NajytsCji
v Zrimfnrih drianh V«Gan we leto
I Za Kew York colo leto
| Z	■
TELEFON: CHelsea S—1242
Entered as Second Clasi Matter September 21, 1903, *t the Port Offlo« at New York, H. YM under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1242
No. 217. — Stev. 217.
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 16, 1936—SREDA, 16. SEPTEMBRA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV*
NEMŠKI LETALCI POMAGAJO ŠPANSKIM UPORNIKOM
VLADNA POSADKA V GLAVNEM MESTU JE IZČRPANA IN SE NE BO MOGLA PRAV DOLGO VZDRŽATI
Blizu Madrida je bilo zgrajeno skrivno letališče. — Kmetje požiga jo polja pred fašisti. — V Madridu so vladni vojaki postrelili 1200 fašistov. Uporniki bodo pričeli bombardirati Bilbao.
CACERES, Španska, 1 5. septembra. — Izbrane uporne cetc južne armade so zopet pričele prodirati od Talavera de la Reina proti Maquedi, kjer se ena cesta odcepi na sever proti Madridu, druga pa na jug proti Toledu. In izgleda, kot da obramba Madrida omaguje.
Toda uporniki se imajo za svoj uspeh zahvaliti samo nemškim letalcem. Vladni vojaki so pognali najboljšo fašistično armado do Talavere, pred dnevoma pa so posegli v boj nemški letalci.
V glavnem stanu generala Franca v Caceresu je bilo v dveh dneh zgrajeno velikansko letališče, ki je dobro, skrito. Z njega vsako jutro odletavajo nemški letalci, bombardirajo Madrid in preženejo vladne aeroplane z neba.
To je zelo zamotan mednarodni položaj, kajti tuji letalci v resnici pomagajo upornikom proti španski vladi. Samo pri enem zračnem napadu na Madrid je bilo ubitih 400 oseb.
Nemški letalci prav nič ne prikrivajo svoje narodnosti in niti ne nosijo španskih uniform. Nemški letalci niti ne uče Špancev v letanju; nemški piloti vodijo aeroplane, Španci pa mečejo bombe.
Predno pa bo general Franco zavzel Madrid, bo moral premagati še velike težkoče. Severno od Badajoza so polja in hribi v plamenih Uporniki sicer drže mesta in ceste, toda kmetje v hribih jih napadajo iz zasede. Uporniki so zažgali gozdove, da preženejo kmete; kmetje pa pred fašisti zažigajo polja.
Po zavzetih krajih fašisti naravnost koljejo vladi vdano prebivalstvo. Okoli Badajoza je bilo postreljenih 4000 ljudi.
General Franco pa se tudi že ne more več zanašati na marokanske vojake, ki so mu do sedaj še največ pripomogli k njegovemu uspehu. Pričenjajo se povpraševati, za kaj se pravzaprav bojujejo. Za Špansko? Španska ni njihova domovine:.
PARIZ, Francija, 1 5. septembra. — Stroga cenzura v Madridu skrbno prikriva, kaj se godi v mestu.	^
Iz zanesljivega vira je znano, da je bilo od 23. do 27. avgusta v ječi ustreljenih 1 200 političnih u-jetnikov. Med njimi so bili nekdanji ministri in drugi visoki državni uradniki.
Vsako noč postreljajo veliko število aristokra-tov, duhovnikov in fašistov.
ST. JEAN DE LUZ, Francija, 1 5. septembra. — Uporniške čete, ki prihajajo od San Sebastiana, so zagrozile, da bodo bombardirale Bilbao ter so o-pozorile tujce, da se umaknejo iz mesta.
Obenem pa so tudi vladne oblasti posvarile kapitane tujih ladij, da ponoči odplujejo, ker name-lavajo podminirati pristanišče.
Ameriški rušilec Kane, nemška križarka Leipzig in angleški rušilec so takoj odpluli. Kane je proti večeru dospel v Jean de Luz in pripeljal ameriškega konzula in podkonzula iz Bilbao.

Republikanci se vesele zmage v Maine
BEL0RUS PRIČA PROTI ČRNIM LEGJ0NARJEM
Rus Schultze je imel govor na seji teroristov« Kot "carski" Rus je govoril proti komunizmu«
DETROIT, Mich., 15. sep. — Nek Belorus je kot priča proti 32 članom "Črne legije", ki so obdolženi umora WPA delavca Charles A. Poole-ja, priznal, da je imel govor na seji teroristov, ki so Pooleja obsodili na smrt. Dobro se spominja, kako so štirje člani zapustili dvorano in pozneje pripeljali Poole-ja.
Priča Viktor N. Schultze je priznal, da je bil sam član teroristične tolpe in da je tedaj na seji kot ''carski" Rus govoril proti komunizmu.
Kot pravi Schultze, je imel ''polkovnik'' Harvey Davis, ki je bil vodja teroristov, ognjevit govor, v katerem je Poole-ja, ki -ni bil član "Črne legije", obdolžil, da je pretepal svojo ženo. Nato je Davis poslal Davtona Deana, Edgarja Bald-wina, Paula R. Edwardsa in Urbana Lippsa po Poole-ja. Schultze je tedaj mislil, da bo-d-o Poole-ja samo pretepli.
Druga priča, William Lay-ton, je izpovedal, da je Davis Poole-ja .nazival ''katoliškega pobalina", katerega je treba pre tepsti. V resnici je bil Poole pripeljan, nato odveden v neko stransko ulico in ustreljen.
Dean je že svoje dejanje priznal. Pozneje se je izkazalo, da Poole svoje žene ni pretepal.
MALA ANTANTA NI OSNOVALA VOJAŠKE ZVEZE
Konferenca j e objavila prazno poročilo. — V poročilu ni niti besede
o "bratstvu* v orožju",
BRATISLAVA, Cehoslova-ška, 15. septembra. — V uradnem .poročilu je Mala antan-ta — Oehoslovaška, Jugoslavija in Romunska — svetu zagotovila, da je bilo sklenjeno vse za varnost in neovisnost članic antante.
Četudi pa so prav gotovo vnanji ministri tudi razpravljali o skupni vojaški zevzi, vendar uradno poročilo o tem nc vsebuje niti besede.
Poročilo samo pove, da bo Mala antanta ostala v Ligi -narodov in izraža obžalovanje, da je bila v Avstriji vpeljana obvezna vojaška služba. Razpravljali so tudi o "kršenju mirovnih pogodb" v juž-no-vzhodni Evropi.
Že mnogokrat je bilo govorjeno o vojaški zvezi Male antante, kar bi trem zaveznicam zagotovilo najmočnejšo skupno vojsko v Evropi. Toda, kot je razvidno iz zadnjega uradnega poročila konference, do tega ni prišlo.
ARMADA PRED VRATI NEMČIJE
Hitler jčaka na "rdeče" pri vpadu v druge dežele. — Ni mu mar, kaj mislijo demokra-cijske države o Nemčiji.
LAND0N PRAVI, DA SE JE
AMERIŠKI NAROD PREBUDIL
PORTLAND, Maine, I 5. septembra. — Država Maine je zopet republikanska kot je bila že nad pol stoletja. Pri včerajšnjih volitvah so dobili republikanski kandidati večino, ki sicer ni prav posebno velika, pa je navzlic temu silno vzradostila voditelje republikanske stranke.
KRALJEV ATENTATOR OBSOJEN
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA"
LONDON, Anglija, 15. sep. — George Andrew McMahon, ki je 16. julija z revolverjem nameril na kralja Edvarda, pa mu je neka -nepoznana žena izbila revolver iz rok, predno ga je sprožil, je bil obsojen na eno leto zapora.
McMahon je tekom obravnave izpovedal, da ga je agent ineke države najel, da ustreli kralja Edvarda. Za ta čin mu je agent obljnbil $750. McMahon je rekel, da bi neka država dobila nekaj kolonij, ako kralj Edvard ne bi več vladal.
Vsledtega so nekateri mnenja, da je McMahon bil v službi Nemčije. Iz drugih njegovih izpovedi pa je tudi razvidno, da je mogoče delal za Italijo, kajti ravno ob času atentata so bile najbolj -napete razmere med Anglijo in Italijo.
Vse njegovo pričevanje pa je bilo tako zamotano, da mu ni verjel niti sodnik, niti porota.
Obsojen je bil sam pod obtožbo, da je potegnil revolver v namenu, da bi prestrašil kralja.
OSSIP GABRIL0V1C UMRL
DETROIT, Mich., 15. sep — Simfonij ski orkester, ki ga je od leta 1908 vodil sloviti igralec na klavir in kapelnik Ossip GabriloviČ, bo igral mrtvaško koračnico za svojega voditelja.
GabriloviČ, ki je bil poročen s hčerjo slavnega ameriškega humoristioneg-a pisatelja Samuela G. Clemensa, čegar pisateljsko ime je bil Mark Twain, je bil star 58 let. Svojega orkestra že ni mogel voditi nad eno leto. Spomladi 1. 1935 je na svojem koncertu v New Yorku nenadoma Obolel in je imel pozneje dve operaciji na želodcu.
GabriloviČ je bil rojen v Rusiji in zaipušča poleg žene hčerko Nino.
STRUP UČINKOVIT PO 25 LETIH
SHREVEPORT, La., 15. septembra. — Pred 25 leti je kača pičila ;v nogo Mrs. J. W. Smith. Sedaj so zdravniki odločili, da mora biti noga vsled zastruplje-nja pred 25 leti odrezana.
NUERENRERG, Nemčija, ]5. "septembra. — Kancler A. Hitler je nazijskem kongresu v Nuerenbergu zopet metal kopje na svetovno demokracijo in na boljševizem.
V svojem zaključnem govoru na kongresu je pred 20,000 političnimi voditelji ponovil svojo izjavo, katero je prejšnji dan podal tujim časnikarjem in rekel, da Nemčija ne more mirno gledati, ako se drugih držav oprijemlje "boljševiška kuga" in je zapre til, da se bodo boljševiki, kadarkoli bodo vdrli v kako do tedaj še ne komunistično državo, "srečali z novo nemško vojsko na pragu Nemčije."
Hitler je prejšnji dan tujim kritikom nemške vlade rekel, da si Nemčija prilastuje pravico posredovati v državi, ki bi si hotela izbrali komunistično vlado. 44Nam ni mar," jo rekel Hitler, "ako demokracije narodno socijalistično Nemčijo sovražijo, ali ne. Nemčijo morejo ljubiti ali sovražiti — nikdar pa je ne morejo uničiti."
S hripavim glasom, katerega je'bilo včasih komaj mogoče razumeti, je zaklical Hitler: — "Drugim deželam ni treba med seboj trpeti narodnega socija-lizma, kajti tudi mi pri nas ne bomo trpeli demokracije.
11 De vetinde vetdeset odstotkov nemškega naroda stoji za našo postavno vlado t6r nočejo ničesar slišati o kaki demokrat • ski vladi. Nova Nemčija je nastala na narodno socijalistični ideji in po narodno socialističnem vodstvu. Če je komu prav ali ne, nikdo tega ne more pre-meniti ali odpraviti. Nova Nemčija je zgodovinsko dejstvo. — Kdor je v izvennemškem svetu pameten, ne bo obžaloval, da je šel nemški narod to pot. Narodno socijalistična država živi po idealu, ki najde zadovoljstvo iv kroženju svoje lastne krvi. Tega nisem oznanil ali potrdil s praznimi besedami, temveč vresničil z dejanji. Prve in najtežje naloge, ki smo si jih postavili, moremo smatrati za rešene."
Alf. M. Landon, republikanski predsedniški kandidat, je rekel na svojem povratku v Kansas:
—	Volitve v Maine so dokazale, da se ameriški narod zaveda pretečih nevarnosti ter je sklenil ohraniti sistem življenja in vlade.
James A. Farley, predsednik demokratskega narodnega odbora, je pa dejal: — Država Maine je postala republikanska pri lokalnih volitvah. Večina, ki so jo dobili republikanci, je pa tako malenkostna, da ni v njihovem taboru nobenega povoda za veselje. Prav lahko rečemo, da je Maine postala republikanska z večino 50,000 du Pontovih in Morganovih dolarjev".
Po mnenju D. M. Hamiltona, predsednika republikanskega narodnega odbora, je republikanska zmaga v Maine znanil-ka splošne republikanske zmage pri novemberskih predsedniških volitvah.
Značilna je izjava notranjega tajnika Ickesa, ki je dejal:
—	Izid volitev v Maine je za demokrate ugoden in ne vem, čemu republikanci toliko govore o zmagi. V državi se je vršila volilna kampanja po taktiki Liberty League, ki je podprla vojno blagajno republikanske stranke s 77,000 dolarji. V zadnjem hipu so poslali v Maine governerja Landona, da bi rešil državo, ki je bila že od nekdaj republikanska.
BLUM0VA VLADAV NEPRIL1KAH
Delodajalci se protivijo socijalnim postavam. — Tkalnice v LHle ne morejo prenesti večjih izdatkov.
PARIZ, Francija, 15. sep. — Vlada ministrskega predsednika Leona Blnma stoji pred novimi težkočami, ker se industrijske skupine protivijo izpolnjevati delavske postave, katere je uvedla vlada pod pritiskom .stavk po celi deželi.
Lastniki tkalnic v Lille so ministrskemu predsedniku sporočili, da ne morejo prenesti izdatkov, 3d jih nalagajo nove postave, vsled česar tudi ne morejo vpeljati 40 ur dela na teden, kar določa postava. Poleg tega tudi zahtevajo za sebe pravico, da morejo prepovedati "sovjete" v svojih tovarnah, katere je zasedlo 35,000 delavcev.
V Epinalu, ivzhodno od Lille, stavka 15,000 tkalcev in imajo zasedenih 300 tovarn. Tam je prišlo med stavkarji in stavko-kazi do pretepa, v katerega je morala poseči policija.
Zvečer je korakalo več tisoč
stavkariev pod rdečo zastavo WASHINGTON, D. C., 15. po ulJh ^ peli intenlaci.
jonalo.
septembra. — Predsednik F. D. Roosevelt je danes izjavil, da je že vnaprej povsem natančno vedel, kako bodo izpadle volitve v Maine.
Glede svojih kampanjskih načrtov je dejal predsednik, da namerava meseca oktobra odpotovali na zapadno obal.
POLJSKO • ITALIJANSKA TRGOVSKA POGODBA
RIM, Italija, 15. septembra. — Vnanji minister grof Gale-azzo Crano in polj ski ^poslanik sta podpisala pogodbo, ki urejuje trgovino med obema državama.
BULLOT ZAPRISEŽEN
WASHINGTON, D. €., 15. septembra. — Bivši ameriški poslanik v Moskvi, William C. Bullitt, je bil zaprisežen kot ameriški poslanik za Francijo. Njegov prednik je bil Jesse J. Strauss.
Bullitt bo odpotoval v Francijo dne 23. septembra na krovu parnika "Washington",
SODNIK DOBRO VE, KAJ JE DOBRO ZOPER KAŠELJ
CINCINNATI, 0., 15. sep. — Pred sodnika Stonea so privedli nekega zdravnika, ki je bil obtožen, da je sedel pijan zsf kolesom avtomobila. Zdravnik je rekel, da je res pil, toda ne zaradi pijače same, pač pa zato, ker je bil prehlajen in je_ silno kašljal. — Pil sem "rock and rye", torej zmes žganja, kinina in sladkorja.
Ko ga je hotel državni prav-dnik zavrniti, se je oglasil sodnik: — "Rock and rye" je staro in preizkušeno sredstvo zoper prehlad. Tudi jaz ga pijem, če sem prehlajen.
In je oprostil zdravnika.
Lastniki tkalnic so pripravljeni zvišati plače za 10 odstotkov in upajo, da se bodo jutri delavci vrnili na delo.
Vlada, ki se boji, da se bodo stavke razširile po celi deželi, je obljubila delavcem, da bo čimprej nastopila oroti delodajalcem.
KRALJ EDWARD SE JE VRNIL
LONDON, Anglija, 15. sep. — Kratj Edvard VIII. se je vrnil v Anglijo ogorel in spočit s pettedenskih počitnic na Jadranu.
Iz Curiha se je z aeroplanomf pripeljal na letališče v Felt-i ham, od koder se je z avtomobilom odpeljal v London. V< kratkem se bo preselil v prenovljene prostore v Buckingham palači.
naroČite se na "glas NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK v
P&2AVA& ^ J
/
"BL'AB K A M O 172 **
New York, Wednesday, September 16, 1936
"Glas Naroda"
Frank Sakser. President
(▲ Corporation) Owned and Published by
MJOmmso PUBLISHING COMPANY
■Al
U Benedfr, TnU.
Place at W«
of the corporation anfl adttratfMT of above aCEKetV:
ef Manhattan, New Ymtk Ctor. ft Y.
"GLA8 NARODA" (Veiee of the PeefOe)
Every Day Except Sundays and Holidays
Sa celo leto velje aa Ameriko In
Kanado .....................$6.00
8a pol lets ....................$3:00
Četrt leta ..................$1.S0
Za New ToA aa celo leto......$7,00
Za pol leta ....................$3.50
Za Inozemstvo aa celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.G0»
Subscription Yearly $6.00
Doplal brez podpisa ln osebnosti Be ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ne nam todl prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan IzvzemSl nedelj in praznikov
"GLAS NARODA", 216 W 18th Street, New Torb. N. L
Telephone: CHelsea 3—1242
ZLATI ZAKLADI ŠPANUE
V	vojnah odločaj o jo moane armade, toda ne vselej. Pred več negio sto leti se je moral celo Napoleon prepričati v svoji dolgi borbi z Anglijo, da moraj o najmočnejše armade z izkušenimi poveljniki podleči, če imajo odločnega ipi bogatega nasprotnika.
Če se bo zopet vresniciko staro geslo, da je treba za vojno denarja, denarja in zopet depiarja, se bo končala španska revolucija z zmago madrid-^ke delavske vlade.
Španska delavska vlada ima dosti zlata. Izza izbruha re volucije ni Španska banka v Madridu objavila nobenega poročila, dočim je bik> dne 1. avgusta objavljeno poročilo bančnega inštituta, iz 'katerega je razvidno, da ima španska vlada še vedno za sedemsto milijonov dolarjev zlata.
Ziato je spravljeno v shrambah, ki so po zatrdilu vlade; varne pred vsako revolucijo. Še predrto bi fašisti vkorakali v glasno mesto, bi podzemeljske slirambe preplavila voda. Vhod do njih lahko bralni petdeset vojakov, ki so za ddbo dveh mesecev preskrbljeni z municij'o in provian-tom.
Španska delavska vlada ima potemtakem petindvajset-krat več zlata kot ga ima naprimer nemška drža vina banka. Navzlic temu je pa to zlato le skromen ostanek silnega zaklada izza onih časov, ko je bilo špansko kraljestvo tako veliko, da ni nad <njim nikdar solnce zašlo.
Zlato in druge dragocenosti so dobivali Španci od Aztekov in Inkov. Srednjeveška Španija je z oginjem in mečem u-ničila bogate indijanske rodove, jim pobrala neizmerne zaklade ter se je s temi zaldadi (nazadnje sama uničila.
Evrt>pske države so -siklenile nekakšno pogodbo, da ne bodo v sedanji državljanski vojni pomagale niti vstašem niti vladi, vsled česar špansko zlato ni takšnega pomena kot bi bilo sicer.
Navzlic temu pa igra »precejšnjo vlogo, kar dokazuje pogodba, ki jo je nedavno sklenila uprava Madrida in katalonska vlada.
Madrid bo dal neodvisni katalonski vladi, ki ima svoj sedež v Barceloni, trefcino svojega zlata. V zameno je poslala Katalonija madridski vladi na pomoč pet tisoč vojakov. Ka-talonci si bodo z zlatom opomogli, kajti kovati bodo začeli svoj lastni denar.
Četudi fašfeti zmagajo, jim ne bo mogoče podjarmiti Katalonije. Že vsaj tako kmalu ne. Cilj Katalonije je namreč — popolna neodvisnost.
V	političnem pogledu je Katalonija tiapram madridski vladi v takih odraosajih kot st> bili angleški dominiji napram Angliji do leta 1926.

THE LARGEST SL'OVENE DAILY IN U.Q3L*
\ 1
5U
ZGODOVINA DEMOKRATIČNE STRANKE
Demokratična stranka, kot jo danes poznamo, je bila prvič organizirana od onih, ki so kritizirali prvotno federalistično stranko, katera je bila prva politična skupina, ki je prišla do vlade po sestavi in prejemu naše konstitucije leta 1789. Te kritike so nazivali "anti-fede-ralište," kmalu pa so se stopili v redno stranko, ki je prevzela ime " republikanska." Za časa tretje predsedniške volitve je bila dežela še jasno deljena v federaliste in republikance. Pri tem naj ne pozabljamo, da ti "republikanci" nimajo ničesar opravljati z današnjimi republikanci; narobe, oni so bi-
dustrijalna mesta so urno rast-la. Ekonomični sistem severovzhoda se je bil razširil na se-vero-zapatl in ves pretežno irt-dustrijalni sever je stal nasproti veleposestnikom na jugu. Vprašanje suženjstva je postalo pereče. Demokratje so propadli 1. I860 in nova republikanska stranka, zastopajoča osnovna načela nekdanje federalistične stranke, je prišla na čelo Čudežni industrijalni razvoj je bil republikancem v korist.
Med letom 1860 in 1913 so demokrati uspeli le v dveh predsedniških volitvah: Grover
Girard, 0.
Velike priprave se vršijo za koncert našega odličnega o-pernega pevca Mt. Šubelja. Društvo Ljubljana št. 58 SDZ. v Yooi-ngstovm, O., se veselo in pridno pripravlja, da proslavi drugo obletnico" svojega obstanka in da ob tej proslavi poda narodu bogat program, ki bo v ponos društvu, publiki pa v du ševni užitek. Zato bo tudi čast za naš liarod, da bo imel prvič čast pozdraviti tega odličnega gosta v velikem mestni Youngs-
DENARNE POSILJATVE
vo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Za
• ( 6.M .. $ 7JS0 .. (1L7I „ $23.06
Din. 166 DUl. 2t« Din. 306 Din. 566 Din. 1666 Din. 2666
V ITALIJO
Za
$ 9.60 $ 17.40 $ 43.60 $ 82.86 61&6C $245.00
1-
Ur 166 lir 266 Ur 566 Ur 1666
Ut 2666 Ur 3006
I« BW GEWE SEDAJ HTTRO UltNlAJO 80 NJtVŠl^IfM OTCT P6DV3ŽMNM SPREMEMBI GOBI ALI TH)L1
«Tl
večjih raeskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Unfc «*voljiijm» ie boljše pogoje.
IZPLAČILA v amekiSkui DOLABJIH
Ji
Za Izpuaio
$16*— -$15*— -
pMlhtt.
..$ 5.75
>49t<B6
v atarem kraju izjH«« v dfltojlk. -Utati KAČAZSLA CVtfCjEMO PO CABUE LBTTEK ZA FRft-
\	Mrvbimo $ir-
; SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda"
iSSnBEBSSBSBBBB
li predhodniki današnjih demo-lin po štiriletnem prestanku zo-kratov. Jefferson, vodja republikancev, je bil napadan kot ateist in demagog; dočim federalistični kandidat, Adams, je bil psovan od nasprotnikov kot "monarhist". Že tedaj je bila borba' med obema strankama tako tesno začrtana, da je bil Adams izvoljen za same tri elektoralne glasove večine.
Cleveland je bil izvoljen 1. 1885 townu. Dekleta in uradnice dm-
Leta 1800 pa je republikanska strana (pazite zopet na protislovje v istoimnosti) zmagala in Jefferson je bil izvoljen predsednikom z znatno večino. Za 28 nadaljnih let, od 1801 do 1S29, so bili v Beli hiši predsedniki, ki so se nazivali republikanci. In v tej dobi so se konsolidirala načela sedanje demokratične stranke. Jefferson, sam poljedelski veleposestnik, je imel interese polje delstva na srcu. On je veroval
pet 1. 1893. Polagoma pa se je razvijala levičarska agrarna struja, ki je končno 1. 1896 nad-vladala demokratično stranko in razcepila v dvoje republikance. Ta struja je zlasti zahtevala večjo količino denarja V cirkulaciji 111 nizko carino. S temi in drugimi načeli je kandidat demokratične stranke, Bryan, dvakrat apeliral na deželo, 1. 1896 in zopet 1. 1900. Leta 1912 so demokratje vstopili v volilno borbo z velikim zaupanjem, zlasti radi razcepljen ja republikanske stranke, ko je Theodore Roosevelt ustanovil svojo lastno, progresivno stranko. Predsedniški kandidat demokratične stranke, Woodrow Wilson, je zmagal, ki je proglasil, "da je vlada Združenih držav sedaj varovanka socijalnih interesov", pri čemur je mislil 11a "velebankirje,
in J. M^avla ter M. in P. Za-lafenik.'Ko človek pride iz me-bta na farmo, je čisto tuj, pa se dobe dobri ljudje, ki mama gredo na roke pri vseh stvareh.
Sedaj je čas spravljanja pridelkom ; pride ajda, krompir in zelje, potem pa drva, da nas ne bo zeblo pozimi.
Letos je bilo veliko Slovencev in Slovenk tukaj-na počitnicah, kar je dokaz, da je tukaj cist in ždi*av zrak. Peter Zga-ga ga pozna dobro.
Pozdrav!
Mary Stassich.
Iz
štva Ljubljana so vse na veselih pohodih z vstopnicami, ker hočejo dokazati našemu pevcu kot tudi njegovemu tovarišu, da so vredne hčerke slovenskega naroda, ki tako visoko spoštuje in ceni biserni zaklad naše narodne pesmi.
Pri društvu se bo po tem koncertu začela obsežna kampanja za nove člane.
Organizacija kot je S. D. Z., nudi članstvu vse, pa naj si bo v bolniških ali slučajih smr-
ROPARSKI NAPAD
Ko je rodbina Jožefa Štigli-ca, po domače Božešnika pri Sv. Florjanu nad Gornjim gradom večerjala, sta planila v hišo dva maskirana moža. Eden je bil zelo visoke, drugi pa srednje postave. Prvi napadalec je v sobi dvakrat zaporedoma ustrelil proti omari in zavpil: "Denar sem, ali pa vse postre-lim!" V prihodnjem trenutku ti. Zato na vse, katerim še ni- ? sta roparja že zvezala gospo-ste v vrstah naših, ki živite v darja in ga porinila skozi sob-
ZGODOVINA
pravi-preveč
znani napri-
- Hani-
in javno trdil, da so poljedelci I , najbolj pomembni državljani; I veletovarnarje, velemojstre tr-Na drugi strani je omalovaže- K°vme« P^varje železniških val trgovino in industrijo, u-ldruzb in Pa^brodarskih družb.
sfvarjajočo mestni proletariat. S takim naziranjem se je boril proti kapitalističnim tendencam Hamiltcna in federalistične stranke.
Druge logične posledice Jef-fersonovih načel so bile nizke carine in "strogo tolmačenje" konstitucije- t. j. oblasti federalne vlade je treba tolmačiti iz omejevalnega stališča, oblasti držav pa iz liberalnega. Na tak način je nastala borba o "pravem pomenu" konstitucije in "pravicah držav", katera vprašanja igrajo tako veliko vlogo v ameriški politiški zgodovini. Ker Jeffersonovi pristaši se večinoma niso pečali s trgovino ali industrijo, so visoke carine pomenjale za nje le draginjo brez vsake protifežhe koristi. Največja mogoča mera državne avtonomije jim je zagotavljala gospodarsko in politično neodvisnost, brez kakega priti skn s strani federalne vlade, ki je bila do leta 1800 v rokah zagovornikov gospodarskih načel, ugodnih za industrijalce.
Tekom dolgih let republikanske nadvlade razvile so se nekatere osnovne gospodarske spremembe, ki so ojačale levo krilo te stranke. Razvoj Za-pada z njegovimi koreiijaškimi pijonirji brez vsake zavednosti socijalne razlike in rastoči pomen bombaža na Jugu dodajali sta še več sile J^ffersonovim pristašem. Finančni in industrijalni interesi v New England in srednjih vzhodnih dr-žaVah pa so že bili v boju z razvijajočim se delavskim gi-banjeih na oni strani, z zapad-nim poljedelcem in z lastnikom sužnjev na Jugu na drugi strani. Leta 1828 se je pojavil zastavonoša v?eh teh treh elementov, Andrew Jackson in tekom njegovih dveh administracij so republikanci fiolagoma opustili staro ime in prevzeli ime "demokrati."
Od leta 1628 do 1860 «0 demokrati zmagali na vseh predsedniških volitvah, raznn dvakrat. Leta 1850 pa so se že pojavili znaki oslabšanja njiho-i vega političnega položaja. Te-J daj je vrednost imovine, inves-j tirane v tovarnah, rudnikih in' železnicah, že nadkrilila vredne poljedelske • lastnine. In-
Wilsonova administracija je trajala preko vse svetovne vojne do I. 1921. V tem času so bile vzakonjene razne postave proti "velebiznisu", kot zakon proti trustom in ustanovljena •je bila federalna trgovinska komisija in federalni reservni sistem bankarstva.
V povojni dobi od leta 1921 do 1933 so bili republikanci zopet na vladi. Leta 1933 je zmagal Franklin D. Roosevelt s svojim "New Deal." Gospodarska kriza je izzvala izven-redne mere in sedaj se zopet nahajamo v volilni borbi, v kateri bodo volilci sodili o politiki sedanje demokratične stranke.
Naročite se na "Glas Naroda " največji slovenski dnevnih t Združenih državah.
Yonngstownu ali v predmestju, apeliram, da kadar bodemo potrkali na vaša vrata, bodite tako prijazni, da bomo lahko vam razložili in vas seznanili z našo organizacijo. Ako boste postali člani, boste sami z veseljem dokazali, da spadate pod organizacijo, ki je pod imenom S. D. Z. v resnici dobra in skrbna mati našega članstva, pa naj si bo v katerikoli zadevi. Zato se vsi pripravite za soboto, 24. oktobra in posetite koncert. Slišali boste govor naših gl. odbornikov, Franka Čer-neta, gl. predsednika, John Gornika, gl. tajnika in druge, ki vam bodo povedali, kaj je S. D. Z. v Clevelandu in drugod. Vse se pripravlja, na koncert, zato le hitro sezite po vstopnicah. Toli'ko za danes ia drugič kaj več.
John Dolcic.
Worcester, N. Y.
. Pošiljam Vam naročnino za Glas Naroda in -novi naslov, ker sva kupila z mojim možem malo farmo v Worcester, N. Y. ter sva se preselila iz New Yorka. Lepo se zahvaljujeva vsem, kateri so nama pomagali v prvi sili, posebno F. in J. Staudohar, B. i-n P. Rode, A.
Važtta
za
Kdor je namenjen potovati v star) braJ ali dobiti 1coga; od tam, je potrebno, da je poučen v vzeti stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati. najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. T«to se *a-upno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroška
Nedržavljani nfcj ne odlašajo do zadrij4«a trenutka, ker pre&o se dobi iz ^ashingtoria povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee.	» .
• i
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zafctftavljaaie Vam, in udobno potovali.
ŠtOVfcNSČ PUBLISHING COMPANY _ (Travel Buneata}
2I6 West 18th Street
New York, N. Y.
U:
na vrata. Ede-n roparjev je u -strelil proti vratom, strel pa k sreči ni zadel gospodarja, ki je zvezan slonel ob v rath. Ko «e je družina otresla prvega strahu, je &tiglicov stric skočil v sosednjo čumnato po sekiro. Roparja sta to opazila in naglo zapustila nišo.
Domnevajo, da je bil eden izmed napadalcev Ivan Bezov-šek, ki je osumljen vlomov in roparskih napadov ter se že liekaj čarsa klati okrog Gornjega grada. Utekel je, kakor znano, iz orožniške postaje. Z zvezanimi rokami je skočil skozi okno in izgnil. Orožniki ga mar Ijivo zasledujejo, prebivalstvo pa je v velikem strahu pred nevarnm zločincem.
DIVJAŠKI UBOJ GO-STILNICARJA
V Košči pri Litiji, lepem naselju nad Dolančevo rebrijo, kamor zelo pogosto zahajajo tudi ljubljanski izletniki, se je primeril tragičen dogodek, ki je zbudli veliko ogorčenje prebivalstva. Fantje so se zbrali k pijači in po stari navadi so se sprli i-n se začeli neusmiljeno pretepati. Prva jih je mirila gostilničarka Marija Lebno-va. Ko pa so hoteli tudi njo napasti je vmes posegel njen oče 69-letrni Karel Brezovar. Odločno je nastopil proti glavnemu divjaku nekemu 26-let-nemu Antonu Dolancu iz Krajev nad Košco.
Tedaj ga je divjak neusmiljeno udaril po glavi, da se je Brezovar zrušil na mestu, nato je pa podivjanec še nekaj časa klečal na starem možu in ga tolkel, dokler stari Brezovar ni izdihnil. Nato se je pognal divjak iz hiše in zbežal v hribe. Ob slovesti je samo še rekel, da .bo pobegnil nekam v Srbijo. Zasledujejo ga orožniške 'patrulje in ni dvoma, da bo podivjanec kmalu v rokah pravice.
POZOR NAROČNIKI!
Pazite na številke poleg naslova, ki vam jasno govotfe, do kdaj imate plačano naročnino. Obnovite jo, da naih lie bo treba pošiljati opominov. Z redno obnovitvijo prihranite nam delo in stroške, sebi pa za jamčite redno dostavljanje lista.
Resno Vas prosimo, da vpo-števate to opozorilo!
Uprava "Glas Naroda" • Advertise in "Giro Narode"
Zgodovina je velika učiteljica, le škoda, da jo tako malo ljudi pozna in se ravna po njenih naukih.
Le malo jih je, ki se zanimajo zanjo.
—	Preveč imeh'ge, — jo, — preveč ldtnic, zmede.
Skoro slehernemu so zgodovinski izreki, kot mer:
—	Kocka je padla! -bal pred vrati! — Ne mešaj mi mojih krogov! — Pero je moč-nejč kot armada. Itd.
Izreki so znani, ne ve pa vsakdo, kdo jim je bil duševni oče.
Zgodovina vsake dežele ima svoje posebnosti.
Tako je naprimer v petem stoletju po Kristusovem rojstvu razbil v mestu Soissons frankoviski kralj Klodvig krasno in dragoceno vazo.
Nihče ne ve, kako je prišla ta stvar v zgodovino, pa še zdaj, v dvajsetem stoletju, se morajo francoski učenci" v šolali učiti, kdo je razbil soisson-sko vazo.
Pred nekaj leti je nadzoroval pariške ljudske šole silno strog nadzornik.
Hoteč se prepričati, kako poznajo učenci zgodovino, svoje svoje domovine, vpraša učitelja : —
—	Kateri učenec je v vašem razredu najboljši t
—	Henry Hargue, — pravi učitelj.
Nadzornik se obrne k njemu in ga vpraša:
—	Ali veš, prijatelj moj, kdo je razbil soissonsko vazo.
Fant se prestraši, zardi in zaječi j a :
—	Jaz že ne, gospod nadzornik.
Nadzornika je odgovor presenetil Ln pozove učitelja na odgovor.
Učitelj pa odločno pravi: — ' — Gospod nadzornik, častno besedo vam dam, da je ta fant ni razbil.
Nadzornik mu zapreti: —
—	Vam boni že pokazal, — tel* se odpravi naravnost v prosvetno ministrstvo.
Takrat je bil v Franciji prosvetni minister poznejši ministrski predsednik Herriot. "
—	Čemu ste tako razburjeni, gospod -nadzornik 1 — ga vpraša minister smeje.
—	Ah, ekselenca,— si briše nadzornik pot s čela. — le pomislite, kakšne razmere so v naših šolah. . . Najboljšega u-čenca'sem vprašal, kdo je razbil soissonsko vazo, on mi pa odgovori, da je ni on razbil. ■Pogledal sem učitelja, on pa potrdi: — Res ne, gospod nadzornik, on je res ni razbil. . . Kaj pravite, ekselenca? Ali ni to nekaj strašnega? Tako uče naši učitelji. ...
J Herriot seže v žep, potegne iz listnice sto frankov in jih da nadzorniku' rekoč:
—	Ah, ka!j 'bi se tako razburjali zaradi razbite vaze. Drugo kupite, pa bo.
Poraženi nadzornik zami-.šljen odide iz ministrstva.
Na stopnicah sreča uradnika, •ki je bil pred nekaj meseci Her-riofcov privatni tajnik.
-Naclzomik mif pove, kako je , Herriot skušal potlačiti in primeriti škandal.
Uradnik pa potre pije nadzornika po rami in mu zašepe-če v uho:
—	Prija>telj moj, če vam je dal Herriot sto frankov, je 5 tem -neovrgljivo dokazal, da je on razbil soi-ssoiasko vazo. Le <meni verjemite, da jo je on razbil.. . Vest ga peče, pa se hoče na ta način izmazafti.
"OL2B NABOUV "
New York, Wednesday, September 16, 1936
l~ •	IIIM II ■ MUM----- "
THE LARGEST StOVENE DAILY IN VJ33i
E. MASS:
RIBIC JN NJEGOV SIN
Mojster Džuang je spadal k listini učiteljem, ki sledijo mojstru Lao-Tseju. Učil je pot za na one poljane, ki so zmeraj počivajoče v in okrog nas, pod in nad nami in ki so vednar tako težko dostopne, da je v nekaterih dobah človeštvo popolnoma pozabilo nanje in se jih ni več spominjalo. Mojster Džuang pa je rad in z lahkoto stopal na tisti svet. Poln radosti je sedeval na kamnu ob cesti in prisligškoval petju majhnega, sivega ptička ali pa je opazoval zeleno trsje v reki, kako se je s suličastimi listi srebrno pozibavalo. Ob takih prilikah je bila njegova duša izven njega in je veselo potovala po večnosti in le njegovo veliko in obilno telo je sedelo na kamnu in njegovi učenci so krog tega telesa in so se čudili.
Nekega dne je prišel mojster Džn:ui£ s -vojimi učenci v majhno vas, ki je bila vznožju gorovja kraj reke in je bila zares ljubka, ko je tako čepela s svojimi, s trsjem pokritimi ko-čicanti in čo!niči na obrežju in z mrežami, ki so bile ondi razpete in 7. dolgokljunimi kormo-rani. ki so resno hodili po obrežju navzgor »n navzdol. Mojster Džuang se je usedel na rob čolna in njegovi učenci so posedli krog njega v pesek.
Mojstrova duša je bila pravkar pripravljena, da se dvigne iznad telesa, ko ga je iznenada nekaj preplašilo. Prav v bližini bilo čuti presunljivo kričanje, ki je prihajalo iz kake sosednje ribiške koče. Učenci so dvignili, glave, nekateri so celo vstali in pogledali mojstra. Nekdo pa je dejai:
"Mogoče ondi morijo kakega človeka." Mojster Džuang zamahnil z roko in obsedel na robu čolna.
Mahoma so se odprla vrata bi ižnje hiše in neki človek, ki mu je bilo mogoče pet in dvajset let, je planil iz nje. V obraz je bil ves objokan in obleka mu je bila tako razcefrana, da se je na več mestih svetila slonokošČenobela koža skozi. Naglo ko večer je tekel vprav tja, kjer je bil mojster. Čez hip nato se je zastOr pred vrati ti«te hiše vnovič razgrnil in prikazal se je starejši člove!: v jako preprosti, a čedni obleki, držeč v roki dolgo bambusovo palico in na vse kriplje je tekel za mladcem, kar mu pa ni bilo lahko. Že oddaleč si mogel spoznati, da je bil starec strahovito razliučen. Oči so se mu svetile ko ognjena kolesa in njegova mala, siva, ko od mišk oglodana bradica je bila naježena.
Učenci so se smejali, mojster se je nasmehnil, rekoč:
"Vitka palica bambusovega trsa ime to lastnost, da povzroča klobase na hrbtu zločinca, a njih pojav je v zvezi z bolečimi občutki."
Pri teh besedah je bil prišel mladi človek čisto blizu. Padel je na kolena, iztegnil roke proti mojstru in je vzkliknil:
"Častiti gosptrf, rešite ne-
"GLAS NAHODA"
pošiljamo v staro do? movino. Kdor ga ho* za svoje
1 je, (6 hhk& rforL — Nftritfftitta m atari kraf P. - V Italijo lista
dolžnemu človeku življenja, ki mu grozi smrt!"
Mojster mu je molče prikimal in je velel mladeniču, naj prisede. Ondi je mladi človek tresoč se obsedel in debele znoj-ne kaplje so mu lile po čelu, ko je starec pritekel s palico za njim. Mojster je pogledal starca in mu smehljaje dejai;
"Takemu častijivemu možu, ki mu je že sneg starosti pobelil glavo, se pač ne spodobi, da izgubi pamet."
Starec se je naglo priklonil in zastokal:
"Ah. prečastiti, nwje gorje je neznansko! Tale izrodek, ki ga vidite sedeti med svojimi spoštovanimi učenci, mi para srce na dvoje in mi grebe ko zmaj po mojem očetovskem drobovju."
Mojster je dejal:
"Govori mi, častiti, o svoji-bolečini. Mogoče ti morem jaz pregnati tistega zmaja iz tvojega drobovja."
Starec je nekolikokrat zavzdihnil, si pogladil svojo dolgo, kozjo brado in jc spregovoril 7. izmučenim, še zdaj od jeze drhtečim glasom:
"Prečastiti gospod, tista o-studna žival, ki jo vidite ondi sedeti, je moj edini sin. Ko se je rodil, sem ga bolj ljubil ko sonce, ki pravkar prihaja izza hribov. Upal sem, da bo nekoč odličen ribič, zakaj že moj oče je lovil ribe v tej reki in že moj stari oče in tako naprej. Upal sem, da mu bo izurjenost v ribjem lovu nekoč pripomogla dobiti si ženo in da bom imel vnuke, ki bodo takisto ribiči. Tako bi bilo moje življenja za svet izpoln jeno in po moji smrti bi on in vnuki molili za menoj mrtvaške molitve, da bi mi bilo olajšano življenje v nebesih. Toda kaj kmalu o prečas-tit;, sem moral v svojo grozd spoznati, da je moj sin dodoI-noma ničvreden človek."
"Tako, tako," je dejal mojster Džuang, "popolnoma ničvreden človek — ali je sploh kaj takega na svetu?"
"Je," je odvrnil starec izmučen, "tudi tak je na svetu. Ta žival, moj sin, je že od rane mladosti obseden. Nobene ljubezni ni imel do svojega opravka, čeprav ni bil neroden. Rajši je sedeval na bregu in je seja! pesek .-kozi prste. Sedel je in opazoval, kako so se drevesa zrcalila v vodi in mi je dejai: "Tudi v vodi je svet!" Tako je večkrat govoril. Zanemarjal je obleko in se igral z otroki, ko je bil že velik. Tudi ponoči je blodil okoli, ko je bilo gorovje v mesečini vse belo. "O-•če," mi je rekel ta norec, "tudi na luni je svet." Skušal sem ga spraviti k pameti, dobrohotno sem ga opominjal, se mu rogal, ga pretepal, mu nisem dajal jesti. Vse zaman! Nekoč sem ga dobil v gozdii, ko je čepel na tlph in gledal mravlje, kako so lazile seiri in tja. "Oče," mi je dejal, "ali se ti ne zdi, da so mravlje tako zaposlene ko človek?" Svoj odgovor sem mu napi-sal na hrbet. Takšen nepridiprav je to! Čudim se, da ga sonce obseva! Davi pa me je oškodoval za večmesečni zaslužek in me dal neusmiljeno sosedom v zobe. In že zdavnaj bi ga bil pretepel do pokveke, če bi ne bilo vas, prečastiti, tu ob reki!"
"In kaj ti je storil davi tvoj «nrtf" je vpt-ašal mojste Džuang.
"Prečastiti gospod, veste, spomladi pi izlivajo ribe radi zaroda v gorske potočke. In »ob nekem določenem času priplavajo epet nazaj v svoje domače vode. Zvedeli smo, da
TO TEDNE SKRITA V TOLEDO
priplavajo davi. Da bi že enkrat poskusil, sem dal kormo-rana in čoln tej nagnusni živali, svojemu sinu, zakaj, tu večinoma vsi s kormoranom lovimo ribe. Temu ptiču pomaga-ču damo verižico krog vratu, da ne more požirati. Potem poleti nad vodo, se zažene ni-zdol in prinese ribico v kljunu v čoln. Pri vsaki peti ribi malo porabljamo verižico in ptič sme požreti ribico in je poplačan za svoj trud. To je naša prastara ribiška zapoved, da je vsaka peta riba kormaranova last Tega lepega jutra je priplavalo brez števila rib in se lesketalo na površju vode. Za več me<ecev bi si bili pridobili blagostanja. A kaj mi je storil ta umazani paglavec, ta sramotni odpadek moje hiše? Na vsako drugo ribo je kormoranu zrahljal verižico s tem uspehom da je bil ptič kmalu nasičen in je motnih, tiudnili oči in do grla sit obsede! na čolnu in ni hotel več ne letati ne loviti. Drugim so se čolni polnili s cope-ta joči in luski nastim tovorom, a na dnu mojega čolna je ležalo šest ribic. Grohot ribičev je trajal vse jutro. Tedaj sem izgubil pamet navzlic svoji starosti, kakor «te vi, prečastiti, prej videli."
Mojster Džuang je vprašal mladega, razcapanega človeka, ki je ves .prepoten sedel med smejočimi se učenci:
"Zakaj si pa ptiču zrahljal verižico?"
"Ah. prečastiti gospod," je dejal mladerič trepeta je, "kor-moran je moj prijatelj. Povsod gre za menoj in svoj dolgi vrat izteza meni v pozdrav. Davi pa, ko je bilo toliko rib, me je tako žalostno in lačno pogledal s svojimi črnimi gumbastimi očmi. da sem menil, da bi bilo krivično, če bi mu dajal le petino, ko vendar le on opravlja poglavitno delo. Tedaj sem mu odpel verižico in sva si*po-šteno delila ribe. Večkrat si pa tudi mislim, da so duše rajnih v ptičjih telesih."
Pri teh besedah so se učenci zasmejali, starčeva brada se je spet najezila, oči so mu stopile iz jamic, planil je pokoncu in je za vpil: "Ti živinski človek, tudi vpričo teh gospodov tukaj sramotiš mene in sebe. Propa-lica grda!"
Mojster Džuang ga je zavrnil:
"Molči, ribič. Tvoj sin pač ni za ribiča. Toda razen rib je tudi še kaj drugega na svetu. Tudi jaz se mbil nekoč sličnih misli ko ti. Vse je koristno, sem si dejal. Reke so za ribar-stvo, hribi za pridobitev kamenja, luna, da ponoči kaj vidimo in gozd nam daje les. Če ie pa vse koristno, sem si mislil. mora biti koristen tudi človek. Hotel sem, da bodi svet raven, pravokoten in razumen, torej koristen in uporaben. Toda neki hrast v svojih gorah Tai-Šaua me je poučil. Ta hrast je bil krivenčast, skorja mu je bila razpočena in Veje vse krive ko revmatične udje. Stal sem pred njim in si mislil: Ta hrast je popolnoma brez koristi. Iz njega ni moči naža-gati desak, niti ravne palice ne more dati. Ne stolov ne miž ni moči napraviti iz tega hrasta, niti zibelk ne krst', niti lesene žlice. Drevo brez vsakršne koristi. Tedaj mi je dejal hrast — mogoče je govoril veter, ki je pašumeval v njegovem listju: 'Iiej; ti tepec, jaz sem hrast s svete gore Tal-šan in stojim visoko na vrhii. Jaz vidim sonce najprej, ko-vse žareče prihaja od vzhoda, in
(Nadaljevanje n* 4. Btrani)
V "Neue Zuricher Zeitung" podaja neka Švicarka zanimiv prikaz španske državljanske vojne:
Ob izbruha državljanske vojne sem bila zaposlena v Toledu pri nekem zdravniku kot vzgojiteljica njegovih otrok. Stanovali smo v lepi dvodruiin-ski vili sr^di mesta. V sosednji hiiši je bil toledski radio, ki so se ga toledski komunisti polastili po hudih bojih. Devet članov Guarde civil, ki se je borila na strani vojaške stranke, se je tedaj priplazilo čez streho v našo hišo. Kmalu so vdrli za njimi miličniki, sestoječi iz astnrskih rudarjev in kaznjencev. Imeli smo ravno dovolj časa, da smo smuknili skozi stranska vrata na u-iico, kjer smo srečali komunističnega delavca, katerega je zdravnik svoječasno lečil. On nas je odpeljal v klet svojega! stanovanja Toda še isti vc-| čer so prišli po zdravnika in ga odvedli v ječo. Da ga niso ubili, se ima zahvaliti samo dejstvu, da je storil siromakom mnogo dobrega. Naslednjo noč so odpeljali zdravnikovo ženo in otroka, jaz pa sem ostala v kletnem stanovanju sama s komunistovo ženo. Komunist, dober človek, pa je bil navadno le malo doma. Vedno so prihajali ponj in a:a tirali na| ulico. Od tam nam je prinašali najnovejše novice.
i
Prežala sem na priložnost, da bi pobegnila iz kleti, kar pa mi je bilo skoro nemogoče. Moji dokumenti so namreč o-stali v zdravnikovi hiši. Čez trii dni so me končno pozvali v imenu vlade, naj zapustim klet ter odidem brž v zdravnikovo stanovanje. Delavec me je vodil v vilo, kjer je bila zbrana vsa »lužincad. Prej krasno stanovanje je bilo spremenjeno v strašen brlog. Vse je bilo razbito, prevrnjeno, v jedilnici so ležali vojaki Guarde civil mrtvi na tleh. Komunisti so nas izprasevali grozečimi pogledi o vsem. Zagrozili so nam s smrtjo, če ne bomo govorili resnice. Ko smo povedali, rla se Guardia civil ni že prej skrivala v hiši, so nas odpustili. Odšla sem nazaj v delavčevo klet, drugi služabniki pa v komunistično tabori šče.
Neko noČ je prišla k delavčevi ženi prijateljica bolničarka. Dejala je, da se odpelje z avtomobilom v Madrid, kamor bo spremljala nekega ranjenca. Ponudila se je, da ponese moje pismo na švicarsko poslaništvo. Bila sem tega zelo vesela in sem nemudoma napisala pismo s prošnjo, naj pride kdo iz poslaništva pome. Pri po-vratku iz Madrida mi je prinesla odgovor, da ne morejo nikogar poslati pome. To me je navdalo z obupom. Hranili smo s fižolom in vodo. Spati se ni dalo, kajti noč in dan so na ulicah grmeli topovi. Bombe so padale na Alcazar, kjer je stanovalo kakšnih 2500 ljudi, duhovnikov, častnikov in boljših družin, večinoma desničarjev. Kakor mi je pripovedoval moj rešitelj, so se tam odigravali grozni prizori. Mnge so ubile bombe, drugi, posebno žene in otroci so umirali od razburjenja, lakote in žeje, nekateri so se tudi udali sovražniku, čeprav so vedeli, da jih čaka pri njem sigurna smrt. Polagoma se je položaj v Alcazaru tako poslabšal, da so začeli ljudem deliti majhne porcije ovsa, ki je bil prej namenjen konjero-
Ker je bila preskrba z živili «laba, so miličniki ropali, kjer se je kaj našlo. Lastnike trgovin so ustrelili. Samostani in cerkve v Toledu so porušeni, semeniščnikom so trgili halje s telesa na cesti. Slednjič je prišla moja rešilna ura; odpeljali so me z avtomobilom v Madrid:-; 7 7 i - 5 «
Od tam je zdirjal begunski
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
IGRE
ANTIGONE, Sofoklej, 60 strani .............. .30
AZAZEL, trdo vez............................1.—
broširana .80
BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj.....80
Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. I>ela je prevedel v krasno slovenščino na§ najbolj ši pesnik Oton Župančič.
C!fRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v
petih dejanjih. Trdo vezano ..............1.70
ČRNE MASKE
Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena ---- .85
Globoka ruska drama je podana v }wko lepem slovenskem prevodu.
EDA, drama v 4. dejanjih .................... .60
GOSPA Z MORJA, 5. dejanj .................75
KAMELA SKOZI UHO ŠIV ANKE. Veselo Igra
v 3. dejanjih. V igri nastopa 11 oseb.......45
KREUTZERJEVA SONATA
Spisal L«. N. Tolstoj, 136 strani. Cena.....60
S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo dc strašnega konca.
LJUBOSUMNOST
Spisal L. Novak. 45 st-ani. Cen* ........ .30
Dejanje te veseloigre je napeto in polno pristnega humorja. Scenerija je skromna. Število oseb nizko (6). Našim malim odrom, ki žele uspelega večera, knjižico toplo pripo-čamo.
LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ......... M
LJUDSKI ODER:
5. zv. Po 12 letih, 4. dejanji ............ .6©
MAGDA. Spisal Alozij Remec. 86 strani. Cena...45 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi, pada in odpušča in umira po krivdi moža."
.MARTA, SEMENJ V RICHMdNDU, 4. dej .. 30 MOGOČNI PRSTAN, Milčinski, 52 strani .... 35
NAMIŠLJENI BOLNIK. Moliere, 80 str....... [50
OB VOJSKI, Igrokaz v Štirih slikah .......... ,30
OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA
47 strani. Cena ......................... jq
Ta veseloigra znnnega čeSkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o-drom.
PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE
Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena.......40
Božična igra v Štirih slikah, primerna za večje odre.
POTOPLJENI ZVON
1 Spisal Gerhart Hauptmann. 124 su. T^a.. .50 Dramatska bajka v petih dejanjih.
PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj .2. str. .35
REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana .............75
R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro,
(Čapek). Vezano ....................... .45
ROKA V ROKO .............................30
MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str.
Cena: mehko vezano.....70 Vez......90
OTHELO. htiakespeare. Mehko vezano ...............70
SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko ^
vezano. Cena .....................................................
SKOPUH, Moliere, 5. dejanj, 112 str..........50
SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI")
Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena .......™
To je ena izmed petih enodejank, čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na Cela knjige z besedami: — Ni str=v. ™nweč zdravilo, kar ti dajem.
TESTAMENT	-
Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.....So
Ljudska drama v Štirih dejanjih. Vprizorl-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih gtroSkov.
TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER
Mladinska igrrf s petjem v 3. dejanjih.....60
ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. .50
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... .8©
ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 5. dejanjih .35
ZBIRKA LJUDSKIH IGER.
3.snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje .60
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, — Marjin otrok ........................ -80
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,—
Materin blagoslov .........'..........30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................ -30
20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-troka ................................30
PESMI in POEZIJE
AKROPOLIS IN PIRAMIDE .................80
BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.85
broSirana 1.—
KRAGULJČKI (TJtva) ...................... -65
BOB ZA MLADI ZOB. trda vez...............40
MOJE OBZORJE, (Gangl) ....................1.35
NARCIS (Gruden), broš..................... .8»
NARODNA PESMARICA. Cena .............. M
POLETNO KLASJE. Cena .................... .50
PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez......... .85
5LUTNE (Albrecht), broS................... JO
POHORSKE POTI (Glaser), broSrano........ .30
STO UGANK (Oton Zupančič) ............... .50
VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ .60
- ZVONČKI. Zbirka pesnij za slovensko mladino.
Trdo vezano ............................ .90
ZLATOROG, pravljice, trda vez. ............ .60
ŽIVLJENJE
Spisal Janko Samec. 109 strani. Cena.......45
PESMI Z NOTAMI
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............1.—
Orlovske himne. (Vodopivec) ........*.......1.20
Pomladanski odmevi, 11. zv....................45
SLOVENSKI AKORDI
22 meSanih in moSkih zborov, uglasoil Kari Adamič .................-.......... Cena 1.50
PLANIN KE
Pesmi za sopran, alt, tenor in Daa, uguisbil J. Laliarnar ........................Cena 1.20
MOŠKI ZBOR
Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek- .........45
Trije moški zbori. (Pavčlč)
Izdala Glasbena Matica .........................40
DVOGLAS NO NaSi himni ..............................,... -50
MLADINI
Osem mladinskih pesmi ob 10O letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. Ug!nsdi Emil Adamič ................Cena L—
MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45
RAZNE PESMI S SPREMLJE VAN JEM: Domovini. (Foester) Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske cvetlice. (Laharnar)
Četvero in petero raznih glasov.......... .45
V pepelnični noči. (Sattner)	,
Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala
Glasbena Matica ........................ .75
Dve pesmi. (P^elovec». Za moški zbor in bariton solo ................................ .20
NOTE ZA GOSLI
Uspavanka, zložil Jos. Vedral............Cena L—
MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne .................15
Št. la. Što čutiš, Srbine tnžni.................15
Št. 11. Zvečer ...............................15
Št. 13. Podokniea ...........................15
Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved).......55
Lira. SrednjeSolska, 1. in 2. zvezek po........ .50
Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen
ženski ali možki zbor. 15 pesmic. (Pregel). .1.—
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj?3> —
3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj ; Na dan;
DIvna noč ...............................40
6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo .........................................
CERKVENE PESMI	r
Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor i._
Tantum Ergo (Premrl) ...................... ,55
Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ .50
Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) .50
K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........40
Sv. Nikolaj .................................. [g®
10 EVHARISTIČNIH PESMI
Za meSani zbor .................... Cena 1.
MISSA in Honorem St. Josephi, Kyrie
Cena L—
HVALITE GOSPODA
Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor. ...Cena 1._
PRILOŽNOSTNE PESM*
za izvan cerkvene in društvene slavnosti. sestavil A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena L_
NOTE ZA CITRE
Koželjski. Podnk v igranje na eitrah, 4 z,ezki 3.50 Buri pridejo, koračnica .......................20
NOTE ZA TAMBURICE *
oicvenske narodne pesmi za tamburaški zbor in
petje (Bajuk) ............................1.30
Bom šel, na planince. Podpuri slov. narodnih
pesmi (Bajuk) ..........................
Na Gorenjskem ie fletno ......................L—
RAZGLEDNICE
Newyorske. Različne, ducat .................. .40
Iz raznih slovenskih krajev, ducat ...........40
Narodna noša, ducat .......... ............... .40
POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa, če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO
Naslovite na: —
SLOVENIC PUBUSTOK;
COMPANY
<?16 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
f
I
vlak v Valencijo, kjer smo se vkrcali na angleško križarko. "Tam >bi bila kmalu doživela nove sitnosti, kajti komisar, ki je pregledoval potrte liste, je videl na mojem izkazilu napis "Toledo'' kar mu oeividno nI bilo všeč. Dejal je: "Tukaj imamo zopet takšno ptičico, pobeglo nuno!" Toda angleški
častnik, ki je slišal te besede, me je naglo potegnil na ladjo in tako se mi je posrečilo priti iz meteža revolucije v osebno prostost.
Naročite se na "Glas Nam**'' največji slovenski dnevnik v Združenih dreavak-
11111 i I; i ■ i 1 'Ml r^J^I! I i LliliilillU^^^
V letošnjem Koledarju je p*r lepih kratkih po-vesti, ki bodo ztmmale ljubitelje leposlovja
9L%a
Hči druge žene
New York, Wednesday, September 16, 1936
THE EZK&EBT BIXMSNE DULY IN T7JS2,
□
48
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
ČUDNE BOLEZNI
"Gospoda, krssno zvezdnato nebo!" zakliče navidezno navdnšen
Teta Kati takoj cpazi, da je zelo 'bled.
"Dragi gospod doktor, najbrže ste pri občudovanju neba dobili nahod, izgledate, kot bi bilo zunaj zelo hladno."
Na obraz si prisili nasmeh.
"Malo hladno jt-, toda nahoda menda ne bom imel, ker »sem utrujen."
Helga ga gleda s pekočimi očmi. Ker pa vidi, da se šali in smeje, se oddahne. Najbrže ga ni preveč ganilo, kar jf.n je povedala o G'; idi. To mišljenje je bilo tekom večera te bolj pjtrjeno, kajti dr. Leyden je bil zelo vesel in se je fielgi pozveeal mnogo bolj kot kdaj poprej. Bil je sijajno razpoložen, govorii jo zelo živahno ter je bil na Helgo zelo j>ozoren. Helga p* ni slutila, kaj ga je veljala ta navidezna veselost. Helga je bila zadovoljna, da ga je posvarila pred Gondo. Gondo je še komaj pogledal in se tudi skoro ni obrnil na njo z nobeno besedo,
Gonda tega spočetka ni opazila, toda tekom večera se ji Je zdelo, da se je jzogibal ijenim pogledom in je ni, kot navadno, iskal z 7are*«;?m v svojih očeh. Kadar pa so se njuni jr.gledi vendarle sr:č*li, tedaj jo je gledal tako čudno in brez-Uižijo, da se je pre strašila. Ako se je s kako besedo obrnila nanj, je kratko odgovorjal ter se je zopet obrnil k Helgi.
Vsled tega je bila zelo potrta. Njene oči so s plahim >zrazom vedno hitelt proti njemu, in kadar je tako mirno in Jiladnp g'edal prekc nje, tedaj je p ritisnila roko na svoje vrče, kot bi morala umiriti njegovo nemirno utripanje.
Zakaj jo je srce tako neiz merno bolelo? Zakaj jo je podedoval vse druga«>, kot navadno? Ali je bil na njo hud? Jn zakaj*
Z žalostnim pogV.dom se ozira za njim, ko se od ijT hladno poslovi in odide s teto Kati.
Toda junaško s? premaga, se mirno poslovi od Helge in ioeta ter od.de v svojo sobe. Ko je sama, pade na stol in t<daj se ji naenkrat vlijejo solze čez lica. Zakaj je bil dr. Leyden tako čudno premenjen, odkar se je bledega, resnega obraza vrnil s terase? Zakaj je sploh šel na teraso? Dolgo razmišlja — in naoekrat ji pride misel
O, mogoče ga je s ovoji mi kratkimi, neumnimi pesmimi nadlegovala, kajti takoj nf>čo je šel ven. Najbrže takega P« tja ni mogel prena^iti. Saj tudi ni bilo prav, da je po Hel-ginem krasnem igranju sploh pela. Saj je tudi nerada storila, se je takoj bala, da _e bo osramotila. Da pa je mogel biti zaradi tega hud, tega si ni mogla misliti. Najbrže so se mu n?ene pesmi zdele neumestne in se je bal, da jih bo moral vedno poslušati. Toda zaradi tega se mu ni treba delati skrbi, kajti to se ne bo nikdar več zgodilo. In še najboljše bo, ako mu pove, kakor hitro bo zopet ž njim sama. Drugim tega ni treba slišati, kar bi se ji mogoče posmehovati. O, ko bi saj ne bila p^la! In ko bi ga iskreno prosila za oproščenje, ji bo gotovo odpustil in bo ž n o zopet ljubezniv in dober. Ako bo vedno tako hladen proti njej, tega ne bo mogla prenašati; to je 'biio mnogo slabše, kot pa, če je bil kdaj oče na njo hud, krr pa je b ilo zelo redko
Z vzdihom vstane in se sleče In v sanje ji slede njeni trpki občutki. Srčna bolečina-, ki es je lotila, se še naslednjega dne ni umaknila; navzlic temu, da si je rekla, da se na o jo more vedn o jezi i i.
Nekaj dni poteče. V veliko Gondino žalost ji dr. Leyden vedno kaže svojo hladtost. Bolj in bolj posveča svojo Tstžnjo Helgi in G' »ida se čuti, kako nenavadno je izpreme-ii jen Helgi n obraz, krdar je govorila ž njim. Njeno hlado pljnašanje^ki ga je kazala proti drugim, je pri njem izginilo; rjpne oči so gorko žarele in včasih se je na njenih ustnicah zazibal ljubezniv, meLek na>meh. Da pa se je Helga posluha vseh sredstev, da si je navezala dr. Leydena in da jo je večinoma poslušal z odsotnim duhom in je še vedno mislil s./mo na Gondo, tega Gonda ni slutila.
Vsled njegove velike izpremembe se je Gonda čutila tako n srečno, da je mo«'a le z največjo težavo zadrževati solze. Njegove oči je niso več pogledale z onim žarenjem, ki jo je \edno tako osrečevalo.- Navidezno hladno in brezbrižno je gledal mimo nje, četudi proti njej ni opuščal uljudnosti. Ni 1» kazal, ia je opazi1., da je bleda in žalostna in komaj se je se upala ga ogovorili. Za,, da ni še bila niti trenutek sama ž njim in ga vsled t?ga ni mogla vprašati, kajti ni bila popolnoma retova, ako to ne bi bilo v nasprotju z dobrim obnašanjem.
Tako se je mučila Gonda, kot se je tudi mučil dr. Leyden. S;cer je opazil, da ga je vprašujoče in žalostno pogledovala in cam sebi pravi, da ji ne more ničesar očitati. Saj Gonda ni mogla vedeti, da mu je povzročalo veliko bolečino, ker je yia zaročena z drugim In zato se je čudi, da se ji kaže tako izpremenj^nega Tcda ni mogel drugače, moral se je zateči v hladno uljudnost; ker bi se bil drugače izdal.
Nwt'o vedela, da sta se zastonj mučila. Toda njuna medsebojna^ ljubezen je vsled tihe muke postajala močnejša sja globlja, četudi Gonda še ni bila na jasnem glede svojih občutkov do dr. Levdera.
Tako je potekel teden in Miklavž Rutar je v nedeljo odpotoval v Fraakesbo-g, da bi našel naslov starega očeta Grege Stasserja.
Helga je takoj po očetovem odhodu odšla v svojo sobo in j© pisala pisma- Gonda pa naroči osedlati konja. Nekaj ur je hofela jahati, mogoče se ji bo srce nekoliko olajšalo. Misli tad i na to, da bi mogla jahati k teti Kati, tedaj pa se spomni, ji je Helrrn rekla, da ob nedeljah ne sme k njej, ker dr. LeydtTJ ni ra delo in se ne bi spodobilo, ako gre tja, kadar je <ra doma Ker ga pa v navzočnosti tete tudi ni mogla \prašati,~1taj ima proti njej, je tudi vec nT vleklo k njej.
V carstvu bolezni je zdravnik prav pogostoma zelo nebogljen. Krvaveči znaki Terezije Konnersreuthske so se upirali vsem zdravilnim poskusom. Toda mnogo je primerov, ki so še bolj čudni, nego je bil ta.
Na balkonu nekega londonskega gledališča si je hotel neki možakar prižgati cigareto. V trenutku, ko ji je približal gorečo vžigalico, je nastal pok. Ljudje so videli, kako so mu iz
ust švigali plameni. Njegov dih je bil dobesedno eksplodiral. Nenavadnega kadilca so raziskali v bolnišnici Kings Collegea. Ugotovili so, da mu je ostalaja hrana zavoljo neke rane v želodcu v tem organu v vse večji meri nego običajno. Premočno vretje v želodeu je razvijalo gorljive pline, ki so «e ob vžigalici vneli.
Pred kratkim so oddali v bolnišnico v Kansas Cityju žensko, ki ji je bila vsa koža sinje
ZBIRKA.
_-.zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVIN-SKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. _
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena ........................ -35
ANDREJ HOFER ....................................................50«
BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35c
BEOGRAJSKI BISER ............................................35c
BOŽIČNI DAROVI ....................................................35c
BOJ IN ZMAGA ........................................................20c
CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45c
CVETKE (pravljice ,za stare In mlade)................30c
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25c
DEVICA ORLEANSKA ............................................50e
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35c
FRAN BARON TRENK ............................................35c
FRA DIAVOLO ........................................................50c
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-
finski, veselomodre humoreske, 72 strani .35
HEDVIKA, BANDITOVA NEVESTA .................. 40c
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v
Koreji) ........................................................30c
KRALJEVIČ IN BERAČ ...........................-...........30c
KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora* .....30c
KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................2»c
LJUDEVIT HRASTAH. POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šinit) .................................30c
MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75c
MARON, krščanski deček iz Libanona ................25c
MUSOLINO, ropar Kalabrije ................................40c
MRTVI GOSTAČ .........................,...........................35c
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c
MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja
Meška) ......................................................... 25c
NA RAZLIČNIH POTIH .......................................40e
NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50c
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Cena .........30
PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske.
Spisal Ant. Huonder. Cena .............. .30
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ...................30
PABERKI IZ ROŽA ................................................25e
PARIŠKI ZLATAR .................................................35c
POŽIGALEC ............................................................25c
PRSTI BOŽJI ..........................................................30c
PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c
POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ________________________30c
PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez............. L—
PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................3Qc
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
L zv.................... 40c II. zv.................40e
•PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ..................... .40
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za
mladino. Cena ...........................70
PRAŠKI JUDEK ......................................................25c
PATRIA (povest Iz irske zgodovine) ____________________30c
POSLEDNJI MOHIKANEC _________________________________30c
RDEČA IN BELA VRTNICA .................................30c
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30c
ROBINZON KOŠUTNIK ...................................... .50
STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega
življenja. Cena ......................... .50
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotiteU, nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena .............................60
SUEŠKI INVALID ....................................................35e
SISTO IN SIESTO (povest oz Abrncev) ____________30c
SVETA NOTBURGA ...............................................35e
STEZOSLEDEC .........................................................30c
SVETA NOČ (pripovedke) ______________________________30e
TRI INDIJANSKE POVESTI ________________________________30e
TURKI PRED DUNAJEM .....................................30c
TISOČ IN ENA NOČ Cs slikami; trda vez) h zv. $1.30; n. zv. $1.40; HI. zv. $1.50
SKUPAJ $3.75
TISOČ IN ENA NOČ, mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov
Po ............................ .20
VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; 8
slikami) .....................................................$1.00
Trda vez.......L20
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po ....................................................50c
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________60c
ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ____________________________25c '
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
I- del ........... 40c H. del _____________40e
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti
spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku...... JS0
VINSKI BRAT. (V. zv.), Gangl .............. .50
8 POVESTI. (IV. zv ), Gangl ................ .50
13 POVESTI. (III. zv.). Gangl .............. .50
modra. Dva dni pozneje je postala škrlatno rdeča, potem ro-žasta, na zadnje rjava. Ženska' je imela občutek, da je dobila, sončarico in je kazala visoko' vročino. Zdravniki so menili,1 da se je zastrupila s preko- j mernim uživanjem nekega ma-. mila. Bolniea pa je zatrjevala,' da ni povžila nobene droge, vsaj ne pred svojim obolenjem. Navzlic vsem poskusom ni uspelo, da bi našli kakšno neopo-ročeno razlago za ta pojav " ženske kameleonke."
V Hartfordu so imeli spet ne-. kega moža, ki so mu ušesa raz-j ločno — tiktakala, v rednih. predsledkih je bilo slišati iz, njih na nekoliko korakov daleč udarce, kakšnih sto za minuto. Dr Stoli je končno razložil u-ganko te ušesne ure. Bila je to drobna mišica vzdolž mesne stene Evstahijeve cevi. Neka živčna motnja je bila kriva, da
se je ta mišica krčevito stiskala in sprožala. Ob vsakem stisku se je odpiralo ustje Ev-stahijeve cevi in je povzročalo tiktakanju podoben glas. Mišico so ozdravili in to nenavadno utripanje je prenehalo.
K sreči nimajo vsi otroci tako rahlih kosti kakor tisti deček iz Bellaire-a v Ohiu, ki si vsakikrat kadar pade, zlomi kakšno kost. Doslej je doživel že 64 težkih kostolomov. Še težje je neki ženski, ki trpi za "demineralizacijo" okostja. Njene kosti so tako drobljive, kakor jajčna lupine. Nekoč se je samo ohrrila na postelji in si je zlomila tri kosti. Najbolj čuden primer anomalij kosti pa je bila nedvomno tista ženska iz San Francisca, ki ji je srce polagoma postajalo hrustan-často. Bila je v življenski nevarnosti.
prihodnjič.} _
Naročite jih pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 West 18th Street i 4 i New York, N.
RIBIC IN NJ EGOV SIN
Nadaljevanje' s 3. strani.
vidim ga najkasneje, ko plam-teče zahaja. Slikarji prihajajo in slikajo moje poniglave u-de, zaljubljenci počivajo v moji senci in pesniki poslušajo, kar se pogovarjam z vetrom. Mene se ne da razpotegniti, razlagati in razsekati za kak drug predmet. Jaz nisem zibel in ne krsta, nisem niti lesena žlica, kakor si prej dejal, jaz sem sveti hrast, jaz sem, kar sem ^am v sebi, sem več stoletij star. In zapomni si, ti debelu-harski tepec, da je prav tako koristno, kar se dozdeva svetu nekoristno. Te koristi ne moreš ne tehtati ne meriti, ker nima ne meja ne let. Ves osramočen sem odhajal z gore in odtlej ne delim bitij sveta nič več na koristne in nekoristne, marveč razumem, da morajo biti takšna, kakršna pač so."
Starec se je zazrl na tla in je dejal: "Prečastiti gospod, dobro ste povedali. Vaše besede so bile učene in visoke, a jaz sem le ribič in se preživljam s tem, kar potegneva z kormora-nom iz roke. Kaj naj pa bo moj sin ?'1
Mojster Džuang je odvrnil: "Tvojega sina bom vzel s se-boij in ga spravil na pravo pot. Še veliko veselja boš doživel z njim.'*
Oče se ie jokaje poslovil od svojega sina. Ta je veliko let spremljal mojstra Džuanga, a mojstru ga ni bilo treba dosti
Na pašnikih« Id m debela tiskani, se vrge v domovino izleti pod vodstvom Izkušenega spremljevalca.
17. septembra:
Aqultanla v Cherbourg
19. septembra:	, r.
Conte di Savola v Genoa '
22. septembra:	.
Bremen v Bremen
poučevati. Za^caj, poglavitne nauke si je bil mladenič pridobil od reke, lune in mravelj in še več od kormorana. Kasneje je mladi mož napravil državni izpit in je bil velik, slaven učenjak, ki ga je nekoč celo cesar, nebeški sin, povabil k sebi, da je razložil pomen zvezda in preprečil veliko nesrečo. Za to je prejel veliko denarja, oženil se je z manda-rinovo hčerjo, ki mu je rodila deset otrok, skoraj samih sinov.
Nekoč je obiskal svoje priletne starše. Objel jih je, jim dal denarja i-' jim pripovedoval o svoji sreči. Nato jih je povabil k sebi. Oče pa si je pogladil svojo, že redko kozjo brado, rekoč: "Mojster Džuang je govoril resnico tedaj. In zares je to nekaj jako koristnega in velikega, da stopiš tja, kar ni dosegljivo in moreš urediti zn.ike neba. Toda, ne vem zakaj, vendar imam jaz rajši ščuke. belice in jegulje, ki jih jemljem iz te reke. Zato te blago-sTavljan s svojim očetovskim blagoslovom, moj ljubi sin, in pozdravi mi hčer in vnuke in daj jim te sveže ribe, ki sem jih sam nalovil in jih zanje lepo naložil med sveže trsje. Le bodi se poslej velik učenjak, mene pa pusti, da sem še zmeraj samo ribič."
Advertise ip 'Glas Naroda**
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do fcd;ij Imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pe :eto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naroCni-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aH jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA: San Francisco, Jacob r*n«H|n
COLORADO:
Pueblo, Peter CuUg, A. Saftič Walsenburg, M. J. Barak
INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič.
"LLINOIS:
Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero,
ln Illinois) JoUet, Mary Bamblcb La SaUe, J. SpeUch Mascoutah, Frank Angnstin North Chicago, Joe Zelene
KANSAS:
Girard in okolica, Joseph Močnik
MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Vodoplvec
MICHIGAN: Detroit, Frank Stular
MINNESOTA:
Chisholm, Frank Gou£e Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis GouSe Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina, Frank Brvatich
MONTANA:
Roundup, M.'M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderick
NEW YORK: Go wand t, Karl Strnisha Little Falls,
FOHIO:
Barberton, Frank Troha
Cleveland, Anton Bobek, Cbas. Karl-linger. Jacob Resnlk. John SLanniV Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant John Kumše Yonngstown, Anton KikeU
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ipavec Conemaugli, J. Brezove«
Coverdale in okolica, M. Rupnik
Export, Louis Supančiž
Farrel, Jerry Okorn
Forest City, Math Kamin
Greensburg, Frank Novak
Johnstown, John Polants
Krayn, Ant. TauželJ
Luzerne, Frank Balloch
Midway, John Žust
Pittsburgh, J. Pogačar, Philip Pro
gar
Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovaii WISCONSIN: Milwaukee, West AUis, Fr. Skok
Sheboygan, JoBeph Kakei WYOMING:
Rock Springs, Louis Tauehar Diamondville, Joe Rollch
23. septembra:
Lafayette v Havre	^
Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg
26. septembra:
Paris v Havre Vulcania v Trst
29.	septembra:	f Europa v Bremen |
30.	septembra: Normandie v Havre
I.	oktobra: Berengaria v Cherbourg
3. oktobra: Rex v Genoa
7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre
9. oktobra: Bremen v Bremen
10. oktobra:
lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa
14.	oktobra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg
15.	oktobra: Saturnia v Trst
16.	oktobra: Europa v Bremen
20.	oktobra: Roma v Genoa
21.	oktobra:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
24.	oktobra: Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen
28.	oktobra: Aquitania v Cherbourg
29.	oktobra: lie de France v Havre
31. oktobra:
Vulcania v Trst
4. novembra:
Queen Mary v Cherbourg 6. novembra: Europa v Bremen 7. novembra:
Champlain v Havre Conte di Savola v Genoa
II.	novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
14.	novembra: Rex v Genoa
18. novembra:
Queen Mary v Cherbourg
20.	novembra: Bremen v Bremen
21.	novembra:	•
Lafayette v Havre Saturnia v Trst
25.	novembra:
Normandie v Havre
Berengaria v Cherbourg •J8. novembra:
Conte di Savoia v Genoa
2.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg
3.	deecmbra: Champlain v Havre
4.	decembra: Europa v Bremen
5.	deecmbra: Vulcania v Trst
9. decembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 12. deecmbra: Rex v Genoa
15.	decembra: Bremen v Bremen
16.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg
26.	decembra: Normandie v Havre
Vsak zastopnik Izda potrdilo sa sveto, katero Je prejel. Zastopnike teple
PliP°POf WPKAVA "GLAS NABODA"
oooowwooooooooe
Pišite nam sa cene rosnih listov, reeervadjo kabin in pojasnila sa potovanja,
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Banan) 216 W. 18th Stn New York