utiliuiiinntninfnnu« Posamezne Storilke t Ha» | radne Din —'SO, ob ne* ; del j ah Din 1*—, 5 „TAB01i* izhaja tsuJ* dan, raiven ' £ nedaljo in pramikor, ob 18. pri * • datumom naslednjecra dne ter etune ‘ S mesečno no pošti D 10»—., ta Ino« » aeinatvo D 18—, dosUvljjm nn don S D U* — f na izkaznio« D I0'—» » ln«erati po Uogororu, J Niroča s« pri opravi -TABORA*. * MAiiiJOS, JuiCičova ulica St*?. i* Z m Miiiiiaiiiiamintiliiiailig ^osthTna plačana v golovsfT? >.nt4 S Posainezue Stflvilke: Na* * radno I>!u —-GO, ob ne. « dcljnli Din 1*—, Z UB8DSIST, O 6b ualiiya 7 Mari- J bora, Jurčičeva ul. bt. 4, i. nad- « B ropje. Telolou intoruib. št. 273. JJ UPRAVA se nahuja v Jurčičevi • ulici bt. 4, pritličje, desno. Tele* J ion št, 24. SHS pošlnočekovui ja- ■ cuu štev. il.767. ■ JJ Na niiroSKa orea denarju ge n« ■ ozira. — iiokopisi e* ne vračajo. H rr ra«ažcriBrr:.v.^Aaga^;HigBB^ Uto: III. •UP—^ 'r/ posloveni v Gen* Češka sodba. Pod tem naslovom prinašajo »N. Listy«« komentar k stališču naše delegacije v Genovi. Mi ga objavljamo samo ad mformaudum. Nikola Pašič ni šel v Genovo, da-Siravno je tako sklenil ministrski ^’et in d asi ravno so era pošiljalo tja Wadne stranke, ki so hotele imeti na konferenci naj večjega balkanskega državnika. S to gesto, katere pa si ni ■“SPosodil od francoskega, premierja, je Pokapal čisto jasno, kaj misli o genovski konferenci in da noče kompromiti-rati svojo slovanske preteklosti s kompromisi, h katerim vsakogar sili taka bočita rodna skupščina, ali pa z jalovim jPfotestoan, ki bi umolknil v koru veli-di držav. -— Da bi bilo to skeptično tališče k velikemu političnemu pro-Sframu konferenco še očitnejšo, je dr. v- Jankovič izjavil na genovskih posvetovanjih Male antante, da bo jugoslovanska delegacija takoj zapustila Benovo, če no bo dobila svojega zastopnika v višji gospodarski komisiji, Ju.ir osi oveni vidijo edino svrlio in ^aisel genovske konferenco v reševanju akutnih gospodarskih vprašanj, pic&r je pa beogajski kabinet novdavil wez vsake dvoumnosti, da so jugoslo-N©ustkL delegati lo tedaj udeleže konfe-rem*ue.ga dela, če se ni kdo no bo doti** ial mirovnih pogodb in predlagal razložen j a. . Vsekakor pa so bo jugoslovenski belega t je podali v Genovo z nezaupanjem in upravičenost tega nezaupanja fe Praksa le potrdila. Več zaupanja so imeli v druga posvetovanja In poganja, ki so j ib Pa vezali v Genovi, ^soireč pogajanja z italijanskimi ministri za izvršitev rapall&ko pogodbe. £o. je pa (jx>polnoma samostojno po-“^vje, ki ima le toliko skupnega z uc-'lovanjem genovska konferenca, da bi na njenem mednarodnem foru-'?l11 oznaniti rezultat pogajanj: ali bi ^ sporazumeli z Italijo, ali pa bi mo* beograjska vlada dolgi spor za izvršitev rapallske pogodbe, katero je ■plenila žo pred poldrugim letom % ^olittijem in na katero izvršitev res-*a vlada šo vedno čaka, izročiti Zvezi fi&rodov v svrlio arbitraže. A tudi ta »Rajanja do^Joj niso pokazala uspeha. 'V ^Tiskom vprašanju, ki je najkočlji-J^jši problem ne samo v Genovi, ima-Jugoslovani vezano roko kot član "fa]© antante. Kakšno pa je pravo Pa-Nevo stališče ,o tom ni dvoma. V svo-*ftin zadnjem ekspozeju ga je Pašič ‘Vložil s sledečimi besedami: »Toda f^Poda, da bi izpremenili politiko in ^ Pomirili z rusko vlado poprej nego ona pomiri s svojim narodom, po-h nego ona prizna vriski narod in 3« ta. narod najvišji suveren v Ru-O11 — ne, tega no moremo storiti. Le J? že zvrgli staro dinastijo, paso vsaj priznati suverenost ljudstva, •j °>cler tega ne store, nimamo vzroka, v? bi jih’ ovijali ali jim pomagali.« j?1 a Posvetovanjih Zveze narodov gle-'u® akcijo stradajoči Rusi j i jo dejal dr. v,1’* M. Spalajkovid, sedanji poslanik v ^-rizu, z brezobzirno odločnostjo, da , sovjetom ne smo pomagati. Tudi pri _ akareških pogajanjih, ki so bila skli-~~ Kakor je z obžalovanjem ugodil list, ki stoji blizu češkoslovaški .^>}anji politiki — za hrbtom dr. Be-[j. ??> je Pašid skupno z Bratianom in grmskim poslanikom zavzel stališče, j. se na geno^ki Konforcnci no smo »r>ravijati o priznanju ruske vlado •- je treba podpirati stališče Potn-??6v®B'a memoranduma. Šele izza li^^lavakega sestanka dr. Beneša z * SciAc_«itJi. «ka pil iu cfu, !-»11 uničili uvp.. it i i vori.se let. Danes zjutraj sta demokr§tsMv£ ^ vlada, pn Iva con se asprot- radikalni klub razpravljala o pm. in flr. TCmnn.nnrli voit1 V-ian^Hiann, pirotOStiala p. jV prihodnji seji se bo nadaljevala di- doba pri nekaterih skusija o posojilu. Kakor se govori,sr ^ jo na včerajšnji seji pokazalo nasprot ------------- _ . jo med dr. Kumanudijem in ostalimi lrtr Medtem Pa jo dr. Kumanudi v(!C-ministri, ker jo večina bila za to, da se takoj skleno z Morganovo skupino posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev, dočim je dr. Kumanudi zahteval, naj bi se ponovno proučilo vse ponudbe in sprejela tista, ki je ugodnejša. Vlada je končno pristala na ta predlog in so se takoj začele pretresati amerikanslae, francoske in angleško ponudbe. Od jonov dolarjev yažnejših ponudb " pridejo v poštev predvsem tri ponudbe, o-katerih so je tudi takoj raapavljalo iu sicer: Morganova ponudba v znesku 100 milijonov dolarjev, daljo ponudba ameriško- Dvoboj med Rusi in Francozi v Genovi. raj popoldne dobil novo ponudbo, ki se glasi na 10 milijonov funtov Šterlin-gov. O tem posojilu je finančni minister takoj poročal. Pogoji sp pa tako . neugodni, da najbrž ne pride v poštev, t Kakor izvemo, bo danes v ministrskem svetu končana diskusija o posojilu in bo sprejeto posojilo v znesku 109 mili-Včeraj zvečer mod 5 in 6 uro je’ finančni minister obiskal ministrskega predsednika na njegovem stanovanju in mu referiral o posojilih. Barthouju izjavo, v - kateri v imenu italijanske vlado naglasa, da se dobri odnosa ji med Italijo in Francijo ne bodo izpremenili, kakorkoli so bodo že razvijali dogodki, na konferenci. De Fac.ta je z zadovoljstvom odobril Solianzerjevo pomirjevalno politiko. Natančneje” jo Sobanzer poročal de Facti >.* Castello Reggio. Na. potovanju iz Rapallo v Genovo so jo de Faofi pridružil vodja ruska delegacijo čičerin. Oba državnika sta se razgovarjala o pritoku konference. Razgovor je bil jako animiran. Do Facta jo ob tej priliki dejal Cičarinu, da je tako Evropi kakor Rusiji v korist, če bo konferenca končala z ugodnim uspehom, čo bo Rusija omogočila čim popolnejši rezultat te velike konfrence. Rusija no opusti komunizma. DKU Moskva, 8, mn ja. »Iz vesti ja« objavljajo, da «o pogoji, ki so jih stavili zavezniki v zadnjem memorandumu, popolnoma nesprejemljivi. Tudi predlagana utanovitev mešanih sodišč in .razsoje valu ih komisij se mora odkloniti. Mrmoravidum vzbuja v-tie, da velesi-jp sploh no umevajo da- r so uda ja jo Olahkotenje položaja na konferenci. DKU Genova, S. ma ja. Dane.? ves dflu eo ei- no samo nemški, marveč tudi italijanski delegati s Sohanzarjom na čelu prizadevali, kako bi so odstranilo tekoče, ki so nastale zaradi člena 7. Kor je SohaJizor včeraj uvidel, da Belgijo ne. bo mogočo pri-pravitijv popuščanju v sporni točki, jo danes obrnil vgo pozortiost na rusko delegacijo. Izgloda, da so bo našel izhod. Rusi bodo baje precizirali svojo stališče sledeče: Kor. imajo Francozi in Belgijci pridržke glede člena 7., bi mcftda bilo bolje, če bi se člen 7, začasno sploh opustil in pridržal za poznejša pogajanja. Rusi izjavljajo, da imajo tudi oni pridržke proti temu členu in da so za poznejšo razpravo o tem členu. Tako na zavezniški kakor na ruski strani so jo napetost nekoliko polegla. Sovjetska delegacija kritizira stališče velesil. DKIT Genova, 8. maja. Za jutri pričakujejo ruski odgovor. Danes jo ruska /iclegacija objavila izjavo gledo včerajšnjega Barthoiijevega govora, ^ vw kjer stoji med drugim, danrora Rusija našijjega položaja, i odgovoriti samo z »da« ali »ne«. Iv-us-ta zmotnemu mlšljonju, da bo Rusija o-delegacija opozarja, da so ravno ono p^istila, komunizem, če sprejme e.vrop-države, lci fio_ zahtevale brezpogojno gj{0 gospodasko politiko. Razočaranje sprejetja zadnjega memoranda, _ daleč ^ora priti, odgovornost za bankerot od njega samega, iker nočejo priznati, konference pa naj pade izključno na da veljajo njegova načrta tudi za eno vc]esj].?> Sovjetska Rusija bo čakala ta-najvažnejših vprašanj Rusije. Ravno -j.0 f|0iK0j (|a velesila po notranjih iste države, ki so so mod celo konferen- i^pbab prisiljene so odpovedati kapico obotavljale, da bi priznale Rusijo talističncmu in kolonijalnemu p6že-za enakopravno in grozile, da bodo za- lenju. , pustile konferenco, če se Rusija no ec - Francoski1 upi na Malo antanto in pove gospodarski pogodbi, lci jo je Poljsko, sklenila z drugimi neodvisnimi drza,- DKU Genova, 8.’ maja. Fran-vaimi, iste države, katere zas ednjej ooski krogi pričakujejo, da. se bodo dr-evrop^ki politiki samo en smo er. c v gav0 jfa]0 antanto s Poljsko vred na-bi spravilo vso politiko pod o s. slonile na Fi^ancijo za slučaj, če bi se samo skupino mogočnikov, ogr */*. j praricija no zadovoljila z ruskim od-sedaj konferenco s tem^da dajejo - ^ovorora> gg, prišlo do preloma/bi snutku sporazuma z Rusijo znaonj - jn Jtu^unija bolj čutilo nje- timata. Ruska dolegacija je dospe a pove posledico nego ostali člani Male Genovo s pomirljivimi nameni, vo j- ail^an(e_ Francija pa ve, da tudi na. na, da popusti, če bodo popusoaU tuui Poljs]ccm in v ijnmnn;i5 brani svoje drugi in na tem vztraja yo napiej. ^ meje in se bo v svoji politiki vodno tu- Pomirjevalna vloga Italijanov. di na to ozirala. DKU Genova, 8. maja. (Brez- t _ žično — Stefani.) Ministrski predsod- Romuml« prestolom asleJuHc v Boo-nik do Facta jo včera j prispel iz Rima grac.u. ^ v Genovo. Na kolodvoru ga jo sprejel ^ Beograd, 9. maja. (Izvirno,) V-minister zunanjih zadov Sehanzor, ki cera j mod 7. in 8. uro zvečer je romun-jo takoj podal de Faeti kot predsedni- eki prostolonaslodnik Karel na potoku genovske konferenco kratko situa- vanju iz Aten v Bukarešto pasiral cijsko poročilo in mu poročal o vsem, Beograd. Na kolodvoru sta ga priča-kar 'je stOTil, da bi se poravnala nasta- kovala kraljev adjutant Hadj^č in rala naapiotja. Poroed jo,tudi, da jo dal P<5gkfi& Bmadu Emau,di. e j el mini* njim pa ■ala Wran-naj bi jugosloven-vednO za-diplomat proti pribo* du sovjetov v Genovo in proti njihovemu priznanju. Pololici jezni. beo. grajski list jo jugoslovonsko nevtralnost stiliziral takev kakor da ta pomeni »ne diskutirati z ^pljšsviki, ne sedeti z njimi za isto mizo, ter ne zahtevati odkrito in odločno povvatka legalnega režima, tudi če bi s teih ne soglašali ostali člani Male antante.* Kako daleč so so ti jngcslovenslcl nazori uveljavili v Genovi1? Iz beograjskega tiska odgovarja na .to vprašanje nezadovoljstvo s postopanjem jugoslovenskih diplomatov v Genovi in tudi ne razpoloženja proti češkoslovaškemu premierju, gotovo je, da sta Jugoslavija in Rnmunija vztrajali na' francoskem stališču, dočim je Češkoslovaška vodila drugo politiko, baje Z ozirom na angleško posojilo. Kakor ja izdal ■■ Dbzor«, ki je na jugu eksponent Beneševo politike,' je dr. Bencš 9dklonil prcpozioljo) da bi Mala antanta skupno s Franeijo zapustila genovsko konferenco, ko je kot leader Male antanto javno apeliral na- Francijo, naj bi ne storila takega koraka, fcžvlk .afolo .•antanto silil, da M moirala izbirati med Anglijo in Francijo. Vzlio temu jo jagoslovenska vlada izvršilo' demonstracijo, podobno kakor je to storil iitmecski kabinet in je odpoklicala v dneh, ko je šlo za, usodepolnS memorandum |’usijo, oba ministra di\ Nučiča in dr. Kumanmdija. To je jasno znamenje opozicijo proti aktu, k? postavlja sovjete v isto vrsto z legalnimi vladami, zakaj dr. Ninoič je izjavil, da je odpotoval iz Genove tile pred pripravljalnimi sklepi, da bi informiral svojo vlado in da so bo politika Jugoslavijo ravnala po stališču Fran/ eiie.« . \ „ |j g f# Tako češki list., ki jo v opoziciji proti dr. BeneŠn. Zanitaivo jo vsekakor, da našo zunanjo mimststvo vodi dvorezno politiko in da v Mali antanti vzlie vsem oficijelnim dementijeni obstojajo rosna načelna nasprotja. Kakor zatrjuiejo zr^-nja vesti iz Beograda, bo vložena prihodnjo dni v Narodni skupščini interpelacija o stališču naše delegacijo v Genovi. Z ozirom'^rta to parlamentarno debato, ki obeta biti' zelo zanimiva? smo objavili zgornj.5' komentar odličnega češkega lista , Pr. R. Pipu§: Stanovanjsko vpm* • sanje. (Kouoe.) m, Odpraviti stanmTanjsko bedo ni na^ loga stanovanjskega urada, ampak ^ prvi vrsti naloga Vlade in njene polk tike, Kolikor to dopuščajo obstoječi vladni prednisi, jo vsaj stanovanjski! urad v Mariboru v' polni meri storit svojo dolžnost v tem oziru, da bi po-smešil gradnjo novih hiš. Izdal jo pra^ cej veliko število ukazov, da se mora* jo graditi hiše. Stanovanjski urad v* Mariboru je v začetku svojega pošlo«, vanja tudi zavzemal precej strogo stališče pri zaseganju nezasedenih ali nezadostno zasedenih, star.ova.nl. Al Stran'®! siroti vsem. takim njegovim sklepom Je kar deževalo pritožb, in draga instanca je velik del njegovih sklopov raz-veljaviAa, ter v marsikaterem oziru s svojimi načelnimi sodbami omejila delovamjo stanovanjskega urada. Celo potom pokrajinske uprave in osrednjo vlade se je skušalo, akoprav popolnoma protizakonito, vplivati na stanovanjski urad v Mariboru, ker je postopal preveč radikalno in energično. Ker so se mu torej od zgoraj zvezale roke, se je delovanje stan. urada 1 danes bistveno omejilo na to, da dodeljuje tista redka stanovanja, ki se slučajno po najemnikovi smrti ali izselitvi izpraznijo. Poleg tega 'delovanja pa pripada /Stanovanjskemu uradu le še določevanje najemnine. I>abivtem oziru stanovanjski urad vsaj posredno mogel vplivati na poživi j en je stavbene podjetnosti na ta način, da bi pri določevanju najemnine, zlasti pri obrtnih in trgovskih lokalih in nasproti najemnikom z velikima dohodki no postopal preveč ozkosrčno, o tem ni dvoma. A delavnosti stanovanjskega u-rada v tem smislu se protivijo v prvi vrsti prisedniki njegovega sosveta, ki prihajajo iz krogov najemnikov. Ti hočejo za vsako ceno ščititi najemnike. Po mojem mnenju je njihovo stališče napačno. Oni ščitijo posameznega najemnika, premnogokrat osebo „ z ogromnimi dohodki, katere trati na drugi strani po nepotrebnem, ki ne zasluži to zaščite, škodujejo pa najemnikom v obče. Oni pomagajo s' tem ovirati stavbeno podjetnost, pospešujejo torej spet pomanjkanje lokalov. To pomanjkanje pa zadene spet v prvi vrsti najemnike, pred vsem tiste, ki potre-bdjerjo lokale, pa jih še nimajo, pa tudi one, ki slučajno sedaj imajo lokalo, katerim pa se lahko danes ali jutri tu-dii pripeti, da bodo brez lokalov. Vsakemu današnjemu najemniku se lahko pripeti, da bode juitri brez stanovanja in da bi potem rad plačal tudi 10 kratni znesek tiste revne najemnino, katere radovoljno ni maral plačati,' dokler je še mimo sedel v tuji hiši. Ti slučaji se utegnejo prav izdatno po-annožiti prihodnje leto. Stanovanjske l>ede pač gotovo ni jSriv stanovanjski urad in stanovanjski urad je tudi no bode od;j)ravilsKmr-da te bede je v prvi vrsti v tem, ker je vlada po prevratu prevzela in po-izneje še poostrila stanovanjsko uredlTe nekdanjo avstrijske vlade. To stanovanjske uredbe so bile upravičene in umestne, dokler je vlada tudi ceno vsem drugim pred.mcttdftn držala nizko. Kakor hitro pa je vlada proglasila prosto trgovino in. odstranila omejitve y trgovini z drugimi predmeti, so po>. stale omejitve v razpolaganju s hišami anomalija in prava nesreča za vse prebivalstvo, v prvi vrsti pa za najemnike, ki ali sploh nimajo stano- Polfcg nase slovenske manjšino na Koroškem živi v avstrijski republiki še vrsta drugih slovanskih manjšin. 3e to lirvaitska manjšina v Burgen-landu, ki uradno šteje 70.000 duš, so pa tudi še Poljaki, Rusini, ali po šle-ivilu naj večja je izmed vseh manjšin vendar češkoslovenska. Cehoslovakov se je pred prevratom naštelo samo na Dunaju približno pol milijona. Moina ceškoslovenska manjšina, ki ima 7 na-, rodnih šol, je tudi še izven Dunaja. V mestih kakor Line, Gradec, Dunajsko Novo Mesto, Berdorf, Štokerava in drugih imajo narodna društva in po- • Etične organizacije. Vendar najdemo tudi na Moravskem polju vasi s pretežno večino prebivalstva češkosloven-skega pokolemja in jezika. Vsekakor jje tem narodna zavest zelo slabo razvita, ker se nahaja med njimi 'poseben tip Čehoslovakov, »oeškoslovenski re-negati«, ki so podobni našim »deutsch-freundlich« Slovencem ali po domače rečeno n® menijem, si prisvajajo nem-gke navade in kulturo ali doma pa govore, samo češko ali slovaško. V narodnem oziiru je dunajska če-žkoslovenska manjšina najzavednon>un ikljive. "NTiti dano*- ad-ro . * Katolicizem in država. V »Pra-ger Presse« je podal odlični katoliški, politik-Slovak svoje izjave o političnih nalogah katolicizma na Slovaškem. Izvajanja so v marsičem zanimiva tudi za nas. Pred par dnevi so pisali obširneje o slovaškem klerikalizmu in f?a primerjali našemu klerikalizmu. Slovaški katoliški politik pravi v omenjeni izjavi, da je politika Hlih-kove stranke popolnoma zgrešena. »Ce je katera katoliška stranka v ostri o-pozieiji proti državi, tedaj to ni katolicizmu v prid.« Na Češkem jo katolicizem mnogo pridobil, odkar se je postavil na pozitivno državno in narodno politiko. Istotako v Nemčiji. Hlin-ka, ki med Slovaki rovari proti državi, nima znašla- "2a konstruktivnost. »Ljudska stranka ne sme ravndti dvoje politike in taktike po nezadovoljstvu mase. To je temeljna napaka. Ljudstvo danes, po vojni in po prevratu, po kaosu in po revoluciji nima drugega hrepenenja, da vendar enkrat nastopi mir. Na Slovaškem ne mara ljudstvo nobene demagogije in agitacije, ampak mir, delo in razvoj. Ce tedaj kateri politik oznanja radikalizem in sinnfajnizem, mora to končati katastrofalno, Katolicizem so mora postaviti na pozitivno podlago države.« Tako slovaški katolik. Njegova izvaanja bi priporočali v proučevanje našim klerikalnim demagogom in hujskačem, ki celo v ekstponiranih krajih kakor je Prekmurje, pljuvajo na lastno državo in plazijo na tleh pred ljudskimi instinkti, da ujamejo glasove za svoje mandate. * Nova konferenca v Pragi. »Ven-kov« sodi„da.bi ee utegnila nova konferenca, naslednica genovske, vršiti v Pragi. Dvorni pa., da bi praški zrak deloval pomirjajoče na francosko in angleško delegacijo. * Grške sanjarije. Rojalistični a-tenski tisk piše na dolgo in široko o možnosti vojnega pohoda na Carigrad in Trakijo._^- * Francosko stališče K mirovnemu paktu. Francoski ministrski svet je soglasno sklenil, da Francija pristopi k mirovnemu paktu pod pog«jom, da bo' pristopila tudi Rusija. Rusija se mora zavezati, da 10 let ne bo napadala svojih sosedov. Obenem tudi prizna 'meje, ki so bile določene z vereaillsko mirovno pogodbo, k ate te Rusija ni podpisala. V paktu mora biti izrecno določeno, da se.ne nanaša na sankcijo, h katerim so zavetniki upravičeni, če Nemčija ne' izpolni svojih obveznosti. V mirovnem paktu morajo biti nadalje priznane velike mednarodne zvezo, ki jamčijo, da se no bodo povrnili Habsburžani in Hohen zoller nci.Mirov-ni palet ne smo odpraviti gospodarskih pogodb, sklenjenih med velesilami, : isbatako - - fte . fraflicosko^belgijske • in franco&ko-pbTjske pogodbe ter pogodb Malo antante. Pakt dalje no sme na- varjajo idealnim zahtevam ali vendar so že veliko boljše kot so bile v začetku, ker so je odpustilo več učiteljev, ki niso zadostno obvladali češki jezik. Pouk se je vršil začetkom po_ poldue-vih v raznih praznih; zato najetih gostilniških prostorih itd. Ravno te dni pa je dovolila mestna občina dunajska 600.000 kron za nakup šolskih knjig češkim občinskim šolam. Dunajski Cehi pa zahtevajo razen tega še otvoritev javnih meščanskih šol (do sedaj jih še nimajo), dodelitev podobnih poslopij za, te šalo (sala j se poučuje v nemških), izdajo modemih šolskih knjig in ustanovitev učiteljišča, na katerem se bodo prioravljali bodoči učitelji za češke ljudske šole. „ _ > Osrednje sooijalrio skrbstvo avstrijskih Čehoslovakov (českoslOvenska soc. poče v Rakousku) je odsek društva »Češko srce«, ki je bilo ustanovljeno že med vojno in šteje danes nad 13.000 članov. Naloga tega odseka je, skrbeti za doibro predšolsko vzgojo iu preskrbo otrok in tudi za odrasle Cehoslova-ke, ki žive v bednih razmerah. V zadnjih letih je pošiljalo v počitnicah o-troke na oddih v Cehoslovensko, ^ a tudi v Jugoslavijo. Lansko leto je poslalo okoli 8 tisoč otrok v navedene države. Velikega pomena jo to za rast otrok, da se morejo vsaj par mesečev v letu neprisiljeno gibati na svežem zraku in vrivati pristno hrano. Dunajski Cehoslovaki. imajo dva dnevnika in sie^r •»Delntekč : T,Tsty«. .in *.Vidonsky Cenik« iu tri tedouke:* Maribor 10 m a) a 1922^ mmomMMMMIhmmmu'■ lagati državam, ki ga sprejmejo, gib pogojev zet razoroženjc kot: Ji" predvideva 8. člen pogodbe o Zvezi na-rodov. T, * Lloyd George posreduje mod 1 . iijo in Jugoslavijo. Lloyd George J0 prevzel posredovan je v sporu medit*" lijo in Jugoslavijo glede izvršitve ra* pallsko pogodbe. Angleški premier D® že imel daljše konference z'Schaaz8r' jem in Ninčičem._________________ Dnevna kronika. — Kralj na Gorenjskem. Včeraj zjutraj je na povratku Iz Pariza ' Beograd prispel naš vladar Aleksander v Ljubljano. Na JjolodvoJjJ so ga pričakovali pokrajinski navae»' nik Hribar, komandant dravske diT1; zije general.Dokič s štabom, policij®*1 ravnatelj dr. Guštin in zastopniki rfv' nateljstva južne in državne železnic0, V kraljevem spremstvu so bili pi'i°ca Arzen in Pavle in princezinja Jelea}8' Ob Vi 1Q. so se kralj Aleksander in govo spremstvo z avtomobili odpeti8*} na Bled, kamor je bil odposlan včerflJ tudi dvorni vlak, Okrog ^11. so Pf1". si>eli na Bled, kjer ee pa niso usta^ marveč so nadaljevali svojo pot v Bj1,' hinj z Sv. Janezu, kjer so obedova11-Od .tam ee-je kralj- s svojim spre®*' stvom vrnil ob Vi 5. na Bled. Po kr^‘ kem zastanku v dvornem vlalat i>9 kolodvoru, so se gospodje podali ^ Pokljuko na lov na divje petelin«. ^ Gorij so se peljali z avtomobili, odta^ pa so jezdili na Mrzli studenec, ki J še ves v snegu. Kralj je šel po prib®' du takoj k počitku. Lovska družba 3 majhna, večij del spremstva je ostal hotelu »Triglav«. Domači lovci 11 pričakujejo posebnega uspeha, ker •telini radi hladnega vremena vrem^ še ne pojejo. Povsodi, kjer je ljudet' kralja spoznalo, ga je prisrčno V0" zdravi jalo. Kralj izgleda izvrstno t®1 je bil ves dan veselo razpoložen. — Ministrski predsed. PašičozdfJ vel. Nasproti vestem, da se je stan) miahtr. predsednika PaSiča, ki je, ka»°| znano, ponesrečil jfti voftiil z avtotf0' bilcm, resno poslabšalo, ug»t«vlja y’ef' rajšnje uradno poročilo, da bo mln$r' ski predsednik že danes prevzel vods^8 rainistr. predsedstva. — Dr. Vinko Dvofak. V Zagrt™ je. tjmrl v nedeljo umlrovljeni unirer^' tetni profesor fizike dr. Vinko Dvo«" rodem Ceh, odličen delavec na po*) naše znanosti. — Pred novimi volitvami? teri listi poročajo, da bo v bflž»ie*j času predložen Narodni skupščini volilnega zukona. Vlada bo mordaj po sprejetem proračunu razpisala n«» volitve. Voditelji demokratske in r*d' kalne stranke so imeli v soboto in deljo dolga posvetovanja o novem lilaem zakonu. »Vilenske Listy«, »Pravda« in kopnik Švobpdy«. Organizovani so 7 političnih strankah, vendar slo®^ nastopajo vso stranke v šolskih ' manjšinskih vprašanjih*. Poleg denih listov izhajajo na Dunaju »Videnške illustrova.no noviny«, _ *■-. borar«, glasilo strokoraih organi.®10^ mladinski list »Boj«, »Cesiko Sra0®. »Raikousky (avstrijski) Obzor«, »Kf. , či« (Krojač), »VMensky Zivnost-n^ »Timstioky O1xaor« in drugi. Izklju no z manjšinskimi zadevami in ^ stvom manjšino so bavi »Ceskoslo^’ slky Narodni vybor«, ki ima svoj dež v IV,. okraju, Johann Stran gasse 36. ' , ,e, Volitev v. 'državni zl>or so se ua'u . žili vsi dunajski Čehoelovaiki z eno .j kandidatno lisito ter dobili leta/,, Izreko 65.000 glasov. Ali že pri volit ^ v deželni zbor in mestni svet lota ^ ee je število,' radi mnogih selit®^^ čsl. republiko, znižalo na pi-iiv'.^ 55.000 glasov. Pri teh volitvah J® jjt izvoljenih 8 poslancev v deželni 41 v okrajne svete dunajske. Ce štejemo k temu še 20 članov so - ■ svetov, preko 300 članov uboanih tov in člane raznih drugih konii^V, okrog 400 Celioslovakov javnih i11 oijonarjev. >v ji? Razmerje naše s čsl. manjsm Dunaju je dobro, smo z njo _ zvezi in marsikatera skupna . eija v zadovi varstva manjšin Jc dila že povoljen ust>eh. , f xlvQro,šiki Slovemec^ 6l*. , Slovanske manjšine v Avstriji. *— »Smetana" na povratku domov. Cesko pevsko društvo »Smetana*, ki j® 2*čelo Sv0J® turnejo po Jugoslaviji v Mariboru, je nastopalo v vsth večjih mestih naše države z velikanskim bom. Sedaj se vrača uspe- se vrača v domovino. Na povratku priredi še en koncert v Zagrebu. “*u- listi prinašajo simpatična poročila Češki o tej pevski turneji, ki utrjuje vezi med obema narodoma in državama. — Društvo Jugoslavenskih tehnlčara v Pragi se najiskreneje zahvaljuje vsem velecenjenim darovalcem prispevkov za uaučno ekskurzijo v Nemčije. Prijetna dolžnost nam je izkazati na tem mestu aozdaj došle prispevke iz Slovenije: deželne elektrarne, Žirovnica S- Križevske Opekarne* Ljutomer K, Josip Javornik, Žalna p. Višnja gora 1000 K, ,Kamenit\ Laško 100 K, £;• c- Tschinkel, parna pisarna, Goriča vas 20 K, Alojz Goričar in drug, Mo grje 200 K, ravnateljstvo zdrav '?a Rogaška Slatina 200 K, -6rafska i esna industrija, F. Stare, Kolevec )0 kron, A Vilhar, Prtzid 100 K, Peter Mravljak trgovne z lesom, Vuhred 300 «;on Franc Oset, Vranjsko pri Celju .19. »Velika gora", lesna in industrijska družba, Ribnica 1000 K, Franc Lahovnik, Prevalje 100 K, Jurij gro ^urnski, Jeklarna na Ravnah 500 K Jržavni premogovnik Velenje 1000 K, * Kakšno veselje bi imeli Italijan' bi čitali »Stražo«. Znano je, da Ita Jijani spuščajo od časa do časa v sve: !Yse mogoče vesti o sporazumih z našo ttr^avo v njihovo korist, ki pa so oc raja do konca zlagane ter imajo samo Kamen utrjevati svoje Kalabreže Neomajni veri v italijansko zmago ?fav3e. voditi za nos inozemstvo ter begati našo jugoslovansko javnost tor •J* vzbujati nezaupanje proti vladi. ■Njihovi nameni pa navadno no dosežejo cilja, ker jih vsak pameten človek Zo Ha prvi pogled spozna za navadne J?ce< Italijani so vsled tega žalostni j^fko bi pa bili veseli, če bi Čitali ^Stražo« ter videli, da so vendarle Jugoslaviji šo osli, ki jim verujejo. jj\jihovo vesolje bi bilo taiko veliko, da ^ v zahvalo takoj izgnali še kakega Flum orskega škofa, jugoslovenskega (Pokolenja in papež bi jim gotovo dal takojšnji pomoči’ nesrečnežev ni bilo mogočo rešiti. — Stavka v Westenovl tovarni v Celjn se je žadnje dni razširila, ker je začelo včeraj stavkati tudi onih 200 delavcev, ki so bili doslej vstrajali na delu. Odslej delajo samo strojniki, potrebni za oddajo električnega toka, ki ga (potrebuje mestno prebivalstvo razsvetljavo in razna podjetja za’ ob ■ratovanje. . i■ Dopisi. »voj blagoslov. Samo preudarili bi se, fcajti »Straža« v, resnici ni .tako ne-tanaia, da bi jim verjela, ampak je le tako alobna., da v mržnji' proti dreavi, peboin in Beogradu.. pogreva )5roiliov,e laži, ‘ ¥ Opcija tujcev *a 'Jugoslavijo. Iz ®®ograida poročajo, da morajo vsi Negovani, ki žive od leta 1910. na ozemlju našo kraljevine, vložiti do- 25. ju ^iia letos prošnje s potrebnimi doku jtoenfci, ako hočejo postati naši držav-^ant . ■.[; • , 1 ■ jp — Nov Kredit za javne bolnice v i^ioveniji. iV( zakonu o proračunskih' P^anajstinaih1 je odobren poleg dose *>anjega rednega kredita za 'bolnice ^nisfcni narodnega zdravja za bolnici v Sloveniji' še naknadni kredit f?57,64Z {Din. 36 p, za, meseca nmj in '*mi ,■ j * v — Novo bančno iJosIopJe v Celju, testna občina celjska je prodala ta-^ošuji {podružnici Pj-ve Krvatske šte-^jpnica stavfbeno parcelo v Razlagovi Kfioi pod pogojem, da zgradi na tem »tavibišču še letos stanovanjska hišo za ^Vfifje uslužbence. i 4.;. ~ Invalidski! sKodi se va-sljo v netijo dne 14. maja pri Sv. EFakobu v £*°v. goricah' ob 9. uri dop. v gostilni tjf^klar, dne 21. maja pri Sv. Banbari Mariborom ob 8. uri zjutraj v go-Stilni g. Kranar. iVsi invalidi, vojne v?oy.9 ®n Bir°to B6 v lastnem interesu , ahijo na polnoštevilno ndeležbo. V ttfccžna hčerka. Dne 8. aprila le-ja jzapustila 121etna deklica Ana ^Oflrinjak svojo mater Marijo Mod-~jQjak, stanujočo v Ptuju, Panonska : hca ter odšla neznane kam. Vsa poiz-i 'kovanja za njo so ostala doslej brez J^®ha. Deklica je plavolasa,, vitka, ,/^očena v črn površnik, modro krilo, ^tzmuasto kapo ter orne čevlje. S se-30 odnesla pleteno košarico e šol-potrebščinam i. Kdor bi jo videl, ^.jj^Ploh vedel o nje* naj to Javi orož-astvu ali policiji, ali p* ;naravnost ”%)9ni materi. >' elika nesreča v firboVeljsikem !je T Trbovelj nam poročajo, da >i.7v PTcmogoikopu na Doberni podsulo iaV-Ca Kuhali« ii>'. Vrifaofnna. '\]j Ormož. V nedeljo dne 14. maja ob Vi 10. uri vrši se tukaj v pisarni okraj nega zastopa ustanovni občni zbor krajevnega vinarskega društva za Or moški okraj glavne zveze Jugosloven skilt vinogradnikov. Jeruzalem. V nedeljo dne 30. a,pri la t. 1 .jo tukag čisto .pogorela viniča rija in preša posestnika Novak-a Banovec. Zgorela je še tra.va. ZavarO' va.no bilo je vso za 4000 K,, škode čez 100.000 K. Posestniki, zvišajo zavarovalnino današnjim eenata. primerno, iz Mariborske vesti. .-^Maribor, 9. maja 1922. m Iz crb.ske'f>ravoslavne obci*ne Mariboru. Te dni se je Srbska prave slavna občiiia. na', novo konstituirala ter je bil izbran za predsednika vele posestnik' g. Petar Miovii, za tajnika pa vojni svečenik g. Petar Trbojevi« Srbslča pravoslavna občina si je že početka postavila lepo nalogo, zgraditi v Mariboru: svojo lastno cerkev. V namen je tudi že zbrala precej denarja ter vložila pri mestnem • magistatu prošnjo za podelitev primernega stav bišča. Mi smo svoječasno svetovali, naj bi se občini prepustil prostor kjer je stal svoječasno Tegettliofov spomenik toda ni se zgodilo ne to, ne drugo. Ob čina od magistrata še doslej ni dobila rešitve in kakor se namiguje, so gospodje na magistratu »prinelpijelno« proti temu, da bi eo^ zgradila pravoslavna kapela v mestu, čeprav bi mu bila gotovo le’v ak'ras. Kakšni nagibi vodijo pri tem magistralno gospodo nam ni e>nano, s stvarjo (pa se bomo še •pečali. m Sobotna 'sokolska : akademija Narodnem domu. Vi soboto zvečer je mariborski Sokol proslavil s slavnostno akademijo v Narodnem domu šestdesetletnico Sokolstva. Izvajanja pro-graana so ibila prvovrstna in .tudi nav-' dušenje občinstva, ki je na,polnilo Vse prostore dlo zadnjega kotička je ibilo na višku. Ploskanja ni bilo ne kraja ne konca. Ta lep večer je trnom (pokazal, kako popularna in priljubljena je v našem obmejnem taboru sokolska misel, ki druži vse in spaja v. 'delu za vzvišen cilj. Ako se ob tej šastdesetlet nici splošnega Sokolstva ozremo nazaj na specijolni razvoj našega maribor-sliega Sokola, smemo biti upravičeno zadovoljni in ponosni. Mnogo, je storil in krepko se je razvil. Toda časi v katerih' živimo zahtevajo še več,.'treba je še potencirati dosedanje Idelo, a to ne gre brez lastnega doma. ‘Društvo je Bicer že zdavnaj ustanovilo poseben odbor, ki naj bi pripravljal ustanovitev lastnega doma v Mariboru, toda delo gro prepočasi izpod rok. Treba bo iti še intenzivnejše na delo, treba bb v ta namen podvzeti večjo akcije. Da so tudi tako akcijo mogoče, o tem nas je uverila ravno sobotna alžademija. Javnost je naklonjena, sokolski misli in bo rada žrtvovala po svojih' skromnih močeh' za naš Sokolski dom. Zft" greb&ki separatistični »Hrvatsliik Sokol« je sedaj v svrho postavitve lastnega doma Izbral Krog sebe 1000 prija-eljev, ki mu bodo darovali vsak' po .000 IC Dobil bo tako 1,000.000 K. rAli )i ne kazalo ustanoviti tudi pri nas tako družbo tisoč prijateljev mariborskega Sokola. Kdor ne bi mogel darovati naenkrat’ 1000 K, ta bi jih’ gotovo prav rad daroval v obrokih tekom enega leta, ali 10 mesecev. Mesečno 100 K n so ne poznalo veliko, — Pojdimo vztrajno na delo in uspeli ne bo izostal. Kamen do kamena palača... m Za nesrečne Biioljce.se zbira po vseli1 mestih1 naše države, samo pri nas ne. -TJsoda, ki je zadela vsled eksplozije munieijo to naše najjužnejše mesto v daljni Macedoniji je trpka. Trideset isoč naših' bratov je ogrožanih', mrnS^o Krane, brez premoženja, brez vsega. Gotovo jo trpka usoda, ki jo zadtela gladno Rusijo, iii prav je da zbiramo za ruske brate, pozabiti pa no bi. smeli, da imajno brato v lastni državi, ki so nič manj nesrečni in da za te brate 116 bodo zbirali v drugih zemljah, dočirrf zbirajo za Ruse po vse.m svetu. Naša dolžnost je, da po zgledu Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Splita Dubrovnika, Osijeka, Novega Sada, Subotice. Skoplja in drugih bratskih mest naše države tudi naš jugosloven-ski obmejni Maribor podv2ame humano akcijo za pomoč obmejnemu mestu Bitoljn. m Odvetniška vest. Dr. Igo Janc odvetnik v Murski Soboti, so je preše lil v Maribor in stopil v družbo z-od vetnikom dr. Irgoličem. m Ljudski koncert železničarskega narodnega glasbenega društva „Dra va“ v proslavo kraljeve poroke se vrši dne 1. junij a v Gotzavi koncerta dvorani in ne kot je bilo pomotoma javljeno dne 31. majnika. Opozarjamo Že sedaj na to prireditev! m Obrtno gibanje v Mariboru. Briv nico »Union« na Glavnem trgu v hiši št. 1, je prevzel g. Koštomaj i'z Celja. * Ljudska univerza, V petek ob 20. (8.) uri predavanje prof. dr. Pivka aktueiniti vprašanjirf slovanske zgodo vine. Pridite mnogoštevilno. an Mariborsko slovensko žensko društvo vabi svoje fclanioe, da se za nesljivo udeležijo seči.zakup ni k - Miha Ci enSčk .Tiz Vrtič,\l|stna,?aafr»apHiHa K 1600, m Razgrajač. Dne 8. 't.^m^krOg 21. tire je pridrvel gostilničar, J.’ v. Fran-copanovi ulici! preobložen z vinsko čapljo; y'neko liišo v, Jezdarski' ulici1. Vbral jo po «topnieah:,v prvo nadistrop-je,. kjer je rvečina stmik že spala ter pričel tako vpiti an razgrajati, da je zbudil in prestrašil vse stranke. 'Neki dve letni otroli' je od' štabu omedlel. Stranke si seveda niso- pustile mirno dopasti,^njegovega razgrajanja, odšle so na: hodnik’ ter zahtevale, da se odstrani*. J. im jo pričel še bolj vpiti ter se spravil nad enega navzočih', hoteč, ga pretepsti. Ostalim se je komaj1 po srečilo pijanca, ukrotiti in; potolažiti. Odšel je spodaj' pa je začel zopet vpiti er zmerjati. Tu ga je pričela' miriti hišna, toda ‘J. Jo je pričel (pretepati, jo zgrabil ter parkrat vrgel ob tla, tako da je zadobila več poškodib. Ljudje, ki so se nabrali' ter videli ta prizor so odšli po stražo, ki ga je odvedla na stražnico, kjer pa se je pri zasliševanju obnašal enako arogantno, neprestano zmerjal -ter. npil »Fuj Slovenci!« J. je znan pijanfec in kalile« mira, zato se nam zdi čudno, da se mo mestu in iskala priložnost, da bi iz-odela za kako službo, jo ustavi neka neznanka, ki je bila oči vidno že izkušena v takili zadevah in ji reče, da Ul de _ brez-, dov^a* ‘b^ez obleke- lxr.e3 .ijft^-.sUižbo za nio, Gos. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna _v Sloveniji. Na razpolago tu’ in inozemski listi. Eleganten Bar. —• Dnevno koncerti. m Seznam izdanih obrtnih pravic v mesecu aprilu 1922: Kainičnik Jo. sip, trg. z mežanim blagom podružnica Gosposka ul. 15; Kaiser Marija, branja«! rija Meljska-cesta dohod k tov. kol. ogel-v jopi; Caro & Jelinek, medn. 'špedicija, družba Zagreb, podr. Maribor; Lekarniška ul. .7; Rola Karol, čevljatstvc^ Prlstaaiška.rul. 7; Puciher Anton, žaga-1 nje drv od'hiše do hiše, Krekova ul. A\ Horvat Franjo,;-žaganje drv od ibiše- d« hiš«, Linhartova ul. 16; Herman Franj sejmarstvo c manufakturo.-in konfrtccijo Koroška cesta 68; Divjak Anton, Čevljarstvo, Vojašniška ul. 2; Linger Aleksander, špedicija, Gosposka ul. 23; Jo šek Martin, sejmarstvo s slaščicami inj drobnim blagom, Cankarjeva uL 15; Voglar Josip, pekovska obrt, Frankopan nova ul. 9; Holiček Ivan, izdel. »Lam* pron“ ustne vode in zob. paste ter trgi kosm. predm., Trubarjeva uK 15; Tscharre;.Josip, trg. s komprtmiranihTi plmi-in^otrebščinami, Aleksandrova 59:;! Jadran,-družba z. o. z„ trg. z iad. iztij s tre ji, avtomobili, kovinami, steklom, Jre-' mič.finMehn. Izdelki in polizdelM,VGi3 sposka ul. 44; Pirchan Karol, izdel; in trgi; •«!kem. .in kozmet. predmeti ind. ______ na,“'Koroška cesta 8; Rudin Anton,-krt^ jaštvo, Ruška cesta 39; Cešovnik PavI^ izd. ženskih-oblek, Glavni trg 2'^PifA dikaka Marija, trgovina s soživjem. pl^ml klob. in južnim sadjem, Glavni trgi;] Sollak Jakob, mesarija, Grajska ul.. .36^ Narodno sledališfe-1 .v Danes v torek, dne 9. maja 1922. ob 20. tirt-4 Prva vprlzorKevj:.^; MM |f| .;'Kirke;;.:':';I Vfilfižfiiška leoftiedija v štirih dejaiijfe SpisSl:' .Alojzij Remec. -Režira -Vala Bratina. Jratina * ž* Škerl •&?*!* ■ Igrajo: . ^ Berta, mlada velepos.mllijonarkaJ^^^BtikSekl Roza, njena služkinja . . . ''%“ V l>Kraljeva •-Janez, njen veliki hlapec. ' Tone, njen hlapec.T^ozin fant Andrej Krševan, absolvirani lilofof, , nadporočnik , % % . .'-'Skrbi! Ošaben, Bertin sosed, lesni trg., pos. . Grom,, s, ;!’1 Ferlič, narednik, pozneje Ošabnov •• družabnik . , ,. ^'KoviS^fi VVeiss, trgovski agent . RasbefKf Soklič, železničar . . , ,yJanko ->r Javornik, Bertin sosed, učitelj, pos. . Jerman-Jj Orehek, stražmojster,pozneje detektiv VeluŠček\ Katina, vedeževalka .... Dragutinovičevan Prvo, drugo in četrto dejanje v gosposki hiši nal samoti sredi Bertinega veleposestva rtekje naj Štajerskem, tretje v Bertini vili na Bledu. Prvoj dejanje začetkom novembra, drugo na božični cer 1918, zadnji dve dejanji pol«jti, naslednje leto. Repertoar: , ’' . Torek-, 5 .niaja: »Kirl£e«^:Premij<3I^) Abotf. A'. • .C Sreda 10..Kaja. Zaprto. 'V' Četrtek 11. maja. »Dedni logar«* rAS>. Petek 32. maja ob‘ 15. «Dedui logar^ zv, "VUjaška nr