Leto 1892.
89
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos III. — Izdan in razposlan dné 14. januvarja 1892.
(Obsega štev. 5.—7.)
t0
9»
Ukaz ministerstev za finance in trgovino z dné 29. novembra 1891.1.,
da se odpravlja prigledna zaveznost svilenega blaga.
Na podstavi ukazov ministerstev za finance in trgovino z dné 28. aprila 1857. 1. (Drž. zak. št 88.), z dné 20. decembra 1879. 1. (Drž. zak. št. 148.), oziroma z dné 13. oktobra 1881. 1. (Drž. zak. št. 120.) obstoječa prigledna zaveznost svilenega blaga v mejnih okrajih Tirolskega in Preda-relskega, Dalmatinskega in Primorskega se odpravlja.
Ta zaukaz zadobi moč in veljavo takoj.
Steinbach s. r.	Bacquehem s. r.
O.
Zakon z dné 22. decembra 1891.1.
zastran ustanovitve zdravniških zbornic.
S pritrdftvo obéli zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• I-
Vkraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboni, ustanove se v zastopanje zdravniškega stand »zdravniške zbornice“.
Število okolišev in sedež zdravniških zbornic se ustanovi ukazoma.
§• 2-
Vsak zdravnik, ki je zdravniško prakso izvrševati vpravičen, izvzemši v §.15. oznamenjene osebe, zavezan je, — ako se izrečno ne odpové izvrševanju prakse, — tega zakona določilom, ter se mora pri zdravniški zbornici, v katere okoliši si izbere svoje stalno bivališče, zglasiti in vsako izpremembo bivališča naznaniti v 1 4 dneh, in pa ustrezati zahtevkom, ki izhajajo iz pristojnosti zbornice.
Zdravniki, kateri se zastran zdravniške prakse dalje časa mudé zunaj svojega okoliša (kopelni zdravniki itd.), morajo to naznaniti takö svoji zbornici, kakor tudi tisti, v katere okoliš gredö.
§• 3.
Zdravniške zbornice so poklicane, o vseh stva-réh, ki se tičejo skupnih koristi zdravniškega stand, nalöge in smotra in pa dostojnosti in čisla zdravniškega poklica, potem razvoja zdravstvene nege in zdravstvenih naprav, kolikor pri tém prihaja v poštev zdravniško sodelovanje, posvetovati se in sklepali, stopati sè zdravniki zborniškega okraja in pa z drugimi zdravniškimi zbornicami v opravilno občevanje, obračati se z vlogami do oblastev okoliša, katerega zastopajo, ter po predstojnem političnem deželnem oblastvu vlagati nasvete in prošnje na c. k. vlado.
(8lOT«ttis«h.)
7
§. 4.
Zdravniške zbornice so zavezane, dajati v pra-šanjih, ki se dotikajo njili področja, na poziv oblastev svoje izjave in svoja mnenja ter taista podpirati v vravnavi zdravstvenih razmer in sosebno gledé na občo dosežnost zdravniške pomoči in pa gledé na ustrezno razpostavo zdravnikov.
Na drugi strani naj jim oblastva v primernih slučajih dajejo priliko, da v stvaréh, ki se obravnavajo in spadajo v področje zdravniških zbornic, od-dajejo svoja mnenja.
K obravnavam deželnega zdravstvenega svéta o načelnih stvaréh, ki se dotikajo področja zdravniških zbornic, privzeti je po poslednjih izvoljene odposlance kot izredne ude.
V ta namen naj tedaj, kadar v dotičnem političnem upravnem okoliši obstoji samö ena zdravniška zbornica, tâ izvoli dva odposlanca in dva namestnika, kadar pa je tam več zdravniških zbornic, izvoli naj vsaka izmed njih po enega odposlanca in namestnika ter naj ga imenuje političnemu deželnemu oblastvu s predložbo volilnega zapisnika.
§• 5.
Vsaka zdravniška zbornica sestoji vsaj iz t) udov, ki se izvolé po zdravnikih, katere zastopajo.
Vsakemu udu zbornice je izvoliti tudi po enega namestnika. Zastran volitev naj se po zdravniški zbornici zastopani okoliš razdeli po potrebi v več volilnih skupin, od katerih naj vsaka obsega zdravnike enega ali več političnih uradnih okolišev, even-tuvalno sodnih ali mestnih okrajev takö, da bo, ozir jemâje na enakovrstne razmere, vsaka skupina obsegala blizu enako število volilcev.
Zdravniki vsake volilne skupine volijo po enega uda zdravniške zbornice in po enega namestnika takö, da vpošljejo glasovnice, katere naj volilci podpišejo, pristojnemu političnemu oblastvu, katero posreduje izvršitev teh volitev ter zbrane glasovnice predlaga političnemu deželnemu oblastvu.
Prvič bo posledek volitev razglasilo to oblastvo ter zaukazalo sestavo zdravniških zbornic, v bodoče pa bo to naloženo zborničnemu načelništvu.
Pravico voliti in voljen biti ima vsak v zmislu §. 2. določilom zakona zavezani zdravnik, kateri ima v dotičnem okoliši, oziroma v skupinskem okoliši svoje redno bivališče ter ni izključen od volilne pravice.
§• 6-
Da ne smejo voliti, niti voljeni biti, so izključeni:
1.	vsi udje, ki so po obstoječih zakonih izključeni, da ne smejo izvrševati aktivne in pasivne volilne pravice v občini;
2.	tisti, o katerih je zdravniška zbornica izrekla, da so izgubili svojo aktivno ali pasivno pravico, ali katere je taista postavila v preiskavo častnega sodišča.
§. 7.
Volitev razpisuje c. k. deželno oblastvo po uradnem deželnem listu, ustanavljaje dan volitve.
Za voljene veljajo tisti, ki dobé največ veljavno oddanih glasov.
Kadar bi bilo enoliko glasov, odločuje žreb.
§• 8.
Volitve se brez tehtnih vzrokov ne smejo odbiti ter veljajo na tri leta, vendar imajo voljenci tudi po preteku tega časa nadaljevati opravila, dokler jih ne prevzamejo novi izvoljenci, kateri stopijo na njih mesto.
Odstopajoči opravniki smejo biti zopet voljeni, pa za tekočo volilno dobo niso dolžni vzprejeti volitve. Prav tako sinéjo zdravniki, kateri so prekoračili 60. leto svojega življenja, volitev odbiti.
Kedaj je pripustilo, volitev odbiti iz drugih razlogov, to razloča načelništvo, katero smé, ko bi se kedö stanovitno branil izvolitve, izreči, da je volilno pravico izgubil.
§• 9.
Načelnik političnega deželnega oblastva določi dan in uro, kedaj naj se novo izvoljena zbornica sestavi, ter imenuje vladnega komisarja, po čegar posredovanji naj se sestava opravi.
Zbornica izvoli na čas triletne volilne dobe iz-med sebe zbornično načelništvo, sestoječe iz zborničnega predsednika, njegovega namestnika in iz vsaj treh in največ sedmih udov načelništva. Zdravniška zbornica more kako volitev opraviti ali kak sklep storiti tedaj, kadar je več kakor polovica udov navzočnih. Njeni udje imajo dolžnost, da v slučaji» ko bi bili zadržani, vdeležiti se kakega zbora, opravičijo svojo nenavzočnost pri zborničnem predsedniku, kateri naj potem v zbor pokliče njih na' mestnike.
§• 10.
Predsednik in, kadar je on zadržan, njegov namestnik zastopa zbornico na zunaj, posreduje občevanje zborničnega načelništva sè zdravniško zbornico, odkazuje udom zborničnega načelništva njih področje ter nadzoruje njih redovito delovanje; on sklicuje seje zborničnega načelništva, zbore zdravniških zbornic in zdravnikov, predseduje jim ter izvršuje njih sklepe.
§• H.
Zbornično načelništvo oskrbuje pod vodstvom predsednika tekoča opravila, skrbi za razpreglednost v okoliši bivajočih in tamkaj zastran izvrševanja prakse se mudečih zdravnikov, posreduje občevanje z oblastvi, z drugimi zdravniškimi zbornicami, sè zborničnimi udi ter upravlja sredstva in naprave, služeče namenom zastopa zdravniškega stanu. Zavezano je, zdravniški zbornici praviloma vsako leto v enem vélikem zboru predložiti računsko poročilo, in ta véliki zbor sklicati po potrebi in pa na željo polovice zborničnih udov ter oskrbeti za to potrebne priprave.
Služba udov načelništva zdravniški zbornici je častna služba.
Njih opravilna doba sega do izvršene sestave naslednje zdravniške zbornice in oziroma zborničnega načelništva.
Zbor načelništva zborničnega je v opravilnih stvaréh zbornice sklepčen, ako je več kakor polovica udov načelništva navzočnih.
Od udov zborničnega načelništva mora vsaj polovica bivati na sedeži zbornice ali v njegovi bližini.
§• 12.
Zbornično načelništvo posluje ob enem kot častni svèt v slučajih osebnih sporov, pritožeb in tožeb v zbornici zastopanih zdravnikov med seboj nli proti sebi v vseh stvaréh, ki niso podvržene kom-Petenciji pristojnih oblastev.
Taisto ima kot tak tudi dolžnost, posredovalno nastopati pri zmotah in sporih med zdravniki svojega okoliša gledé na izvrševanje njih poklica.
Zdravniki so zavezani, prositi zbornice za posredovanje, preden sprožijo kako pritožbo.
Da more zbornično načelništvo kot častni svèt sklepati, za to je treba navzočnosti vsaj treh četr-
tin njegovih udov in večine dveh tretjin vseh navzočnih.
Ta častni svèt ima oblast, proti zdravnikom, v zbornici zastopanim, kateri so se krive storili kakega zdravniškega stanu nedostojnega vedenja, ali kateri so svoje dolžnosti kot pristojniki zdravniške zbornice prelomili, potèm, ko se je z redovito ovédbo dejanje poistinilo, postopati z opomini, svari in v slučaji ponovitve z ukori, in pri hujših nepriličnostih v zmislu opravilnega redu z rednimi kaznimi v obliki glob do 200 gl., naposled pa z odvzetjem pasivne in aktivne volilne pravice v zbornico na neki določen čas ali za vselej.
Obdolžencu je pred razsodbo dati priložnost, da se opraviči, in taisti smé proti pridelitvi kakega ukora, kake globe ali proti odvzetju volilne pravice vložiti za dokončno razločilo rekurz na politično deželno oblastvo.
Iz glob dohajajoči zneski se stekajo v bla-gajnico zdravniških zbornic.
§• 13.
Zdravniški zbornici se pridržuje sklepanje o opravilnem redu, katerega mora potrditi minister za notranje stvari, in pa v zmislu taistega sklepanje o načelnih opravilnih stvareh, o sredstvih, katerih se je poprijeti v dosego smotrov in nalog zdravniške zbornice, sosebno gledé na nego pomočne vzajemnosti med stanovnimi tovariši in njih svojci, potèm o zalaganji potrebščin zdravniške zbornice, in pa o odmeri prispévkov, ki jih morajo dajati zdravniki, zastopani po zdravniških zbornicah.
Zdravniški zbornici pristoji preskus aktov o vo-litvi svojih udov, preskus letnega računskega poročila zborničnega načelništva, prigled njegove opravilne uprave in volitev odposlancev v deželni zdravstveni svèt in njih namestnikov, in pa sklepanje o sklici občega zbora zastopanih zdravnikov.
§. 14.
Zdravniško zbornico in njeno delovanje nadzoruje politično deželno oblastvo. To je vpravi-čeno, tedaj, kadar bi zdravniška zbornica prekoračila svoje področje ali ravnala proti zakonom in predpisom, zahtevati odpravo nepravilnosti in ako treba, zaukazati razpust zbornice ter narediti nove volitve.
Proti razpustu je, toda brez odložlve moči, odprta pot prizivu do ministerstva za notranje stvari.
§• 15.
Ta zakon se ne uporablja o vojaških zdravnikih, ki so nastavljeni pri cesarskih političnih oblastvih.
§• 16.
Minister za notranje stvari je pooblaščen, izdati potrebne nadaljne ukaze v mejah spredaj stoječih načelnih določil.
§■ 17.
Mojemu ministru za notranje stvari se naroča izvršitev tega zakona.
Na Dunaji, dné 22. decembra 1891.
Frančišek Jožef s. r.
Taaffe s. r.
Ï.
Razglas finančnega ministerstva z dné 7. januvarja 1892.1.
zastran združenja pristanskih in pomorsko-zdrav-stvenih opravil v Baški s tamkajšnjo malo colnijo.
S 1. dn m decembra 1891. 1. seje pristanska in pomorsko-zdravstvena deputacija v Baški (na otoku Krku) opustila, in tamkajšnja pristanska in pomorsko-zdravstvena opravila so se združila s c. k. malo colnijo II. razreda v Baški.
Steinbach s. r.
Popravek.
V XLVII. kosu Državnega zakonika, izdanem dné 28. oktobra 1891. L, v št. 154., razglašujoči spisek colnij in colnlšč, postavljenih v avstrijsko-ogerskem colnem okoliši, naj se na strani 406-opomnja k št. 47. glasi: „Cola prosto postopanje s popotnimi rečmi, poslanimi pred kom ali za kom, in sè selilnimi predmeti, brez višega dovolila itd.“.