ufcaj» mk du dalj tn daily «xt«Ptijj__ Suadar» and Holiday»- r^TO^YgAB XXV1L PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote UradmAkl ia upravniikt prostori: 2667 S. Uwndala Ara. Off lea of Publication: M67 South Lawndala Ava. ~ Talaphoaa, Rook wall 4V04 Chicago, PL, pondeljek, 31. decembri (I>©c. 31), 1934. 8ub72SS* STKV.—NUMBBR 254 Komentarji Blufarska propaganda protl rm- dikalnemu delavstvo Sistematična ¿¡h nasprotnikov vsake kvatre menja ''socialistične polome" v S in tej deželi, potem pa na Mdlagi teh laži argumentira, da ^socializem neizvedljiv. Neža-vedni delavci, ki to propagando «dno požirajo, seveda vse verjamejo, ko čitajo o groznih "po-¡omih socializma" v Avstriji, Nemčiji, Angliji, Španiji, na Ki-tajskem in menda tudi na Mar- 5USovražnikom socialistične ideje je resnica deveta briga, v zavijanju, postavljanju dejstev na llavo in stvarjanju slonov iz komarjev so pa mojstri prve vrste V glavnem računajo na nevednost čitatelja — in ta je njihova kardinalna opora. Resnica pa je — dasi za nas ni prijetna — da socialisti do danes še niso imeli v nobeni deželi absolutne večine, da bi lahko počeli kar bi hoteli. Iz tega sledi druga resnica, da socializma do danes ni bilo še nikjer, torej logično ni moglo biti tudi poloma socializma. V Nemčiji niso socialisti nikdar imeli pretežne večine, imeli pa so močno skupino poslancev v zbornici in bili so deloma tudi v vladi skupno z buržuj-gkimi strankami — kar je bila njihova največja napaka. Ko je prišel s Hitlerjem polom demokracije v Nemčiji, je ta polom zadel tudi socialistično politiko. V Avstriji so socialisti imeli večino samo na Dunaju in v nekaterih drugih mestih, ne pa v zbornici in vladi republike. Na Dunaju, kjer so osvojili občino takoj po razpadu stare monarhije in jo držali do zadnjega februarja — dokler jih ni klerota-«ifit Dollfuss strmoglavil s ka-noni, torej s sirovo silo — so izvršili celo vrsto socialnih reform, ki so lahko ponos za delavce vsega sveta; ampak te reforme, dasi zelo pomembne in koristne, še niso bile socializem. Bile so komaj začetek socialističnega udejstvovanja, kolikor je namreč- to udejstvovanje v eni večji občini mogoče. Angleška delavska stranka (zmerni socialisti) je bila samo enkrat v vladi in še takrat v koaliciji z liberalci. Storila je le to, kar so ji dovolili liberalci, ki so preprečili vsako večjo radikalno reformo. Približno tako je bilo v Španiji. Socialisti so pomagali pri ustanovitvi republike, ker so bili «greši v na stranka, toda večine v zbornici niso imeli. Bili so v koaliciji z liberalnimi republic čanskimi strankami, toda ta koalicija se je razbila pri zadnjih volitvah. Sličen položaj je tudi v Skandinavskih deželah, kjer socialisti vzamejo od časa do časa vladno krmilo v svoje roke, so pa vedno vlada manjšine, ki ima veta ne roke. Nikjer še ni bilo socializacije v l*»lnem obsegu kake dežele — niti v Rusiji ne, ki ima že 17 let komunistično vlado. To, kar je dane« v Rusiji, je neka stopnja državnega kapitalizma in agra-fizma. Minier ni socializem je nemogoč v Rusiji in nobeni drugi ^Mi, katera ni docela industrializirana. I'vaja nje socializma bi se v 1!,ria>injih razmerah najprej po->r" ilo v Ameriki in Angliji, ki > industrijskem razvoju na vrhuncu. Radikalne socialne in ^•»nomnke reforme so mogoče '»d, kjer je potrebni kapital u r «zpolago, toda to so le stop-do «ocializma. To so dejstva. Kdor je pošten priznava ta dejstva, se le sme-J' Puhli, iažnjivi propagandi, ki u prenehoma trobi o "polomih i/.ma", torej o "polomih" ' čenar še ni bilo. lir. vrtnih ponearečb pri delu * York. — V novembru je 1 državi New York 116 de-*mrtno ponesrečenih pri kar j«? dva več ko prejšnji ROVO POSLABŠA HJE VILLINOISKIH INDUSTRIJAH TUdI v novembru se je poslabšalo delo, še bolj pa zaslužek; r*. ste le retlfno delo Chicago. — (PP) — Prihodnje poletje se lahko uresničijo napovedi Hooverjevih prerokov, ki so po par letih zadnje čase zopet pokazali glavo, to je, da se bodo do takrat zopet vrnili "dobri" Časi. Za enkrat ni teh znamenj še nikjer, vsaj ne v il-linoiskih industrijah, kolikor se dela in zaslužka tiče. V novembru je bilo zopet z o-bema, delom in zaslužkom, po rakovo. V primeri z oktobrom so se dela skrčila za 2.7%, zaslužek, to je izplačane mezde pa za 3.6%, kot poroča načelnik državnega delavskega departmen-ta. To padanje dela in zaslužka je stalno že od pomladi, vsak mesec bolj. Razvidno je, da se je zaslužek veliko bolj znižal kakor pa upo-slenost. V novembru so izplačane mezde znašale le 63.$% od povprečnega mesečnega zaslužka leta 1925-27, katera doba se smatra za normalno. Uposlenost je bila 71.9% od normalne — i-sto merilo ko za zaslužek. Statistično povedano je v letošnjem novembru 71.9 delavcev toliko zaslužilo ko leta 1925-27 63.5 delavcev, ali pa, da so izplačane mezde znašale skoraj polovico manj ko v "dobrih" časih omenjenih let. Povprečni tedenski zaslužek je znašal v novembru $21.60, v tovarnah $20.51. Moška plača je znašala $22.56, ženska pa $13.49. To je nekaj več kakor v istem mesecu pred enim letom. Najslabši zasluiek izkazuje industrija za moške obleke. Povprečno je znašal le $18.50 na teden. So sicer druge industrije, v katerih je bil zaslužek še manjši, ampak te so kronično noto-rične v tem oziru, medtem ko je bila oblačilna industrija navadno vedno v rubriki večjih plač. Rudarska povprečna plača je znašala $20.20 na teden ali skoraj 65% manj ko v normalnih letih 1926-27. Uposlenost je znašala 77.4% od normalnosti. (Dalje ns 2. strani.) Eksplozija lokomotiva u-bila 16 ruiarjtv Triinštirideset ranjenih, osem smrtno, v vlaku premogovne družbe _ Powellton, ,W. Va. — Razstrel ba parnega kotla v lokomotivi vlaka, ki je peljal 300 rudarjev na delo v premogovnik Elkhorn-Piney Coal Co., je povzročila smrt šestnajstih rudarjev zadnji četrtek zjutraj. Triinštirideset rudarjev je bilo ranjenih in od teh jih osem najbrž umre Rudarji so se peljali v štirih vagonih in ko je eksplozija raznesla lokomotivo, so Železni kosi padli na vagone in jih razbili. Največ mrtvih je bilo v prvem vozu za lokomotivo. Nesrečn rudarji so Ibili tudi pobrizgani z vrelo vodo in paro iz lokomotive ki je zajela malone ves vlak Kabino, v kateri je bil stroje vodja, je zagnalo v bližnjo hišo ob progi, ki se je podrla in žen ska z dvema otrokoma je bila ranjena. Kurjača na lokomotiv je pa vrglo preko hiše v neki po tok, v katerem je utonil. Železnica kakor vlak sta last družbe, ki je prevažala rudarje na delo in z dela. Lokomotiva je bila že stara in izrabljena. Ho deportiran v Nemčijo *8an Francisco. — Ker je tr dovrstno vztrsjal, ds je pripad nik komunizma, bo 19-letni Kurt Walther deportiran v Nemčijo iz katere je lansko leto pobegnil V Ameriko je prišel neposUvno kot mornar. mesec in 23 manj kakor znaša povprečno število smrtnih pone srečb pri delu za zadnjih pet let ^•Pgial rats of postat» provided for to aacUon 1108, Act of Oct. 8, 1>1T, autkorissš m Ja— 14, lUt. Francija ne bo dala Trockija sovjetom Zinovjev in Kamenjev nista bila izročeno vojnemu sodišču, kar znači, da jima bo prisa-neseno s smrt jo.—-Atentator Nikolajev ustreljen Leningrad, 30. dec.—Leoni d Nikolajev, atentator, je bil včeraj s trinajstimi drugimi trocki-»ti vred ustreljen v Leningradu. Obsodba je bila izvršena takoj po obravnavi pred vojnim kolegijem, ki je trajala dva dni. S temi eksekucijami je število usmrčenih v Rusiji po atentatu na Kirova naraslo na 117. Ni-(olajev je šel pogumno v smrt. Ko so ga postavili ob zid, je za-vpil proti vojakom, ki so namerili puške nanj: "Hudič naj vas vzame vse skupaj!" Centralni eksekutivni odbor komunistične stranke je sklenil, da se mesto Zinovijevsk prekrsti v Kirovo v čast umorjenemu voditelju. V Omsku je bilo 19 železniških nameščencev obsojenih v zapor zaradi sabotaže in kriminalne zanikrnosti, ker so zakrivili več nesreč na železnici. Pariz, 29. dec. — V uradnih francoskih krogih so včeraj izjavili, da sovjetska Rusija še ni vprašala za Trockija, a če tudi vpraša, ga ne bo dobila. Francija smatra Ix»ona Trockija za političnega begunca in njena navada je, da take begunce ščiti, )a bo zaščitila tudi njega. Troc-cij je pod strogim nadzorstvom francoske policije, ki ga Čuva pred njegovimi sovražniki, a tudi pazi, da Trockij ne nadleguje nikogar s svojo propagando. Trockij je takorekoč interniran v Franciji. Kakiai Morilki drživlji-■i to aaariiki lomci? Namreč oni, ki so odšli glasovat v Posaarje. Ali so še vredni ameriškega državljanstva? MINKESOTSKI LA BORITI PROTI SPRE MEMBI STRANKE Ime stranke bi Olsonovi koritar-ji radi spremenili v "Progresa-Ive" ! St. Paul. Minn. — (FP) — 3ekateri elementi v administra-ji governerja Olsona, ki so pripadniki stranke predvsem radi vladnih služb, bi radi spremenili Farmer-Labor Party v Progressive Party. Iz nje bi radi napravili "nerazredno stranko kakor je na primer nova I^aFollet-tova progresivna stranka v Wis-consinu. Proti tem elementom je nastopil odbor tukajšnje okrajne organizacije, ki je zelo važen faktor v stranki. V okrajni organizaciji imajo močno zastopništvo unije. Odbor je sprejel resolucijo, v kateri pravi med drugim. ¡¿Farmarsko delavska stranka je bila rojena kot protest tiso-čev proti ekonomskim krivicam, s katerimi izkoriščevalski razred biča ljudstvo. Farmer-Labor Party je distinktno razredna stranka. Spremenitev njenega imena in modiflciranje njenih demokratičnih principov bi ne bilo nič drugega kakor kapituli-ranje njenih načel na ljubo profesionalnim politikom". Okrajni odbor nadalje tudi obsoja "vsako prizadevanje za uničenje strankine identiteti* in priročnosti s kakšnim brezpomembnim imenom v interesu tistih, katerim ni za socialno izboljšanje in ekonomsko osigura-nost vseh, ampak se zanimajo le za svoje sebične interese". Gibanje za spremembo imena, k4 sicer nhna zamaha, je nastalo, ko so se iz raznih krajev držav« pričeli oglašati nezadovoljneži, ki zahtevajo, da governer očisti svojo administracijo republikanskih nastavljencev, ki le sabotirajo stranko. Zahtevajo, da Olson nastavi na vseh takih mestih preizkušene farmar-laborite, ki so prav tako sposobni kakor tisti funkcionarji, ki sede ns plotu in so "pripadniki" stranke le radi služb. Olson drži te ljudi v svoji ad ministraciji največ vsled tegs, da mu ne morejo delati politične škode v starih strankah, v katere se bodo sigurno spet vrnili, ko izgube službe. Brozpoaolaott io vodao ■araiia ¥ Ameriki V novembru j« bilo 420,000 več brezpoaelnlh delavcev kakor v oktobru New York. — V tukajšnjih pravnih krogih se je pojavilo vprašanje, kaj naj store ameri ške oblasti s tisočerimi ameriškimi (Nemci, naseljenci iz iPo-saarja, ki so ameriški državljani, kljub temu so na povabilo nacijev v Nemčiji odpotovali ta mesec v svoj rojstni kraj z na menom, da glasujejo v plebiscitu prihodnji mesec in njihovi glasovi bodo veljavni, kakor da so še vedno nemški državljani. Vprašanje je, koliko je za Združene države vredno to dvojno državljanstvo ameriških Nem cev in če se morda niso s tem činom — da so odšli domov volit — odpovedali pravicam ame riškega državljanstva. Nekateri tukajšnji uradniki so tako ogorčeni nad temi Nemci, da bi jim najrajši zabranili povratek nazaj v Ameriko. Fašisti v krvavi bitki v Nemčiji Furth, Bavarska, 29. dec. — Okrog 600 bavarskih in avstrijskih nacijev se je včeraj spopa-dlo v krvavem tepežu v neki tukajšnji kavarni in posledka je bila eden mrtev, devet teftko In 26 oseb lahko ranjenih. Pretep je prišel, ko je neko bavarsko dekle odreklo ples avstrijskemu n ariji» in tedaj so Avstrijci napadli Bavarce. Tristo mož bavarskega "schutzstaffla" je naredilo mir. - Japonaka odpovedala pakt Washington. D. C—V soboto je japonska vlada formalno ob vestila Združene države, da po 31. decembru 1936 se ne bo več držsla pogodbe za omejitev bojnih mornaric, ki je bila sklenjena leta 1922 med petimi pomor skimi velesilami. Obenem J« pa Japonska povabila Združene dr tave, naj pristanejo na novo pogodbo, ki bo Japonski jamčila enakopravnost v oboroževanju na morju. Državni tajnik Hul r -»* ton otsti. ženih uriaNsn. ponske pogoje. Washington. I). C. — Statisti-čni biro Ameriške delavske federacije poroča, da število brezposelnih delavcev v Združenih državah še vedno narašča. Meseca novembrs je srmada brez poselnlh štela 420,000 delavcev več kakor v okt<š>ru in okrog 400,000 več kakor v lanskem novembru. Ob koncu novembra J« znašala 11,469,000. Poročilo pojasnjuje, da pora stek brezposelnih v zsdnjem le tu je "normalen" pojav, ksjt splošna porast prebivalstva na vadno pomnoži tudi armado brezposelnih, toda |s>rastek v no vembru Je abnormslen in izvirs Iz vedno slabših delovnih razmer. Edina dobra atvar v poročilu federacije je, da Je uposlenost porastla dva odstotka v atavbn industriji. To je prvi porastek v tej Industriji od leta 1980. Velike izpremembe v rellfnem sistemu Jipoaski ikaadal prihaja pred sodiiče Sedemnajst prpminentnlkov obtoženih korupcije ln krive pri-sege __ Tokio, 29. dec. — škandal korupcije, ki je povzročil padec Sai-tove vlade zadnje poletje, pride kratkem pred sodišče. Zadnje dni je bilo obtoženih 17 moš, ki so bili velike osebnosti v japonski politiki in gospodaratvu. Meti temi sta dva bivša ministra. K-den teh, Kumakiči Nakajima, 61-letni bivši minister komuni-cacij, je obtožen, da je prejel 10,000 jenov podkupnine v gotovini in 300 delnic; drugI, Cu-zo Mituči, 64-letni bivši finančni minister, je pa obtožen krive prisege, a katero je hotel zakri-;i vao afero. * Zboravaaja anariikib zaaaahraaikov v Plttsburghu 3000 učenjakov predloži 1100 poročil o odkritjih in novih Iznajdbah IMttshurgh, Pa. — Ameriška asociacija za podvig znanosti je začela zborovati zadnji petek v iem mestu. Navzočih je okrog 3000 članov te organizacije In na dnevnem redu je čltanje 1400 poročil o vseh mogočih iznajdbah In odkritjih v prošlem letu. Med raznimi predmeti, a katerimi so se bavile razne sekcije znanstvenikov prva dva dneva zborovanja, j« bila menjajoča se barva rib, nova vrsta kalifornijskega grozdja muškata brez pešk, zakaj se vešča zaletava v svetilko in zanimivo poročilo, da ima vsako človeško bitje svoj čutni svet, ki se |w>pol-noma razlikuje od sveta drugih; niti dva človeka nimata enakega čutnega sveta. Nadalje Je bilo naznanjeno odkritje, da najboljše sredstvo zs pokončavanje škodljivih žuželk so — žuželke same, same Je treba dobiti skupaj prave sovražnike med žuželkami. V ta namen je treba posejati in posaditi grah, fižol, melone Itd. v progah med koruzo, bombažem itd. Na ta način bo mrčes, ki napada ta sočivja, Žita in bombaž, uničil drug drugega, ker bo blizu skupaj, a ne more trpeti tega. Prof. Paul Weiss s čikašk« u-niverze Je poročal, da živčni sistem človeka nallkuje radlova-lovom, ki raznašajo zvok. Mož* gani so centralna Mradio|»osta-ja", ki dajejo signale živcem po vsem telesu za vse separatne akcije. Na primer, kadar se človek dvigne, da zapusti hišo, do-l>e noge signal samo za hojo, roka pa dobi istočasno signal, da odpre vrata. Vse aktivnosti mišic so koordinirane z osrednjim signalnim sistemom v možganih. Ker Je človek navajen tega od mladejfa. se mu zdi, da ne vse to vrši avtomatično, samo od se-Is«, pa ni tako. Važno Je bilo tudi poročilo, da Je j/.najdeno zdravilo * ubllti seruma (cepila) proti spalni lezni (eneephnlltls). Zdravilska veda je dobila tudi serum proti otroški paralizi (infantile para lysis). Na zborovanju je tudi nemški učenjak AM>ert Klnstein, avtor relativistične teorije v |»etek izjavil v svojem pr«da vanju, da materija (snov) Je I« forma energije in energija Je te. melj vsega, tudi življenja. I. februarjem bodo družine vseh "neuponljlvlh" delavcev prepuščene drŽavam in (»krajem. Federalno rellfno delo namesto denarne podpore Wa*hington. D. i\ — Finleral-ni relifni administrator Hopkins je naznanil te dni, da 1. februarja bo federalna relifna uprava prenehala s podpiranjem onih, ki so klasificirali! za "neuposlji-ve" delavce. TI reveži bodo prepuščeni posameznim državam in okrajem, dn skrln» zanje. Uprava domneva, da "neuposljlvl" znašajo okrog 20'«' vseh družin, ki so danes na relifu ali okrog štiri milijone oseb. Ko se federalna relifna uprava iznebi teh, bo še vedno imata okrog 16 milijonov oseb na skrbi. Predsednik Roosevelt je mnenja, da "neuposljlvl" bodo potrebni trajne podpore ne glede na to, kako hitro se bo Širilo u-poslovanje v privatnih industrijah, zato je pravilno, da skrbi zanje lokalna relifna oblast. Druga izprcmcmha, ki s«» pripravlja, jo relifno delo namesto direktne denarne |>od|M>re. Federalna javna dola bodo po novem letu absorbirala vodno več hres|H>solnih delavcev. V tem smislu Im> uravnana relifna politika in relifni proračun v novem letu. WaNhiiiglon, I). <". — Senator llorah jo v |h tek jedko kritiziral liopkiusovo naznanilo, da bo 1, februarja štiri milijone "noupoaljivih" oseb (som prištevajo start* In trajno |N>habljene delavce), ki so danes na federalnem relifu, prepuščenih državam in okrajem. Borah pravi, da Roo-ssvelt namerava s to potezo prisiliti kongre« iu posamezne države na sprejetje .itarostne pokojnine. Države niso pripravljene na to breme in trpljenje med siromašnimi starci, ki jo že zdaj dovolj veliko, bo potem še večjo, Je rekel Borah. To bo povzročilo, da bod<> radikalni načrti starostne pokojnino, kakršen Jr Townson-dov načrt, dobili več simpatij in opore. Henator Borah hoče vedeti, če se bodo z redukcijo nellf-nih dajatev znižali tudi upravni stroški relifne administracije. Rooaevolt se rosno bavl z načrtom za podvojitev moštva OOC (Clvillan Conservation Corps). Danes je v tej civilni armadi o-krog 360,00" mladenlčev od IM. 1o 26, leta starosti, ki pogozda-vajo goličavc, izsušiva |o m<»čvir-Ja, regulirajo vode Itd, Predsednik morda pomnoži to število na fsil milijona čez zimo. Irozpooolaott v Fraaoijl stalno aaraiii Inozemske dela vre izganjajo, da bo za Franro/e kaj za»lu>ka Avti ubili M.OOO Amerl/ano« v KtavkarJi šli aaml v blznla i^u J9*4 Chicago.—Ker se več velikih Hartford, Conn. - 'I raveU r«' firm ne mara p<*iati in priznati insurame do, domneva, da ite-unije, ao mehaniki za popravlja- 'v||(> mrtvih pri avtrnh nesrečah nje piaalnih atrojev, ki so na v u 1934 znaša okrog stavki, aaml šli v U biznla. Agen- ju odstotkov ve*1, kakor v le cljo za popravljanje pisalnih ln tu |M. Po tem računu je bil e-računskih strojev je odprla krs-'d*n ubit vsskih 16 minut In e-jevna strojniška unija št. 717,|der» ranjen vsakih 30 sekund pri Pariz, 29, dec, - Atevllo re-tfistrirariih brezposelnih delav-r-v v Franciji, ki so deležni državne |Ksl|H»re, Je oh koncu zadnjega tedna naraslo na 404,032 Prihodnji mesec atevllo prekorači (vil milijona To pa *e nI vse. Na tisoče bre/poNeluih ni registriranih in pravo število Je torej veliko ve» je. Na tla«»« inozemskih delavcev, med katerimi je mnogo nemških beguncev, je v v likih »tlnkah, kajti stališče frainoa slavni ¡kih obiaatl je, ds domačini mo-, ki je j rajo imeti prednost pri iskanju Zaslužka. PrlselJeiM em, ki *o dobili dovoljenja za lakanje dela, mi zcn>t C kW) 1*4 C.nwU MS |«r pM, •MKlri« r»' Ott« DgUw P* — Brfu^lM •• »• mitit Ad»rrt,.u.i r.U. a« tt*r«rfuttOt.-m«»tt-wrtpU wiü rrtuxftttd N *•! tere nimajo delavci nobenih koristi, rdočim veletrgovci žanjejo mastne profite. Tudi mali tr govci imajo od nje dobiček, u darjeni so pa delavci in konzu mentje. Cene življenskim potrebščinam naraščajo, delavske mezde pa padajo. Obe stari stranki zagovarjata kapitalistični sistem in sleparita delavce, dasi tega večina ne more zapo-pasti. Vse drvi za čim večjim profitom in tega dejstva ne more nihče zanikati. Uposleni delavci morajo podpirati brezposelne v kapitalistični družbi. Oni nosijo breme namesto tistih, ki žive od njih Delavci bodo lahko zaključili svoje račune in dobička prav gotovo ne bo. Ustvarjali so in ko* pičili bogastvo drugim, ki živa od njihovih žuljev. Profit bodo imeli tisti, ki niao delali, a žive v razkošju, dočim morajo delavci stradati in zmrzovati, čeprav so izkopali hribe premoga in nagrmadili živila. Koliko časa bo to še trajalo? Skrajni čas je že, da se delavstvo zbudi in polasti sadov svojega dila, da bo potem lahko proslavljalo božične praznike v izobilju, Sedanji vladarji so potisnili delavce v revščino. Njih račun je le v tem, da so eno leto starejši. Kriza je še tu in obeta biti Še hujša v prihodnjem letu. Brezposelnost je naša dividenda ob koncu leta, ampak če se bomo podali na delo, bomo lahko pokazali boljše račune ob koncu prihodnjega leta. Organizirajmo se stoodstotno v strokovnih in političnih organizacijah, ker je le V teh naša rešitev. Anton Jurca. PONDEUEK. SI. DECEMBRA *j Milwaukee. — Joe Goričar je bil težko pobit, ko se je zaletel vanj neki avto na W. Virginia cesti pred gostilno Kosie Puclje-ve. Zdaj leži v bolnišnici z zlomljenimi rebri in hudo rano na glavi. Mthvauški bolniki Milwaukee. — John Ermenc, bivši državni poslanec in gl. nadzornik JSPZ Sloge, je bil zadnje dni odveden v okrajno bolnišnico zaradi neke akutne bolezni. Sledeče rojakinje so v domači zdravniški oskrbi: Ana Kolenc, Antonija Golob (West Allis), Annie Planovšek, Agnes Verb-nik in miss Josephine Kramer. NOVO POHLABfiANJK V ILL!-NOISKIH INDUSTRIJAH kanec, toda sedaj, ko je star in zgaran, ne more ničesar pokazati. Rekel je, da delavci ne smejo mpledovatl za svoje pravice, ker je to poniževalno ampak ih morajo zahtevati. V kratkem se otvori zasedanje zveznega kongresa in na to se moramo delavci pripraviti, t Na 5., 6. in 7. januarja se bo v cionarje, katerih glavni cilj so mastne plače. Henrik Pečarič, 447. Razno Iz Sharona Sbaron, Pa. — Božični prazniki so minili, nahajamo se v zadnjem tednu tega leta in gledamo z optimizmom v prh 4nje leto in bodoč»r<:Nt. Res, fc?ko je ubiti naš optimizem kljub vsem ba-tinam, katere redno prejemamo. Lahko smo hvaležni, da je tako. Kaj bi delavci prav za prav počeli, ko na vseh straneh vidijo razkošje in udobnosti bogatinov, če si ne bi nataknili svetlih očal in skozi nje gledali v bo-aočnost. Sploh pa smo Slovenci zelo dobrodušen narod, ker se zadovoljimo z malenkostmi in se hitro prilagodimo razmeram, ki nam jih čas prinese. Ob novem letu si bomo stiskali roke in voščili srečo prijateljem in znan- avojem življenju, prvič pri so-drugu Snoju v Bridgeportu pred par leti, drugič pa nedavno, ko je bil na agitaciji za Proletar-ca v naši naselbini, toda noben-krat ni naredil name vtisa, da bi mogel biti on človek, ki bi zapisal tako kolosalno nesmisel. Kdo je bil tisti, ki je dal Naee-tu tako "zanesljivo" poročilo, ne vem. Jaz sem delničarka Slov. doma in tudi aktivna, odkar je bil dom zgrajen 1. 1906, zato pa vem, da dom ni bil nikdar v ne-varnosti, da pride v druge roke. V tem času smo tudi olepšali in izboljšali notranje prostore, kar je stalo lepo vsoto, ki pa je že plačana. Čudno ae mi zdi, ker obvestitelj ni omenil Franka Stebljaja, stebra našega odbora, in drugih požrtvovalnih članov. Nace je morda mislil, da bo dvignil ugled F. K. v javnosti, s svojim poročilom pa je prav za prav povzročil razburjenje in nejevoljo med nami proti njemu in F. K. in to v času, ko imamo voliti odbor za prihodnje leto. V Pr os veti sem pred kratkim čitala poziv J. Cvelbarja, da bi apet postali aktivni v aoc. klubu. Od takrat je pretek^ precej časa, vendar klub še vedno spi spanje pravičnega, kar pomeni, da je malo zariimanja. Vzrok je morda tudi v tem, ker smo preveč zaposleni z drugimi; aktivnostmi.— Frances Gorence, 262. LttMki aameravajo za-liti zlaleradaike Stavkarji se ne 2men|j to grožnjo ter trmasto™ * jajo v bojo ra* (FP)-Dvs. v tukajánjih Washingtonu vršil kongres brezposelnih, na katerem bo delavska masa po svojih zastopnikih zahtevala svoje pravice. Te u-ključujejo brezposelnostno zavarovanje in starostno pokojnino. Vse to bi morali delavci že imeti in bi tudi imeli, ako ne bi bili tako zaspani. Vse organizacije bi morale poslati delegate na ta kongres in predložiti zvezni zbornici svoje zahteve. Na članstvo podpornih, strokovnih in političnih organizacij apeliram, naj pošljejo sposobne može, da jih bodo zastopali v Washingto-nu na omenjene dneve. Podpora, ki jo dele brezposelnim v tem okrožju, je sramotno nizka, $1.50 na teden. To je res pasja podpora, toda človek mora vzeti, kar mu dajo. Cas je torej, da se zdramimo in revoltl Delavski računi Detroit, Mich.—Božični prazniki s kričečo bizniško reklamo so za nami. Po radiu, v cerkvah -cam in le malokateri bo pomi-in drugod je grmelo in vršile so slil» da so taka voščila prazne se različne ceremonije v prid ve- .fraze, ki jih ponavljamo leto za lebiznisu, da je imel več profita. letom. Voščila in želje nam ne Na dnevnem redu je bila organi- b°do prinesle blagostanja in sre- (N'iulnlj«vsnj® ■ 1. atruni.) Boljša "konjunktura" vlada v področju relifnega dela. Tajnik ramo proti takemu" zaamehova- državne relifne komisije poroča, njU brezposelnih revežev. da je bilo v novembru uposlenihl Poroč&ti moram žai08tn0 no_ pr relifnem delu preko 100,000 vjc() 0 neiirečni Hmrtl Antona delavcev, točno 104,080, ki so Skubitza v Miners Millsu. On je prejeli skupaj $2,867,078.0« plače, povprečno $27.45 na mesec ali $6.10 na teden. Tega denarja sicer niso prejeli v gotovini, vsaj ne vsega, ampak tudi v obliki grocerij, premoga, obleke in podobno. Pri relifu jim dajo toliko zaslužiti, da je dosežen "budžet", nakar se ustavi delo za dotični čas. Koli- bil u posle n pri Hudson Coal Co. In ko je šel 11. decembra na delo, se je pri vrtanju lukenj utrgala s stropa skala ter ubila na mestu njega in dvajsetletnega rudarja ruske narodnosti. Pokojni Skubitz je bil značajen delavec in priljubljen med rojaki. Star'je bil 41 let in doma iz fa-re Prcžgaje pri Litiji in v Ame- ko ur je treba delati za ta čas.lriki se je nahajal okrog 24 let. komisija ne omenja. Je pa od visno od kraja in poklica. V nekaterih okrajih je treba delati več časa, v drugih manj. Razlika je pa tudi v "budžetu", čeravno ne v želodcu. Kjer so brezposelni dobro organizirani in stalno pritiskajo na relifne oblasti, tam imajo večji "budžet". To tudi pojasnjuje, zakaj se Illinois Workers Alllance, zveza brezposelnih, tako naglo razšir-, ja. I ni a že nad 130,000 članov in postaja fuktor, katerega tudi |H>litiki ne morejo prezreti. Ta zveza si je postavila cilj pol milijona članov. Važen faktor v nji so socialisti, ki so njena vodilna sila. Ksnad«ki so/daril itvojevall ia-boljAanle Sioux Ixxtkout, Ont. _ Go«- darjl pri llermanson in Korpl k«ni kompaniji se nišo čisto nič *m««nill za prisotnost bossov, ko so irlsKovnli o zahtevah. Na stavki so bili šest tednov. Izvojeva-II so zvila nje plače, tn i tanje stroškov hrane, pravico do svojega gosdarskega odbora In 9 in pol ur«- dela, kar uključuje tudi čas. ki ga porabijo na |>otu. I.W W.-ej< vci so bili volilni element v tej. stavki. Tukaj zapušča ženo in šest doraslih otrok. Za omenjeno družbo je delal 15 let. On ni bil član SNPJ, spadal pa je v društvo KSKJ v Forest Cityju, čigar člani so bili njegovi pogrebci, med njimi Martin Muhitch, bivši župan. Pokopan je bil dne 14. decembra. Bilo Je res žalostno ob p»»grebu, ko je človek videl obupano in žalostno ženo z majhnimi otroci, ki je iKgubila moža. Pokojnik je imel vedno smeh na obrazu, čeprav ga je depresija t<*žko udarila in je bil dolgo Časa brtz dela. Omenjena družba silno priganja delavce pri delu in garati morajo dolge ure in vsled tega rudar ne more paziti na svojo varnost. V Prosveti z dne 28. novembra sem čital angleški dopis br. Vratariča. Čudno se mi zdi, kakor more človek zagovarjati nekaj, kar je I. li«28 pobijal. Takrat se je šlo za "Save the Union Committee" in Vratarič i njegovo iirupo je deloval za narodno unijo pod praporom komunistične strsnke. V njih vrste je bil potegnjen tudi znani Powers Hapg^odr ki se je boril proti Le-wisovl msšini in korupciji od 1. \9S2 naprej. Jar. sem se s njim zirana fehtarija, da se nasiti lač ne in zaslepi revno ljudstvo. Nabrali so milijone dolarjev, ampak re vni delavci jih niso dobili, kar nam je zrtano iz prejšnjih izkušenj. Feh tanje se namreč izplača le za tiste, ki ga vrše* Na zemlji še ni miru in blago» stanja za delavske družine, ki žive v pomanjkanju. Tam so do* ma večna skrb, žalost in črni dnevi. Lahko si mislimo, komu kori« stijo lepe besede in petje, ki jih slišimo o božičnih praznikih. Res je, da bi delavstvo lahko u* žlvalo mir in 'blagostanje, ako bi bilo bolj zavedno. Ob zaključku, staregu leta so na dnevnem redu računi korporacij, bank lin vseh drugih profitarskih organizacij. Ti bodo pokazali, koliko bogastva so izprešali iz delavcev in kako je treba razdeliti plen. Kolikor večja je korporacij a, toliko več dobička Ibo imela. V De-troitu je Ford na prvem mestu, za njim pa pridejo General Motors, Chrysler Co. in druge avt-ne družbe. Vse bodo izkazovale velike profite, o tem smo lahko prepričani. če, ako ne bo trdega dela in požrtvovalnosti med delavci. Dne 24. decembra je gospodinjski klub priredil dve igri in ob»tej priliki je tudi Miklavž obdaril otroke. Slovenska igra je bilaM"Mož-gospodinja", ki je po-vzr.očila veliko smeha in aplavza, angleška pa "Santa Claus Substitute", ki je tudi žela veliko priznanja. Naše pevsko društvo Slavec je zapelo božično pesem, potem pa nas je predsednik tega društva prijetno presenetil, ko je naznanil, da društvo pokLopi Slovenskemu domu kot božičio darilo $100. Lepa hvala društvu, sodelovalkam in u-deležencem, ki so pripomogli k lepemu gmotnemu uspehu Slov. doma, Poročilo Načeta Žlembergerja, ki smo ga čitali v Proletarcu in se nanaša na našo naselbino, nam ne ugaja. On piše, "da je Frank Kramar zelo inteligenten dečko in aktiven pri društvih, je tajnik Slov. doma in povedali so mi, da ako ne bi bilo njega v naselbini, bi dom prišel že v druge roke". Omenim naj, da sem Načeta srečala dvakrat v Prazniki in voičila Piney Fork, O. — Božični prazniki, ki pomenijo za prole-tarca brez strehe v največji zimi le trpljenje, so prišli in odšli. Človek, ki nima kruha in tople obleke, se jih ne more veseliti, zlasti ko vidi, da se bogata svojat šopiri pri obloženih mizah in se norčuje iz delavcev, od katerih žuljev živi v izobilju. Bogatini se norčujejo tudi iz tistega, ki se je rodil pred stoletji in učil, da se ne sme zatirati revežev in sirot, da je treba ljubiti bližnjega kakor samega sebe in naš bližnji je vsak človek. Kristov namestnik, rimski papež, se ne zmeni za reveže, ki stradajo, čeprav so ustvarili o-gromno bogastvo. Menda se celo strinja s tistimi, ki hočejo, da se reveže postreli in obesi. Papež in njegovi škofje ter duhovniki tudi blagoslavljajo orožje v vojnem času, toda masa je nezavedna in ne vidi, kaj se godi okrog nje. Se vedno klečeplazi in nosi denar v njegovo nikdar polno blagajno. Čas je že, da masa izpregleda in obrne hrbet diktatorjem, ki jo zatirajo. Pri meni ne dela razlike petek ali svetek. Moj prijatelj J. Straj-nar, ki je dober lovec, mi je prinesel zajca na kvaterni petek, katerega sem lepo pripravil in spekel, na božični dan sem pa skuhal domače kislo zelje, ki mi je šlo tudi v slast. Prejel sem več voščil za božič in novo leto, toda ker nisem šel nikamor, nisem dobil kart, da bi jim voščila vrnil. Prosim torej vse, ki so mi pisali, da mi oprostijo in lepa hvala za voščila. Na tem mestu voščim vsem najboljše v prihodnjem letu, obenem pa priporočam, da čitajo Prosve-to in Proletarca in ju naroČijo, da bodo kmalu znali razločiti med resnico in lažjo. Nace 2lemberger. Jackson, Cal. — mesečna stavka | zlatih rudnikih je priïu Uko daleč da so lastniki podkrepm prvotno grožnjo, da za 2 «aprejo rove, z novo groin s Jih zalijejo. V nekaterih ru^ kih se baje to že dogaja. Stavkarji smatrajo vse 8ku Paj za bluff. Zadnji dan £ mata rudarjem, naj se vrndo na delo, češ, da potem ne hI im v<* Prilike, so stavkarji praznovali z masnim piketira njem. Razen treh delavcev * ni nihče skušal vrniti, omenjeni trije pa ao pojasnili, da so bili napačno informirani. Bolj v skrbeh so trgovci v stavkovnem okrožju. Boje s« da bi družbe res ne izvedle svo-' jih groženj in pustile, da voda zalije rove. Opustitev obratov bi bilo za trgovce usodno, ker bi bila uničena njih eksistenca. De-lavska federacija zahteva, da jih prevzame država. Lastniki teh famoznih zlatih rudnikov so tako trmasti, da so odklonili vsako vmešavanje vladnih organov za poravnanje spora. O priznanju unije, kar je glavna zahteva rudarjev, in o zvišanju plač nočejo nič slišati. Stavkarjem je obljubil v imenu organiziranega delavstva v San Franciscu materialno pomoč Edward D. Vandeleur, predsednik tamošnje centralne delavske unije in državne delavske federacije. Na shodu je stavkarjem povedal, da bo 85,-000 unionistov prispevalo po dolarju, če potrebno, v njih stavkovni sklad. Vednost, da stoji Organizirano delavstvo za njimi, jih je napravila še bolj odločne v svojem boju. Poročilo zastopnika Wheatland, Pa. — Najprej naj omenim, da se mi zdravje po-voljno izboljšuje in to menda vsled tega, ker sem dobil toliko pozdravov in čestitk ob božiču kot nikoli prej. Vsak mi želi hitro okrevanje in tudi upam, da se bom v sredi aH proti koncu januarja vrnil med prijatelje in prijateljice. Čestitke sem prejel iz Johnstowna, Pittsbur-gha, Treveskina, Westmorelan-da in celo iz Auburna, 111., od družine Homec. Br. upravnik mi VhUhi le priziivi radikalnih delavskih unij Načelniki pristanišene inšpekcije imajo protežirsti konservativno mornarsko unijo Bremerton, Hash. — (FP)-Mednarodna unija mornarjev je dobila dobrega zaveznika v direktorju vladnega biroja za plovbo in ladijsko inšpekcijo. Ta direktor je J. C. Weaver, ki je instruiral načelnike te službe v vseh pristaniščih, kakšno delavsko taktiko naj zasledujejo. Pismo, ki je bilo prečitano na seji tukajšnjega kovinarskega sveta, se deloma glasi: "V slučaju, da pride kje do vstaje ali stavke po instigaciji komunistov ali kakšni drugi nepriznani skupini, ignorirajte vse skupaj. Vi imate priznati International Seamen's Union in nuditi lastnikom ladij vso pomoč pri nastavljanju ameriških mornarjev." Do zdaj ni Še nobena unija dobila tako direktne opore v Washingtonu kakor mornarska, ki je del Ameriške delavske federacije. Vlada se menda boji, da bi je ne prekosila kakšna druga radikalna unija. Splol? je ta strah razviden iz Weaverjevega pisma. Stavka kauitkih relif-■ib delavcev Zastavkalo je 1000 delavcev v 40 kempah proti črnoliNtanjy tovarišev Vanrouver. Kanada. — * 40 relifnih kempah. ki so pod upravo departmenta za narodno obrambo, je zastavkalo do tisoč relifnih delavcev proti diskrimina-tudi želi hitrega okrevanja in da! cijam in črnolistanju. bi dosegel starost sto let. Lepa j Stavka se je pričels v kemp« hvala vsem. Ce bom živel stoiV Victoriji, ko je vodstvo od«1"* let, zagotavljam, da bo Prosve-1 vilo deputacijo, ki je prišl« v u-ta dobila tri tisoč novih nareč-irad s pritožbami. Obenem m bi-nikov. 11{ vsi tudi črnolistsni. Ko so <> Staro leto bo kmalu zatonllo 1 tem zvedeli delavci v drugi" in č i ta tel j i Prosvete težko priča-1 kempah. je nastala apontans kujemo, kaj nam bo prineslo no- stavka za odpravo črne I vo leto. V Pennsy Ivani jI al naj- svrho "discipline". Te kemi* si»-bolj želimo, da bi Prosveta izha- čljo v precejšnji meri sm« Ijala tudi rib sobotah. To gotovo ! ž lijo tudi rojaki in čitatelji j Prosvete v drugih državah. Ol-tateljem Prosvete In Proletarca želim srečno novo leto in da bi New Yorku—pribežališča za brezdomce podnevu. Prosveta dobila veliko naročni- Orotarne v ___________..Iturw na 'Âr&ï: ' tr^fÄr- mr"im t',r"m-- —* ^1 kov ,b snpj t:^- ¡šaUi Razlika y v Jo- kern pa m OOC nem U. da v teh kempsh n lajo le mladi brezpoaeki. an vsake starosti. Teh kem mnogo po vseh provinesh glavnem gradijo ceste. L* vi jene so bile pf*d psr k t pobijanje brezposelnost' PONDEUR, ». SBfiBSIS« Vesti * Primoúfckega * ^enrfU f« * |ija«fc so med drugimi pridržali več ur v zaporu pisatelja anceta Bevka, odvetnika dr. vlina, Lojzeta Bratuža iz Go-e in dr. Abrama iz Vupelč na asu. Brata drja. Pavlina so ircali celo dva dni. \! nedeljo 25. nov. so areti-i na Proseku 13 domačih fan-da ao v neki gostilni na aau komemorirali blagopokoj-ja jugoslovanskega kralja. V Prvačini so prepovedali ta-*nji godbi nastopanje za do-dveh let, ker ni hotela svirati dan fašističnega pohoda na n 28. oktobra. *t proHeških fantov aretira-ih zaradi slovenskega petja fcit, 29. nov. 1904. — V zad-h številkah našega lista smo tičali o velikih aretacijah in točenju našega ljudstva v Cr-® vrhu in okolici zaradi neto* slovenske knjige. Danes ramo aopet poročati o števil-i aretacijah na Proseku. Dne novtmbra je šlo nekaj fan-« Proseka in bližnje okolice ipav.sko dolino. Tu so v veseli prepevali slovenske nato* pesmi. Slišal jih je neki fci tr'*zdni čuvaj in jih je v Ñ fašistični zagrizenosti ta-Jttnanil na goriško kvestu-po obširnem poizvedovanju J* policijskim oblastem posre->ugotoviti imena fantov. Naj-tf aretirali nekega fanta iz povelj in tako so odkrili Ae ¡J. l>nc 25. novembra zjutraj ^ka kvestura aretirala: Milka, starega 25 let, «friega pevovodjo pri Sv. Skabarja Josipa, 29 let, ^mka; Gurlana Karla. vrtnarja; Milica Alojza. 23 ""Zarja; Mlliča Antona. 25 Po*estnika; I,uk*o Franca, brivca; Pirjevca Karla. rn«*hanika; Bukavca Vik-k M, zidarja, vsi iz Pro- * Kegenta JoAka, 3K let, po- iz KostovHja. fantom i« Barkovelj. kh ime ne vemo, so ob-1?vrši|e deset aretacij. Star »ranih fantov so v velikih '•a njihovo usodo In v va-»ilno razburjenje, če-mogočih presene-ajeni. Boje se za usodo tem bolj. ker tudi do oí tal i delj čaaa v Je* Jim tudi kratkotraj Pu«tl nepozabne posle- ita-1 dice. Ce jim naprtijo proces, pa | bo gotovo v marsikateri hiši zapel boben za stroške in kazni. Teror v Črnem vrhu se nadaljuje Postojna, 2. dec. — Poročali smo že obširno o številnih aretacijah, ki se vrše v obmejnem paau že ves pretekli mesec. Mislili smo. da je s tem konec nasilja in da bo dano vsem areti-rancem zadoščenje s tem, da jih bodo spustili iz ječ. Toda naše ielje se niso izpolnile. Kmalu po 20. novembru so sledila nova nasilja. Dne 28. novembra so pozvali brzojavno v Gorico ženo že aretiranega Rudolfa Karla iz Lomov. Pozvali so jo, da naj pride v Gorico v zadevi svojega moža. Nazaj domov pa se ni vrnila. Med potjo so ji napovedali aretacijo in jo odvedli v zapore. Br- »far J* a Zopet aretacija zaradi Arnaldo-vega drevesca! Sempas, 29. nov. 1934—Se tisto noč, ko se je raznesla po naši deželi vest o marsejaki tragediji, sta zaplapolali na Arnaldo-vem drevesu črna in jugoslovanska zastava. Ogorčenje oblasti je bilo strašno. Zmisliti so si morali posebno maščevanje. Drugega dne so, po obsežnih preiskavah in aretacijah, sneli fašisti zastavi in ju vrgli na cesto. Tako je morala šolska mladina, večinoma slovenska, s par italijanskimi priseljenci, teptati ti dve zastavi. Toda to ni ostalo nema-maščevalno. Se predno se je o-brnila noč, ni bilo o Arnaldovem drevesu ne duha ne sluha. Iz zemlje je štrlel le še izriti štor, a okoli njega posekano deblo in polomljeno vejevje. Svojemu o-gorčenju fašisti niso mogli najti izhoda. Vas je zgledala, kot v času vojne, pusta in prazna. Po Dosedanji razvoj fašizma Eksperimenti na gospodarskem nine sa fašistični avtorji kaj .n soracijskega principa v italijanskem gospodarstvu ie o-menjeni Marsanich, ki pravi, da "pred postav a korporacijskega gospodarstva ni znanstven princip, ampak zgodovinsko dejstvo: fašistična revolucija." In iz tega izvaja za nas, ki ai hočemo biti o fašizmu v teoriji in praksi najprej iz direktnih virov po-vsem na jasnem, presenetljiv zaključek: "Ce bi pristaši klasiČ* ne in čiste ekonomije zahtevali od fašizma matematično poda-nost korporacijskih ekonomskih nam je mogoče x ume van jem slediti posameznim fašističnim reformam, katerih vsaka ima v tem okviru svoje povsem določeno mesto.—Dr. B. V. v Jutru. ra« I otepanjem o "dinamičnosti" in "revolucionarnosti" fašizma, ki da prehaja iz fase v fazo v neki dosledni razvojni liniji navzgor, do-kle ne vzraste — broa nepotrebne predhodne utesnitve v ozkih mejah okornih teorij — oni "or- m-im M , . . , do novus," ki bo novi dobi dal ^JA,IV*ef govoriltt naziv "fašistično J« 0tl l^niška socialistka Tony Sender, RAZNE VESTI Tony Sender govori v IMtta-burghu Pittsburgh. — Osmega janu- fašistične ere. Zaenkrat se je fašiatm v tej svoji poti navzgor dokopal šele do druge, t. j. "korporacijske fase," ki naj bi bila nadaljevanje prve, t. j. "sindikalne" in obe-nem zveza te s tretjo, morda ki je prišla v Ameriko na govorniško turo. Shod priredi socialistična stranka v Schenly High School avditoriju na Bigelow Blvd. in Center Ave, Miss Sendar je bils do Hitlerjevega prihoda na vlado driav- lijanskih vlakov tudi s tujci na principov, mislim, da bf moralf ta način, zlasti z IMovišČarji, ki ! odgovoriti : NI mogoča." prihajajo v Libumijo? • V opravičilo te notranje praz- i Sf v. wánjo: ustavno fuo • Ooi m ^„„u. Mw,u ¡, Nvm. lîïfejr«.^ !»1 - iiJc ju * rSr. * 'E",U,poln'h J2 let- UvIjMll. Po poklicu j., ludí tur- ^ k'ÍIÜ,1* rM'k"k" «IT'' »«lUtlu. N« govornlàki turi L cijo v«h po^no.v po Pribil, ir ptvj v Antiki. (,ZiU bo v raznih mestih pod avspicijo socialistične stranke. nalnih kategorijah v okviru Ju ridično priznanih sindikatov, ki tvorijo ločena zastopstva delavcev in delodajalcev vsake posamezne kategorije, omejujoč pri tem dri. intervent zgolj na pravno ureditev delovnih sporov potom posebnih splošnih norm (temeljni zakon te faze je Tujsiemaki poročevalci vidijo konec thakovne svobode New York. — Glasilo Inotem-„ »M poročevalcev v Ameriki, _____________ za-lThartmenta. Po tem načrtu bi ves tisk ta- šisem za to fazo svojega razvo- predsednik Zdruftenil ja odločil šele po 12. letih svoje- NJ«tr»va naloga bi bila ga obstoja, dasi Je svojo social-iordinirttni«" ' socialno fazo fašistične revolu->°J napovedi prišel pod vlad-cije." Zanimivo je, da se je fa- ,no cenzuro. Cenzorja bi nastavil nih držav, sicer "ko- _________kovačnic javnega no revolucijo Mussolini zaanoval[Mnenja, ampak faktično bi po-— po trditvi fašistov — ie l. ro^No cenzuro. 1-919. V resnici pa je "vodja" o! - potrebi socialnih reform v srni-1 Obnovitev kampanje med ko-slu sedanjega korporacijskega, vinarji sistema prvič spregovoril šel«. Pittsburgh, Pa.—Jeklarska u-14. novembra 1933 pred driav-(„ija Amalgamated Aaaociatlon nim korporacijskim svetom v bo pričela s novo kampanjo za Rimu, ko J« dejal, da mor« biti organiziranje industrije. Načrt revolucija "le tedaj v resnici ve- 'j« bi| narejet IH> konferenci s lika in da more zapustiti globok p^daednikJm Ameriške dela v- dovinUiT^^sod^ V "S* ^—J^reenon, Kam pa-dovinl le, ie je socialna! [nJt ^ na prlnc|pu jn. Sele po tej MussolinijeVl na- dustrljskega unionizma. povtdi je prišlo do prvega "kor- ¡j Med Jeklarskimi delavci Je poracijskega" poskusa v Italiji, (ugasnil ogenj zadnj« poletje po t. j. do uvedbe in sestav« 22 kor- znanih pripravah za veliko stav- kl ,niJ m £ ^"fcM T*krilt Jf bik v teku tudi ti. jočlh produkcijskih sektorjih (vahna kampanja za organlaira-predstavljajo idealne "vrhovne nJe, potem Je pa v pretežni veči-regulatorj« italijanskega gospo- n| vse skupaj umrlo larstva. listom izvedbe te kor- __ poracijske organizacije Ima vsa- i „ «l mm ka večja produkcijska brsnža ° svojo posebno korporacljo, svoj c . J v poseben vrhovni svet," ki naj ns «•»rbruecken, Poaaarjo, 20. bo samo regulator čim uspsšnej- Tukajšnji protinacljskl še produkcije, ampak obenem. ,Utl obJ*vil' vest, da J« bilo po svoji tipični notranji struk-!v MJ,nJ,h dv,,h udn,h *>*«[> turi, najboljše jamstvo socialne *^,ít,rlln,,, In sto ustreljenih v pravičnosti v odnosih med delav- Ntm«'Ul. KksekucIJe so bile lz-cl in delodajalci, med delom in.vr4,,ne UJno- ^Inacijskl ele- kapltalom. Z vpeljavo korporacijskega si stema je fašizem začel svoj socialni eksperiment, letih kolebanja (li«2-19ii«) se Je odločil za izvedbo sindikalne organizacije, po osmih letih sindikalnega eksi>erimentiraiija (1926-1034) pa Je previdno stopil v "korporacijsko" fazo, ki J( seveda danes še ni mogoče pred menti v PoaaarJu izrabljajo to vest — katero v Berlinu ogorčeno zanikajo — v plebiscitni kam- d^mjIu! ^"J1 odcep Posaarja «si Nem-I o štirih • Atudentje za pnHlvoJno stavko St. Uuis, Mo. — Na tukajšnji konferenci National Htud<-nt lig«, ki je pod komunističnim vodstvom, ao ae delegate izrekli videti trajanja. Gotovo pa je, da madnarodno Študentovsko pro* bo fašizem, v tej fazi, ki naj do- tlvojno in antlfašlstlčno stavko, kaže silo fašistične ekonomske | ^ i« natsivtMlana za prihodnje-doktrine, še oprezneJŠl kakor v «1» aprlls. Konferencr se Je u-prvi. Fašistični komentarji *o Aležllo 70 zastopnikov iz 17 dr- lav. Sklenila Je (udi (»oživeti kampanjo proti redukcijam a proprlsclj za šolstvo. |K»lni previdnih opazk gle ..I. - ■ A - L I ' «.i ^ 1H4H In tako svoj novi red sank-l1^"' ^«i1 ^ v^erlh. Vpis. nina Je «n dolar U/nl predmeti so o delavski zg'MfcivlnJ, delav* skih problemih, govorništvu, zadružništvu, ekonomiji, iurnal!« /.mu, literaturi In vadi. ftoio vzdržujejo rame unija, društva in soclaliatlčna stranka, na Inicia* tho katere je bila ustanovljena cionira z novo ustavo. A ta faza Je še zelo. zelo daleč, Potreben Je prej u*|*h korporacijskega eksperimenta V<« doaedanjl previdni razvoj '«il-zma nam p*é najboljše saže. da se bo fašlsem tudi v bodoče te sto In stokrat premislil preden se be lotil — ustavnega ekspe- DvT vozova ulične železnice sta treščila akupai v l*e Angele«« H» paeažirjev je bilo ranjenih. Te nesreče »o zelo pogoat« v m-in. odiar traja stavka nlkov in sprevodnikov. ^ " • ^ — I miHomlk ter lî.Hm^rtt. v luči t prikaz* raavoj sumari^nega linije ti Najmnewfjlvejš* dnevne de Intake v eat I an v dnevnike tn-a veli." AN Jik #HaU vanli dan? CBO0XIXA PONDEUEK, 31. DKCEMwpt A njegov »Uri oče, tisti starec s čudno dolgim vratom, močno iztrčelo jaboičko in modrih usten, je pred dobrim letom, tatico blebetajo ženake iz naše ulice, težko obolel. Bluje strnjeno kri, se govori — Pa so mu dajali mleka ... dobri ljudje . . . Mar tale fante, ki vJeče sa sabo pohabljeno nogo, tudi dela v tovarni ? — pobaram najbližjega delavca. — Hm . . . napenjam spomin. To je sin nekega cigana. Da, zdaj mi je vse popolnoma jasno. Njegov oče se je nedavno tega ponesrečil pri delu in kmalu nato umrl. — In zato je dobila njegova žena mastno odškodnino, so re-gljale opravljivke po ulicah. — Dobri ljudje, šteje j o celo odškodnino, dobri ljudje, sem čul. iz njihovih ust. A njegov sin, majhen m ubog, ki komaj vleče bergljo in pohabljeno nogo, dela tudi . . . — Dobri ljudje, celo sina so zaposlili, dobri ljudje . . . Mimo se vlečejo postave: črne, utrujene in upogljene. Deset-nije. Stotnije. Tisoči ... Odhajajo. V glavi se mi je začelo temniti. Strojno olje me omalja, zanaša .. . Nekdo se mi bliža. Pogledam. O, pa to je moj tovariš iz dijaških let. In že pripoveduje, toži: — Končal sem obrtno šolo. Dobil sem sprva plačo 40 dinarjev na dan, pa so mi jo kmalu znižali na 95, danes imam še 30. Sestra, mati in jaz se mučimo in komaj izhajamo. Toda živeti morama — Da, da . . . Mora se živeti, pritrjujem potrto. A mislim si: potrpežljivo podnašanje nasilja ne pomeni že priznanja pravice. Zakaj tako mislim? Odkod to? E, jaz vedno kaj takega premišljujem. In govorim. Glasno razkladam: —Ti imaš 30. Tisti 25, oni drugi 20. Je tako. Za vsakega skrbe, kaj ne? Vsakemu dajo kruh, je res? — Imaš prav, kima tovariš. — Dobri ljudje. Kaj bi mi bili brez njih. Dobri ljudje, dobri ljudje. — Bežim od njega. Bežim dalje, proč od tod . . . Moja stara bolezen, moja stara ¡bolezen: govori resnico. V glavi mi neprekidno udarja, zveni: Govori resnico . . ., govori resnico. Dobri ljudje . . dobri ljudje .. . nega naboja; "positroni" so pozitivno nabiti pendant k elektronom, imajo tudi lato težo. Znanstveno manj važno, toda praktično morda velike važnosti je bilo odkritje težkega vodikovega atoma; ta atom je dvakrat težji od navadnega vodikovega atoma. Tako so nova odkritja deloma spremenila prejšnja naziranja. Toda po drugi strani so potrdila tudi neko prejšnjo domnevo. Že iz Einsteinove relativnostne teorije je bilo razvidno, da vsebuje vsaka materija neko določeno količino energije in narobe. V zadnjem času pa so odkrili, da se pod nekimi okolščinami svetloba velike energije lahko spremeni v snov. Eno izmed važnih spoznanj najnovejšega časa je bilo tudi to, da se dado najlažje kovine na umeten način spremeniti v nove radioaktivne prvine. GERMINAL fO&OVENIL ALFONZ OfPAM bojazen, kaj se bo zgodilo po stavki, in ozirali so se nazaj, Če jim v tem velikem zatišju ni kljub temu'napočila neizbežna zadnja ura. Vedeli so, da se bo revolucija neprestano porajala, morda jutri s splošno stavko, v slogi vseh delavcev, ki bodo imeli pomožne sklade, da bodo lahko izdržali mesece in mesece ter imeli svoj kruh. To pot so se le malo obregnili ob družbo, ki je v razvalinah, pa so že zaslišali prasket pod nogami, zdaj pa so slutili, da se bližajo drugi potresi, čisto drugačni, dokler se staro poslopje ne omaje, ne pogrezne in ne zdrvi v prepad kakor Voreux. Štefan je zavil na levo po joiselleski cesti. Spominjal se je, kako je preprečil, da ni truma navalila na Gaston-»Marie. V daljavi je videl dvigalne odre mnogih rudnikov, na desni Mi-rou, Madeleine in Crevecoeur, drugega poleg drugega. Povsod je brnelo delo, udarci krampov, ki se mu je zdelo, da jih sliši, so zdaj zveneli od enega konca planjave do drugega. Udar, spet udar, sami udari pod polji, pod cestami, pod vasmi, ki so se smejale v solncu: vse samo mračno delo v podzemeljski kaznilnici, ki jo tako stiska ogromna gmota skal, da je človek šele potem, ko je vedel, da so spodaj ljudje, razločil globoki bolestni vzdih. In zdaj je premišljal, da nasilje morda ne pospešuje dogodkov. Porezane vrvi, razdrti tiri, razbite svetilke, kako je bilo vse to odveč. Ali je bilo vredno, da je truma treh tisočev ljudi drvela iz kraja v kraj,in pustošila? Nerazločno je zaslutil, da bi mogla biti zakonitost nekega dne ie stra-hovitejša. Razum je zorel, zavrgel je črt svojih norih let. Da, Maheujka je po svoji zdravi razsodnosti prav dejala — in to bi bil potem učinek —: morali bi se mirno zbrati, se spoznati, se združiti v strokovne zveze, kolikor dopuščajo to postave; ko bi pa čutili, da so močni, ko bi stal milijon delavcev proti nekaj tisočem postopačev, prevzeti oblast in zagospodovati. O, kako lepa zmaga resnice in pravice bi to bila! Pri tej priči bi potem poginil bog, ta nekazni idol, potuhnjeno ždeč, skrit v svojem tabernaklju, v daljnjem, neznanem kraju, ki ga pitajo ti siromaki s svojim mesom, ne da bi ga bili kedaj videli. Štefan je zapustil vandamsko cesto in krenil na glavno. Na desnici je zagledal Montsou, ki se je spuščal navzdol ter izginjal. Pred seboj je imel v razvalinah Voreux, to prekleto jamo, ki so tri sesalke brez prestanka črpale iz nje vodo. Na obzorju so se potem videli še drugi rudniki: Victoire, Saint-Thomas, Feutry-Can-tel, a proti severu se je iz vzpetih stolpov, pjav-žev in peči za koks dvigal dim v prozorni jptr-nji zrak. Ce ni hotel zamuditi vlaka ob oemih, je moral pohiteti, ker je imel še šest kilometrov hoda. In pod njegovimi nogami so neprestano padali globoki, uporni udarci krampov. Vsi njegovi tovariši so bili tod spodaj, in slišal jih je, kako gredo pri vsakem koraku za njim. Kaj ne sope pod to njivo repe Maheujka z zlomljeno hrtenico tako hripavo, zraven pa brni ventilator? Na levi, na desni, tu in tam, povsod se mu je zdelo, da sliši tudi druge: pod žitom, pod živimi mejami, pod mladim drevjem. Na jasnem nebu je sijalo solnce v svoji slavi in grelo plodno zemljo. Iz hran j i ve prsti je vrelo življenje, popki so se odpirali v zelene liste, polja so drhtela v valovanju trav. Na vseh straneh so se napenjala zrna, se večala, predirala planjavo v hrepenenju po toploti in svetlobi. Pretakali so se sokovi, šušljaje »o prekipevali, klitje je odmevalo kakor en sam glasen poljub. Še in še, razločneje in razločneje, kakor da so že čisto blizu površine, so tovariši udarjali. Pod plamtečimi žarki solnca, v tem jutru, kipečem od mladosti, je postalo to trkanje plod, ki ga je poljana zanosila pod srcem. Rasli so ljudje, črna vojska maščevalcev, ki je počasi klila v teh brazdah in zorela za žetev prihodnjega stoletja. In kmalu, kmalu bo to njeno klitje razneslo zemljo. ,, Konec. Zunaj je Stefan za trenotek krenil zamišljen po cesti. Najrazličnejše misli so mu brnele po glavi. Toda začutil Je čisti zrak ln liroko nebo, pa se je globoko odtkhnil. 8olnce Je slavnostno vzhajalo na obzorju, po vsej planjavi se je zbujala radost. Zlat val je lil od vzhoda proti zahodu nad neizmerno ravnino. Ta toplota življenja se je razprostirala, se širila kot mladostno drhtenje, v katerem so trepetali vzdihi zemlje, petje ptičev, vse šumenje voda in gozdov. Lepo je živeti ; stari «vet je hotel preživeti Še eno pomlad. Poln tega upanja je Stefan opočasnll korak, oči so mu uhajale na desno in na levo v to veselje novega letnega časa. Premišljal je samega sebe, čutil se je močnega, dozorelega po trdih preizkušnjah na dnu rudnika. Vzgoja je bila zaključena, odhajal je oborožen kot preizkušen vojak revolucije, ki je napovedal vojno družbi, katero je spoznal in preklinjal. Veselje, da se bo pridružil Pluchartu, da bo voditelj kakor Pluchart, mu je našepetavalo govore in izbiral je zanje že besede. Izmišljal si je, da bi razširil svoj program ; meščanska prefinjenost, ki gai je bila dvignila iz svojega razreda, ga je navdajala še z večjo mržnjo do meščanov. Občutil je potrebo, da bi dvignil delavce, katerih duh po revščini ga je zdaj motil, k slavi, jih prikazal kot edino veličino, edine ljudi, ki ne morejo grešiti, kot edine plemenl-taše, edino moč, ki človeštvo lahko prekali. 2e se je videl, kako stoji na govorniški tribuni in slavi zmagoslavje obenem z ljudstvom, če ga ljudstvo ne bo prej požrlo. Visoko nad sabo je zaslišal škrjanca in pogledal je v nebo. Rdeči oblački, zadnje nočne megliçe so se otapljale v čisti sinjlni; ln prikazali sta*e mu nerazločni podobi Suvarina ln Rasseneurja. Kakopak, da se je moralo vse skaziti, če se že vsakdo puli za oblast. Tako je ta čudovita Internacionala, ki naj bi prenovila svet, slabotno izgrešila svoj smoter, ko se je njena strašna vojska razcepila, se razdrobila zaradi notranjih bojev. Darwin mora imeti tedaj prav, svet bo le ena sama vojna, močnejši bodo požirali slabejše zaradi lepote ln ohranitve vrste? To vprašanje ga je vznemirjalo, četudi ga je reševal kot človek, ki je zadovoljen s svojim znanjem. Ena misel pa mu je razpršila dvome; veselil se je, da se bo prvikrat, ko bo govoril, spet lotil nekdanje razlage svoje teorije. Ce mora biti res kak razred žrtev, čemu ne bi žilavo, še mlado ljudstvo požrlo meščanstva, ki se je izživelo v nasladah? Nova kri bo ustvarila novo družbo. In v tem pričakovanju barbarskega navala, ki bo preporodu stare, razpadajoče narode, je vstajala spet njegova trdna vera v skorajšnjo, resnično delavsko revolucijo, katere požar bo zanetil konec stoletja s tem škrlatom vzhajajočega solnca, ki ga je gledal, krvavečega na nebesu. Venomer je korakal, sanjaril in udarjal s svojo drenovo gorjačo po kamenčkih na cesti ; in ko se je oziral okrog, se je razgledoval po krajih te pokrajine. Prav pri Fourche-aux-Boeufsu se je spomnil, kako je prevzel poveljstvo nad drhaljo tisto jutro, ko so opustošili rudnike. Danes se spet nadaljuje živinsko, smrtonosno, slabo plačano delo. Zdelo se mu je, da sliši tu pod zemljo, sedem sto metrov globoko, zamolkle, enakomerne, neprenehne udarce: bili so tovariši, ki jih je videl, kako so se spustili v jamo, črni tovariši, ki kopljejo s svojo zatajeno besnostjo. Res je sicer, da so bili premagani, da so izgubili denar in mrtvece, toda Pariz ne bo pozabil strelov v Voreuxju, tudi cesarstvo bo izkrvavelo zaradi te nezaceljlve rane; ln Če gre gospodarska kriza h kraju, če se tovarne po vrsti s|>et obnavljajo, traja vojna napoved kljub U mu še dalje ln je mir poslej nemogoč. Premogarji so se prešteli, preizkusili so svoje moči, s svojim krikom po pravici so pretresli delavce vse Francije. Njihov poraz torej ni nikogar pomiril; rrmntsoujske meščane je po njihovi zmagi obhajala skrivna Ako nameravate iti v Jugoslavijo 19. januarja—9. februar. Fizikalna odkritja zadnjih dveh let PROSVETA. SNPJ, 2857 So. Lawndole Are., Chicago, m. Priloženo pošilja« nsročnino m liot Prosveto vsoto $...... mo.........................................čl. druitvs it. Usta vito tednik in gs pripiiite k moji nsročnini od »ledeNh tisser m Čl. droites it. čl. druitvs it. Čl. druitvs it čl druitvs it Nov aarotaik Star aoročflik Marjan Telatko kam na znak sirene. Sirena . . . hm . . . sirena, rekel je nekdo, pomeni za nekatere le odrejen čas: šest, dvanajst, pet in tako dalje, a za mnoge pomeni življenje. življenje in v njej je gorek smisel življenja. Slonim ob brzojavnem drogu in pozorno strmim v prostor pred seboj. V zraku trepeta prah. Blišči se v soncu. Pohlepno ga srčem v se, vse bolj. Pripravljam sebi konec, vem. Naj bo!