Slovenec številka 87. Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. LETNIK XXV. JOLIET. ILLINOIS. SEPTEMBRA 1916 i * bojevanja v Dobrudži negotov. Silistro. Ka Sedmograškem pridobivajo Avstrijci. Sfcrlin poroča poraz Rumunov, od drugod pa naznanjajo, da se Mackensen umika. ^eppelinke nad Londonom. Položaj na drugih frontah v zadnjih dneh le malo izpremenjen. London, 24. sept. — Od dvanajstih 2eppelink, ki so napadle snoči vzhod- n° m jugovzhodno brežino angleško ter sPuščale smrt in pogubo izpod ne- a> ležita danes dve v razvalinah v va- SlCl Mangold, okraj Essex. Predno sta blli zbiti, sta usmrtili 28 oseb in ranili 99 v metropolitanskem okrožju londonskem. Dve osebi sta bili usmrče-ni ln 17 je bilo ranjenih drugod. Laška fronta. Dunaj, 21. sept. — Današnje poro-0 avstro-ogrskega vojnega vodstva Se(j glasi: . Laško bojno torišče: Nobenih bo-Je* v velikem merilu." 21. sept. — Italijanske čete so pSv°ii'e novo postojanko vzhodno od ^0r'ce blizu Sv. Katarine na s^ški ^°nti in odbile avstrijski napad na rasu, pravi danes objavljeno nazna- nilo vojnega urada. I Nobenih važnih dogodkov. Berlin, 22. sept. (Brezžično v Say-e) — Danes objavljeno dnevno ločilo avstro-ogrskega vojnega vod-Styar « glasi: Laška fronta: Nobenih važnih dogodkov." • Cadornovo vremensko poročilo. mt^e* t2 "Trajno slabo vre- čet' v" Z°^et ovira,° delavnost naših vend CCraj "a Vscm bojnem torišču, ti" ti S° naprcdovale na tirolski fron-»( tako poroča danes glavni stan. VrtmPrCd°Vali smo vklJub s'abemu menu v Vanci-Cismonski dolini in vrh» Monte Sief. „ °vrazne baterije so obstreljevale nc°. ne da bi napravile kako škodo.' Cadorna opisuje poraz. ^ 23- sept. — Na Kraški planoti, Proti T r° poskušaj° Lahi prodreti in q , .fst"' so bili snoči po Avstrijcih Zaj L s''no napadeni in pognani na-slce °vražnik je zasedel laške strel-r*c. a je bil pozneje izgnan. Rumunska fronta. ^naš*-' Zl- seP*- (Cez London.) — v0jni'!'Je por°či|o avstro-ogrskega "{. Ka vodstva se glasi: {?ttr0stnUnska fronta: Južno od kraja - Cny smo zopet zasedli višine na _ straneh Vulkanskega prelaza. Blizu Sibinja (Hermannstadt) in na vzhodnosedmo^-aški fronti je prišlo samo do spopadov med prednjimi stražami." Mackensen ustavljen. London, 21. sept. — Gen. von Mac-kensenov pohod v Dobrudžo je bil u-stavljen, in Rumuni in Rusi obdržuje-jo svojo linijo južno od železnice v Konstanco od Črnega morja do Donave. Rumuni so tudi ustavili prodirajoče Avstro-Ogre v Sedmograških planinah in trdno obdržujejo nove postojanke. Ta dva razvoja v balkanskem polo-i žaju sta pomagala olajšati bojazen, ki so jo čutili v Londonu in Parizu glede položaja na jugovzhodnem vojnem torišču. Rumuni zopet poraženi. Berlin, 22. sept.—Bolgarske in nemške čete pod generalom von Macken-senom so hudo porazile Rumune in Ruse v Dobrudži in pognale nazaj v neredu, tako poroča danes veliki glavni stan. Veliki uspeh je bil pridobljen z obkoljenjem sovražne fronte. Počilo se glasi: "V Dobrudži so močni oddelki napadli Rumune jugozapadno od Topiai Sarija (14 milj jugozapadno od Kjus-tendže). Z obkoljujočim protinapadom po nemških, bolgarskih in turških četah proti boku in hrbtu sovražnikovemu so bili Rumuni pognani nazaj v neredu." Rumunsko vojno poročilo. Bukurešt, 22. sept. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano danes: "Na severni in severozapadni fronti so bili nevažni spopadi. Ujeli smo 140 mož in uplenili dve strojni puški. "Na južni fronti, v Dobrudži, se jc sovražnik nehal umikati in se utrjuje. Pognali smo v beg nekaj krdel sovražnega desnega krila. "Sovražni zrakoplovi so bombardirali Černo-Vodo, usmrtili sedem moških, med njimi dva vojaka, in tudi več živali ter razdejali tri hiše." Brez živeža in streliva. Rim, 22. sept. — Brzojavka iz Švice pravi, da je bila zadnje tri dni armada gen. von Mackensena v Dobrudži v žalostnem položaju, ker je dež razdejal poti in prerezal zveze. Njegova armada je brez hrane in municije. Brodi z živežem, prihajajoči navzdol po Donavi iz Ruščuka, so bili pogreznjeni po rumunskem topništvu. Položaj nejasen. London, 23. sept. — Boji v Dobrudži so izbruhnili iznova. Berlin poroča, da so Rusi in Rumuni začeli ofenzivo, ali brez uspeha. Rim naznanja, da se feldniaršal von Mackensen umika in da so njegove čete opustile trdnjavo Makedonska fronta. Berlin, 21. sept. (Čez London:) — Uradno poročilo o podjetjih na makedonskem bojnem torišču se glasi: "Tekom zmagovitih bolgarskih napadov so utrpeli Francozi blizu Flo-rine skrajno težkih izgub. Vzhodno od mesta je napadlo bolgarsko konji-štvo bežečo sovražno pehoto in jo razkropilo. Številni ujetniki so bili dovedeni in več strojnih pušek je bilo uplenjenih. "Ponovni srbski napadi na Kajma-kalan in ob moglenski fronti so bili odbiti." Srbi še prodirajo. London, 21. sept. — Po pariškem uradnem poročilu s solunske fronte Srbi še prodirajo proti Bolgarom. V okrožju reke Brod so Bolgari izsilili svojo pot v vas .Boresnica, ko sta se dva napada izjalovila. Ljut boj z bajonetom je sledil, in Srbi so prepodili sovražnika iz vasi. Novi uspehi za zaveznike. Pariz, 22. sept. — Francoske in srbske čete, ki se vojskujejo ob zapadnem koncu makedonske fronte, so izbojevale novih uspehov proti Bolgarom, je naznanil vojni urad danes. Srbske čete, ki prodirajo ob reki Brodi, so dospele v soseščino kraja Vrbani, kjer so ujele 100 mož. Vsled ljutih spopadov so zavezniške čete prodrle na višine, ki obvladujejo ccsto iz Florine v Popile. Sreča se obrača. London, 23.-sept —Vojna sreča v Makedoniji se obrača v prid nemško-bolgarskim četam. Bolgari so zavzeli zavezniške strelske jarke med Florino in Presbiškim jezerom ter odbili napade ob Vardaru. VILLA BAJE ZOPET "MRTEV". Iz Mexico City poročajo, da Villa ni vodil napada na Chihuahuo, ker je prej umrl. Uporniki se spet gibljejo. Osvojili bojda glavno mesto mehiške države Tamaulipas. Ruska fronta. Dunaj, 21. sept. (Čez London.) — Današnje poročilo avstro-ogrskega vojnega vodstva se glasi: "Fronta nadvojvode K#rla Franci*: V karpatskih gozdnatih gorah je sovražnik nadaljeval svoje napade na čete armade generala von Kirchbach z največjo trdovratnostjo. Blizu Briaze in vzhodno od Panterskega prelaza je potisnil naše najprednje postojanke nekoliko nazaj. Povsod drugod so sc njegovi naskoki pred hrabrostjo brani-teljev izjalovili. Med c. in kr. četami, borečimi se v Karpatih, zaslužijo hrabri ogrski črnovojniški bataljoni pod generalom Fath posebno omembo. "Ob Narajuvki so ostali vsi sovražni napori brezuspešni. "Fronta bavarskega princa Leopolda: Močnim ruskim mnoštvenim napadom so se morale čete pod generalom von der Marvvitz upirati. Sovražnik je gnal svoje čete v gostih vrstah v pokolj. Samo vzhodno od Svinjukov še niso nehali boji. Na vseh drugih točkah so bili Rusi odbiti pod najtežjimi izgubami." Rusko uradno naznanilo. Petrograd, 21. sept. — Današnje naznanilo ruskega vojnega urada se glasi: "Ob reki Stoliod v okrožju železnice Washington, D. C., 21. sept. — Poročilo z natančnimi podrobnostmi o napadu, ki ga je podjel general Villa na' flidalgov dan, praznik mehiške neodvisnosti, na Chihuahua City, glavno mesto države istega imena, je dospelo danes v vojni urad od brigadnega generala Bella, poveljnika v E1 Pasu. Villa je osebno vodil napadnike. Osvo-jtl večino javnih poslopij, med njimi tudi vladno palačo, in jih obdržal zasedena več ur. Ko je zopet odrinil, se mu je pridružilo kakih 1,000 do 1,500 mož Carranzove posadke. Poleg tega je uplenil nekaj topov ter velike množine orožja in streliva ter obljubil, da "Sf vrne kmalu zopet". Uporniki se gibljejo. Brownsville, Tex., 22. sept. — Po semkaj dospelih poročilih je krdelo u-pornikov pod vodstvom generala Al-l) V~o Carrera Torresa osvojilo glavno mesto Victoria mehiške države Ta-ma ilipas po trdovratnem boju s Car-ran:'ovo posadko. General Torres že d3lje rogovili v omenjenem ozemlju. Vladnim četam se doslej vkljub ponovnim poskusom ni posrečilo, njegovo krdelo razkropiti. Villa zopet "mrtev". Mexico City, £4. sept. — Po brzojavki, ki jo je prejel. "El Pueblo" nocoj, je vojni tajnik Baker obvestil državnega tajnika Lansinga, da je Villa umrl pred n^kaj časom in da so torej po.Vjčila, po katerih je vodil razbojnike, ;:ki so napadli Chihuahuo, neosno-v; ia. Tukajšnji uradniki pravijo, da je Villova smrt potrjena. zavezniškim četam blizu Courčeletta, severno od reke Somme, pravi današnje uradno naznanilo nemškega generalnega štaba. Ozemlje, katero so pridobili Nemci v napadu jugozapadno od Rancourta in v Rouchavesnes, je bilo izgubljeno, pristavlja naznanilo, po trdem boju. Hindenburg vodi boj. , Pariz, 21. sept. — Devetdesettisoč mož, pod osebnim vodstvom feldmar-šala von Hindenburga, se je udeležilo včerajšnjih napadov na nove francoske postojanke v okrožju Bouchaves-nes ob reki Somme, kakor brzojavlja poseben vojni poročevalec listu "La Liberte". Mnogo dodatnih topniških vlakov je tudi prišlo v to svrho. Izid bitke je bil nesrečen za napadnike, pravi poročevalec, kajti nemške izgube so bile uprav strašne. Te se dajo preceniti iz dejstva, da je neka stotnija 11. bavarske divizije izgubila 160 mož od 210, dočim so polki drugod izgubili 60 odstotkov svoje bojne moči. Zavezniške pridobitve. London, 22. sept. — Francoske in britanske pridobitve v bojih ob reki Somme 'so bile naznanjene nocoj. Pariško uradno naznanilo pravi, da so od 1. julija do 18. septembra zavezniki ujeli več nego 55,000 Nemcev na fronti ob reki Somme. Danes naznanjene pridobitve so bile v predkrajih mesta Combles, kjer so Francozi osvojili močno utrjeno hišo, ter med vasema Flers in Martinpuich, kjer so Britanci osvojili dve liniji nemških strelskih jarkov na fronti ene milje. Francozi so odbili mnogo nemških napadov med Le Priezovo farmo in Rancourtom. S S»bc SABOTINSKI HRIB, KLJUČ DO GORICE. svojiti. predno so mogli zavzeti Gorico. Sabotin-ki hrib, ključ '!.,nski hrib sq morali Lahi z utrdbami, in ogromnih žrtev je stalo Lahe, predno so osvojili vrh, ki je naslikan na s,relski jarki in drugi braniki. Okrogla zgradba na levi jc laška trdnjavica iz tonkrita, do Gorice, je desni. Linije Kovel-Rovno je sovražnik začel ofenzivo na nekaterih točkah, a je bil povsod odbit po naših četah. Okrog Korytnice in Svinjuskov se boji nadaljujejo in tu smo ujeli 6 častnikov in 687 mož, vsi Nemci. "Karpati: V okrožju Panterskega pogorja so naše čete osvojile sovražno postojanko na eni izmed višin. Tu smo ujeli 1 častnika in 437 mož. Uplenili smo tudi šest strojnih pušek in veliko število orožja in nabojev." Turki na fronti pred Rigo. London, 21. sept. — Turške čete so dospele na fronto pred Rigo, pravi Reuterjeva brzojavka iz Petrograda. Vodijo jih nemški in avstrijski častniki in vsa njih oprava je nemška. Ruski uspeh v Karpatih. Berlin, 22. sept. — Obupni boji med Avstro-Nemci in Rusi v Karpatskem gorovju se nadaljujejo. Vrh Smotrec ki je zamenjal roke večkrat, so Nemcem zopet odvzeli Rusi, pravi današnje nemško uradno naznanilo. Nadaljnji ruski napadi na Baboludovo so bili odbiti. Nemške čete v Volhiniji, zapadno od l.utska, so včeraj odbile slabotne ruske napade. V bojih v sredo so Nemci ujeli 750 mož in uplenili več strojnih pušek. Viljem na ruski fronti. Kodanj (Kopenhagen), 22. sept. —-Cos ar Viljem je dospel na ffontg pri Kovelu, po danes semkaj dospelih brzojavkah, in pravijo, da misli feldmarša! von Hindenburg začeti ofenzivo proti Rusom. % Zapadna fronta. London, 21. sept. — Pridobitve v okrožju reke Somme po Britancih in zmaga za Francoze v verdunskem od-seku so bili glavni pojavi današnjega bojevanja na zapadni fronti. Novozelandci so pridobili na ozemlju južno od roke Ancfc v Sommskem okrožju. Nemci so podjemali močne protinapade,'ali zavezniške čete so od->ile sovražnika * težkimi izgubami zanj. Nemci so pustili ujetnikov v rokah Novozelandcev in veliko število mrtvecev pred svojo linijo. Francoska zmaga v verdunskem odseku je bila južno od Thiaumontske utrdlie. Gen. Joffrovi vojaki so zavzeli dva zakopa in ujeli 100 mož. Pri-j dobili so tudi 100 jardov vzhodno od j Horta Vaux, Nemško vojno poročilo. Berlin, 21 sept — Čete bavarskega prestolonaslednika Rupproohta nadaljujejo boj z ročnimi granatami proti Nadvojvodam odvzeto poveljstvo. London, 21. sept. — "Trem nadaljnjim avstrijskim nadvojvodam," pravi brzojavk'a iz Curiha na Wireless Press, "so bila vsled nemškega vpliva odvzeta troja važna vojaška poveljstva." Brzojavka pravi: . "Nadvojvoda Evgcn, do nedavna vrhovni poveljnik na laški fronti, je bil •odpuščen iz armade ;n imenovan kura-torjem (skrbnikom) v Akademiji znanosti na Dunaju. "Nadvojvoda Leopold Salvator, do nedavna\ generalni nadzornik topništva, je bil odstranjen iz seznama aktivnih častnikov in imenovan protek-tarjCm (pokroviteljem) Franc Jožefo-ve Akademije znanosti,slovstva in u-metnosti v Pragi. "Admiral nadvojvoda Karel Štefan je bii imenovan pokroviteljem Akademije znanosti v Krakovu." SOČUTNA STAVKA « V NEW Y0BKI). Vsi unijski delavci vzhodne metropole bili pozvani ustaviti delo v sredo zjutraj. Nad 600,000 mož prizadetih. Iz sočutja s štrajkajočimi uslužbenci cestnih železnic v New Yorku. New York, 22. sept. — Vsi organizirani delavci Greater New Yorka so bili nocoj formalno pozvani, ustaviti delo prihodnjo sredo ob osmi uri zjutraj iz sočutja s štrajkajočimi uslužbenci cestnih železnic. Delavski voditelji trdijo, da prizadene ta odredba kakih 600,000 moških. Poziv se razteza ne le na mesto New York, marveč tudi na Westchester county, v katerem leže mesta Yonkers, New Rochelle in Mount Vernon. "Klic k orožju". Hugh Frayne, organizator za American Federation of Labor za državo New York, je naznanil odlok, odrediti sočutno stavko, v sledeči izjavi: "Zastopniki 80 delavskih unij v Greater New Yorku in okolici so danes enoglasno sklenili splošno zausta-vo dela v vseh obrtih in industrijah Greater New Yorka in okolice. Sklep stopi v veljavo v sredo, dne 27. septembra, ob osmi uri zjutraj." Razlogi za stavko. Štrajkovno povelje se opira na domnevo, da unijski delavci "ne morejo spraviti v soglasje s spoštovanjem samega sebe, da bi se posluževali cest-noželezniških vozov, katere vodijo stavkokazi". Tako je izjavil Ernest Bolim, tajnik za Central Federated Unions. "Unijski delavci," je rekel g. Bohm nadalje, "pa tudi hočejo staviti svojega življenja v nevarnost v cestno-železniških vozovih, ki jih vodijo ne-izurjem inOtomiki in •strašijo policisti. Dokler delodavci ne odstranijo te nevarnosti s priskrbo drugih vozil, ostanejo delavci rajši doma." Kreta se ločila. London, 21. sept. — Ne priznavajoč kralja Konstantina, so uporniki na grškem otoku Kreta vrgli oblastva in proglasili začasno vlado, po današnjih brzojavkah iz Aten. Kreta, 150 milj dolg otok v vzhodnem Sredozemskem morju, ima nekaj nad 300,(XX) prebivavcev in je rojstna domlovina bivšega grškega prvega ministra Venizelosa, ki je bil voditelj stranke na Grškem, katera je bila za vstop v vojno na strani ententnih zaveznikov. Uporniki na Kreti so sklenili poslati odbor v Solun, kjer so zadnji mesec grški revolucionarji dosegli nadzorstvo nad deli grške Makedonije in proglasili začasno vlado. Katoličani zahtevajo pravico. Topeka, Kas., 21. sept. — V tukajšnjem državnem najvišjem sodišču je bila danes vložena prošnja za sodno povelje, da se prisili šolski odbor v Parsonu, Kas., k dopuščanju katoliških dijakov v javno višjo šolo (high school) na temelju izpričeval iz župnijske šole brez posebnega izpita. Katoliški dijaki se morajo podvreči posebnim izpitom, predno smejo sto- ) piti v višjo šblo, in sodno povelje je naprošeno v prisiljehje šolskega odbora, da izpremeni to pravilo. Avstrijci potopili submarinko. Berlin, 22. sept. (Brezžično v Say-ville.) — Pomorski odsek avstro-ogrskega državnega vojnega ministrstva je naznanil dane*, da je bil francoski podmorski čoln "Foucault" v južnem Jadranskem morju po avstro-ogrskem pomorskem letalu pogreznjen. Posebno poudarja naznanilo, da se je letalu s pomočjo nekega drugega zrakoplova posrečilo, rešiti in ujeti celo, že potapljajočo se posadko sovražne vojne ladje. Prvo letalo je vodil poročnik 2elezny, njegov opazovatelj je bil poroT-nik von Klimburg; drugega letala voditelj je bil nadporočnik Konje-vič, opazovatelj pomorski kadet Severa. Prevozen parnik pogreznjen. , Berlin (brezžično v Sayville.) — Adtniralstvo poroča, da ji' dne 17. Aept. neki U-čoln pogreznil sovražno prevozno ladjo v Sredozemskem tnorju. Parnik se jo- potopil v 43 sekundah in ie bil do zadnjega kotička napolnjen z vojaštvom. Sestanek avstro-nemških poslancev. Berlin, 21. sept.—Nemški in avstro-ot'rski državni poslanci se snidejo v Salcbnrgu, pravi agentura za prt-kmor-ske novice, v svrho. da se pogovor-o političnih vprašanjih skupne koristi za obe deželi. BREZ SKRBI pošljite denar skozi naše posredovanje v staro domovino, ke> kljub vojnim zaprekam, se naše pošiljatve izplačajo vedno točno. Kljub temu, da ne dobite pisma od svojcev iz stare domovine, ker je bilo morda isto na onem parniku, ki je prišel v roke Angležem ali Francozom, s< ni treba bati, da denar ni na varnem. Bodite brez skrbi! Dokler vidite naš oglas v listu, ni nobene nevarnosti. Če bi bila kakšna nevarnost, bi mi to v listu objavili. Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega viroka. Po Wireless (brezžičnem brzojavu) pošljemo- denar v staro domovino, in to naravnost v Avstrijo. Ako ni pomote ali posebnosti, je denar prejet v 3. do 5. dneh. Včasih se pa tudi za delj časa zakasni. Vsak brzojav, akotudi ima manj knt 6 besed, stane $4.50, če pa je več kot 6 besed, se računa po 65c od. vsak« besede in številke posebej. Mi imamo v tem oziru najboljšo, zvezo in-najstrožji sistem, ker naš namen je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja. Danes pošljemo v staro domovino: 5 K za. 25 " . 50 " . 100 " . i; .90 3.75 7.00 13.50 250 K za. .$ 34.00 500 " .. 67.50 750 " .. 101.00 1000 " .. 135.00 Denar nam pošljite po bančnem "Draft«", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoijf^.zastonj, poštnem aH ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. ▼ lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Zs Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. med tem Brundage v Chicagu pridobiva od ure do ure na glasovih, je videti zadnji dokaj gotov zmage. Ce bi bila chicaška policijska poročila prvotne volitve zanesljiva, bi bil senator Barr 7. 59 glasovi večine nominiran. Chicaška policijska poročila pa niso bila zanesljiva, in uradno preštetje glasov je pokazalo do predsinočnjim za Brund-age-a že večino kakih 1,200 glasov. Od 35 mestnih ward chicaških so bili do predsinočnjim glasovi uradno ugotovljeni v samo 18 wardah. Sicer pa u-tegne g. Barr prvotno volitev izpodbijati. — "Lepo Vido", ki jo je uprizorilo v Chicagu včeraj popoldne Slov. mlad sam.- podp. dr. "Danica" na odru Narodne dvorane (vogal Racine ave. in 18. ceste), je šlo gledat iz Jolieta kakih petindvajset naših fantov in deklet, in vsi pravijo, da je bila predstava izredno lepa. Vse uloge petdejanske drame, ki jo je spisal dr. Josip Voš-r.jak, so bile baje v najboljših rokah, tako da je bila predstava ena najlep Dopisi in denarne pošiljatve naj se ših, kar jih je kdaj bilo slovenskih pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter Marcli 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act' of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slove-niati Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Joliet, 111., 25. sept. — Priprave za petindvajsetletnico naše cerkve sv. Jožefa, ki jo bomo obhajali dne 22. oktobra kar najslovesneje, napredujejo od une. do dne z večjo vnemo in vse kaže, <1?. bo proslava zares veličastna. To bo dan, ko naša slovenska naselbina zopet pokaže, da je složna in edina, kadar se gre za čast Iiožjo in narodovo. iu samo v slogi in edinosti, v tesni zvezi med cerkvijo in vsemi farani je mogoč pravi napredek in razvoj vsake slovenske nasclbine v Ameriki. Cerkev je središče, ki zedinja in združuje vso naselbino, da se razvija v pravem duhu bratske ljubezni. I'a dovolj o tem. Ves program, po katerem bodemo obhajali srebrni jubilej naše cerkve, nam bode mogoče objaviti na tem mestu že v kratkem. — 1'one.šrečil se je g. "John Kapele zadnji torek v jeklarni. Štrlo mu je dva prsta desne roke, ko je padel ko? jekla nanjo. — Pavlica obtožen soprogomora. Septembrska velika porota je zaključila svoja zasedanja v soboto. Izrekla je dve obtožbi zaradi umora. Obtoženca. ki se nahajata zdaj brez poroštva v okrajni ječi, sta: Nikola Pavlica iz Rcckdala, obtožen soprogomora, in Vinceuzo Martellaro iz Jolieta, obtožen tundra nekega A. Cargnatija. Pavlica je obtožen, da je obstrelil in smrtno ranil svojo ženo dne 31. julija zve-čei pred svojo hišo v Rockdalu. Rojen » Liki, je bil uposlen pri American Stčei & Wire Co. Njegov zagovor bo Jiaje upravičljiv uboj. Sodne razprave sč prično prejkone v prvem tednu tne-seca oktobra. — Kakor na konvenciji Društva sv. Barbare v Forest City, Pa., tako je tudi na konvenciji J. S. K. Jednote v Evdethu, Minn., pometala brezova metla, kakor čujemo od delegatov iz Jolieta. Nekoliko več o tem izporoči-uto prihodnjič, ker danes še nimamo v rokah natančnih podatkov. — Itarr poražen. Chicažan Edward J. Brtuidage, korporacijski odvetnik, j? zdaj skoro gotov precejšnje večine i«a'l državnim senatorjem Richard J. Harrom iz Jolieta v svoji prizadevi za republikansko nominacijo za dokaj vačni urad generalnega pravdnika (at-tortiCf general). Iz državnega glavnega mesta Springfielda poročajo, da je v celi državi izven okraja Cook dobil Ricltard J. Barr 79,138 glasov in E. J. Brundage 30,779. Ker je večina g. Briifldage-a v okraju Cook večino g Bana po državi prilično poravnala in Chicagu. — "Črna žena." Tako se imenuje zgodovinska povest, ki jo začenjamo priobčevati v tej št. A. S. Pcfvest je iz domačega starokrajskega življenja in pisana po domače, a tako živahno in zanimivo, da bo gotovo ugajala vsem čitateljem. Dejanje se godi v turških časih, ko so ljudstvo strašile bele in črne žene. — Vse se podražuje. Tudi smot-kam je cena poskočila. Ker so izdelovalni stroški narasli, so bili jolietski trgovci s smotkami prisiljeni, podražiti ccno smotkam, katere so prodajali po šest za "kvoder", na 5 centov poedino brez izjeme. Smotke, ki so bile doslej po tri za "kvoder", se bodo prodajale zanaprej po 10c poedine. Namečka ne bo nič več. •— Cestna proslava. Cass street od reke Desplaines do Collins streeta je popolnoma izboljšan in lepo asfaltiran, tako da ga je lepo pogledati. Da se dovršitev tega dela primerno pro slavi, se bo vršila jutri (torek) zvečer slavnostna parada po omenjeni cesti, ki bo sijajno razsvetljena. Parado priredi nad sto trgovcev, ki si obetajo najlepšo bodočnost za svoje trgovine in prodajalne ob moderno izboljšanem Cass streetu. Chisholm, Minn., 21. sept. -*- Kakor znano, je bila stavka tu po železnem okrožju, ki je pa žalibog zgubljena za nas trpine. Seve, sedaj se vsa krivda zvrača na I. W. W., da niso pravi voditelji in da nimajo v nobenem delu sveta nič ugleda ali naklonjenosti. In kakor je bilo rečeno od začetka, da ne bode nič druzega kakor izguba časa, tako je tudi v resnici. Pa kaj hočemo, po toči zvoniti je prepozno. Prisiljen stavkar. St. Joseph-Valley, Wash., 17. sept.— Cenjeno uredništvo Am. Slov.! Jesdn se nam že bliža, zakaj slana nam je že pobrala zadnje cvetke. Avgusta meseca nam je zelo pripekala vročina, a sedaj so pa nastopili le hladnejši dnevi. Farmarji sedaj mlatijo žito, katero je obrodilo tako srednje. Pšenica ima dobro ceno, 1 bušel se prodaja po $1.10 (teci: 1 dolar 10 centov). Kaj ne, to je že precej drago za onega, kateri jo mora kupovati. Jesenski poljski pridelki so tudi tako nekako srednji; krompir ni posebno debel, kot lansko leto. Opišem naj še, kako nas obiskuje novi župnik iz fare Čivila. Vsako drugo nedeljo v mesecu imamo 2 sv. iViaši, eno ob poldevetih in drugo ob 10. uri; in četrto nedeljo v mesccu imamo sv. mašo opoldne (ob 12. uri), to je pa zato, ker manjka duhovnov, da mora župnik 4. nedeljo imeti v Čivili tudi eno sv. mašo ob poldevetih; podružnica sv. Jožef je oddaljena od fare Civile 8 milj. Le to je žalostno, ker ne moremo slišati božje besede v pravem slovenskem govoru; ne ver^, zakaj da nismo tako srečni, da bi mogli dobiti duhovna, ki bi nas učil božjo besedo v slovenskem govoru. , Popravek. Umrli Jožef Stare je bil doma v Goričah, ne v Goricah. Jožef Stare je bil tudi član Pevskega zbora. Naj končam. Pozdravljam vse slovenske hčere in sinove matere Slovenije širom zemeljskega obla ter kličem vsem skupaj: pozdravljeni — posebno onim, ki so doma blizu Blejskega jezera na Gorenjskem pod slavno-znanim Triglavom. Marie Torker, zastop. Am. SI. Op. ur. Tisti preklicani "Radovednežev" dopis bodi pozabljen, zato smo njegovo zopetno omembo v Vašem dopisu črtali. Saj škodil ni itak prav nič nikomur, najmanj dobremu glasu vaše slavne slovenske naselbine Sv. Jožefa, ki sicer ni velika, a je zgledna zf&sti po svojem slovenskem rodo-ljubju! saj je bila prva izmed slovenskih naselbin, ki je priredila letos veselico na kori-,t slovenskim vojnim revežem in je položila trpeči domovini na altar nad petdeset dolarjev. Taki vzorni naselbini ne more škoditi noben "Radovednežev" dopis, zato naj tudi zadnji počiva v mirti. rojen na Kranjskem, in gdč. Mary Česnik, rojena v Braziliji, Južna Amerika, hčerka g. Ignaca Cesnika, začetnika naše farmarske naselbine. Poroka se je vršila v naši slovenski cerkvi sv. Družine ob 9. uri dopoldne s sv. mašo, katero je daroval slovenski duhovnik č. g. F. X. Bajec iz St. Paula, Minn. Svatba, katera se je vršila v česni-kovi dvorani istega dne popoldne in zvečer, je bila najimenitnejša in najbolj obiskana, kar jih pomni naša slovenska naselbina. Proti večeru se je zbralo mnogo občinstva vseh narodnosti, in tudi precejšnje število avtomobilov je bilo opaziti iz bližnjega mesta (greenwood. In tako je bila dvorana že skoro napolnjena do zadnjega kotička, ko okoli osme ure zvečer prisopiha poseben vlak iz Fair-childa na Willard. Sprvega se je vsaki čudil, zakaj prihaja "lukamatija" ob nenavadni uri, toda to smo kaj kmalu žgala vsegamogočna roka Boga Stvarnika! Ko je zašlo solnce na vzhodu, priplavala je luna na nebo, da bi ponoči čula nad zemljo in razsvetljevala s svojo milo, od solnca izposojeno svetlobo temna pota, po katerih hodijo stotisoči v obrambo pravice in domovine. Povsod vlada nočni mir. Ali nismo v vojski? Stokanje in zdihova-iije 'zasužnjenega ljudstva in pretresljivi klici na pomoč, ki so se razlegali kakor oddaljeni odmev iz pokrajin poljskega kraljestva, so potihnili. Begunci iz okrajev, katere so zasedli sovražniki, so nam jih prinašali in vsako teh sporočil je donelo tako žalostno in otožno, da nas je zazeblo v dnu srca. In vendar smo bili v vojski. Prišlo je povelje, da naj odrinemo proti ruski meji. Vstali smo in šli, dalje in dalje za sovražnikom. Vasi, mimo katerih' smo hodili, so bile ogrnjene s tenko zimsko odejo. S svojimi okroglimi cerkvami so podob zvedeli. Ko se vlak ustavi, pride iz ne božičnim slikam v domovini. Samo kupeja zoDet mnogo svatov obojega svetloba ne odseva iz oken. Kraj po- spola, med njimi tudi Willard Foster, stane valovit. Temne veje smrek in sin N. C. Fosterja, večkratnega mili- borovcev zakrivajo zvezde, ki blišče j.onarja, s svojo soprogo in sestro. O- nad nami. Naša pot se vije vedno da- paziti je bilo tudi več drugih odličnja- lje, kakor v snu. Razdejana vasica se kov, katerih imena mi niso znana. Vsa ta družba se je podala v dvorano, kjer smo se vsi skupaj prav imenitno zabavali. Bilo je nekako tako, kakor v "ta malih nebesih-". Najsi bo tujec ali Slovenec, vsaki je pomagal prepevati slovenske pesmi, vsaki se je znal zavrteti po starokrajsko, in od milijonarja do najpriprostejšega človel^ smo se počutili vsi dovolj bogati. Novoporočencema želimo prav mnogo blagoslova božjega v novem zakonskem stanu in na mnoga leta! Poročevalec. Cefkvene vesti. Duluth, Minn. — Rev. Alois Pir-n a t je bil imenovan župnikom cerkve sv. Elizabete v New Duluthu. Obenem mu je bilo izročeno dušno pa-stirstvo slovenskih, slovaških, hrvatskih in litvinskih katoličanov, kakor tudi onih v Gary. — Rev. Anton L e -s kovic iz Aurore je bil premeščen k cerkvi slovenskih katoličanov v Eve-leth, Minn. St. Paul, Minn. — Zadnji teden so se vršile v St. Paul's Seminary duhovne vaje za dijake. Koncem istih v soboto je prečast. škof Jakob Trobec posvetil dvajset duhovniških kandidatov v diakone. — Preč. g. nadškof Ireland je obhajal dne 10, t. m. na tihem svoj 78. rojstni dan. St. Cloud, Minn. — Čč. gg. John in Joseph Trobeč, ki sta prisostvovala pogrebu umrlega Rev. Ign. Tomazina, sta izjavila, da je skrbna preiskava glede okoliščin smrti Rev. Tomazina vedla do domnevka, da isti vsled velike vročine tistega dne ni mogel spati, zato je sedel ob nizko odprto okno in molil rožni venec; med molitvijo je pa zadremal in padel iz okna Ko so dvignili mrtvo truplo, sta njegovi roki rožni venec še trdno oklepali Drobiž iz slovenskih listov. Cleveland, O. — Umrla je tukaj za sušico Ana Valentin, doma iz Boro-velj na Koroškem. — V Clevelandu ima sedaj 68 Slovencev gostilne, po-eg tega pa je zaprosilo 29 nadaljnjih Slovencev za novo krčffiarsko licenco. — V Commonpleas-sodišču je bila 8-letncmti Nikolaju Rešetar, ozir. njegovi materi prispjena odškodnina v znesku $15,000, ki jo mora plačati The U. S. Gypsum Co., ker je bil deček od nekega voznika te tvrdkc povožen in za vedno pohabljen. Razprava se je vršila petkrat. — V Newburgu je urriri za neko vratno boleznijo John Zaletel, eden najbolj poznanih in čislanih ta-mošnjih Slovencev, star kakih 46 let. bivajoč v Ameriki že do 28 let. Zapušča ženo Marijo roj. Mihič in 8 otrok. — Istotam sta umrli Josipina Gakše in Ivana Blatnik, soproga VenCel Blatnika. Chicago, 111. — Stavbinsko in posojilno društvo "Slovenski Dom" v Chicagu ima društvenega premoženja že okoli $70,000. Milwaukee ,Wis. — Umrl je tukaj dne 16. sept. za rakom v želodcu rojak -Matija Poznič, star 28 let, rodom iz Rečice; tu zapušča dva brata in nevesto; pri društvu ni bil nobenem. — Umrl je tukaj 11. sept. za jetiko rojak Frank Snoj, 32 let star, rodom iz Ljubljane. pil je član J. P. Z. Sloga. — Obsojena sta bila tu Jakob in Albina Dolenc (pravše Hočevar), prvi na dve leti in žena na eno leto zapora. Obdol-žena sta bila izvabljanja blaga pod krivimi pretvezami. Nakupila sta v raznih trgovinah mnogo pohištva, katero bi morala plačevati na obroke, nakar sta jo is pohištvom odkurila v Detroit, Mich., kjer sta bila prijeta. Calumet, Mich. — Umrla je tukaj dne 20. sept. ga. Marjeta Režek, sopro-K-i g. Jos. Režek, 62 let stara, rojena v Bistrici črnomaljske župnije na Belokranjskem. — Ponesrečil se je Jožef Vidoš ml., sin rpjaka g. Jožefa Vidoš iz Lauriuma; uposlen je bil pri C. & H. družbi kot tesar in se je ponesrečil pri delu. Star je bil 21 let in tu rojen. Willard, Wis., 20. sept. — Slavno u-redništvo Ani. Slovenca: — Prosim, priobčite nekaj vrstic v nam cenjenem listu iz naše slovenske farmarske kolonije. Dne 18. septembra smo imeli tukaj zopet dan veselja. Ta dan sta si obljubila dosmrtno zvezo Anton Sajn, NOČ IN DAN NA BOJI&ČU. Piše c. in kr. vojni kurat dr. P. Gvido Rant. Noč. Jasna in svetla je bila. Kako migljajo in se svetijo tisoči in milijoni lucic tam gori na nebu, katere je pri- v temi pokaže. Mirno je kakor v grobu. Vrata hiš so zaklenjena, skozi razbita okna se vidi v prazne, črne votline. V bližini se oglasi stradajoči pes s svojim hripavim in napol živim glasom. Udarci konjskih kopit naših dragoncev skrivnostno odmevajo. Konj^ voditelja se začne plašiti in sili v stran. Posvetimo, da vidimo, kaj ga moti. Na cesti leži mrtev Rus. Cez dan je divjala tu huda bitka. Na vzhodu se prične daniti. Soln-čni žarki padajo po obzorju in nebo se lesketa v lepoti jutranje zarje. Solnce vzhaja krvavo in rdeče izza mirnih, belih vrhov gora v daljavi. Hodili smo še vedno. Vzhajajoča luč pretrga zagrinjalo in nam pokaže stvari, mimo katerih smo se premikali. Po ginuli konji, strte puške, zdrobljene čelade, raztrgane obleke in — mrtvi. Veliko mrtvih Rusov. Tu in tam leži pomešan z Rusi avstrijski vojak. Ni prijetno mimo njih hoditi. Strme v človeka, kakor da bi še nekaj poželeli, upirajo steklene oči, kakakor da bi ho teli še nekaj povedati, še nekaj vpra šati. Mlad praporščak leži ob potu, po obličju se razliva neka sveta blaženost. Na hrbtu leži, iz srca mu je privrela kri. Roko ima stegnjeno, kakor da bi hotel v nedosegljivi daljavi objeti svojo mater in ji podati roko v slovo... Gremo dalje in si želimo, da bi vsaj kaj živega videli — moža na polju, ali ženo ob vrtu, ali otroka, ki hiti čez cesto. Pa nič se ne gane, vse je kakor izumrlo... Gozd. Solnce sije skozi debla na tla, tu zelena, tam nalahno pokrita z mehkim belim snegom. Toda solnce ne ogreva, ne poživlja. Hladno je kakor luna. Na pobočju griča, raz-svitljenim od solnca, stoji avstrijski častnik, sklonjen nad neko stvarjo, ki leži na tleh. Pokličemo ga. Ne odgovori. Ko se mu približamo, opazimo, da je mrtev. V trenutku, ko se je sklonil k svojemu ranjenemu tovarišu, je granata presenetila oba — ranjenca in njega, ki mu je hotel pomagati. Niti časa ni imel, da bi padel, tako hitro je nastopil omrtvični krč. Zdelo se je, da ste obe postavi umetno narejeni iz voska. Zdelo se je, kakor, da bi bili v panoptiku. Pa ni prijetno si kaj ta-takega misliti. Naenkrat poči par strelov. Kroglje švignejo mimo nas. Konji so takoj skriti za drevjem, moštvo pade na tla. Nikjer ni živega bitja. Tudi z daljnogledom ničesar ne vidimo. Eden izmed moštva opozori častnika: "Gospod nadporočnik, tam so kozaki!" in pokaže na nasprotno stran. Resnično, videli smo jih, ne posebno daleč od nas, kako so hiteli preko poljane proti ruski meji za svojim krdelom. Prednja straža sproži par strelov in pošlje nekaj smrtonosnih kro-gelj za bežečimi kozaki. — Eden o-mahne, pade — drugi odhite živi naprej. Tako se družita na bojnem polju noč in dan, smrt in življenje... ITALIJANSKI KRALJ NA BOJNI ČRTI. (Iz "Slovenca" 23. febr. 1916.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo vojni poročevalci: Italijanski kralj je imenoma sam višji poveljnik, a Cadorna ni le njegov gencralštabni načelnik, marveč tudi njegov namestnik, general Porro načeljuje operacijski pisarni in namešča istočasno Ca-dorno. Še večjo vlogo igra vojvoda Aosta, ki poveljuje armadi pred Gorico. Kralj biva vedno v glavnem stanu. Med vojsko se je nahajal le enkrat v Rimu, ko.je položila orožje Čr-nagora. Stalno je oblečen v vojno u-niformo italijanskih grenadirjev, tako-zvane piemontske brigade. Kraljeva ljubljenca sta dva polka iz Piemonta, a srečna dozdaj še nista bila. 1'ie-montsfta brigada je nameravala enkrat prodreti pri gori Kosič, a napad so odbili ogrski domobranci in ujeli 169 italijanskih grenadirjev. Kralj in Cadorna se izvrstno razumeta. Cadorni je hotel zadnji čas odstopiti kralj tudi poveljstvo po imenu, da vzravna Jof-frejevo višje stališče, morebiti tudi ni hotel s Cadorno deliti odgovornosti za neuspehe, a načelnik generalnega štaba Cadorna je odklonil. Cadorna noče postati vojni maršal, dokler ne o-svoji Gorice. Kralj živi zelo priprosto, obiskuje večkrat čete, vsak dan se poda na ka- ko točko bojne črte, pregleda rezervne čete, obiskuje bolnišnice in deli male darove. Živi kakor preprost vojak. Večkrat se je nahajal opoldne med svojimi četami. Vsedel se je na zemljo in je jedel priprosto vojaško kosilo. Kralj je ostal včasih pri nočnih stražah v Korminu ali v Vidmu in je prenočil v neki kmečki hiši. V njegovih dejanjih je marsikaj tragikomičnega. Vojaki smehljaje pripovedujejo, da morajo njegovi gosti vedno obiskati stolp v Ogleju, da jim tam pokažejo Trieste, la citta, chi attende, "mesto, ki čaka"! Ko je pokazal kralj bajnolepo mesto kraljici, sta bila oba tako ginjena, da sta plakala. Barzilai in Salandra sta tudi lezla s kraljem v stolp, da sj ogledata vsaj iz velike daljave neodrešeno mesto. Razgled hrepenenja je moral uživati tudi Joffre, ko je obiskal italijansko armado. Kitchener 'e je pa izognil tega izprehoda, ker je bil le ponoči blizu bojne črte. Med prvo goriško bitko je bil kralj v odseku pri Plaveh. Mislil je še takrat, da bodo Gorico lahko vzeli. Sam je bil s svojim štabom na višini Ko-rada in je vodil sam bitko. Dne 10. junija 1915 je izdal kralj vi-sokodoneče povelje: "Te postojanke moramo vzeti, naj velja karkoli." V tistem odseku je poveljeval neki c. in kr. generalni major slavni železni brigadi, katerega je pozneje zaslišal kralj v avdijenci. Generalni major je odbil s svojo železno brigado petnajst naskokov in po sedmih dneh ljute bitke je opustil italijanski kralj nadaljne napore, ne da bi zavzel postojanke. Večji uspeh je pričakoval da doseže druga bitka. Pričela in izpeljala se je tudi spretnejše. Kralj je čakal takrat v Vidmu, tudi kraljica je prišla tja. P©-vabili so Salandro, Barzilaija in vplivne senatorje in poslance, da bi bili navzoči ob velikanski zmagi in ob vhodu italijanskih čet v Gorico. Kralj se je podal takrat k postojankam topništva. Tu se je zgodilo, da je kralj poljubil nekega topniškega nadporočnika, ki je vodil obstreljevanje Sv. Gore. Topovi so namreč s svojimi kroglami porušili stari samostan na Sv. Gori. Samostan je bil izpraznjen, le en redovnik, pater Ambrož, je* ostal tam. Med drugo bitko pri Gorici je bilo zagrnjeno ozemlje pri Gorici v dimu. Ob robu Dobrdobske visoke planote se je videlo le, kako so se bliskale granate, ko so razpokavale. Zemlja se je neprestano tresla, tako ljuto so obstreljevali naše postojanke. Kralj je ob-iskaval baterijo za baterijo, navduševal je topničarje, povabljeni gosti v Vidmu so mu pa ploskali in ga slavili. Uspeh je izostal tudi zdaj. Dne 18. avgusta, na njen imendan, niso mogli pokloniti kraljici Jeleni Gorice. Gosti so se vrnili v Rim. Kralj je šel iskat lavorik na tirolsko mejo, kjer je nosil uniformo alpincev. Splezal je na najvišje vrhove. Večinoma se pa drži bojne črte ob Seči. Trdi se, da je bil njegov avtomobil že večkrat tako obstreljevan, da je kralj komaj ušel živ. Ko je bil kraljev gost Joffre in ko sta si ogledovala odsek sv. Mihaela, sta bila zelo obstreljevana na cesti med Rogom in Červi-njanom. Obedovali so takrat pod milim nebom, ker hoče kralj prenašati Vse napore vojske. Joffre, Cadorna in Porro so kosili s kraljem na neki preprogi konserve in kruh. Cadorna je kralja baje nedavno prosil, naj se več ne izpostavlja nevarnosti, a kralj je baje rekel, da je njegovo mesto tam, kjer se bojujejo njegovi vojaki. Priljubljen kralj tudi pred vojsko ni bil, a dogodki se tudi sedaj ne razvijajo tako, da bi mogel postati zelo priljubljen. Brez skrbi. Strcžaj prinese lajtnantu zvrhano skledo cmokov. "Vraga, kdo bo pa vse to snedcl?" Strežaj: "Jaz, — če se gospod 'lajk-inan' ne upate!" TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" & Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOCNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG* Chicago Phone 225. John Grahek ...G-ostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino ks"" fornijsko vino, dobro žganje in trii* najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki preaMf TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ti1 Mi hočemo tvoj dena* ti hočeš naš les Ce boš kupoval od nas, ti bomo f1 lej postregli z najnižjimi tržnimi nami. Mi imamo v zalogi vsakovfl* nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki " trdi les, lath, cederne stebre, desk " šinglne vsake vrste. Naš prostpr je na Desplaines ^ blizu novega kanala. S Predno kupiš LUMBER, ogh» * pri nas in oglej si našo zalogol bomo zadovoljili in ti prihranili d*®*^ W. «J. LYONS Naš office in Lumber Yard na f®*1' DES PLAINES IN CLINTON Zavarovanje proti požaru, mala in v®" lika posojila pojdite k A. SGHOENSTBDT&CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. Joliet, 111. _ Union Coal & Transfer Co- »!& CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Movinf Chicago telefon 4313. Northwestern tele*®* Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in Si*1 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 209-207 Ohio St.. Joliet, I|I# Priporoča slavnemu občinstvu svoj zarod, ki je eden najve mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia v Jolieto tvaške vozove in kočije. Na pozive se posluii vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naii stroki se oglasite ali telefonajte tel. 2575 in N. W. 344. Naii kočijaži in vsi delavci so Slovenci. in Chi«1 tt° i VZJEDINJENIH državah »tVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. YstanoWjenft 89. novembru. 1914 Inkorp. v drž.111., 14. maju 1915 Iukorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 ^ŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA.SEDEN ZA VSE.1 GLAVNI ODBOR: Ptedsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. hpis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. ' & KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) f * kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. «flbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritož-^ se naj pošljejo na 1. porotnika. Z BOJNEGA POLJA. Napisal vojni kurat J. Hafner. (Iz "Gorenjca".) Ravnokar sem se odtrgal krasnemu ^certu, ki sta ga improvizirala nad-Pwočnik Čeh in stražmojster Mažar in harmoniju ob spremstvu ■\ sntBa tenorja ogrsko-nemškega pa-,a; v uniformi. Preselil sem se v 'jaJc SOb° g' župnika v Delatinu, Po-da napišem par črtic o življenju kri P« vojski silno opustošenem VrJU' Poginuli konji ob cesti, vsako-s)..ne. Podrtine in razvaline, mnogi j4te°7' strelnega orožja in neizogibne , črnih vranov s svetlikajočimi oč- m «o .ostrimi kremplji — vse to je jas-Pripovedovalo o strašni v.ojni. Šest nju dobre volje se postavijo v bližino vojaških kuhinj in taborov in potrpežljivo čakajo, da jim dobrosrčni vojak odmeri žlico juhe, pomoli oglodano kost in skorjico komisa. Naenkrat mi vseh pet čutov javi, da prihaja avtomobil. Obrat in skok na stran me le na pol reši curka blata, ki brizgne izpod koles, z rujavimi pikami pozname-novan hitim v častniško obednico nad kosilo, prebavljajoč v duši neizbrisne spomine z blatne ceste. O kozakih, gospod urednik, že mnogo veste. A tega, kar mi je povedal gostoljubni župnik v Delatinu, pa le še niste slišali. G. župnik je opazoval te ljudi in njih konje iz svojega stanovanja. Avstrijske čete so začele napa dati in močno obstreljevati ruske po -stojanke. Tudi na baterijo, ki 'se je postavila na bregu v bližini cerkve in je todi gospodoval sovražnik' župnišča, so začeli deževati topovski iV*^*1" in pil kri ubogega ljudstva, logar, v čegar hišici smo za- % 1 častniki našega poljskega špitala s°bico, mi je črno na belem poka-zaP'snik stvari, ki so mu jih delo-Pok-VZC!' a'' končali Rusi, deloma pa 1 zlobni sosedje. Vsa škoda Vs r" kron. Kozaki so vzeli >s.ploh W koce, zlatnino in srebrnino, ^ so razhT' ,prcpr°Se- Iskajoč de-p^i trgali deske, udi- iti cei ženske so nadlegovali ''tika "e 0ras!a dekleta. Revna Ru-clali is'"' toži,a> da so ji za kravo n4taš,- „ "i župniku pa so celo ker f0reza.'' divan in polomili s-to-*UtW Cf?a "iso m°K'i vzeti seboj. V "»U d Strani latinske cerkve tiči gra-P0'ovice svoje dolžine; ako pr0s . lstJanov, ki plapolajo ihteč otok skoraišnjega miru. In iz ^ ki a Zrcm v morje življenja in H *»krir .Riblje kakor v besni- a na" % „!., ' bo'f5ti po blatni cesti. Lc-■ H fanto , 1 narodni ^^^^^^^^^^ J fr/j ^ika no's,, 8 culami na hrbtu, J4ni od s,r°. Protik olodvoru, sprem-ki Se Rckruti so to iz okoli-^aiiolf,0 v«*bat za krvavi posel t>'one Km,na Ogrsko. 3v v slikoviti in pratf- — wKi.-,r0. Ob plotovih , *io s c matere in sestre in si ^ si<*r so,zc- Da, ločitev je, >>', ob cv riled razvalinami in gromenju iz da-i' ev brez slovesa, na blatni i S zn°Puet "OVa ,CKija" Kdo 50 S-.CLS.° Ckiak0 so priSli sem li 8i" H, h 0lcc V ln 1,latn'. v ovčje kože in <*cj —jj - ■ m nedolžni, a strašno 1 s0 V!?f*e kučme odeti ^ -v, , . ---------možje. C4 feučoJ! J°Pa,c in motike štrle iicSS MoT štiristopov. Gredo nad C k°t li' b,tl sc v Kranju to sli- M^fkJ ^Clltia . td0 k. JV> s c«ntia bradi Poetica, a prisežem pri Mo če nas st l U^^io umetnostjo ne rešijo, ij. Pokopani v blatu, ki Si^^ncJ*?'® in kakor kaša v« 41 Aha ca v Prav|i'C'- Ha, "ekdai t0 Pa Huculit Bog t» ■ t(>nj 1 v,di,n cigana; niso h"4 svoW C'Kani kot iupanove-V; Vselil 1, JCzika' A ** bolj me r,«t 1q »n ,„. CUl S "oj'mi konji, ki "" - JL,n delajo. "In za druge ^.iofi^riČi ^ s 1 Ucmi gospodar v opan- k0roba,»a Karjeva ušesa in po-SCC Poteg*™ P° °R«'Knih rebrih, Leni nia«ari jc pol Bu-CSko ljuK doka'a i" zgleda za 'in do H kl k°njičI,L ,ne n"jdeft. Vsak Cov ^Jr/^in dcset «0. Xnna dc^j . Eni .zginejo v l1' UK' priplavajo k fcič •d ^Vt. , _ -» uui u 14 i" okn, m, (01jki>: otroci ix :4P0U^4^di. triadni, ne « »»kijem na hrbtu okl- Proti pričakova- Ot" Ult0 daljf> n°č*ndan ,roci so, pa ne oni ix cPinj ploskev glave puško in strelja s sigurnostjo pešca v okopu. V župnikovem hlevu 'so bili zaprti kozaški konji. Iz neznanega vzroka sc jim je zahotelo priti ven. Naši konji sc s takimi problemi sploh ne bavijo. Kozaški konj pa se je spustil ua koleni, uprl glavo v vrata, se zagnal s celo silo svoje teže v vrata in oddirjal trenotek nato dalje na prosto. Kjer ni bilo prostora za konje v spodnjih prostorih, so splezali ti konji s spretnostjo koze po stop-njicah v zgornje prostore. Tako mi je povedal očividec g. župnik. Stojim do gležnjev v obcestnem jarku in se ozrem na novo procesijo. Voz za vozom se vrsti v lahnem diru. Spredaj dva huculska konjiča, na kupu slame, pod plahto napol skriti človeški o-braz: rusinski mužik s kučmo, odet v kožuh kakor zver iz skrivnega razodetja svetega Janeza Ev., za njim ranjeni vojak. Naberem svoj kosmati obraz v kolikor moč prijazne gube, pomaham z roko v prijazen pozdrav in jim izkažem vojaško čast. Častnik na stopnji stotnika sem sicer, oni pa iz večine pešci; a zaslužijo častni pozdrav, prelili so svojo kri za domovino; z vidnim zadoščenjem vrnejo pozdrav in izginejo v daljavi, kjer jih čakata zdravnik in usmiljena sestra, da jim opereta rane in jih obvežeta. Obrnem se in hitim za njimi. Skok na voz k Huculu, ki sc pelje v ono smer, ini pomaga, da sem prej tam. "Kakšen jezik govorite?" vprašam težko ranjenega moža na ležišču iz slame. "Nem tudom." "In vi?" "Jcsam Hrvat .gospodine." "Pomozi Ti Bog i Majka božj^!" In tako dalje. Takoj so pripravljeni štirje Hrvati, da jih spo vem. Tudi beli list domačim njihovim vsakemu napišem, in veseli so, reveži, in udano trpe. "Viza", "vode", "Was-■ser", to jc edino, kar prosijo, da si potolažijo žejo, ki jih neprestano muči. Večina njih ima prestreljena prsa, ki pričajo, da tudi ruska infanterija dobro strelja. "Ah, gospodine, kako rad bi ja dobio koju narančul Kako bih se Vam zahvalio!" "Za pol sata češ jesti narančul" mu odvrnem in hitim na stanovanje, še v Gradcu sem jih kupil za dolgo pot na železnici, a nobene še nisem pojedel. Hvala Bogul Zdrav sem in zadostuje mi črna kava, košček komisa in pipa tobaka ali cigareta, tem revežem pa s pomerančami storim velik« dobro delo, ki mi je bolj potrebno kot oranža. V posebni sobi leži kadet. Dobil je na glavo udarec s puškinim kopitom; h krvjo zalite oči in iz ušes kapljajoča kri priča, da mora imeti v glavi pekel "Ah, če bi mogel dobiti le za pfri&če čeznjo pa zemlja. Na vrhu smo hitro nasadili pušpana, deloma pa svežo zemljo pokrili z rušami. Tudi bombe smo spretno zložili in zakrili. Kdor bi pogledal na vrt, kadar ne streljamo, bi pač ne opazil topov; tedaj ni na vrhu nikogar drugega nego straža in dva podčastnika, ki z daljnogledi opazujeta obzor radi zrakoplovov. Streljamo bolj malo, ker stane vsak strel čez 3000 K in treba dobro vedeti za cilj, predno se krogla odpošlje. Streljali smo skozi tri tedne in razbili več sovražnih baterij. Zadnjič jc nemški polkovnik brzo-javil našemu poveljniku, da se bližajo tri sovražne težke baterije in velel, naj jih nemudoma obsujemo z ognjem. Naš poveljnik je pa bil mnenja, da je bolje počakati, da se sovražne baterije približajo in pripravijo na strel; temu je pritrdil tudi polkovnik. Naš poveljnik z aparati preračuni daljavo, in ko dežene, da sta se dve francoski bateriji ustavili in pripravili na strel, telefonira naši bateriji daljavo in strel Krogla odleti in udari ravno sredi med obe bateriji; ubito in omamljeno moštvo pade po tleh. Takoj nato prile-tita še dve krogli na ep mah — in obe sovražni bateriji sta bili z vsem moštvom uničeni in pokopani. Tretja ba terija, ki je bila še na vozeh, se sedaj hitro obrne in drvi proti bližnjemu kolodvoru, da bi rešila vsaj te topove. A ni ji bilo usojeno. Naš poveljnik brzo preračuni daljavo in poveljuje... Nekaj strelov, nekaj strašnih bruhov — in tretja francoska baterija z vsemi vozovi municije jc bila pokopana Nemški polkovnik jc bil strašno vesel ko je videl naše delo ter je nasvetoval našemu poveljniku, naj še postajo razbijemo, pa poveljnik mu odvrne, da je škoda, ker jo bomo imeli morda kmalu sami v posesti. Polkovnik mu pritrdi češ, da je pametno tako. Drugi dan smo Francozom zopet razbili več baterij; opazil jih je bil naš poveljnik sam, ko so pokale na Nemce, Zbili smo jim tudi neko utrjeno postojanko katere prej Nemci niso mogli zavzeti, Nocoj so se Nemci zopet pomaknili nekoliko naprej. Iz tega lahko vidiš, kako delo imamo tukaj; vedno moramo biti pripravljeni in čuječi, kje sc pokaže potreba za naše delo. Glavne utrdbe okrog znanih trdnjav so še preveč oddaljene (jc še preveč vojaštva vmes), da bi jih mogli obdelovati. Vedno smo pripravljeni na vse slučaje; ako bi «e kdaj posrečilo Francozom prodreti našo bojno črto, jc vse tako urejeno, da opra-vem času spravimo na varno dragocene topove — dvakrat dragocene v sedanjem vojnem času. Sedaj smo do- bili tudi nove bombe, ki žanjejo 600 m na široko. To ni šala! Sedaj sem prost, ako nisem na straži; le hrano mora nesti k bateriji trsto strežno moštvo, ki je prosto (vsak dan je eno strežno moštvo v službi). Kadar se pa začnemo pomikati naprej, bomo pa trpeli, ker so ceste slabe in tla razmočena. Najbrže nas čakajo še strašni boji, kajti sovražna moč ni majhna in se vsak dan dopolnjuje in množi. Sicer se čuje, da jim primanjkuje streljiva, a kdo ve, če ni to samo pretveza. Nocojšnjo noč se je začel 6 km pred nami strašen boj. Mi smo v kritjih, ki se kar tresejo. Sicer se boji vedno vrše, toda nocojšnjo noč in cel dan pa že tako poka, da se zemlja stresa; vse brulia ogenj: topovi, strojne in navadne puške. Izida ne vem. Mi smo čisto hladnokrvni; cel dan čakamo povelja. Ako greš s telefonom do opazovalnega poveljnika, slišiš nad sabo in krog sebe tako melodijo, da bi sko-prnel, ako bi je ne bil vajen. Po zraku vrše šrapneli in granate, brne bombe in sikajo strojne puške; vmes pa kriči poveljnikov in ranjencev glas. To se povedati ne da; človek dela le še kakor stroj v rokah strojnega mojstra. Vedeti moraš, da nas varuje le Bog in pa skrbno kritje. Ko bi sovražnik zvedel za našo postojanko, bi bilo slabo za nas. Zato ne sme nihče v bližino baterije, ker je veliko špijonov. Z Angleške je bojda odšlo pet najboljših detektivov vohunit; njih glavna naloga je pa, poizvedeti, kje stojita naši bateriji. Marsikateri zrakoplo-vec je že napenjal oči, da bi nas zvo-hal, a hvala Bogu, doslej zaman. Ako zrakoplovec opazi kako baterijo, takoj naznani z belim trakom, kje stoji, nakar sovražna artiljerija začne z obstreljevanjem. Ako imamo kako delo zunaj kritij, pa opazovalec s tremi žvižgi naznani letalca, tedaj takoj vsi zginemo pod zemljo. Vsako nedeljo je polno zrakoplovov po zraku; včasih kar sikajo sem in tja. Seveda pokajo proti njim šrapneli in strojne puške, a uspeha je malo, ker ostanejo letalci zmerom v gotovi višini in jih je težko zadeti. Kako je na ruskem bojišču? Poročaj mi večkrat o tem, da lahko ob naših uspehih veselo poskočim. Zdrav! Strahu nimamo. — "Res, dobri ljudje so to" — a kozaki? France Dermastija, član Orla na Viču in bivši načelnik, korporal pri 5. dragonskemu polku 3. eskadron piše iz Karpatov sledeče: častiti gospod! Ker imam ravno priložnost Vam hočem nekoliko opisati naše življenje v katakombah (podzemeljskih rovih). Mi dragonci nismo tako od muh. Morali smo se v zad- smo hitre naše konjiče in prijeli za delo v podzemeljskih zakopih. Pehota ima namreč dosti opravila z Moska-li v strelskih jarkih, ker jih je po padcu Przemysla vedno več v Karpatih. Marsikje so že poskusili prodreti naše vrste, pa so vselej neusmiljeno plačali za to predrznost. Strelski jarki so pred nami kakih 2500 metrov. Dragonci pa smo v službi topništva za obrambo in za slučaj, da bi se kaka Moskalska patrulja prerila do našega topništva. Seveda smo ravno tako, kakor pehota, zakopani v podzemske rove. Jaz imam nalogo braniti z 12 možmi na levem krilu artiljerije in če-tovodja Kastelic na desnem. Seveda nas je malo število, ker drugi od našega eskadrona morajo s konji patrulji-rati. Mi, ki smo prideljeni artiljeriji imamo svoje konje v bližnji vasi za nami, pri katerih ostane le par mož, da nam jih oskrbujejo. Strahu nima, zato se nam tudi ni treba bati ruskih patrulj, čeprav so močne navadno od 40—50 mož, kar pri nas ni v navadi. Danes ko to pišem je veliki ponedeljek. Kako živo se spominjam na velikonočne praznike na Veliko nedeljo! Kako lepo je bilo pri Vstajenju! Kakor smo takrat korakali Orli ob vstalem Zveličarju, ne meneč se za zbada-nje nasprotnikov, tako tudi sedaj ne boječ se Moskalov, branimo in straži-mo naše postojanke in naše topove. Nekako čudno mi je vendarle pri srcu, ko se spomnim 11a prejšnje čase. Doma ob največjih praznikih veličastna služba Božja, tu pa sem ravno ob največjih praznikih zunaj na fronti. Na Sveti večer sem bil nad Smigrodom v Galiciji na nekem hribčku celo noč na patrulji z lovci 7. bat. Na Sveti dan zopet celi dan. In danes oziroma tudi včeraj na Veliko noč sem pa tu v jarku ob gromenju topov. Nocoj sem ravno malo zadremal v svoji luknji, ko se naenkrat začne tresti zemlja pod mano. Rusi so namreč prišli prav blizu, a straža pred nami jih je v pravem času opazila. Namah je bilo vse obveščeno telefonično. Naši topovi so zagrmeli, Rusi pa so se z velikanskimi zgubami morali vrniti v svoje postojanke. Pred nami v strelskih jarkih je postavljen Spodnještajerski slovenski pešpolk. Res kakor levi so ti fantje. V soboto so ujeli veliko število Moskalov in zaplenili mnogo vojnega materijala. K nam so privedli več ranjenih Rusov, med njimi tudi dva častnika, katere so naši prav dobro pogostili. Ko sta odhajala na bližnjo železniško postajo, ie eden izmed njiju rekel: "Res dobri ljudje so to," kar sem slišal na svoje uho. V tem trenutku mi je šinila v glavo misel, zakaj ne bi tudi ruski čast niki učili svojih vojakov postopati z ranjenci tako, kakor delamo mi. Nekateri ruski vojaki, posebno kozaki so v tem oziru prav divjaki. Pripovedo- POMAGAJMO REVEŽEM V STARI DOMOVINI! Ali ste že kaj darovali za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih? Darove sprejema: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. da so Rusi naše ranjence, ki so prosili pomoči prebadali z bajonetom. Podobno mi je pripovedoval tudi neki ujeti Rus, ki je dobro govoril nemški. * Rekel mi je, da kozaki postopajo z našimi ranjenci mnogokrat naravnost živinsko. Zato se je tudi silno bal, da ga ne bi dobili v roke avstrijski "rdeči", — mislil je dragonce, meneč da je avstrijska konjenica ravno tako divja in surova, kakor ruski kozaki. Da 'so kozaki res silno surovi smo videli ravno dragonci našega eskadrona. Bilo je to še v jeseni. 9 naših jezdecev je bilo poslanih na patruljo. 2 kakor po navadi jezdita naprej, da dasta patrulji znamenje, če je sovražnik blizu, da tako sovražnik cele patrulje ne prenagli.............A bilo jih je v vasi vse polno poskritih kozakov. Prva dra so pustili dalje, ker so že drugih sedem videli prihajati. Na te so šele začeli streljati, ko so prišli sredi med nje tako, da jim je bilo nemogoče uiti. Udali so se. Eden je bil na mestu mrtev, vo sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kj«i imam največjo zalogo svežega in •« hega mesa, kranjskih klobas, vse vnt* gr.ocerije in drugih predmetov, ki spa dajo v mesarsko in groeerijsko pod ročje. Priporočam svoje podjetje vsem fo jakom, zlasti pa našim gospodinjam Moje blago bo najboljše, najčistejt< in tudi po zmerni ceni. . Spoštovanjem John IT. Fasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, ID Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." POZOR ROJAKINJE! Odbor za leto 1916. Predsednik...........Gsorge Stonich. Fodpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar v.............John Barbich. Blagajnik.....,..........John- Peiric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak. To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor želi .pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar. Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL. Ali veste, kje je dobiti najboljše ■ so po najnižji ceni? Gotovo! V mefirfd Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in pre** jene klobase in najokusnejše tn&>> Vse po najnižji ceni. Pridite torej * poskusite naše meso. Nizke cene m dobra postrežba naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas » našei mesnici in groeferiji na vof» 1u Broadwav and Granite Stre«* rhir P*iof 27/W V W Ptinne 11'» STENSKI PaPIR Velika zaloga vsakovrstnih bar*, in firnežev. Izvršujejo se vsa varska dela ter obešanje stensk*!* papirja po nizkih cenah X zander Chi. Phone 376 120 Jefferson St Luka Pleše HRVATSKO-SLOVENSKA GOSTILNA kjer točim najokusnejše pivo, fio*'Jj? mača in importirana žganja in ter prodajem dišeče smodke ^ Se vsem priporočam v obilen 1014 North Chicago St., Joliet, 0 Jourr.au PIVO v STEKLENICAE. Cor. Scott and Clay Sta..... Both Telephones 26..... JOLIET. ILLlI*0^, Rojakom priporočamo sledeče blag0' Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ...................... Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................f* . Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............' -j Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za .................... Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, eaboj (12 stekl.) za S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, raboj (12 stekL) z» Cognac Brandy, eaboj (12 steklenic) za ..........................-V«g Holland Gin, zaboj (15 steklenic) ...............................'L gf Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) aa ................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za..............r,.....""tAjŠ Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) aa ....................... Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 salonov hi ^ 50 galonov, galon po.............................................. Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft — Ffcšite v sl«ye*' skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinoi* Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje EAGLE EXPORl ter je najboljša pijač" E. Porter Brewing Company Ota tekfcu 405 S. Bluff St.. JoUefcJt,