\mmm L/ G US ILO O f LOVK E CJ KOI "%• ik jMt LITOSTROJ >LETO IX. LJUBLJANA, MAJA 1968 ŠTEVILKA 5 KAKO SMO VOLILI Po preteku enega leta so zopet bile volitve za polovico članov delavskega sveta podjetja in delavskih svetov proizvodnih enot, sektorjev in služb, ki jim je letos potekla dveletna mandatna doba. Tudi samo delo volilne komisije, katere pristojnosti so točno določene z zakonskimi predpisi, je potekalo v redu. Volilna komisija je skrbela za zakonito izvedbo volilnega postopka, potrdila volilne imenike za enajst volišč, imenovala volilne odbore, prejela pravočasno vse kandidatne liste, jih potrdila in objavila članom delovne skupnosti v zakonskem roku, določila potrebno število volišč in pravočasno preskrbela in izročila ves potrebni material volilnim odborom. Delo volilne komisije pred volitvami, na dan volitev in po volitvah je bilo naslednje: 1. Po razpisu volitev je imenovala enajst volilnih odborov, ki jih je morala kasneje dopolniti z dodatnimi imenovanji v tistih primerih, ko je bil član volilnega odbora predlagan na zboru delovnih ljudi za kandidata v DSP oz. v DSP/S. 2. Pri sestavi volilnih imenikov komisija za sestavo volilnih imenikov ni dobila bistvenih pripomb glede vpisov oz . izbrisov volivcev iz volilnega imenika. V nekaterih primerih pa je ugotovila nezainteresiranost članov delovne skupnosti za to, ali so vpisani v volilnem imeniku ali ne. Tej kontroli volilnih imenikov bodo morale komisije v prihodnje posvetiti več pozornosti. Volilna komisija je pravočasno prejela, po predpisanem roku in razgrnitvi, vse volilne imenike in jih potem izročila volilnim odborom skupaj z drugim volilnim materialom na dan pred volitvami. 3. V redu so bili opravljeni tudi zbori delovnih ljudi, kjer so člani razpravljali o uspehu poslovanja podjetja v preteklem po- Rezultat pa je bil naslednji: Od navedenih volivcev je glasovalo Veljavnih glasov je bilo Neveljavnih glasov je bilo Ni glasovalo skupaj Od tega ni glasovalo opravičeno Od tega ni glasovalo neopravičeno Število opravičeno odsotnih volivcev je precej visoko. Volilni odbori so ugotovili, da je bil vzrok temu bolezen, dela na terenu, dopusti itd. Končno pa je treba ugotoviti neutemeljen odštevek tistih, ki so neopravičeno izostali in sicer od 3.215 volivcev skupaj 160 volivcev oziroma 5 %, čeprav so bili na delovnem mestu. 6. Volilna komisija je dala vsem novoizvoljenim predstavnikom ustrezna potrdila, katerih veljavnost mandata je preverila slovnem letu in predlagali nove kandidate. Volilna komisija je prejela kandidatne liste za vse volilne enote in organe upravljanja in jih pravočasno objavila v roku petih dni pred volitvami vsem članom delovne skupnosti. 4. Volitve so se pričele že ob petih zjutraj, ko so volilni odbori imeli že precej dela in se končale na nekaterih voliščih že v dopoldanskem času. To velja posebno za tista volišča, ki nimajo popoldanske izmene. Manj ugodna je bila udeležba na volišču devet in deset tj. za proizvodno enoto finalnih izdelkov, kar je razvidno iz priloženega številčnega prikaza rezultatov na posameznih voliščih. Volilni odbori so v redu in pravočasno predložili ves volilni material, da je potem komisija objavila volilne rezultate po zvočniku in na oglasnih deskah. 5. Podrobnejši izid volitev za celotno podjetje je naslednji: Skupaj je bilo vpisano v volilne imenike 3276 volivcev, med katere je všteta tudi šola z internatom. Samo podjetje pa je imelo 3215 volivcev tj. za 170 manj volivcev, kot jih je bilo pri volitvah v preteklem letu. Velepec, Ahmed Pašanovič, Andrej Fende, Emil Preskar, Janez Tratnik, Vlado Gerdina, Milan Te-kavec, Rihard Novak, Ivan Grošelj, Martin Zavec, Bogdan Pirc, Brane Bežan, Stane Popek, Ivan Babič, Franc Nose, Anton Papež, Peter Habinc, Mirko Herman, Anton Peroci. Za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni v svete delovnih enot tile kandidati: Direkcija, splošni sektor, KS, DR in ICL: Ivan Kos, Metod Hrovat, Albina Belehar, Marija Pirih, Dušanka Perišič, Erna Zupan, Marija Perkovič. PPB, FRS in MB: Jože inž. Juvan, Vaclav Havli-ček, Karel inž. Arko, Milan Kovačič, Marija Rupnik, Oskar inž. Dolenc, Tončka Mehle, Nataša Lenarčič, Jakob Podreberšek. TS, SK, PTO, TPD in CTB: Franc inž. Seliškar, Janez Ba-har, Jože šoštarko, Alojz Toplak, Branko Sršen, Mate Lemič, Miro Langus. PE MO — jeklolivarna, siva livarna in modelna mizama: Božo Galič, Slavko Cvirn, Rudolf Albert, Peter Brank, Franjo Grosman, Ivan Hočevar, Slavko Gomilar, Andrej inž. Gala, Peter Pongrac, Aleksander Ilčenko. PK in obrat Trebnje: Jože Hauptman, Franc Berčon, Janez Zupan, Zvone Žvokelj, Janez Jaklin, Francka Primc, Ludvik Janežič. PE — FI: Ivan Križman, Drago Dečman, Andrej Dolinar, Ivan Pogačar, An- Maj, sonce, mladost, čestitke ... Iz roke v roko — iz mravljišča našega največjega gradbišča Djerdapa, po poljih Panonije, ob Savi, Ibru, Neretvi,_ Cetini, po modernih poteh, mimo tovarn, vojašnic, skozi vasi — med cvetjem in zelenjem, hite naši pozdravi, naše Želje — želje mladih s čestitkami... »SREČEN PRAZNIK — SREČEN 76. ROJSTNI DAN, DRAGI MARŠAL TITO! ŠE MNOGO USPEŠNIH IN ZDRAVIH LET!« Skupaj s teboj, dragi Tito, tudi mi mladi praznujemo svoj dan — DAN MLADOSTI. Srečnejšega dne nismo mogli izbrati za svoj praznik. Srečna je naša mladost... Mladost, Tito, domovina, sreča... Vsem mladim po svetu bi radi dali naš srečni maj! Vsem borcem v močvirjih Vietnama, v Afriki, črnim fantom in dekletom v Ameriki. Vsem tistim ljudem vseh petih kontinentov, ki se še bore za svoje pravice in svobodo, ŽELIMO: ... da bi bile oči vseh mladih po svetu polne smehljajev! ... da ne bi bilo v očeh mater solza in žalosti za ubitim sinom! ...da bi se govorilo o ljudeh kot o eni sami rasi, brez razločkov v barvi kože! ... da bi umazana politika nekaterih državnikov prenehala! ... da bi vsi ljudje živeli v miru! ... DA BI BILA MLADOST POVSOD PO SVETU RES — MLADOST! * * * * * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ 2651 volivcev oz. 80,9 % 2491 volivcev oz. 94 % 160 volivcev oz. 6 % 625 volivcev oz. 19,1 % 445 volivcev oz. 71,2 % 180 volivcev oz. 28,8 % verifikacijska komisija na zasedanju delavskega sveta. Skupno je bilo letos izvoljenih 34 novih članov v delavski svet podjetja in 60 novih članov v posamezne delavske svete proizvodnih enot, sektorjev in služb in sicer: Vladimir Kovač, Jožica Snoj, Stane Šmid, Anton Erman, Jože inž. Lisjak, Ludvik inž. Šarf, Rudi Hlebec, Pavel Peteh, Franc Žma-har, Silvo Beguš, Aleksander Kompoš, Alojz Gmden, Vinko Kukec, Josip Stankovič, Vladimir fr*************************-********************* RAZGOVOR Z MLADIMI V aprilu je bil na pobudo sekretariata organizacije ZK Litostroja sestanek mladincev in mladink, ki žele vstopiti v zvezo komunistov. E REZULTATI VOLITEV DNE 26, 4. 1968 Vol. enote Obseg volilne enote Štev, Štev. Glasovalo volišča voliv, velj. nevelj. skup. 1 Direkcija, sekretariat, KS, DR 1 285 224 6 230 47 8 55 ICL z internatom 2 61 58 1 59 2 2 2 FRS, PPB, MB 3 429 361 17 378 49 2 51 3 TS, SK, PTO, TPD, CTB 4 325 290 12 302 23 23 4 PE MO modelna mizama, siva livarna 5 321 265 13 278 29 14 43 PE MO jeklolivarna 6 274 202 30 232 42 42 5 PE PK Litostroj 7 174 146 4 150 18 6 24 PE PK obrat Trebnje 8 64 64 , 64 6 PE FI od črke A—L 9 503 302 32 334 107 62 169 PE FI od črke M—ž 10 531 332 31 363 91 77 168 7 PE VET 11 309 247 14 261 37 11 48 Skupaj 3276 v % 2491 94% 160 6 »/o 2651 80,9 % 445 71,2 »/o 180 28,8 "/o 652 19,1% Volišče št. 11 v VET — najlepše volišče v Litostroju drej Mlinar, Mihael Grobin, Roman Planinc, Irena Baričič, Antonija Škoflek, Jože Stojnič, Mitar Popovič. VET: Rudi Peršek, Starte Narobe, Franc Bačar, Franc Čopi, Rade Panter, Štefan Šorli, Viljem Markuš, Vinko šutar. Ni glasovalo oprav, neopr. skup. Na prvem zasedanju delavskega sveta podjetja, kjer so bili tudi novo izvoljeni člani, so bile volitve novega predsednika delavskega sveta, ker je dosedanjemu potekel mandat kot članu DSP. Pri tajnem glasovanju je bil za novega predsednika DSP izvoljen inž. Viktor Nolimal, za njegovega namestnika pa je bil z javnim glasovanjem izvoljen inž. Miha Be-dina. Mladi so vedno bili tisti, ki so naravi najbolj dinamični, ljub tej ugotovitvi pa mladina v Litostroju ne deluje tako, kot bi morala. Veliko je aktivnih zunaj družbeno političnih organizacij. Z organiziranostjo ali vstopom v ZK želimo doseči, da bi mladino bolj čutili, da bi prišel do izraza njen mladeniški polet. Tedaj tudi ne bi več podcenjevali mladih, kot se to večkrat dogaja. Mladi so nam potrebni zlasti v času, ko se ZK reorganizira. V procesu reorganizacije pa tisti, ki delajo napake, a jih hočejo skriti, ne bodo šli sebe reorganizirat. V zvezo komunistov naj gredo taki, ki želijo stvari spreminjati. Napačno bi bilo pričakovati napredek od tistih, ki so zadovoljni s stanjem, kakršno je. Skratka, želimo nemirne ljudi, ki bodo v ZK prinesli novega duha. Mladi večkrat slišijo starejše, ki pravijo — češ, kaj boš ti, ki si šele prišel. Drugič zopet stojijo pred vprašanjem izstopov iz ZK ali pa mnenjem o tem, da se je ZK preživela, da je previsoka članarina in podobno. V odgovorih na kritike je mladim težko. V tem pogledu morajo komunisti storiti veliko več, da bi s pojasnjevanjem prikazali, kaj je prav in kaj ni. Mladi bodo tu s svojim znanjem lahko storili mnogo. Med mladinci in mladinkami, žal, pogrešamo tiste, ki jih imenujemo tehnična inteligenca. K. V. Samoupravljanje na dobri poti Ob izteku mandata polovici članom samoupravnih organov in izvolitvi novih smo postavili nekaj vprašanj tovarišem, ki so bili v preteklem obdobju najbolj neposredno v toku dogajanj. Skoraj vsa vprašanja se tičejo samoupravljanja in problemov s tega področja, deloma pa se navezujejo na odgovore, ki so nam jih dali predsedniki obratnih delavskih svetov v prvomajski številki našega glasila. Za odgovore smo poprosili naslednje tovariše: inž. Franca GREGORIČA — predsednika UO podjetja, inž. Franca ROZMANA — predsednika sindikalne podružnice Litostroja, Franca JEVNIKARJA — predsednika DSP, Martina ZAVCA — predsednika ZM Litostroja, in dipl. inž. Zvonimira VOL-FANDA — sekretarja ZK Litostroja. Morda bomo z nekaterimi povedanimi mislimi pomagali novoizvoljenim članom k hitrejši prilagoditvi samoupravnemu delovanju. Samoupravljanje je proces, je sistem, je oblika upravljanja in razpolaganja, pomeni integracijo, združeno delo itd. To ni definicija, temveč le nekaj pojmov, ki se človeku porajajo ob vprašanju, kaj je samoupravljanje. Konkretizacija samoupravnega mehanizma naštete pojme predrugači oziroma jih pokaže v drugačni luči. Inž. GREGORIČ, kot predsednik upravnega odbora si se srečeval najbolj neposredno s temeljnimi problemi gospodarjenja v našem podjetju. Ali ti je samoupravljanje v taki obliki kot ga imamo, omogočalo uresničenje vseh zastavljenih ciljev? Od takrat, ko smo v našem kolektivu uvedli samoupravljanje, se preko sklepov samoupravnih organov kaže cela vrsta problemov, ki niso bili rešeni. Na sejah je bilo opaziti vedno ista vprašanja, ki niso bila rešena in niso rešena še danes, ko jih zopet obravnavamo. Če se zavedamo, da smo v kolektivu vsi upravljavci, zlasti pa tisti v upravi in vodilni delavci sploh, potem se vprašujem, kaj pri uresničenju sklepov še lahko stori upravni odbor. Ta samoupravni organ pravzaprav izraža vse samoupravne težnje v podjetju, žal pa je uresničenje teh teženj v rokah drugih. V prizadevanju za uresničenje ciljev, ki si jih je zastavil upravni odbor, smo se trudili, da bi ločili kompetence in vlogo uprave in samouprave. Poudarim naj predvsem naslednje probleme: — v proizvodnji je bilo pred letom dni najbolj pereče vprašanje rokov, stroškov itd. — realizacija planskih obveznosti sploh, — preusmeritev v tisto proizvodnjo, ki je bolj rentabilna. Spoznali smo, da so za tako postavljene cilje potrebni ustrezni instrumenti in njihov razvoj, čas, ustrezne strokovne službe itd. Sprožili smo več procesov, rezultati pa so odvisni tudi od drugih in ne samo od upravnega odbora. Večrat slišimo mnenje, da tam kjer je dobra uprava, tudi znotraj samoupravljanja ni problemov. Izboljšajmo torej delo uprave. Večkrat trdimo, da bi morala sindikalna organizacija preseči okvire, ki jih določa skrb za človeka. Mislim na primer na akcije pomoči članom kolektiva, da si lahko po nižji ceni kupijo ozimnico in podobno. Ena od zelo pomembnih funkcij sindikata je priprava članov kolektiva na sodelovanje v organih samoupravljanja. Ta priprava žal obsega le izbiro primernih ljudi, manj pa intenzivno izobrazbeno dejavnost bodočih upravljavcev. Iz tega vidimo, da se vsaj polovica novo izvoljenih članov precej časa prilagaja delovanju, ki nekako stagnira, dokler ni dosežena povprečna raven vseh članov samoupravnega organa. Inž. ROZMAN, ali sindikalna organizacija v svojem programu dovolj poudarja funkcijo izobraževanja bodočih samoupravljavcev oziroma, kaj in koliko je na tem področju sploh napravil sindikat v našem podjetju? Ljudje še vedno mislijo, da sindikat skrbi le za standard ljudi. Naša sindikalna organizacija sicer posveča veliko pozornosti denarni pomoči socialno šibkim, pomembno vlogo smo odigrali ob zmanjševanju števila zaposlenih itd., kar pa ne pomeni, da smo zapostavili področje samoupravljanja. Vsekakor pri nas priprava članov kolektiva na delovanje v samoupravnih organih ni glavna naloga sindikalne organizacije. Ustrezno izobraževanje je pač vezano na finančna sredstva. Poskušali smo pripraviti priročnik, kjer bi bile v kratkem zbrane dolžnosti in pravice samoupravljavcev, pa nam to ni uspelo. Nekatere oblike izobraževanja članov sindikata so predvidene v programu dela, izvajanje pa je deloma odvisno od kvalitete kadrov v podružnicah, deloma pa od pripravljenosti članov sindikata, da se aktivno angažirajo pri izobraževanju. Upravljavce je možno po mojem mišljenju usposobiti preko obveznega šolanja. Ob razgovoru s predsedniki delavskih svetov enot in služb smo slišali tudi mnenje, po katerem gre v samoupravnem sistemu v našem podjetju na relaciji centralnih samoupravnih organov in obratnih delavskih svetov za tako imenovani dvojni tir. Poleg tega na zastavljeno vprašanje, kaj si predstavljajo pod materialno osnovo obratnega delavskega sveta, predsedniki odgovarjajo, da je dokaj skromna. Samoupravljanje na tej ravni je le formalizem, obravnavanje poslovanja naj bi bilo po njihovem obravnavanje materialne baze (ne razpolaganje z njo), materialna osnova je zgolj notranja normativna dejavnost itd. Tovariš JEVNIKAR, kako gledaš ti na pristojnosti osrednjega delavskega sveta nasproti obratnim svetom s stališča tako imenovane dvotirnosti, ter kaj naj bi predstavljalo materialno bazo delavskega sveta podjetja? Dvotirnosti v delovanju samoupravnih organov bi pravzaprav ne smelo biti. če do takega pojava pride, potem je to zaradi krepitve centralnega upravljanja, ki ga narekujejo zaostreni pogoji gospodarjenja, lahko pa tudi zaradi komodnosti strokovnih služb, ki ostanejo včasih gluhe ob prizadevanjih samoupravnih organov za izboljšanje stanja v tovarni. Vsaka akcija samoupravnikov je že v začetku obsojena na propad, če tisti, ki bi jo morali organizacijsko-tehnično realizirati, tega ne zmorejo, nočejo ali ne želijo. Problem je v tem, kako pripraviti vodstva, strokovne službe, vključno z upravo na sodelovanje, ki bi temeljilo na poštenem in iskrenem delu. Kako doseči to, da bi se tudi vodilni ljudje bolj čutili samoupravljavce. Ob izpolnitvi teh pogojev bi delavski svet podjetja res lahko postal samo razsodnik, ki bistri odnose, ustvarjene na obratnih delavskih svetih, _s tem, da zagotovi uspeh podjetja kot celote. Materialna osnova samoupravljanja pomeni že to, da proizva-javec lahko dela zase ali proti sebi. Tak primer je lahko obravnava poslovnega poročila. Ni bistvo v rekapitulaciji poslovnega poročila po izteku mandatne dobe samoupravnega organa, pač pa v ugotovitvi, da so problemi izpred desetih let ostali nerešeni. Težko je zahtevati od delavskega sveta, da mu je upravljanje in razpolaganje s sredstvi poglavitna materialna osnova. To lahko stori veliko bolje tisti, ki neposredno s sredstvi ustvarja. Centralni delavski svet lahko le usmerja in odloča o izboru po načelu, da ni važno, koliko milijonov je komu namenjeno, pač pa zakaj. Le v takem smislu lahko pojmujemo materailno bazo delavskega sveta. Mladim žal prepočasi odpiramo vrata v samoupravne organe. Pravimo, da so neizkušeni, premladi, nezreli in podobno. Tovariš ZAVEC, s kakšnimi težavami se bori mladinska organizacija ob uveljavitvi svojih članov znotraj samoupravljanja in kako mladinska organizacija skrbi za izobrazbo mladih, ki bodo v prihodnosti postali upravljavci? Ko so me izvolili za predsednika Zveze mladine v Litostroju, sem si prizadeval, da bi čim več mladih prišlo v samoupravne organe. Glede na to, da trije člani kolektiva predlagajo enega kandidata, so predlagali ob letošnjih volitvah razmeroma veliko mladincev. Ne poznam primerov, da bi pri postavljanju kandidatur na zborih volivcev kdo oporekal našim predlogom. Če kje ni dovolj mladih, smo krivi sami in ne moremo zato kritizirati druge. Ne glede na to, ali bodo naši samoupravni organi organizirali kakšne oblike izobraževanja novoizvoljenih članov, pošiljamo mi člane mladinske organizacije na seminarje mladih samoupravi j alcev, ki jih prireja občina ali mesto Ljubljana. Na vsak način se uveljavitvi mladih tudi na področju upravljanja odpirajo vrata bolj na široko. Dipl. inž. VOLF AND, ZK je v procesu reorganizacije. Nove oblike delovanja postavljajo njene člane v ospredje aktivnosti zlasti na področju samoupravljanja. Žal se mnogi ne znajdejo in stojijo ob strani. Kakšna so konkretna prizadevanja naše organizacije ZK Litostroja, da bi komunisti tako rekoč povlekli voz samoupravljanja krepko naprej? Reorganizacija ZK ima namen postaviti svoje člane v aktivnejši odnos do reševanja vseh problemov, ki jih srečujemo v podjetju. Zlasti samoupravljanje moramo bolj proučevati. Bolj jasno bi morali opredeliti vlogo in obseg delovanja ter ugotoviti ovire in vzroke za določeno stagnacijo in neuspešnost dela samoupravnih organov. To problematiko nameravamo komunisti proučiti na posebni konferenci potem, ko bodo konstituirali novoizvoljene samoupravne organe. Ugotovitve in stališča, ki jih bomo sprejeli na konferenci, bodo omogočili članom ZK, da s svojim vplivom in delovanjem v skladu s sprejetimi stališči znat- no prispevajo k urejanju omenjenih problemov. Poleg organiziranega vpliva organizacije kot celote pričakujemo večjo aktivno vlogo članov ZK, ki so voljeni v samoupravne organe, še več, od članov ZK, ki opravljajo vodilne in vodstvene funkcije v podjetju, pričakujemo, da bodo veliko prispevali. Prav ti člani so dolžnosti in obveznosti kot člani ZK prepogosto zapostavljali. Nove oblike organiziranosti še niso popolnoma zaživele. Še vedno je prisotna miselnost, da se celotna aktivnost organizacije ali pa posameznega člana ZK izraža na sestanku osnovne organizacije, kakršno smo imeli prej. To velja tudi za tisti del članstva, ki je bil manj aktiven, kakor tudi za tisti del članov ZK, katerih aktivnost se je začela z razpravo na sestanku in se tam tudi končala. Sedaj, ko naj bi se srečevali v različnih tematskih aktivih ali drugih oblikah zbiranja, ni več možna le-formalna aktivnost. Probleme moramo poznati in o njih imeti lastna stališča. Ta stališča si lahko izoblikujemo le preko izkušenj pri individualnem delu. Vse to so razlogi, zaradi katerih še ne vidimo rezultatov dela v novih pogojih. Verjetno je tu razlog za to, »da se mnogi ne znajdejo in stojijo ob strani«. V volilnem procesu za nove samoupravne organe, še bolj pa ob proučevanju rezultatov poslovanja v preteklem letu na temelju poslovnega poročila vpliva komunistov ni čutiti v zadostni meri, čeprav gre za izredno važne probleme. Vse kaže, da bo uveljavitvi novih pogojev dela potrebna posvetiti posebno skrb. Vladimir Kovač Šola samoupravljanja Za nami je spet ena izmed preizkušenj samoupravljanja — volitve novih članov delavskega sveta podjetja in delavskih svetov posameznih delovnih enot. V izmenjavi zastopnikov neposrednih proizvajalcev v našem podjetju se bo spet prvič — ali pa že ponovno — seznanjalo precejšnje število naših delovnih tovarišev Z vodstvom podjetja, njegovo proizvodnjo in plasiranjem te proizvodnje na domačih in zunanjih trgih. Prepričani smo, da bo za vsakogar izmed njih, pa naj gre za tovariše, ki so prvič izvoljeni v samoupravne organe podjetja in njegovih delovnih enot, ali za tovariše, ki imajo v teh zadevah že nekaj izkušenj, nova poslovna doba samoupravnih organov prva ali nova priložnost za nabiranje novih dragocenih izkušenj v upravljanju z družbenim premoženjem. Vtem ko vsem novo izvoljenim članom delavskega sveta podjetja in delavskih svetov delovnih enot čestitamo k njihovi izvolitvi in jim želimo kar največ uspehov v njihovem prihodnjem delu, želimo hkrati po svojih izkušnjah opozoriti na nekaj njihovih dolžnosti, ki se jih — kakor nam zgovorno pričajo strani našega časopisa — še vse premalo zavedajo. Mislimo namreč na tesnejše sodelovanje z našim glasilom, ki je predvsem glasilo samoupravnih organov našega podjetja in prek njih vsega našega delovnega kolektiva. Iz pregledov, ki smo si jih napravili v uredništvu v skoraj desetletni dobi našega izhajanja, lahko ugotovimo, da je število sodelavcev našega časopisa sicer izredno visoko (saj se giblje nekje med 70 in 80 sodelavci), da pa je med njimi izredno majhno, skorajda nepomembno število tistih članov naše delovne skupno- Še glasove seštejemo... s ti, ki so bili ali so člani samoupravnih organov. To nas navaja k sklepu, da večina zastopnikov naše delovne skupnosti v samoupravnih organih še zmeraj ne čuti žive potrebe po sodelovanju v tem — navsezadnje njihovem — glasilu, saj so prav naš uredniški odbor, naše uredništvo in tudi osrednji delavski svet podjetja zmeraj zastopali stališče, da je naše glasilo predvsem glasilo celotne delovne skupnosti našega podjetja, ne pa uprave ali posameznih organizacijskih enot podjetja ali uprave. To stališče smo celo zastopali med prvimi tovarniškimi glasili — ne le doma, temveč tudi na neštetih sestankih in posvetih, na katerih se je obravnavalo vprašanje, čigavo glasilo so pravzaprav tovarniški listi. Tudi pravilnik našega časopisa, ki ga je sprejel in ponovno potrdil DSP, ne dopušča v tem pogledu nobenih dvomov. Prav zato smo — kljub nenavadno visokemu številu naših stalnih ali občasnih sodelavcev — globoko razočarani, ko ugotavljamo, da je med temi sodelavci tako majhno število članov samoupravnih organov, čeprav ti z zanimanjem zasledujejo pisanje našega časopisa. Isto lahko ugotovimo tudi glede funkcionarjev — in ne samo članov — vseh naših politično družbenih organizacij od koder imamo v resnici najmanj[ prispevkov. Res je, da uredniški odbor in uredništvo časopisa stalno skrbita za neposredne stike s temi organizacijami in njihovimi funkcionarji, vendar pogrešamo pri tem pobud in sodelovanja tudi z njihove plati. Menimo, da zares ni neprimerno, če smo se na pragu desetletnega izhajanja našega časopisa dotaknili teh pomanjkljivosti, ki jih v našem vsakdanjem delu zelo občutimo. Upamo, da ne bodo te ugotovitve, ki so se nam zdele prav ob novih volitvah članov samoupravnih organov zelo umestne, izzvenele v prazno. Imamo le za svojo dolžnost, da ob prevzemanju dolžnosti in nalog v prenovljenih samoupravnih organih povabimo vse stare in nove člane delavskih svetov v podjetju, da se tesneje povežejo z našim glasilom, da bi tako Z njihovo pomočjo in njihovim sodelovanjem uresničili osnovno zahtevo našega časopisa: biti in ostati resnično glasilo celotne naše delovne skupnosti, vseh njenih potreb in interesov, njenih delovnih prizadevanj, uveljavitve njenih izdelkov doma in v svetu, predvsem pa živa in nepotvorjena podoba resničnih medsebojnih odnosov in vsega življenja in dela našega delovnega človeka. Člani samoupravnih organov, ki jim je delovna skupnost zaupala in poverila pomembne naloge v prihodnje, so nedvomno najbolj poklicani, da spregovore na straneh našega časopisa in nam tako pomagajo v našem prizadevanju, da bi bili pravo zrcalo naše delovne skupnosti. Dr. B. V. Kje smo ? Pred velikimi dogodki Vsako nodietie si s soreietiem letneea uroizvodneea. fi- Vsako podjetje si s sprejetjem letnega proizvodnega, finančnega in ostalih načrtov nakaže pot, ki jo bo moralo med poslovnim letom prehoditi, da bo pravočasno prispelo na cilj, kjer ga čaka obračun! Vsakdo pa si želi, da je ta dober. Zato ne bo čakalo na morebitno presenečenje konec leta, temveč bo sproti ugotavljalo, kje se na tej poti nahaja. Sproti bo odstranjevalo ovire in pravočasno ukrepalo, da napravi pot prosto, kakor tudi, da si to pot olajša. Ali delamo tudi mi tako kot gornje vzgledno podjetje? Preden pride do takega kratkega sporočila, je potrebno še mnogo besed, med njimi mnogo takih, ki nimajo s turbinsko proizvodnjo prav nobene zveze (če so te res potrebne, je seveda drugo vprašanje!). Vse več kot besed pa je treba dela in to težaškega, napornega, vztrajnega. Sicer pa je o tem že večkrat tekla beseda in namen tega članka ni ponavljanje in opisovanje tistega, kar pravzaprav doživljamo vsak delovni dan, ta v ožjem, drugi v širšem obsegu. Da. Tudi mi spremljamo naše gibanje. Na razpolago je mnogo kazalcev in poročil. Če jih ni preveč, je to v redu. Kako pa je z odstranjevanjem ovir, s pravočasnim ukrepanjem, z lajšanjem poti? Na ta vprašanja moramo ne- nehno iskati odgovore. Merilo naše uspešnosti pa so poslovni rezultati, ki jih dosegamo. Ali smo z njimi zadovoljni? Oglejmo si jih. Do konca aprila so bili naslednji: Finančna realizacija (v Ndin): — fakturirana 60 099 311 — vnovčena 45 395 459 Blagovna proizvodnja (v tonah): 5.426.3 3.514.4 skupna finalizirana —odpremi j ena 3.455,1 83,37 63,12 99,40 102,49 100,47 28,26 21,34 29,31 27,98 27,42 V predzadnjem stolpcu je navedena odstotkovna izpolnitev štirimesečnega dinamičnega načrta, v zadnjem stolpcu pa odstotkovna izpolnitev celotnega načrta. Kako ocenjujemo te številke? Štirimesečni dinamični plan (predzadnji stolpec) bi moral biti izpolnjen s 100%. Manjše vrednosti — slabši rezultati. Odstotki v zadnjem stolpcu nas seznanjajo z izpolnitvijo celoletnega načrta. Ker predstavlja obdobje januar —april eno tretjino leta, rezultati pa so vsi manjši od orientacijske vrednosti 33,33 %, naj nam bo to opozorilo, da nas čakajo v naslednjih dveh tretjinah leta večje obveznosti. N. V. S temi vrsticami bi radi opozorili le na zanimivo obdobje, v katerem so ali pa se bodo prvič zavrtele litostrojske turbine kar na petih različnih krajih naše domovine in začele dajati prepotrebno električno energijo. Prva na tem seznamu je HE RIJECINA. Že dolgo je tega, kar je bila v tovarni izdelana oprema za dve Francisovi turbini nominalne moči po 22.600 KM. Zaradi skoraj neverjetnih težav s poplavljanjem ter talno vodo, ki je zavirala normalen potek gradbenih del, smo s terensko montažo večkrat prenehali in sta bili turbini usposobljeni za prvi pogon šele konec aprila oziroma v začetku maja letos. Prizadevni monterji pod vodstvom tov. Jožeta Magistra vam bodo radi povedali, v kakšnih nemogočih razmerah se je odvijala montaža. S prvim junijem je predviden zagon IV. agregata HE BAJINA BAŠTA. Tudi za ta objekt je bil naš del opreme že dalj časa izdelan. Z vključitvijo četrtega agregata v redno proizvodnjo bo končana gradnja tega velikega hidroenergetskega objekta na Drini. Končana so tudi vsa glavna montažna dela na HE RAMA (2 turbini z močjo po 117.000 KM), kjer je naša montažna skupina Ob robu samoupravnim sklepom PREDEN JE POSLOVNO POROČILO ZA LETO 1967 ŠLO KOLEKTIVU V OBRAVNAVO, JE O NJEM RAZPRAVLJAL UPRAVNI ODBOR NA POSEBNI SEJI SKUPAJ Z DIREKTORJI IN ŠEFI PROIZVODNIH ENOT IN SLUŽB. GLAVNI NAMEN SESTANKA JE BIL, OPREDELITI TEŽIŠČA, KI DOLOČAJO POSLOVNO POLITIKO, KOT JE OPISANA V POROČILU. MORDA SE SKRIVA V VPRAŠANJU PREDSEDNIKA UPRAVNEGA ODBORA, NAJ PRISOTNI POVEDO, KAKO BI POSLOVANJE IZBOLJŠALI, ODSEV STANJA, V KATEREM SMO. Dne 15. 5. 1968 so v Litostroju v prisotnosti nadzornega organa kupca preizkusili turbinski gonilnik za HE Srednjo Dravo I, nakar je kupec turbinsko opremo prevzel Z reformo so se znatno zaostrili pogoji gospodarjenja. Žal je pri mnogih zmotno mišljenje, da bo nekaj let stiskanja dovolj za delo po starem. V resnici pa je vsako leto bolj zaostreno. Kar prodajamo, gre predvsem tja, kjer uživamo določene olajšave, ki pa so za proizvajalca vse težje. Kot mnogi drugi, tudi nimamo na voljo sredstev za kreditiranje. Gre pravzaprav za načelno vprašanje, kje dobiti kredite ali vsaj perspektive zanje. To se kaže v osvajanju trga, saj n. pr. kljub potrebam trga po transportnih sredstvih in opremi železarn nismo v tem uspeli, ker nimamo možnosti kreditiranja. Konkurenca na tržišču je vedno bolj ostra, tako glede cen, kot tudi rokov izdelave. Naročila, pri katerih nismo uspeli, nas sprav- Odloki po hitrem postopku Vjesnik je dne 11. 4. 1968 objavil članek z naslovom »Odloki po hitrem postopku tudi za samoupravljavce«, kjer je bivši predsednik delavskega sveta Litostroj Franc Jevnikar nanizal nekaj misli o samoupravljanju. Članek zaradi njegove tehtnosti ponatisku-jemo v celoti: Po mojem mnenju ni najbolj pomembno, katera oblika samoupravljanja v podjetju je najboljša. V podjetjih naj se odločijo sami za najbolj ustrezno rešitev. Za samoupravljanje je bolj pomembno spoznati, na kateri stopnji samoupravljanja se pojavi največ nepravilnosti. Da bi jih odpravili, je potrebno čimprej najti zdravilo, pa naj si bo to sladko ali grenko, saj je tudi življenje za nekatere sladko, a za druge grenko. Ne strinjam pa se z ugotovitvijo, da delovne organizacije odvajajo preveč denarnih sredstev za osebne dohodke, če pa jih, pa to delajo zato, ker so s tem že v zamudi. Kar vprašajmo se, koliko neposrednih proizvajalcev ima vikend hišico na morju ali v planinah, — kot vsi vemo, pa je vikendov mnogo. Koliko neposrednih proizvajalcev ima ustrezno stanovanje? Moram reči, da zelo malo in to je dokaj žalostno. Da bi si priboril vsaj osnovne življenjske pogoje, mora delavec mnogo let garati, prav tako pa mora marsikaj pretrpeti, da pride do stanovanja. Nekaterim srečnežem vse to pade v naročje kar samo po sebi. Ali se lahko delavski svet meri enakopravno s strokovnimi službami v podjetju? To vprašujem zato, ker se zavedam, da je sestav delavskega sveta zelo pester in da v njem prevladujejo delavci. Brez dvoma je potrebno vsaj nekaj sej delavskega sveta, da predsednik dojame, kaj lahko na sestanku reši in v kakšni smeri naj poteka diskusija. Delavski sveti pa se srečujejo s strokovnimi problemi, ki jih delavec ne more sam rešiti. Priznati moramo, da so naše strokovne službe mnogokrat nestrokovne, delavcem se je omajalo zaupanje v predloge teh služb in tako se dogaja, da člani delavskega sveta dopustijo, da nanje vplivajo. To pa izkoristijo strokovnjaki in na tak način se omaje vera v delo samoupravnih organov pri članih kolektiva. Samoupravljanje oziroma organi samoupravljanja so po mojem mnenju kot nekakšen vsemirski satelit, ali kot žoga, ki se lahko vsak z njo igra. Vsi vemo, da na samoupravljanje vplivajo poznana, pa tudi še ne dovolj poznana dejstva. Samoupravljalci so si že sicer nekaj priborili, vzemimo n. pr. zahtevo o popolni osebni odgovornosti za delo, ki ga kdo opravlja, ne glede na to, na kakšnem delovnem mestu je. Toda glede na to naj žal pripomnim, da v tej odgovornosti še vedno preveč govorimo redimo. in premalo na- Pa še nekaj. Morda bi bilo prav, da bi uzakonili pravilo, da bi delali na delovnih mestih, ne pa na raznih sestankih in sejah. Sestanek je potreben, da se na podlagi rezultatov dela nekaj sklene, ko pa je sklep sprejet, bi moral obveljati in tisti, za katere sklep velja, naj ga na delovnem mestu izpolnijo. Če pa kdo želi sestankovati, naj sestankuje, a to popoldne pa bo sam videl, koliko ljudi bo prišlo na sestanek. če samoupravni organi želijo nadzorovati poslovanje podjetja, naj to delajo na podlagi določil statuta. Vsi vemo, da sprejmemo 3.5 zakona na dan. To znese letno 1267.5 zakonov. Zaradi številnosti teh zakonov moramo paziti na vsako besedo. O podjetju lahko govorimo, da je samoupravno uspešno, če uspe v dveh ali treh mesecih izpolnjevati vse zakonske predpise. To navadno traja dlje, morda celo leto ali več. To je odvisno tudi od tega, če so na dnevnem redu teže rešljivi problemi. Vprašujem se zakaj samoupravljalci nimamo hitrega postopka za sprejemanje odlokov? Česa se plašimo? Ali smo res toliko slabši od tistih organov, ki to imajo? Dajte nam pravico za sprejemanje odlokov po hitrem postopku, pa bomo videli, kdo je boljši in spretnejši. Ijajo v slabo luč, kar konkurenca spretno izrablja. Izgubljamo nekatera stara tržišča, obenem pa nimamo sredstev za odpiranje novih. Tu pa se odpira nadaljnji problem: vprašanje ustreznih kadrov. Odhodi delavcev iz prodaje, konstrukcije in projektive postavljajo na kocko fizično dokončanje dela. Ostajajo mlajši kadri, ki jih je treba šele vaditi, tako ni dovolj časa za študijsko delo. Sedanje stanje kaže, da smo v preteklih letih posvečali premalo pozornosti pripravi proizvodnje. Navsezadnje vpliva na tako stanje tudi delitev osebnih dohodkov, ki pod različnimi pritiski vodi v »uravnilovko«. Krediti, vprašanja trga, znotraj podjetja pa priprava dela in ustrezno nagrajevanje so le droben izsek celotnega stanja, v katerem smo. Morda bodo našteti problemi spodbudili k razmišljanju širši krog članov kolektiva. K. V. SKLEPI UO Na 36. redni seji upravnega odbora z dne 11.4. 1968 so člani UO obravnavali izpolnitev dinamičnega plana proizvodnje za I. četrtletje in plan proizvodnje za II. četrtletje 1968, ter ugotovili, da sta količinska izpolnitev v I. četrtletju in količinski plan za II. četrtletje v skladu z dinamičnim planom za leto 1968, da pa je izvršitev plana za II. četrtletje ogroženo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za nabavo reproma-teriala iz uvoza. Ker je pomanjkanje finančnih sredstev za nabavo repromateria-la edini faktor, ki ogroža realizacijo plana v II. četrtletju, UOP zadolžuje upravo podjetja, da vloži vse napore in prioritetno reši to vprašanje. Na osnovi predloga KS UO predlaga DSP, da že zbrana sredstva iz amortizacije stanovanjske enote Litostroj namensko veže pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana za kreditiranje stanovanjske izgradnje. UOP posreduje DSP predlog plana nadur za leto 1968 s predlogom, da DSP potrdi plan v skupnem iznosu 354.361, od tega 317.000 v proizvodnih enotah in 37.361 v sektorjih. Sam plan nadur ne predstavlja odobritev izvršitve nadurnega dela, temveč je za vsakokratno izvršitev dela v nadurnem času odločujoča potreba, ki jo potrdi za proizvodne enote direktor proizvodnje, za sektorj'e in službe pa sekretar podjetja, ki tromesečno poročata o izvršenih nadurah. pod vodstvom inž. Silvana Štok-Ija opravila veliko delo. Njena naloga ni bila lahka, saj je Litostroj ob začetku montaže veljal za najbolj zakasnelega dobavitelja (težave z izdelavo spirale in krogličnih zasunov so pločevinar-jem in finalistom gotovo še v dobrem spominu). V teku montaže se je to neugodno mnenje povsem spremenilo, tako da je investitor z delom v celoti zadovoljen. Prvi zagon turbin je zdaj odvisen le od vode, kajti velika akumulacijska dolina Rame je v sušnih aprilskih dneh ostala prazna. Isti primer velja za HE TIK-VEš (2 turbini z močjo po 33.000 KM), kjer je bila prva turbina do majskih praznikov v celoti montirana in pripravljena za pogon, medtem ko na drugi manjka le nekaj malenkosti in bo prav tako čakala le še na vodo. Tudi na tem gradbišču se je uveljavila litostrojska montažna grupa (vodja Štefan Rauš) z nekaj res uspešnimi delovnimi prijemi. Začetek obratovanja zgoraj omenjenih štirih hidroelektrarn bo lep uvod za dograditev enega največjih tovrstnih objektov v državi — HE SREDNJA DRAVA I. Z dvema Kaplanovima turbinama in močjo po 90.000 KM pomeni Srednja Drava eno najlepših litostrojskih referenc. Začetek obratovanja je predviden konec jeseni. Prav v teh dneh je v zaključni delavniški montaži prvi Kaplanov gonilnik, ki pa ga montažna skupina na terenu že dokaj nestrpno pričakuje. Vodja montaže Janez Samotor-čan s pomočnikom Tonetom Čarmanom bo prav gotovo vložil vse sile, da bo ta dravski velikan shodil tako, kot mu je bilo v načrtih določeno. V resnici torej pričakujemo v letošnjem letu bogato žetev v naši turbinski proizvodnji. Žal, za naslednja leta spričo znane investicijske in kreditne politike perspektive niso tako rožnate. Tako bo potrebno še veliko, veliko komercialnih prizadevanj, da bodo že zrele tehnične rešitve tudi realizirane. Z MONTAŽE V HE RAMI Čeprav se turbine v HE Rami še ne bodo zavrtele, je tu vendarle uspeh naše ekipe, ki je uspela dokončati celotno montažo vse opreme, ki je je okoli 100 ton! Zadnji dnevi pred prvim majem so minevali kot ure. Predvideli smo zaključek montaže konec aprila, tako da bi lahko celotna ekipa ostala doma v mesecu maju. Vrnili pa bi se v začetku junija, ko bomo začeli s preizkusi v centrali— strojnici in na vodostanu, kjer so montirane lopute. Medtem bodo dokončali tudi dovodni predor, dolg 9,5 km, pri katerem so z gradbenimi deli v zamudi, prav tako je v zamudi gradnja jezu. S prvim junijem bodo prekinili tok vode reke Rame na celem njenem toku od izvira do izliva v Jablaniško jezero. S tem dnem bodo začeli polniti jezero, ki bo, kadar bo polno, vsebovalo 466 milijonov kub. metrov vode! Po dvajsetih dneh polnjenja jezera bomo že lahko delali prve preizkuse. Samo jezero bo nekoliko spominjalo na naš Bled, saj bo imelo v sredini otok s cerkvijo in samostanom, znanim po imenu Štit. Na vseh petih gradbiščih v okviru HE Rame se sedaj odvijajo dela pospešeno, tako da bi centrala pričela obratovati v predvidenem času. Trenutno dolino reke Rame poživlja snemanje filma Bitka na Neretvi, ki je prav sedaj v polnem teku. Tisti, ki se spominjajo vojne, si sedaj zopet lahko ogledajo in se morda grenko spominjajo raznih uniform kot n. pr. ustaške, četniške, nemške, italijanske itd. Nekateri monterji, ki so prebili v dolini Rame polnih 15 mesecev, bodo sedaj odšli. Za njihovo marljivo delo se jim ob tej priliki lepo zahvaljujemo. Tistim, ki se bodo v začetku junija vrnili, pa še veselo vrnitev. Inž. Silvan Štokelj. Nagrajevanje Uspešnost osebnega dela v PE FI Uspešnost osebnega dela moramo razumeti kot dejansko uspešnost konkretnega dela pri ustvarjanju višje vrednosti posameznih elementov. To pa ni poslovna uspešnost, kajti ta ni direktno odvisna od izvajalca dela. Izvajalci procesa ne odmerjajo časa in količine dela, temveč to opravijo pristojni organizatorji delovnega procesa. Tu mislimo na delovanje TPD in PTD, ki po svoje vplivata na celotno uspešno poslovnost v PE FI. S tem člankom zaključuje SK-SAB svojo uvodno študijo o nagrajevanju kakovosti za PE FI. V naših pogojih ne moremo napraviti ničesar za dvig kakovosti, če za nedospelo kakovost ni materialne osebne odgovornosti. Z mesečnimi poročili obveščamo vrsto služb, te pa tudi ne morejo same od sebe uspešnejše urediti osebne materialne odgovornosti za dospelo kakovost. V preteklem letu je naša služba uporabila zasledovalni sistem kakovosti (predvsem izmet in popravilo), ki določi škodo in vrednost posamezne škode. Sedaj dnevno izračunavamo nastalo škodo, o kateri tudi mesečno poročamo. Tako zbran material smo uporabili za izdelavo nagrajevalnega sistema osebne materialne odgovornosti. STOPNJEVANJE OSEBNE MATERIALNE ODGOVORNOSTI Zanimivo je bilo urediti stopnje in vrstni red nastajanja vrednosti škode. Za osnovo smo vzeli izračune škode v raznih stopnjah ustvarjanja vrednosti produkta. Na ta način smo dobili devet stopenj. Stopnje so izračunane tako, kot je razbrati v stolpcu (prikaz 1). Odstotki, ki so naneseni na ordinato, povedo, kolikšni del storjene škode predstavlja posamezna stopnja glede na celotno vrednost škode. S tem ugotovimo, kolikšno vrednost predstavlja pri naši proizvodnji v PE FI material, osnovna sredstva z režijo in vrednost plačanega dela. Razvrstitev v stopnje materialne odgovornosti je pravzaprav nastajanje vrednosti v posameznih izračunskih variantah. MATERIALNA IZRACUNSKA STRUKTURA POSAMEZNE STOPNJE I. stopnja: izračun vračanja škode po veljavnem načelu urejen s predpisom (od celotne vrednosti predstavlja škoda 0,4%) II. stopnja: izračun delavčevega zaslužka z družbenimi dajatvami v fazi storjene škode (od celotne vrednosti predstavlja škoda 3,8%) III. stopnja: izračun vrednosti strojne ure (osnovna sredstva in režija) v fazi storjene škode (od celotne vrednosti predstavlja škoda 12,1 %>) IV. stopnja: izračunana vrednost zaslužka delavcev v vseh operacijah do nastanka škode z družbenimi dajatvami (od celotne vrednosti predstavlja škoda 15,6«/») V. stopnjo bomo obdelali na koncu. VI. stopnja: izračun vrednosti materiala v škodnem primeru (kar predstavlja od skupne vrednosti škodo 30 %) VII. stopnja: izračunu vrednosti je pod IV. stopnjo prišteta vrednost iz VI. stopnje, to je vloženo delo in vloženi material (od celotne vrednosti predstavlja 45,6%) VIII. stopnja: izračun vrednosti strojnih ur v vseh operacijah do nastanka škode (osnovna sredstva in režija), kar predstavlja od celotne vrednosti 70 % IX. stopnja: izračun vrednosti vseh vloženih strojnih ur in vrednosti vloženega materiala (predstavlja celotno vrednost — 100%). Ko obravnavamo celotno vrednost, ne upoštevamo vrednosti tveganja zamujanja rokov itd. Na temelju podrobnih analiz bi lahko še delili na vmesne stopnje. 'I V’ PRIKAZ Z 2- 1 ‘I I 1 /4 I I §. d.S * 6 x /a m vn v/ v iv predlagam Salem/ obstoječi ' stopnja obremenitve Prikaz obremenitve mesečnih prejemkov v ekstremnih primerih škode glede na izbrani odgovor-nostni sistem Razvile bi se višje vrednosti od sedanje IX. stopnje, ki sedaj predstavlja 100 % vrednost škode. V. stopnjo odgovornosti obrazložimo s tem, da so vse stopnje po svoji absolutni vrednosti tudi predstavniki dejanske mesečne obveznosti, ko nastanejo škode. Če bi zahtevali, da mora vsak plačati škodo, ki je izračunana po posamezni stopnji in če ne bi bilo nobenega distribucijskega reda (nastalo škodo plačati ob njenem nastanku), bi od VI. stopnje dalje škoda prešla v take vrednosti enkratnega obroka, da bi v nekaterih primerih nastal resen socialni problem. Vrednost škode v razredih do V. stopnje pa je zaradi vrednosti posameznih obrokov socialno znosna, drugo vprašanje pa je, če je ekonomsko upravičena (glej prikaz 2). Iz ekonomskih in tudi iz socialnih razlogov smo V. stopnjo odgovornosti uredili tako, da se »pokrivata« ekonomska in socialna stran pri urejanju vračanja storjene škode glede na dejanskega povzročitelja: izvajalca in organizatorja dela. V V. stopnji odgovornosti smo razdelili vračanje škode na daljši rok in sem uvrstili razen izvrševalcev tudi organizatorje dela. Ta stopnja pa glede na velikost in pogostnost škode odreja posebej tudi organizatorjevo materialno odgovornost pri nastanku škodnega primera. OSNOVE V. ODGOVORNOSTNE STOPNJE Po že prej urejenih razredih, ki nam pokažejo nastajanje vrednosti škode, smo za izračunane vrednosti vzeli IX. stopnjo. Iz enkratnega izplačila vrednosti škode smo odplačilo rokovno razdelili na šest mesecev. Predpostavljamo, da se škoda pri delu pojavlja in da je ni moč izločiti. Zato dajemo vsakemu izvajalcu in organizatorju na razpolago letno za kritje škode približno vrednost ene plače in to v mesečnih obrokih kot premijo za kakovost. Z drugimi besedami pa vsak, ki je udeležen v tem sistemu, dobiva za tveganje škode približno 1/10 do 1/12 plače kot dodatek za tveganje proizvodnje. Ta dodatek dobi vsakdo, ki nima v podjetju obveznosti plačevanja škode. Z nastankom škodnega primera pa ugasne mesečni dodatek. Mesečni dodatki (premije na kakovost) v absolutnih vrednostih znašajo od 55 Ndin do 300 Ndin glede na tveganje operativnega mesta in glede na povprečno mesečno kategorijo dela, ki predstavlja tudi kvalitetni razred dela. Zgornje pravilo velja za vse toliko časa, dokler ne nastopi škodni primer. Če škoda po vrednosti ne dosega 12 mesečnih premij, ima pravico zopet dobivati premijo. Kaj praktično pomeni to načelo? Kadar delavec povzroči škodo, ki ne presega 12 premij, se mu izplača to vrednost čimprej nadoknaditi, kajti od poravnanja škode dalje zopet dobiva delavec mesečno premijo, ki izravna v določenem času vsoto, ki jo je dal za kritje storjene škode. Tako delavec ne izgubi skoraj ničesar, čeprav napravi škodo in jo tudi plača. Te možnosti pa nima, če škode takoj ne poravna ali pa če ta presega vrednost 12 mesečnih premij. V tem primeru podjetje tudi krije škodo. Kadar je škoda tako visoka, da je ni moč kriti z vračilnimi deleži izvajalca in organizatorjev dela, pa razliko poravna podjetje iz namenskega fonda. Tabelarični pregled (tabela 1) kaže, kako bi v treh mesecih potekalo omenjeno obračunavanje materialne odgovornosti in pre-miranja. Iz tabele je razvidno, koliko proizvajalcev in organizatorjev bi škodo plačevalo v enem ali več obrokih, koliko njih bi dobivalo premije in v koliko primerih bi moralo podjetje sodelovati s svojim fondom. V ČEM JE PREDNOST SISTEMA OSEBNE MATERIALNE ODGOVORNOSTI 1. Približali smo se merilom nagrajevanja po uspešnosti dela. 2. Lahko bi ukinili omejitve presega mesečnih norm. 3. Povečala se bosta realna odgovornost za izdelovalno kakovost produktov ter tempo finali-zacije. 4. Zaradi obračunavanja škode na osebo bo posameznik, ki je stalno osebno kriv škode (če ta ni utemeljena zaradi rizika), želel najti drugo zanj primernejše delo. 5. Del režije, ki je šla v breme škode, bo prešel v »plačilni fond« za kritje premij in to le takrat, kadar bo škoda pod planiranim rizilcom. 6. Po uporabi tega sistema v PE FI je pričakovati vpliv tega sistema tudi na ostala delovišča. V. stopnja odgovornosti prehaja v svojo zaključno fazo. Nekateri samoupravni organi so se z njo že strinjali. Naj jih nekaj naštejemo: Sklep ODS z dne 24. 11. 1967 Poročilo in sklep pristojne komisije pri UOP z dne 7. 9. 1967 Sklep UOP z dne 21. 9. 1967, ki daje predmet v izvršitev strokovnim službam z rokom do 20. 11. 1967 Sklep TŠ (tehnične službe) 9. 12. 1967 in 5. II. 1968, ki je zadolžil SK, SAB (službo kakovosti) in KS (kadrovsko službo), da v treh mesecih uredita vse potrebno za dokončno potrditev tega predloga pred DSP. Ta stopnja osebne materialne odgovornosti je vsebinsko vzporedna s programom ekonomizacije naše splošne gospodarske smeri. želeli bi, da bi bil ta sistem tudi po ekonomski in socialni plati prispevek SK-SAB k uresničenju reformnih teženj in potrdilo pozitivnih ocenitev samoupravnih institucij. Naj bi to bil tudi konkretni prispevek k internemu kakovostnemu premiku. Zavedati se moramo, da mora tudi naše podjetje dobiti čimprej »hitrost« realnega časa, sicer bomo zaostali za drugimi podjetji. Inž. Franc Kralj 80- k I »3 PRIKAZ. / 28 28 1 1 2^21 28 2^ 82 8 ii 82 X v \z 28248 1 S 28 m 2828 ^8 2828 8 28 28 28 828 2^ 28 28 2^ f 28 28 1x2181 ^28 Bi 28 I 8 i' m 28 28 28 II 28 28 m m t| ■S 'S I obstoječ j sx m vn v/ y /v m g, / stopnje predtoganKsistemi obremenitve Iz prikaza 1 vidimo, kakšen delež vrnejo povzročitelji škode v posameznem mesecu. Črtkani deli predstavljajo tisti del škode, ki jo plača podjetje glede na posamezne odgovomostne sisteme Kolikor bi sistem 5 ne dal zbranih sredstev v fond premiranja, bi podjetje dobilo večino škode vrnjene V obratu finalistov sta odšla v pokoj žerjavovodja tov. Kati Lavrič in ročni brusilec tov. Ludvik Ferežin. želimo jima, da bi tudi v zasluženem pokoju ostala še dolgo čila in zdrava TABELA ŠT. 1 awsl-tto.vnošl ZDRAVSTVENO VARSTVO DELAVCEV Od 25. do 27. aprila 1968 je bil v Mariboru interselccijski sestanek slovenskih in hrvatskih zdravnikov medicine dela, posvečen zdravstvenemu varstvu delavcev v kovinski industriji s posebnim ozirom na motorno industrijo. Namen sestanka je bil ugotoviti, katere so glavne škodljivosti, kakšna je zaščita delavcev, kakšv ne so posledice teh škodljivosti in kakšno je zdravstveno varstvo delavcev. Zaradi pomanjkanja časa ni bilo možno oceniti razmer v kovinski industriji, ocenili so zdravstveno varstvo v TAM in Tovarni železniških vozil Boris Kidrič v Mariboru. Osnovna ugotovitev je bila, da je ropot povsod na prvem mestu, saj presega dovoljeno mejo 80 decibelov in doseže ponekod tudi 110 decibelov. Posledice so seveda znane^—-okvara sluha. Za osebno zaščito proti ropotu so v zadnjem času uvedli švedsko stekleno vato, ki zaščiti uho, obenem pa še vedno omogoča razgovor. Po končanem delu vato odvržemo. Center za varstvo pri delu v Mariboru je mnenja, da švedska steklena vata še kar zadovoljivo ščiti sluh. Druga ugotovitev je bila, da prašnost prostora daleč presega dovoljene meje. To ugotavljamo že dalj časa, narediti pa ni moč mnogo, saj Sanacija zahteva številne investicije. Zato je nujno potrebna dosledna strokovna selekcija vseh, ki naj bi se zaposlili v takem okolju. Poseben problem predstavljajo poklicna kožna obo- lenja. Z uvedbo raznih sintetičnih snovi, olj itd. se pojavijo razna poklicna kožna obolenja. Zato je nujno potrebno poznati kemično sestavo teh snovi z vsemi fizikalnimi lastnostmi, ker je le na ta način lahko pripraviti primerno zaščitno kremo, pasto ali podobno. Seveda bi bilo najidealneje, če bi bil proces avtomatiziran. Pri teh obolenjih je nujno potrebno sodelovanje obratnega zdravnika s specialistom za kožne bolezni. Zdravstveno stanje delavcev je v bistvu nespremenjeno. Padec števila bolniških dni ni odraz zboljšanja delovnega okolja, temveč predvsem odraz bojazni za izgubo delovnega mesta, kar ima seveda včasih težje posledice. Zanimiva je ugotovitev — kar smo ugotoviti tudi pri nas v 1. 1967 — da so porasle nesreče izven dela. V diskusiji je nekdo dejal, da^ bo treba zamenjati lepake »Očka, vrni se zdrav domov« z lepaki »Tovariš, vrni se zdrav na delo«. Skorajda v vseh kolektivih se pojavljajo ista obolenja kot pri nas; obolenja dihal, mišičevja in hrbtenice, prebavil in kožna obolenja. Zdravstveno varstvo delavcev je sicer zadovoljivo, vendar je čutiti pomanjkanje strokovnega izpopolnjevanja, kajti kot je dejal neki diskutant, ni dovolj samo znanje medicine, ampak tudi fizike, kemije in ostalih tehničnih znanosti. Med posvetom je bil organiziran tudi ogled TAM, kjer se na območju tovarne obiskovalcu zdi, V mesecu marcu je 13 članov našega kolektiva uspešno končalo interni tečaj za voznike elektro kar pri ICL Nikoli ne ves, kje te čaka Varnost gibanja pri delu mora biti v podjetju organizirano urejena. To pa lahko dosežemo le ta-to, da so poti določene — stalne in da niso zatrpane z raznim materialom. Posebno moramo paziti, da je material ob poteh pravilno vskladiščen in ne sega na področje poti. Na delovnih mestih moramo material, polizdelke in izdelke vskladiščiti tako, da se delavci prosto gibljejo. Zlaganje materiala mora biti zanesljivo in pregledno. Zlaga se tako, da je baza zloženega materiala dovolj široka glede na višino skladovnice, tako da je material zavarovan pred padanjem ali zrušitvijo. Posledice nepravilno zloženega materiala so lahko zelo težke poškodbe pri delavcih in materialu. Zaradi nepravilno odloženega materiala se je dogodila nezgoda dne 11. 4. 1968 ob 13. uri v veliki livni hali jeklo litine, učencu drugega letnika Izobraževalnega centra Litostroj, Niku Kovačeviču. V dnevni red učencev livarske stroke spada tudi čiščenje delovnega prostora. Ker tu ostaja manjša količina odpadnega materiala, ga je nujno odpremiti po končanem delu na odlagalni pro- da je v parku. Okoli tovarniških zgradb ni najti ene smeti ali ostružka, prehodi v obratih so čisti in prosti. Zanimivo je tudi to, da mora vsak novi delavec, preden nastopi delo, opraviti tridnevni tečaj z izpitom, s katerim dokaže, da pozna vse nevarnosti svojega delovnega mesta in zaščito na tem delovnem mestu. Na koncu sestanka so sprejeli sklepe, o katerih bom poročal prihodnjič. Dr. Edo Tepina Poškodbe v aprilu V mesecu aprilu je bilo v našem podjetju 44 poškodb: 14 v MO, 8 v PK, 19 v FI, 1 v VET in 2 v sektorjih. Kvalifikacijska struktura poškodovanih: vajenci 1, nekvalificirani 7, polkvalificirani 9, kvalificirani 20 in visokokvalificiranih 7 delavcev. Zaradi poškodb na glavi smo izgubili v aprilu 34 delovnih dni, zaradi poškodb na očeh 51 delovnih dni, poškodb na rokah 268 delovnih dni, na nogah 351 delovnih dni in telesu 58 delovnih dni. Po načinu poškodb je bilo največ udarcev 25, stiskanin 7, padcev 5, spodrsljajev 4, stika s temperaturo 2 in z električnim tokom 1 oseba. Po letih starosti se je poškodovalo največ delavcev starih od 20—30 let in sicer 19, sledijo od 30—40 let 14, do 20 let 7, od 40—50 let 3, nad 56 let 1 poškodovanec. V mesecu aprilu so bile 4 poškodbe manj kot v mesecu marcu in 13 poškodb več kot v istem mesecu lani. Služba varstva pri delu Vzroki poškodb v gospodinjstvu Poškodbe v gospodinjstvu so veliko bolj pogoste, kot si mnogi predstavljajo. Težke poškodbe in smrtni primeri so večinoma posledica iznenadnih padcev, ki niso samo iz višine, temveč tudi padci na ravnih tleh, zadušitve, opekline, zastrupitve in električnega toka. Vsaka poškodba je v tesni zvezi z bolečino, z izgubo časa kakor tudi z manjšim ali večjim denarnim izdatkom, ki obremenjuje poškodovanega oziroma njegovo družino. Če bi vsakdo pregledal svoje gospodinjstvo glede na razne poškodbe, pa nato te vzroke odstranil, če bi izvajalci raznih gospodinjskih strojev te ugotovljene napake odstranili, če bi se tudi projektant že v osnutku projekta izognil raznim neprimernim situacijam, bi bilo vsekakor veliko manj poškodb tudi v gospodinjstvu. Primeri: Že sam prihod do hiše oziroma stanovanja je lahko nevaren, na primer majave ali neravne plošče. V mnogih primerih je priporočljivo, da stopnice belimo z belo barvo, da postavimo ograjo z držajem za roko. Rešetke za odstranjevanje blata s čevljev morajo biti poglobljene, oziroma v isti višini kakor je tlak. Dohod naj bo tudi dovolj osvetljen. Stopnice, posebno kletne morajo biti pravilno zgrajene in ne smejo predstavljati nevarnosti. Nujno je pri njih narediti ograjo in jih zapreti z vrati. Zakaj? Zato ker so ponavadi stopnice zelo štor, ki je izven livne hale. Po nenapisanem določilu je bil tega dne določen za odvoz odpadnega materiala zgoraj omenjeni učenec. V samokolnico naložen material je peljal po določeni poti na odlagališče. Ker ni vzel s seboj lopate za preložitev materiala v zaboj, se je odločil, da se vrne na delovno mesto in to prinese. Vračajoč se z lopato po isti poti (ki je bila zožena) je moral iti med progo, na kateri je stal plato voziček z odloženimi utežmi, ki jih uporabljajo livarji za obtežitev oblikovalnih okvirjev med ulivanjem. Ker pa so bile uteži (2—3 tone) zložene ena na drugi, nimajo pa ravnih ploskev, tudi njih podloga ni bila ravna, so se v trenutku, ko je bil učenec med plato vozičkom in utežmi, le-te podrle in sicer tako, da so učenca pritisnile ob plato voziček. Pri nezgodi je učenec dobil težje poškodbe na obeh nogah, medenici in sečevodu. Iz gornjega vidimo, da morajo biti določene poti dovolj široke, če pa je taka pot upravičeno zasedena, mora biti poskrbljeno za varno urejeno dodatno pot. I š A Stopnice, ki vodijo v klet, so brez podesta pri vratih Stopnice so previsoke, njih širina za hojo preozka, pa tudi ograje ni strme, obrabljene, brez ročajev in slabo osvetljene. Svetloba mora prihajati tako, da ne ustvarja ostrih senc, ki lahko človeka zmedejo. Po stopnicah prenašamo visoke in težke predmete, ki zakrivajo vid pod nogami in ustvarjajo neravnotežje. Vrata v prostor in vrata raznih omar se odpirajo proti isti točki, kar je tudi v velikih primerih vzrok raznim udarcem. To pomanjkljivost odstranimo tako, da spremenimo način odpiranja enih vrat, ali da odpiranje omejimo do te točke. Osvetljenost v prostorih naj bo v mejah pravilne osvetljenosti. Vsekakor pa se ne smemo gibati po prostorih v temi, ko iščemo stikalo za luč, to pa naj bo postavljeno na najbolj primernem mestu (pri vratih). V spal- nici naj bosta dve stikali, eno pri vratih in eno pri postelji. Tudi okna so na žalost mnogokrat tako izdelana, da je njih čiščenje v tesni povezavi z nevarnostjo (padci), zato mora biti delo opravljeno z vso pozornostjo. Največ poškodb se pripeti v kuhinji, kjer se gospodinja oziroma vsa družina največ zadržuje. Eden važnih vzrokov poškodb je neprimerno mazan oziroma čiščen pod. Izvor svetlobe je postavljen tako, da je gospodinja med delom v lastni senci in se pri tem poškoduje (rezanje z nožem), lahko se spotakne ob razne predmete, električni kabli so ji v napoto pri čiščenju parketa itd. Tudi v ostalih prostorih je možnost poškodb precej večja, posebno, če je razpored sob neprimeren. Za otroke pa vsekakor predstavljajo velik izvor poškodb ograje na balkonih ali stopniščih, ker so palice na ograji preveč oddaljene ena od druge. Nevarne so tudi ostre konice pri vratih (kljuke) in zelo nizko postavljeno ok- Predmeti v gospodinjstvu Oprema posameznih gospodinjstev je lahko zelo različna. Sem spadajo predmeti od pohištva pa vse do kuhinjskega noža. Razmeroma dobri predmeti so lahko za-adi zastarelosti neprimerni in pri določenem delu neuspešni. Zato jih moramo večkrat pregledati ali pa izločiti iz uporabe. Vzrok težkim poškodbam so v veliki meri razne vrste preprog in tekačev in sicer njihovi robovi, ki se zavihajo navzgor. Tem se lahko izognemo tako, da podšije-mo na rob ozek trak barvne kovine, ki bo preprečevala, da se tekač ali preproga ne bo vihala. V gospodinjstvo spada tudi preprosta delovna obleka gospodinje. Ta obleka ne sme imeti takih. žepov in rokavov, da bi se kje zataknili in povzročili poškodbo. Čevlji naj bodo narejeni po nogi, visoke pete niso primerne zaradi nestabilnosti. Pri svojem delu pa gospodinja ne sme prezreti uporabe osebnih varnostnih sredstev, posebno rokavic (čiščenje s kislino). Neprimerne ali poškodovane predmete je nujno odstraniti iz prostorov (stari čevlji, razbite igračke, krpe, tablete itd.), ker so le-ti večkrat vzroki večjim ali manjšim poškodbam. Tudi razni električni gospodinjski stroji so pogosti vzroki težkih poškodb, posebno če je na njih okvara in jo skuša odpraviti nestrokovnjak. Zelo nevarne so lahko električne kovinske svetilke in drugi grelci, če jih uporabljamo v kleteh, kopalnicah oziroma na mokrih tleh. Do mnogih poškodb pride tudi zaradi nepravilne drže telesa ali precenjevanja telesne moči pri dviganju raznih predmetov. Pri dviganju predmeta s tal brez počepa si lahko poškodujemo hrbtenico. Veliko gospodinj je, ki prilivajo tekoče gorivo v gorilnik v času gorenja, ki polivajo trda goriva z gorljivimi tekočinami (bencin, špirit, petrolej itd.). Ker je bencin zelo hlapljiv, so tudi ti hlapi zelo nevarni. Z bencinom mo- Velik lonec nad manjšim plinskim gorilnikom lahko povzroči smrtne poškodbe Te stopnice so pravilno zgrajene, tudi varnostno ograjo imajo Ta varnost je samo za odrasle, medtem ko otrok lahko pade med prečkami ograje ramo prati na zelo zračnem prostoru in tam, kjer ni možnosti, da bi se hlapi vneli. Tudi lonci za kuhanje pod pritiskom so lahko zelo nevarni, če se ne ravnamo po navodilih izdelovalca in če se ventil za pritisk odstrani predčasno. Če to naredimo, bo para in vsebina brizgnila ven ter nam pri tem povzročila opekline na obrazu in rokah. Na centrifugalnem stroju za pranje se pripetijo težke poškodbe, ko z roko ustavljamo boben v času vrtenja ali v istem času (vrtenju bobna) iz bobna jemljemo perilo. Posebno je to nevarno za otroke, ker jih zelo zanima vrtenje in sežejo z roko v vrteč boben, ali pa potiskajo vanj kakšne predmete. V času obratovanja stroja naj bo gospodinja prisotna. Zelo težke, velikokrat tudi smrtne poškodbe povzroči plin za kuhanje (zastrupitve s plinom, eksplozije). Velike lonce ali kotle za pranje perila ne smemo postavljati na manjše gorilnike, ker s tem preprečimo normalni prihod kisika, ki je nujno potreben za popolno izgorevanje plina. Tudi tekočina v posodi, ki se zelo peni, lahko pod posebnimi pogoji zaduši plamen na gorilniku. To je zelo nevarno, ker v tem primeru plin kljub temu uhaja skozi gorilnik v prostor in lahko povzroči zastrupitev osebe v prostoru, oziroma eksplozijo plina. I S A ZA IBAZV Francelj, počakaj! ??? Daj mi tvoj listek, da bom še jaz tiste obkrožil kot ti. Veš, jaz nobenega ne poznam, pa lahko tistega volim, ki me najbolj zafrkava. Denar, drugače dam odpoved!!! IZŽREBANI REŠEVALCI Pri žrebanju rešitev prvomajske nagradne križanke smo izžrebali naslednje reševalce: I. nagrado dobi Marjeta Rihar, Ljubljana, Saveljska 76, p. Ježica II. nagrado dobi Bojan Stegenšek, česnikova 18, Ljubljana III. nagrado dr. Edo Tepina, obratna ombulanta Litostroj. Izžrebani reševalci dobijo nagrade v uredništvu časopisa. .... Piši v časopis Litostroj o. vsem" tistem, kar misliš, da bi bilo pomemb-^ no objaviti. POSETNICA DOLFE Š A D E K Uforizmi Trda šola je najboljša, a tudi najdražja. (Angleški) Učenje ima grenke korenine, a sladek plod. (Francoski) V znanosti ni kratkih poti. (Japonski) Dan vzide tudi brez petelinov. (Turški) Deset strokovnjakov ne velja toliko kot en delavec. (Kamboški) Humoreska Katero funkcijo opravlja ta to- Težko je vsem ustreči, variš? (Angleški) Vsega pa res ne zmoremo, mi vodilni V podjetju »Naša skrb« je zvonec pravkar naznanil konec opoldanskega počitka. Delali so pač že po novem delovnem času, ki si ga je vsakdo po svoje razlagal. Pomočnik direktorja je uporabil enourni odmor za to, da se je zapodil v gostilno, popil nekaj brizgancev in eno Šilce »Davida«, da bi mu kot je sam rekel, preostanek dela minil v kar najlepšem razpoloženju. Šef je odpeljal svojo tajnico na kosilo v znano restavracijo, čeprav so šušljali, da njegova žena nosi v službo kruh in čebulo. Tajnica se je kar zvija-na stolu in prikimavala svojemu genialnemu šefu. Vsak je torej po svoje preživel prijetno urico odmora in treba je bilo zopet začeti delati. Pravijo delati, v resnici pa je bilo treba dočakati konec popoldneva, saj to je tudi utrudljivo. Sicer je bilo podjetje »Naša skrb« skoraj vzorno. Vsi so se trudili po svojih močeh in občina je na koncu leta celo iztisnila nekaj davka iz tega podjetja. V zadnjem polletju, ko so na veliko ponujali svoje izdelke, so dobili celo dve ponudbi za prodajo svojega artikla. Šef se je čudil, komercialist še bolj, računovodja pa je že nekaj govoril o delitvi dobička. »Ampak delili bi v ožjem krogu, mi vodilni, saj na nas visi breme vsega podjetja, delavci samo delajo, kar mi pripravljamo dolge dneve.« Takole približno so premišljevali vodilni, ko je nenadoma zazvonil telefon. Vratar je javil, da je prišel nek tujec. »Nemško registracijo ima in hoče govoriti s šefom,« je zagradila tajnica in z zbeganimi očmi iskala šefa, ki je ta čas »ne- kje« udobno sedel in bral »Zvitorepca«. Šef se za trušč v pisarnah ni zmenil, toda nazadnje je le vstal, najprej odhlačal v svojo pisarno. Ko se še ni dobro usedel, mu je tajnica naznanila vest. »Kaj, kdo, Nemec praviš,« je izjavil šef. »Ja kaj pa čakate, pokličite ga noter«! In prišel je Nemec, se rokoval z vsemi in spregovoril nekaj vljudnostnih besed. Šef se je smehljal in kimal z glavo, s komolcem pa suval komercialnega. »Kaj je rekel, daj no prevedi!« »Dajte no, šef, kako pa naj jaz znam nemško, znam pa malo srbsko, saj sem bil v vojski v Bački Palanki.« Tudi računovodja je rekel, da se tega v šoli niso učili, ker so ga že v četrtem razredu vzeli iz šole, v tečaju za računovodje pa o tem jeziku tudi ni slišal. Pomočnik šefa je rekel, da se mu zdi, da je auf-biks neka nemška beseda. Zadrega pa je trajala še nekaj časa, dokler se ni tajnica spomnila, da zna neki delavec pri stružnici gotovo nemški, saj je dlje delal v Nemčiji. Nemudoma so poslali ponj. In prišel je možakar, si brisal roke v zamaščeno cunjo, nekam nerodno mu je bilo, toda s tujcem sta se hitro razumela. Nemec je povedal, da je trgovski potnik in da se zanima za izdelke njihovega podjetja. Šefu se je obraz razlezel v zadovoljen nasmeh, tajnica pa je že z vso naglico kuhala kavo in točila vhisky v kozarce. Vsi so zadovoljno srkali pijače, le delavec je stal ob strani in prevajal. Roke si je nehal brisati v cunjo, saj ni imel kaj umazati. Kozarca ali Skodeli-, ce zanj ni bilo. Aleksander Lucu REBUSI S’0 100 ms Pravilna rešitev obeh rebusov vam pove naziv dveh proizvodov naše tovarne k Sjf ZLOGOVNICA Sestavite iz zlogov: či-člo-da-dom-glas-hi-j a-jal-j or-ko-ko-krit-krom-ma-ma-mod-na-ne-nost-nost-nost-po-po-pre-pro-pro-ro-va-več-za-zi-žec- besede naslednjega pomena: 1. starogrški zdravnik 2. jeklena zlitina 3. kovinarska delavnica 4. prevleke z mazili 5. nehumanost 6. jakost glasu 7. dvourni upravitelj 8. udobje, lenobnost 9. trgovski lokal 10. najmanjši osebni avto v SZ Ob pravilni rešitvi vam tretje in šeste črke vsake besede, brane od zgoraj navzdol, povedo geslo, katerega uresničitev bi bila zelo koristna za LITOSTROJ. STROJNIŠKI VESTNIK glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbo-stroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov SR Slovenije. Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije. Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16 TEHNIKA Časopis »Tehnika«, organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu. Obsega: 1. Splošni del tehnike 2. Naše gradbeništvo 3. Rudarstvo in metalurgijo 4. Strojništvo in elektrotehniko 5. Kemično industrijo 6. Prehranjevalno industrijo 7. Promet 8. Organizacijo dela 9. Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih Vsaka številka obseda približno 25 strani velikega formata 21X 29 cm. Letna naročnina: 12.000 dinarjev. Posamezna številka: 1250 dinarjev. Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVACKU DELATNOST »TEHNIKA«, Beograd, Kneza Miloša 7/II; telefon 30-106, 30-057 in 30-024 Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik dr. Branko Vrčon — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Tel. uredništva 313-511 (h. c.), telefon glavnega urednika 580, odgovornega 415 — Cena posamezni številki v prodaji 50 Sdin — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru.