9. Štev.
Murska Sobota, dne 30. novembra, 1924.
Poštnina v gotovini plačana
I. lato

Uredništvo in upravništvo v
MURSKI SOBOTI. Oglasi po tarifu.
Izhajajo vsako nedeljo.
Posamezna številka 1-25 Din.
Naročnina:	za celo leto .	.	.	48	D
za pol leta.............................24	„
za četrt leta...........................12	„
za 1 mesec...............................4	„
Otvoritvena proslavo prehmurshe železnice.
Politična situacija.
Na den 22. novembra je minister za promet Andra Stanič prejkdao progo (štreko) Ormož — Murska Sobota javnomi prometi. Kak odposlanca kraljevske vlade sta bila navzouča prometni minister Stanič in minister šume in rude dr. Žerjav. Pouleg so priš i tudi dr. Vekoslav Kukovec, dr. Pirkmajer, dr. Baltič in driijgi visoki funkcionarji.
Slavnostni vlak je buo okin-čan s korinami in zastavami. Prišli sta tudi vojaška pa železničarska godba. Oficijelno slavnostno prejk-davanje se je začnolo v Ormoži. Na kolodvoru (štaciji) je bilo zbrano ogromno liijdi. Ravnatelj železnikše direkcije v Ljubljani Vrečko je glaso ministri, ka je železniška komisija, štera je štreko prejk vzela, najšia vse v redi, tak ka je štreka že dobra za vožnjo in da za tou prosi, ka jo naj minister prometi prejk da. Prometni minister Stanič je pri-neso pozdrave v imeni kraljevske vlade, povedo je kakše zasluge ma kralj, šteri se je sam brigo za napravo te železnice in nato je pravo: Otvarjam (prejk-dam) promet na nouvi železnici. Promet je otvorjeni. Godba (mu-Žika) zašpila državno himno in iz tisočerih grl zakričijo živijo, živijo, klici. Po ništernih gučih in ovacijah odpela slavnostni vlak rcrijmo štacije Pavlovci, Ivanjkovci in Žerovinci na šterih se je vršo sprejem ranč tak prisrčno kak v Ormoži proti Ljutomeri.
Vlak pripela v Ljutomer. Cejli trg je bil v zastavah in v cvetji. Ljutomerski župan dr. Stojan sprejme dobrodošle goste z lejpimi pozdravnim gučom, v šterom povej kakši gospodarski pomen (hasek) ma ta železnica. Za organizacijo JDS, dr. Stanjko je pozdravo z obema ministroma tiidi zastopnike (odposlance) narodne afronte. Zahvali se natou minister Žerjav in med kričanjem živijo kralj, vlak pomali odpela proti Veržeji.
V Veržeju nestrpno pričakuje množica ljudstva slavnostne goste s požarno hrambo in trško gardo na čelu. Župan Smekar 'ma nagovor v lepih izbranih besedah: sporočite kralju, da
žive tu potomci onih j'\\wli, ki so se pred stoletji združili s hrabrimi Šumadinci v skupnem odporu prod Turkom. Vspomin imamo še danes trško gardo. Nova železnica, ki smo jo danes dobili nam bo omogočila, da bomo tudi v bodoče brani i svoje svetinje. V imenu kraj. org. JDS. pozdravlja načelnik Bunderl, v imenu garde načelnik Sršen. Za njima govori še zastopnik požarne hrambe iz Bunčan ter župan prekmurske občine Ižekovci. Min. Žerjav se zahvali vsem govornikom v toplem govoru za iskren sprejem. V slovo zaigra godba, garda odda salvo, in vlak odpelje čez veržejski most dalje proti Beltinci.
V Prekmurji smo. V Beltincih pozdravi odposlanca kraljevske vlade poslanec Klekl v lejpem patrijotičnem guči, z ednim pa demonstrira kak strankar. Minister Stanič njemi da dobro lekcijo. Med veselim pozdravljanjem odpela vlak proti Murski Soboti.
Na končnem čili v Murski Soboti.
Liidstvo se bliža prouti postaji že od 10 vOre naprej. Par sto metrov zviin štacije napravi večtisočglavno liidstvo lejpi špalir. V varaši vihrajo državne zastave, štacija je okinčana z zelenjem. Pred vhodom na štacijo in na štaciji sami, gizdavo krasita sprejem dva slavoloka. Čaka tU uradništvo vseh uradov, zastopnik občine, slovensko lovsko drujštvo, školniki in tak dale. Vlak obstoji! Živio klici zadonijo v pozdrav. Pred goste stoupi gerent dr. Šomen, Šteri je v navdušenim nacijonaltiim guči prosil oba ministra, naj sporoučita v Belgradi, kak hvaležno je prekmursko lUdstvo za veliko dobrou-to, štero je dobilo z novo železnico.
Prometni minister Stanič se njemi na kratko zahvali in’ pravi, da je prinesel pozdrave iz pres-tolice. Pove, kak je naša korajžna vojska osvobodila Prekmurje. Z
BEOGRAD, 26. novembra, p. Politična situacija v vsej državi se razvija zelo ogodno za politiko nacionalnega bloka. Posebno velja to za Bosno in Hrvatsko, kjer se na vsej črti opaža, da se pripravlja razkroj Radičeve stranke. Podravini, a tudi Zagreb, posebno pa seljaški krogi.
„Reč objavlja dopis iz Zagreba o delovanju.Radiča dr Mačka in njegovega koncipjenta Šaja ter nekaterih drugih radi-čevcev, ki so bili vsi agenti ruske boljševiške vlade za ustanovitev zveze balkanskih sovjetskjh republik na balkanu. Radič sam priznava, da je dobil od ruskega komisarja za zunanje stvari Čičerina moralno in tudi gmotno podporo za boj proti Beogradu Bil je boljševiški agent in je deloval preko zveze hrvatskih pol-
gnešnjim dnevom pa je Prekmurje osvobojeno tiidi gospodarsko- Želej, ka prinesč nouva železnica Murski Soboti in cej-lomi Prekmurji večno blagostanje.
Z obema godbama se začne nepregledna masa lUdstva pomikati v varaš, gde je buo v hoteli Dobray-jovom pripravljen za goste prigrizek. V imenu JDS je pozdravil navzoče predsednik
Sodno postopanje proti poslancem.
BEOGRAD, 26. novembra, p- Minister pravde je poslal predsedniku skupščine Ljubi Jovanoviču akt, s katerim prosi, da se mu dostavijo vsi spiski o prestopkih narodnih poslancev, katerih izročitev so zahtevala sodišča, da se bo proti njim moglo sodno postopati.
jedelskih zadrug. Na njegovo incijativo se je začela živahna boljševiška propaganda. Hrvatska Kmetska zveza je smela tudi enako nalogo. V Hrvatski Matici so odločali sami oni ljudie, ki so imeli obenem tudi glavno besedo v Radičevi republikanski stranki. Mačkov koncipjent Šaj je bil svoj čas boljševiški komisar v Astrahanu v Rusiji in preko njega je Čičerin pošiljal Radiču direktive in tudi drugo korespondenco.
sobočke organizacije dr. Škerlak v ubranem govori, na šteroga konci je napival Njegovom Veličanstvi krali i cejlomi dvori. Za velikodušen pozdrav se njemi zahvali dr. Žerjav.
Ob pol 3 včri je odišo vlak nazaj prouti Ljutomeri, kde se je vršo slavnostni banket. Prekmurskemu liidstvi pa ostane proslava v neizbrisnemu spominu
Avdijence na dvoru.
BEOGRAD, 26. novembra, p. Popoldne ob 15. je bil na dvoru minister dr. Žerjav. Ob 17. do IB 30 je bil na dvoru ministrski predsednik Pašič, od 19. do 20. pa minister Pribičevič. Poleg velikega števila ukazov, je bil podpisan tudi ukaz, s katerim se po čl. 4. točka 5 odst. 2, penzionira vseučiliški profesor dr. Bazala v Zagrebu.
Komunistična zarota na Češkem.
PRAGA, 26. novembra je bila preiskava o zadnjih poskusih raznih komunističnih elementov rovarenje proti državi in vojaški sili Češkoslovaške je prinesla presenetljive rezultate. Središče zarote se je baje nahajalo na Dunaju, Češkoslovaška vlada se je vsled tega obrnila na avstrijsko vlado s prošnjo, da bi šla češko slovaškim oblastem tozadevno na roko.
Razbitja o RadiM zvezah z boljševihi.
POLITIČNE VESTI
— Atene. Jugoslovanska vlada je odpoklicala svojega poslanika in namerava poslati v Atene novega poslanika. Nato se bodo zopet začela pogajanja o novi zvezni pogodbi med obema državama. Grška vlada je sklenila, da svojega poslanika v Atenah ne odpokliče in mu naročila, naj ostane v Beogradu.
— Skrajna poost ritev položaja med Anglijo in Egiptom. Egiptovska vlada je izplačala Angliji zahtevano denarno kazen pol miljona funtov. Ker pa se ostale zahteve niso izpolnile, bode Anglija zasedla carinarnico v Aleksandriji. Egiptovska vladaje demisijonirala, obenem pa se je obrnila na Zvezo narodov s prošnjo, da bi ista odločila v sporu med Anglijo in Egiptom.
— Impozantno zborovanje sam. demokratov v Mariboru. V nedeljo, dne 23. XI. 1924 se je vršilo v Mariboru v malij dvorani Narodnega doma veličastno zborovanje samostojnih demokratov. Predsednik g. dr. Lipold je otvoril zborovanje, nakar je g. min. dr. Žerjav burno pozdravljan od vseh navzočih podal v globoko zamišljenem in velepomembnem govoru jasno sliko položaja Nato se je sklepalo o nosilcu liste za mariborsko oblast ter se je med nepopisnim navdušenjem določilo predlagati ministerskemu volilnemu komiteju kot nosilca lista velezaslužnega narodnega delavca in borca g. dr. Ljud. Pivka. Določile so se smernice glede srezkih kandidatov ter je bil v to svrho izvoljen propagandi odbor za celo volilno okrožje.
NOVICE.
— Sokolsko društvo v M. Soboti priredi dne 1. decembra t. I. ob 8 uri zvečer v čitalnici predavanje. Predaval bode brat načelnik Ciril Hočevar o ,značenju 1. decembra za državno in sokolsko ujedinjenje." Vse članstvo se poživlja, da se udeleži predavanja polnoštevilno. — Isti dan bode krožila po uradih in drugih javnih prostorih nabiralna pola v korist Jugoslovanskega sokolskega saveza. Sestre in bratje ter sokolstvu naklonjeno občinstvo se naprošajo, da darujejo vsak po svoji moči.
— Prva železniška nesreča na novi železniški progi Murska-Sobota—Ormož. Ko je v nedeljo vozil vlak iz Murske Sobote v Ljutomer, se je na postaji Veržej prigodila nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala nobene
človeške žrtve, ampak le materi-jelno škodo. Na postaji Veržej so bile namreč kretnice napačno obrnjene in tako je vlak zavozil na napačni tir, treščil ob tam stoječe vagone. Dva vagona sta se popolnoma polomila, več jih pa je skočilo iz tira. Govori se, da je nekdo kretnice nalašč pre-vrgel na drugo stran, ter tako povzročil nesrečo, ki bi lahko imela hude posledice.
— Svojo ženo umoril in obesil. Maribor 24. novembra. Na Selah pri Zgornji Poskavi je imel posestnik Simon Mlaker, po domače Orteg, krasno posestvo, katero je pa po prevratu v par letih pognal skozi grlo. Moral je nato s številno družino služiti v Kamnici pri Mariboru za viničarja. Od tam je vozil v Maribor mleko za svojega gospodarja. Alkohol pa je imel Mlakerja, očeta sedmero otrok, že tako v oblasti, da je izkupiček za mleko mesto, da bi ga izročil gospodarju, sproti zapil, S tem je zopet zgubil svojo službo. Z ženo, pridno in delavno življensko družico ter otroci, od katerih je najmlajši šele eno leto star, se je Mlaker zatekal nato pod streho svojega brata, posestnika v Novi Vasi pri Slovenski Bistrici. A tudi tu ni nehal pijančevati. Neprestano pijančevanje je prineslo seveda v Mlekerjevo rodbino stalne prepire, ki jih je v nedeljo usodno končal, Pri zopetnem prepiru je Mlaker svojo ženo umoril in nato še mrtvo obesil. Po strašnem zločinu je neznanokam izginil, domnevajo pa, da je končal tudi svoje nesrečno življenje.
Kotičeh za Jouine.“
V tom kotički čemo odgovarjati „Novinam", ar kelko političnih novic ,Novine" pišejo, telko je laži. Napadali nemo, to prepis-timo „Novinam," štere zdaj, gda so 5 let Prekmurce za nos vodile in za nje nikaj nej napravile hasnovitega, kriči kak tat. „Primite tatu“.
— Za prek’mursko železnico ima klerikalna partaja manje zaslug, kakor slednji delavec, šteri je na toj železnici delal. Svcdočanstvo za to: Gda se je obdržaval pred dvemi letami v Ljutomeru shod interesentov iz Prekmurja in Murskega polja, je bilo navzočega dosti ljudstva, med njimi polno klerikalcev, je ta shod izrekel soglasno, tudi klerikalci, takratnemu ministru dr. Kukovcu zahvalo za to, dav nam je dosegno to železnico. Či bi šlo po želji klerikalcev, tudi g. Kleklna, ešče ne bi imeli 20 let železnice, Današnja železnica se je napravila proti volji klerikalcev, šteri so šteli imeti železnico nad Črenšovce spelano, te pa država ne bi dala. G. Sušnik pa je samo kak železniški minister moral dati peneze za železnico, štere pejneze je parlament preje odlo-
čo v državnem proračuni. Klerikalni poslanci, tudi g. Klekl pa so vedno glasali proti proračuni, v šterom je bilo odločeno za prekmursko železnico. S tem pa so bili tudi proti železnici.
— Meščansko šolo v M. Soboti je štela uničiti samo klerikalna partaja, šteri so sigdar proti njoj delali. Ešče to leto, ko je bila na vladi klerikalna partaja, minister prosvete pa njeni voditelj g. dr. Korošec, so naenkrat dali zapreti 3 razred meščanske šole, pa so ga na protest demokratov palik odprli. To istino zna pri nas že vsako dete, zato je laž, kak pišejo zadnje „Novine".
— Poleg? 40% popusta za prevažanje zrnja opozarjamo poštene ljudi na naše zadnjo poročilo. Od teh 40°/o popusta bi dobila samo klerikalna partaja 8 miljonov dinarov, siromaki pa nič. Po 500—800 dinarjev so klerikalci prodajali trgovcem vozne liste z manjšo tarifo. Preiskovalna komisija je dognala to klerikalno goljufijo in jo prepovedala, zato so klerikalci sedaj tako čemerni.
—	300 slovenskih orožnikov je bilo poslano v Ma-cedonijo, ko so vladali to leto klerikalci. Sedaj je terjal min. dr. Žerjav, da nazaj pridejo. Demokrati popravljajo sedaj klerikalno neusmiljenost.
— Marijanske kongregacije so v Sloveniji nej prepovedane. To je zdaj potrdo tudi klerikalni list „Slovenec", „Novine" pa nadale lažejo. Laž je tudi, kaj „Novine" pišejo od učenja jezikov.
— Vlada je zdaj pri uredništvu in učiteljstvu sama popravila krivice in lumparije, štere so napravili to leto klerikalci, gda so vladali. To potrdi in prizna cela slovenska javnost, tudi pošteni klerikalci, samo „Novine" nadale lažejo.
— Dva miljona dolarov je dvignila pri Narodnoj banki prejšnja vlada, v šteroj so bili klerikalci, kak jih je ponucala, se ne ve. Zdaj se vodi o tem preiskava. Zato pa klerikalci zdaj vpijejo. Demokrati so nikdar nej prosili države za podporo za svoje novine, liki so klerikalci svoje podpirali z državnimi penezi in na državne stroške pošiljali reditelje svojih novin po svetu, To je že celemu svetu znana istina.
—	„Novine" pišejo, ka sta srbska bivša ministra dr. Jankovič in dr. Janjič temne duše. Povemo, ka sta ta dva ministra bila vedno velka prijatelja klerikalcev, sta k njim hodila na črno kavo in čaj in se udeležila klerikalnih prireditev po Sloveniji. Te so klerikalci pisali, da sta ta dva poštena Srba (glej „Slovenca1)- Seveda danes, ar sta proti njim, sta temne duše.
— Razumejo pa se „Novine" na pravdo. V zadnji številki pišejo, ka volilni imenik lahko popravi sam župan g. Kleki ne smete nam zameriti, če vam povemo, da v Prekmurju nimamo še županov, ampak gerente, tak da volilni imenik lahko popravi samo birovija, ^popravek gerenta nikaj ne vala. Stoje dao sebe vpisati pri županu (gerentu) ta nede vpisan, pa nede smeo voliti, tou pa se naj „Novinam" prav lepo zahvali.
DNEVNE VESTI.
— Težki incidenti na rus-ko-poljski meji. Na rusko-polj-ski meji v bližini Ostrogona je prišlo do ostrih spopadov, ki utegnejo imeti težje posledice. Ruski vojaki so zažgali lesene barake poljskih izvozničarjev. Istočasno je prišlo tudi do boja med ruskimi in poljskimi obmejnimi četami. Ubiti so 2 poljska in 1 ruski vojak.
— Komunisti nazadujejo. Na Norveškem so bili komunisti pri volitvah, ki so se izvršile mi, nule dni, silno potolčeni. Od 300 000 glasov so jih tokrat rešili komaj 60.000. Tudi naklada komunističnih listov je padla za polovico.
— Nastop srezkega prosvetnega referenta za srez M. Sobota. Gospod Franc Cvetko, srezki prosvetni referent za srez Murska Sobota je svojo službo zopet nastopil.
— Izpremembe na šolski službi. Gosp. minister prosvete je gosp. Ivana Paulika, učitelja v Moravcih premestil za def. učitelja in šolsk. upravitelja na evang. enorazrednico v Gornjih Petrovcih. Čestitamo! — Njeg. Veličanstvo Kralj je z ukazom postavil Antona Polutnika, kaplana v Slivnici pri Celju, za drugega stalnega veroučitelja na državni osnovni šoli v M. Soboti z učno obveznostjo tudi na državnih osnovnih šolah v Bakov-cih, Krogu in Setahovcih. — Arnold Kreps, začasni učitelj v Odrancih je imenovan za def. šolskega upravitelja v Odrance.
— Visok sneg v Južni Srbiji. Zadnje dni je zapadel v Južni Srbiji ter v spodnjem delu Srbije visok sneg, ki je ob tem času nekaj nenavadnega. Vsa prometna pota so zametena in na nekaterih progah vozijo vlaki z veliko težavo ter imajo dolge zamude. V nekaterih krajih je moralo priti celo vojaštvo, da je odstranilo snežene zamete s prog in cest. Na progi ParaČ in Zaječar so zameti visoke po 1-—2 metra in dolgi po 200 do 300 metrov. To kaže, da bode letošnja zima tudi drugod zelo snežena in ostra.
— V Murski Soboti imamo vedno dvojni čas Če človek pogleda na uro v zvoniku in gre potem na kolodvor, vidi da so vse ure v mursko-sobočkih zvonikih s svojim časom za pol ure prehitre. Ker prihajajo in odhajajo sedaj iz Murske Sobote bolj pogosti vlaki, bi bilo pač pametno, da bi se ure v zvonikih uravnale po železniški uri in času, ker je brezdvomno, da je železniški čas pravilen. To je posebno potrebno in umestno, ker se večina uradov drži časa, kakor ga kažejo ure v zvonikih.
— Smrtna nesreča. Dne 25. novembra zvečer ob 7 h. se je smrtno ponesrečil v na cesti v Rankovcih gosp. Žernljič Ignac posestnik in gostilničar iz Veš-čice. Našli so ga mrtvega na cesti, ležečega na kolesu. Na kakšen način je pravzaprav pokojni naše! tako tragično smrt, tudi sodna komisija, ki se je drugo jutro podala na lice mesta, ni mogla dognati. Dognalo se je da je bi! povožen, od koga, se pa ne ve. Vse govorice, da je bil pokojni najbrž iz roparskega namena napaden, so neresnične in neutemeljene, ker se je pri pokojniku našel ves denar nedotaknjen. Pokojnik je bil obče znana in priljubljena osebnost med tukajšnjim ljudstvom, ker je bil zelo vesten in skrben gospodar, dober narodnjak ter naprednega mišlenja. Pokojnik, ki je bil še v najboljši moški dobi, komaj 44 let star, zapušča ženo in dva otroka. Nesrečni družini, kateri je usoda iztrgala iz njene sredine skrbnega očeta in gospodarja, pa izrekamo naše najglobokejše sožalje. N. p. v m.
— Enotračna visoka železnica. Te dni so napravili v Pa-
rizu prvi poiskus z enotračno visoko čeleznico. Med porto de la Chapelln na severni periferiji mesta in St. Denisom je vozila lokomotiva, ki jo je zgradil inženjer Fancis Laur. Ko da oblastvo svoj pristanek, bodo zaenkrat na pos-kušnji progi v St. Denis vozili vagoni, dolgi 13 m in skoraj 3 m široki, ki bodo lahko prevažali 90 oseb. Ako bodo poskusi zadovoljivi, bodo sčasoma tudi druga predmesma središča zvezana na ta način s Parizom. Za eno vožnjo bodo znašale cene 50 santimov, delavske vozovnice za tja in nazaj pa 75 santimov.
— Ledeni vihar na Atlantiku. Angleški parnik „Adriatic", ki ima 25.000 ton prostornine, je prišel pred par dnevi iz Angleške v New York z 12 urno zamudo. Zašel je v hud ciklon s sneženim metežem, pri katerem je izgubila ladja štiri rešime čolne. Vihar je vrgel s krova nekega mornarja, ki je bil baš na svoji zadnji vožnji, ker je hotel pristopiti k londonski policiji V silnem viharju, ki je dosegel hitrost 150 kilometrov na uro, ga niso mogli rešiti. Mraz je bil tako hud, da je bila vsa ladja prevlečena z debelo plastjo ledu.
— Svinec namesto zlata. Te dni so poslali iz Južne Afrike v London zlata v palicah v vrednosti 10 miljonov funtov. Na doslej še nepojasnen način je to zlato na vožnji izginilo. Ko je Državna banka odprla v Londonu železne zaboje, je zapazila, da so bile plombe ponarejene, v zavojih pa je bila namesto zlatih palic — svinec.
— Vozni red na novodo-grajenl progi Ormož-Murska Sobota. Ker še niso vsa dela železniške proge dovršena, bode
vozil začasno na tej progi eden vlak in sicer odhaja iz Ormoža ob 10 uri 50 min. predpoldne in dospe v Mursko Soboto ob 13 uri 44 min., iz Murske Sobote odhaja ob 16 uri 40 min. in dospe v Ormož ob 19 uri 45 minut.
— Poštna ambulanca se odpošlje iz Murske Sobote dnevno dvakrat in sicer za hrvatsko smer z poštnim avtomobilom ob lih. predpoldne, druga pa z vlakom popoldne ob 16 h 40 min.
— Koliko je zlatega denarja na svetu. Po statističnih podatkih znaša vrednost denarja na celem svetu okrog dve- miljardi funtov šterlingov, ali okrog petdeset miljard predvojnih francoskih frankov. Od te skupne svote se nahaja okrog 900 miljonov funtov šterlingov v zjedinjenih državah Od ostalega zlatega denarja se nahaja I2 5°/o v Angliji, 117o v Franciii, 6°/o na Japonskem, 5°/o v Španiji, v Nemčiji in Nizozemski po 2,5°A> i t. d. Te številke se nanašajo samo na zlati denar. Kar se tiče zlata, se računa, da ga je sedaj izkopanega iz vseh rudnikov za okrog 87 miljard 500 miljonov frankov v zlatu in ta količina se vsako leto poveča za kakšnih 400 miljonov frankov v zlatu. Od te slednje količine pride okrog 70°/° na angleške rudnike.
— Novi odvetnik v Ljutomeru. Gosp, dr. Adolf Salbcr-ger, odvetnik v Sv. Lenartu v Slov. Goricah se preseli v treh mesecih v Ljutomer.
— Imenovan je živinozdrav-nik Anton Sok, ki je bil od prejšnje vlade imenovan v Čabor sedaj nazaj v Dolnjo Lendavo.
— V naši izjavi, v zadnji številki Murskih Novin, giede
članka, „Če ščeš v nebesa plačaj" se je pomotoma izpustil podpis „uredništvo." Toliko v naznanje.
— Najbolj rabljeni jezik.
Računa se, da kroži po svetu na leto 10 milijard 400 milijonov pisem v angleškem jeziku, 1 milijardo 800 milijonov v nemškem jeziku; 1 milijardo 210 milijonov v francoskem;	530
milijonov v italijanskem in 400 milijonov v španskem jeziku.
— Samomor treh sester. V Satmaru na Ogrskem so se obesile tri sestre, stare 26, 24 in 22 let. Pred letom jim je umrl oče ter jim zapustil krznarsko obrt. Pred par dnevi je bila prodajalna ves dan zaprta. Sosedje so slutili nesrečo ter dali trgovino odpreti; našli so vse tri sestre v prodajalni obešene na vrveh, ki s6 bile pritrjena na stropu. Sestre so bile oblečeae v črno žalno obleko z dolgimi zavoji. Na obleki najstarejše je bil pripet listek, češ da je denar za pogreb v pultovem predalu V kotu sta ležala mrtva tudi pes in mačka.
— Potovalec okolu sveta v čolnu. Pred par dnevi je pisalo ,Jutro", da je nastopil znani športnik na morju Alain Ger-bault s svojo malo jahto „Firec-rest", ki je večji čoln, vožnjo okoli sveta. V 16 dneh je prišel na otočje Bermunee. Gerbault se je imel boriti z močnim nasprotnim vetrom in silno razburkanim morjem, tako da je bila njegova kabina vedno popljaljena. V noči 5. novembre je zadel v temi velik parnik ob njegovo jahato in jo precej poškodoval. Mornar je moral napeti vse sile, da niso valovi odnesli jambora. Vsled sunka, ki ga je povzročilo trčenje s parnikom je bil del krova razbit. Gerbault je moral skoraj ves dan sesati vodo iz svoje orehove lupine.
Kmetiška ljubezen.
JOSIP KOSLANJEVEC Nadaljevanje.
»Znaš ka i* včeraj sam se krej-gao s starim, zato ka mi ne pistij, ka bi se oženo. Vej znaš, Rožmanovo Katico bi rad vzoo, pa stari nešče nikal čiiti o tom! No, jaz sam pa Šou pa pijem že od snouči in piio bom, dokeč njemi ne zapijem vsega. Nd, Anton, pij! Kda je človik pijen, oj, kek je dobro te za njega !»
Antona je pa ta pout tak utrudila in segrejla. da ga je mučila velka žeja, Prijme kupico in jo sprazni do dna. Oh, kak njemi je tou dobro djalo ! . . .
Kupica je bijla prazna . . .
»Margita, ešče edno I je zakričao Franček.
Na pragi se je pokazala Anto-n°va žena z detetom v rokaj. Kda je zagledala moža, je naglo stoupila k njemi in pravla: Oj. samo ka si doma. Kak sem bijla v straj. ka se ti je kaj zgoudilo, kda te nej bilou domou nej od tam. Nd, prijmi malo dejte, ka prinesem vijno L
Pa Anton se nej geno. Njegove očij so gledale pod stou; in po obrazi so ga izpretetavale sakše fčle fdrbe. Razčemeriio ga je pogled na dejte.
Žena ga je poglednola, pa nika nej pravla, liki odišla je z detetom po vijno.
Anton pa je pozabo, ka nede več piio vijna. Lejvao je edno kupico za driijgo v sdbe in sam jehodo v klejt po vijno, nanč je nikaj nej proso za vijno od tovariša.
Ženo nanč ednok nej pogledno, či glij ga je lipou opominala, ka naj več ne pije, zato ka lejko postane betežen.
Ti pa tam pa se je zarežo nad njo, da se je prestrašena dmaknila.
Zadvečara sta bijla on in Fran cek tak nijana, ka sta nej znala za sebe. Antona sta mogla hlapca nesti na postelo, France pa se je pokopo v sinou.
Margita si je skrivoma brijsala očij v svoj šorc.
Driijgi den se je Anton palik zbiijdo s težko glavou. Žena je probala vse fele, ka bi z njega spravila edno rejč, Liki zaman ! On je gledo samo v tla, bodo nekaj časa okoli
douma in potem palik odišo. Palik ga je nej bilou domou cejli den. Privleko se je samo.prouti gojdni. . . .
V nedelo je dilou. Na rejčevino je prišlo zadvečara, kak ponavadi vse puno liidstva, stero se je spravilo pri stolaj okouli orejov in pa tildi notri v hiše. Vse prejk je šumelo in vrvelo, da si nanč sam sebe nej čilo. Iz sosedne vesi jii prišo tildi goslar z harmonikami, štero je sačno vlačiti svoj razpoukani mej. Fanti so odišli eden za driijgim na škedenj, dekle so včasi tak zrasle kak gobe, in začnolo se je razgrajanje, plesanje do kesne nouči.
PriŠo je tildi Matevžev Franček in pripelo seboj Katiko. Ta je dugo nej ščela iti in pravla ka k Rejčevim nejde, pa na zadnje se je li vdala in stoupila med driijgo mladino; njeni obraz je bilo rdeči.
Anton je gnes sam dvoro svojim goustom. Žena njemi je postala betž-na in ostala svoji hiži. Betežna je gra-tala za toga voio, ka se je Anton tak obnašo in tak preobrne . . . Včeraj, kda je prišo pijani domou in je stala zibelka z detetom v prekloti malo na pouti, je tak silno notri z nogou, ka
se je vdarila z cejlo močjov v zid in ad je dejte prestrašeno iz spanja začnolo krijčati iz cejloga grla. Anton pa se je hripavo zasmejo in sikno besedo : »Potiv«.
Žena, štera je ranč tou minuto pri-bejžala, je tou čiijla in prebledela. Zdaj, je ešče znala, kaj pomenja tou, ka se je Anton tak spreobrno. Boječe se je stisnila k zijdi. tolhžila dejte in ga odnesla v hišo, štero je zaklenola za seboj. Tam pa se je vrgla na posteljo in jokala, ka se je cejlo tejto krčevito trousilo.
„Oj, kak sem nesrečna silno nesrečna!“
V nedeljo pa nej mogla stati.
Anton se je gnes dobro zdržo vijna. Z deklo sta nosila goustom vijna pa jedi.
Te pa je zgledno Katiko s Francetom zapeklo ga je kak bi ga što smekno z nožem v srce. Stisno je spodnjo čo-bo pod zobe, ka je odšla z nje vse krv. Njegovimi oči pa je čiidno zažarelo ! .... V toj minuti pa je čilo pe bližajočega stola te guč, Šteroga sta si natihoma gučala dva veščana :
»Kaj ali si nej Čilo, štero že zna celi kraj ? Stari je dao Antoni samo za volo toga, ka je zanozla z hlapcom !<

Murski ® Soboii.

ZA MLADINO DOVOLJENO V nedeljo 30. novembra
popold. ob 3., zvečer ob 8 uri
MEZIfl BOBElfl
Film u 2 dijela po slobodnoj obradbi historije i po romanu HARRY SCHEFFA.
Dio II. u 5 činova
orariBi ih
u Zagrebu 26. apr. 1924 Naravna slika u 1 činu.

VSTOPNINA: Gornje lože 10 Din., spodnje lože 8 Din, in II. prost. 3 D. Lastnik kina GUSTAV DITTRICH.
GOSPODARSTVO.
Gnoj treba pridelati.
Pri nas ni nobenega pravega ravnanja z gnojem. Gnoj se zmeče na kup in pusti tam ležati, dokler ga ni treba voziti na njive. Gnoj smatramo slej kot prej za hlevski odpadek, ki ne potrebuje nobenega posebnega dela. Če je gnoj slabse ali boljše kakovosti, je to posledica bolj ali manj ugodnega vremenskega vpliva. Tako se navadno misli.
To je pa pogrešno stališče! Res je hlevski gnoj od živalskih odpadkov, toda vrednost njegova — in na tej nam mora biti predvsem ležeče — se pri enakem gnoju močno izpreminja in obrača po tem, kako mi z gnojem ravnamo. Saj ni vseeno, ali ga pustimo nemarno ležati tako kakor ga zmečemo na gnojišče, ali ga pa na gnojišču obdelujemo. Zanemarjen gnoj bo vedno slabši kakor pa gnoj, s katerim smo pravilno ravnali.
Če hočemo imeti dober gnoj, potem ga moramo pridelati. Sami moramo namreč pomagati, da se napravi dober gnoj, da se gnoj med ležanjem pravilno razkraja in prav pretvarja v dober gnoj. Skrbeti moramo, da se nahaja v gnojnem kupu le tolko zraka, toplote in vlažnosti kolikor je teh pogojev za ugodni razkroj potreba, skrbeti pa tudi za to, da se gnoj po celem kupu enakomerno razkraja. Zaradi tega ne smemo trpeti, da nam leži kakor ga ravno namečemo po vsakem kidanju enakomerno poravnati in potlačiti, tako, da leži po celem kupu enakomerno izpostavljen
vsem vplivom zraka in vremena. Če bomo z gnojem tako ravnali, potem bomo gnoj pridelavah in pridelavah bomo gnoj, kakor ga dobivamo sedaj. Gnoj bo postal naš pridelek in ne bo zgolj odpadek, za kar ga danes smatramo. Tudi gnoj je treba pridelati!
— Položaj na naših vinskih tržiščih. Iz Zagreba poročajo : Ker kmetje zahtevajo za slaba vina visoke cene po 5 D. liter, a za boljša po 7 do 8 Din. liter, so postali knpci zelo rezervirani in ne kupujejo. Radi tako visokih cen se opaža tudi slabljenje konzuma. Edino vinsko področje, kjer je nekoliko živahnejša kupčija je Dalmacija, od koder so se jzvozile že precejšnje količine v Češkoslovaško. Bela, 11 — 12 odstotna vina prodajajo franko molo^Sušak po 5.50 do 6 Din liter. Črna, 12—13 odstotna vina se trgujejo po 4 do 5 Din liter.
SUKNO
kamgarn in ševjot za moške in ženske obleke, belo, pisano in rujavo platno, cefir, hla-čevino, tiskanino in razno manufakturo kupite najceneje in v velikanski izbiri v veletrgovini R. Stermecki, Celje št. 360. Ilustrovani cenik za čevlje, klobuke, obleke, perilo, odeje, lasostrižnike, britve, in tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zastonj! Vzorce proti vrnitvi! Trgovci engros cene!
18-7.
Kupite Prodate
najhitreje
posestva trgovine, gostilne i.t.d. kjer želite, skoz reali-tetno pisarno
„SLIVAR«
Tv LJUTOMERU. Stari trg 47.
O
P. FLISAR
trg. mehaničnih in tehničnih potrebščin
M. SOBOTA v Bergerovem hrami
Stalna zaloga vseh potrebščin za bicikle, tako tudi spodnjih in gornjih gumijev (cdvi)
Električne žepne luči (lampaše), baterije, v ž i.g a č i (6ngyujtd) in 11-8.	kamenje.
Najboljše nabavno mesto.
SALONIT
P9VEL FLISU=
MURSKA SOBOTA poleg Turkove gostilne.
Priporočam nove stenske ure, budilke (vekerce), ure z nihalom (Pendel) ter žepne ure, vse po najnižjih cenah in 1-letno garancijo. Vsefelč popravila se gor-vzemejo.
15-7.
je najbogsa pokrivatja pala. B6gsa je lak kaksastčcs druga pokrivatja naprava ar je lehka, nezgoriva i trplfva, zdto ttidi najfalesa. »SALONIT« je po nigdasnyem Hatschekovom ETERNIT sistemi narejeni. Delajo ga v SOLINI pri Spliti. — Prčkmurszko szkladis-cse je pri:
ČEH & GASPAR trgovini
Oglejte si?
Teodor Verbnik
v Ljutomeru ima na prodaj vsakovrstne poljedelske stroje,
v MURSKI SOBOTI.
Vsze potrebno sze zvč tudi tam. 6-9
kakor tudi stare, dobre šivalne stroje po najnižjih cenah. 36-2
i m
ter Premog!!
(Steinkohle) dobi se vsled otvoritve nove železnice po najfalejših dnevnih cenah
38-i	pri
pst i. HEIMER “asa
MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA CESTA.
:.;A	"
G plugov zemlje
je za oddati
in sicer 2 pluga šume za drva in z debelimi hrasti, 1 plug travnika in 3 plugi polja; zemlja leži v Pristavi pri Ljutomeru, ter je pripravna za postavitev hiše in gospodarskega poslopja. Natančnejša pojasnila daje
Alojz Rajh posestnik
37-2	v Ljutomeru.
Naročnike (naprejplačnike)
in OglaSe (inserate) za
.MURSKE KOVINE1
sprejemata v MURSKI SOBOTI: knjigarna in trgovina s papirjem
I. H AH N, A',kc””lrova
in
trgovina s papirjem in igračami
B. ERDOSV, c*£"°
poleg r. kath. cerkve in pošte.

Divjačino
28-6
Perutnino
kupuje po najvišji ceni, ter prodaja
Perje
gosje, račje, purje in kokošje, vsako množino, po zmernih cenah
E. VAJDA
ČAKOVEC
TELEFON 59, 3, 4, brzojavni naslov: VAJDA, ČAKOVEC.
1! KERESKEDOK FIGVELMEBE !! Az allomasroi a fuvaroz&st eivalalom. KEMENV MARKO
39-1.	vendćglos