256. itmlM, 9 UriHiopj,1 četrtek, 8, novembra 1906. XXXIX. leto. m m is&sja Tuk dan sv*čer, teincii 63&i]* sn »rosik«. žar vejpi po poitl ps-ojesnur? aa Avstro-ograk« dsSaia a« *to <«t« sd H» m pel let« ,3 K, *a 6efct ieia 6 K UO h, aa aa aiaaa« 2 K 30 fe. Za LJufciJano t ©eliljafljein na dom sa vaa lata M K, aa pol lata 12 K, aa Satrt lata 3 E, sa aa wegla toliko, da se je ta nekonstitucijonalni ukaz izpolnil. Volilna reforma je torej na dnevnem redu. Ce bo tudi pravočasno rešena, to je vprašanje, na katero ne ve nihče odgovora. Pri debati o Gessmanovem predlogu je bil izvoljen generalnim go-vernikom dr. Tavčar, ki je ob splošni pozornosti celega parlamenta v izbornem govoru pojasnil stališče narodno-napredne stranke glede volilne reforme in po zasluženju ožigosal lopovsko trditev ljubljanskega ^Slovenca**, da so narodno-napredni poslanci v zvezi z Vsenemci. To je bilo dobro, kajti zdaj ve ves parlament, kako infamno je glasilo klerikalne stranke. Državni zbor. Dunaj, 7. novembra. Došle vloge so se na zahtevo poslancev Plantana in So botke prečitale dobesedno. Posl.TVastian je vložil obširno peticijo j etniški h paznikov pri okrožnem sodišču v Mariboru za zboljšanje gmotnega položaja. — Posl. dr. Pommer je interpeliral celokupno ministrstvo, naj se dovoli državnim uradnikom nižjih kategorij draginjska doklada. Potem je zbornica nadaljevala debato o Gessmannovem nujnem predlogu. Prvi je govoril posl. dr. Tavčar contrai, ki je konstatiral, da so liberalni Slovenci nastopili za splošno in enako volilno pravico že v dobi, ko klerikalna stranka na Kranjskem še o čem takem vedeti ni hotela. Protestiral je proti zlorabi, da se je mnogo pro-govornikov zapisalo med kontragovornike. Ker mu je v nadaljnem govoru v neki točki posl. Schonernr. pritrdil z medklicem, je posl. Bfeznovskv zakli^al: - Aha! Zaveznik se že javlja!** Poslanec dr. Tavčar: -Nehajte že enkrat s tako bedasto obdolžitvijo! Podla laž je, ako se nam vedno očita ta zveza z Vsenemciu. Češki poslanci so formalno zvezani z nemškimi nacijo-nalci in ti so Slovauom ravnotako sovražni kakor Vsenemci. Nadalje je rekel, da napadi Vsenemcev na dr. ŠusteršiČa niso bili po njegovem okusu, vidi pa v temu prst božji. Živo se spominja prizora v deželnem zboru, ko je dr. Susteršič ozmerjal dr. Ferjančiča s sleparjem in lumpom ter se hotel govornika dr. Ferjančiča osebno lotiti. Pravična usoda je poskrbela, da je dr. Šusteršica za njegovo zločinstvo zadela občutno kazen. Nadalje se je bavil z mladočeško taktiko ter rekel, da je njihovo nastopanje tako, da zija med govorom enega in drugega globoko brezdno. Glede volilne reforme je rekel, d je bolje, da se oktroira; ker je nesreča za slovanske narode, zato je bolje, da prevzame vlada odgovornost. Ne navajamo drugih momentov iz njegovega govora, ker ga itak priobčimo dobesedno po s ten o grafičnem zapisniku. Ured.) Za generalnim pro-govcrnikom posl. Schu p f erj em so sledili razni stvarni popravki, nakar se je začelo glasovanje o Gessmannovem nujnem predlogu. Predlog je bil sprejet z 227 glasovi proti 46 glasom. Vsenemci so se vsled tega spopadli s socijalnimi demokrati in letele so najhujše psovke skoraj pol ure med obema sovražnima taborama. Nato se je seja prekinila, da so se vpisali govorniki za drugo branje o volilni reformi. Ob 4. uri popoldne se je seja zopet otvorila. Poslanec Locker je začel citati poročilo volilnega odseka. Zopet so zagnali Vsenemci velik hrup. Poročevalcu dr. Locker j u so klicali razne psovke zaradi njegovega bivšega burševanja. Posl. Locker je ne oziraje se na neprestano psovanje nadaljeval svoje poročanje. Poročilo ni povedalo nič novega, le ponavlja se stara fraza, da se bodo z volilno reformo odpravili vsi volilni privilegiji. Nato se je otvorila generalna debata. Posl. grof Sylva-Tarouca je izjavil v imenu svoje stranke, da njegova stranka priznava opraviče nost splošne volilne pravice, le proti enakosti se je izrekla ter zahteva, da izrazi volilna reforma ne samo narodno, temuč tudi socijalno in gospodarsko sestavo Avstrije. Vladni načrt volilne reforme krši narodno enakopravnost ter se ne ozira na zahteve po razširjenju deželne avtonomije. Njegova stranka bo sicer glasovala za prestop v podrobno razpravo, a svoje nadaljne postopanje si bo uravnala po tem, kako se bo na njene zahteve in želje oziralo. — Posl. Schunererje govoril seveda proti ter zaključil svoj govor z običajnim klicem na Hohenzollernce. Jutri se začne podrobna razprava. Iz odsekov. Dunaj, 7. nov. Proračunski odsek je sklican jutri k seji, da razpravlja o zboljšanju plač poštnim in brzojavnim uslužbencem vsled nujnega predloga, ki ga je sprejela zbornica soglasno. Jutri imajo vsi klubovi načelniki skupno sejo, da se dogovore o načinu, kako se naj izvrši glavna in podrobna razprava o volilni reformi. Ogrsko - hrvaški državni zbor. Budimpešta, 7. novembra. Zbornica je nadaljevala razpravo o zakonu glede pospeševanja industrije. Posl. Pinterovič je govoril hrvaško ter prosil, naj se vlada izkaže svojo naklonjenost pri delitvi državnih podpor tudi industriji v Hrvaški in Slavoniji ter se naj hrvaški državljani ne smatrajo za državljane II. vrste, dasi plačujejo iste davke ter imajo sploh enake dolžnosti. Trgovinski minister K o s s u t h je odgovarjal, da znajo hrvaški poslanci tako obširno izrabljati pravico, govoriti hrvaški, da so jih na Ogrskem zaceli polagoma razumevati. Obljubil je, da se bo potegoval za to, da Hrvaška ne bo zanemarjala, toda tako zelo si ne mora vezati rok, kakor zahteva posl. Pinterovič. Nadalje je samo umevno, da bodo Hrvatje pri velikem posojilu primerno udeleženi. — Po tej izjavi je Pinterovič svoj predlog umaknil. Izgubljena ministrova torbica. Budimpešta, 7. novembra. Ve-lika razburjenost vlada v krogih predsedstva ministrskega sveta, ker se je izgubila torbica ministrskega predsednika, ki je imel v njej zapisnike sej ministrskega sveta in razne druge važne državne listine. Ko je hotel ministrski predsednik v soboto iti na Dunaj k pogrebu nadvojvode Otona, je izročil torbico slugi Krebsu, ki jo je pa na poti na postajo izgubil. Ne ve se, ali je bil sluga podkupljen, da je izročil komu akte, ali pa.so mu bili res ukradeni. Med akti je bil baje originalni tekst pakta, sklenjenega med krono in ogrsko vlado. Vrše se obširne in natančne poizvedbe. Vihar v srbski skupščini. Belgrad, 7. novembra. Minister notranjih del Proti ć je odgovarjal na interpelacijo poslanca Ra-fajlovića, zakaj je vlada zaplenila neko tiskarno v zasebnem stanovanju. Minister je povedal, da je tiskarna last Časnikarja Sibarića, ki je državi dolžan nad dva tisoč dinarjev tiskovnih glob, a jih noče plačati. Minister je zavračal trditev, da vlada zatira časopisje. Vsak sme braniti svoje nazore, toda na odkrit in pošten način. Ker je poslanec Nektarjević za-klical Rafajloviću, da je Sibarićev agent, skočil je Rafajlović k njemu ter ga udaril v obraz. Nastal je velik hrup ter se je morala seja prekiniti. Na zahtevo več poslancev se je zasedanje odgodilo do 24. t. m. Dogodki na Ruskem. Odesa, 7. novembra. Mesto Baku se je proglasilo za insolventno ter ne more plačevati svojih obveznosti ne državi, ne privatnikom. LISTEK. Naravoslovne Mite. xvm. Upajmo, da vsi oni, ki iščejo tečajnike, dosežejo svoj namen v kratkem, kajti sicer bodo vsi računi odveč. Kadar pridejo tja, jih ne bo veo na istem mestu, kjer bi morali stati — kajti, kakor je to na prvi pogled neverjetno — niti tečajniki niso več zanesljivi — tako slabi Časi so sedaj, ko vera peša. A boljši tudi tedaj niso bili, ko ni bilo nobene vere, ko nobeni ni bilo treba „razcvitati se,u in boljši ne bodo, ko „vse edinozve-ličevalne-* zatonejo menda vendar enkrat za vselej. Naša zemlja ni, kakor znamo, popolnoma pravilna krogla, ampak je na tečajih nekoliko potlačena, na ravniku pa vzbokla. Tako telo imenujemo elipsoid. A niti pravilen elipsod ni naša zemlja, kakor so to neovržno dognala natančna merjenja; zato so njeni obliki nadeli ime geoida. Zadnja merjenja so dognala za ravnikov po- lumer 6378, za polarni polumer 6356 7 kilometrov. Diferenca znaša torej 21.300 m. Voda, kar jo imamo na zemlji, pred vsem morja, skušajo se vedno prilagoditi popolni obliki geoida. Ne tako kopno, ki ne more z lehkega spreminjavati svoje oblike, in na katere torej težnost in sredobežnost ne moreta tako vplivati, kot na tekočine. Ako bi torej gotovo točko na tečajniku, ki leži ravno n a morski gladini, premestili na ravnik, potopila bi se za 21 kilometrov globoko v morje. Nasprotno bi seveda točka iz ravnika prenesena na tečajnik povspela se na goro 21.3000 m visoko. Ako se torej nekoliko pomakne kaka točka v obeh označenih smereh, mora se takoj sama na sebi zvišati ali znižati nad morsko gladino. Takih krajev pa so opazili že mnogo. Tako poznamo zemlje, ki se v skupnosti vedno dvigajo, in druge, ki se znižujejo. Radi zgleda navajamo Južno Ameriko, kjer se nahajajo sledovi, kako je nekdaj stala voda. V Valparaisu se poznajo od vode zarisane Črte, ki se vlečejo denes po 120 m visoko nad morsko gladino, in ki se polagoma dvigajo, ter dosegajo v Chile višino 600 m, proti ravniku pa padajo in se končno popolnoma poizgube. Drugod pa so opazovali zopet zniževanja. Že Darrvin se je na podlagi raziskavanj koralnih otokov prepričal, da lezejo vsi otoki južnega oceana polagoma pod vodo, v kateri se končno preje se sleje potope. Severni del istega otočja onstran ravnika pa se neprestano, če tudi le po malem vzdiguje. Na podlagi geologičnih in biolo-gičnih študij sta Reibisch in Simroth tem čudnim prikaznim podala posebno razlago. Reibisch meni, da ima tudi ravnik dvoje trdnih točk, okrog katerih se guglje naša zemlja. GugališČa postavlja v Ekuador in na Sumatro, za 180" dolžine oddaljena drugi od drugega. Oba sta trdno sklenjena; zem-ska os pa se guga in zamahuje neprestano v smeri, ki je pravokotno navpična na premo, ki veže obe gu-gališči. To skupno premikanje nazivlje Reibisch pendulacijo. Le-ta se vrši sicer neprestano, a jako neznatno in počasi, in torej v neskončnih dobah. Kadar se je nagnila 40" na eno stran, prične se zopet nagibati nazaj za ravno toliko. Z ozirom na posamezne točke spremene svoj prostor kajpade tiste najbolj, ki leže na gugajočem se krogu. Po tej teoriji se da torej popolnoma razlagati, zakaj se potapljajo nekateri kontinenti, drugi pa izstopajo iz vode. Za sedanji čas si moramo misliti, da se bližajo južno od ravnika ležeče zemlje ravniku, da se torej potapljajo, one, ki leže onkraj ravnika, pa da vstajajo iz morja, ker se dvigajo. Tej hipotezi se zbliža, oziroma jo potrjuje, druga novejša, ki jo je zasnoval D. Kreihgauer. Po njegovem mnenju se skorja naše zemlje neprenehoma pomiče ali bolje rečeno drči in plava po svoji ognjeno-tekoči sredini. Zemeljska os je sicer stalna z ozirom na zemeljsko sredino — a ne z ozirom na njeno plavajočo skorjo. Razna opazovanja namreč uče, da se posamezni deli zemlje bližajo in oddaljujejo od ekvatorja, torej tudi od tečajnikov. Iz tega sledi, da tudi tečajne točke na zemski površini ne morejo biti vedno ene ter iste. Po Kreichgau-erju je v arhaični periodi moral so- vernik biti v Novi Seelandiji. Od tod se je pomikal po Tihem oceanu do Alaske. Za premogove dobe je ležal v sredi med Kalifornijo in Sandwich-otoki. Proti koncu tercijarne dobe je došla Severna Alaska na vrsto, sedanji Spitzbergi pa so imeli geografsko širino sedanje Danske. V istini so tudi našli ondi ali ostanke mio-zenske provenijence, flore, ki je podobna sedanji severoevropski. V Spiz-bergnu so rastli tedaj : hrasti, platane, in javorji. Po tercijarni dobi pomikal se je pol proti vzhodu, ker nam je prineslo diluvialno ledeno dobo. Ako pojde v tej smeri naprej, zaledenela bodo Be-ringova cesta, Alaska in vshodna Sibirija. Naši kraji pa se bližajo jugu. — Seveda se vrše primerne spremi-njave tudi na južni poluti zemlje. Kakor je raz videti, ujemata se obe teoriji v bistvenosti glede rezultatov, če tudi ne glede svoje geneze. Kakor Reibisch, govori tudi Kreiohgauer o dveh gugališčih, katerima daje mesta v bližini Reibischevich točk (vzhodna in zapadna Indija). Slično je skušal tudi Kuptfer preraČuniti, koliko Časa so trajale po- Petrograd, 7. novembra. Ofi-cijalno se izjavlja, da so vse vesti o ustanovitvi namestništva na Poljskem izmišljene. Odesa, 7. novembra. Pred vojnim sodiščem se je pričela razprava proti 11 osebam, ki so širile med vojaštvom revolucijouarno propagando. Ker sodišče ni hotelo pripustiti prič, so zagovorniki odšli. • Dnevne vesti V Ljubljani, 8 novembra. — „Lepi klub" in koroški Slovenci. Kako grdo so koroški Slovenci z volilno reformo ogoljufani in prikrajšani na svojih pravicah, se je veliko pisalo. Da se je koroškim Slovencem zgodila nezaslišana krivica, to so morali naposled priznati tudi naši klerikalci, ki istočasno obožujejo izdajalca narodnih slovenskih pravic, dr. Šusteršiča. Da bi njegovo izdajstvo nekoliko pokrili, začeli so tolažiti koroške Slovence, da se bo rLepi klub" v plenumu potegnil zanje, ker bi bilo v odseku vsako delo v tem oziru docela odveč in zastonj. Kako so klerikalci farbali Korošce in lagali vsej slovenski javnosti, pokazalo se je v ponedeljek v državnem zboru. Dr. Šusteršič se je potegoval za nujnost G-essmannovega predloga, da se volilna reforma reši v zbornici nujnim potom. Kdor se za kaj takega poteguje, dokazuje, da noče ničesar predrugačiti, marveč da stoji na stališču, da se s ore j me volilna reforma tako, kakor je bila sprejeta v odseku, torej z vsemi krivicami, ki so se zgodile obmejnim, predvsem pa koroškim Slovencem. Tako je torej tisto potegovanje za Korošce! In vendar so naši klerika:ci toliko drzni, da trde venomer, da prinese volilna reforma obilno korist slovenskemu narodu, dasi priznavajo istočasno, da so osleparjeni z njo štajerski, koroški, goriški in tržaški Slovenci. Pri taki logiki se pač vse neha! — K odstranjenja slovenskega napisa v Mariboru. „E din os t- piše: -Mariborski Velikonemci so z olpravo napisa Cirilove tiskarne ustrelili — zopet velikonemškega kozla. Velikonemski mariborski magistrat je s svojim kanibalskim postopanjem pokazal in dokazal le to, da je velikonemška kultura slična oni, ki so jo imeli na lahonskem magistratu v Trstu še pred dobrimi 18 leti. Takrat je tržaški magistrat izdal ukaz, da mora pok. Anton Počkaj odstraniti samoslovenski napis v 14 dneh. PoČkaj se ni ustrašil grožnje, pa tudi ne visoke denarne globe, s katero so mu zagrozili za slučaj, če bi se ne pokoril avtokratskemu dekretu. Dan pred pretekom doočenega roka je vložil priziv na mestno delegacijo. Delegacija je odbila priziv, a magistrat je povišal globo in skrajšal rok za odstranjenje napisa menda na 8 dni. Dan pred potekom roka se je PoČkaj pritožil na mestni svet. Tudi ta je odbil pritožbo, magistrat je pa naložil Počkaju, da mora v treh dneh odstraniti edini samoslovenski napis v Trstu. V tem zadnjem odloku je bilo rečeno, da, ako Počkaj ne bi ubogal, bo magistrat nasilnim potom dal odstraniti grozno prikazen — slovenski napis! Ker napis v treh dneh ni bil odstranjen, je prišel velik aparat mestnih pandurjev, uradnikov in težakov z lestvami in drugimi slič-nimi pripravami. Ko so pristavili lestve, jim je neustrašeni Počkaj pokazal potrdilo o vloženem prizivu na namestnistvo. Magistratna vojska je osramočena odkorakala! Preprosti slovenski trgovec je ugnal v kozji rog vso magistratno kulturo! Namestnistvo je dalo magistratu tako lekcijo, da mu ni več prišlo na misel od-stranjati slovenske napise. V odloku je bilo rečeno: Magistrat ima paziti na estetičuo stran javnih napisov — nikakor pa nima pravice določevati jezikov, v katerih naj bodo ti napisi sestavljeni — to zadnjo pravico imajo le dotični trgovci, obrtniki itd. — O pogrebni bratovščini sv. Jožefa krožijo po mestu čudne govorice. Že pol leta je preteklo od občnega zbora in še vedno niso člani na jasnem, kako je s poslovanjem prejšnjega odbora. Imeli smo vpogled v isto poslovanje in čudili smo se, kako je mogoče kaj takega. Prebitek koncem leta, ki je ostal v blagajni, se ni prenesel kot dohodek bodočega leta, četudi je znašal včasih celo nad 900 K. Koncem leta 1906. 7. je znašal prebitek 859 K 4 vin., a ta prebitek ni vpisan kot dohodek v naslednjem letu. Kupilo se ni ničesar, a bodoče leto je hranilnična knjižica izkazana z isto vrednostjo približno 4762 K kakor poprej. In ker so dohodki presegali stroške za 201 K, obresti od hranilnice pa tudi približno 190 K, bi bil moral biti končni preostanek leta 1897. približno 1200 K, ki pa zopet ni bil v prihodnjem letu vpisan kot dohodek. Razen tega je pa menda že prejšnji načelnik, gosp. Polak, moral plačati v gotovini 800 kron, kateri pa tudi niso zabeleženi v nobeni knjigi, tako da bi moralo biti isto leto kakih 2000 K blagajniškega preostanka. To je bilo 1. leto poslovanja prejšnjega odbora. Hranilnična knjižica se je povečala za celih 100 K, kar znašajo približno obresti prejšnje glavnice. Kako se je dalje gospodarilo, o tem za sedaj molčimo, ker upamo, da bodo že oblastva storila potrebno, da se bode že skoraj napravil red. Kot posebno zanimivost navedemo še, da je bilo leta 1899. 1300 K prebitka in potem še dohodkov 2800 K, torej skupaj okroglo 4100 K, stroškov pa le okroglo 2800 kron. torej preostanka 1300 K in vendar se je vrednost hranilnične knjižice zmanjšala skoro za 400 K, ki pa seveda niso vpisane v dohodke samezne dobe, v katerih so se izvršile take klimatične izpremene. Kakor znano, poznajo geografi posebna te-čajska omahovanja, ki se redno ponavljajo. V 7ih letih dospeti bi moral tečaj zopet na isto mesto, s katerega je odšel. To se pa ne zgodi, ampak vedno ostane neznatna diferenca, ki pa premakne tečaj v sto letih za 1 ločno sekundo. V 6000 letih znašalo bi to 1 ločno minuto; da'pa bi se premaknila os in ustvarila nove tečajne višine za 1 celo stopnjo, trebalo bi 360.000 let, t. j. na tečaju sedaj se nahajajoča točka premestila bi se za 111 kilometrov od njega. Ako si torej mislimo, da imamo v naših krajih premog, cigar okamenelo ali pooglje-nelo rastlinstvo je zahtevalo tropič-nega solnca — in si mislimo, da so tedaj naši kraji stali pod ravnikom, moramo računiti, da se je severni tečaj pomaknil za celih 50 stopinj, kar bi po omenjenem računu dalo kratko dobo 20 milijonov let. Kuptfer razvija nadalje svojo teorijo tudi na podlagi razširjanja rastlin. Ker ni po njegovem mnenju misliti, da"so razne Jrastline započele se na raznih -krajih sveta, moramo misliti, da so se iz enega kraja tekom časa razširile~po S7etu. Nekatere rastline razsipavajo prožeč svoja semena v toliki meri, da napravijo vsako leto po en meter poti. Druge pa potujejo gotovo dosti počasnejše. In Še one bi rabile recimo v naših krajih, šireče se na desno in levo vsaj 10 milijonov let, predno bi se pozdravile na istem pasu — krog sveta. Verjetno je, da se je to potovanje rastlin izvršilo v tercijarni dobi. Iz tega sledi, da je vsaj 10 milijonov let poteklo od tedaj. Skoro gotovo pa je ta doba mnogo prenizko preračunjena. Kajti stoprv v dobi krede so nastopile rastline, ki se lahko širijo na način, kakor smo ga omenili. Ko so pa bili severno najvišje ležeči evropski otoki pod tropičnim solncem, torej v svoji premogovi dobi, tedaj še niso imeli flore, kakor je ta, s katero smo sedaj računili. Zato je verjetno, da so te dobe dosti več nego 10 milijonov let oddaljene od nas, in da ni onih 20 milijonov let, kakor jih je KupfFer preračunil za čas, ki je potekel od premogove dobe do danes, previsoko vzeto število. blagajne, ki bi pravilno morala izkazati približno 1700 K prebitka, ki bi moral v bodočem letu stati med dohodki. Ker je stvar precej zanimiva, jo hočemo pazno zasledovati, da bode prišlo na dan, kdo je temu neredu kriv. Za sedaj ne imenujemo nikogar, ker nočemo krivice delati nikomur. Morebiti je še kje kaka zaprašena hranilnična knjižica, za katero se ne ve čigava je, kakor je bila ona na prečastito ime „Jožef bratovski", o kateri je pa še dvomljivo ali je last bratovščine ali ne, ker vemo, da odbor ne bode pod izmišljenimi imeni nalagal v hranilnice denarja, ki je last bratovščine. Upamo, da se bode kmalu razjasnil ves položaj, ker do rednega občnega zbora je le še kake štiri mesece. Prosimo: na dan z računi, ne pa s praznimi izjavami. — Obsojen klerikalni agitator. Pri deželnem sodišču je bil obsojen Florijan Piše k na 14 dni zapora, ker je pri občinskih volitvah v Šniart-nem pri Litiji ponarejal pooblastila. Pišek je znan kot najhujši klerikalni agitator, kateri je pri zadnjih držav-zborskih volitvah take lumparije delal, da ga je moralo okrajno glavarstvo v Litiji vsled tega odpustiti iz službe okrajnega sluge. „Slovenec" in „Domoljub" seveda o tem molčita. — Iz poštne službe. Poštni koncipist Mat. Vrbnjak v Gradcu je imenovan za poštnega komisarja. Višji poštni oficijal Anton Uršinic je stopil v začasni pokoj. — Repertoire slovenskega gledališča. Iz gledališke pisarne: Jutri, v petek, prvič naslov, odru veseloigra „N a višavah*1, v kateri igra ves dramski ensemble. Veseloigra nNa višavah" je obenem rahla satira na „nadčloveštvo", zlorabljano Nitsche-janstvo in na izrastke ženske emancipacije. Glavne vloge igrajo gospa Taborska, g. nadrežiser Taborsky in g. Boleška. — Igralec Ranek je bil v včerajšnji odborovi seji „Dramatičnega društva" iz službe odpuščen. Od koga je dobil informacije, resp inspiracije za svoj čin, o katerem smo včeraj poročali, se v seji, žal, ni moglo dognati. — Koncert ,Glasbene Matice1. Poleg „Sevčikovega kvarteta" na lok nastopi pri koncertu ^Glasbene Matice" v ponedeljek, dne 12. novembra tudi koncertni zbor „Glas bene Matice", ki bo pod vodstvom g. koncertnega vodje M. Hubada izvajal dve točki: Mokranjcevega „K o z ar j a", šaljiv srbsko - makedonski mešan zbor, in Prochazkovo „Ljubezen". S t. S t. Mokra njac je najznamenitejši srbski skladatelj, ki je po svojih narodnih pesmih zaslovel po vsej Evropi. Več njegovih „rukovet" je ^Glasbena Matica" že izvajala in vselej so izzvali veliko oduševljenje. Gospod Prochazka pa je itak znan kot ženialen slovenski saladatelj, čigar mnogobrojne skladbe so se že opetovano visoko nagradile od države in od čeških društev. O „Sevcikoveni kvartetu" piše dalje n. pr. „Grazer Mon-tags-Zeitung" : Dosegli so tehniško in umetniško popolnost, ki zagotavlja njih združitvi odlično mesto med kon-certujočimi kvarteti. Priznavati se jim mora dovršeno obvladanje izvedenih kompozicij, lepoto zvoka, vzlet in ognjevitost, kakor tudi do najmanjših posameznosti dovršeno skupno igro. Njih izvirno glasbenstvo se je pokazalo osobito v D vojakovem kvartetu F-dur. (Ta se bo izvajal tudi v Ljubljani). Graška „Tagespost" pa piše: V „Sevčikovem kvartetu" je nastal „Češkemu kvartetu" nevaren tekmec. Odlikuje se po polnem, gorkem tonu, po nenavadno prožnem, pri tem elegantnem vodu loka, ki ga podpira vedno popolno prosto držanje telesa. Redkokdaj se čuje tako zvokovit „piz-zicato" v forte in piano. Na visoki stopnji stoji skupnost igre, izstopanje in odnehavanje posameznih glasov na pravem mestu . . . Kdor Beethovna tako tolmači, ta pripada med izvoljence na polju reprodukcije. Na koncu je bil viharen plosk in opetovano izklicanje " — Tako graški nemški listi o slovanskih umetnikih! S tem je vse povedano. Naše g 1 a s b o 1 j u b i v o občinstvo naj tore j nikar ne zamudi lepe prilike, ko se mu obeta tak izreden užitek! Opozarjamo, da priredi koncert „Glasbena Matica" na lastne troške. Vstopnice se dobivajo v trafiki gospe Sešar-k o v e. — „Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih" priredi v ponedeljek, dne 12. t. m. ob polu 6. uri zvečer v društveni sobi, poslopje c. kr. deželne vlade, II. nadstropje, soba št. 21, vhod iz Hilšerjevih ulic, odbo-rovo sejo z naslednjim dnevnim re- dom: 1. Poročilo predsedništva o dosedanjem delovanju, osobito o predpripravah za domOvno odvračanje je-tike. 2. Poročilo blagajnika in določilo vsote, ki se naj mesečno porabi za domovno odvračanje. 3. Slučajnosti. — Društvo slovenskih profesorjev priredi drugi prijateljski sestanek v soboto, dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji „Narod-nega doma" v Ljubljani. K udeležbi vse člane vljudno vabi odbor. — Predsedstvo poštarskega društva opozarja svoje člane, da bo v nedeljo, dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne v Ljubljani v hotelu „Ilirija" predsednik g. Modi c, c. kr. poštar iz Litije, poročal o uspehu zadnjega zborovanja na Dunaju. — Kranjsko društvo v varstvo lova ima v soboto, 10. novembra t. 1. izvanredni občni zbor v salonu restavracije „pri Roži" z dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva, 2. volitev predsednika eventualno novih odbornikov, 3, posebni predlogi. — Pogreb ravnatelja Josipa Kubada se je vršil včeraj popoldne v Kranju. Udeležila se ga je ljudsko -šolska mladina, gimnazijci, prostovoljno gasilno društvo, sorodniki pokojnikovi ter med drngim tile gg.: dvorni svetnik Josip S uman. dež. šolski nadzornik Franc Hubad, župan kranjski cesarski svetnik Karel Savnik, polkovnik Mihael plem. Lukanc, šolski svetnik Rudolf Junowicz, kanonik dr. Andrej K a r 1 i n , uradniki okrajnega glavarstva, uradniki okrajnega sodišča s sodnikom Ivanom Pogačnikom, učiteljsko osobje kranjske gimnazije itd. — Kletarski tečaji. Znano je, da je kletarstvo na Kranjskem v primeru z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami še na jako nizki stopnji — ter da je nujno potrebno, da se naši vinogradniki z vso resnostjo poprimejo boljšega kletarjenja, ako hočejo pridelovati dobro, okusno in stanovitno vino in z njim s pridelki drugih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga najlepše grozdje iz najboljšega vinograda, ako iz njega gospodar ne zna pripraviti fino, žlahtno in stanovitno vinsko kapljico ? Isto-tako je znanje umnega kletarstva ne-• bhodno potrebno za vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem m občinstvom in ki lahko iz najboljšega vina najslabše naredijo, ako ž njim pravilno ne ravnajo. Da se ponudi interesentom prilika, izobraziti se teoretično in praktično v umnem kletarstvu, priredi c. kr. vinarski nadzornik B o h u s 1 a v Skalickv pri državni kleti v Novem mestu tekom prihodnjih zimskih mesecev več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli enega teh tečajev udeležiti, mora se pismenim potom ali ustno zglasiti vsaj do 25. novembra t. 1. pri c. kr. vinarskemu nadzorstvu v Novem mestu. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, priporoča se, da dotičniki prošnje prej ko mogoče vpošljejo. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bode pravočasno in sicer vsaj eden teden pred pričetkom tečaja pismenim potom obveščen. — Martinov večer bo v gostilni g. Frana Juvana v Šmartuem pri Litiji v soboto, dne 10. t. m. Sodeluje tamburaški zbor mladih tamburašev. — Grozna nesreča se je pripetila pri Sv. Križu pri Litiji. Žena posestnika Ivana Oven je pustila svojega malega sina na peči ter šla v hlev. Med tem so se žveplenke vnele in otrok je začel goreti. Otrok je strašansko vpil, tako, da ga je slišala mati v hlev, nakar je prihitela in videla vsega gorečega otroka, kateremu pa že ni mogla nič pomagati. Otrok je v strašnih bolečinah umrl. — V Škocjanu pri Velikih Laščah so dobili novega župnika. O prihodu novega župnika piše -Domoljub". „Novi gospod župnik ško-cijanski Ivan Jereb je prišel kar na tihem med svojo čredo. Taka skromnost je že sama na sebi lepa, obenem se pa prihrani ljudem sitnost in Čas s pripravami za sloveseu sprejem, sebi pa morebitno presenečenje, da mu oni, ki so ob prihodu klicali ho-zana, kmalu na to kličejo: Križaj ga! Kdor takoj pri prvih vratih ukloni glavo, mu je pa pri naslednjih ni treba." Slabo spričevalo to za župnika Jereba. Te besede dokazujejo, kako nepriljubljeni so naši duhovniki pri ljudeh, ker je sitnost zanje sprejemati slovesno duhovnika, od katerega lahko pričakujejo, da jim bo naložil še več Škofovih davkov nego njegov prednik. Konstatiramo pa pri tem tudi, da naši ljudje le skrajno prisiljeno nastopajo proti duhovnikom in proti komur se obrne njihov srd, imajo že dovolj vzroka zato. Da „Domoljubov" dopisnik novega škocjanskega župnika precej slabo sodi, sledi iz povedanega. Kakšne vzroke in dokaze ima za to, je pa njegova stvar. — Proslava*. Vsled sklepa občinskega odbora novomeškega bo povodom odlikovanja prosta in konsi- storijalnega svetnika dr. Seb. El« berta v nedeljo dne 11. novem bi-, ob 11. uri dopoldne v mestni dv . rani slavnostna občinska seja. K I slavnosti je mestno županstvo povabilo predstojništva vseh novomeški:, uradov in zavodov. Na predve bodo pred proštijo peli pevci po ■ vodstvom pevovodje g. Hladnika. — Na adreso c. kr. okraj, nega šolskega sveta v Logatcu. Iz učiteljskih krogov se nam pi-Iz časnikov smo izvedeli, da je razpisana na dvorazredni šoli pri S Vidu nad Cerknico služba nadučitelju Ker nam je pa popolnoma neumevno. zakaj se je razpisala služba seduj med šolskim letom, in ko sta obe šolski mesti zasedeni s prav dobri., učiteljskimi močmi, prosimo c. kr okrajni šolski svet, da blagovoli pre mestitev učiteljev na tukajšnji Soli odložiti do prihodnjih velikih Šolskih počitnic Premestitev med Šolskim letom bi bila z ozirom na to, da je glavni pogoj za dosego uspeha v šoli to, da -e učenci privadijo sv. -jemu učitelju, on pa da spozna duševne zmožnosti svojih učencev, kar se pa z veduim menjavanjem učiteljev ne doseže, popolnoma neumestna Upamo, da bode e. kr. okrajni šolski svel blagovolil uvaže vati to prošnj« . in da nam ne bode treba še drugje trkati na vrata. — Postojnsko lamo je obiska pretekli mesec 290 oseb, ki so plačale na vstopnini 1320 K. Lansko leto jo je obiskalo oktobra 476 ljudi. — Ogenj. V soboto je pogorel hiša in hlev Franca Klinca v Ga-brčah pri Senožečah. Škode je 36CX, kron. Ogenj je nastal na ta način, da so iskre skozi razpokan dimnik zaVi na hlev, kjer je bilo dovolj slame tn sena. — Tajno zborovanje so im včeraj v Celju štajerski duhovnik: -Domovina** namreč piše: „Društv<> dušnih pastirjev in katehetov lavan-tinske škofije je imelo danes v dvorani celjske posojilnice svoj shod Shod je bil strogo zaupen in se ga ni smel nihče udeležiti, kdor ni član omenjenega društva. Namen shoda i:: predmet posvetovanj je še stroga tajnost.** Kaj so se neki imeli duhovni gospodje skrivnega pomeniti med sabo? Ali so morda snovali načrte, kako bi preosnovali dušno pastirstvo : To je pač taka stvar, ki bi jo gotovo ne bilo treba skrivati pred sv-tom. Morda so se gospodje duhovniki zbrali, da po vzoru moravske duhovščine zavzamejo stališče napram ško; a in se izreko za odpravo celibata. To bi bil nastop, vreden značajnih mož. in upravičen in umesten bi bil tudi! Toda kdor pozna tip slovenskega duhovnika, ta bo vedel, da za takšne značajne in energične nastope ni sposobna naša duhovščina, ki je kakor suženj navajena se slepo pokoriti na ukaze od zgoraj. Kaj je bil torej pravi povod, da so se štajerski duhovniki zbrali na tajno zborovanje liki zarotniki v celjskem -Narodnem domu** r Ne motimo se, ako trdimo, da je bil pravi povod tajnega duhovniškega sestanka v Celju — snovanje napredne narodne stranke na Štajerskem in ustanovite v rXarodnega Lista-. Do>edaj -bili duhovniki na Štajerskem nt*kak „noli me tangere" in so brez vsake kontrole lahko delali, kar so hoteli. Z ustanovitvijo narodne stranke in -Narodnega Lista** pa pridejo pod javno kontrolo in to gospode jez. skrbi in grize. Zato so sklicali včerajšnje zaupno zborovanje v Celju, da bi se posvetovali, kaj jim je storiti vzpričo te grozeče jim nevarnosti. Zedinili so se baje na skrajni odpor proti novi stranki ter zaprisegli, napeti vse svoje sile. da preprečijo, da bi narodna stranka dobila zasloinb" med narodom. Ali se jim bo to posrečilo ? Dvomimo, ker preveč poznamo sedanje razpoloženje med štajerskim ljudstvom. Oim ljutejši boj bodo duhovniki pričeli proti novi stranki, tem gotoveje si bodo med ljudstvom pridobile veljavo ideje, ki si jih je napisala na svojo zastavo -Narodna stranka za Štajersko-. — Nemška podivjanost. Pred nekaj tedni so sevniški Nemei nahuj-skali svoje otroke, ki so se vračali od šolske slavnosti, naj izzivajo in napadajo slovenske otroke. Pri tem je prišlo tudi med starejšimi do pretepa, ker se Slovenci niso dali mirno izzivati in na cesti pobijati. Stvar se je te dni obravnavala pred sodiščem Dasi je bil sodnik nemškega mišljenja, je moral vse Slovence oprostiti, Nemce pa obsoditi. „Grazer Tag-blatt** zaradi tega grozno zdihuje, češ, da to ni pravica. Mi pa samo to pravimo : za slovensko kri, ki je tekla vsled nemške podivjanosti, so izrečene kazni veliko premajhne, ker so pravi storilci ušli. Obsojeni so samo iz-zivači. — Stekli psi se še vedno pode po celjski okolici. V Gotovljah SO ustrelili enega, ki je popadel dva So-veka in sedem psov. Okoli Konjic so stekli psi popadli pet oseb. — Mlatilni stroj mu je zmečkal roko. 401etnemu dninarju Francu Dobrovniku iz čreta pri Konjicah na Štajerskem je mlatilni stroj roko popolnoma zmečkal. Mož je izgubil toliko krvi, da se je na potu v bol-nico zgrudil po tleh. — Samomor. 45letni sluga pomorske oblasti v Trstu, Alojzij Si-uiiot, se je zastrupil s karbolovo kislino. —Telefonska zveza s Koprom. V Kopru se napravi stranska centrala ::žaškega telefonskega omrežja, kar je za mesto velikega pomena v trgovcem oziru. — Blazni hotel biti policaj. V Pulju je v ponedeljek prišel na policijo kmet. ki je pravil, da je bil pri . esarju, ki mu je obljubil, da postane puliski policaj. Seveda so takoj spoznali, da se je možu zmešalo, zato so ga poslali v blaznico. — Poročil se je lekarnar na Sušaku, g. mag. Ivan DevČie z gdč. Vinko Večerino. Čestitamo! — Boj med policijo in vojaštvom. Na praznik Vseh svetnikov je : cicija v Varaždinu aretovala, ulanca, ki je pretepal nekega civilista. Vsled fcega so bili ulanci jezni na policijo in v nedeljo so se hoteli maščevati. Zvečer so trije ulanci napadli policista z golimi sabljami in bilo bi se mu slabo godilo, da mu nista prihitela dva tovariša na pomoč. Aretirali so enega ulanca in ga gnali v zapor; ostala dva sta sprva zbežala, potem -■a pridrla za aretovancem ter s sabljami napadla policijo. Nastal je hud j. v katerem se je tudi streljalo. Pravijo, da v Varaždinu kaj takega ni nič nenavadnega. — Zadnja borba Avstrije. Na ;uaju je izšla nedavno tega v za-gi C. W. Sterna knjiga, ki nosi ^lov -Naš zadnji boj" in ki jo je spisal -Star cesarski vojščak**. Delo je dokaj fantastično, a je vkljub :emu vrlo zanimivo. Pisatelj opisuje v svoji knjigi bodočo vojno med Avstrijo na eni strani in med Italijo, Srbijo, Bolgarsko, Orno goro in Rusijo na drugi strani. Opisani dogodki se imajo odigrati začetkoma 1. 1908., torej vnaj-bližnji bodočnosti. Pisatelj prične opisovati dogodke z mesecev februarjem 1. 190S. V Avstriji vladajo ob :em času povsodi veliki nemiri, zlasti pa vre na Dunaju. Dne 24. februarja so mase vprizorile na Dunaju pravo revolucijo, ki jo je pa takoj udušilo vojaštvo na svojo odgovornost. Istega ne se je posvetoval ministrski svet v Rimu o razmerju med Italijo in Avstrijo ter sklenil, da naj Italja porabi situvacijo in napade v sporazumu s Srbijo in Črno goro Avstrijo. 27. februarja 1908 so ornogorci prekoračili meje pri Krivošiji. vdrli v Hercegovino in zavzeli Trebinje. Ta vest je zadela dunajske kroge kakor -trela z jasnega neba. Na vrat na nos so mobilizirali po večini slovenski 3. vojni kor, a hotelo se je mobilizovati tudi nekatere ogrsko-i.rvatske polke. Ogrska vlada se je :emu vprla in ker se vojaški krogi :.i=o hoteli vdati, je nastala v Budimpešti revolucija, ki jo je podpirala z denarjem Italija. Dne 3. marca 1903 je zapustil italijanski poslanik Dunaj in s tem je bila napovedana vojna ued Italijo in Avstrijo. Dne 4. in 5. marca je priplulo italijansko brodovje pred Pulj in ga jelo bombardirati. V kratkem času so Italijani osvojili Poreč, Rovinj in Reko. Istočasno so prekoračili srbski batalijoni mejo in vdrli preko Drine in Save v Bosno in •srem. Dne 5. marca se je vnela pri Krunarskih otokih pomorska bitka med italijanskim in avstrijskim bro-dovjem. Avstrijci so bil poraženi. Na kopnem so udarili Lahi proti Beljaku na Koroško in ob Savi preko Kranjske na Štajersko, s tretjo armado so pa korakali proti Ogrski, da bi prišli za hrbet avstrijski vojski. Prva ve-lika bitka se je vnela na Kranjskem 11. marca 1908. Avstrijci so odbili prvi laški naval. Na vsaki strani je padlo po 8000 mož. V drugi bitki 17. marca ob Savi so bili Avstrijci poražani in so izgubili 12.000 mož. Med tem je tudi srbska vojska že prodrla na Ogrsko in Romunija je zasedla pod pretvezo, da mora ščiti Romune na Ogrskem, Erdelj-^ko. A tudi Bolgarska se je jela gibati. 12. marca 1908 je izjavil bolgarski poslanik na Dunaju, da mora Bolgarija varovati interese vseh Juguslovanov, in je odpotoval z Dunaja. Bolgari so prekoračili srbsko mejo, uvedli red v vojevanju in prodrli skupno s Srbi do Karlovca in Temešvarja. Med tem je avstrijska vojska udušila madžarsko revolucijo, madžarski voditelji na čelu jim Kossuth so pa ubežali v bolgarski srbski tabor pri Petrovar-vardinu. Na pomorskem bojišču se je dne 3. aprila vnela odločilna bitka. Avstrijsko brodovje je bilo docela poraženo. Ker so se pričeli nemiri tudi v Galiciji, je ruska vojska prekoračila mejo in zasedla Gralicijo. V tej stiski je Avstrija poklicala na pomoč Nemčijo. Toda Nemčija je bila pripravljena pomagati samo pod pogojem, da se avstrijske takozvane dedne provincije priklopijo Nemčiji in se na jugu osnuje ilirsko kraljestvo, obstoječe iz Hrvatske, Bosne, Dalmacije, Srbije in Macedonije. Na Dunaju teh pogojev niso hoteli spre jeti, vojna stranka je hotela namreč napraviti zadnji častni korak, da reši usodo Avstrije. Dne ">. julija je prišlo do odločilne bitke z italijanskim centrom. Avstrijska vojska se je borila z obupnim junaštvom, a je poginila do zadnjega moža. Ta bitka je zapečatila usodo Avstrije. Finis Austro-Hungariae! — Podčastniki tukajšnje gar-nizije prirede v petek, dne 9. t. m. v „MeŠčanski pivarni" (Rasberger) Sv. Petra cesta, obiteljski večer, združen z vojaškim koncertom. Začetek ob 8. uri. — Nepošten hlapec. Predvčerajšnjim je prodajal po mestu neki premogarski hlapec premog in ko je bil gotov, je šel v gostilno, kjer je toliko časa za skupiček pil, da ga je zapil. Ko ga je doma prijel gospodar za denar, je hlapec skočil v njega, a ga je poklicani stražnik odpeljal v zapor. — Prijazen hlapec je Anton Skrl. Ko se je bil včeraj na pristavi g. Počivalnika razljutil, je zgrabil za kuhinjski nož in začel proti svojim tovarišem ž njim rogoviliti. Poklicani stražnik ga je potem spravil v varnost. — Brezplačno se je pripeljal danes zjutraj iz Maribora 341et.ni delavec Anton Kotzbek, katerega je potem vsled tega policija aretovala. — Delavaco gifearaja« Včeraj se j« odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Slovencev in 7 Hrvatov. V Heb je šlo 45, v Scheibbs 35, v Inomost pa 30 Hrvatov. V Line je šlo 25, na Dunaj pa 35 Kočevarjev. — DensrnicO je popustila neka stranka v krojaški delavnici gospoda Kraigherja na Kongresnem trgu. Lastnik jo dobi na magistratu. — „Ljubljanska društvena ?|Odba" priredi danes zvečer v meščanskem hotelu „Lloydu (Sv. Petra cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Ljubljanski sekstet na lok koncertuje danes zvečer ob 9. uri v kavarni BA v s trija** Vstop prost. — Koncert na citre bo danes in jutri v vinski kleti „Unionovi". Sodeloval bo prvi štajerski virtuoz na citre Robert Mayer_ Začetek ob 8. uri zvečer. — Jugoslovanske vesti. — Opravilnik za bolgarsko narodno gledališče. Bolgarsko narodno gledališče se ima otvoriti prihodnji mesec. Naučno ministrstvo je imenovalo posebno komisijo, ki ima sestaviti za gledališko osobje poseben opravilnik. Za načeinika te komisije je imenovan oddelni prestojnik v finančnem ministrstvu H. Gospodinov. Nova bolgarska drama. Znani bolgarski pesnik A. Straši-mirov je napisal dramo „Otved", ki je dobila prvo nagrado pri dramskem konkurzu, ki se je razpisal za najboljše dramske umotvore, od katerih najboljše delo naj bi se uprizo-rilv pri otvoritvi novega narodnega gledališča. Ta drama je sedaj izšla v knjigotrštvu in stane 1 lev 50 stotink. Čisti dobiček je namenjen fondu za vzdržavanje macedonske literature. Star če vi ć an c i in koalicija. V hrvatskih političnih krogih se govori, da nameravajo S tarče vi-ćanci v prvi saborski seji spraviti na razgovor svojo afero s saborskim predsednikom dr je m. Medako-vićem. Ako ne dobe zahtevanega zadoščenja, bodo nastopili proti predsedniku z vso odločnostjo. Dr. Mile Starčević pa odloži svoje mes\o, kot podpredsednik, Ivan Peršić pa svoj posel kot tajnik. Koliko je resnice na tej vesti, se sedaj še ne da dognati. Stavka stenografov v srbski skupštini. Predsedstvo srbske skupštine je v zadnjem času nastavilo toliko stenografskih pripravni-nikov, da se je znatno prekoračila proračunska postavka za Hkupštinske stenografe. Da se napravi ravnovesje v proračunu, je predsedstvo sklenilo, odpustiti tri prave stenografe. Ko so stenografi za to zvedeli, so sklicali sejo in sklenili, da stopijo vsi v stavko, ako skupščinsko predsedstvo izvede svojo namero. Shod bolgarskih radikalnih demokratov. Bolgarski radikalni demokrati so sklenili, da skli-čejo v kratkem v Sofijo velik shod, na katerega povabijo tudi predstavi-telje radikalno-demokratskega gibanja v drugih slovanskih deželah. Srbsko diplomatično zastopstvo v Črni gori se zopet osnuje. Odpravilo se je pod kraljem Milanom, ko so bili odnošaji med Srbijo in črno goro silno napeti Za srbskega poslanika na Cetinju bo baje imenovan odvetnik dr. M. Polič evič. _ * Najnovejše veatL Rum unski župnik obtožen. Pred sodi- ščem v Rosenbergu na Ogrskem se je vršila razprava proti romunskemu župniku Hlinka in sodrugom, ki so obtoženi, da so hujskali proti ogrskemu narodu. Obravnava se je pa preložila, da bodo zagovorniki mogli preštudirati vse potrebne akte. Obtoženci so v ječi. — Cigani ubili železniškega Č u v a j a. Blizu Prage je Šest ciganov ubilo železniškega čuvaja Vendelina Klimeža, ker jih je pozval, naj gredo s proge. Glavni ubijalec je najbrž 181etni fant. — Sodba v razpravi Riehl. SnoČi se je razglasila razsodba proti Regini Riehl, ki je imela v katoliškem Dunaju 4 javne hiše, kjer je pod varstvom policije uganjala najhujša hudodelstva nad zapeljanimi dekleti. Riehl je bila zaradi napeljevanja k javni nasilnosti, omejitve osebne prostosti, goljufije, storjene z napeljevanjem h krivemu pričevanju, dalje zaradi poneverbe in so vodstva obsojena na tri in pol letno težko ječo, poostreno s postom vsake 3 mesece. Antonija Pollak je bila zaradi omejitve osebne prostosti in zaradi goljufije obsojena na eno leto težkejeČe, Friderik K »»ni g, ki je svojo lastno hčer dal v javno hišo k Riehlovi, od katere je dobival zato po 10 gld. mesečno, pa zaradi omejitve osebne prostosti na osem mesecev ostrega zapora. Zadnja dva se bosta postila vsak mesec po dvakrat. Sedem deklet, ki jih je Riehl zapeljala h krivemu pričevanju, je bilo ooso-jenih v ječo od 14 dni do 4 tednov. Riehl je bila razen tega obsojena v povrnitev škode 12 dekletom skupaj 2 800 kron. Zagovornik glavnih obtožencev je prijavil ničnostno prit žbo. — Parnik se je potopil. Kapitan Steffen, kije dospel v Hamburg s parnikom -Granada" iz La Plata, je povedal, da je 3. t. m. popoldne zapazil ua 43° severne širine in 3" vzhodne dolžine parnik. ki se je potapljal. Predno je „Grauadau prišla do njega, se je že potopil. — Vagonov primanjkuje društvu moutanskih in železoindu-strijalcev. Vsled tega je Šla društvena deputacija k ministrskemu predsedniku prosit odpomoči in dobila pri njem in pri finančnem ministru po-voljen odgovor. — Kolegnina na vseučiliščih se poviša. Naučna uprava namerava povišati kolegnino na vseučiliščih. Kolegnina znaša za semester zdaj, kakor znano, tolikrat 2 K 10 v, kolikor ur ima vseučiliščnik na teden. Ta znesek pa sedanjim razmeram ni več primeren, zlasti zato ne, ker se v Nemčiji (!) plača mnogo več koleg -nine! Naučna uprava še ni povedala, za koliko misli povišati kolegnino, sodi se pa, da jo misli podvojiti in da se zvišana kolegnina vpelje že jeseni^ prihodnjega šolskega leta. — Četrt milijona kron je zaigral v Budapešti 231etni Ev-gen Herzmann ter zbežal v Ameriko. Zbal se je očetove palice. — Zaradi pustolovstva je bil na Dunaju aretovan zamorec, ki se je izdajal za kneza Liberije, dognalo seje pa, da je krojaški pomočnik iz Baltimora, ki je bil že neštetokrat kaznovan zaradi raznih sleparij. Tudi v Budimpešti se je izdajal za liberijskega kneza in liberijski konzul ga je obiskal v gala-uniformi. — Hčer in sebe obesila. V Veslavcu na Nižjeavstrijskem je v blaznosti posestnica Ana S c h e i b e n-reich obesila svojo osemletno hčer, nato pa še sebe. — Samomor špekulanta. V Budimpešti se je ustrelil špekulant Gustav Kirschenbauer, ki je bil nekdaj bogat industrijalec, a je zaigral potem več stotisoč goldinarjev. Ko je pred kratkim dobil 50.000 K, jih je nesel brž igralcem. Rodbino je zapustil v največji revščini. — Zaklal je v vlaku Lip-sko-Weimar neki mizarski pomočnik hčer dvornega slikarskega mojstra Binderja, ker je zavrnila njegovo ljubezen. * Zanimiva šolska statistika. V Nemčiji imajo na vsakih 700 prebivalcev po eno šolo, katero obiskuje povprečno po 100 otrok. Vsak prebivalec plača na leto 1 K 86 vin. šolskega davka. Na Francoskem je za vsakih 500 prebivalcev ena šola, ki jo obiskuje 6tJ otrok. Vsak prebivalec plača letnega šolskega davka 1 K 40 Tin. Italija ima na vsakih 600 ljudi po eno šolo, ki jo obiskuje po 56 otrok. Vsak državljan plača 78 vin. za šolske potrebščine. V Španiji imajo na 600 prebivalcev po eno šolo, ki jo obiskuje po 56 otrok. Vsak prebivalec plača šolskega davka 1 K 33 vin. Isto razmerje je na Angleškem, kjer pa plačuje vsak po 1 K 77 vin. za šole. V Avstriji imamo šole na 1300 prebivalcev in so v njih povprečno po 104 uČenoi. Vsak državljan plača 90 vin šolskega davka. Ruska ima na 2300 prebivalcev po eno šolo. Rusi plačujejo za šolske potrebščine po 25 vin. Avstrija je torej glede šolstva predzadnja država v Evropi in Še to šolstvo hočejo klerikalci dobiti docela v roke. * časnikar. V krogu nemških starih dijakov se je razpisala nagrada tistemu, ki bo povedal najne-verjetnejšo povest. Eden med njimi je pričel nato svoj govor z besedami: „Živel je nekdaj bogat časnikar. „Ko-maj je izgovoril te besede, skočili so vsi pokoncu ter mu priznali prvo darilo. Taka neverjetnost velja pač za Nemčijo, a tudi za Avstrijo in menda za evropske države sploh, toda v Ameriki bogat Časnikar ni nič nenavadnega. „Heraldov", glavni urednik ima 100.000 dolarjev letne plače, t. j. skoraj dvakrat več kot predsednik republike. Tudi glavni urednik dnevnika nChicago Tribune", Janez Knellv, mora biti bogat mož, ker je ravnokar odklonil 5000 dolarjev, ki mu jih je priznala banka, kateri je izsledil pobeglega predsednika. * Stari prijatelj. Blizu Pariza se je dogodil leta 1877. sledeči dogodek: V kraju M. je bilo jezero, v katerem je lastnik gojil pijavke. Hranil jih je pa s starimi konji, katere je nagnal v jezero, kjer je jih zvezal. Konji so bili do vratu v vodi, pijavke so jim pa pokrile gotovo celo telo in izsesavale kri. Uboge žrtve so poginile navadno v dveh do treh dneh. Lastnik tega jezera je pa imel tudi 281etnega konja, ki ni bil sposoben za nobeno težko delo, ampak za zabavo sedemletnemu domačemu sinu, ki ga je jahal in kateremu se je silno priljubil. Nekega dne se je pa gospodar naveličal še dalje skrbeti za konja, zato ga je dal odvesti v jezero v hrano pijavkam. Isti dan na večer se je pa izgubil mali deček. Povsod, so ga iskali, toda nikjer ga ni bilo. Tu se domisli neki sluga, da bi ga šli iskat k jezeru. V grožnji slutnji je tekel dečkov oče tja. Žalosten prizor se mu je nudil tam. Ko je deček videl, kaka usoda je zadela njegovega starega ljubega prijatelja, hotel gaje rešiti pijavk. Hrabro je stopil v vodo, a že mu je zmanjkalo tal pod nogami. Zgrabil se je krčevito za konj evo grivo, večja polovica njegovega telesa je pa ostala v vodi: pokrile so jo pijavke do zadnjega prostora in sesale kri otrokovo. Uro pozneje, ko so ga našli, je izdihnil, roke njegove so pa le z veliko silo mogli odtrgati od grive njegovega starega prijatelja, katerega je hotel rešiti smrti. * Boj med boo in tigrom. Parnik „Indrashinu" je na poti iz Japonske v New York ujel silen ciklon, ki je ogromne valove metal na krov, kjer so bili v posameznih kletkah tiger in več velikanskih kač. Pri tem so se razbile kačje kletke, do-čim je tigrova ostala cela. Zver se je plavajoč držala nad vodo. Ena izmed kač se je približala tigrovi kletki, zlezla do polovice vanjo in začela napadati nasprotnika. Tiger se je besno branil s strahovitimi udarci svojih Šap, ki so pustile globoke sledove v kaeinem telesu. Boa je zastonj poskušala, da bi se ovila okrog tigra, ker se ni mogla nikjer oprijeti vsled neprestanega gibanja kletke. Borba je trajala kakih pet minut, nakar sa je začul resk, kot bi kdo z vso silo pretrgal kos močnega platna. Tiger je s strašnim udarcem pretrgal boo. Nato je potegnil v kletko mrtvo sovražnico in se pogostil ž njo. * Neprijeten ljubimec. Neka lepa pariška dama je imela ljubavno razmerje s prijateljem svojega moža, poštnim uradnikom Razmerje pa je prekinila, ker ji je hodilo predrago. LjubČek pa s tem ni bil zadovoljen, temuč je ob 2. popolnoČi vdrl v stanovanje zakonskih ter pretepel moža. Mož je tožil in njegova žena je iz-po vedala pri sodišču: ,,Moj ljubimec je piičel s tem, da je izpil mojemu možu najboljše vino ter mu pokadil najboljše smotke; vse to sem morala nadomestiti iz svojega gospodinjskega denarja. Potem mi je prodajal polagoma moja pisma nazaj, ki sem mu jih pisala v najhujši zaljubljenosti. Za vsako svoje pismo sem mu morala plačati en frank. Vseh pisem je bilo 25. Potem me je prisilil, da sem mu morala odkupiti svojo sliko, ki sem mu jo biia svoječasno podarila. Plačati sem mu morala zanjo 50 frankov. Končno je prinesel kodre mojih las ter mi jih prodal za 25 frankov. Toda še ni bilo konca, vedno mi je prinašal druge kodre ter trdil, da so moji. Plačati sem mu jih morala po 10 frankov. Ko mu nisem hotela dajati več denarja, je pisal mojemu možu anonimna pisma, polna nesramnosti o meni. Končno pa se je lotil mojega moža v spalnici. — Nasilni ljubimec je dobil 3 mesece zapora. * Vrhunec ženske emancipacije. Povodom obsodbe londonskih dam, ki so vprizorile za žensko volilno pravico viharne škandale pred angleško poslansko zbornico, so emancipirane dame v New Yorku zborovale, da izrečejo svojim londonskim to v ariši c am simpatije. Pri tem je imela gospa Cory sledeči govor: „Z zaupanjem pričakujemo Časa, ko bo žensko, ki je zaradi hudodelstva obtožena na življenje in smrt zagovarjal ženski odvetnik, ko jo bodo ženski porotniki spoznali za krivo, ko jo bo obsodil ženski sodnik, na zadnjem potu jo bo tolažil ženski duhovnik, a obesil jo bo ženski krvnik. Tedaj šele bo dosegla ženska svoje pravo mesto na svetu." * Kralj pred ministrovimi vratmi. V francosko ministrstvo zunanjih del je prišel začasa prejšnjega ministra nekega dne star gospod sive brade, s širokim panamskim klobukom ter vprašal: „Ali bi me mogel sprejeti gospod minister ?" Službujoči uradnik je tujca premeril s pogledom in odgovoril: „Prezvišeni ima posla. Počakajte!" Gospod je sedel ter potrpežljivo čakal dobro uro. Potem so se odprla postranska vrata, pri katerih se je pokazal drug gospod, zopet premeril čakajočega ter ga vprašal: „Vi ste želeli govoriti z ministrom?" * Spomenik Jeleni Zrinjski. Žensko društvo v Budimpešti je sklenilo nabirati med madžarskimi ženami in dekleti prispevke za spomenik Jeleni Zrinjski, hčeri slavnega bana Zrinjskega in materi Rakoczvja II. Spomenik se odkrije z velikimi slav-nostmi. * Bakoczvjev pravnuk. V Bel-gradu živi slikarski mojster Juro Ra-koczy, ki je baje pravnuk velikega Rakoczyja II. Povodom prenosa Ra-koezvjevik zemskih ostankov je tudi Juro položil svoj venec s srbskim napisom: „Svome pradjedu Rakoczvju — Gjorgje Rakoczy — Biograd." Telefonsko m uravna poročila. Dunaj 8 novembra. Poslanska zbornica je danes med splešuim nezanimanjem nadaljevala debato o volilni reformi v današnji seji ni bilo vkžecih nobenih nujnih predlogov, celo interpelacije so izostale Debate so sa udeležili poslanci Breiter, Casoer, Ad-ler, Roman ćuk in Š rame k Danes bo še govoril ministrski predsednik baron Beck. Prihodnja seja bo jutri. Dunaj 8 novembra Da ies bi morala biti seja klubovih načelnikov, a je ni bilo. Dosedaj še ni gotovo, če bo že jutri končana debata o volilni reformi. Kakrr se čuje, se namerava določiti, da bo pri glavni debati govorilo z vsake strani 10 govornikov. Gradec 8 novembra Zasfcop niki nerr^ih d'ja^o^7 s° izročili danes rektorju memorandum, v katerem zahtevajo, naj se nemškim klerikalnim dijakom društva „Carolinatf prepove, nositi bafvg in se udeleževati „bumla" cb pet kih na vseučilišču. Na modro slovni Lkutt^ti nadaljujejo nemško-nacioo&lni dijaki obstrukejo Čim so „Carolinci" vstopili v dvorano za predavanje, so se drugi nemški di aki demonstrativno odstranili. Budjejevice 8 novembra. Občinske vol t v« v III razredu trajajo že tri dni. Danes je dospel semkaj načelnik mladočeškega kluba dr Kram a f Kakor se splošno so li, s o si Cehi že pri b o r i 1 i v e č i u o. Skrutinij se pr.ćne šele jutri ponoči. Petrograd 8 novembra. Iz T flisa se poroča: 20 oboroženih roparjev je iz 2as3de napadlo poštni voz, v katerem je bilo 240.000 rubljov. Voz so spremljali štirje vojaki. Vojikom se je posrečilo napad odb ti in spraviti v varnost pošto. R parii so utekli. Moskva 8. novembra. Pet neznanih tolovajev je vdrlo v hišo graščaka Volkova in ga oropalo. Ko je bil rop izvršen, so graščaka zvezali, ga posadili na njegov voz in se ž njim odpeljali Policija jim še ni prišla na sled. proti nahodu Škatljica 40 vin. Po vseh lekarnah. Učinek presenetljiv. Ob pričetku nahoda , skoro nezmotljiv uspeh. 3764—4 Prun domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 Ustanovljena leta 1854. priporoča slavnemu občinstu in spoštovanim gostilničarjem svoje BnF~* izborno 4012 1 Številka telefona 210. marčno pivo v sod šh in steklenicah. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 8. novembra iyos. Naložben papirji. 4-2° # majska renta . . . 4-2°/0 srebrna renta . . 4° „ avstr. kronska renta . zlata , ogrska kronska renta zlata „ 4°/ 4 o i 'o 4; .,u 4'- ..° 4« 4« 40;'o posojilo dež. Kranjske 4' ./ o posojilo mesta Spljct 4' , „ „ Zadar 41 g« ..j bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4° 0 češka dež. banka k. o. ■ ž- °-zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 41 a° o pest. kom. k. o. z 10 pr...... 4l,°0 zast. pisma Innerst. hranilnice..... 4l./ 0 zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . /0 z. pis. ogr. hip. ban. 0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... , obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trsi- Poreč...... 4° 0 prior, dolenjskih žel. . 3° , prior. juž. žel. kup. ;/,«/, 4' ,u 0 avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 18601 5 . . . „ od 1. 1864 .... „ tizske...... „ zeni. kred. I. emisije 9 odrske "hip. banke . „ srbske a frs. 100-— „ turške...... Basilika srečke . . . Kreditne „ ... Inomoške 9 ... Krakovske . ... Ljubljanske • ... Avstr. rdeč. križa 9 ... Ogr. „ » » . • • Rudolfove , ... Salcburške , ... Dunajske kom. , ... Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Denar 99 15 100-05) 99 1C: 117 94 80 11280 9860 100-50 9930 99 85! 98 60j 98 7o; 100 2C 105- 10020 9975 100 — 100-100- 99 90 99-50 514-25 100 214 273 7? 152 75 284--£90 — 2u8 -103 -163 20 23 25 4f6 — 79 -88-— 57— 47 50 29 25 55 -72 -5' 6 - 173 20 676 50 1748 — 674 75 811 — 242 50 708 -6*4-25 ♦672 667 60 280 -573 -144 — 11-36 1916 2348 2406 117-55 9565! 2 53; 4 84 Blago 99 35 100 25 99 30 117 20 95 113- 99 SO 101 60 100 30 100 85 99 10 99*0 100 20 106 — 106-70 100 20 100 20 100 20 101- - 100-31625 101 — 220 — 275 75 154 75 294 — 3t.O — 267 -110 — 164 20 25 25 466 — 87- 94 -63— 49 bO 31 25 €0--79" 516 — 177 20 677-50 S759- — 67.^-75 812— 24H-50 715— 605 2". 2686 -56860 282 -574 50 147— 11-40 19-19 2356 24 12 117 75 95 90 2-54 Žitne 50 kg 50 , 60 „ 50 . K cene v Budimpešti. Dne 7. novembra 1906 Termin. Pšenica za april za Rž u april . . . m Koruza m maj 1907 . . „ Ovei „ april . . . „ ■foktlv. Zdržno 7 42 657 514 717 MeteorolojKno poročilo. Tlita* nad morjem O«!. SredcJ! mraćiJ »J»k 786.6 Oktober 1 Čas opaao-ranja Starce barometra ▼ mm l » S m Vatrort Nebo 7. 9. ■▼. 731-8 12 8 8l. 8vzhod oblačno* 8. 7. aj. 728 3 119 sl. svzhod dež M 2. pop. 729 4 133 si. j j zahod pol. oblač. Srednja vdarajSnja temperatura: 11 4\ nor-ile: 5*6° — Padavina * mm 3 7 Lovec star 32 let, oženjen, si želi premeniti sedanje stališče. Vešč je slov. in nemškega jezika, zmožen izučiti pse prepe-ličarje in gonjače (brake), vajeD pokon-čavaDJa roparskih živali. Vešč je tudi ribiStva in gozdnega Čnvajstva. Najraje bi šel na Hrvaško. Plača po dogovoru. Ponudbe pod „Lovec V. 2 S." na upravništvo „Slov. Naroda". 3957-3 Jvfjro! To nedeljo „Martinov večer!- Pri čakuiemo te, da točno prideš. Samski klub Gornji grad. 4009 Pekarlja Hiša se sprejme na Rakeku. 4013 1 Jttizarska zadruga v Gorici sprejme za avoi tehničui urad v Solkana vajenca-risarja. Prosilci, ki so dovršili obrtoo šolo, naj vlože prošnje do koncem tega meseca, ter jim prilože tozadevna izpričevala. 4010—1 Predsedstvo mizarske zadruge v Gorici, Solkan. P an o r am a-kos m o rani a Dvorski trs it. 3 cod ..Narodno kavarno" Od 4. novembra do 10. novembra 1906 : Spomini na potres v Ljubljani 1.1895. in Izprehodi po Gorenjskem. s prodajalnico in stanovanjem se odda v najem s 1. junuariem i;t07. Vprašanja pod ,,L. B. 156" p<"tte iestaute Idrija. d9-29 3 z-eiod, suhe gobe, fižol, jabolka, divji kostanj, orehe ter sploh vse dežein: pridelke pla£uf? najdražja asss-e ANTON KOLENC v Celju. {'^£0 Ustanovljeno leta 184?. *j NAPISOV IN QREOV i - > jBR/IT/1 EBERL L1CJRI IRfNR WikIo«Ce>»p cesta št. 6. ^ - Telefon št. 154. - f - f Danes, dne 8. novembra 1.1. t kavarni ..ADSTRIA" seksteta na lok. Začetek ob 9. uri. Vstop prost. K mnogobrojni udeležbi vljndno vabi KRVARIĆ, 4019 kavaruar Izvrstni cm — NAVODILO. j v*; : Zmešaj med zamešeno testo za cmoke (iz 1 kg moke) ■KteA^-. 1 " zavitka Trert' praška za pečenje testo se enkrat krepko pregnedi io deni cmoke takoj v vreto vodo. Za testo k cmokom ne jemlji vročega ampak mrzlo ali mlačno mleko. Prašek za pečenje Treif dela cmoke velike, rahle in lahko prebavne. Prašek za pečenje Treft" drja Craso & Co , na Dunaju III., je priznano najboljši in se d"t>t\a povsod. 4q17—1 .t. -j, r & ,c a S "x te -i te ^.c^te^te'žt'teate Naznanilo. P. n. sla- nem u občinstvu naznanjam, da otvorim v soboto, dne 10. novembra t L gostilno na Rimski cesti št. 19 v lastni Ami&fl. Dobra pijača in izborna kuhinja bode vedno na razpolago. Za mnogobrojni obisk se vljudno priporočata Marija In Andrej Marčan. 4014—1 z več sobami in staroroznano mesarijo SO Odda v najem na Primskovem pri Kranju. 4005—1 Kdor se zanima za to, naj se oglasi pri Jakobu Dolinarju na Pnm skovem ali pa pri Ivani Šumi v Kranja. mm hotel „Llojd". Danes, dne 8. novembra n H J DruStoene sodbe 20 člane. Nečlani plačajo 40 vinarjev. Začetek ob V*8. upi. V mnogobrojnemu obisku vljudno vabi Dragotin Tauses, 4015 restavrater. Latermanov drevored. Samo 8 dni! Samo 8 dni! Od nedelj? 4. do nedelj; 11. novembra meduedje, pasje in opičje gledališče. Predstava vsak dan ob petih popoldne; ob nedeljah po tri predstave: ob treh in ob petih popoldne ter ob osmih zvečer. Gledališče, ki ima lastno razsvetljavo, je v udobnost občinstva zavarovano proti slabemu vremenu in bo tudi zakurjeno. ^'e* *- l»u««*do lepaki« Xa mnogoštevilni obisk vabi 3985-3 ravnateljstvo. se sprejme pri H. Snttaerju v Ljubljani 8878 Len s tremi sobami, kuhinjo in kopalnico se odda za februar termin pri A. Sušniku na Zaloški cesti. 39<-u Sode vinske od 100 do 700 litrov vsehint proda po nizki ceni MS6 i "W«?g|«» -v ^ ulic«) A^^-mr*, IO. Lepi lokali pripravni za vsako trgovino ali za pi same se dajo takoj v najem. Odda se tudi hlev za dva konja. Naslov pove upravništvo rSlov. Naroda". 2845 lfželezninar" m kontoristinja oba 7. daljšo prakso, se sprejmeta takoj pod dobrimi pogoji v Ljuhijam. Natančneje se izve v mestni posredovalnici za delo in stanovanja v Ljubljani. 3986-2 Oes. kr. avstrijske državna železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. ti IS predpoldne Odhod tz Ljubljane ju i. tel.: 7MO zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. iel, Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inoniost, Line, Budejevice, Praga. 7-i7 ijutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 1I-30 t- p dne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. i 05 ... po 'dne Osebni vlak v smeri tfovo I mesto, Straža-Toplice, Kočevje 400 .p id o. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7- os iveč'r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 33 zve6wr. Osebni vlak v smeri: Trbiž, to-23 ponodi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano juz. tel.: 709 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8- *4 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Lincr. Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 popolne Osebni vlak iz Straže- Toplice, Novega mesta, Kočevja. A-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctaln Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka Trbiža, Gorice c. kr. drž ž., Trsta c. kr drž. I 8-3» zs< 6er. Osebni vlak iz Straže-Toplic. Novega mesta, Kočevja. 8*5 zv«oer. Osebni vlak iz Prage, Linca. Dunaja juž.žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel.. Gorice c. kr. drž. žel. 11*3 v ponoći. Osebni vlak iz Pontablja Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž Odhod Iz Ljubljane d rt. kolodvor: 7 28 rjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-0 5 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10 45 ponooi Mešani vlak v Kamnik. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.; Dohod v Ljubljano dri. kolodvori 6-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10 59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika eto zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9 55 ponoći. Mešani vlak iz Kamnika. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.) G. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. "b lj a, s fesu feirećLItnst loscn-fes. 3^J- Podružnica v SPUSTU. v Ljubljani, Stritarjeve Ulice Štev. 2. Podružnica v CELOVCU. Delniška glavnica K «,000000« . Rezervni zaklad K «00.000. sprejema od I. novembra t. I. vloge na vložne knjižice in na tekoči račun po 4V2%, ter je obrestuje od dne vloge do dne vzdiga; obenem zvišuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% na 41/.2%> začenSi s I. novembrom t. I. 3 128 p*tWl«WWI Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner „Derbv". „Schick" Pred.«t.373. Bozcalf z nočnimi podplati K 1 3- Pred^t.690. Irhovina b iiv.podplati K6■-. . 403. LakoTina......' 1660 • 72°- kovina .... w 6-30 v Ljubljani, Šelenburgove nlice št. 4 s dobavlja kakor znano SS1 najboljše čevlje. Zunanja naročila proti povzetju. Pri naročilih zadostuje pred. štev. 2120—23 Neprileini izdelki se zamen|alo. Ceniki brez|ilafno In poštnine pronio. Pred št. 1148. Chevrette s polkoutes podpet. šiv.podpl. K 9—. — Pred št. 1149. Franc. Chevream. St l.oui^ \V podpt-tki K 12 Pred. št. D5o. Sabahid . a 9 567. la Bozcalf . G10. Lakovina K 1050 - 13H . 12- Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras t o Pustoslemšek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 938437