dne 20. avgusta priredi velik javen nastop, pri katerem bodo sodelovali vsi društveni oddelki in pripadniki sosednih bratskih društev. — Sokol, dvigaj se, bori se in ne kloni!
Sokolski praznik v Planini pri Rakeku
Ponedeijsko »Jutro« je zadnjič obširno poročalo o zboru obmejnega sokolstva v Planini pri Rakeku, ki je bil združen z razvitjem prapora domačega sokolskega naraščaja. Krstu prapora je kumoval predsednik ljubljanskega pododbora Zdru-
ženja vojnih dobrovoljcev prof. Josip Je-ras in slavju je prisostvovala deputacija dobrovoljcev. Slika nam kaže slovesni trenutek po razvitju, ko se dobrovoljski prapor pozdravlja z novim praporom sokolskega naraščaja.
SOKOL
Sokolska četa Laverca priredi 6. avgusta javen telovadni nastop na svojem letnem telovad'išču v Laverci. Z vso resnostjo in vnemo se pripravlja vse članstvo za svoj praznik. Pokazati hoče sadove svojega vztrajnega celoletnega dela. Delavnost naše čete je znana in naši nastopi so bih zmerom na višku. Tudi letos smo se nad vse pripravili. Vabimo vse prijatelje slovanske Tyrševe ideje na prireditev, ki se bo začela točno ob pol 16. Sodelovala bo vojaška godba. Po nastopu bo narodna veselica v parku staroste br. Ogrina.
Sokoli v Ljubnem nastopijo. Naše sokolske prijatelje, vso narodno javnost, zlasti pa brate in sestre iz sokolskih vrst obveščamo, da bomo imeli jutri popoldne ob pol 16. javni telovadni nastop. Nastopili bodo vsi naši telovadeči oddelki in smo sestavili prav zanimiv spored. Zlasti bo ugajala »florentinska točka«. Po telovadbi bo zabava, tedaj bo tudi nastop z gorečimi kiji. Sokolska javnost, v nedeljo v Ljubno k prazniku našega sokolskega ustvarjanja!
Sokol v žirovnici-Breznici bo imel danes 30. t. m. v svojem domu veliko tombolo s krasnimi dobitki (motorno kolo, plug, kolesa, divan in še nekaj sto krasnih dobitkov). Tablice po 3 din. Začetek ob 15. Vlakovne zveze ugodne! Tombola bo ob vsakem vremenu. Sledita ples ia prosta zabava. Posetite nas!
Sokol v Slivnici pri Mariboru. V nedeljo 6. avgusta bomo imeli po daljšem presledku javni telovadni nastop, v primeru slabega vremena en teden pozneje. Dnevni red: ob pol 15. po sprejemu gostov od postajališča Orehove vasi-Slivnice sprevod na letno telovadišče, kjer bo telovadba. Za našo prireditev vlada veliko zanimanje in je sodelovanje obljubilo več sosednih bratskih društev. Prosimo sokolske pripadnike, Id jmo jih pri vabilih po naključju morda prezrti, in sokolski zamisli naklonjeno občinstvo, da nas tega dne posetijo. Pridite!
Sokol v Zalogu si Je postarvil veliko nalogo, da pride v Petrovi petletki do letnega telovadišča, na katerem se bo vzgajalo članstvo v ljubezni do kralja in domovine. Dohodke za uresničenje tega načrta zbdra Sokol na razne načine. Na Mali šmaren 8. septembra, v primeru slabega vremena pa v nedeljo 10. septembra, priredi na letnem telovadišču v Zalogu, ki ga ima v najemu, tombolo s prav čednimi dobitki. Razdelili bomo med srečnike lepa darila, kakor sobno opravo, šivalni stroj, moško in žensko kolo, kuhinjsko kredenco, žensko in moSko zapestno uro, vrečo moke, blago za narodno nošo in še mnogo drugih do. hitkov. Ker je oena tablicam nizka (2 din), pričakujemo, da bo Sokolu naklonjeno občinstvo podprlo to našo prireditev in pridno seglo po tablicah, ki jih bodo nudft pripadniki našega, Sokola.
iro fepf&čanih na dobitke samo v nastopajočem V. razredu 38. kola, katerih žrebanje se bo vršilo:
V	BEOGRADU 12., 14., 16., 17„ 18., 19., 21., 22„ 23. in 24. avgusta t. 1. in
V	SPLITU 29., 30. In 31. avgusta ter 1., 2., 4., 5., 7., 8. in 9. septembra t L
V	najsrečnejšem primeru se lahko dobi na eno srečko
din 3.200.000.—
V	20 dneh bo izžrebanih 36.000 dobitkov, med katerimi je, poleg glavnih treh premij: po 2,000.000.—, 1,000.000.— in 500.000.— din, večje število dobitkov
po 200.000.—, 100.000.—, 80.000.—, 60.000.—, 50.000.— din itd.
Osebe, ki že sodelujejo v loterijski igri, morajo svoje srečke IV. razreda zamenjati s srečkami V. razreda najkasneje do vključno
7. avgusta t.^ ^ ^ ^ nigo nabavili srečke, pa bi hoteli v tem glavnem žrebanju poskusiti srečo, lahko kupijo srečko pri pooblaščenih
prodajalcih srečk al! pri njihovih podprodajalcih, ki so skoro v vsakem večjem mestu, po doplačilni ceni, in to:
ena cela srečka din 1000.— ena polovica srečke din 500.— ena četrtina srečke din 250.—
Izplačevanje dobitkov, za katero jamči država, se vrši brez vsakršnih odbitkov.
Državna razredna loterija kraljevine Jugoslavije
RAZPIS
Komanda vazduhoplovstva vojske bo sprejela na dan i, oktobra 1<?39 leta večje število gojencev v zrako-piovno podoficirsko šolo v Novem Sadu in v pomorsko zrakoplovno podoficirsko šolo v Divuljah.
TI gojenci bodo po končani šoli uporabljeni kot letalski podoficirji v zrakoplovstvu vojske.
Kandidati morajo izpolniti naslednje pogoje:
Za zrakoplovno podoSieirsko šolo v Novem Sadu:
1.	Da je državljan kraljevine Jugoslavije.
2.	Da ni mlajši od 17, niti starejši od 21 let. Za osnovo računanja se jemlje celo koledarsko leto, v katerem se kandidat javlja za sprejem.
3.	Da je končal najmanj 4 razrede osnovne šole in da se je po možnosti izučil kake obrti.
4.	Da je dobrega vedenja, da ni v sodni preiskavi, niti sodno obsojen in popolnoma zaveden v nacionalnem pogledu in siguren, to je, da ne iznaša načel proti ureditvi
državne uprave.
5.	Da ni oženjen.
6.	Da ima odobritev roditeljev ali varuha za vstop v šolo in da se obveže, da bo po končani šoli odslužil trikrat toliko časa, kolikor je trajalo njegovo šolanje to da se ga lahko uporabi za vse službe v letalstvu, a za letanje, v kolikor bi to želel.
7.	Da je zdrav in za vojaško službo sposoben.
Za pomorsko zrakoplovno podoficirsko šolo v Divuljah:
1.	Da je državljan kraljevine Jugoslavije.
2.	Da ni mlajši od 16, niti starejši od 18 let. Za osnovo računanja let se jemlje celo koledarsko leto, v katerem se kandidat javlja za sprejem.
3.	Da je končal najmanj 4 razrede osnovne šole in da se je učil najmanj dve leti obrti (mehaniške, ključavničarske ali elektrotehnične, ali dve leti obrti v vojaških obrtnih šolah).
4.	Da je dobrega vedenja in da ni v sodni preiskavi, niti sodno obsojen in popolnoma zaveden v nacionalnem pogledu in siguren, to je, da ne iznaša načel proti ureditvi državne uprave.
5.	Da ni oženjen.
6.	Da ima odobritev roditeljev ali varuha za vstop v šolo in da se obveže, da bo po končani šoli odslužil v zrakoplovstvu vojske kot podoficir dva in pol krat toliko časa, kolikor je trajalo njegovo šolanje.
7.	Da je zdrav in za vojaško službo sposoben.
Prošnje se polagajo po prvem in po drugem razpisu komandantu Vazduhoplovne podoficirske škole — Novi Sad — Aerodrom.
Rok za vlaganje prošenj po prvem in po drugem razpisu je do 1. septembra 1939.1.
Prošenj, ki bi prišle po tem roku ali ne bi bile točno sestavljene po razpisu, se n« bo jemalo v obzir. Zaradi tega je treba prošnje takoj vložiti, da bi se v primeru nepopolnosti mogle vrniti zaradi dopolnitve.
Vsa podrobnejša pojasnila glede teh razpisov in kako je treba postopati, se lahko vidijo iz razpisov, ki" so poslani in se nahajajo pri vseh vojnih okrožjih in sreskih načelstvih.
Razen tega se razpisi lahko dobe pri Zrakoplovni podoficirski šoli v Novem Sadu
_Aerodrom, ako se šoli pošlje adresirana kuverta s poštno znamko za 1 din in pol.
Ravno tako se razpisi lahko dobe osebno v komandi Zrakoplovstva vojske v Zemunu.
OPOMBA: V prošnjah je treba posebno naglasiti, za katero šolo se kandidat javlja. Vedeti je treba, da bodo gojenci iz obeh šol letalski podoficirji v zrakoplovstvu vojske.
Iz pisarne štaba vazduhoplovstva vojske — Zemun, V. D. br. 18739
od 25. julija 1939 leta.
LIPSKI JESENSKI SEJEM 1939.
ZAČETEK 27. AVGUSTA:
60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DR2AVAH.
VSA POJASNILA DAJEJO:
ZVANIČNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA — BEOGRAD, KNEZ .. MIHAJLOVA 33/1.
IN ČASTNI ZASTOPNIKI:
ING. G. TONNIES, LJUBLJANA, TYRŠEVA 33, TEL. 27-62
JOSIP BEZJAK — MARIBOR,
GOSPOSKA UL. 25, TEL. 20-97
MOŠKI
Pri spolni slabosti (spolni lmpotenci)
poskusite hormonske pilule
HORMO-SEKS
Dobivajo se v vseh lekarnah. — 30 pilul din 84.—, 100 pilul din 217.—, 300 pilul din 560.—. Po pošti diskretno razpošilja
LEKARNA BAHOVEC Ljubljana
Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VTT«, Zagreb, Langov trg 3. Ogl. reg. S. br. 5846-39
Kupi se
rabljena, dobro ohranjena tritonska šasija na bencinski pogon«
Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »šasija«.
Zastopnike
za vsa večja mesta v državi
potrebuje denarni zavod
Ponudbe na Propaganda d. d. — Zagreb, poštni predal 472.
Industriji,
ki ima interese, da bo zastopana na beograjskem tržišču, v notranjosti to pri obla-stvih, nudimo zajamčen uspeh. Prvovrstne reference. Ponudbe na »Propagando«, a. d. Beograd, poštni pretinac 409, pod značko »Savršena organizacija 1158«.	6452
^DamnnnnmanonnnnrTTTnnnnDD^
§ Celuloidni ščit,
p pri vratnih kljukah vam prihrani večkratno pleskanje. Vrata bodo vedno čista Dobavlja jih
SEMENIČ V.
S Privoi 18, Ljubljana — TeL 86-92
O Celuloid je na zalogi v vseh barvah. Sprejmejo se dobri akviziterjL
UZODOUUULJUUl
D
Prodajalka
za knjigarno ln trgovino s papirjem dobi službo. — Ponudbo s prepisi spričeval event. s sliko je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Papir-1939«,
Brzo-parobrodna služb« lz Benetk ln Sušaka v Dalmacijo. Odhod lz Cufiaka vsak dan razen srede ln petka ob 16. url. Turistične proge iz sušaka in Benetk v Dalmacijo ter lz Sušaka m Trsta v Grčijo, po smernih pavSalnlh cenah. Dnevno večkratna sveža za vsa kopalUča ln letovišča Jugoslovenske obale.
Prospekte ln navodila daje direkcija na SnSaku, ter vsi uradi »Putnika« ln družbe »Wagon* Lite Cook«
Lesena zložljiva patentna postelja s tapeciranlm mo-drocem Din 220.—
Specialne posteljne mreže
»Patent« to »Prlmi-slma«, modroce, oto-mane, kauče to vse tapetniške izdelke nudi solidno to po nizki ceni
Radovan
Mestni trg 13
SHIRAJ V H JUTRU"!
PREKO ŠTIRI MILIJONE
GRITZNER
strojev
JE V UPORABI
GRITZNER ŠIVALNI STROJI 1] SB DOBIJO V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNIMI STROJI
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO
EM. FISCHER, ZAGREB, Palmotičeva 82
Veletrgovina dvokoles, motoclklov in šivalnih strojev
»JUTRO« ZAVARUJE!
ZAHVALA
vsem, ki so nas tolažili za časa bolezni to ob priliki težke izgube dragega nam moža to očeta, gospoda
VALENTINA VRHUNCA
predvsem pa prečastiti duhovščini, kakor tudi dobrim in plemenitim sosedom, preč. patrom Knobleharjevega zavoda s častitim g. rektorjem na čelu, nadalje gg. primariju dr. Kramariču, dr. CebOhinu, dr. Merčunu, dr. Hribarju, dr. Majcenu to častitim sestram, ki so se vsi z največjo požrtvovalnostjo trudili, da bi nam blagega pokojnika ohranili. Iskrena zahvala vsem njegovim sodelavcem, poslovnim prijateljem in znancem, ki so ga na zadnji poti počastili tako s cvetjem kakor z obilno udeležbo.
Sv. maSa zadušnica se bo brala 31. julija v draveljski cerkvi.
Iskrena hvala.
Žalujoča družina Vrhunec
Se tako vroče solnce ne bo vzelo barve Vaši
obleki, ako si lzberete 12 krasnih pisanih barv
tobralke, satena ali svile
ki so ravnokar došle pri tvrdki
F. I. Goričar,
LJubljana, Sv. Petra cesta
KOLESARJI zahtevajte pri svojem trgovca
dobro poznano kvalitetno
kolo ES-KA
Glavno zastopstvo in zaloga pri tvrdki
IV. AUERHAMER & SIN, družba z o. z.
LJUBLJANA, Tvrševa cesta 47 b.
Morana Regenerator
Jamčimo, osivelim lasem takoj povrne prirodno barvo in sijaj!
Takoj ustavi izpadanje las, odpravi prhljaj in vse kožne neprijetnosti. Jači in krepi koren, a lasje, porastejo tudi na plešastem mestu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo po povzetju, cena veliki steklenici z omotom in poštnino vred din 50.—. »M ORAN A« specijalna vodica za barvanje brkov Din 15.—.
Z enkratnim namazanjem mesečno dobite zaželjeno barvo. S. br. 17274 god. 1937.	MORANA — SPLIT.
Cenjenemu občinstvu vljudno
naznanjam, da sem otvoril
na novo preurejeno gostilno v Škof j i Loki,
Kapucinsko predmestje
Preskrbljeno bo s pristnim dolenjskim in štajerskim vinom in domačo kuhinjo — Tujske sobe — Kopalnica z gorko in mrzlo vodo. — Postrežba točna. — Za obisk se priporočata
Tone in Marija Fojkar
BitTTH *HlfHII*III fTHf ffl rfPtllH?lllHHTMI*??Ki*Hg|f Miti HIMi* HHfi HliifmilBttl HfPmfTnflilHTIillfin IHfH>HIHIIliHHlHIinBHlli WIWTHWIHIHIPIWIlHWHiWHHHiWHini!TWHntHtll WfflfHHinf tlil
Radi velike vročine — bodite oprezni! — VAŠE VINO
VARUJE POKVARJENJA »KAISERJEV BISULFATOR«
Rešeni boste velike skrbi, ako si nabavite in to takoj novo konstruirani in patentirani »Kaiserjev bisulfator« aparat za varovanje vin, da ne postanejo motna, da ne cikajo in se ne pokvarijo v načetih sodih. Cena s priborom 40.— din. MOTSI? VI"iO in goščo v sodu temeljito očistite in se izognete vsaki škodi, če si nabavite KAISERJEV . ,E L K A * FILTER 250, 360, 520 dinarjev.
»BISULFATOR«
Ljudevit Kaiser
lastnih veletrgovine vina in alkoholnih pijač L. R. C. ZAGREB, Kralja Petra 1.
Zahtevajte takoj prospekte in navodila!
sifso" brzoparilniki
z bakrenim ali jeklenim v ognju pocinkanim kotlom
KOTLI ZA ŽGANJEKUHO
vseh sistemov, kakor tudi pralni kotli, bakreni in aluminijasti kotli za sadne soke, tovarniške naprave itd. najceneje pri tvrdki
„KOTLARKA"
družba z o. z. LJUBLJANA, Kolodvorska 23, tel. 37-92.
Zahtevajte prospekte!	Zahtevajte prospekte!
O L E S A
OTR. VOZIČKI
MOTORJI TRICIKLI ŠIV. STROJI
IGRAČNI VOZIČKI, SKIROJI, AVTOMOBILČKI, KOLES. DELI
TRIRUNA F. R. L. LJUBLJANA
PODRUŽNICA: MARIBOR	CENIKI FRANKO!
HALO!	POZOR!
Poljedelci, trgovci, peki in mlinarji, dobro se prepričajte, preden si nabavite nov mlin! — Za vas je edino zanesljiv originalni
IRUS" mlin
najbolj cenjen in priporočan !
Sprejemajo se agilni in pošteni zastopniki:
BOGOLJUB HARTLIER
gen. zastopstvo Irus mlinov PODKOREN 1, p. Kranjska gora.
Gospodinje!
Sedaj je čas, da si obnovite Vašo posteljnino! — Pri prenavljanju boste potrebo-
vala gradi za madrace — ki ga dobite v dobrih kvalitetah po din 20.— do 28.— pri tvrdki
GORIČAR, Ljubljana - Sv. Petra cesta

um
M.
-> m
J
M
t 5

P li


te-*

.s
mi:
\ V
^^^^	„- m®*"
\ 1
m


m
t**8 Ml*®.
v—I«68

tn'
Oto'«8.

ten<

F-'.
Vl One«* ^eo'

mo'1
baJv
tA


• P
w»

vr^c«
toVnl**"1

pod«
U-



.ti

V js
i/0

K*

1

ssr-&	_
t

9M


sT.i.rt i"-


^jiitiii^^iniii^niiiiuiiiiiiiauiiiiiiutttiBi
KOLESA
kupite dobro in poceni tudi aa obroke Pri
H.SUTTNER, LirMjana
Dober prodajalec konfekcije
dobi službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prodajalec 35«.
ti;n?rimfinrnnirmi?iiinmfrinriiTif;mrrH(?Hminniri;!EinimrniTimiiamiim
>
> Brezobvezen ogledi
Aleksandrova 6.'
, ZACDEB. NIKOLIČEVA10
Dunajska družina — ki živi v Bremenu IŠČE
kuharico za vse, ki zna kuhati dunajsko kuhinjo in inteligentno pridno sobarico, ki zna tudi servirati. Nastop službe takoj. Ponudbe s prepisi spričeval in fotografijo pošljite pod A 58596 na Ala — Berlin W 35.
■533
Prodam
zaradi bolezni v družini rentabilen in donosen posel, zelo dobro idoč, v centru mesta, z zasigurano eksistenco. V poštev prihajajo slaščičarji in peki. Potreben je večji kapital. Reflektanti naj se obrnejo na: Gjuro Branisavljevič, Zagreb, Preradovičeva ul. l/I.
INSERIRA JTE V „ JUTRU"!
Cevi
za odvode in dimovode »Salonit« valovite plošče ln šablone kakor tudi ves
GRADRENI MATERIAL
dobite pri
Material
LJUBLJANA — TVRŠEVA C. 86/b. Telef. 27-16. — Brzojavi: Material

Specialna delavnica za previjanje, popravljanje elektromotorjev in dinam. Izvršujem instalacije na pogon in luč, na skladišču ves elektromaterial ter motorji za pogon in dinsme za luč.
Fr. Perčinlič
elektropodjetje, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 telefon 23-71.
!l!li:i!ll!!i:illlllllll!llillinill!lftllllll!l>'>!!llll!nil!im!l!llll|l
Motorna kolesa
BMW
Vse tipe promptno dobavljive. Ugodna obročna plačila, pri plačilu v gotovini primeren popust.
ING. G. T6NNIES,
Ljubljana, Tyrševa 33, tel. 27-62
J£a au6e
in zavijačke zlate niti, luskinice, rožnati trakovi i. t. d. Volna, preja, predtiskarija itd.
ZAHVALA
Vsem, ki so našega nepozabnega, prerano umrlega
Silva Mehoro
spremili na njegovi zadnji poti ter darovali številne vence in šopke, se najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni številnim zastopstvom društev, posebno nadvse častnemu odposlanstvu društev iz Kočevske. Zahvaljujemo se gospodični Završa-novi in gospodom Figarju, Eypperu in Kuglerju za prelepe poslovilne besede ob grobu, gg. oficirjem in častni četi vojakov, dalje gospodu komandirju orožniške postaje Jenku in pokojnikovim prijateljem, zlasti gospodu Ilovarju, ki so z veliko požrtvovalnostjo iskali njegovo truplo, ter končno vsem, ki so nas v težkih dneh tolažili in nam kakorkoli pomagali.
RODBINA MEHORA
Urejuje Davorin Ravljen. -- Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.